Posamezna Številka 10 vinarjev.
mM __V LiuBllanL v torek 23. mala 19(6,
=th" Velja po pošti:
celo leto nsprej . . en en moaeo „ . . za KoKčijo celoletno . za f atilo inozemstvo .
V	Ljubljani na
V	\ celo le.o naprej . . za en cesso „ . .
V	upravi |;rojiinan tr.sscCno =~ Sobotna izdaja
za cclo leto......K
za Nemčijo celoletno . „ i.a osialo inozemstvo . „
Lelo m
Inserati:
Enostolpna petilvrsta (72 min Široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25,, pri večjih naročilih primeren popust po donovorn.
eheehe Poslano: ----
Lnostolpna p<.titvrstapo bOvin.
Izhaja vsa'.! dan, lzv:emSl nedeljo in praznike, o!) 5. uri pop.
Rodna letna priloga vozni red
-v- Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 8/IU. Rokopisi so ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne == sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račnn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravntškega teleiona št. 188.
Eno leto vojne on Sati.
Navzlic prijazno zagotovljeni prijatelji nevtralnosti, ki jo je obljubil ob početku vojne italijanski kralj našemu vladarju, se je Italija hudo pregrešila proti osrednjima državama in proti duhu zaveze. Ne le cla ni izpolnila dolžnosti kot zaveznica, pred vsem po dobrohotnem vedenju napram ententi, ki je dovolilo Francoski, da je v najresnejši dobi meseca septembra 1914 vzela z italijansko-francoske meje vse čete. A to ni bilo dovolj, malo mesecev kasneje se je pokazalo verolom-stvo 30 let zvezane Italije vedno oči-vidnejše. Žc v marcu 1915 se jc pogajala s sovražnimi nam državami iu meseca aprila je bil že menda gotov dogovor o pristopu Italije k ententi. Dne S. maja je odpovedala trozvezno pogodbo in 23. maja napovedala vojno Av-slro-Ogrski in se tako udeležila svetovno vojne v okrilju ententinem. Vvstro-Ogrska se ie pokazala proti nekdanjemu zavezniku, katerega je hotela obvarovati verolomstva, skrajno popustljiva. V zagotovilo nevtralnosti mu jc obli ubila. ne malovažnih mejnih pokrajin na južnem Tirolskem in Primorskem in Nemčija je prevzela jamstvo, da se izpolnijo obljubo. Ali laška pohlepnost, oziroma pohlepnost vodilnih mož ter vojnobesnih iredentarjev in republikancev je stavila mnogo večje zalitovc in si jc obetala, da se ji posreči izvršiti rop z m a lira trudom. Ako si pokličemo v spomin laške govore in glasove laških listov, glasil vodilnih mož, iz dobe tik pred izbruhom vojne in ob njenem pričotku, ono brezmejno pretirane sanje o zmagah in slavi, o preplavijujočih sunkih laških armad v srce Avstrije, o »izprehodu na Dunaj«, ter primerjamo danes, leto kasneje, resnični uspeh laških naporov, morali bi sc, da ni vojna preresna stvar, smejati kakor ponesrečenemu kozlu Pavli-hovemu. Saj drugače pameten človek ne more soditi o »velikanskih« uspehih laških proti Avstro-Ogr&ki v prvem letu.
Kolikor mogoče na kratko se hočemo ozreti po vojnih dogodkih v tem prvem letu brezuspešne roparske vojne italijanske.
Žc na član vojne napovedi so se pokazali sovražni jezdeci v obmejnem kraju Strasoldo in malo kasneje (26. maja) so prednje straže laške vojske prekoračile na več krajih primorsko mejo. Ta »zmagoviti« pohod so olajšale sovražniku kakor na vseli delih južno-zapadne fronte sploh naše obmejne čete tako, da so se na ukaz umaknile na postojanke v ozadju in samo tam udarile po sovražnih glavah, kjer bi se preveč drzno približale našim. Tako sc je mogel pohvaliti Cadorna že prvi teden v zmage pijanih poročilih, cla je zasedena vsa Primorska do dolenje Soče.
A tukaj je ukazala naša bramba izdajalcu glasni »stoj!« Vsi poizkusi, da bi prišel preko reke, so sc izjalovili in stali sovražnika krvavih žrtev. Še-le 11. junija je dosegel pri Tržiču vzhodni breg, vendar sc ni mogel približati našim postojankam na robu doberdobske planoto. Nikjer ob reki med Gorico in morjem se mu ni godilo bolje. Pri Gradišču, Zagraju in Renčali so se mu polomili vsi opetovani poizkusi in vsi nasadi na naše postojanke so bili ničevi,
polni le krvavih izgub, dočim niti del naših postojank ni prišel njemu v roke.
Dosti huje se je godilo izdajalcu više na severu ob goriškem mostišču, pri Plaveh, Kobaridu, v krnskem ozemlju, pri Tolminu in Bovcu. Goriško mostišče je napadel prvič z močnejšimi silami clne 8. junija in sicer z vojno divizijo, a napad je bil krvavo odbit. Naj-trciovratneji so bili laški napadi pri Plaveh in v krnskem ozemlju. Tu si je hotel Cadorna očividno priboriti nagel prehod, cla bi obšel naše postojanke pri Gorici in na doberdobski planoti. Dne 28. maja so sc pričeli pri Plaveh in Kobaridu prvi boji, ki so trajali več ali manj ljuto do 22. junija. Sovražnik jo prišel tedaj preko vasi Krna v prvem navalu, a že 6. junija je bila okolica očiščena. Dne 23. junija, mesec dni po vojni napovedi, so tukaj Lahi opustili poizkuse.
Še ljuteji so bili boii pri Plaveh. Tu je vporabil sovražnik ponovno velika krdela, da bi se vzpel na vzhodni breg. (Ravenska brigada, dve pijemon-teški brigadi in milični polk, krvavo odbiti 17. junija). Kako ljuti so bili boji pri Plaveh, pričajo težko izgube sovražnikove, ki je pri napadu dne 12. junija moral ostaviti nad 1000 mrtvecev pred našimi postojankami.
V petih tednih verolomni izdajalec, ki sc je pripravljal na vojno skoro vse leto, ni dosegel drugega, kakor da je zasedel ozemlje, ki so ga ostavile naše čete prostovoljno, ter se motal okolo Soče, ne da bi bil mogel doseči ali celo osvojiti si kako našo postojanko. Ta oči vidni neuspeh je napotil Ca-dorno, da je nagnal vso razpoložljivo vojsko, kolikor jo ie mogel pogrešati na drugih frontah, k splošnemu ofenzivnemu sunku ob Soči.
To je bila prva soška bit k a, ki je trajala, od 29. junija do 5. julija 1915. Čeprav silna in resna, ni trajala dolgo in ni imela prav. nobenega tispe-ha.' Glavni sunek jc bil naperjen proti robu doberclobske planote med goriškim mostiščem in morjem proti fronti med Zagrajem in Kosičem. Med Zdrav-ščino in Vermeljanom, pri Polaju, Sre-clipolju, Selcah in Tržiču so sc bilo dan na.dan ljute bitke, v katerih jc bil vedno topen sovražnik. Končno so ostale po trdih bojih vse postojanke v naših rokah, sovražnik jc imel lc strašne izgube. Istočasni napadi proti goriškemu mostišču južnozapadno od Podsaboti-na, pri Volčah in na krnskem ozemlju so bili takisto brez uspeha, a tudi le manjšega pomena.
Po prvi ofenzivi jc bil od 6. do 17. julija na soški fronti skoro mir. Še-le 18. julija jc Cadorna zamašil vrzeli svoje vojske in sc zopet lotil ofenzive. To je bila druga s o š k a b i t k a od 18. do 26. julija. Sunek je bil naperjen na fronto med Sabotinom in morjem. 7 vojnih zborov s 17. divizijami vojakov jc vrgel Cadorna na nas. Napadi so se vršili na vseh znanih točkah ob robu doberdobske planote in pred vsem na Šmihelski grič, goriško mostišče, Podgoro in na Sabotin. Tudi ta silni napacl splošno ni imel nobenega uspeha. Le vzhodno od Zagraja se jo sovražnik oklenil roba planote. A ta malenkostna pridobitev ga jc stala nad 100.000 mož.
Po tem drugem neuspehu se je lotil drug« taktike. Dan na dan se je
sedaj tu, sedaj tam .Vnel se je hud boj za Griže brdo in Polaj. V avgustu so se razširili ti napadi tudi na ozemlje pri Plaveh, pri Zagori, na tolminsko mostišče do krnskega ozemlja, na Mrzli vrh in na bovško ozemlje. Dočim so napadi na doberdobsko planoto s koncem avgusta pojenjali skoro popolnoma, so bili od 9. do 20. septembra hudi boji na Tolminskem in Bovškem. A vsi ti napadi so bili krvavo odbiti.
Borba se je vrnila zopet na doberdobsko planoto. Dne 12. oktobra je jela delovati sovražna artiljerija, srecli oktobra so se razvili tudi pehotni boji, naraščali in se razširili polagoma na vsi črti med Bovcem in morjem. Tretja soška bitka. Trajala je od 18. do 28. oktobra in stala sovražnika vsaj 150.000 mož. Druga in tretja armada sta se borili v nji. Tudi tej ofenzivi so sledili na goriško mostišče posamezni napadi in po kratkem odmoru se je lotil sovražnik clne 10. novembra četrte soške bitke, ki je trajala do 1. decembra 1915. Glavni sunek jc bil tudi sedaj naperjen na črto med Sabotinom in morjem. Še-le zadnje dni so je raztegnil tudi na tolminsko mostišče. Vsi naskoki so bili zaman. Šmihel, Podgora, Sv. Martin, Oslavje, nezavzetni so bili. Velikanske izgube sovražnikove niso plačale malenkostnih par metrov ozemlja, vso naše glavno postojanke so ostale trdno v naših rokah.
Po tem četrtem naporu, ki jo stal sovražnika vsaj 70.000 mož, je bil zopet skoro mir. Le včasih je vzplamtcl boj, tako začetkom leta pri Bovcu in v krnskem ozemlju, kjer so vzele naše čete nad Doljami nekaj sovražnih jarkov. Sredi januarja smo priborili vrli na Oslavju in nekaj jarkov pri Tolminu, dne 12. februarja sovražno postojanko na Rombonu.
Napadalna sila sovražnikova jo slabela očividno, v naših uspehih se je videl že preobrat. Tedaj so je zaletel sovražnik i znova za napad, ki je trajal tri dni od 12. do 15. marca; ji e t a soška bitka. A izšla se je klaverno zanj. Sledili so naši protinapadi severno tolminskem mostišču, pri Podgori, na Mrzlem vrhu in pri Selcah v mesecu aprilu. Od 22. aprila sem napada Caclorna zopet planotni rob, a uspeha ni in ni. Pač pa imajo uspeh naši protinapadi tako pri Sv. Mihaelu in zahodno Sv. Martinu ter pri Tolminu. In v teh uspehih tu doli je minilo prvo voj no leto na soški fronti. In danes 23. majnika: Italijani so izgubili vsako upanje, da bi tu šc kedaj napredovali. Njihovi veliki topovi ob soški fronti že molče in štejemo žo ure, ko bo prosto zadihala naša mučeniea, naša lepa slovenska solnčna Gorica. Eno loto so sc Italijani trudili, da bi prodrli v osrčje naše domovine, naši so Italijanom v par dneh uničili vos njihov enoletni trud. Tak letni račun jc za nas vesel, za našo armado nadvse časten!
zaganjal ob rob
doberdobske ukinete,
(Dalje.)
Ni pa tako ugodno poročilo iz Združenih držav Sove me Amerike. Stanje oziminc se ceni na 78.3 odstotka, med tem ko so jo prejšnje leto cenilo na 88 odsioikov. Krog 3 milijone akrov jesenske setve jc uničil mraz (v letu 15)1 i HUD pa sa-
mo 810.000, leta 1913—1914 pa le krog pol milijona). Po sedanji cenitvi bi pridelali tam krog 490 milijonov bu-šelnov pšenice, lansko leto pa so jo cenili na 665 milijonov. Seveda se še ne ve, kako bo izpadla spomladanska setev. Mogoče bo ta tako ugodna, da zboljša zgoraj označeno uradno cenitev. Vendar pa bo pridelek za kakih 175 milijonov bušelnov pšenice slabejši kot prejšnje leto. Pri tem pa še ne smemo prezreti toga, da je bilo lansko leto krog 11-6 milijonov bušelnov ameriške pšenice take, da je ni bilo mogoče mleti v moko in cla potemtakem tudi letošnja ne bo vsa za v mlin. Ker se tam ne nadejajo dobre letine, zato tudi šc štedijo in čakajo s starimi zalogami žita, ki baš niso majhne.
Na F r a n c o s k e m sc polja lepše razvijajo. Vladne odredbe so tam mnogo pripomogle, da se je spomladi s setvijo pravočasno in povsod pričelo. Po-delali so pa vzlic temu 15% manj kot lota 1915. Da pa bodo poleg tega še občutno pogrešali rodovitnih tal, ki so jih jim Nemci zasedli tekom vojske, je razvidno.
V Rusi i i pa so že kesajo, da so nemško kmete pregnali v Sibirijo in časopisi žc pozivajo vlado, da jih nazaj pokliče, da bodo zopet obdelali svoja zapuščena polja, ki so zelo obširna.
Poročila iz Rumunije so ugodna. Tudi 'Turčija so ponaša s svojim vilajetom Konijo in Angoro, ki sta žitni zakladnici Male Azije. Srbijo, Albanijo in Maeeclonijo kakor tudi Rusko Poljsko je pa vojaštvo vzorno obdelalo. Tako poročila. Bomo videli, kaj še prinese prihodnjost. Da pa draginja vzlio temu ne bo prenehala, pač nihče ne clvomi.
Šc to: K ako je s p o 1 j e d e 1-s t v o m v A m e r i k i '? Polja jc tam 193.61 milj. hektarov, med toni ko ga je v Nemčiji 34.84 milj., v Avstro-Ogrski 32.82 in v Rusiji 210.44 milj. Večino polja posejejo s koruzo in priznati se mora, cla glecle produkcije koruze zavzemajo Združene države prvo mesto na svetu. To sc sicer na prvi poglccl ne vidi, ker je Amerika ne izvaža toliko. Saj je doma porabi letno kakih 800 do 1000 milijonov hektolitrov. Pa tudi v drugih vrstah žita opažamo, da se primeroma vsako leto žita manj izvaža v Evropo. Vzrok temu je pač ta, ker število domačih prebivalcev, pomnoženo s priseljenci, vedno bolj narašča in torej tudi več žita konsumira. To je tudi vzrok, cla so se začeli v Ameriki za zboljšanje poljedelstva zanimati, da suha tla pridno pripravljajo in goj6. Kakih pustinj jo najti sedaj komaj še v njenih zapaclnih pokrajinah.
Ladij za prevoz žita in kr-< m i 1 v Evropo iz Amerike in drugih dolov sveta vedno bolj p r i m a n j-k u j e. Saj ni čudo. Listi poročajo, da se jo potopilo oziroma uničilo ladij od 22. marca do 12. aprila tekočega leta za 219.000 ton. To Angleži še skoro najbolj občutijo. Saj je bilo med 2000 ladjami z 4 milj. tonami, ki so bile od počel ka vojske do 1. marca letošnjega leta potopljene, samo angleških 500. Oni so navezani v ogromni večini na dovoz živil iz tujih držav, sicer izdelujejo točasno tam 424 trgovskih ladij z 1,423.000 tonami, toda vprašanje je, če bodo inaviioasno izgniovljene. Sicer je res, da je sedaj v Evropo na poti 7,739.000 kvarteriev pšenice iu 1)91.000.

koruzo, toda Francija bi obojega potrebovala šc do koncem avgusta kakih 5 milj. kvarterjev, Italija 2 milj., Angleška pa 6 do 7 milj. Poleg tega ne smemo prezreti, da pri tem še niso vštete potrebe drugih evropskih nevtralnih držav, in krmila, katerih je treba za 20 tednov krog 20 milj. kvarterjev. Za prevoz take obilice, je pač treba ogromnega ladijevja z 2 in pol do trikratno večjim prostorom. Vozni-na jc tudi čimdalje dražja. Splošno se
ceni da, če bo tako šlo dulje, bo zgubo na leto krog 2 in pol do 3 milj. ton, kar se pač z izdelavo novih ladij no bo moglo pokriti. Vsled tega si tudi Angleška tako prizadeva, da bi nevtralno ladje prisilila za angleške transporte. Grško trgovsko ladjevje že itak vse robota Angliji, isto hoče doseči tudi s holandskim in drugim. Nemški premog ne smejo rabiti, ameriški jim je predrag, angleškega pa dobe le, če prevažajo obenem blago za Anglijo.
aiisfriiskesa cesarSa
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 22. maja. Uradno se poroča:
Poraz Italijanov na južnotirolski bojni črti je vedno večji.
Napadi graškega zbora na visoki planoti Lavarone so popolnoma vspeli. Sovražnika so vrgli iz cele njegove postojanke. Nase čete so zasedle Cima Mandriolo in višine neposredno zahodno cd meje od tega vrha do doline Astico. Vojne čeie Njegove cesarske in kraljeve Visokosti ieid-maršallajtnanta Karla Franc Jož^iia so vzele črto Monte Tormeno—Monte Majo,
Odkar se ie pričel napad, smo našteli 23.883 ujetnikov, med njimi 482 častnikov. Naš plen je poskočil na 172 topov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. hofer, fml.
Cesar odlikoval presžalosaslednika.
Dunaj, 22. maja. (K. u.) Iz vojr.otiskov-neg;1 stana se javlja:
Njegova c, in kr. Visokost feldmaršal nadvojvoda Friderik je izdal sledeče višje armadno povelje;
Njegovo c, šn kr. apostolsko Veličanstvo mi \s milostno blagovolilo brzojaviti:
Mojemu pranečaku gospodu feldmar-Šallajsnantu nadvojvodi Kari Franc Jožefu sem v priznan;'c sirrjjnega vodstva njegovega zbora podelil Moj red železne krone I, vrste z vojno dekoratijo. Z veseljem Vas o ''«a obveščam in Vam naročam, da naznanite vsem Mojim junakom in uspešno se vojsk«?očitn četam Moje popolno priznanje, Mojo najtoplejšo zahvalo in pozdrav.
Franc Jože? L
Ta nas vse osrečujoča poslanica našega premilostnega Gospoda naj se takoj razglasi četam.
Nadvojvoda Friderik, feldmaršal m. p,
Armadno povelje nadvojvode Friderika.
Dunai, 22. maja. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Vojni maršal nadvojvoda Friderik je izdal sledeče višje arinadno povelje:
Danes pred enim letom je Italija svoje dolgo nameravano in skrbno pripravljeno izdajalstvo monarhije venčala z napovedjo vojske. Nad en milijon pušk močna, nasproti silam naše obrambe osemkrat močnejša, je stala takrat sovražna vojska grozeč na naši meji. Z drzno slavohlepno zgovornostjo so obetali vodilni možje tam pre-slepljenemu ljudstvu lahko in gotovo zmago; s hitrim navalom bi se bilo moralo ne-sti italijansko orožje čez »neodrešene« pokrajine v srce naše domovine, ki so jo hoteli razbiti in tako odločiti svetovno vojsko. Branilci pa, ki niso poznali strahu, so zapovedali osovraženemu sovražniku povsod stoj, kjer so to določila moja povelja. Našega zmagovitega poleta na severu za-vraten napad za hrbtom ni zavrl. Polagoma mi je bilo mogoče, da sem našo slabotno obrambo meje podprl s prostimi četami, kadar je to zahteval položaj. Štiri bitke ob Soči, brezštevilno bojev na celi bojni črti od Stilfserjocha do morja, so sijajno upravičili moje zaupanje v moč naše obrambe.
Med tem časom se je osvobodila Galicija cd sovražnika, zasedlo se je obširno sovražno ozemlje, vržena je bila Srbija, osvojena Črna gora in Albanija. Pred kratkim je mogla le naša hrabra mornarica in vrli naši letalci nositi strah in zmedo na italijansko ozemlje. Skoraj celo leto smo morali potrpeti, predno je bila ura napada in povračila. Končno je prišla ta ura, Naš prvi naval že je vlomil silovito vrzel v sovražno bojno črto. Veliko se je storilo, veliko se mora še storiti. Vem, čutim, hrabrost in vztrajnost bosta to storili.
Vojaki južnozahodne bojne črte! Ne pozabite v boju, da je Italija zakrivila podaljšanje te vojske; ne pozabite krvnih žrtev, ki jih jc stala. Osvobodite svojo domovino od vrinjencev; ustvarite monarhiji tucii na jugozahodu mejo, kakršno potrebuje z?. svojo bodočo varnost.
Moje rojprisrčneiše želje, najprisrč-n-.'*2 želje vseh vaših tovarišev vas sprem-lja.ol
Nadvojvoda Friderik, feldmaršal.
• \ \! i zbor in njegov visoki poveljnik.
Železni zbor, katerega slava je pro-(' 'a !:";;č preko mej naše domovine, katerega danes povsod s ponosom omeniaio.
kakor se ga vsi sovražniki boje, si je v lovorov venec svojih vojnih dejanj vpletel nov list slave. Včerajšnje uradno poročilo nam pove, da je naš graški zbor izvedel uspešni naval na visoki planoti Lavarone, Ponosni smo na to slavno zmago našega domačega zbora, saj se v njegovih vrstah v pretežni večini bore naši slovenski junaki, ki so se doslej še povsod izkazali. Nihče ni kaj drugega pričakoval, ko so šli naši junaki v vojsko, da branijo dom in državo; nihče ni dvomil nad tem, da se bodo v duhu svoje slavne preteklosti tudi v tej najhujši in najtežji vojski vseh časov sijajno obnesli in da bodo vredni nasledniki svojih slavnih očetov. Kar pa je železni zbor izvrši! na ruski fronti, na posameznih delih srbskega bojišča, pri Gorici, na Doberdob-ski planoti in sedaj zopet na južnem Tirolskem, to je nad vsako pričakovanje, to zasluži spomenik v zgodovini vseh časov. In vsled tega smo posebno ponosni. Naj bo za mladega generala, ki bo nekoč nosil krono Habsburžanov, poroštvo za nepremagljivo trdnost prestola, da se bori na čelu naših junakov iz planinskih dežel, kakor vnema to dejstvo, da gredo v boj pod poveljstvom svojega bodočega cesarja in najvišjega vojnega gospoda in izvrše, kar se da sploh izvršiti. Junakom ob tirolski fronti sploh, posebno pa topot našemu domačemu r.boru, naše priznanje, naša srčna hvaležnost in željo, da stopa po italijanskih tleh tako trdih korakov, kakor so stopali pred 50 leti očetje naših junakov do odločilne bitke pri Kustoci. Srce danes v navdušenju utripa vsakemu Avstrijcu ob dnevnem povelju nadvojvode Friderika junakom ob tirolski bojni črti: »Ustvarite tudi r.a jugozahodni meji državi mejo, katero za svojo varnost potrebuje!« Bodoči vladar Avstrije vodi naše slovenske in hrvaške junake, da ustvarijo Avstriji na jugo-zapadu ta temelj. Slovenski in hrvaški narod spremlja z iskrenimi molitvami vojni pohod bodočega svojega Gospodarja, vsak slovenski in hrvaški vojak pod Njegovim poveljstvom bo strah in trepet Avstriji sovražnih Italijanov, zato pa smo prepričani, da se vrne naš ljubljeni prestolonaslednik nazaj venčan s popolno zmago in da bo kmalu po celi Avstriji donel en klic: Slava Njemu, ki je vso Svojo mladost ponesel v vojni grom, da utrdi prestol Habsburžanov na večne čase. S Svojim pohodom na Italijane si bo prestolonaslednik Karol Franc Jožef zagotovil neizmerno, neizbrisno ljubezen vseh Avstrijcev. Na večne čase naj bo to dejanje živa priča, kako zna dedič prestola s svojimi zvestimi južnimi četami braniti čast in ugled Avstrije!
XXX
Pol pota v Arsiero. glavno opirališče Italijanov proti vzhodni fronti na Tirolskem, je za nami. Še je treba vzeti več silnih vrhov, vendar so glavne tež-koče večinoma premagane, ker gredo našo čete z visokih planot navzdol. Zadnje obrambne točke sovražnika, ki nudijo branilcu možnost kriti kotlino Arsiero in prostor pri Schio so utrjene visoko planoto Cimone, forti in baterije blizu Castane, Novegno, Monte Cogoio in Monte Alba, ki nadvladujojo dolino Podina, nadalje utrdbe med Piano della Fugazza in St. Antonio.
Z osvojitvijo Monte Formens so se čete nadvojvode Karla Franc Jožefa približale Arsieru na 6 kilometrov.
V smeri proti Asiago je prešel graški armadni zbor iz prostora Lavarone k napadu. Cela prva, zelo močno utrjena sovražna črta med Cima Mandri-olo in Casotto v dolini Astico je bila po prevladujočem učinkovanju naših tož kih baterij z naskokom osvojena. Tudi tu so bile našo izgube zelo majhne.
Ta velik uspeh je ustvaril enotno napadalno črto, ki gre skoro naravnost od Borgo (v Suganski dolini) do Monte Pasubio, samo središče, zbor nadvojvode Kari Franc Jožefa, sega naprej proti Arsieru.
Vsled zmage graškega, zbora jo zelo dvomljivo, če sc bo mogla držati sedanja italijanska froiiia v Sugr ki dolini.
Italijansko vojno vodstvo stoji pred odločitvami, ki bodo imele zelo težke posledice. Njegov up, da bodo po pndcu obmejnih višin oh iolgav.-Ui fronti mogle zadržati nase prodiranje
mučne stalno utrdbe, ki so nahajajo v ozadju, jc prav tako razočaran, kakor pričakovanje, da so ho naš sunek iz Lavarone razbil ob či ti Mandriolo— Casotto.
Na uvodoma omenjeni črti Cimone —Novegno, ki so nadaljuje proti severovzhodu na utrjeni visoki planoti Vc-rena, proti jugoznpadU pa na prostoru Piano della Fugazza—St. Antonio, so bojuje glavna sila italijansko armado za obstanok veliko, a dela :svoje beneške fronte.
Cadorna psuje, ker na zmaguje,
Dimsj, 22. maja. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Cadorna je izdal 21, t. m. komunike, ki po svoji vsebini in po svojem govoru na najhujši način prekaša vse dosedanje objave italijanskega generalisima. Trdi, da so naša poročila časopisju zadnjih dni, posebno pa podatki o ujetnikih in o plenu prenapete izmišljotine in domišljije iznajdene le zato, da se prilizujejo poveljniku napadalnih čet nadvojvoda prestolonaslednika. Ob tej priliki žali Cadorna tudi feldmaršallajtnanta viteza pl. Hoferja surovo. Iznova dalje trdi, da so izpraznili Italijani dozdaj le prednje postojanke in se končno laže, da sta bili zapleteni v boj na celi črti od doline Adiža do Valsugana le dve diviziji. Ne odgovarjalo bi našemu dostojanstvu, če bi se hoteli pečati natančnejše z obrekovanji, ki jih obsega ta komunike. A da se more stvarna vsebina te brzojavke pravilno ceniti, se opozarja, da se je v odseku Adiža, dolina Sugana, odkar se je pričel naš napad, dognalo z gotovostjo, da so se nahajale tam sledeče italijanske divizije: 37., 9., 35,, 34. in 15., dalje da smo ujeli vojake sledečih italijanskih brigad: Mantova, Taro, Roma, Sesia, Novarra, Crgiiari, Ancona, Ivrea, Lambro, Salerno in Siena, dalje da se je nahajalo približno 8 alpinskih bataljonov v našem napadal-nem prostoru, katere sile skupno odgovar-jajo približno 6. divizijam. Ta pregled ne obsega tistih čet, ki so jih privedli Italijani šele v zadnjih dneh vsled našega napada, Glede na trditev Cadorna, da tvorijo postojanke vzete dozdaj z naskokom naših vrlih čet le predpostojanke, se iznova le opozarja r.a že objavljeno po naših zaplenjeno povelje poveljstva 35. italijanske divizije, ki podatke Cadorna dokumentarič-no dokaže za lažnjive. Dalje dokazuje število zaplenjenih topov, med njimi že tudi veliko težkih, s popolno gotovostjo, da nikakor ne gre za prednje postojanke.
Proti Arsiero.
Dunaj, 21. maja. Iz vojnega tiskovnega stana: Naše čete stoje zdaj vzhodno od Folgarije na gorah, ki leže pred zadnjimi gorami lombardijske ravnine, oddaljene so komaj še 10 km od Arsiero, ki tvori jedro druge obrambne črte. Tem velikim uspehom v zgornjem Astico odgovarja tudi napredovanje v dolini Sugana in na gorah, ki ločijo Sugana od doline Maggio. Tu se bližajo naši hitro visokemu vencu mejnih gora, na cesti v Arsiero so pa vdrli že precej v italijansko obmejno ozemlje,
Zavzetje Borcola.
Dunaj, 22, maja. Iz vojnega tiskovnega stana: Boji na južnem Tirolskem so se včeraj zopet razširili. Sovražniku so se iztrgale važne ceste. Zasedli smo tako prelaz Borcola, ki odpira pot v Vicenzo, Naše čete se bližajo počasi laški ravnini. Naše izgube so zelo nizke.
Prva laška črta predrta.
Curih. »Tagesanžeiger« javlja, da je prva črta italijanskega vojnega po-zorišča predrta.
Naši uspehi na južnem Tirolskem,
Berlin. Vojaški sotrudnik »B. Z. a. M,« piše o velikem dobičku avstrijskih čet na prostoru na južnem Tirolskem. V Adiški dolini znaša približno 5 km in se poviša na 12 km, ki so se dosegli v severnem delu doline Astico. Ta uspeh nekaterih dni se kaže posebno v velikem številu topov, ki so jih zaplenili Avstrijci,
Lahi se nameravajo umakniti iudi. na ostalih točkah,
Montreurc. Laško časopisie poizkuša pomirjevati narod. Polkovnik Barone pripravlja bralce, da se umaknejo laške čete tudi na ostalih točkah.
Cadorna že umaknil svoj rUsviu stan.
Gea!. »Tribuna« poroča: Cadorna je premestil svoj glavni stan bolj v notranjo Italijo-, kar je najbrže v zvezi z avstrijskim napadom.
Italija zbira svoje rezerve v Benetkah.
Genf. Radi nepričakovanih avstrijskih napadov v Italiji zdaj zelo premikajo čete. Na bojišče pošiljajo vse razpoložljive čete, da bi zadržali avstrijsko prodiranje. V Benetkah zbh-njo veli!- : rezerve, železniški promet v Švico jo popolnoma ustr-vljen, ker potrebi!-r>jo v-uke prevnžanie čet.
Lahi taapovedujejo protlofenzivo,
Lntgano. Milanski listi napovodu-i jejo. da so izvede v kr-ikoni velika .Ua-| lijanska urotiofenziva. Uakor so zdi.
Ste« 3f»?1;n»jenih topov lani in letos.
»Beri. Ztg. am Mittag« piše o razmerju zap!-njenih topov na laški fronti do števila ujetnikov, da je število topov izredno visoko. C c pride na 13.000 ujetnikov 107 topov, odpade na 1000 ujetnikov 8 topov. Temu nasproti navajamo plen v Galiciji majnika 1915. Takrat je bilp ujetih 270.000 mož in »zaplenjenih 251 topov, tako da je prišel na tisoč mož en top. V istem času so nemške čete severno od Nemena vjele 25.000 mož in zaplenile le 16 topov. (Naši so doslej na tirolski fronti vjeli 23.800 mož, zaplenili pa 172 topov. Op. ur.) Podobno meseca junija: 26.000 ujetnikov in 7 topov. Meseca julija južno od Pilice: 126 tisoč ujetnikov in le 16 topov. Iz teh številk spoznamo izredno velik plen na topovih, ki je doslej padel v roke Avstrijcev.
Italijani se boje predora pri švicarski meji.
Genf, »Corriere della Sera« javlja, da se v Italiji boje poizkusa Avstricev prodreti skozi Švico. Cadorna je zato čete ob laško švicarski meji pri Tessinu zelo pomnožil.
V	Švico niso pripeljali laški vlaki.
I.ugano. Od soboto dalje so izostali
vsi laški vlaki.
V	inozemstvu pozivajo Lahe pod
orožje.
Curih. Italijanski konzulati v Švici objavljajo oklice, da se morajo podati v Italijo na prebiranje takoj vsi nepotrjeni in na dopustu se nahajajoči brambni obvezanci.
Lahi pričeli priznavati svoje velike izgube.
Rotierdam. Uradna nota »Agenzia Štefani« poizkuša omiliti italijanske neuspehe. Uradno poročilo opozarja, da so se pripravljale avstrijske čete v Trentinu tri mesce za napad in da so nakupičile veliko topov. Dalje izvaja: Znano je, da sta osrednji velesili v stanu izdelati neverojetne množine topov, posebno težkih. Ne smemo tudi pozabiti, da so posamezne na sovražnem ozemlju zasedene točko le prehodnega značaja (glej! glej!) in bi bile važne le, če bi se jih bili mogli posluževati za opirališča nadaljnih napadov. Sovražni napad v Trentinu se je pričel 14. majnika z ljutim streljanjem topov na celi bojni črti od Judikarije do Primorskega. Sovražnik je neprestano napadal ln strašno streljal na posamezne točke, nastopil je na to proti njim z mogočnimi naskoki pehote. Vsled teh napadov smo izpraznili našo hajsprednejšo črto na pozorišču pri Rovereto in smo se umaknili dobro urejeni v glavno obrambno črto. Izgube sovražnika so bile težke, a seveda naravno je, da smo imeli izgube tudi mi. Posebno težko topništvo sovražnika nam je zadalo uničevalne izgube pred vsem med Adi-žo in Terragnolo.
60.000 beguncev v zgornji Italiji.
Lugano. Popotniki došli iz Milana poročajo, da so določili za bivališča beguncem iz zgornje Italije vse šole in javna poslopja v Milanu. V obmejnem ozemlju so izgnali do 60.000 oseb.
Laško časopisje nezadovoljno.
Lugano. Italijansko časopisje beleži skrbno pohvale zavezniških časopisov glede na odpor Italijanov proti avstrijskemu napadu z otročjim zadoščenjem; a graja, ker italijansko vojno vodstvo ne izda vsak dan dveh poročil, ker so zdaj na Francoskem in v Italiji prej znana avstrijska kot laška poročila, kar je za Italijo neugodno, ker izve občinstvo prej zmage sovražnika. »Tribuna« zahteva, naj se objavljajo v Italiji tudi avstrijska poročila. Laško časopisje 22. t. m. ni pisalo zmagovito. »Corriere della sera« pravi, da se še ni ustvarilo ravnotežje mod napadom in obrambo. Minuti mora pač še nekaj dni, predno se premaga kriza. Ravnodušno se pa mora čakati, dokler se iz sedanje zmede ne ustvarijo nove italijanske črte. Tudi »Secolo« priznava, da avstrijskega napada še nikakor niso ustavili, a da jc že izgubil na krep-kosti.
Laški vojni hujskači zahtevajo, naj jih oproste vojaške službe,
Lugano. (Kor. ur.l Laška vlada, por* pirrma po nekaterih časopisih, pomiril'?-ljudi, ki so razburjeni radi uspehov Avstrijcev, Kongres vojnih hujskačev 21. t. m. jc obsegal veliko govorov, a udeležencev je bilo le malo. Glasilo kongresa vojnih hujskačev zahteva zato, naj intervencionsstc eproste vcK-rke službe, cla nastopijo proti tistim, ki so zavzemajo za mir. Cenzura v č-sopisju še vedno črta članke, ki žele m;ru.
Laski ministri sklenili, da ne slave obletnice laškega izdajalsiva.
V soboto ie zboroval italijanski ministrski svet, ki je trajal tri ure, »Sc-
colo« pravi, da so se ministri posvetovali, če kaže držati se sklepa, da ob obletnici vojske 24. t. m. govori javno več ministrov. Sklenili so, da se razveljavi prejšnji sklep, ker zdaj ni pravi trenutek, da se govori. Umestno zdaj tudi ni, da zapuste ministri Rim. »Corriere della sera« tudi pove, da so se pečali ministri z mednarodnim položajem.
Nemški kancler čestita našemu zunanjemu ministru na junaštvih naše armade nasproti Lahom.
Dunaj, 22. maja. (Kor. ur.) Državni kancler pl. Bcthmann Ilolhvcg je brzojavil zunanjemu ministru baronu Bu-rianu: Vašo ekscelenco prosim, sprejmite ob sijajnih činih orožja avstrijske armade na Tirolskem moje najprisrč-nejše in najveselejše čestitke, Bog podeli vrlim četam, ki izvršujejo v brez-potnem ozemlju nadčloveške čine, vedno uspehe in zmage. Bethmann IIoll-weg. — Zunanji minister baron Burian je odgovoril: Prosim Vašo ekscelenco sprejeti mojo naj prisrčne jšo in najod-kritosrčnejo zahvalo na prijateljski čestitki povodom uspeha avstrijskega orožja na Tirolskem.
Giolitti.
Bukarešt, 22. maja. Italijanska brzojavna agencija poroča, da laški listi demen-tirajo vest, da bi bil Giolitti 12. in 13. maja pri kralju v avdijenci.
Napad na laškega poslanika v Abesiniji.
Rim, 20. maja. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani«: V Addis Abeba (prejšnje glavno mesto Abesinije) so neznanci streljali na poslopje laškega poslaništva.
BiH n zanetil
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. maja. Veliki glavni stan: #
Patrulja naše mornariške pehote je vdrla vzhodno od Nieuport v irancoske jarke, porušila je obrambne naprave sovražnika in pripeljala s seboj 1 častnika in 32 mož ujetih.
Vzeli smo južnozahodno od Givenchy-en-Gohelle več črt angleške postojanke v širini približno dveh kilometrov in odbili ponoči protinapade. Ujetnikov so pripeljali 8 častnikov in 220 mož, plena štiri strojne puške in tri metalce min. Izgube sovražnika so bile izredno krvave.
Uspeh je izostal pri Berry-au-Bac v ranih jutranjih urah izvedenemu napadu Francozov s plinom.
Naše čete so vzele s naskokom na le vem bregu Moze Irancoske postojanke na vzhodnem vznožju višine 304, katere so dr Žale nasproti ponovljenim napadom Fran cozov. Poleg svojih velikih krvavih izgub je izgubil sovražnik tudi na ujetnikih 9 častnikov in 518 mož in nam je prepustil pet strojnih pušk. Plen našega napada na južnem robu »Mrtvega moža« se je povišal na 13 topov in na 21 strojnih pušk. Tudi tu in iz smeri iz Chattancourt niso uspeli poizkusi Francozov, da zopet pridobe izgubljena tla.
Francozi so napadli večkrat na desnem bregu Moze brezuspešno naše črte pri kamnolomu (južno od sela Haudromont) in na vrhu Vaux. Pri tretjem naskoku se jim je pa posrečilo, da so se ustalili v kamnolomu. Ponoči je delovalo izredno ljuto topništvo na obeh straneh v celem bojnem odseku.
XXX
Naše skupine letalcev so ponovile včeraj popoldne z opazovanim dobrim uspehom napade na etapsko pristanišče Diin-kirchcn. Po boju je padlo v morje sovražno dvokrilno letalo. Še štiri letala so bila premagana med bojem v naših črtah, in sicer pri Merviqu, Noyon, Maucourt (vzhodno od Moze) in severnovzhodno od Chateau Salins, zadnje je premagal poročnik Wint-gens kot četrto po njem premagano letalo. Poleg teh je sestrelil še nadporočnik Bolke južno od Avocourt in južno od »Mrtvega moža« 17. in 18. sovražnikovi letali. Odličnega letalnega častnika je povišal cesar v priznanje njegovih činov za stotnika.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo,
21, maja ob 3. popoldne. Nemci so nadaljevali ponoči napade na levem bregu Moze na naše postojanke Mort homme. Vzhodno od tam jih je vrgel naš zapiralni ogenj, ki je zrušil vsak poizkušeni napad. Na zahodnem delu Mort homme so zasedli Nemci naš jarek v prvi črti. Vzhodno od Moze zelo živahni boji s topovi pri utrdbi Vaux. Na Lotrinškem so vdrli Nemci po ljutem obstreljevanju presenetljivo v naš jarek zahodno od Chazelles. Ogenj naših topov in strojnih pušk je prisilil sovražnika, da se je vrnil v svoje črte; popustil je mrtve in ranjence.
Letalci. V boju štirih naših letalcev proti trem je bilo sestreljeno pri gozdu Bezange sovražno letalo. Drugo smo prisilili z napadom našega letala, da se je moralo izkrcati v sovražnih črtah, kjer smo je s streli uničili.
Ob 11. zvečer. Na levem bregu Moze je trajala bitka ljuto cel dan med gozdom Avocourt in Mozo. Ob cesti iz Esnes v Haucourt smo vzeli z napadom nemške jarke. Malo utrdbo, ki jo je vzel sovražnik 18. maja južno od višine 287, je popolnoma izravnalo naše topništvo. Neposredno vzhodno od višine 304 je napadel sovražnik naše postojanke, a smo ga popolnoma vrgli v trenutku, ko se je ustalil v naših jarkih prve črte. Na zahodnih strminah Mort homme je ljut sovražni napad ene brigade zadržal ogenj naših strojnih pušk in protinapadi naših grenadirjev. Na sovražne oddelke, ki so sledili naskakujočim valovom, smo namerili topove, morali so se umakniti. Na desnem bregu Moze je bil zelo ljut boj s topovi pri Douaumont. Naše čete so vzele kamnolome pri Haudromont, ki jih je sovražnik močno utrdil. Ujeli smo 80 mož in zaplenili 4 strojne puške.
Nemška letala so od včeraj obstreljevala dvakrat Diinkirchen in okolico. Dne 20. maja zvečer vržene bombe so ubile 4, ranile pa 15 oseb. Danes opoldne je vrgla neka druga sovražna skupina 100 bomb v ozemlje Diinkirchen. Ubita sta 2 vojaka in en otrok, 20 oseb je ranjenih. Letalom naših zaveznikov, ki so se takoj dvignila, se je posrečilo, da so sestrelila dva sovražna letalca, ko sta dosegla svoje črte. Kmalu po prvem obstreljevanju je preletela skupina 53 francoskih, angleških in belgijskih letal nemške tabore pri Wymege in Gistelles, na katera so vrgla 250 bomb. V Belfort so vrgla nemška letala tekom dne 50 bomb. Škoda je neznatna.
Novi nemški uspehi.
Genf, 22. maja. »Temps« poroča: Nemcem se jc posrečilo, tla so osvojili francoske postojanke zahodno od Morthomme in severno od pobočja. Nemci so tudi poskušali vdreti v drugo črto Francozov, pa so jim to preprečili. Nemci so zasedli tudi fort Canard ob vznožju višine 304.
Kakor poročajo razne vesti, Nemci zopet močno obstreljujejo Reims in tudi letalski napadi se množe.
Ministrska kriza na Francoskem.
Curih. Iz Pariza: Briandovo ministrstvo namerava odstopiti. Računati se mora s tem, da bosta v novi vladi Clemenceau in senator Humbert.
VOjSKB Z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. maja. Uradno se poroča: Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. maja. Veliki glavni stan; Položaj splošno neizpremenjen.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 20. maja. Uradno: Poskus sovražnika, da bi se po ljuti artiljerijski pripravi približal našim postojankam, je naš ogenj z lahkoto preprečil. Na ostali fronti običajni ogenj topov in pušk; pri Uexkiillu, Illuxtu, Smorgonu, ob gornji Stripi in pri Tarnopolu je bilo od časa do časa nekoliko živahnejše.
POVRAT VELIKEGA KNEZA NIKOLAJA NA EVROPSKO BOJIŠČE.
Kodanj. Iz Petrograda: Ob imenovanju velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča višjim poveljnikom armade se izvedejo v liki knez Nikolaj namerava odvzeti poveljstvo vsem generalom, ki so mu bili sovražni, ko je bil odstavljen in jih nadomestiti z udanimi mu poveljniki. Prva žrtev postane Kuropatkin, katerega bo nadomestil general Ruski.
OTVORITEV NOVEGA ŽELEZNIŠKEGA MOSTU V DEMBLINU.
Krakov. »Ziemia Lubelska« poroča o slovesni otvoritvi novega železniškega mostu v Demblinu (Ivangorod) čez Vislo. Železni most je dolg 468 metrov. Prejšnji most so porušili Rusi. Zgradili so na to začasen most. Nov železen most so zgradili v času od 18. februarja do 22. aprila.
1
Pri Solunu.
Kolin. »Koln. Ztg.«: »Tribuna« javlja iz Aten, da se pripravljajo pri Solunu resni dogodki. Na obeh straneh reke Vardar je izredno živahno. Ne ve se še, če gre za splošen napad, ali le za poizvedovanje v velikem obsegu. Kakor se z gotovostjo trdi, zbirajo zavezniki čete v odseku Gjevgjeli— Strumica in nameravajo razširiti bojno črto do Demir—Hisar.
350.000 mož sporazuma v Macedoniji.
Berlin. »Lokalanzeiger« javlja iz Aten: Po zadnjih ojačenjih šteje armada četverosporazuma v Macedoniji 350.000 mož.
Angleži v Kavali. Atene, 22. maja. Visok grški uradnik je prišel iz Kavale in izjavil, da hočejo Angleži iz Kavale napraviti drugi Krf. Angleško-francoska komisija jc pregledala obilo poslopij, v katere misli spraviti bolne srbske vojake. Krajevne grške oblasti so rekle, da v mestu ni prav nič prostora za vojake. Prebivalstvo je brzojavno naprosilo kralja in vlado za pomoč. Skuludis je obljubil odločen protest in vse potrebne odredbe šc o pravem času. Angleži pa so blokado tako poostrili, da je luka čisto odrezana od tujega sveta in v luko ne morejo niti trgovski niti parniki grške vlade. Na obrežju so natrosili min.
Italijani streljajo Grke.
Dunaj, 22. maja. Iz Aten poročajo: Italijani so obstreljevali grški k,raj Nasari, ker se prebivalstvo ni hotelo izseliti, kakor so ukazali Italijani.
Grška premika čete.
Basel, 22. maja. »Basler Nach-richten« prinašajo vest »Corrierre della Sera« o velikih premikanjih čet na Grškem.
Grška ostane trdna.
Atene, 22. maja. Vladni list »Hestia« prinaša izjavo nekega ministra: Lahko zatrdim, da je zadnji kronski svet sklenil, cla noben korak entente Grške ne spravi iz njene dosedanje politike. — Prav to potrjuje »Embros«.
Grška in ententa.
Berlin, 21. maja. (Kor. ur.) Zasebni dopisnik Wolffovega urada poroča 20. maja iz Aten: Neki poslanec je z interpelacijo zahteval pojasnila o nesporazumi j en ju med vlado in entento. Minister Rhallis jc odgovoril, da vlada ni prav nič odgovorna za neizogibna nesoglasja, ki so se dogodila in znajo še priti. Izogniti pa se temu zato ni mogoče, ker ententa še vedno ni opustila načrta Grško prisiliti, da opusti nevtralnost, in da tako dobi v svoje roko grško armado. Rhallisovo odločno izjavo jc cela zbornica navdušeno odobravala. Inter-pelant je poudarjal, da se v glavnih točkah strinja z vlado.
Avstrijski podvodnik potopil grško ladjo.
Toulon, 21. maja. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča: Dne 18. t. m. je avstrijski podvodnik potopil grški premogovni parnik. Poveljnik podvodnika je parniku ukazal, da naj ustavi, nato je poslal moža na krov, ki je po odhodu moštva, parnik razstrelil. 27 mož posadke je neka torpedovka prepeljala v Toulon.
Rumunija se brani pred ruskimi očitki.
Bukarešt, 21. maja. (Kor. ur.) »In-dependance Roumainc« zavrača zlobno očitanje ruskega časopisja, da Rumunija tihotapi z blagom, ki ga je kupila v Rusiji. Od začetka vojne že ni dobila bakra iz Rusije, konje pa samo tam kupuje že več let. List pravi, da noče verjeti, da se hoče reči, da v zadnjem času kupljeni konji zopet gredo čez mejo.
Srbski princi potujejo v Rusijo.
Kodanj, 21. maja. (Kor. ur.) »Aften-posten« poroča: Ne kralj Peter, pač pa sta po neki vesti iz Bergena dva srbska princa prispela tja na potovanju v Rusijo.
Novi možje v Nemčiji.
Berlin, 23. maja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Cesar Viljem je ugodil prošnji državnega tajnika dr. Dcl-briicka za odstop, pustil mu je naslov in čin državnega ministra in dal visoki red črnega orla. Od vezal ga je ocl splošnega zastopstva kanclerja. Cesar Viljem je imenoval državnega ministra in državnega zakladnika dr. Ilelffe-richa za državnega tajnika v notranjem uradu in mu je poveril splošno zastopstvo kanclerja. Nadalje je imenoval državnega tajnika ■ v Alzaciji-Lotringiji von Rodern ocl 1. junija dalje za državnega zakladnika. Kralj je imenoval državnega ministra dr. von Breitenbacha za podpredsednika državnega ministrstva.
Diktator za živila.
Berlin, 22. maja. (K. u.) Wolffov urad poroča: Zvezni svet je pooblastil kanclerja, da ustanovi novo oblast, vojni urad za prehrano, ki bo njemu samemu neposredno podrejen. Predsednik te oblasti dobi pravico razpolagati z vsemi živili, surovinami in drugimi predmeti, ki so potrebni za preskrbo z živili, kar jih ima Nemčija, dalje z vsemi krmili in za živalsko krmljenje potrebnimi surovinami in predmeti. Po svoji pravici razpolaganja sme izpeljati vso ureditev prometa in porabe (v slučaju potrebe tudi razlastitev), uvoza. Drevoza in cen. V nujnih sluča-
jih more predsednik dajati ukaze ne* posredno deželnim oblastim.
Za predsednika vojnega zavoda za) prehrano jc poklican vzhodnopruski višji predsednik pl. Batocki.
Nemški kancler kliče stranke.
Berlin, 22. maja. (K. u.) Državni kane« ler jc danes povabil voditelje državnozboj> skih strank na zaupni razgovor.
De ovanje zavoda u pospeševanje obrti
V Idriji sc je pred kratkem završilo večje delo pletenih ročnih izdelkov, ki je bilo izvedeno od domače obrti za vojaške dobave potom Zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani. Poročilo o organizacii in vodstvu tega dela se je podalo ob priliki oficielnega zaključka, ki ga je priredilo predsedstvo zavoda na nedeljo dne 14. t< m. popoldne v prostorih uradniškega ka« zino ob udeležbi predsednika Ivan Kregar-i ja, ravnatelja, c. kr. nadkomisarja inž. V* Remeea. Prisostvovali so nadalje kot zastopnik c. kr. deželne vlade okrajni glavar logaški g. Gustav Ekl, kot zastopnik deželi nega odbora kranjskega g. dr. Evgen Lam-pe, potem rudniški ravnatelj g. dvorni svetnik Josip Billek, kot zastopnik idrijske občine gerent g. rudniški nadsvetnik H. Pir-nat, g. dekan Miha Arko ter zastopniki šolstva in javnih zavodov iz Idrije in Zirov in obilica odličnega občinstva. Prireditev je otvoril predsednik Zavoda za pospešen vanje obrti g. Ivan Kregar 7. nagovorom, v katerem je pojasnil velik obseg po večini v Idriji in okolici izvršenega dela za vojaštvo. Delo je obstojalo skoraj izključno v, pletenju gorkih zimskih oblačil za vojaštvo, ki se jih je napletlo vsega skupaj blizu 40.000 komadov. Uspešna izvršitev jc bila mogoča le na ta način, da jc zavod našel pri raznih javnih in privatnih činiteljih požrtvovalno in nesebično sodelovanje. Zla-t sti je omogočil posredovanje vojaških dobav deželni odbor, ki je prevzel jamstvo! za nad 200.000 K, Za posebne zasluge v dostikrat sila težavnih razmerah se zahvali rudniškemu ravnatelju, dvornemu svetniku Josipu Billeku, kakor tudi vojaški posadki, ki sta dala na razpolago transportna; sredstva in tako sploh omogočila dovoz in odvoz blaga. Za vstrajno in naporno organizacijo in vodstvo dela v Idriji izreče zahvalo katehetu Franc Oswaldu in gospodičnama Mariji Souvan in Mariji Gostiša, ki so kot poverjeniki Zavoda za pospeševanje obrti vodili ves promet v Idriji z vzgledno točnostjo. Splošno poročilo poda ravnatelj , c. kr. nadkomisar inž. V. Remec, Zavod za pospeševanje obrti se trudi že ves čas vojske, da preskrbi obrtništvu priložnost, da se udeleži potom skupne organizacije vojaških dobav, za katera imajo sicer le velika podjetja pristop. To delovanje je rodilo do sedaj žc obilo uspeha, ker sc je z vojaškimi dobavami nudila prilika sicer brezposelnemu obrtništvu za zaslužek, na drugi strani pa so bili z dobavami, ki jih je posredoval Zavod za pospeševanje obrti, dostikrat kriti tudi važni vojaški interesi. Dobave, ki jih jc zavod posredoval, so bile omejene skoraj izključno na oblačilne obrti, največ zaslužka so imeli krojači, krojačice in šivilje, pri ročnem pletenju zimskih oblačil pa pred vsem čipkarice, ki niso imele naročil na čipke, svoj pravi izdelek. Vojaške dobave so se izvršile za različne monturdepote c. kr. vojnega ministrstva, posebno za iste v Gradcu, Brnu in na Dunaju, v veliki meri pa tudi za intendanco 5. armadnega poveljstva. Vseh dobav se je izvršilo do začetka maja nad 600.0000 kosov, ki predstavljajo nad 20 vagonov blaga. Samo na delavskih zaslužkih se je izplačalo za po posredovanju Zavoda za pospeševanje obrti izvršene dobave nad 250.000 K, za ročne pletene izdelke se jc izplačalo skoraj 88.000 K, od katerega zneska je prišlo v Idrijo 68.795 K 99 vin. Inženir V. Remec zaključi svoja izvajanja s pristavkom, da je v današnjih razmerah, v kolikor se tiče vojaških dobav, delovanje zavoda sicer omejeno po večini na oblačilne obrti, vendar se pa že sedaj pripravlja razno delo v prid drugim obrtim, s katerim se bo pričelo takoj, ko bodo to pripustile zunanje razmere.
O v Idriji izvršenem delu poroča gospodična Marija Souvan, da je stopila skupno z gg. Marijo Gostiša in Doro Souvan v stik z Zavodom za pospeševanje obrti glede organizacije dela v Idriji. Najprej so se napravili vzorci in popisi, po katerih so se različni premeti izdelovali, nakar se je začelo takoj z izdelovanjem zimskih jopičev in žilogrelcev, za katere jc dostavila in-tendanca 5. armadnega poveljstva potrebno prejo. Celo akcijo je vodil g. katehet Franc Oswald, kateri je osebno prevzel tudi jamstvo za vrednost vsega blaga, ki je opravljal vso korespondenco in nadziral tudi promet z blagom in izdelki. Izdajanje blaga, tehtanje, sprejemanje izdelkov in vse upisovanje je vodila skupno z g. Marijo Gostiša. Pletlo sc je na podlagi posebnih diagramov, ki so se razdelili delavkam, da so pletle z lesenimi pletilkami izdelke po predpisanih dimenzijah. Delo so uvedle učiteljice med šolskimi otroci, kmalu so se zgla-sile žene in dekleta iz Idrije, Vojsko, Go-
doviča, Črnega vrha, Spodnje Idrije, kjer se je pozneje ustanovila filiala.
Konec februarja je bilo upisanih 775 delavk. Z narastkom delovnih moči jc rast-la tudi tedenska produkcija, in sicer od 60 na 2600 jopičev na teden. S tem je narastlo tudi upravno delo v toliki meri, da je bilo treba še več pomožnih moči, med katerimi se je zlasti izkazala gosp. Antonija Pe-trič. Zvišanje tedenske produkcije se je stimuliralo tudi s tem, da so se plačevali za redno odane jopiče večji zaslužki. Od Beptembra do februarja se je na ta način Izdelalo nad 13.000 kg. Za promet za izdajanje blaga, vračevanja izdelkov in izplačevanje se je uvedel natančen tedenski red tako, da je bila vsaka množina jopičev na soboto pripravljena za odpošiljatev. Delati se je moralo pri tem dostikrat v pozno nočno uro, pri čemur so si pridobile še posebnih zaslug gg. Hansi Schimak in Dora Souvan. Po v Idriji izdelanih diagramih so se izdelovali dzielitdiukrpbfskpumlhw so se izdelovali izdelki tudi pri drugih skupinah v Ljubljani, Žireh, Kočevju, Bledu itd.
Nadaljno poročilo poda g. katehet Fr. Oswald. Njegovo poročilo se nanaša pred vsem na zunanji in trgovski promet, pri katerem se je bilo boriti z marsikaterimi j težkočami. a vedno se je posrečiio vse ovire premagati s pomočjo naklonjenih dobrotnikov. Največja težava je bila transport tolike množine blaga (134 meterskih stotov) v Idrijo in zopei nazaj v težavnih zimskih cestnih razmerah. V tem oziru so do j uspeha veliko pripomogle vojaške oblasti, kakor tudi rudniško ravnateljstvo. S prostori je bilo preskrbljeno prvotno v c. kr. rudniški deški šoli in pozneje v več sosednjih prostorih ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji. Da je prevzel jamstvo za vso veliko vrednost blaga, je mogel to storiti le v zaupanju na koleginje gg. M. Souvan in M. Gostiša. Kako strogo se je delo organiziralo, je najboljši dokaz, da se je pri skoraj 134 meterskih stotov dobavljene preje ni ubilo z delom več, kakor 15 kg blaga. Transport vsega blaga se je vršil do Logatca po železnici, od tam do Idrije ga je prvotno oskrbovala trenska skupina II 12 iz Spodnjega Logatca in rudniško ravnateljstvo v Idriji, deloma tudi z avtomobili enega ali drugega oblastva in sicer brezplačno, kar je omogočilo, da so se zaslužki nekoliko zboljšali. Kontrola prometa se je zelo dobro izvedla s tedenskimi izkazi,. ki so redno izpričevali stanje prejetega blaga, gotovih izdelkov ter plačanega denarja. Spedicijski promet se je opravljal s pomožnimi delavci, nadziral ga je ca sam. Istotako je vodil on sam tudi vso blagajno in tedenska izplačila, ki so se vršila ob sobotah. Vsega skupaj je bilo 23 izplačilnih dni, izplačalo se je najmanj 207 K, največ 7.060 K 40 vin. na en dan. Največ jopičev je spletla neka delovska družina, namreč 180. Denarni promet med vojaško oblastjo in pletilno skupino v Idriji jc uravnaval Zavod za pospeševanje obrti, ki je redno in pravočasno zalagal denar. V sili jc pa priskočila na pomoč tudi ljudska hranilnica in posojilnica, za kar gre zahvala njenemu načelniku monsinjoru M. Arko. S skupnimi močmi začeto delo se je srečno skon-čalo, naj Bog plača vsem, ki so pomagali pri tem v sedanji draginji tako človeko-ljubljenem delu.
Po teh poročilih, ki bodo po izjavi predsednika g. Ivana Kregarja trajen dokument o delu Zavoda' za pospeševanje obrti za časa vojske, povzame besedo g. okrajni glavar Gustav Ekl, ki v toplih besedah omenja delovanje deželnega odbora in pozdravlja srečen zaključek od Zavoda za pospeševanje obrti upeljane akcije. Posebno povdari dva momenta, namreč veliko zaslugo, ki gre ravno Zavodu za pospeševanju obrti, da je ob pravem času spoznal potrebo in Idrijčanom priskočilo na pomoč in sicer na način, ko idrijsko ljudstvo ni iskalo samo zaslužka, ampak vršilo na lep način tudi domoljubno delo s tem, da je pripomoglo na tako uspešen način za oskrbo naše armade, kar je drugi važen moment lega podjetja. Velika zasluga gre učiteljstvu v Idriji, ki sc je vedno iz-kazslo v toliki meri požrtvovalno za vsako domoljubno akcijo, kakor tudi vsem drugim udeležencem.
Dr. Lampe se zahvali za pozdrav predsednika Zavoda za pospeševanje obrti in okrajnemu glavarju za prijazne besede. Navzočnost lepega števila dam mu je povod, da povdari zasluge žena in dekele, ki nosijo težko breme vojske. Njim se je zahvaliti, da vstrajamo v tej vojski, kajti one so se izkazale kot izvrstne gospodinje v sedanji draginji. Vzor takega dela je tudi to, kar se je pravkar zaključilo. Neprecenljive vrednosti je tako delo ludi za šole, ker se s tem že otroci vzgajajo, da sodelujejo pri velikih podjetjih in da se čutijo deležne velikih zgodovinskih dogodkov, ki se sedaj vrše in da sc bodo enkrat zavedali, da so storili v teh dneh, kar jc bilo v njih močeh,
Dvorni svetnik g. Josip Billek se zahvali za vabilo na udeležbo zaključka in
P.____.. IA-.I1, Urtnrt^nfl A C Ct io ^AGfllf Pl
uvutuja v lvptii	wu
ugleden uspeh ravno s sodelovanjem toliko različnih činiteljev. Še prav posebno pa imenuje zasluge Zavoda za oosDeševa-
nje obrti, ki je umel iz potrebe izvajati krepost in ki je v interesu domovine zasnoval to podjetje.
Mons. M. Arko na kratko očrta, kako se je delo iz majhnih začetkov s sedelova-njem učiteljstva in duhovščine razvilo in rodilo dobre uspehe.
Gerent g. H. Pirnat se je končno še zahvalil za idrijsko prebivalstvo, da se je Zavod za pospeševanje obrti spomnil tudi Idrije, uspeh pa kaže, kaj se doseže z dobro zasnovanim domoljubnim delom.
Predsednik Ivan Kregar je nato zaključil sestanek ter se zahvalil še enkrat vsem za delo in pomoč.
Odlikovanja.
Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo sta dobila podpolkovnik 97, pp. Emil Kornmuller in nadporočnik 6. težkega polj. top. p. Božidar Drennig. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila: nadporočnik 28. polj. top. p. Štefan pl. Lavrič in nadporočnik 5. trd. top. p. dr. jur. Ignacij Rutar. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobli črnovoj, poročnik računovodja Ivan Cirk pri vojni bolnici št. 3/13. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili narednik Josip Kadivnik pri cvid. oskrb. skladišču v Mostaru; okrajna straž-mojstra Alojzij Podpečan in Matija Mauro-vič, oba pri dež. orož, pov. št. 3, pri obrežnem stražnem baonu št. 3; tit. stražmojster 5. drag. p. Jurij Bole; ognjičar 2. gor. top. p. Henrik Kopač; ognjičar 29. polj, top. p. Bernard Kelc in rač. podčastnik 5. trd. top. p. Pavel Dečman, — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila četovodja pion. stot. št. 2/3 Čresnik Lovrenc in poddesetnik 97. pp. Hermenegild Dobrovič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil poročnik 38. pp. Rode Karel. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil častniški sluga 7. pp. Jernej Valentin.
Odlikovanja pri 87. pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščaka Jastrobnik Ivan in Rogucky Josip, poročnika Lili Karel in Storich Josip, vsi pri 87. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak Ro-gucki Josip, štabni narednik Fabjanič Franc, četovodja Šafarič Franc, tit. četovodja Žekar Aleksander, desetniki Artnak i Josip, Lemež Leopold, Rednak Ivan in Žabkar Franc, poddesetniki Goltnik Ivan, Kink Franc in Rak Lovrenc. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: štabni narednik Lisjak Alojzij, četovodja Spottl Franc, desetniki Gaves Franc, Umek Josip in Bostič Ivan; tit. desetniki Derča Franc, Šalamun Matija in Steiner Anton, poddesetnika Šošter Avgust in Grenkuš Josip, tit. poddesetnik Frece Ivan, infanteristi Sedrih Edvard, Žmaher Franc in Pepelnik Mihael.
Pogrešane družine s Primorskega.
Pogreša se od začetka italijanske vojske rodbina Kamcnšček iz Ročinja št. lil pri Kanalu (gostilna pri pošti), namreč soproga Helena s hčerjo Angelo in sinom Jožefom. Kdor kaj ve o njili, naj sporoči na naslov Josip Kamcnšček I. T. Div. komdo.,
— Od začetka vojne z Italijo pogrešam svojo svakinjo Josipino Sfili-goj z dvema otročičema in od moje žene očeta Jerneja Galjuš in mater Marijo. Vsi navedeni so iz Biljane v Brdih. Pojasnila prosi Franc Sfiligoj, Enns, Ob. Oc. — Išče se Karmela Rado-bolia. gostilničarjeva hčerka v Trstu; pojasnila na Josipa Franetič, k. k. Lclst.-Inf.-Baon M. G. A., _ . .
_ . , — Išče se begunka Marija Ob-i lak, katera stanuje nekje v bližini Vrhnike; pojasnila prosi Josip Žnideršič, Kranjskagora št. 90, Gorenjsko. — Županstvo Podgora išče Jožefa, Tronkocz iz Podgore št. 2, pristojen v Sv. Ferjan, da se oglasi hčerki Ceciliji, 14 let stari, bivajoči v Gorici ulica Sv. Roka št. 6 pri stricu Ivanu Tronkocz; ako se Jožef Tronkocz nahaja v kaki vojaški vojni službi, poskrbi županstvo za državno 1 podporo ako pa se nahaja v begunskem, j taborišču se deklica pošlje k očetu. Oče | je rojen 1. 1875 v Cerovem, dne 14. apri-i la 1915 je bil pri naboru in ni bil potr-j jen; kdor kaj ve naj naznani župan-I stvu Podgora, sedaj v Rihenbergu, Go-I riško. — Išče se Ivana Kranjc, iz Sta-: rega sela pri Kobaridu. — Tvdo ve kje j se nahaja Andrej Koren (po domače | Jekč) iz Smasti pri Kobaridu. Žena, ki j se nahaja v Kobaridu št. 57 ni slišala i žc eno leto nič o njem. Odgovor se prosi na naslov: Rozi Fabčič, modistinja, Rimska cesta 6, Ljubljana. — Iščem Edvarda Prinčič, bivšega nadučitelja v Pevmi, Goriško. Ob izbruhu vojne z Italijo je bival v Ljubljani. —- Kdor bi ! vede! kaj o Alojziju Štekar doma iz Gor. Cerovega št. 5, občina Števerjan, Goriško, odšel je z vozom in voli k nekemu tremi soške fronte. Prinčif Ivan, k. u. k. D. M. P.
Četno avstrijsko mm posojilo.
Četrto vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki so nadalje podpisali: Občine: Idrija 40.000 K; Domžale 5000 K; Št. Rupert 3000 K; Tržišče 4500 K; Srednja vas v Bohinju 2000 K; Helena Černe 4000 K; Ivan Kenda 1000 K; Anton Gaber 1000 K; Pavla Svoljšak 1000 K; Marija Gaber 1000 K; Franc Troha 1000 K; Ivan Ožbalt 1000 K; Cirila Golmajer 1000 K; Ivan Marinko, zopet 1000 K; nadalje še po 1000 K: Franc Ržišnik, Slov, katoliško akademično starešinstvo, Josip Cizel, Jernej Turk, Franc Turk, Peter Koprivec, Jakob Rižner, občina Trata, občina Lancovo, Jeanetta pl. Fodransperk; občina Trzin 2200 K; občina Dobrava 6000 K; občina Predvor 10.000 K; občina Cerklje na Dolenjskem 2000 K; občina Postojna 1500 K; občina Mošnje 1400 kron; občina Kovor 900 K; občina Kaplja vas 2600 K; občina Moste 5000 K; občina Dobrunje 5800 K; občina Jarše 1100 K; občina Muljava 900 K; Alojzij Večaj 1500 kron; občina Dob 1900 K; občina Videm 2000 K; občina Tomišelj 1800 K; občina Žužemberk 2900 K; župni urad Velike Lašče 1200 K; nadučitelj na Igu 1400 K; Pogrebno društvo sv. Jožefa v Ljubljani 2000 K; občina Moravče 900 K; po 800 K: Marija Bogataj, Luka Gorup, občina Šmartno pri Litiji, občina Podboršt; po 700 K: Janez Jelen, občina Rateče; po 600 K: Ivan Dimnik, Marija Okorn, občina Orehovica, Jan. Mer-šolj, občina Podrečje, Mihael Bajda, Alojzij Dolinšek, Ivan Jane, Celestina Jane; po 500 K: Marija Zaje, občina Hinterberk, občina Velike Peče, občina Dobliče, Karol Premrov, Marija Šusteršič, župni urad Ri-henberk; po 400 K: Alojzij Birsa, Ivan Škr-bec, Marijana Jankovič, Jože Mertelj, Janez Turk, Anton Česnik, Anton Dolinšek; po 300 K: Roza Jane r. Razboršek, Franc Šmit, Marija Berčič, Janez Zupančič, Franc Kosmač, Vincencijeva konferenca Marijinega oznanenja, Andrej Vidmar, Zupan & Co.; po 200 K: Neža Lončar, Ciril Sedej, Elizabeta Čebrun, Vincencijeva konferenca sv. Frančiška Asiškega, Frančiška Bo-zovičar, Marijana Mrak, Ivan Kavalar, Ana Rorman, Anton Knafelc, Neža Marinčič, Anton Štavar, Tomaž Kastelc, Franc Zadel, Franc Maver, Frančiška Česnik, Marija Marn, Josip Gaber, Roza Plešec, občina Vrhpolje, Marija, begunka, Franc Lončar, Slomškova zveza; po 100 K: Marija Starman, Matija Kljun, Matija Čopič, Jože Fatur, Anton Žele, Florijan Vadnjal, Marijana Jereb, Ivo Frelih, Katarina Birsa, Katarina Ahlin; občina Šenčur 600 K; občina Gozd 900 K; nadalje so potom Hranil* niče in posojilnice Št. Jurij pod Kumom še prijavili: Franc Borišek 2000 K; Jan, Ger-čar 2000 K; Pavel Kišek 1000 K; Marija Martinčič 1000 K; Antonija Kovač 1000 K; Franc Glavač 400 K; Mlekarska zadruga v Komendi 5000 K; občina Raka 8000 K.
Pri podružnici c. kr. priv. avstr. Kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani je med drugimi podpisal IV. avstrijsko vojno posojilo 10.000 K g. Janko Predo-vič, Ljubljana.
Pogrešani vojaki.
Pogreša se žc od 1. 1915 Josip Grešnik, 36. pešpolk, 6. stot.; kdor kaj o njem ve, je naprošen, da to sporoči na naslov; Josip Lavrič, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6. — Išče sc Štefan Pavlin, 8. polj. top. p., 1 bat., pojasnila prosi Filip Pavlin, k. u. k. Rekonvaleszentenabt., Marinefeklpostamt, Pola. — Išče se Martin Markič, doma iz Kamene, občina Anhovo na Kanalskem, ki je odšel meseca julija iz Radgone v Gradec k delavski stotniji 97. pešp., in od tedaj se ne več nič več o njem. Pojasnila prosi Rafael Tinta, bei Firma Bleck-mann, Portier II., Murzzuschlag, Štajersko. — Franc Erjavec iz Gubniš, občina Šmarje pri Ljubljani, desetnik pri 15. pešpolku, se od 18. avgusta 1915 pogreša. Ako je tovarišem komu kaj znano o njem naj dobrohotno sporoči na naslov njegovega očeta: Franc Erjavec, posestnik v Gubnišah št. 4, pošta Škofclca pri Ljubljani.
Dnevne novice.
— Hvala branilcu domovine. Občina Starilog pri Ložu na Notranjskem je izvolila soglasno po svojem občinskem zastopništvu v svoji izredni občinski slavnostni seji z dne 14. maja 1916 za častnega občana gospoda generalnega polkovnika Njegovo Svetlost Svetozarja Boroevič pl. Bojna v znak hvaležnosti in brezkončnega zaupanja do hrabrega borilca domovine na soški fronti. Obenem je pri tej priliki priznala skromen dar v znesku 480 K 20 vin. na korist vdovam in sirotam padlih hrabrih vojakov. — Žu-i pan: Josip Skrbeč 1. r.
-f Ukazi deželnega predsednika na : Kranjskem. Živino nakupovati hode ocl I hiše do hiše smeio osebe, ki kupujejo za
Kranjsko deželno mesto za nabavo klavne živine samo porabniki (posebno mesarji, vojaške formacije), če se izkažejo z izkaznico, ki jo je izdala deželna komisija za ureditev prometa z živino, dalje kdor kupuje živino za rejo in delo, — Živinske potne liste za govedo, ki naj se spravi preko meje kranjske kronovine, smejo izdajati politična okrajna oblastva samo na podlagi posebnega dovolila, ki ga izda vlada ocl slučaja do slučaja. — Določijo se do preklica naslednje prodajne cene za klavno govedo: za vole po kakovosti 2 K 40 v do 2 K 70 v, in za drugo klavno govedo po kakovosti 2 K do 2 K 40 v za vsak kilogram žive teže. — Porabna množina sladkorja se zviša na l6/g kg za glavo in za štiritedensko porabno dobo, in sicer: a) za osebe, ki so v nepretrganih obratih, oziroma obratnih oddelkih kot obrtni pomožni delavci zaposleni; b) za rudarje, ako tudi opravljajo samo naddnevno delo, dalje za plavžarje; c) za železniško in poštno osob-je, ki opravlja vožno službo in po turnusu nočno službo, dalje za stalne in nestalne delavce v železniških delavnicah, ako gre za nepretrgane obrate, oziroma obratne oddelke; d) za gozdne delavce, ki so po kakovosti svojega dela primorani, ostati dlje nego en dan s svojega stalnega doma. Zvišanje velja samo za spredaj navedene osebe, in ne tudi za pripadnike gospodarstva teh oseb. — Za prejem določene zvišane porabne količine se izdajo posebne dodatne izkaznice za sladkor.
+ Ministrski predsednik grof Sttirgkh je bil včeraj v Schonbrunnu v polurni av-dijenci pri cesarju.
-j- Umrl je v soboto, dne 20. maja, zjutraj č. g. F r a n c P e r p a r, župnik v pokoju, v Dobrničah. Petek je še maševal, čeprav težko. Pokojnik je bil rojen v Dobrničah leta 1855. in v mašnika posvečen leta 1879. Kot župnik je služil dalj časa v Zagradcu in pri Sv. Trojici pri Tržišču. Svetila mu večna luč! Pogreb je bil ponedeljek ob 10. uri dopoldne.
—	Smrtna kosa. ' Umrla je v Tržiču gdčna. Jeannettc Ankemino v petek, dne 19. t. m, Pokopana je bila v nedeljo ob veliki udeležbi. Naj počiva v miru! — Umrl je v Doliču posestnik in lesotržcc g. Alekš Jastrobnik^ Vsi štirje sinovi so v vojski, le g. kurat je bil slučajno doma, da je spremil svojega skrbnega očeta k zadnjemu poqitku. — Umrl jc v Slov. Bistrici ondotni gostilničar in občinski svetovalec Fran Supantschitsch, star 52 let. — V Beljaku je umrl hotelir Alojzij Fischer, star 82 let. — Umrl je v Radgoni učitelj Franc Wagner, star 47 let.
—	Starosta slovenskih organis'ov umrl. Umrl je 18. t. m. Mihael Možina, or-ganist v Novi Oselici, star 86 let in starosta slovenskih organistov. Preje je bil sko-ra 40 let organist v Sp. Idriii. Orglanja sc je še učil pri f Blažu Potočniku.
—	Novi davčni načrti. Ogrski list »Az Est« poroča, da namerava vlada obdavčiti avtomobile, šampanjce in butiljska vina ter stanovanja z nad 2000 K stanarine, kakor tudi vpeljati maksimalne cene za žive prešiče.
—	Gesla. V Berlinu so razstavili I v korist Rdečemu križu slike slovitih ! sodobnikov. Slike in fotografije imajo
lastnoročne podpise. Naš cesar je zapisal: »Zvestoba za zvestobo«. Sv. oče ie poslal večjo olnalo sliko in zraven geslo: In te, Domine speravi, non con-fundar in aeternum. (V Tebe, Gospod, sem upal in na vekomaj nc bom osramočen.)
80 letnico praznuje član gospodske zbornice in bivši staročeški voditelj dr. Karol Matuš, predsednik Češke deželne banke. Listi slavijo njegovo bogato narodno, politično, gospodarsko in kulturno delo. V sedanjih časih se za koncentracijo eešk;h strank največ trudi ravno ta SOlehii češki veteran. Bilo srečno!
Sprejem vojaških veterinarskih akademikov. Uradno sc poroča: V svrho izobrazbe vojaško-živinozdravnii-:-kih poklicnih uradnikov-se sprejme začetkom študijskega 1. 1916/17 dvajset aspirantov v c. in kr. živinozdravniško visoko šolo na Dunaju in deset aspirantov na kraljevo ogrsko živinozdravniško visoko šolo v Budimpešti kot vojaške veterinarne akademike. Prosilci se morajo zavezati, da bodo sedem let opravljali vojaško živinozdravniško službo v c. in armadi. Za čas študij bodo na stroške armadnega proračuna skupaj nastanjeni, oskrbovani, opremljeni in oboroženi in jim ni treba nc šolnine ne pristojbin za polagan je izpitov ali za izdajo diploma. Dana jim .jc tedaj možnost, da brez lastnih stroškov ali njihovih domačih dokončajo svoje študije in dospo v svojem vojaškem službovanju do čina štabnega (višjega štabnega) živinozdravnika (VIII. oziroma VII. činovni razred).
Prepoved o rabi surovega olja za pogon motorjev in v kurilne svrhe, Državni | zakonik objavlja naredbo, ki ima namen, j zagotovili predpisano predelavo surovega | olja ter prepoveduje njegovo uporabo kot I gonilno sredstvo za motorje, kot kurilno
sredstvo in kot tvarino za neposredno proizvajanje oljnega plina. Splošno izvzeta iz te prepovedi je uporaba kamenega olja za gonilne svrhe v kamenčevih rudnikih in v Čistilnicah mineralnega olja; trgovinsko ministrstvo more vrhutega na utemeljene prošnje dovoljevati individuelne izjeme od te prepovedi.
—	Odlikovanja, Vitežki križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca v priznanje izvrstnega službovanja pred sovražnikom sta dobila ravnatelj deželnega preizkuševališča za živila v Celovcu dr. Ivan Svoboda in policijski komisar pri policijskem ravnateljstvu v Trstu ci.r. Alojzij G u š t i n , sedaj pri okr. glavarstvu v Zadru. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: prostovoljna strežnica pri mobilni epidemični bolnišnici v Ljubljani Helena W a 1 k o , soproga vseučiliščnega profesorja; zobotehnika v Gorici Adolf Koli in Rudolf K o 11. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil kanclist pri policijskem ravnateljstvu v Trstu Viktor Spazzapan.
Darovi za birmance v Brucku ob Litvi. Ogrski Slovenci iz Črensovcev 50 K, ob slovesu tovariša zbrali slov. kat. narodni starešine 100 K, g. C. Menardi, Ljubljana, 10 K. t?. Martin Knez, Ljubljana, 2 K, Mar. Vidmar, 2 K, Ivanka Malez, 2 K, Neimenovana 2 K, neimenovena 2 K, neimenovana gospodična, Ljubljana, 5 K, neimenovan, Liubljana, 2 K, neimenovan, Ljubljana, t K 50 v., dr. Josip Marinko, Mavčiče, 5 K, Fran Jesenko, Vrhnika, 9 K.
Vojno botrinstvo. Na Dunaju se je ustanovilo pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti nadvojvodinje Cite »Vojno botrinstvo« za pomoči potrebne matere in dojenčke začasa vojne. Vojno botrinstvo prevzame lahko vsak, ki se zaveže, da bo ves čas, dokler traja vojna, plačeval po 12 kron mesečno v roke kuratorija »Vojnega botrinstva«, ki nato prevzame skrb za enega otroka ozir. za toliko otrok, ko-likorkrat 12 K jc dotičnik podpisal, »Vojno botrinstvo« že sedaj plačuje po 80,000 kron mesečnih podpor za revne matere in dojenčke, a še na tisoče je nerešenih prošenj, ker sredstva ne zadostujejo. Podpore so deležne vse narodnosti in vere brez razlike. Kdor more in hoče sodelovati pri tem velepatriotičnem podjetju,, naj se obrne na naslov: Kuratorium der Kriegspa-tensehaft, Wien L, Herrengasse No, 7.
—	V Grdaca sta umrla vojaka Franc Kostanjevic pp. 27 in Ivan Bolčič, dež. br. o. št. 5. Naj v miru počivata pri Bogu!
Spomenik padlrns junakom v Karlovcu. V Karlovcu postavijo spomenik padlim ju-nakom, ki so pokopani na karlovškem pokopališči!. Spomenik bo zgrajen v obliki 60 m dolgega loka; na sredi bo kapelica, na obeh straneh pa arkade, na katerih bodo vklesana imena padlih. Spomenik začno v kratkem graditi.
Občinski urad mesta Kraiup ob Vltavi na Češkem nam je poslal sliko, ki predstavlja skupino vseh ondi nastanjenih in dne S. in 9. aprila zbranih slovenskih beguncev pod vodstvom ondotnega gosp, župnika Zarube, goriškega dekana in poslanca g. Rojca in gosp. Krejčija pred cerkvijo j sv. Vaclava in Vnebovzetja Dev. Mar. Sliko samo smo izročili našemu »Ilustr. Glasniku«, ki jo objavi v eni prihodnjih številk. Gospodu starosti mesta Kraiup dr. Lud. Pavlousek pa iskrena hvala!
Ponesreči se je ustrelil 161etni popotnikov sin Franc Pevec iz Virčan-ca pri Ormožu. Kot stražnik ruskih ujetnikov je imel puško. Sedeč na stopnicah je držal nabito puško med nogami in čital časopis. Pri tem mu je zdrknila puška po stopnicah, se sprožila in naboj mu je udaril v trebuh. Prepeliali so ga v ormoško bolnišnico, kjer je kljub takojšnji operaciji umrl v groznih bolečinah.
Umorjena fcajteriea. Bajtarico Apoloni j o Sinko iz Peršetinca pri Ormožu, katero so pogrešali od 29. februarja leto?, so našli v domačem gozdu mrtvo. Njeno truplo je bilo pokrito z mahom, iz česar sklepajo, da je bila Sinko umorjena.
Detomor. V Labodski dolini so našli ob potoku Labod truplo novorojenca. Očividno gre za samoumor in utegne biti detomorilka med begunci v taboru Reding.
— Proti zlorabi voJaSkih uniform. Izšla je ministrska naredba, glasom katere se sme odslej naprej prodajati ali po naročilu izvršiti vojaška obleka (čepice, bluze, suknjiče, kožuhe, hlače, plašče), potem pasovi z zaponami in pa obstransko orožje, ki je v rabi pri oboroženi moči in je temu podobno, — samo vojaški upravi in pripadnikom oborožene moči ali pa njihovim pooblaščencem. Prodaja in dobava navedenih predmetov se sme izvršiti le, ako se dotični član oborožene moči izkaže z legitimacijo, ki je opremljena s pečatom njegove čelo; pooblaščenci članov oborožene moči pa se morajo izkazati s potrdilom vojaške oblasti, cla je naročim pravilna. Izjemo je dovoljena le zn obrtnike, ki so upravičeni izdelnvatt
ali prodajati gori navedene vojaške predmete; tem obrtnikom se sme prodajati in dobavljati vojaška obleka in oprema brez omejitve.
—	Srednje in meščanske šole na Reki zaključijo 3. junija.
Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževalnin (preživnin, državnih prispevkov k preživljanju), porpor in preskrbnin. Cena s poštnino 60 vin. Založila Katoliška Bukvama, ■— Družine vpoklicanih v vojaško službovanje, dalje vojni invalidi in drugi najdejo v tej knjižici točno obrazloženo, kaj jim gre po postavi na preskrbninah, podporah itd. Kdor se čuti v kateremkoli oziru prikrajšanega, ga knjižica pouči, kaj mu je storiti, kako mu je narediti prošnje itd., da doseže to, kar mu postava prizna. Knjižica je torej velikega praktičnega pomena.
—	Nabiranje arovice. Kraljevi ogrski vojno-oskrbni urad je sklenil nabirati aro-vico ozir. živinsko dlako, ki se potrebuje pri izdelovanju klobučine kakor tudi konjskih odej. Nabiranje ter spravljanje živinske dlake je zlasti sedaj prilično, ker se ravno dlaka menja in se to lahko izvrši brez vseh posebnih troškov in posebnega truda. 100 kg take arovice, oprane, velja 80 do 120 K. Za oddajo bi bilo ustanoviti pri občinskih uradih posebne nabiralnice ozir. pri Kmetijski družbi in sličnih organizacijah. Prevzemati pa bi se smela živinska dlaka samo iz hlevov, ki niso bila okužena, ali pa če uradni živinozdravnik potrdi, da se blago brez nevarnosti glede okuženja lahko prevzame.
Kol ie divizija?
V glavnem sestoji pehotna divizija iz 14 do 16 bataljonov pehote ter razpolaga ob polnem številu s 14.000 do 16.000 puškami. K temu pride še znatno število strojnih pušk, ki tekom vojne neprestano narašča, posebno v obrambnem boju. Tudi artiljeristična moč infanterijske divizije se je tekom vojne znatno zvišala. Kot najmanjša mera potrebščine velja sedaj nekako naslednje: 1 topniški polk, 1 havbični polk, 1 polk težke bojne artiljerije. K diviziji spadajo potem še; oddelek konjiče, ki sestoji navadno iz treh škadronov, potem od tehničnih čet najmanj 1 pionirska in 1 saperska stotnija, nekaj delavskih stotnij, kolona z orodjem in potrebščinami za napravo okopov z več nego 40 vozmi, najmanj 1 vod železniške stotnije, radijska postaja, balonski oddelek, ki je navadno močan eno stotnije, divizijska pekarna, sanitetni zavod s svojimi vozovi za ranjence in pomočne postaje in štabni kavalerijski oddelek v varstvo poveljstvenih postaj, divi-zijski municijski park s svojimi municijski-mi kolonami in svojimi prednjimi stražami, potem tren, ki predstavlja krvni obtočni in prehranjevalni sestav, in končno telefonski oddelek, ki predstavlja živčni sestav divizije. Telefonski oddelek sestoji iz 1 telefonske stotnije. Na vsako stotnijo v postojanki se računa danes najmanj 3 km žice; v premični vojni pa po potrebi še več.
Za Mm
— Sz Metlike. IV. vojnega posojila je podpisala naša Hranilnica in posojilnica 50.000 K in Ljudska hranilnica in posojilnica 15.000 K, stranke pri teh zavodih 14.000 K, skupaj 79.000 K.
Orožniška postaja za avstrijsko vojno posojilo. Podpisali so: okrajni orož. stražmojster Anton Štrumbl 2000 K, stražmoj-stra Davorin Videnič 1000 K, Rado Mora-vec 400 K, vsi trije iz Logatca.
Teden »Rdečega križa« v Škoiji Loki. Tombola na trgu je vrgla 1700 K čistih, za cvetlice in znake se je dobilo 505 K 48 vin., darov 58 K, skupaj 2263 K 48 vin. Novih udov je pristopilo 128 z udnino 264 K. Kot ustanovnik je pristopila Ljudska hranilnica in posojilnica v Škof j i Loki. Omeni se še, da se je letos tudi ustanovila podružnica »Rdečega križa« za škofjeloški okraj s sedežem v Škofji Loki in ima zdaj 234 udov in 3 ustanovnike.
Občina Breznica je nabrala za »Rdeči križ« znatno vsoto 1093 K. Najbolj sta se odlikovale vasi Moste 187 K in Zabreznica, ki je dala 134 K. Sploh stoji vas Zabreznica vedno med prvimi v občini, pri vsaki dobri napravi. Hiš ima samo 29 — in poslala je v vojsko 34 mož in fantov. Ko se je vpeljala Marijina družba za žene in matere, je pristopilo v družbo 15 žena. Zabreznica načeljuje fari v verskem, nravnem in gospodarskem oziru. Bog daj, da bi še dalje ostala tako vrla ter dobila kmalu nazaj svoje vrle može in fante!
V Svibnem se je Teden »Rdečega križa« nepričakovano dobro obnese!. Prispevkov se je nabralo 710 K. Nobena hiša, nobena družina ni izostala! — Članov se jc vpisalo 66, med njimi dva dosmrtna. Članarina in prodani znaki so vrgli 290 K, torej vse skupaj ravno 1000 K, precej več kakor po 1 K za vsako posamezno osebo! — Vojnega posojila se je podpisalo več desettisoč.
Uspeh »Tedna za Rdeči križ v Radovljici. Pod častnim predsedstvom btagu-
rodne gospe N. M. dr. Mathiasove, soproge c. kr. okrajnega glavarja, se je nabralo v mestu Radovljica — brez Predtrga — z okroglo 800 prebivalci v »Tednu za Rdeči križ« lepo vsoto 3200 K.
Radeče pri Zidanem mostu. Za teden Rdečega križa je priredila Marijina družba dvakrat igro z deklamacijo in petjem, kar je prineslo 210 K, Vsega skupaj se je na-!}ralo nad 1500 K. Vrhutega je pripomniti, da je tukajšnja podružnica Rdečega križa ves čas vojske vneto delovala in nabrala nad 5000 K, za kar se je posebno trudil ženski pomožni odbor z g. baronico Haan na čelu. To je za našo občino, ki šteje okrog 2300 duš, pač res lepa vsota. — Četrtega vojnega posojila se je podpisalo dosedaj potom okrajne posojilnice 44.000 K, potom narodne posojilnice 32.000 K, potom davkarije 28.000 K, pri drugih bankah 88.000 K, skupno torej 192.000 K.
Šolski okoliš Podlipa, V Tednu »Rdečega križa« je šolsko vodstvo v šolskem okolišu Podlipa nabralo 91 K. Vsem darovalcem iskrena hvala!
tMIMe eovice.
POMAGAJTE RANJENCEM!
NABIRALNI VOZ PRIDE!
Z dovoljenjem c. kr. deželnega predsedništva za Kranjsko z dne 15. maja 1916, št. 3060/Mob.
Stotine dobrodelnih rok so do vrha naložile voz damskega odbora c. in kr. vojnotransportnega poveljstva št. 9, ki je minolo jesen vozil po ljubljanskih cestah in nabiral zimsko perilo za naše soške junake. Nešteta zahvalna pisma, ki so došla iz strelskih jarkov železne fronte dokazujejo hvaležnost in veselje vojakov, ki so bili obdarovani z gorkim perilom. Toda ne samo bojujoče se čete imajo pravico do naše hvaležnosti, spomniti se moramo tudi tistih, ki so žc darovali domovini svojo kri in zdravje ter se sedaj zdravijo po bolnišnicah. Zgoraj navedeni damski odbor pod zo-petnim vodstvom gospe majorjeve Irme Martinovits si je stavil nalogo, da bo nabiral tudi za te junake ter bo vozil v to svrho začenši s prihodnjim tednom več dni po različnih ljubljanskih cestah voz, ki bo zbiral perilo za ranjence v ljubljanskih bolnišnicah. Vsak še tako majhen dar novega ali starega, rabljenega perila se hvaležno sprejme; prosi, se lc, da se odda perilo v čisto opranem stanju. Pripominja se, da se popravlja obnošeno perilo v delavnici »Licej«, parter, vrata 2 ter se dame k temu delu najuljudneje vabijo. V navedenem lokalu sc darovi vsak čas hvaležno sprejemajo.
XXX
lj Vitežki križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca
v priznanje izvrstnega in požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom kot garnizij-ski šef-zdravnik v Ljubljani je dobil prima-rij dermatologičnega oddelka deželne bolnišnice v Ljubljani dr. Vinko Grego-r i č.
lj Teden Rdečega križa. Dobrodelne predstave na korist tednu Rdečega križa v Ljubljani so donesle 5512 K 42 vin.
lj Imenovanje. Referent za administrativne in ekonomske zadeve pri dalmatinskem deželnem šolskem svetu, gospod Leopold Golf, je bil imenovan za dvornega svetnika ad perso-nam. Dvorni svetnik Golf je iz dobro-znane ljubljanske rodbine.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov se je zbralo preteklo nedeljo v cerkvi na Rožniku, kjer so društveniki pri sveti maši moiili za svoje tovariše v vojski. Ze šestič je društvo priredilo tako pobožnost. Obenem se je pa društvo ob tej priliki s hvaležno molitvijo spominjalo p e t -in dvajsetletnice, odkar jc izšla preznamenita okrožnica velikega papeža T. e o n a XIII. »Rerum novarum« — o delavskem vprašanju. V svojem nagovoru je društveni predsednik Alojzij Stroj opozoril na pomen imenovane okrožnice in poudarjal, da se imamo edino besedam sv. očeta zahvaliti za ustanovitev in razvoj katoliških društev v korist delavcem in rokodelcem. Načela, izražena v zlati okrožnici Leona XIII., morajo ostati vedno program vseh katoličanov. Tako jo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov s svojo vojno pobožnostjo združilo skromno' proslavo petindvaj-setletnice okrožnice sv. očeta. Leona XIII. o delavskem in rokodelskem vprašanju.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Knavs, bivši zidar-hiralec, 79 let. — Vinko Vojevič, hišni posestnik, 65 let.
Lucija Kurent, posestnikova žena, 30 let. - Ivana Vrh, dninarica, 35 let.
Josip Kvasnička, Častniški sluga. — Josip Cokolj, pešec. Filip Borekitz, črnovoj niški pošoo. Gnšpnr Ažman, bivši mizar, 83 let. Ivana Cerne, pn-
streščkova vdova, 75 let. — Emilija Bric, vdova deželno-sodnega svetnika, 70 let. — Frančiška Franz, vdova nad-sprevodnika, 53 let.
lj Razdelitev klavce živine med mesarje. V četrtek se bo zopet mesarjem oddajala klavna živina. Kdor reflektira nanjo naj se jutri v sredo zanesljivo prijavi z naročilom v mestnem tržnem uradu. Pritličje nasproti posredovalnici za delo, ker bi se siccr v četrtek nanj ne oziralo.
lj Umrla jc danes zjutraj gospa Ivana Čeme, roj. Hafner. Pogreb se vrši jutri ob %7. uro z Žnbjnka št. 6 k Sv. Križu.
lj Oddajn moko pri mestni apre-vizaeijjl. Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se zglase: trgovci iz Ljubljane v četrtek, dne 25. t. m., peki in mokarji v petek, dne 26. t. m., okoliški trgovci pa v soboto, dne 27. t. m., vselej ob 8. uri zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Galletova hiša, mestna posvetovalnica.
lj Krušne karte se bodo za 58. in 59. teden, to je za dobo od 28. maja do vštetega 10. junija t. 1. oddajale pri vseh desetih krušnih komisijah v petek, dne 26. maja t. 1. od osmih zjutraj do ene popoldne.
lj Čttdcn pojni o zakonu. Pred kratkim jo prišla v mestni ubo^ni urad mlada dekle ter prosila podpore. Ko se ji je obrazložilo, da se podpore dele le dolanezmožnim ljudem ali osebam iz posebnih ozirov, ona pa, ako 110 more živeti, dobi takoj delo pri občini, se odreže: »Jaz sem prišla po podporo in to hočem imeti, delat pa no grem, saj se bom itak v kratkem omo-žila!« Take pojme, imajo nekatere žensko dandanes o zakonu. Ko se bo množila, pa ne bo treba delati. Blago1' možu!
lj že!enuška nesreča. Dne 20. i. mes. je opravljal na južnem kolodvoru nočno službo 24 let stari premikač Anton ,1 e-rančič iz Most št. 10. Ko jc pri premikanja vozov semintja hotel ustaviti neki premikajoči se voz, mu je izpodletelo, cla je padel z levo roko pod kolo, ki mu je odtrgalo tri prste. Poškodovani se zdravi v de:tel"i bolnišnici.
i Tiskarski škrat in obletnica vojske z Italijo, Ko smo danes zjutraj stopili v ti-
skarno,
sedel tiskarski škrat jako za-
dovoljno na tiskarskem stroju ter se nam hudomušno režal. Pogledali smo v korekturo, kjer je bilo čitati o obletnici vojske z Italijo. To stvar je tiskarski škrat praznoval po svoje. Iz besede »obletnica« je napravil »o p 1 e t n i c a«, ker jo bil očividno ves zadivljen ob poročilu, kako n: i ob obletnici opletajo po Italijanih. To pot smo morali tiskarskega škrata pohvaliti, da je imel prav, kajti obletnica vojske z Italijo je za italijanska hrbtišča res to, kar je postavil ob obletnici naš tiskarski škrrt: zaslužena opletnica.
Begunci se vračajo domov, N- !.» 'o
smo poročali, da sc je odredilo, da se bodo kmalu v nekatere kraje begunci kmetovalci smeli vrniti domov, da obdelajo svoja polja. Včeraj se je iz Lipnice peljalo domov 900 beguncev, da z delom svojih rok pokličejo iz domače zemlje novo življenje. Pozdravljeni zopet na ljubih domačih tleh!
Poročilo pomožnega odbora za begunce z juga s sedežem na Dunaju je ravnokar izšlo. Na Češkem je v 73 okrajnih glavarstvih 18,982 beguncev, na Moravskem v 26 okrajih 30.099, na Nižjeavstrijskem v 30 krajih 32.500, na Zgornjeavstrijskem v 7 okrajih 17.653, na Solnograškem 1964, na Štajerskem okoli 21.000, na Koroškem okoli 1000, na Tirolskem okoli 7000, na Kranjskem od 30.000 do 40.000. Skupno tedaj okoli 170.000 beguncev. Zasilnih šoi jc 108. Največ krajevnih pomožnih odborov je na Češkem. V dunajskem odboru so trije Slovenci. Odbor je pri pomožnem odboru imel dohodkov 304.718 K 48 v, izdatkov pa 167.030 K 24 v. Oddelek za obleko je prejel 309.341 K 64 v, izdal pa 434.090 K, za kar mu je pomožni odbor pomagal s 124.749 K 26 v. — Odbor je izdal podpor 109.470 K 20 v. Dne 1. januarja je imel na razpolago 163.710 K 18 v, Bog plačaj vsem dobrotnikom!
Odlikovanje. V nedeljo ob 11. uri dopoldne se je vršilo častno odlikovanje slovenskega junaka. Narednik Vrabec Josip iz Koprive si je z vstrajno hrabrostjo pridobil zlato ter dve mali srebrni kolajni. V nedelo mu je zopet g. štabni zdravnik dr. Albrecht v navzočnosti mnogobrojne-ga osobja garniz. bolnice pripel na junaš, ke prsi veliko srebrno kolajno. Slovenskemu junaku, ki je bil četrtikrat odlikovan, so podarili oficirji ter uradniki tukajšnje garnizijske bolnice cigaretno dozo /. primernim napisom. Čestitamo junaku ter kličemo: »Čast slovenskim junakom!«
F reč. flosp. Ivpn Franke, vikar go-renjepoljski mi je pisal iz Nnrcao sledeče pismo datirano 7. marca 1916: »Sporočam Ti, da se nahajam od 2. t. m. daljo v južni Sardiniji. >i ral som prit i som zato, kor som ro
'.n
ljani, torej avstrijski podanik. Iz Flo-rence sem odšel 28. II. t. 1. Kako mi gre sedaj tukaj? Se živi! Dosedaj sem hvala Bogu še zdrav! Kako bo v prihodnosti, ne vem. Sicer sem se pa privadil že vsemu. Bog ve. če se bomo še kodaj videli v življenju? O ljubi Bog se nas usmili in nam pošlji kmalu toliko za željen! mir, da bi videl še enkrat svojo domovino in svoje drage domače, po katerih tako silno koprni moje ubogo in potrto srce! Priporočam se Tebi in vsem gosp. sobratom in znancem v molitev! Sedanji naslov: Giovanni Franke, prigioniero civile di guerra, Narcao. Prov. Cagliari, Sardegna, Italia. — Prosi, naj bi mu njegovi prijatelji kaj pisali, ker silno težko pričakuje kaka sporočila iz domovine. Posebno pa prosim preč. gosp. dekana A. Berlota, naj bi mu pisal, ker v vsakem pismu po njem poprašujc. Pismo jc hodilo 2 meseca. — Fr. Franke.
»Avstrijski L!oyd.« Bilanca za 1. 1915. izkazuje 386.565 K prebitka, toda za kritje obresti od posojil je treba 1,316.364 K, odpisati 2,293.651 K, v zavarovalni fond in za premije je treba dati 889.244 K, v pen-ziiski zaklad in starostno zavarovanje moštva 905.145 kron. Izguba znaša tedaj 5,017.840 K, ki se pokrije z ostankom glav-ničnega rezervnega zaklada v znesku 3.260.234 K, ostali primanjkljaj 1,757.605 K pa sc prenese na nov račun. Asekuranč-nemu fondu sc odkaže 663.386 K in znaša sedaj 12,051.264 K.
Iz službe odpuščeni so: primarij .li*. llumbert Sbisa v deželni bolnišnici v Pulju: deželni računski oficijal An- | drej Ko'"'"o in docent dež. kmet. zavo- 1 da Dor>;>l f.ibutti. vsi v Istri in vsi že dalj časa odsotni. Kazensko postopanje se jo uvedlo proti odsotnemu modnemu avskultantu dr. Titu Kigo v Inomostu.
Sarocamor. Zastrupila se je v Tr-«:i u poznana 50—60 letna gospa; našli sn jo v borovem gozdiču umirajočo ter jo kmalu nato izdihnila. Oblečena je bila v črno svileno obleko; pri sobi je imela denarnico z 1 K vsebino.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 11 mesecih Josip Drufovka.
Turki kličejo pod orožje- Tržaški turški konzulat je izdal oklic, da so morajo prijaviti za službovanje vsi oni turški podaniki, ki so rojeni v lotili od 1874. do 1897. Ta poziv velja tudi za prebivalce Tripolisa in Cirenajke, Epi-ra, otokov Arhipelaga in Egejskega morja, katere imajo začasno zasedene Italijani, oziroma Grki.
V laškem ujetništvu so: Mihael Bonn iz Borjane. Andrej Mavric iz Krestenice, Anton Tomšič iz Sovodenj, Pctejan Jožef iz Rubije.
monsignore Tacci-Porcelli odstopi iu če je Belgiji ljubo, pride na njegovo mesto monsignor Locatelli. (To jo menda tisti monsignor Locatelli, o katerem se je pred kratkim govorilo, da pride za nuncija na Dunaj. Op. ur.)
Napad letalcev na Kairo.
Kairo, 21. maja. (K. u.) Uradno: Dva sovražna letalca sta vrgla l6 bomb na mesto, ki so padle večinoma v arabski mestni del. Ubiti sta bili dve civilni osebi, ranjenih je pet vojakov. Letalci so se posluževali žarometov, predno so metali bombe. Ogenj obrambnih topov ju je hitro pregnal.
Razne novice.
Med 20 hišami zgorelo 13 hiš, V kraju Delnice pri Reki je uničil požar med 20 hišami 13 hiš.
Mm poročilo.
Ogrski državni zbor sklican.
Budimpešta, 22. maja. (K. u.) Ogrski dopisni urad razglaša: Ministrski predsednik grof Tisza je predsedstvu zbornice naznanil, da je Njegovo Veličanstvo sklicalo ogrski državni zbor na dan 7. junija in obenem poslancem v vojni službi dovolilo dopust. Ravnotako sporočilo so podali zbor-iici magnatov.
Združene države za Irce.
Berlin, 22. maja. (K. u.) "VVolff poroča 20. t. m. iz Newyorka; Iz Was-hingtona brzojavljajo: Trdi se, da je pritrdil Wilson neobvezno vloženi resoluciji senatorja Kerna glede na varnost ameriških državljanov v Irski. Senatorju Gormanno so zagotovili v beli hiši (tako pravijo Američani palači predsednika Združenih držav. Op. ur.), da v Dublinu na smrt obsojeni Američan Lynch ne bo usmrčen prej, dokler se no nudi ameriškemu veleposlaniku v Londonu, da prouči vsa dejstva slučaja. Ieprestano zborujejo shodi, na katerih protestirajo proti usmrtitvi voditeljev Ircev. Na nekem velikem shodu svea irskih žena v New-yorku je rekla gospa Makenzie v ob-tožilnem govoru proti angleškim metodam o ustrelitvah irskih voditeljev, da ne bodo zavirali boja Irske za svobodo.
Avstrijsko orožno bratstvo.
Pod predsedstvom barona Plenerja je neko zborovanje avstrijskih parlamentarcev sklenilo po nemškem vzoru ustanoviti avstrijsko orožno bratstvo za gojitev kulturnih vezi z Nemčijo. Enako društvo ima tudi Ogrska. Predsednik bo knez Maks Egon Fiirstenberg.
Švedska kraljica zbolela.
Karlsruhe, 22. maja. (K. u.) »Staaisan-zeiger« javlja, da je v nedeljo nenadoma zbolela švedska kraljica, toda stanje se je že zboljšalo.
Nov papežev nuncij v Belo!,*
Tnrin, 22. maja. »Stampa« p ina iz Pariza: Vatikan je belgijski vladi uradno sporočil, da sedanji nuncij
Umrl je v 98. letu starosti general Artur pl. Gorgey, zadnji ogrski puntal- iz leta 1848. Po rodu jc bil Nemec, pa je služil v ogrski telesni straži. Naš vladar ga jo pomilostil. Nekaj časa je živel kot inžener v Celovcu.
- Samo en četrt kilograma mesa ali masti dobi ona osoba za cel teden v Berlinu.
— Tovarniški delavec — doktor
prava. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran za doktorja prava Emil Maurer, bivši tovarniški delavec. Dr. Maurer je bil rojen v Galiciji kot sin ubogib staršev. Devet, let star je prišel na Dunaj, kjer jc končal ljudsko in meščansko šolo, nato se je šel učit v tovarno. Kmalu, ko je bil oproščen, je postal delovodja. V svojih prostih urah se je vedno pridno učil in napravil maturo, potem se pa vpisal na vseučilišče, kjer jo to dni postal doktor. Star jo 30 let.
Poldrag milijona škode po požaru. Lugano. (K. u.) Požar je uničil veliko tvornieo bombaža v Torre d i Porde-none. Škoda znaša .1 in pol milijona lir.
Esdka poroka. V Galsenkirchen sta so poročila to dni ženin in nevesta, ki štejeta skupno 157 let. Ženin je star 82, nevesta pa 75 let.
Brezžični telefon na 9000 km. Ruskemu Amerikancu M. J. Pupinu se ie posrečilo izgotoviti brezžični telefon na 9000 km, kar je n. pr. razdalja med Novim Yorkom in Berlinom. Že svojčas je izgotovil tako brezžično spojitev med Washingtonom in Marc Islandom pri San Frančišku, kar znači razdaljo 4500 km, ali opazilo se je, da se je pogovor slišal tudi na stanici v Havai, t. j. na razdaljo 8S00 km. Pri tem pa so bili tresljaji, provzročeni z zračno elektriko tako močno zaznamovani kakor bi jih bila napravila detonacija oddaljenih topovskih strelov. Pupin se je posvetil izgotoviti električne generatorje, ki so proizvajali električne utrinke v množini 20.000 do 200.000 v sekundi, in sicer enakomerno in brez zvokov, potem sc je trudil te valove tako izpremeniti, da bi izpremembe ustrezale izpremembi zvočnih valov pri govorici. In vse to jc dosegel. Ali pri tako velikanski oddaljenosti so prihajali valovi v prcjero.no slanico tako slabo, da jih noben aparat ni mogel natanko konštatirati. Tedaj jc pa Pupin pred nekaj meseci napravil svojo ženialno iznajdbo ojačevalca, ki je slabotne valove v jako močni meri reproduciral, ne da bi izpremenil njih karakter. In sedaj je bilo omogočeno razumeti se na razdaljo 8000 km, ali pogovore je prekinjevalo obilo električno valovanje, ki stalno kroži v vzdušni atmosferi, katero pa je njegov ojačevalec še povečaval. Poslednja prevažna Pupinova iznajdba je pa bila, narediti konduktorje delnih valov, ki naj bi propuščali med oddajno in prejemno stanico le valove določeno dalje. Ker so zračni električni valovi večjide! kratki v primeri z onimi, ki so jih generatorji pošiljali v zrak, je dandanes omogočeno, ko se delni konduktor naravna na valove gotove daljave, propuščati ž njim samo one valove, ki posredstvujejo govorjene besede, dočim so vsi moteči stranski zvoki izločeni. In tako je po Pupinovem mnenju omogočena brezžična telefonska spojitev med poljubnimi točkami naše zemlje, samo če se na oddajni stanici proizvajajo dovolj močni valovi. Prva praktična brezžična telefonska spojitev bo v bližnji prihodnjosti. med Ameriko in Evropo. Novi Pupinovi iznajdbi pripisujejo strokovnjaki velikanski pomen, ker veže dežele preko brezmejnih morskih daljav brez žice in kabla, katerih naprava in popravila stanejo milijone in milijone.
Koza za 280 K. Krakovski listi poročajo: Društvo krakovskih kmetov jc sklenilo, da se pripelje s Češkega v Galicijo večje število koz. Pokazalo se pa je, da je bilo na Češkem neobičajno navijanje cen in da se je hotelo za molzno kozo 280 K. Znižanje cen pa je bilo onemogočeno vsled dejstva, da so Ogri, ki že tudi občutijo pomanjkanje krav, začeli kupovati koze in so jih plačevali kakor se jih jc cenilo na Češkem ter so tako pokupili češke koze v veliki množini.
Žrtve svojega poklica. Na kužnih boleznih je umrlo v Galiciji 15 zdravnikov.
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira.
Kava že zmleta s sladkorjem in vsemi pri mesi v kockati za >/2 i kave.
Kna taka kocka stane samo 24 vinarjev.
500 K plačam tistemu, kateri mora reči, da ni vredno.
Navodilo za pripravljanje se glasi: 1 taka kocka se mora v >/2 litru vode 5 minut kuhati, od ognja vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in najboljša sladka kava je gotova.
Po pošti pošiljam najmanj 20kock to je 1 kg za 4'80 K. Ovoj se zaračuna po lastni ceni.
Pošilja se po povzetju. Sprejmem pa naročeno blago tudi nazaj če kateremu no ugaja.
100 kock znižana cena K 22 — Naročila sprejema in izvršuje razpošiljalnica
Ivan Urek, Ljubljana
Mestni trg 13.
Po najvišji ceni plačam stara široka (od 5 cm naprej)
(Transmissions Riemen.) K. A. Kregar, jubljana,
Vsled sklepa načelstva
r. z. z n. z. v Ljubljani
v seji dne 29. marca 1916 se bode obrestna mera za vse vloge od 1. julija 1916 dalje znižala ocl
O!
3! O!
na
2 ,5
MS
Sps ?» sSsAi ž?j
je po nizki ceni večji stavbinskiprostoi s zelo ugodno lego ob cesti v sredini viške župnije. Natančnejša pojasnila daje župni urad na Vič«.
4.V
ter jo vložnikom na voljo dano v istem roku dvigniti svoje vloge, ako s tem sklepom niso zadovoljni.
Ravnateljstvo Murske posojilnice.

Praii i li
K a «* M M f MIB1 Si
zanesljiva, dobra moč, želi vstopa v večjo manufakturno trgovino v Ljubljani. Cenjene ponudbe se blagovolijo poslati upravi lista pod »Prodajalka« 1228.

Izdaia konzorcij »Slovenca«
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Ode-ovorni urednik: Jožel Gostinčar. državni noslanec,