Leto V. i stev. fl 7
LJut>lJanav sobota, 17. mala 1924
Poftataa (MvSaftrMUb
Cena 2 6Tn
lzh»|a ob 4 zjutraj.
Stane mesečno 20-— Din H inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta St. 16/L Telefon St. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštvo: '
Ljubljana, Prešernovi
ul. it 54. Telef. St. 36.
Podružnicit
Maribor, Barvarska nI. 1. Cel|e, Aleksandrova e.
Račun pri poStn. čekov* zavodu Stev. 11.842.
Ljubljana, 16. maja.
Kakor smo že včeraj poročali, je krona, ko je bila skušala doseči koncentracijsko delovno vlado, zaporedoma s tremi voditelji radikalsko stranke, sklenila poskusiti še, ali je taka poslovna vlada mogoča pod vodstvom šefa opozicije. Ze včeraj je vladar naročil gosp. Davidoviču, naj soštejo, ali more nuditi jamstva, da ima večino brez neverifieiranlh radičeveev, oziroma jo - li more jamčiti, da bo skupščina stavila na dnevni red one toč-
i, ki bi jih predlagala vlada gosp. Davidoviča.
Danes je kralj poveril Davidoviča do s sestavo navadne poslovno vlade, ampak dal mu je mandat za vlado široko koalicije (koncentracije), ki bi imela nadaljevati delo z narodno skupščino. To se pravi: ni več govora o vladi opozicijonalnoga bloka, temveč Davidovič naj poskusi, čo more pod svojo firmo izvesti koncentracijo, ki jo niso mogli izvesti gg. Pa-tič, Trifkovič in Jovanovič.
Gosp. Davidovič bi bil bolje storil, da je kralju ta mandat vrnil takoj, kajti njegovi lastni čini so, ki ga v naprej obsojajo v neuspeh. V tem oziru ima ta državnik sploh nesrečo. Njegova je bila misel, naj se najprej pozove le 20 radičeveev na pomoč, kar je za današnjo situacijo zelo neprijotno. Zadnjič jo vsled vabila gosp. Trifk ovite na sodelovanje v koncentracijski vladi napisal dvojo izjav, ki sedaj režeta njemu v lastno meso. Diskvalifi tiral je lično gosp. Pašiča, češ, da je pred 40 leti zagrešil nelopo dejanje, a je ta čas ž njim žo večkrat sedel skupaj v kabinetu. Odklonil jo vsako sodelovanje s Pribičevičem. Koncentracijski mandat mu veleva, da povabi vse stranke na sodelovanje. In res, g. Davidovi? jo že danes povabil in dobil ugodno izjavo od Nemcev, govoriti hoče z džemijetom, dobil jo je od radičeveev, glede gosp. Pribičeviča pa izjavlja, da njegovega kluba ne moro povabiti. Jutri mora govoriti z gosp. mičeim, kateremu je pred par dnevi povedal, da ga izključuje iz vodstva državnih poslov.
Koncentracija brez Pašič-Pribičevi-ievega bloka, ki ša vedno tvori večino verificirane skupščine, pa ni mogoča. Gosn. Davidovič moro torej samo špekulirati na razcep radikalov. Ta račun pa je že v naprej prekrižan. Gosp. Nastas Petrovič ie ostal sam in se je z njim radikalski klub iznebil balasta.
Mora se torej sklepati, da Jo Davi-dovičev mandat samo formalnega pomena. Nekak »častni» mandat, ki je bolj podoben 1 a b u d j e m u petju tega državnika, ki je žrtev pri-šepeta.vani brezvestnih elementov, ki so bili aranžerji zagrebškega kongresa.
Kombinacija takozvane nevtralne vlade ie utihnila, ker nima nobenega prijatelja. Naš narodni junak voivoda Stena Stepanovič ima, kakor žo ob vsaki krizi, zor>et priti v Beograd in se ga spravlja v zvezo z nevtTa.lno vlado. Voivoda Stena je poslednja re-Jerva takozvane «jake roke*, ki naj bi z železno metlo počistila separatiste. Bilo bi nekoliko komično, če bi nastala po želji gg. Radiča., Spaha in Korošca.
Potovanje vladarjevo v Pariz le odloženo in jo s tem pridobljen čas za nadalmo zavlačevanje krize. Vendar vsa javnost, bres razliko zahteva, naj se dolgotra^o natezanjn žo enkrat konča. Po izernanju rajnih koncentracijskih možnosti, ako krona Vztraja na stališču, da volitve niso še umestne, se samo od sobe odnira edina motnost, da so sedania kombinaeiia poveri r, nadali-nim delom. t. j. da so naeljonalnemu bloku izroči noslovna vlada, kar jo povsem mocoče, ako se istočasno zn-ključii zasedanje narodne skupščine. S tem bi bil pridobljen čas. da. se izvrši
razpust skupščine nekoliko kasneje.
-
Davidovicev mandat za koncentracijsko
DAVIDOVIČ JE Bil. DVAKRAT NA DVORU. — DOBIL JE MANDAT, DA SESTAVI POSLOVNO VLADO ŠIRŠE KOALICIJE. —
Beograd, 16. maja. u. G. Ljuba Davi« vldovič jo po sinočnji avdijenci, pri ka« j teri mu je kralj stavil točno precizirana vprašanja, nadaljeval sinoči in danes do« I poldne posvetovanja s šefi opozicijskih 1 strank. Današnji konferenci opozicijskih šeofv je prisostvoval tudi Nastas Petro« vič, katerega nadaljni obstoj v radikal« skem klubu je po včerajšnji seji kluba popolnoma izključen.
Konfcrenca opozicijskih strank je tra« jala od devetih do pol enajstih, ob 11. pa je odšel Davidovič v avdi.icnco, da referira kralju. Avdijenca jc trajala skoro do 13. Pred dvorom se jo zbrala velika množica ljudi in mnogo novinar« jev, ki so z največjo napetostjo priča« kovali na g. Davidoviča, da izvedo rc«
Odgoditev kraljevega potovanja v Pariz
Beograd, 16. maja. p. Uradno se potr-luje vest, da je kralj Aleksander odgo-<111 svoje, za prihodnji teden določeno potovanje v Pariz. Odgoditev Je v zvezi bol] x notranjo krizo v Franciji, kl je nastala po nedeljskih volitvah, kakor pa 1 našo vladno krizo.
Danes opoldne je bil v avdijenci zunanji minister dr. Ninčič.
KRALJEV TAJNIK UMRL.
Beograd, 16. maja. p. Iz Oruža se Poroča, da je umrl tajnik kralja Aleksandra VUdo Petrovlč-Nieguš,
zultat njegove dolge avdijenco. Istočas« no sta bila na dvoru tudi gg. Živojin Balugdžič in dr. Momčilo Ninčič.
Ko jo prišel iz dvora, ni mogel Davi« dovič na vprašanje novinarjev odgovo« riti nič drugega, kot to, da mu še ni po« verjen mandat za sestavo vlade in da pride ob 4. popoldne zopet v avdijenco.
Popoldne ob 3. je bila seja Davido« vičevega kluba, na kateri jc Davidovič poročal o svoji avdijenci pri kralju. Na to je imel nov sestanek s šefi opozicij« skih skupin, ob 17. pa je odšel na dvor, odkoder se je čez eno uro vrnil ter šel najprej v demokratsk i poslanski klub. Tam ie izjavil, da je dobil mandat za sestavo širše koncentracijske vlade brez omejitve.
Davidovic&va pogaianja s klubi
DOSLEJ MU JE OBLJUBIL PODPORO LE FEDERALISTIČNI BLOK. — ZEMLJORADNIKI SE IZMIČEJO. - DANES NADALJUJE DAVI-DOVIČ RAZGOVORE.
Beograd, 16. maja. p. Po povratku g. Davidoviča z dvora so se ob 10. uri zopet sestali šefi opozicijskih strank, ka-torim je Davidovič poročal o svoji avdijenci ln o mandatu za sestavo poslovne vlado. Seja jo trajala samo pol ure. Ko je odhajal, je podal g. Davidovič novinarjem nastopno izjavo:
Govoril sem z dr. Korošcem, zastopnikom Jugoslovanskega kluba, z dr. Hrasnico, zastopnikom muslimanskega kluba tor s Predavcem in dr. Mačkom kot zastopnikoma radičevskega kluba, ki so mi vsi izjavili, da bodo podpirali koncentracijsko vlado. Razgovarjal sem se tudi z zemljoradnikom Moskovljcvičem, ki pa mi jo odgovoril, da brez vednosti kluba ne more dati odgovora.
Davidovič je dalje izjavil, da bo jutri nadaljeval razgovoro » Ferad beg Drago in Pašičem, b samostojnimi demokrati pa da so noče razgovarjati, ker so izstopili iz demokratskega kluba zaradi tega, ker so proti sporazumu z radičevci.
Beograd, 16. maja. p. Mandat g. Davidoviča za sestavo »širšo koncentracijske vlade* je izzval tudi v krogih nacionalnega bloka dobro razpoloženje. Smatra se, da Davidovič s svojim mandatom v nobenem slučaju ne moro uspeti. Kakor doznava Vaš dopisnik iz vrst, radikalov, so Pašič z Davidovičem ne bo hotel razgovarjati po znanem pismu, ki ga je Davidovič pred par dnevi objavil.
Radikali v ostalem slovesno izjavljajo, da ne bodo vstopili v nobeno kombinacijo z opozicijskim blokom, tembolj, ker te kombinacije niso hoteli niti tedaj, ko so oni imeli ta mandat. Težišče vso situacije je ležalo v tem, da so protivniki današnje vladne koalicija vso svoje na-de polagali na čim večjo socesijo iz radikalnega kluba. To nado so so popolnoma izjalovile.
Beograd, 16- maja. r. V krogih opozicije se pojem konccnlracljske vlade tolmači tako, da bi to mogla biti tudi le
koncentracija večine skupin šefinje opozicije, kateri bl pritegnili šc nekaj radikalov. Kakor pravijo je baje 5 do 6 ra-dikalskih poslancev že dalo pismeno izjavo Davldoviču za prestop. Nekateri od njih bl vstopili v vlado Davidoviča. To naj bi upravičilo naziv koncentracijske vlade. DrugI zopet vidijo v sedanji Da-vidovičevl akciil za sestavo vlade opozicijskega bloka. Smatrajo, da bodo sedanja njegova pogajanja negativna ter da bo Davidovič nato jutri ali najkasneje pojutrišnjem dobil mandat za sestavo vlade opozicijskega bloka.
V krogih aacijonalnega bloka se stalne vzdržuje prepričanje, da možnost volilnt vlade šo vedno ni izključena, ker se gospodu Davidoviču triko posreči dati one garancije, ki jih, kaknr se govori, lalite-va krma. Smatra se, da na koncu konca, četudi šele po večjem števila poskusov, vendarle ne bo dragega izhoda, kot da bo ostala sedanja vlada narodno koalicije.
RADIČEVCI BI STOPILI V VLADO?
Beograd, 16. maja. p. Nocoj sta Pro-davec in dr. Maček izjavila novinarjem, da bodo radičovci podpirali vlado Davidoviča in da bi ovent. tudi mogli v njo vstopiti.
Na vprašanje, ali bi po trditvah, kl so širijo v Beogradu, mogli vstopiti v Da-vidovičevo vlado dr. Trnmb'6, dr. Lor-kovio ali dr. Polič, dr. Maček ni jasno odgovoril, češ da so v klubu HRSS vprašanje vstopa v vlado šo ni razpravljalo.
POSVETOVANJA VLADNIH SKUPIN.
Beograd, 16. maja. r. Danes dopoldne so imeli člani vlado v ministrskem prod-sedništvu konferenco o sedanjem političnem položaju.
Beograd, 16. maja. r. Samostojni demokratski klub jo danes popoldne imel konferenco v kabinetu ministra Pribičeviča. Razpravljalo so je o postopanju kluba napram razvoju krize.
Pogajanja za češko-italijansko zvezo
BENEŠEVA POSVETOVANJA V RIMU. — NJEGOVE IZJAVE O NA* MENU IN POMENU POGAJANJ. — OKVIR ZVEZNE POGODBE. —
Rim, 16. maja. el. Danes ob 11 jc mi« nistrski predsednik Mussolini sprejel čc škoslovaškega ministra zunanjih zadev dr. Beneša. Razgovor jc trajal nad eno uro.
Zvečer se je vršil drugI, dveuml se« stanck.
Rim, 16. maja. j. Kakor doznava vaš dopisnik je imel prvi razgovor med Mu« ssolinijem in dr. Bcncšcm namen doseči splošno obrazložitev političnega položaja v Evropi, dočim bi ostali posebni pro« blemi, ki obstojajo samo med Italijo in Češkoslovaško prihranili za poznejši čas. Razgovora so je udeležil tudi generalni tajnik zunanjega ministrstva Contarini. V političnih krogih vlada glede na obseg tega, kar sc ima v Rimu skleniti, šc vedno velika negotovost. V taboru itali« janskih novinarjev povdarjajo, da se v Rimu ne bo prišlo preko splošnih zadev, če dr. Beneš med tem ni uvidel dveh stvari: 1. da današnja Italija ni več tista kot je bila, ko je podpisala verzajski mir, ki zanemarja italijanske interese in 2. da Mala ant-anta, kakor jo jc v prvem času zamislil dr. Beneš, nc soglaša z in« teresi Italije.
Drugi razgovor češkoslovaškega zuna« njega ministra z italijanskim premierom se je vršil zvečer ob 7. Po povratku iz palače Chigi je dr. Beneš pojasnil rim« skim novinarjem namen svojega poto« vanja. Omenil je, da jc že avgusta 1923 mogel ugotoviti v razgovoru z Mussoli« nijem soglašanjc svoje politike z Italijo glede vzdrževanja in ohranitve mirovne pogodbe. Politika Češkoslovaške napram Italiji je bila vedno ravna In odkrita. Od avgusta 1923 jc tudi ureditev italijansko
jugoslovanskih odnošajev razveseljivo pripomogla k temu, da sc je položaj še bolj razčistil. «Zelo zadovoljen bl bilo, je rekel dr. Beneš, «če bi mogla Češko« slovaška pristopiti k italijanako«jugoslo< vanski pogodbi«.
Politični problemi, o kateri eo danes razgovarjal!, so sledeči:
1.)	vzdrževanje miru po mirovnih pogodbah;
2.)	vzdrževanje reda v centralni Evropi, čemur bo Češkoslovaška s stalnim izboljšanjem svojih odnošajev do sosedov pripomogla;
3.)	za primer, da bi prišlo v Evropi do konfliktov ali nasprotij, bi mogli Italija ln Češkoslovaška sklenili žo danes pogodbo, po kateri bi obe Bili, in sicer vsaka v svoji akcijski sferi, kakor tudi v splošnem sporazumu pripomogla k temu, da so konflikt uravna in odstranijo ovire, ki nasprotujejo mirni obnovi;
4.)	češkoslovaška kot zaveznik Jugoslavije in prijateljska sila Italije bi pristopila italijansko-jugoslovanski pogodbi a lastno italijansko-češkoslovaško pogodbo, o čije obliki in modalitetah bi bilo treba šo govoriti. Pri tem sporazumu bi šlo vsekakor za pogodbo mod dvema in no med tremi silami.
Ko ga je neki novinar vprašal, če Češkoslovaška no namerava stopiti b Francijo v isto razmerje, je minister dr. Beneš to zanikal. V zvezi s tem jo dostavil, da sta lo dva jasno doioSbna problema.
Gledo gospodarskih vprašanj, ki med Italijo ln Češkoslovaško šo niso rešena, jo izjavil dr. Beneš, da namerava napra« viti tabulo raso z vsem, kar šo ni rešeno,
Izmena pisem med Macdonaldom in Poincarejem
SESTANEK V LONDONU DEHNITIVNO ODPOVEDAN. — MACDO« NALD PRIDE V PARIZ?
Vse stranke odklanjajo »nevtralno" vlado
NOVE KOMBINACIJE Z VOJVODO STEPANOVIČEM. — PROTI «NEVTRALNI» VLADI JE TUDI OPOZICIJSKI BLOK. —
Beograd, 16. maja. r. V vseh političnih krogih je danes zbudilo pozornost, da Je kralj davi poslal dvorni avto po vojvodo Stepana Stepanoviča v Čačak, da pride takoj v Beograd v zvezi z razvojem krize. Vojvoda Stepanovič ic dospel šele ob 21.30. Vse ugiblje, čemu prihaja Stepanovič. Eni sklepajo, da bi on po eventualnem neuspehu Davidoviča sam prevzel akcijo za sestavo vlade, drugI pa menijo, da bl Stepan Stepanovič imel biti vojni minister v Davido-vlčevl vladi.
Beograd, 16. maja. p. V blokašklh krogih sc jc nocoj veliko govorilo o vladi «blage roke». V to vlado pa naj bi vstopil voivoda Stepan Stepanovič, kl je nocoj imel priti v Beograd. Stepanovič je pa človek — trde roke. Po pojmovanju blokašev bl se pri tem poizkusu imela sestaviti koncentracijska vlada, v katero bi vstopili ljudje Iz vseli strank. V taki vladi naj bl ne sodeloval niti Pašič, niti Pribičevič, temveč Davidovič In drugi zastopniki klubov, na katere bi se vlada naslanjala. V to vlado bi tudi dr. Korošec in dr. Spaho ne vstopila. To bi bila vlada z ljudmi, kl niso cksponl-ranl v strankarski borbi. Davidovič je imel danes pojasniti kralju stališče šefov opozicije napram taki vladi, dočim sc Je s strani vladne koalicije ta kombinacija žc snočl odklonila na konferenci minlslroi in radlkalskJll prvakov..
Davidovič ie opoldne In popoldne po konfcrenci s svojimi prijatelji pojasnil kralju njihovo stališče napram taki vladi, kl jo tudi odklonilno. Ideia »neutral-nc» vlade ie torei končno padla, ker proti njej ni samo vladna koalicija, temveč tudi opozicijski blok. Ta načrt ue daje nobenih izgledov, da bl mogel uspeti, ker taka vlada v nobenem slučaju ne bl imela večine. Poslanci ne bi imeli napram njej dovolj čuta odgovornosti In ona ne bi mogla držati skupaj potrebno število poslancev, kar dosežejo komaj strankine organizacije In izraziti strankini voditelji.
Partj, 16. maja, e. Poincare je včeraj poslal važno, štiri strani obsegajoče pismo Macdonnldu, v katerem izraža svoje obžalovanje, da ne more priti 19. t. m. Che-quers, kot je bito določeno. V ostalem mn Poincare v velikih potezah začrtava načrt sporazuma, kakor si ga je predstavljal da ga doseže z Macdonaldom glede repara-cijskih vprašanj. Pismo sc more smatrati za nekako sintezo rezultatov zadnjega medzavezniškega sestanka in daje popolno sliko stanje rcparacijskega vprašanja v trenutku, ko dosedanja francoska vlada zapušča svoje mesto.
London, 16. maja. s. Francoski posla« nik Saint Aullaires jo danes opoldne iz« ročil Macdonaldu pismo ministrskega predsednika Poincareja. Glede ruhrske« ga vprašanja želi Poincarč, da naj se pusti strokovnjakom za priprave glede
sprememb železniške režije nekaj časai tako da pozneje nc bi trpela izvedba poročila strokovnjaka. Min. predsednik Macdonald je poslal Poincarčju zelo pri« srčno osebno pismo, v katerem zelo ob« žaluje, da sc razgovor v Chequcrsu no more vršiti. Pismo jc bilo včeraj izro« čeno Poincarčju, ko jc bilo pismo Poin« carčja žc odposlano.
Pariz, 16. maja. h. Pismo Poincareja Macdonaldu je zgolj privatnega znača« ja. Pismo je sestavljeno v najprisrčnej« šili besedah in obrazložujc zelo točno sedanje stanje odnošajev med obema vladama. Z obeh strani sc izjavlja, da bodoči ministrski predsednik Francijo najbrže nc bo mogel potovati v London, Vsled tega bi bil Macdonald pripravljen priti v Pariz, da razmotri s svojim fran« coskim kolegom reparacijski problem,
Pogaianja s Madžarsko
Beograd, 16. maja. p. Danes dopoldne sta imela v ministrstvu za zunanjo stvari konferenco dr. Ninko Perič kot predsed nik naše dclegaciic za pogajanja z Mad žarsko in predsednik madžarske delcga« cije \Vodjaner. Došlo jc do soglasja o konvencijah, glode katerih sc vrše pred« hodna dela v podkomisijah. Predsednik madžarske dclcgacije potuje jutri v Bu« dimpešto, da pregleda delo tamošnje de« legocije. Vrnil so bo v četrtek, ter bo takrat z dr. Peričcm pretresal ona vpra« šanja, kl se bodo med tem rešila v pod« komisijah. Nato pa bo dr. Perič kot predsednik sklical plcnum delegacij.
Rusko-nemški konflikt
Berlin. 16. majn. h. Berlinski politični policiji so jo. posrečilo aretirati na-stavljenca ruskega trgovskega zastopstva Botzonhardta, ki jo na transportu iz Wlirtenborga v Stuttgart ušel svo.iim spremljevalcem. Botzonliardt jo, kakor znano, zbežal v rusko zastopstvo in s svojim bogom povzročil znane diference med nemško in rusko vlado. Dejstvo, da so ga našli pri nekem članu zastopstva, meče na pona-šanio ruske vlado zelo značilno luč.
Moskva, 10. maja. e. V vladnih kro-prih se zatrjuje, dn, ostanejo trgovinski stiki z Nemčijo prekinjeni, dokler so zopet no otvori v Berlinu ruska _ trgovinska delegacija z vsemi pravicami oksteritorljalnosti. Vso osobio rusko trgovinsko delegacije v Berlinu, ki ie Vlilo nemško narodnosti, je s 1. junijem odpuščeno, uradniki ruske narodnosti pa so pridoljeni drugim uradom.
BOJI V SIRIJI.
Carigrad, 16. maja. s. Boji v Siriji povzročajo zelo divje govorice. Politični namen Francozov jrre za tem, da bi kompromitirali na kak način turško vlado. Čujeio so glasovi, da se udeležuje operacij bavarski general Lossow in turške redno četo ter orož-ništvo. Dejstvo jo, da obstoja dobro organizirana vstaja prebivalstva, ki uživa polno simpatije Turške.
NOGOMETNA TEKMA MED FRANCIJO IN ANGLIJO.
Park, 15. maja. h. Jutri popoldne sc sestaneta, kakor vsako leto, v Pcrshln-govem stadllonu nogometni moštvi Fran clje in Anglije. Ta fekma se je doscdaj vršila dvanajstkrat, franclla Jc doscdaj zmagala samo enkrat. Angleško moštvo Je sestavljeno skoral iz samih profesllo-calccv.
Angleški parlament
London, 16. majn. j. Na današnji se.jt podnje zbornico jn bil osnutek zakona neko skupino delavsko stranke, ki predvideva. podržavljanje rudarstva, s 201 konzervativnimi glasovi proti 168 glasovom delavsko stranko odklonjen. Minister za rudo jo v teku debate izjavil, da vlada v principu s predlogom simpa-tizira, vendar pa bi zahtevalo podržavljanja rudarstva reorganizacijo celokupno industrijo Lloyd George, ki jn imel oster govor proti zakonu, jo bit od pristašev delavsko stranko tekom debato večkrat prekinjen.
Poljska in Rusija
Varšava, 16. maja, s. Vlada sovjetskih unij je izročila poljskemu poslaniku v Moskvi noto, v kateri obtožuje poljsko vlado Intolernnco napram narodnim manjšinam. Kot odgovor je poljska vlada izročila sovjetskemu poslaniku noto, v kateri izjavlja, da ne moro smatrati sovjetsko note kot podlago za nadaljnje diskusije. No da bi so spuščala v navedene ob-dolžitve, smatra poljska vlada noto za poskusno vmešavanja sovjetov v notranjo zadevo Poljske. Poljska vlada izraža svojo znčudenje, da nastopa sovjetska vlada kot braniteljica državljanskih pravin in svobode, dočim so državljani sovjetsko Itu-sije na svojem ozemlju oropani vsake svobode. Nota protestira naposled proti temu, da je vseboval ruski memorandum direktne napade nn predsednika poljsko republike, kar nasprotuje vsem pojmom običajne mednnrodne vljudnosti.
KATASTROFALNA POPLAVA V BAČKI.
Osijek, 16. maja. r. Donava se Je razlila preko nasipa, kl čuva Bačko pri Apatlnu In Bezdanju, kar pomeni katastrofo za vso Bačko.
Reparacije in francoske ter nemške volitve
Tako volitve v Nemčiji kot v Franciji so sc vršile v glavnem pod perspektivo reparacijskega vprašanja. Popolna odlo« Citev ni padla na nobeni strani; niti v ctii niti v drugi državi situacija še ni jasna. Toda eno sc lahko trdi s popolno sigurnostjo: situacija je mnogo ugodnej« ša in šansc za zadovoljivo solucijo so neprimerno boljše nego so bile šc pred nedavnim.
Res je, da na Nemškem nimajo dve« tretjinske večine one stranke, ki stoje na stališču, da je treba sprejeti načrt ekspertov glede nadaljnega plačevanja reparacij. Toda kakor jc podoba, situ« acija morda vendarle ni tako neugodna. Kajti ultranacijonalistična stranka ni do« bila one silne množine mandatov, kakor sc jc pričakovalo, nucijonalna stranka pa se kaže sedaj po volitvah mnogo manj nepristopna rcparacijskemu kom« promisu, kakor jc izgledalo pred in med volitvami. Poslanec Hergt, voditelj nem« škonacijonalne stranke, je kmalu po vo« litvah v razgovoru s sotrudnikom «Lo> kalanzcigerja>, povedal svoje misli o rc> paracijskem problemu in načrtu eksper« tov. Iz te izjavo jasno odseva, da je nemškonacijonilna stranka pred vsem /ato propagirala tako šovinistično poli« tiko, da je vzela veter iz jader ultrana« cijonalističnim kričačem. Hergt je izrcc« uo izrekel, da njegova stranka ni apriori nasprotna načrtu ekspertov, marveč da >amo vztraja na pridržkih v nekaterih detajlih. Sicer je predpogoj vsega kon« cepta o rcparacijski rešitvi baš v tem, ua se striktno zahteva sprejetje načrta v celoti; nernškonacijonalnim pridržkom namreč ni težko odgovoriti s še kočiji« vejšimi francoskimi pridržki, itd.: s tem pa sc žc opasno izpodkopuic ves načrt. Ali Hcrgtova izjava je le izredno zna« čilna in jc vzbudila seveda veliko pozor« nost pri vseh nemških strankah. O pri« liki francoskih volitev je levica šc prav posebno opozarjala nanjo, češ da jc trc> ba zmerno strujo med Nemci okrepiti s popustljivostjo na frarfeoski strani.
Nedvomno bo Poincarčiu sledila vlada s katero bodo Nemci lažje sklepali spo« razum. Ker je znano, da so tudi med levico prav radikalni elementi, kar sc tiče reparacij, jc jasno, da se ni bati prevelike popustljivosti. Pameten pre« vdarek pa bo veleval Ncmccm za vsako rcno doseči dogovor z levičarsko vlado in ne tirati francoskih volilccv nazaj v vrste komaj premaganega nacijonalncga bloka. Odvisno jc tedaj od nemške uvi« Hcvnosti in nacijonalnc zrelosti, čc bodo ekstremisti in elementi potisnjeni v ozadje. Zmerne stranke so žc ventiltrale vprašanje, ali nc bi kazalo apelirati z novimi volitvami na jasno odločitev. So« vijnlno,demokratična stranka ie v Vor« «iirtsu predlagala, naj bi se izvedel rc« terendum specijalno v sprejetju ali nc« »prejetju reparacijskega načrta eksper« tov.
Vrh tega ho izid francoskih volitev in ono kar šc. sledi iz njih, znatno zbližalo francosko in angleško stališče, kar mora zopet vplivati na Nemčijo, gotovo samo v prilog zmernim strujam.
lasno jc tedaj, da sc jc evropska situ« acija izdatno izboljšala in da so je repa« racijski problem, osrednja točka cvrop« ske politike, zbližal svoji rešitvi.
Bobiški škandal — krah klerikalne delegacije
Proračunske težavo ljubljanske bolnice so bile klerikalcem dobrodošel povod, da dvignejo krik proti državi. Ko pa smo mi osvetlili po zaslugi, kako je vseh teh težav kriva malomarnost klerikalne delegacije, se je bič obrnil. Nam je stališče jako lahko, kajti .JDS nima ni za sestavo ni za sprejetje proračuna odgovornosti. Proračun je predložila vlada Markovega sporazuma, ki jo jo ravno pred enim let om izsilila SLS. Proračun je obdeloval finančni odbor, v kojega odseku so bili samo naši »tigri«. Biti treba res (irzovit, kakor more biti le klerikalec, da o lastni krivdi zaganja divjanje na drugo po stari jezuitski morali: «Rocl mu. da ti ne poreče.*
Na klerikalnih ožjih sestankih se popolnoma priznava, da je bil proračun ministrstva narodnega zdravja v rokah čisto nesposobnih ljudi. Gg. Že-bot in Strein bi danes zaslužila, da se jii pred preklm narodnim sodiščem da ustreliti, kajti njuna malomarnost poraja strašne posledico na čisto nedolžnih žrtvah.
Klub SLS zadene pri tem ne le krivda, da pošilja nezmožne ljndi na važna mesta. On je mora.l splošno paziti in če so «krnkelerji* s pouličnimi go-vorancami kvarili ugled Slovencev, ime,! jo dolžnost, popravljati v plenu-mtt finarčnetra odbora, kjer so sedeli gg. Sttšnik, Veseniak itd.
»Slovenec* pod strašnim utisom enoglasne obsodbe skuša seči nazaj na oni čas, ko so prešle bolnice v državno upravo in v tej zvezi trdi. da se je dr. Žerjav o priliki nekega imenovanja postavil na stališče, naj si centralna vlada prisvoji dohodke bolnice. Skoro «o nam zdi, kdo je to Mtiešno lopovščino zagrešil. Zgodovina se na tako priprost način falsificirati ne da.
Dobrodelne zavode in vso bivšo deželno upravo jo podržnvila Narodna vlada. t. j. dr. Brejc. SLS je odpra-* ila deželni zbor. razpustila deželni odbor, deželni Sol&ki avet in razvelja-
vila deželno avtonomijo kranjsko. Ko
so je delal prvi državni proračun, je SLS vso izdatke in dohodke dobrodelnih zavodov u\TStila v državni proračun. To vo vsako dete in je zlasti dr. šusteršlč klerikalcem v tem oziru prav bridke povedal. SLS je bila do volitev koncem 1020. centralistična stranka, v03 čas na odločilnih mestih v Beogradu in v Ljubljani. Nečastno je, da ta stranka vso svoje državne čine zdaj taji in zvrača na druge, in zlasti grdo je, da »Slovenec* meče krivdo na na-čelnika v ministrstvu narodnega zdravja, dr. S t a m p a r j a, ki ima naiveč zaslug za to, kar se jo v naši državi za ljudsko zdravje dobrega storilo. Znano je tudi, da jo dr. S tn ropar zdravstveno razmere v Sloveniji po svojih najboljših močeh pospeševal tako, da je velika nehvaležno*t, ako »Slovenec* sedaj njegovo naklonjenost po vraču jo z lažmi in obrekova-vanjem. Potem se klerikalci še čudijo, tki kmalu ne bomo imeli v Beogradu nobenega prijatelja več, ko vsakogar njihova žurnalistična steklast popade. Za nedolžnost dr. Štampa.rja pri sestavljanju proračuna je pa treba omenjati še to, da on zadnjega proračuna sploh ni sestavljal, ker je že dolgo časa načelnik higijenskega oddelka ministrstva, ki nima s proračunom bolnic nič opraviti. »Slovenec* torej ved6 in hotoma krade čast in poštenje dr. Štamparju, s čemur gotovo ljubljanski bolnici in tudi bolnikom ni koristil, sam sebi pa pritisnil na čelo p8-čat razbojništva.
V ostalem vse zabavljanje »Slovenca* nad dr. Žerjavom in drugimi malo zaleže. Dejstvo je, da je on s primerno potezo spravil v red proračun za 1. 1923. Stvar klerikalno delegacijo je bila, da to delo nadaljuje, ko je dne 18. marca prevzela vso odgovornost nase.
Kakor je bilo pri kttlukn. tako morajo zdaj demokrati popravljati, kar so zafurali klorikalei. Samostalni demokrati so na.s rešili kuluka, zdaj pa t»o odglasovanju proračuna nai režijo bolniško vprašanje. 0<r. od SLS naj bodo le mirni: Demokrati so žo na delu, kakor vselej, kadar kliče interes naSeara ljudstva. Ogabno psovanje katoliških hudodelcev pa more v teh težavah še bolj škodovati. Ze imate na vesti stotine bolnikov.
Prav bi bilo, da si potrkate na prsi in priznate, da ste pravi bič za slovensko ljudstvo.
Laž ima kratke noge
UbcJ na Igu. — Kako predrzno ln podlo obrekuje «Slovenec»!
Prošli torek se ie na Krcincnlcl pr! Igu zgodil tragičen slučaj: Med fanti, kl so pri kmetu Scrjaku pomagali staviti strešno ogrodje, je po končanem delu okrog enajste zvečer prišlo do prepira. Kakor se take fantovske reči v današnjih časih brezobzirne posurovelostl običajno končujejo, sta tudi tu brata Jože In Janez Kraljlč potegnila nože ln fant Lojze Smolč je dobil oster sunek v vrat. S prerezano glavno žilo se ;e nesrečnež mogel privleči le še v hišo, nakar je Izdihnil na Izkrvavltvl.
Kdo izmed obeh bratov Kraljev, kl se žc nahajata v rokah pravice, je zločin stori!, še ni dognano, ker krivdo zvra-čata drug na drugega. Pogreb pokojnega Smoleta se je v četrtek vršil na Igu ob veliki udeležbi ljudstva.
Taka je tragedija, kakor se pri nas zadnje čase množijo neprestano in vzbujalo pretresljivo grozo. Toda zdaj sledi drugo poglavje, ki mu v obsodbo in gnu-senje nad moralno propalostjo klerikalnega natolcevanja ne vemo primernih besed.
Pokojni fant Lojze Smolč je bil član iškega Orla. Torej po »SlovenčevU kon-kluzlj! njegov morilec ne more biti nihče drug! kakor — Sokol! Zato pripominja v svojem poročilu pod naslovom «Sa-dovi sokolske vzgoje«: «Kraljlča sta doma Iz velcsokolsko hiše in Je značilno, da je Janez Kraljič kljub poskušenemt; umoru pred tremi leti ostal še nadalje navdušen Sokol in nosil tudi sokolski ztiak.» V enakem podlem zavijanju poroča tudi o pogrebu pok. Smoletd češ: «Ves Ig je bi! pod vtisom tega barbarstva, da je sokolska podivjanost, vzrast-la baš na Igu iz gostilniškega miljeja, oropala mimo hišo dragega sina», Itd.
K temu brutalnemu pnmfletu, ki niti ob pokoju nesrečne žrtve ne zna brzdati fanatičnih farizejskih instinktov, nam namreč sporoča sokolska župa Ljubljana:
«Gledo umora Alojzija Smoleta na Igu, ki pa »Slovenec* dne 15. t. m. kot sad sokolske vzgojo podtika Manu Sokola, javlja Sokolska župa Ljubljana, da osumljenci: Janez Kraljič nl bil nikdar član Sokola in tudi nc član cielcsokolske* družine; njegov oče jc bil svojedohno cerkveni ključar nn Kamcnici pri Igu.* — Tudi po naših lastnih Informacijah nista brata Kraljič nikoli imela opravka s Sokolom, njuna domača hiša je strogo klerikalna in ima v ozki žlahtl tudi duhovnika.
Kakšen cilj naj imajo perfldna zavijanja klerikalnega časopisja, ko se vsaka zadeva vendar prej ali slej razčisti? Mi takih notorlčnih abrucovščin enostavno ne razumemo. V štajerskih vinskih okrajih skoro ne mine nedelja brez uboja in krvi; ker pa so dogajajo pretežno v najbolj zapamanih klerikalnih revirjih, jadl-kujeta cStraža* in »Gospodar* nad splošno propalostjo. Ca se kaj takega uu Kranjskem zgodi v kraju, kjer obsloja tudi sokolsko društvo, najdeta «Slovenec> in cDpmoljub> krivca izkliučno .-p-, j ta-
kolskih vrstah. Naš svarilni apel pa Jo:
Končajte, farizeji, h hujskanjem na shodih in časopisju, ki truje itak posurovelo ljudstvo in pali njegove instinkte! Vruite se k božji besedi in i njo med ljudstvo, da vas ljudstvo samo ne pregazl kot pobeljene grobove.
jte pozabim te
JVCirim čokolada!
Politične beležke
+ Zloraba Imunitete. Nekje v Vojvodini so nabili poslanca. To jc vse obsodbe vredno in treba jc krivce strogo kaznovati. Da je ta poslanec rad! te nesreče hotel kralju vrniti svoia odllčja, je otročje in smešno. Se bolj smešno pa je, da so se razkoračill klerikalci in Pucljev klub in da krlče o zlorabi imunitete, ki je baje kršena, ker Je bil neki poslanec tepen. V ustih te gospode Je «zloraba Imunitete« prav smešna stvar. 0. PucelJ, g. Zebot, g. Pušenjak, Sušnlk vsi so »odgovorni« uredniki listov, ki Jih nikdar ne prečitajo, predno Izidejo. TI gospodje zlorabljalo svojo poslansko Imu nlteto, ker kradejo njihovi revolverskl lističi pod plaščem imunitete čast in poštenje političnim nasprotnikom. Samo enemu razžaljencu se Je posrečilo ujeti Zebota za rep, da Je obsojen v zasluženo kazen, pa že milo ječi okoli visokih gospodov, da naj se ga pomilosti. O. Pucclj In ostali poslanci — odgovorni uredniki, ki jih nl sram, da se krade čast pod njihovim llgovlin peresom, nimajo pravice govoriti o kršenju imunitete. Naša policija in državno pravdništvo potrpežljivo gledajo te zločinske zlorabe tiskovnega zakona In ne ganejo z mezincem.
+ Katoliški škoil proti agrarni reformi. Cerkvena veleposestva so bila svojčas ljudstvu ugrabljena z ognjem in mečem. Vedno so se znala Izogniti vsem poskusom, da se ta zemlja vrne ljudstvu, saj sta kriva palica ln bič avstrijskega cesarja vedno bila v bratski slogi po našem ljudstvu. Tudi zdaj, ko bi Imela agrarna reforma razdeliti ta posestva ljudstvu, je vsa škofovska moč na nogah, da se Izigra agrarno reformo. Škofje so zahtevali, da se v konkordatu izreče nedotakljivost raznih cerkvenih latifundlj od strani agrarne reforme. Pa tudi v notranji upravi neprestano pritiskajo, da se opusti vsaka kontrola njihovega gospodarjenja. Morda bo zdaj bolj razumljivo, zakaj veleva škof izpostavljati Najsvetejše za izvolitev gg. Zebota In Strelna.
+ Ravnlharjeva neokusnost. Ožigosali smo netaktnost dr. Ravniharja, da za svoj polet v radikale, zlorablja lm® dr. Tavčarja. Ravnihar zdaj to nadaljuje. Mi bi mu prav lahko hitro In temeljito usta zaprli. Vendar izzlvač zaman pričakuje, da bomo ž njim polemizirali v času, ko imamo vse druge naloge kakor streljati na — pilpogače.
-t- «Preganjan.ie katoliške cerkve«, otvoritev «kulturncga boja« je premestitev kaplana kateheta Žužka Iz Kranja v Kočevje. Škofu svetujemo, naj se nekoliko bližje pouči o vzrokih Zužkove prijaznosti do dccc, pa bo kmalu videl, kaj je vzrok premestitvi.
Iz demokratske stranke
V	nedeljo dne 18. maja se vrše sledeči sestanki in predavanja:
V	Tomi.št ju sestanek somišljenikov demokratske stranke ob 11. uri dopoldne. Udeleži 66 ga ravnatelj Jug.
V	Vrhpolju pr> Moravčah shod demokratsko stranke ob 8. uri popoldne. Govori dr. Ivo Potokar iz Radomelj.
V	Dolskem pri Ljubljani se napovedani javni shod no vrši to nedeljo.
V	Dev. Mariji v Polju predava ob 0. uri dopoldne pri Kuharju (Vevče) gosp. prof. Joras »0 umiku skozi Albanijo«.
V	Trbovljah predava ob 2. uri popoldne g. dr. Pivko »0 narodnostnih in socialnih motivih v borbi za naše ujedinjenje«.
Na Studencu pri Krškem predava g. nadzornik Gomhač »0 vinarstvu« ob 7. uri zjutraj v šoli.
V	Suhorjti predava g. Milan Cimerman ob 3. uri popoldne »O davkih in taksah«.
V	Starem trgu pri Črnomlju se vrši predavanje živinozdravnika Tepine »O živinoreji*.
V	Semiču predava ob pol 8. uri zjutraj pri Bukovcu g. dr. Cadož «0 skrivnostih elektrike«.
V	Gradacu predava g. svetnik Viljem Ilohrman »O travništvu* ob pol 2. url popoldne v salonu g. Mazelleta.
V	Grihljah v Beli Krajini predava g. prof. Dolžan ob 2. uri popoldne v šoli cO postanku sveta*.
V	Dragatušu predava ob 11. uri dopoldne g. ravnatelj Anton Mervič »O naši bodočnosti — gospodarskem razvoju*.
V Vlnjem - vrhu predava ob 1. uri popoldne v gostimi g. Judniča v Stranski vasi g. nadzornik Crnagoj »O splošnih gospodarskih vprašanjih«.
V	Starem trgu pri Rakeku predava ob 8. uri zjutraj v sokolski telovadnici g. Stojan Bajič «0 Bocializnu in demokra-tizmu«.
Na Rakeku predava ob 8. url popoldne v gostilni pri ftevarju g. Anton Ll-kozar »O čebelarstvu*.
V	Bregani ee vrši predavanje »O živinoreji* ob 2. uri popoldne v sokolski dvorani. Predava g. dr. Kune.
Pri Sv. Jedrti predava takoj po prvi maši g. Josip Zupančič «0 sadjarstvu«.
V	Radomljah pri Kamniku predava
g. Pavel Kalan ob 10. uri dop. v sokol-
tki dvorani <0 Južnom Sokolu«.
V	Laškem predava ob 8. uri zjutraj g. Ivan Kolar »0 delavskem vpraSanju* in »Delavskih organizacijah«.
JDS-SESTANKI V MAflIBORSKI OBLA STI.
V	nodeljo dne 18. maja se vrše v bližnji okolici Maribora 4 zaupni sestanki na katerih poroča tajnik Oblastnega načelstva JDS.
Po svetu
—	Rusko-nemški konflikt Zaradi znanega incidenta v Berlinu bo poravnan, kakor jo razvidno iz zadnjih vesti, direktno med obema prizadetima državama, tako da ne pride pred mednarodno razsodišče. Na tej rešitvi jo očividno več ležeče Rusiji kakor Nemčiji. Sovjetska vlada se namreč upravičeno boji, da no bi se pred mednarodnimi forom povodom njene pritožbe zaradi kršonja eksteritori-alnih pravic sovjetske dolegacije v Berlinu sprožilo tudi vprašanje oksteritorial nih dolžnosti te delegacije. Kakor večina sovjetskih zastopništov v inozemstvu jo 6matralo namreč tudi berlinsko za svojo nalogo, podpirati komunistično stranko v Nemčiji. To pa pomeni ekla-tantno kršitev mednarodno kurtuazljo. Zato ni niti gotovo, ali bi mednarodno razsodišča ugodilo ruski pritožbi. Z direktnimi pogajanji z nemško vlado pa up^jo sovjetski državniki, da se bodo tej opasnosti izognili. In res so dosegi! že prvi uspeh. Nemška vlada je, kakor smo že poročali, že izjavila sovjetski svojo obžalovanje nad berlinskim incidentom fn je s tem indirektno odobrila tudi postopanje sovjetsko misije, kljub tomu, da se je ta vmešavala v nemške notranjo zadeve. Rusi upajo, da bodo iz tega precedenčnega slučaja lahko kovali kapital zase tudi v drugih državah. Vprašanje, ali bo Nemčija hotela sprejeti tudi druge ruske zahteve, zlasti zahtevo o odškodnini, je z ozirom na to načelno važno priznanje postranskega pomena in gotovo ne bo onemogočilo poravnave konflikta.
—	Nemiri v Albaniji. Italijanski listi javljajo iz Tirane: Vprašanje glavnega mesta in spletke zunanjih faktorjev (Italija!) so vrgle v zmešnjavo vso Albanijo. Strankarski boji so se tako poostrili, da so se spremenili v krvave spopade. V soboto in nedeljo jo bilo več takih spopadov. Včeraj pa io 20 km od Tirane med Krojo in Čafo - Toti prišlo do pravcate bitke.
—	Boji v Trlpolltanljl. Italijanska vlada je izdala včeraj naslednji komunike: Italijanske čete so Imele tekom zad njih ekspedie.ij v Tripolitaniji 12 bitk 7. vstaši, knteri so imeli skupno 150 mrtvih. Laške čete so zajele okrog 10 tisoč Tlav goveje živine, 100 velblodov. muo-rro orožja, raznega materiala ln žTVeža. Na laški strani jo bilo osem mož mrtvih, kl so bili sami eritrejski črnci, in 42 ranjenih, med njimi en sam bel vojak. Vee te opeiaeije so se vršile v ozemlju plemena Bratsa in so trajale od 25. aprila do 11. rnaja.
—	Odprava gotice v avstrijskih ljudskih šolah. V dunajskih listih beremo, da se na Dunaju prav resno bavijo z idejo opustitve gotske pisave. Po novem učnem načrtu za ljudske šole bo gotica le nekak privesek. Učiti jo bodo začeli šelo v tretjem razredu, dočim bo za prvi in dragi razred predpisana izključno uporaba latinice.
—	Pollskl politik dr. Jedrzejowiez umrl. V Krakovu jo umrl v starosti 76 let dr. Adam Jedrzejowlcz, eden izmed najstarejših poljskih politikov. Bil je konservativec ter je spadal k veleposestniški skupini. Nekaj časa jo bil na Dunaju podpredsednik Poljskega kluba. Pod grofom Thunom je hil v kabinetu kot gališld mlnistor rojak. Kot tak se jo pri neki konferenci izjavil: »Veste, gospodje, da vam povem svoje stališče: iaz sem načelno proti vsaki demisiji!« Ta njegov izrek je postal bolj znan, nogo vse njegovo delovanje. Krožil je kot prava krilatica po vsem svetu.
—	D'Annnnzlo prodaja svoje rokopise. DaIIy Graphic javlja, da jo prispel v London D\Annunzijev zastopnik marcho-so Buttini, ki ima nalog, da proda rokopise vseh D'Annunzijovih del
ri i«v v
Sodišče
§ Varčen ženin. To je bila ljubezenska zgodba z žalostnim koncem. Od začetka pa do zaroke je šlo vse gladko; on jo jo peljal na sprehode in v gostilno, kakor so spodobi, in plačal ceho za olja. Kupil ji jo tudi že zlat prstan in uro; ona pa mu jo poverila nakup pohištva in mu v to svrho izročila popolnoma nov bankovec za 1000 Din. Po zaroki pa se je nevesta premislila in ženina odslovila. Tedaj je začutil domo-tožio po izdanem den:-rju in zlatnini ter si jo prilastil ncopažen omenjenih vrednosti. Ljubljansko deželno sodišče ga je oprostilo na podlagi dejstva, da jo imel s svojo bivšo zaročenko pač toliko 6tros kov kot je znesla zaupana mu vsota.
§ Razbojnlštvo. 8 krepkih kmečkih fantov lz škofjeloške okolice ja šlo na poroko v goste. Sieor niso bili povah Ijeni, pa so šli ravno zaradi tega In po bili prijazno sprejeti, Z ozirom na, to pa, da ni nihčo pričakoval nenadnega in razveseljivega, obiska, je bilo na mizi nekaj manj jedil; zato ao si opomogli jtaj hltjo ln dva sta so odpravila krast in sta utolažila prvo lakoto s petimi klobaounl in lest štruklji. Ko go se ta-
ko nekoliko opomogli, so postali uljud.
ni ln vsiljivi in so jih zato domači g vso razpoložljivo prijaznostjo odslovili. To pa jih je seveda razkačilo In na pra,. vili so pravo obleganje neutrjene hiše, Oborožili so sa s palicami lu »kopju lor so pobili 29 šip delouia s tem orožjem, deloma pa z dobro merjenimi met, ljaji s kamenjem. Da jo vsa bitka iz. gledala ognjevitojša, so še oddali paf bodriinih 6trelov in jo nato odkurili, Zaradi tega nonaročenega in vsekakor presenetljivo neprijetnega zabavanja jim je ljubljansko deželno sodišče odmerilo kazni od 3 do 0 mesecev težke ječe iu odškodninsko stroške v znesku 906 Din,
§ Stara navada — železna srajca, Matija Divjak, rojen nekjo na gornjem Štajerskem, pristojen v Brezno ob Dravi, je zaradi delomržnega življenja izgnan iz avstrijske republiko. Zaradi raznlb goljufij jo bil žo petnajstkrat kaznovan. Sedaj nadaljuje sleparstva v obmejnih krajih Jugoslavije. Začetkom meseca maja je vstopil v službo pri Francu Pe-stemerju, posestniku pri Sv. Juriju olj Pesnici. Komaj pa je dobil 100 Din pre-dujma, jo že brez sledu izginil. Orožni-štvo ga je zasačilo v neki gostilni, kje* jo za prisleparjen denar popival. Za to jo dobil od okrajnega sodišča v Mariboru tedon dni strogega zapora.
§ Star znanec sodišča je Mihael Sla-ček, -18 let stari hlapec v Kamnici, rodom iz Ščavnice v gornjeradgonskem okraju, pred vojno gostilničar v Gradcu. Od sodišč v Gornji Radgoni, Sv. Lenartu, Mariboru in v Gradou je bil že 29-krat kaznovan, med drugim 17-krat zaradi tatvine. Trideseto kazen si jo zaslužil pred okrajnim sodiščem r Mariboru, ker so ga zasačili pri tatvini kokoši v ulici Pod lipo v Mariboru. Dolgo časa je ležal v travi ob cesti in čakal, da se mu približa kokoš, katero je po-basal v evoj nahrbtnik. Ker je opazil, da ga zasleduje neko 14-letno dekle, je zbežal v gozd ob Dravi in grozil z nožem. Pred stražnikom je zbežal In vr-uel nahrbtnik s kuro v stran. Ko pa ie pozneje prišel iskat svoj nahrbtnik, je bil aretiran. Namesto kurje pečenke bo 10 dni jedel ričet v zaporu.
16. maja.
ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena, promet slab. — V devizah je bila tendenca danes nekoliko slabša. Ponudba je bila znatno večja nego povpraševanje, radi česar so tudi začetni tečaji vseh deviz bili na nižji bazi nego včeraj ter so do konca sestanka dalje slabeli. Neznatne količine blaga je dajala tudi Narodna banka. Promet Je bil precej slab. Notirale so devize: Amsterdam 3035 do 3005, Dunaj 0.1136 do 0.1156, Budimpešta ček 0.09 do 0.11, Bukarešta 0 do 41, Italija izplačilo 868.8 do 361.8, ček 858.5 do 861.5, Kristijanija 0 do 1180, London izplačilo 352.8 do 355.8, ček 862.25 do 355.25, New-York ček 80.5 do 81.5, Pariz 463 do 470, Praga 237.8 do 240.8, ček 237.25 do 24025, Stockholm 0 do 2165, Švica 1435.25 do 1445.25, ček 1433 do 1418; valute: dolar 79.75 do 80.75, aK 0.1135 do 0.1155, lire 855.5 do 358.5; efekti: Trgobanka 39 do 42, Hrvatska 60 do 70, Eskomptna 134 do 135, Poljodelska 22.5 do 23, Kreditna Zagreb 185 do 185, Hipo 68 do 69, Jugo 120 do 121, Ljubljanska kreditna 285 do 0, PraStedlona 915 do 917.5, Etno 184 do 185, Slavenska 0 do 120, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 125 do 127.5, Sečerana 1135 do 1150, Isis 60 do 62, Strojne 150 do 0, Trbovlje 600 do 605, Vevče 165 do 0, 7 odst. investicijsko 67.5 do 68.5, Vojna škoda 139 do 140.
BEOGRAD. Ponudba obilna. Narodna banka ni intervenirala. Tečaji so nazado. vali. Promet živahen. Notirale so devize: Dunaj 0.1142 do 0.1143, Budimpešta 0.10 do 0.1075, Bukarešta 89 do 40, Italija 0 do 859.5, London 353 do 353.5, New-York 80.75 do 81, Pariz 461 do 403, Praga 238.75 do 239, Solun 165 do 170, Švica 165 do 170; termini: zaključki za maj: Praga 395.5, Švica 1439 do 1440, Pariz 468 do 467.
CURIH: Beograd 6.975, New-YORK 564.25, London 2i.63, Pariz 82.60, Mflan 25.05, Pratra 16.625, Budimpešta 0.0060, Bukarešta 2.77, Sofija 4.10, Dunaj 0.00793.
TRST: Beojjrad 27.75 do 28, Duna) 0.0315 do 0.0325, Budimpešta 0.025 do 0.08, Praga 66 do 66.50, Bukarešta 11 do 11.50, Pariz 129.50 do 180.50, London 98.30 d- 98.50, Ne\v-York 22.40 do 22.55, Curih 898 do 401, valute: dinar 27.75 do 28, avstrijske krono 0.0315 do 0.0825, dolal 22.35 do 22.50, 20 zlatih frankov 87 do 87.50, uradni tečaj zlato lire 488,84. Na današnji oficijelni borzi je italijanska 50 odst. konsolldlrnna renta dosegla pariteto in imela tečaj 100.05.
DUNAJ: Beograd 870 do 874, Berlin 16.50 do 16.80, Budimpešta 0.78 do 0.84, Bukarešta 347 do 849, London 810.000 do 311.000, Milan 3159 do 8171, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4122 do 4188, Praga 2100 do 2110, Sofija 510 do 514, Curih 12.585 do 12.630; valute: dolarji 70.4(0 do 70.860, lire 8160 do 3180, dinarji 867 do 878.
BERLIN: Beograd 5.255, Milan 18.93, Praga 12.-16, New-York 4.19.
LONDON: Beograd 353, Berlin 18.62, Rim 98.43. Praga 148.75.
NEW-Y0RK: Beograd 123.75, Berlin 2b.75, New-York 436.75, Pariz 577, Curih 17.73, Rim 444.50, Dunaj 1412, Budimpešta 1225, Praga 295.25.
WiTiii Jano"!

Ga Marija Germanova
Moskovski cHudožestveni teatr> Stoje med svojim igralskim ansan. blom pet sil, kl se kljub osnovnemu načelu Hudožostvenikov, da med njimi ni velikih in malih igralcev, vendarle dvigajo visoko nad ostale. Tej petorici pripadajo: gg. Stanislavskl, Moskvin, Kačalov ter dami Knipper-Cehova in Germanova. Gospa Germanova je prvakinja in voditeljica skupine, ki bo igrala v Ljubljani. Neki novinar, kateremu je genijalna umetnica o priliki letošnjega gostovanja po Jugoslaviji dovolila razgovor, popisuje svoje vtise pri tem obisku takole:
Trudnega jesenskega dne, ko se je solnce žalostno smehljalo skozi sive oblake, me je sprejela gospa Germanova, ta genialna igralka in režiserka, Njene blage in čustvene oči so me pozdravile že na pragu, blag nasmeh, komaj zaigran okrog usten m že mi je nudila svojo alabastersko ročico.
Vedno se prijetno, zamišljeno m 6anjavo smehlja in ko ji ta.koi povem, kako globok utis so napravile name njene divne, velike, zelene, skoro prozorne oči, me zavrne, češ, da sem slabo videl, ona da ima sive oči, ki no morejo hipnotizirati kakor zelene, kakor sem jaz mislil. Njena neueiljiva ljubeznivost, njen blag in otožen nasmeh, njene odmerjene, plemenite i •». gracijozne kretnje, njena iskrena pro-stodušnost in prisrčnost so me takoj očarale. Pa naj govori sama:
♦Najbolj ljubim Tagoreja. Takoj za njim zelo rada igram Grušenke v »Bratih Karamazovih». Sicer mi pa verjemite, da ljubim vse uloge. Da, da, ljubim tudi »Gospo z morja«. Prva moja uloga je bila mala vzporedna uloga v nekem francoskem komadu. Prvo večjo pa sem igrala v Gribojedo-vem. — Kaki so moji načrti za bodočnost? — Jaz osebno sanjam o tem, da se stalno nastanemo v Pragi, da tam osnujemo igralsko šolo, da končno že uresničimo »Hudožestveni te-atr za vse slovanske zemlje.«*) Seveda za to je treba denarja. G. Girsa, naš veliki in odkritosrčni prijatelj, pomočnik dr. Beneša, kateri nam je že toliko dobrega storil, nam bo mogoče izposloval kako podporo. SiceT pa, ko se vrne Stanislavski iz Amerike, — mogoče že jeseni — odidemo nazaj v Moskvo. Toda, kdo bi mogel povedati?«
Ko som jo vprašal, da li je tudi ona praznoverna kot večina velikih ruskih umetnikov, mi je odgovorila:
*) Primerjaj tozadevni slavni govor Stankslavskega na poslovilnem večeru lanskega gostovanja v Zagrebu. Op. ured.
»Jaz sem iz stare moskovske rodbino, ki je zelo pobožna, če bi ne bile dramske umetnice v Rusiji zalo spoštovane, bi me moji gotovo no pustili med igralce. Ali, jaz to čutim, brez odra bi ne mogla živeti. Jaz nisem igralka. Jaz smatram svoj poklic za veliko in vzvišeno dolžnost.«
Ravno sem jo še hotel nekaj vprašati, kar mi pokaže fotografijo: prekrasen deček, ovalnega lica s črnimi očmi kakor črne jagode.
»To je moj ponos in moja dika, to je moj Andrjuša. Vsi pravijo, da je meni podoben. On ne bo igralec. Nikoli ne. Igralec ni sam svoj, on je lastnina publiko, samo ne svojih najbližjih in najdražjih. Vidite, jaz sama se čudim, da je poročil mene, igralko, mož, ki sam ni igralec . . .»
Gospa Germanova je ena izmed najbolj blagih, plemenitih in simpatičnih dam, kar sem jih kdaj srečal v življenju . . .
Z dubrovniške rivijere
Dubrovnik, v polovici maja.
Dubrovnlška rivljera je polna pomladanskega razkošja. Dolga je bila letošnja zima — in kruta; šele par tednov lahko rečemo, da imamo pomlad. Nebo ni vedro, brez oblakov; «šlroko» venomer nagaja, kakor da služi Jupitru Pluvlju. Sko raj ne mine dan brez plahega dežja ali rosice. Toda takoj zatem posije solnce, razkošno ln toplo, in pod njim bohotno poganja cvetje, kl s svojim opojnim vonjem naslča zrak ves dan do mraka, dokler ne posijejo prve zvezde in se zbudi Južna noč, brez katere si ni mogoče predstavljati divne naše dubrovniške rivijere.
O čem naj pravzaprav pišem? Ako živi človek med palmami, aloami, kaktl In oleandri, agavami In lavorom, majni-catnl, oljkami In ciprcsaml, mu nI mnogo do drugih inlnljlvejšlh oblik življenja. Pisanje mu postane naravnost muka. Tu, med kamenitlmi spomeniki davne slave dubrovniških »gosparjev« človeka malo mika In zanima svet, kl nima nič opraviti z njegovo romantično prošlostjo. Stare palače z izcizeliranimi fasadami in renesančnimi kupolami so boli privlačne. Prošlost je sicer mrtva, toda živi v svojih spomenikih, ki ostanejo večni.
A vendar naj Izprcgovorim nekoliko o dejanskih razmerah na dubrovnlškl rivl-jcrl.
Tujski promet Je prlličcn, toda skromnejši nego so pričakovali domačini. Cehi na katere je prebivalstvo polagalo največ upov, so večinoma Izostali. Baje jih je italijanska propaganda za tujski promet Izvabila višje na Jadran — v Opatijo in njeno okolico. Zato pa vidiš v Dubrovniku temveč Dunajčanov, rajhov-skih Nemcev In gostov iz Vojvodine. Posebno Dunajčane domačini zelo ccnijo: oni ne štedijo z denarjem, temveč žive naravnost razsipno. Vojvodmci pa so prišli na rivljcro, a so obdržali svoje stare navade; ne mika jih lepota kraja, čar prlrodnlh krasot — ampak vino. No da, Dalmacija ne goji zaman svoje znane trte...
Od velikih dogodkov, ki smo Jih doživeli v zadnjem času moram na prvem mestu omeniti gostovanje ruskih Hudo-žestvenikov. Prebili so na naši rlvijerl lepo vrsto dni in so igrali v Bondinem gledališču. Intercsantno je, da Jih je dubrovnlška javnost v začetku sprejela nekako mlačno. Prva predstava je bila jo-dva razprodana, toda že takoj drugi dan sc Je zanimanje tako dvignilo, da ni bilo mogoče dobiti zvečer nobenega sedeža. Navdušenje za umetnost ruske igralske družine se ie stopnjevalo od večera do večera. Dubrovničani so spoznali, da Je to res izredna gledališka umetnost in so Hudožestvenike kar zatrpava!! s cvetjem Vsak večer je bil oder poln rož in umetniki so simpatično 'sprejemali kite cvetja, katere jim jc poklanialo občinstvo Iz hvaležnosti in občudovanja. Dvorana sc
jc dan za dnevom Izpremlnjala v pravcati cvetllčnjak. Dojem umetnikov na gledalce je bil tako silen, da so sc ova-clje nadaljevale po predstavah na ulici, kjer Je malo manjkalo, da nI občinstvo nosilo umetnikov na rokah. Hudožestveniki so imeli solze v očeh od Iskrenega ganotja, kl Jih je prevzelo.
Za koncertno sezono skrbijo pri nas gostujoča pevska društva. Zadnjič nas Je obiskalo zagrebško »Kolo«, te dni pa pričakujemo beograjskega »Stankoviča«. Za sprejem teh pevcev se delajo velike pripravo. Kako tudl ne, ko prihaja »Stan-kovič« Iz Srbije, zibell naše svobode, Jedra naše mile skupne domovine I
Čaruga pred sodni j o
V četrtek popoldne Je kot 24. slučaj obtožnice prišlo na vrsto znano težko razbojstvo prt Budlmcih, kjer je Caru-gina tolpa napadla blagajnika tvrdke Neuschloss In smrtno zadela podnaredni-ka Tintorja. Lani 16. junija (bila je sobota, Izplačilni dan) je Jovo Caruga s tremi pajdaši v zasedi čakal, da se z dreslno po šumskl železnici pripelje blagajnik lesne Industrije Neuschloss, ki je nosil s seboj 40.000 Din za Izplačilo lesnim delavcem. Ko se jc proti 7. url zvečer res pripeljal v spremstvu orožniške-ga podnarednlka Tintorja, so iz zasede padli streli. Tlntor se je smrtno zadet zvrnil s proge v jarek, blagajniku Neme-diju pa Je uspelo navzlic obstrclbl pobegniti. Razbojniki so nato z dresine pobrali zavoj 7. denarjem, ter Tlntorjevo puško, plašč, listnico z 320 Din In srebrno uro, Tintorja samega pa pustili v Jarku In jc naslednje jutro izdihnil.
Caruga priznava, da ie pri tolovajstvu sodeloval, smrti podnarednlka Tintorja pa nikakor ne mara vzeti na svojo vest, temveč Izjavlja: »Da jc Tlntor padel in izdihnil, to sem čul pripovedovati šeie po činu od pajdaša Miliča, kl je povedal, da je Tintorja dobro pogodil. Tedaj mu nisem verjel, zdaj pa verjamem.« Predsednik mu predočuje izjave v preiskavi, kjer jc Caruga jasno Izpovedal, da se je napad Izvršil točno po njegovem načrtu. Toda Caruga le skomigne z rameni in prosi za aspirin...
Senat preide na 25. zločin, kl ga jc Caruga lani 24. avgusta s šestero pajdaši izvršil v Liki. Tolpa se je tja umaknila pred letečimi orožnišklm! patruljami, ki so začele Intenzivno krlžarit! po Slavoniji. No, tudl v Liki je Caruga lztaknil novo priliko za svojo tolovajsko profe-sljo. Doznal je, da seljak Toma Slavko-vič v Vrškl Dubravi (okrai Otočac) premore dolarje. Ponoči jc s svojimi pajdaši vdrl v Slavkovlčevo hišo, zagrozil sc-ljaku s smrtjo in zahteval ves denar. Tolpa Je celi obiteljl zvezala roke, nato pa pobrala 300 dolarjev, 2500 Din, zlato In srebrno uro, samokres In nekaj perila. — Caruga zločin priznava v ccloti In pravi: »Ker sem že bil v Liki, nisem hotel biti zastonj, in sem storil, kakor so izvohali in me nagovorili pajdaši.« Predsednik mu predoči izpovedbe iz preiskave in dokaže nekatera protislovja. Caruga nato: «Jaz govorim čisto resnico, ostali sokrivci pa lahko izpovedo kar hočejo. Tudl priče lahko pokličete toda jaz jim bom brisal nos!« — Četrtkova popoldanska razprava Je bila nato zaključena.
Včeraj dopoldne je bil Caruga zasliševali o 27. zločinu, ki se je zgodil lani 7. oktobra v Gunjl. Carugova tolpa četverih pajdašev je vdrla v hišo Henrika Pfaffa in nato v hišo Josipa in Vladlmir-ja Sudiča. S puškami v rokah so izsilili denar In dragocenosti v skupni vrednosti 50.000 Din. Sodelovanje pri vpadu v Pfattovo hišo Čaruga priznava, glede oplcnjcnja Sudiča pa pravi, da se ie silno čudil, kako so pajdaši biti brezobzirni, a se vpadu ni mogel upreti; pač pa le Sudiča primerno branil, ker ga jc poznal kot poštenega Hrvata, ki je prestopil v pravoslavje ter med vojno moral kot politični zločinec pretrpeti mnoge perse-
kuclje. Čaruga pravi, da od plena nI dobil niti krajcarja. Predsednik senata mu predočuje Izpovedi Iz preiskave, ki so povsem drugačne, ker je takrat Čaruga vse junaško vzel nase, — toda Čaruga vztraja pri sedanji Izpovedi.
Po kratkem odmoru so Je začel pretresati 28. zločin, kl sc je zgodil 14. oktobra lani v Ivankovu na škodo trgovca Davida Auslanderja. Njemu in njegovi ženi je Čarugina tolpa odvzela 16.000 Din. Caruga zločin priznava, vmešava pa kot pomagače par povsem tujih imen. Navaja, da je pri vpadu v hišo začel AuslSnderJa pretepati neki Tomac. Dr-žavul pravdnik Carugo kratko znavrača: »Auslander vam bo sam povedal, kdo ga ie pretepal!«
V popoldanski razpravi se |e pretresal poslednji in glavni zločin Caruglne tolpe: razbojstvo v Tompojevclh, kjer ie kot žrtev padel naš rojak nadšumar Pirk mayer. O tem Jutri.
Dopisi
VRHNIKA. Marljiva kr. org. Jugosl. dem. stranko nam je priredila s pomočjo »Zveze kulturnih društev« v letošnji zimski sezoni 14 predavanj. Krona vseh bo petnajsto, ki so bo vršilo danes v soboto dne 17. maja ob 7. uri zvečer v sok. dvorani. Predava g. inž. Osana o temi: »Brezžični brzojav In telefon z ra-dio-koncertom iz Pariza«. Vstop jo brezplačen. — Bližajo se občinske volitvei na katero so tudl naša stranka pripravlja in upa na lop uspoh. Sicer ga pa z ozirom na njeno agilno delo za ljndstvo, posebno za njega izobrazbo, in pa, ker nima nobena druga stranka boljših kandidatov, tudi zasluži.
POLJANSKA DOLINA. V nedeljo dne 18. maja javni sokolski nastop v Poljanah nad Škofjo Loko. Z opoldanskim vlakom iz Ljubljano direktna avto-zve-za. Začetek ob 3. url popoldne.
IZ ABDERIJE. Mimo mesta teče velika reka, čez katero vodi lesen most, katerega vedno in vedno popravljajo. Nek hudomušnež je stavil uganko: »Kaj jo večno?« Ker mu ni nihče pogodil pravo rešitev je odgovoril sam: »Popravljanje abderitskega mostu«. Dasi torej most vedno in vedno popravljajo, jo vendar leto za letom v slabšem stanju. Coz most so namreč vrši živahen promet posebno i lesom In vinom In je vsled tega za ono okolico ž va potreba. Ker pa se čuvarji mosta bojo, da bl se isti ne podrl, zabranjujejo promet z težko nato-vorjenimi vozmi na razno načlno. Prvi način jo bil, da so morali vozovi na teht nieo. Čo je presegala teža gotovo mojo, moral so je voz raztovoriti. N. pr. pri dveh naloženih hrastih, moral jo eden iz voza; pri dveh ali treh sodih vina zopet eden ali dva stran itd. Ako pa je bil en sam hrast pretežak, moral jo voz-lik na drugi 3 ure oddaljeni most, kateri je zidan. Sedai so u peljali drug način. Zaradi zopetno popravo so izdali naredbo: Cez most sm»jo 6amo eno-vprežni vozovi. Posledica jo sledeča: Kmet pripelje težko natovorjen voz s par konji. Mostninar ne pusti čez. Ker so konji močni, izpreže kmet enega konja, ga privežo za voz, z drugim pa polje čez. Nn nasprotni strani pa zopet prl-prože zadaj privezanega konja zraven. Ista procedura jo tudi pri volih, ako so v komatih. Ce so pa vpreženi v te-1cge, ne more 0" sam vol peljati. Kmeru no preostaja drugega kakor, da privežo enega vola za voz, sam pa ee vprežo zraven drugega v telege in tako hajdi čez most. Tako postopanje jo pri nato-vorjenih ali praznih, težkih ali lahkih vozovih ln kočijah. Razume so, da se vso to no vrši mirno. Mnogo jo kletve
in prepira. Vozniki prokolnejo in »mer-jajo mostninarja, urade tor sploh V6e. Pa ne mislite, da se to rrodl v Abderi-ji. No, vso to se vrši na Krškem mostu. Most bi so žo bil moral temeljito popraviti prod vojno in je bilo že vse napeljano, da sc tukaj zgradi nov most. In kdo ga naj danes gradi? Sosodne občino Vidom in Krško ga no zmoreta, niti sosodni okraji Brežice in Krško. To mora iz/osti edinolo pokrajina. A kaj hočete, kor šo pokrajinsko skupščine ne delujejo. Krški most, kakor tudi inost pri Sevnici, bolnico hi še mnogo drugih stvari kliče nujno: »Dajte nam pokrajinsko skupščine!«
TRBOVLJE. Kulturno - prosvetni odsek krajevne organizacije JDS v Trbovljah priredi v nedeljo dno 18. maja olj 2. uri popoldne v ljudski šoli Trbovlje -Vodo predavanje narodnega borca gosp. dr. Ljudovita Pivka iz Maribora. Poročal bo o »Narodnostnih in socialnih motivih v borbi za naše ujedinjenje«. Iver jo bil gospod predavatelj sam med prvimi bo-ritolji za jugoslovansko ujedinjenjo ter bo podal par slik iz lastnih doživljajev, bo predavanjo tem zanimivejšo. Zato pričakujemo kar n^jštevilnojši obisk. — Kult. prosv. odsok JDS v Trbovljah.
LAŠKO. Občinsko volitve. Občinska volitve za trg Laško so bodo vršilo dno 21. junija. Rok za prodložitev kandidatnih list jo potekel dno 15. maja. Vloženo so bilo 3 listo, prva JDS (nosilec listo dr. Roš), druga »gospodarska« (nosiloo ključavničar Makon), tretja SLS (nOBi-lec krojač Pirnat). Volilcev jo 218, število pa se bo vsled reklamacij nekoliko povišalo. Izvoliti jo 17 odbornikov In ravno toliko namestnikov. Listo si mo. ramo vsekakor bližjo ogledati. Prvi pogled nam žo pove, da jo odino rosna lista domokrateka, ki sostoji iz najuglednejših in najpoštenejših naših mož, ki imajo smisel za občinsko gospodarstvo In katerim je ležeč na srcu dobrobit občino. Imena dr. Roš, Elsbacker, Widra, Praunsois, Dorgan, Drobnič, Vivod i. dr. nam jamčijo, da bo občina v dobrih rokah. Obe ostali listi sta konglomerat malkontentov vBCh možnih strank. Najzanimivejša v tem pogledu jo gospodarska lista, s katero stopajo na plan stari nemškutarji in Nemci. Nosiloc to liste jo včlanjen pri JDS, ki mu jo ponudila, po-i znavajoč njegovo ambicijoznost (samo ia tega razloga!), kandidatsko mesto. Mož jo kandidaturo odklonil, obenem pa dal besedo, da na drugi listi no bo kandidiral in da bo brezpogojno glasoval za JDS. Prvi del besedo je žo požrl, drugega pil bo 21. junija, kakor to odgovarja njegovemu značaju. Verna druga sta mu Freszo in Blaž Zupane. Prvi, znan nem-škutar redkih sposobnosti, jo za božjo voljo prosjačil pri ldorikalcih, da ga sprejmojo v listo, pa brezuspešno. Moža poznajo predobro povsod, milost je končno našel pri sebi enakih. In Bl. Zupane! kjo šo 011 ni bil? Zadnje čase radikalni general, se jo udeležil klerikalnega volilnega shoda, kjer pa so ga, poznavajoč njegovo vrline, zavrnili. In tako je zopet prirajžal med Btaro svojo prijatelje nemškutarje. Na tej listi sta tudi poleg raznih nemškutarjev Nemca Drolr, in \Vebcr. Kako so prvoimenovanega pridobili nam ni znano, dragega so po njegovi lastni izjavi na goljufiv način premotili, češ da podpiše ono listo, na kateri kandidirata dr. Roš in Elsbacher. Kakršni so kandidati, tak jo tudi način njih boja — aram jih ni. Na tej listi jo tudi nekaj socialnih demokratov, ki pa so deloma ušli tudi na klerikalno listo. Ta vsebujo imena največjih duševnih kapacitet našega trga. Poleg dekana In kaplana kandidira n. pr. farovški hlapec, nadalje Vindiš, Maček Ožbolt, Pečnik Florjan, Ojsteršek Martin in drugi možje, ki bodo vodili občinsko gospodarstvo kakor vedo in znajo. Treznim, razsodnim volilcem izbira tedaj no bo težka. Gotovo je že sedaj: nemškutarji z Zu-pancem vred jih bodo tudi to pot dobili po notah! Našim volilcem pa priporočamo, da si nasprotne listo dobro oglodajo in še bolj dobro zapomnijo imena onih, ki se še sedaj prodajajo za prazno čast.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Sobota, 17.: Zaprto (radi gostovanja Hu-
dožestvenikov). Nedelja, 18.: Zaprto. Pondeljek, 1?.: Zaprto. Torek, 20.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Sobota, 17.: »Selo Stepančikovo«. Gostovanje Hudožostvenikov. Izv. Nedelja, 18.: »Zivljenskl boj«. Izv. Gostovanje Hudožestvenikov. Pondeljek, 19.: »Jekaterina Ivanovna«. Izv. Oostovanje Hudožestvenikov.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 17.: Čardaška kneginja«. B. Nedelja, 18.: »Čardaška kneginja«. E. Pondeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: »Kamela skozi uho šlvanke«. C. Premijera.
Med revijami
Pred nami ležijo štirje zadnji zvezki »Nove Evrope® in dve številki »Jugo> slovenske Njive®.
•NOVA EVROPA« od 11. aprila pri« naša razno gradivo o biskupu Strossma« 5'erju in o moralični naloci zadružništva.
Naslednji zvezek je posvečen vplivom Vzhoda na umetnost balkanskega pol« otoka in trgu Nc\v York, okraju Srbov, Hrvatov in Slovcncev v Severni Ameriki. Ta zvezek revije je posebno zanimiv, ker nudi vpogled v marsikatero stran naše umetnosti (članek umetnostnega zgodovinarja Strzygowskega) ter nam odkriva to in ono iz življenja naseljen« ccv naše krvi, ki so v Ameriki našli svo« jo drugo domovino. 13. številka obsega prispevke o sovjetski Rusiji, med katc« rimi je posebne omembe vreden origina« len uvodni članek iz peresa predsednika Zvezo ruskih sovjetskih republik Ryko> va. Številka od 11. maja pa se bavi z lakoto v Nemčiji ln organizacijo medna« rodne delavsko pomoči. »Nova Evropa® zasluži, da jo bere vsak razumnik, ki hoče biti v objektivnem kontaktu s po< javi tekočega življenja. Njeni pregledi obravnavajo stalno politična, pravna, go« spodarska in književna vprašanja, o ka« terih si mora biti na jasnem vsakdo, ki noče zaostati za časom.
»JUGOSLOVENSKA NJIVA« obrav nava v svoji 8. številki od 16. aprila na uvodnem mestu dva češka književna ju« bileja: šcstdesctletnico Ant, Sove in J. S. Machadft. Bcletristi so prispevali pe«.
smi in sestavke: Dukat na mramornoj ploči, Stari mornari, Izkušcnje u čeliji broj 38, Sonet, Vino djedova. Dr. Sišič nadaljuje razpravo o knezu Milošu v Zagrebu 1848, Milan Schwarz pa raz« pravlja o francoskih a.capclla chansonih XVI. stoletja. Vladimir Dvornikovič ob« javlja tekste študij za U. del svoje psi« hologijc pesimizma. Lani jc v tem okvi« ru obravnaval »Hamleta® in Kranjčevi« ča, letos pa razglablja o Kristu, Budhl In Schopcnhaucrju.
Naslednji zvezek J. Njive od 1. maja posveča uvodni članek Mauricu Barrčsu. Napisal ga jc dr. P. Skok. Dr. Sišič in Dvornikovič nadaljujeta svoje žo zgoraj omeniene članke, dr. Barac piše o stran« karstvu in kulturi, Gj. Dimovič pa ob« ravnava «Varšavski teater reduta®. Pre« gled jc v obeh številkah bogat, prinaša zapiske in beležke o umetnosti, znano« sti, socijalnem življenju, politiki in pro« sveti.
»Nova Evropa® in «Jugos!ovenska Njiva® spadata v vrsto naših najboljših : publicističnih publikacij, torej tudl v vsak krog izobražencev in kolikor do« voljujcjo finančne razmere, v vsako pri« vatno biblioteko.
Odliod Hudožostvenikov ii Splita. — Moskovski gledališki umetniki so se poslovili od Splita s Cehovo dramo <Strlček Vanja» v sredo zvečer. Gledališče jo bilo, kakor vedno tudi tft večer natlačeno, pol-
no. Občinstvo je igralce po predstavi neprestano pozivalo pred zastor ter jih zasipalo s cvetjem. Gledališče, mestna občina In več drugih institucij jo Hudožest-venikom poklonilo prekrasne vence s trakovi in napisi. Množica jo ob razstanku navdušeno prepevala himno <IIej Slovani* in vzklikala umetnikom. G. Masaliti-nov je zaklical «2iveli bratje Spličanil>, kar je množico še bolj elektriziralo. Iz Splita so se umetniki podali na izlet » Trogir, v četrtek zvečer pa se jo Iludo-žestvenikom na čast vršil slavnostni banket. V Ljubljano so se umetniki odpeljali preko Sušaka.
Zagrebška gledališka kriza. Mestni odbor zngrebškega Udruženja glumnea SHS., kl je zadnjič zavzel pismeno sta-iiščo napram trajajoči krizi zagrebškeg,
gledališča, je sedaj prejel od upravitelja prof. Bcnešiča dopis, ki se glasi v glavnem takole: Uprava Narodnega gledališča v Zagrebu Jemlje na znanjo stnlišče, ki ga je preciziralo igralsko udruženje v svoji spomenici ln se popolnoma sklada 7. nazlrnnjem, dn gledališče ne smo pnsti na predvojni nivo. Trudil sem se, da dosežem jasnost v vprašanju flnanč. stanja gledališča do 15. innja, toda radi trajajoče vladne krize je bilo vse moje čakanje zaman. Nadejam se pa, da mi bo mogočo sporočiti odločitev v tej zadevi do koncu tega meseca. Tedaj ml bo tudi mogoče povedati, na katere igralce gledališče re-flektira. Benešič, upravitelj. — Krizft ton
re.J še vedno stoji na mrtvi točiti ln žal, ni izgledov, dn bi se rešila v smislu želj igralske organizacije.
Letna skupščina organizacijo obliku-jočili umetnikov v Zagrebu. V ponedeljek 19. t. m. bo imelo društvo hrvatskih obli-kujočih umetnikov v Zagrebu letni zbor v zbornici tamkajšnje umetnostne akademije.
Ponovno gostovanje gospe Wesei-Pollo mi Dunaju. Kolornturna pevka, članica zagrebško opero g. Wesel-Polla, kt je nedavno pela na Dunaju Gildo v <Ri-golettu*, jo 10. t. m. gostovala v operi «Mignon». Pela Jo vlogo Fllino.
Strindbcr„'ov večer v Beogradu. V sobolo 17. t. m. priredi beograjska gledališka dramska in balotna šola Strindber-gov večer v dvorani Maneža. Gojenci upri-zore drami <Pred smrtjo* ln cPrvi opernim. Pred predstavo bo predavanje o Strlndborgu. Govoril bo univ. docent doktor Vinko Vitezica.
Novosadska opera v šaben. Operetni ansambel iz Novega Sada sc jo te dni podal na dvotedensko gostovanje v mestece šabne, kjer nastopi s svojim najboljšim lahkim repertoarjem.
Predavanja o Skorličn v Dalmaciji Dalmacija je proslavila desetletnico smrti dr. Jovana Skerllča z dvema predavanjema. V Splitu je govoril o velikem kritiku tamošnji gledališki upravitelj Niko Bartu-lovič, na Sušaku pa Jo predaval dr. Mirko rcrkoylč.
Domače vesti
ČLANOM HUDOŽESTVENEGA TEATRA.
Velikim predstaviteljcm slovanske gledališko umetnosti kliče bela Ljubljana: »Slava Vam, bratje Rušil Mili naši gostje, dobrodošli! Hvaležni smo Vam, da ste so na svoji slavni, zmagovalni poti po Evropi oglasili tudi prt nas. Da bi se med nami Slovenci dobro počutili! Pozdravljeni, mili naši znanci, pozdravljeni tudi mlajši Vaši Mani, ki ste to pot prvikrat med nami! Bela Ljubljana, vsa v pomladnem cvetju. Vas pozdravlja: Dobrodošli iu hvala Vam, da ste so spomnili tudi uas!»	Branko.
*	Kraljica Marija sc ie pripeljala včeraj popoldne z avtomobilom 7, Bleda v Ljubljano. Ustavila se io na kolodvoru, kjor ::e je poslovila od dveh članov rumunske dinastijo, ki sta se srečala iz Francijo v Bukarešto. Po odhodu beograjskega brzovlak.o, kateremu so priltlo pili preko Jesenic dospeli rumunski dvorni vagon, so je kraljica Marija takoj '/npet vrnila na Bled. Avtomobil jo Sofi-rala sam.o. — Princ Pavlo in njegova toproga princesinja Olja sta prispela v četrtek zvečer 7. Bledi v Ljubljano, odkoder sta se odpeljala s simplonskim ekspresom v Pariz.
*	Polkovnik Maurioe Marminia na Bledu. V sredo je prispel iz Pariza delegat francoske republike v razmejitveni komisiji napram Madžarski, veliki prijatelj natega uaroda in države, polkovnik Mnurice Marminia. Ker se seje komisije prično 5tile 25, t. m., hoče uporabiti ta čas, da si ogleda krasote naše zemlje, predvsem biser naše države, Bled in okolico. Pri prihodu na jeseniški kolodvor ga je sprejel naš ekspret v razmejitveni komisiji g. Božidar Sever iz Dolnje Lendave in ga spremil na Bled, kjer je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča in se vpisal v knjigo pri Nj. Vel. kraljici V četrtek sta pozdravila milega nam gosta na Bledu veliki župan Sporn in unlv. profespr ter člau razmejitvene komisije dr. Slavič. Polkovnik Marminia poseli danes Ljubljano. Gospod polkovnik se je od leta 1915. do 1918. ramo ob rami boril z našimi dobro-voljci In hrabro srbsko vojsko na solunski fronti. Zanimal se je zn mtše prilike že pred vojno in imel v geografskem društvu v Parizu več predavanj o zatiranih slovanskih narodih v Avstriji osobito o Jugoslovanih. Njegove simpatija za naš uarod so se med vojno še okrepilo ln ostale neizpremenjene za časa delovanja razmejitveno komisije napram Madžarski. Njegov energični nastop je ponovno izprt-menil že napol izgubljeno situacije nnn, v prid. Prav posebno zahvalo pa smo mu dolžni za njegovo zadržanje v prekmurskem vprašanju. Odličnega sina prijateljskega in viteškega francoskega naroda iskreno pozdravljamo v naši domovini iu smo prepričani, da mu bo naš narod izkazal vso ono toplo ljubav, ki jo goji on M nas.
*	Kraljev dar pisatelju Bori Staukovl-
Cu. Kralj Aleksander jo poslal znanemu srbskemu pisatelju Bori Stankoviču povodom njegovega jubileja 5000 Din kot Evo.i poklon.
*	Vojaške Taje na Dravi. Na Dravi pri Ptuju so se predvčerajšnjim pričele velik*, vojaške vaje pontonirskega bataljona, in sicer na prostoru 800 metrov navzgor oa lesenega mostu in 300 metrov navzdol oa železniškega mostu. Splavarji in drugi interesenti se opozarjajo, da je vožnja po Dravi v označenem prostoru zabranjena vsak delavnik od 6. ure predpoldne in od 14. do 17. ure popoldne do konca meseca oktobra. Vojaška straža je postavljena 1 kilotneler višje od označenega prostora na desnem bregu ter ima rdeče-belo signalno znamenje. Ob nedeljah in praznikih je plovitev s splavi in čolni na označenem prostoru prosta ves dan.
*	Izpremembe v poštni službi. V področju ljubljanske poštne direkcije so na podlagi zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencev trajno upokojeni: kontrolor 1. razreda Evgen Križaj, kontrolorja 2. razreda Ivan Napotnik in Fran llofr.er, kontrolor 3. razreda Matija Meden, upravniki (oziroma upravnice) Alojzija Kupljen, Olga Vozel, Marija Tekavec, Julijana Maroh in Marija Smole, uradniki (uradnice) Marija Lichten-egger, Marija Nikl, Ivan Nagu, Fran Že-želj, Karel Tiefengruber, Marija Goričar, Matilda Dovžan, Amalija Vargnzon. Terezija Vrančič, poštarji (pošlarice) Robert Tominr, Antonija Milavc, Marija Peče, Ana Rupar, Ana Mohar, Frančiška Majdič. Antonija Poje, Roza Lesica, Kristina Salter, Marija Narbeshuber, Ludovik Bo-uač, Miha Jazbec, Rudolf Murmnyer, Ljudmila Piščanec, Angela Meze, Ciril Ilav-liček, Fran Krnnjc, Marija Slik in Len Mote, poduradniki (poduradnice) Ivan ICu-fnr, Josip ftterman, Fran Rupert, Josip Sitar, Tomaž Ceh, Jurij Šprajc, Alojzij Bnvdek, Fran Malenšok in Anton Papež ler sluge Fran Veber, Ivan Mervič. Josip Fidler. Tomaž Dirnthnler, Franc Por ii> Alojzij Gospodarič. — Premeščeni sla po-štarici: Marija Kolar iz Rakeka v Novi Sad, Marija Grims pa iz št. Lovrenca pri Mariboru v Jesenice na Gorenjskem.
4 Šolsko knjige. Ministrstvo prosvete je šolskim oblaslem razposlalo odredbo, da se smejo uporabljati v šolah izključno le-one šolske knjige, kalero je nasvetoval prosvetni savez iu ilh odobrilo tudi mini-i'rstvo prosvete.
*	Kongres gasilcev v Ljubljani. O bin-
koštnili praznikih se vrši v Ljubljani kongres delegatov gasilnih društev Jugoslavije. Kongres bo razpravljal o vprašanjih, ki so tičejo organizacije naših gasilcev.
*	Prometno-komercijalni izpiti v Ljubljani. Po odredbi ministrstva saobrnčaja so vrše v Ljubljnni vsako leto izpiti uslužbencev za prometno-komereijalno službo pri tukajšnji direkciji državnih železnic. Izpiti so vrše početkom mesecu
j marca, junija, septembra in decembra vsakega leta.
*	1'ovratek slovenskih tehnikov ii i Trst«. Po štiridnevnem študijskem izletu,
ki so ga izvršili slušatelji ljubljanske tehniško fakultete pod vodstvom treh profesorjev v Trst, da si ogledajo tamkajšnje tehniške in industrijske naprave, so se včeraj popoldno vrnili v Ljubljano. Na tržaškem kolodvoru sla se poslovila od njih jugoslovenski konzul iu podkonzul \ Trstu, Iržaški slovenski akademiki iu številne narodne dame, ki so gosle obdarovale s cvetlicami.
*	Smrtna bosa. Včeraj dopoldne je umrl v Nevljah učitelj g. Valentin Olemente. Pokojnik je bil jako dober vzgojitelj in splošno priljubljen. Zapušča vdovo in 7 otrok. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 5. popoldne na domače pokopališče. — V Ljubljani jo umrl g. Tono Vidmar, sluga pri čekovnem uradu, marljiv sokolški delavec. Pogr«b bo danes ob pol 0. popoldne iz deželne bolnice. Blng jima spomin, žalujočim našo iskreno sožnlje.
*	Za znižanjo obrestno mere. Iz Beograda poročajo, da namerava mlnislor za trgovino in industrijo dr. Krizmnn v uaj-krajšem času sklicati zastopnike denarnih zavodov cele Jugoslavije na posvetovaujo v zadevi znižanja obrestne mere.
*	Nadjonalna manifestacija v Skoplju. Narodna obrana priredi o binkošlnih praznikih veliko narodno manifeslacljo. Iz Beograda jo priglašenih nad 400 udeležencev z vojvodo Slepanovičem na čelu. Pri manifestaciji bodo sodelovalo vse orga-nizaeje Narodne odbrano iz južne Srbije.
*	Jugoslovanska Matica. Delajo in žrtvujejo zanjo skoro izključno sami na-prednjaki. V njeni ljubljanski pisarni pa je nameščena neka gdč. Piskeruik, ki uživa tam pravo sinekuro, Baj dela nima. Zato pa svoj ča« pridno uporablja za intenzivno klerikalno ngitacijo. Na-prednjaki smatramo za izzivanje, da vzdržuje vodstvo J. M. z našim denarjem klerikalno agitatorico. — Tako nam piše somišljenik. Tudi mi imo mnenja, da jo treba zadevo na vsak način pojasniti.
*	Specialist za umetne oči F. Ad. Miii-ler iz Wiesbadona v Nemčiji je prispel, kakor nam poročajo, te dni v Zagreb, kjer bo ostal do vključno 19. maja tn izdeloval na očesni kliniki umetne oči. Milller izdeluje oči individualno za vsako osebo posebej, tako da gleda zdravo oko in primorja barvo, žilice itd. Stranke sprejema od 8. zjutraj <lo 4. popoldno. V nedeljo ne sprejema.
*	Vtem planincem v vednost! V nedeljo 18. t. m. bosta olvorjena Spodnja koča na Golici ter Kudilnikova koča vrb Golice. Ker je zadnja vsled hude zime veliko trpela, bo oskrbovana le po možnosti. Koči bosta preskrbljeni z dobro hrano in pijačo ter s prekrasnimi fotografičnimi razglednicami. Pisarna Osrednjega odbora.
*	Jugoslovanski industrijalci v Solunu. Trgovska zbornica v Solunu je priredila slavnosten banket na čast jugoslovanskemu ministru za trgovino in industrijo ter industrijalcev in trgovcev, ki so prispeli v Solun, da si ogledajo jugoslovansko svobodno cono. Izmenjale so bo prisrčne zdravice jugoslovansko-grškemu prijateljstvu ter izražala želja, da se čim bolj ojačajo stiki med obema narodoma. Del jugoslovanskih gostov je odpotoval v Atene, da se Informira o gospodarskem položaju Grške.
*	Tatinski ciganki. Ciganka Pepca Rok, že stara potepuška, in njena prijateljica Lojza Rajbardt sta prišli dne 13. tega meseca k posestnici Mariji Podvratnik v Gupice in ji na goljufiv način izvabili okrog 1000 Din gotovine in več obleke. Blago sta si porazdelili z nekimi moškimi in pobegnili.
*	Samomor ali kaj. Iz Notranjih goric nam pišejo: V nedeljo so našli v gozdu pri Notranjih goricah truplo neznanega moškega. Na njem nl opaziti nobenih ran ali drugih znakov, da bi Be zgodilo hudo-
dojstvo. Najbržo je doletela neznanca naravna smrt. Vendar pa je med ljudstvom razširjena govorica, da je bil gotovo zastrupljen. Sodna komisija Je že v torek izvršila lokalni ogled, nakar so truplo neznanca prenesli v mrtvašnico, kjer ie ležalo do včeraj v petek. Truplo je žo močno naguito in povzroča silon smrad. Iz higl-i jeuičnih ozirov je neobhodno potrebno, i da odrede oblasti takojšen pokop.
Iz Ljubljane
! u— Prihod Hudožestvenikov v Ljub« Ijano. Umetniki «HudoSestvenega teatra se definitivno pripeljejo v Ljubljano v soboto zjutraj ob 9.25 z dolenjskim vla« kom. Na glavnem kolodvoru sprejme ! Hudožestvenike uprava in člani Narodi nega gledališča. Pcsctnike opozarjamo ponovno, da je začetek teh predstav ob 7. zvečer. Za vsako predstavo je na raz. ; polafo še kakih 29 galerijskih stojišč in po ena loža v II. redu. Vcc ostale vstop-ni-;e so razprodane.
i u— Prcporodaši! Danes priredi kul« turno = znanstvena sekcija «Prcporoda» j redno predavanje ob pol 6. v "Napred« | nem dijaškem domu» (bivša arena «Na« i rodnega domn>.). Predava R. Zupančič, ! učitelj iz Koroške Bele. Dobrodošli tudi prijatelji choištva!
u— Kavarne in novine. Iz kavarniških krogov prihajajo vesti, da sc k.ivarnarji v Ljubljani resno bavijo z mislijo, da po vzgledu tovarišev v Beogradu in Zugrc hu opuste zalaganje svojih obratov / novinami. Namero upravičujejo s tem uu izdajo večje kavarne po 20 do 50.001, dinarjev letno zu novine, ne da bi imele ' za to posebno kritje. Poleg tega netole« I runtnost mnogih gostov onemogoča red« no cirkuliranje novin, nc glede na uni« čevanje revij in iiustrovanih listov z iz« rezavanicm in trganjem slik.
u— Občni zbor umetnostno zgoucvln« skega društva v Ljubljani se vrši v po« r.edcljek 26. maja ob pol 12. dop. v pl« sami g. referenta za verstvo msgr. V. Steske v palači pokrajinske uprave, H. nadstropje. Dnevni red: 1. Poročilu od« j bornikov. 2. Volitev novega odbora in 3. Slučajnosti.
Naši izdelki:
dvojnasladnav
ržena Ziha
v rdečih zavitkih,
dvojnosladna v
• v
ječmenova
v modrih zavitkih,
slajena	v
ječmenova Ziha
v zelenih zavitkih
so najboljši. 2311 a
Zahtevajte le Ziko!
Kino »Ljubljanski dvor"
Danes sobota 17. Velik film iz miljardersklh krogov
Peta ulica
Urama v 6 dejanjih, v glami vlogi Blorita kraiotica
Lucie D raine
R.izkošni saloni I	Dragoceno toaleto I
Predstave ob 3,, '/,5., •/«8. in 0. nrl.
u— Ogled ljubljanskih spomenikov
priredi Umetnostno zgodovinsko društvo v pondeljek dne 19. t. m. ob pol 4. pop. Program obsega ljubljanski grad in Flor« jansko eorkev. Vodi msgr. V. Stcska. Sestanek na gradu pred vhodom v po« slopje. Dostop imajo člani in prijatelji društva.
u— Pevski zbor "Glasbene Maticc». Za to nedeljo nameravani izlet odpade in priredimo kasneje. V petek 23. t. m. ob 8. zvečer sestanek vsega zbora!
u- V TROPICEN PARK spremenje. ni restavracijski vrt v «Zvczdi» bo otvorjen danes, 17. t. m. ob 17. popoldne
Zvečer koncert nove godbe. _ V
nedeljo 18. t. m. zajtrkovalni koncert na vrtu, kakor tudi vse nadaljne nedelje in praznike.
PozlaČeoje, posrebrenje, poniklanje 2479/a
Tovorno za loHenie dragih ^ovin
Ljubljana, Sv. Jerneja o. 31.
u— Slovensko pevsko društvo Moste v Mostah priredi v nedeljo veliko vrtno veselico pri g. Magistru, p. d. pri Zakot« niku. Sodeluje domžalska godba, začetek veselice ob 16.
u— Barjanski prostovoljni gasilci ima« jo v nedeljo 18. t. m. na Ilovici pri na« čelniku Vrbincu veliko veselico. Gostom so vozovi na razpolago.
u— Umrli so v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Fran Oblak, mizarjev sin, 19 me« sccev. — Ivana Oražem, pleskarjeva že« na, 50 let. — Jožef Zupane, bivši gozdni čuvaj, 77 let. — Iv5n Janež, rejcnec, dve leti in pol. —- Ivana Urbanija, postrežni« ca, 61 let. — Josip Lamprccht, pisarni« ški ravnatelj, 55 let.
u— Nočna ptička. Po raznih hotelih prenočuje neka M. O. privatna uradnica brez nameščenja, ki se izdaja v svrho večjega zaupanja za hčerko spoštovanih in uglednih družin ter pod to pretvezo lovi tuje moško. Ogoljufanih in okrade« nih žrtev sc je zglasilo že več pri poli« cijl.
u— Nezgoda. Drva je sekal na Rakov« niku v zavodu v četrtek popoldne tesar Jakob Vokal In pri tem ravnal tako nc« srečno, da sc je močno usekal v levo nogo. Ranil si je kost in je moral v svrho zdravljenja z rešilnim vozom v bolnico.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 3 prestopki ccstncga poli« cijskcfia reda, 2 prekoračenji policijskc ure. 3 prestopki pasjega kontumaca, 1 nezgoda, 1 lahka telesna poškodba, 1 prepir, 1 prestopek nedostojnega vede« nja ln 8 prestopkov rndi neznpiranja hišnih vrat.
lat Celja
c— Epidemija škrlatice v celjskem okraju, h kompetentnih krogov smo pre jeli sledečo poročilo k naši tozadevni notici: V okrajnem glavarstvu Celje se v lanski in letošnji epidemiji škrlatice ni prevaževal po železnici uradno noben slučaj škrlatice v bolnico. Glavarstvo so jo posluževalo v to vedno privatnih vo« zov, ki so so razkuževala, šo bolj pa velikega sanitetnega avta zdravstvenega odseka v Ljubljani. Tako n. pr. se je pretočeno poletje prepeljalo iz Braslovč 25 slučajev, letos februaja pa iz Dobrne 42 slučajev v celjsko bolnico s sanitet« nim avtom itd. Železnico so jc poslužilo, kolikor nam jc znano, v isti naiucn lo slovcnjgraško okrajno gulvarstvo na u« krop dotičnlh distrlktnih zdravnikov iz Velenja in Šoštanja, sicor pa z vso pre« vidnostjo. Škrlutinčni bolniki so dobili poseben oddelek. Voz. ki ss jc rabil, so v Colju izvrstili ter posluli v Zalog, da so ondi dcsinficira in ostane tri tedne, neporabljen,. Želeti bl bilo, da so vsako ravnanje, ki vzbuja v publiki sum, ka« kor da se ni ravnalo pravilno, naznani naravnost okrajnim glavarstvom, ki sc bodo gotovo vsak čas z vso vnemo po« brigala, da sc zadeva uredi.
Iz Maribora
a— Postaja Cmurek za naše državljan n«. Pred kratkim se jo vršila pri mari« borskem velikem županu konferenca gledo dostopa postaje Cmurek na progi Špiljc — Radgonu za imetnike obmejno prolaznice. Na podlagi tozadevno kon« j vcncije z Avstrijo jo bilo sklenjeno, da sc dovoli onim, ki imajo prepustnico iz našega obmejnega pasa, vstopati in iz« stopati na postaji Cmurek, kar jc za prebivalstvo Cmurcka velike koristi.
a— Društvo «Jadran» priredi v nedc« ljo, dne 18. t. m. poldnevni izlet na Sv. Urbana in Sp. Kungoto. Zbirališče ob pol 12. v restavraciji «Kosovo», Grajski trg št. 1, odhod točno ob 12.
a— Poset celjsko gostilničarskc šole v Mariboru. Včeraj so prispeli v Mari« bor učenci ccljskc gostilničarskc in ho« telirske šole pod vodstvom svojih vodi« teljev. Ogledali so si Goetzovo pivovar« no in vinarsko in sadjarsko šolo.
a— Smrtna nesreča v Gosposki ulici. Včeraj dopoldne sc jo v Gosposki ulici v Mariboru zgodila težka nesreča, ka« tere žrtev je postala 86 letna bcračica Veronika Pesek iz Sp. Dupleka pri Ma« riboru. Bcračica je v veži hiše št. 4 pre« Štcvala denar. V tem pa jo privozil ko« čijaž trgovca Požarja. Kričal jc žc od daleč, ker pa ni nikogar opazil, jc za« peljal skozi vežo na dvorišče. Se predno jc mogel ustaviti voz, je prišla Pesek pod kolesa in obležala mrtva. Bcračica jc bila gluha. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico.
a— Smrtna nesreča vojaka. Dne 13. t. m. jo podnarednik v mariborski pod« oficirski šoli, Josip štingl iz Št. Ilja, ja« hal proti večeru proti Betnavi po oprav« kih. Zvečer je pridirjal konj brez je« zdeca domov. Stingla so našli kasneje blizu Bctnave napol mrtvega z razbito glavo in je umrl že naslednjega dne v vojaški bolnici, nc da bi prišel k zavesti. Kako se jc zgodila nesreča, šc ni pojas« njeno.
Iz Primorja
• Grozen samomor mlade deklice. Ko je predvčerajšnjim neki finančni podčastnik nadzoroval straže ob železniški prosi med Barkovljaml In Mlramarom pri Trstu, je zapazil na tiru žensko truplo, kl je bilo grozno razmesarjeno; nogi sta bili odtrgani od života, vse naokoli je bilo poškropljeno s krvjo. Poklicani zdravnik rešilne postaje je ugotovi!, da ie smrt nastopila približno pred eno uro. Komisija identlte nl mogla dognati, pač pa je ugotovila da gre za samomor. Pozneje je bila samomorilka spoznana kot oscmnajstletna prodajalka Lucija Požar iz Verdelja. Spoznala jo jc njena mati. Uboga žena je povedala, da je šla hčerka z doma rekoč, da gre obiskat njeno prijateljico v Barkovljah. Od tedaj je nl bilo več domov. Kai Je mlado dekle prignalo do obupnega koraka, ni znano.
Ta presneta Fanika...
Ljubljana, 16. maja.
Človek jo krona Btvarstva. Krona nad kronami pa je naša fletkana in zala go-spica Fanika. To" pravimo mi, mi trije fantje. Ona jo tako lepa in prijazna, pa močna jo kakor prikazen iz davnib dni, zasanjana tudi od onih, ki berejo lepo knjige. Zdi se kakor amaconk^ na belem konju. Očke ima nekam Bivoplavo, pogledati zna, čo jo jezna, od zgoraj doli, če pa hoče biti ijubezniiva, se ozre tndi navihano prijazno od strani. Ona je dobra in bogata kakor nevesta Majnika in vsi jo imamo radi. To pravimo m!, mi trije fantje.
Da povemo, kdo smo! PrvJ nosi ob boku bridko sabljo in bi prelil v slučaju sile celo svojo kri. Sicer pa toči samo solzo. Včasih izgleda tako udan in notoči celo marsikako solzo — zaradi Faniko. Drugi je uradniče bogi, pa zelo čeden fantič. Ima vedno zlikano hlače in bel ovratnik ter mehko roko, tako da sva, druga dva že večkrat obupovala n.ad svojo srečo, ker sva menila, da zna biti najpriktipnejši. Potom pa prido tretji m ljudje so dejali, da jo čeden fant, lepo raščen, ki nO čita stoletne pratikc, čeprav jo ima doma njegova mama, ki mu vedno pridigujc, da jI mora vso verjeti. No, on živi samo trenutku in je priznano zal fant. Vse ga imajo rade, morda, malco celo Fanika, čeprav imajo vsi trije — pa kdo ve koliko jih jo Sc --
njo zelo radi.
No, vidite, i-sl smo čedni ljud jo te: smo kakor luč pred temo v razmerju ua. pram Francelju, o katorem sto zadnjič pisali, da ga iina prelepa Fanika rada, Nc, njega naj ima rada parno njegova Julka, Čeprav je kanarček žo Izpel vso tisto, kar ata si imela povedati lepega, Francelj ima sploh čudno inanire. V vsa-kem srcu hoče najti rudnik zlata in bo. gastva na milijone. Iloče samo kopati in se dobro imeti celo takrat, kadar to žensko v drugem svetu v Banjah za ne. čorn divnem, a šo vedno nepoznanem, Mi pa smo trije, ki ne želimo samo tre-nutne sreče, marvoB hočemo Fančineg.i srca. Mi smo prijatelji, čeprav bo no po. znamo. Vsi trije hočemo Faniko in sa-mo čakamo na očka. Pa za vraga! Ona nočo reči! Čakamo in čakamo ter izval-ljamo odgovor na mile profnjc, toda v njenih očeh ne zagori resnica; mi trijo iu inorda šo kak četrti in peti. Pa naj prosi šo Francelj, saj ni hudoben Človek in jo tudi usmiljenega srca...
K umoru pod Šmarno goro
Janez Kristan, kl je osumljen zavral-nega umora 29 letne Marije Zevnikovc v gozdu med Skaručno in Zgornjimi Pir. ničaml, je bil rojen 1. 18U1. Kot znan na-silnež je bi! žc ponovno kaznovan In zaprt tudi radi tihotapstva. 2ena je pobegnila od njega. Njegova aretacija jc sledila na podlagi Izpovedb raznih pri:. Pri zasliševanju se je ponovno zapleti! v protislovja. Ali jo že priznal svojo krivdo nam do trenutka £e nl znano. Onih 5600 K, katere je vzel poleg ure svoji mrtvi žrtvi, se mu je očividno zdeli premalo, da bi zato pobegnil In take vzbudil upravičen sum, da je on mori. lec. Da bi Izbrisal vsako sled za seboj, se Jc po umoru vrnil zato mirno domov. Zanimivo pa je, da niso našli pri njem nc torblcc z denarjem nc ure. Preiskavo nadaljuje sedaj okrajno sodišče v Kamniku, kamor jc bil prepeljan v zapore tudi umora in ropa osumljeni Kristan.
Prinašamo sliko aretiranega Kristana po skici, kl ]o ie v naglici posnel naš poročevalec tik po njegovi are-taclil.
Šah
Šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane.
V sredo se je igralo 6. kolo. C^iril Vid« mar !*jubi proti Valentinčiču, Josip Vidmar proti Stupanu, Zadnek proti Mrzli-karju, Sila proti Jerošovu. Dr. Cndež dobi proti Kraglju.
Pri nadaljevanju prekinjenih partij iz 5. kola so dobili: Valentinčič proti doktor Vebru, Plevelj proti Bezrukovu, Kra-gcij proti Zadneku, Furlani proti inž. Zu-pnnci. Rode je izgubil proti J. Vidmarju, a Iskra proti Sili.
Nadalje jo izgubil Vlrdimirovič proll Iskri (prekinjeno partijo iz 2. kola), a Zadnek proli Jerošovu (iz 4. kola).
Stanje po 6. kolu:
Furlani 5 (1); Stupan, Jos. Vidmar 3; Iskra 4 (1); dalje Jerošov 4; Valentinčič 3 in pol (1); C. Vidmar 3 (1); Sila, Mrzlikar 3, dr. Cadež 2 in pol; inž. Zupane, Plevelj 2 (1); Kragelj, Bezrukov ii; dr. Veber, Vladimirovič 1 (1); Zadnek t; Rodč 0 (2). Ker je St. Zadnek izjavil svoj odstop od turnirja, se mu vse še ne-doigrane partije štejejo za izgubljene.
Izfava.
Podpisani izjavljamo, da ne temelji na resnici, kar je pisal »Slovenec« pred kratkim o sodnom svetniku v Murski Soboti g. drju KovČi, kjer se mu očita, da je govoril na političnem shodu Ju« goslovanske demokratske stranke v Pu« clncih.
Resnica je, da jc imenovanega gospo' da naprosila org. JDS za poučno predn* vanje v Pucincih, čemur so jc gospod svetnik dr. Kovča odzval in si Jc izbral kot predmet svojega predavanja «Dancs v Prekmurju veljavno pravo®. Podpisani smo mu za to predavanje šc dnues hvn< ležni, saj nas je gospod svetnik seznanil s stvarmi, ki so nujno potrebne, da jih vsak človek razume in zna.
Zato kar najbolj obsojamo grdi -napad v «Slovcncu» na gospoda svetnika drja Kovčo, katerega tom potom prosimo, naj pride šo z enakimi predavanji večkr.it med nas, ki smo raznih orijentacij šc tako potrebni.
Pucinci, dne 8. maja 1924.
Občinski urad Pucinci, 1'rekmurje. Aleks Kiihar, župan, Štefan Kuhar, ybč. odbornik, Matija Kiihar, obč. odbornik-Sttfnn Luknč, Jožef Varga, Štefan Skr*« lcc, Štefan Kiihar.
življenja in sveta
Smrt »jeklenega kralja"
V New Yorku jc umrl v G2 letu sta-h).-li bogataš Charles Sehwab, nazvan rjokloni kralj*. Izhajal je, kakor po večini vsi ameriški milijarderji, iz srednjega stanu. Bil jo sin trgovca z volno v Williamsbourgu; stariši so ga določili, naj študira tehniko. Njegov oče se je preselil v Pittsburg, kjer jo vstopil mladi Schwab v službo pri Carnegieju, katerega tvornico so že tirat zelo slovele. Carnegie je opa-ril veliko delavnost in energijo mladega tehnika, zanimal se je sam zanj in ga je postavil za svojega inženjer-ja. Takrat jo bil Sehwab 18 lot star.
Delal je skupno s kapitanom Jono-foiu, najženijalnejšim jeklarskim in-ženjorjfvra Ameriko in oba sta povzročila velik proobrat v jeklarski industriji. Schwab je postal obratni ravnatelj. razširil jo tvornico, bil izvoljen predsednikom jeklenih trustov in «1 pridobil sloves, da v njegovi stroki nima vsa Amerika boljšega tehnika. Vsled njegovih zaslug za podjetje je napravil Carnegie Sehwaba svojim družabnikom. V njegovih tvornieah jo bilo zaposlenih 890.000 delavcev, letnega prometa je imel štiri milijardo zlatih mark.
Schwab je bil mož dela in energije. Sam o sebi sn je nekoč tako-le izrazil: •Nikdar nisem računa! na druge a!i na srečen slučaj, ampak zaupal sem parnemu sebi. Tako zaupanjo vase, Meč od precenjevanja samega Bebe, ie podlaga močnemu moškemu značaju.*
Pred par meseci je Schvvab obiskal F.vropo in 66 mudil dalj čas?, zlasti v Nemčiji in Avstriji, kjer so stavili nauj mnogo upanja. Bil je namreč nemškega rodu, pa je obljubil, da bo podpiral z vsem svojim vplivom akcijo zn ameriško posojilo Nemčiji in kasneje tudi Avstriji. Smrt ga je sedaj brala, predno je mogel izpolniti svojo obljubo.	i
Ponarejevalci angleških bankovcev v Trstu
Razpečevale! tudi v Ljubljani in Zagrebu.
Trst Je postal v zadnjem času središče falziiikatorjev novčanic. Ljudje si ne morejo na lahek način pridobiti bogastva,
čila s falzltlciranjem kake slabe valute. Zahrcpcncla je po zdravili in »težkih« angleških funtih In to po novtanlcah S funtov (okoli 1750 dinarjev). Falzltlkatl so blil tako izvrstni, da jo v enem slučaju šele državna banka v Londonu spoznala, da bankovec ul pristen.
O rezultatih dosedanje preiskave so znane sledeče podrobnosti: V zadnjem času je časopisje poročalo, da so sc pojavile v prometu prav dobro ponarejene novčanlce po 7 funtov šterllngov. Falzi-flkatl so se v velikem številu razpeča-vall v Trstu, na Dunaju lu v drugih mestih ter pri nas, osobito v Ljubljani In Zagrebu. Največ falzlfikatov se ie pojavilo v prometu meseca aprila. Razpeče-valcl so pod napačnimi imeni zamenjavali n»včanice po raznih bankah. Sredi meseca aprila je neki Alojzij Osvaldlč prodal več takih falziflkatov v neki zagrebški velebanki. Kmalu nato se ie ugotovilo, da so bankovci ponarejeni. Neznanec pa se jo kmalu v drugič predstavil v banki, da ponovno poskuša svojo srečo. Takrat pa je nasedel. Bančni uradnik je spoznal falzillkate, a neznanec je pobegnil in pustil novčanicc v bin ki. Zagrebška policija le takoj uvedla preiskavo In 28 aprila je aretirala dva razpečevalca baš v trenutku, ko sta hotela v neki drugi banki zamenjati 10 sllč-nih falzlfikatov. Bila sta detektiva železniške policijo Čebron in Mavrič, kl sta ponarejene novčanice razpečavala tudi v nekaterih ljubljanskih bankah. Pri zaslišanju v Zagrebu sta Izjavila, da jima )e novčanice izročila neka ženska, po Imenu Antunovič lz Trsta. Zagrebška policija Jc takoj poslala svoje agente v Trst, kjer so tl s pomočjo tržaško pollc!|e res našli Iskano žensko. Policijskim agentom je Izjavila, da je »centrala* falzift-katorske družbe v stanovanju neke gospe Tcnce v Trstu. Ta gospa pa Je gotovo slutila, da ji jc policija že za petami. Zapustila Je namreč medtem svoje razkošno stanovanje ln Izginila. Policija je doslej še nl Izsledila. V ničnem stanovanju pa so našl| stroj za falzificlranje bankovcev iu veliko množico novih novčanic po 5 funtov. Klišelcv nl bilo. Policija je uvedla prežo. In res, neko noč se jI jc posrečilo aretirati štiri dekleta, ki so prišla po nove novčanice, da jih spravijo v promet. V LJublJaui aretirani Mavrič sc Je izdajal za Joška Marušlča iz Litije. Koliko znaša skupna vrednost raz-pečanlh novčanic še ni ugotovljeno. Vsota pa je nedvomno ogromna. Papir, kl io pri teh novčanlcah Izredno fin, so dobavljali falzilikatorjl iz Aleksandriis. Preiskava se energično nadaljuje In upati Je, da pride še do novih senzacljonal-niJi razkritij v tej zadcvL
K zabrani japonskega priseljevanja v Ameriko
Po svetovnem časopisju, osobito pa v Ameriki in na Japonskem, se šc vedno razpravlja o novem zakonu, ki zabranju« jo Japoncem priseljevanje v Unijo. Opo zorili smo že, da vodi Unijo pri tem misel, da so Amorikancem nevarni oni doseljenci, ki se ne dajo asimilirati. Za
Japonce pa je položaj silno težaven že ' predsedniku francoske republike pozdra-vsled tega, ker je Japonska že sedaj I ve abeslnske kraljice. Princ Talari se je pregosto naseljena, a one dežele, ki so ' za ta svečani obisk prav dobro pripra-redko obljudene in komor bi se mogli j vil. Priučil se je perfektno francoskemu Japonci najlažje izseljevati, se jih bra« j jeziku In je dopotoval v Pariz z velikim nijo brezobzirno. Amerika na zopadni j spremstvom, kl je oblečeno v originalne delo jim ne diši, pa sežejo po nepošte- obali in Avstralija bl moglo dati milijo« i kostume ln je prineslo s seboj po starem
llfornijl, z zahtevo, da sc japonski učen« ci v ljudskih šolah ločijo od amerikon« skih. K temu nasprotju do rumene rase se jo pridružil gospodarski moment; I. 1913. jc »prejela Kalifornija zakon, ki prepoveduje Japoncem ne samo prido« biti si posest zomlje za obdelovanje, marveč celo v najem za več kot tri leta. Zakonska novela iz 1. 1920. prepoveduje celo ta triletni najem.
Naturalizaciji Japoncev so se Ameri« kanci dosledno upirali. Vse prošnje Ja, poncev ki so jih vlagali pod najrazlič« nejšimi pogoji in najraznovrstnejših o« kolnosti, da bi se dali naturaliziratl, so ameriške kompetentne instance odbile. Odkar Japonci niso mogli postati nc farnierjl, ne najemniki, so si mogli ndjti zaslužka samo kot običajni delavci dni< narji. Pri tem pa imenovani profesor na» glaša, da ima Kalifornija samo 28 odst kultivirane površine, od katere pa pri« pada Japoncem samo 350.000 arov. Od celokupnega števila kalifornijskega pre« blvalstvt 3,426.861, je 6amo 54.000 Ja« poncev, ki so zaposleni v poljedelstvu. Opozarja na dejstvo, da meri površina Kalifornijo 409.973 kvadratnih kilomet« rov, površina Japonske pa 385.532 kva« dratnih kilometrov s 55,963.000 prebival« ci. Gostota Japonske znaša 142 ljudi, obljudcmost Kalifornijo pa 10 na kva« dratni kilometer. K temu jc treba še pri« pomniti, da ima tudi Japonska, ki je hri« bovitu in gorata, malo produktivne zem» Ije, zakaj samo 20 odst. površine je v njivah in vrtovih.
Nadalje izvaja imenovani japonski profesor, da Japonci ne protestirajo zo* per zabranjeno izseljevanje — kakor določa najnovejši sklep ameriškega par« lamenta, — iz gospodarskih razlogov, zakaj materijalne škodo imajo od tega malo, stotisočkrat manj nego na primer vsled zadnjega potresa, — marveč iz moralnih razlogov. Oni so užaljeni, da so doseljcvnnje prepoveduje edinole Ja« poncem, kl se s tem označujejo kot pod« rejena rasu. Stvar ima pa šc drugo koč«
žave zelo težka. Ta kraljev sklep Je zbudil med narodom splošno zadovoljstvo.
X Mož v razburjenju ustrelil ljubimca svoje žene. Pri Agenti, francoskem mestu, se je zgodil te dni jako tragičen slučaj. 351etni železniški Čuvaj Del-pech je dobil anonimno pismo, da ga nje gova žona vara. Šel je k svoji tašči Iskat sveta. Ko pride nazaj, jc našel pri ženi nekega trgovca z živino, kl je bil tudi oženicn lu oče treh otrok. Pri moževem prihodu je skočil skozi okno, za njim pa Dclpechova žena. Zvečer jc pri-
šla nezvesta žena nazaj. Ker so otroci jokali, ji je mož odpustO. — Ze se J« zdelo, da bo vse pozabljeno, ko vstjpl ljubimec, zgrabi čuvaja za roko in ga vri že iz sobo. To pa razkačl tega tako, da sname lovsko puško raz stene In vstrelj na tekmeca, kl sc zgrudi v čelo zadel mrtev na tla. Moža, kl lraa splošne slini patlje na svoji strani, so aretirali in zaj prli.
-1---<
Rešimo sokolshi Tabor!
Socijalna politika
Mednarodna unija sred* njega stanu
Imenovana unija se je osnovala v Švici v varstvo intoresov srednjega ttanu v posameznih državah in ima namen: čuvati zasebno lastnino in zasebno gospodarstvo tor ščititi razmah za&ebue iniciative. Odločno odklanja vso tendence, ki bi srednji stan ogrožalo v njegovem naravnem razvoju. V to svrho ho-čo združiti v močno organizacijo vso člano srednjega stanu trgovskega, obrtniškega, maloindustrijskega in Intelektualnega ter poljedelskega značaja in s po močjo to organizacije z vsemi možnimi sredstvi dvigati kulturni in gospodarski razvoj teh stanov. Ta namen hoče predvsem doseči: z izdajanjem publikacij in z izmenjavo praktičnih izkustev in znanstvenih raziskovanj v posameznih deželah na polju zakonodajo, narodnoga gospodarstva, organizacije itd.; s kongresi, konferencami in drugimi otehnimi stiki.
Unija hoče doseči mednarodno zakonito ureditev interesov imonovanili stanov. V programu ima izmenjavo vajencev, pomočnikov in uslužbencev sploh, v svrho priučitve jezikov, strokovne izpopolnitve, splošno izobrazbe in v dosego zavesti družabno skupnosti. Važno je, da unija smatra družino za temelj vsoga razvoja in hoče zaradi tega storiti
ljive posledice. Tako na pr. se Japonci vse, da se poglobi smisel družinskega
glasom zakonskih določb ne 6mejo po ročiti z Japonkami. Mladi Japonci se morajo tedaj podati na Japonsko, da sc tam oženijo, toda — svoje žene po no« vjh določbah ne smejo vzeti s seboj v Ameriko. Morajo tedaj ali zapustiti Ameriko ali pa ostati neoženjeni.
Zaupa pa, da bo novi zakon vendarle samo agitacijsko sredstvo za bližajoče se strastne volitve, dn Unija ne bo oma« deževala svoje človekoljubno preteklo« sti, marveč da bo predsednik Coolidgo vporabil svojo pravico veta ter onemo« gočll izvedbo zakona glede zabrane pri« seljevanja.
Moda zahteva
za polotjn zelo prikladno, a lepo nošo: belo ali krem krilo ter jnmper v kramili barvah, ki haruionirajo z larvo polti. Isti v izbrano krasnih vzorcih pri 1023/a
FRAN LUKIH, Pred škofijo 19.
X Abcsinskl princ v Parizu. V Pariz je dospel princ Tafari, ki je prinesel
nih sredstvih. Ti ljudje se pač dobro zavedajo, da je v sedanji materialistični dobi denar edini pogoj za lahko in udobno življenje. Dasi sama «produkcija» novčanic ne povzroča mnogo težav, jc pa vendar njihovo razpečavanje redno oni kamen, na katerem se spotaknejo in Padejo vse falzlfikatorske družbe. Delo teh obrtnikov ni nikoli tako dovršeno, da bi slej ali prej nc prišli na dati njih zločini.
Najnovejša falzifikatorska družba, s katero se danes peča mnogo policijskih oblasti, je gotovo prezrela, da bi se mtt-
nora izseljencev rumene rase najboljšo j običaju tudi mnogo darov. Princ bo po-
življensko eksistenco, pa jim prepovedu« jejo dostop. Opraviti imamo tu s pro« blemom, ki mora prej ali slej dovesti do silnega konflikta.
Kcnzo Takayonagi, znameniti japon ski učenjak, profesor na pravni fakulteti
klonil predsedniku Millerandu 2 leva, 12 zeber, veliko slonovo kost, več dragocenih mečev, kopij in ščitov. Ta avdijenca se bo torej Izplačala.
X Velikodušnost norveškega kralja. Londonsko časopisje poroča, da je
tokijskega vseučilišča, je dopotoval to norveški kralj sporočil finančni komisiji, dni iz severne Amerike v Pariz ter je ki je izdelovala državni proračun, da se dal uredništvu «.Tournal des Debata* odpoveduje v imenu svojega sina vsoti sledečo pripombe k vprašanju japonske 50.000 norveških kron, kl so odrejene za emigracije v Unijo.	| prinčevo apanažo. Kralj je izjavil, da
Protijaponsko gibanje v Uniji jc pri« stori to radi razbremenitve državnega čelo pred 25 leti. Začolo je v državi Ko« i proračuna, ker je finančna situacija dr-
Življenja. V varstvo higijone in socialnih potTeb bo unija ustvarjala potrebne zdravstveno in socialne naprave; dvigati hočo finančno silo svojih stanov z finančnimi in gospodarskimi akcijami. Ustanovi 60 internacionalna časopisna služba in centralna Informativna pisarna za vsa vprašanja srednjega sttnu. S svojim delovanjem hočo to mednarodno in-terejno zastopstvo srednjega stanu vpli-ati v smeri družabne ter razredne stop-nosli in v smeri razumovanja pomena, nalog in pravio srednjega stanu; utrji^ ati hočo državotvorno misel in »trpnost v vseh ozirih. S primerno produkcijske in gospodarsko organizacijo naj sc i red-njemu stanu zagotovi njemu pripadajoč! vpliv in položaj v produkciji in trgovini.
Člani unije morejo praviloma postati le centralne organizacijo omonienih Bta-nov v posameznih državah. Organi unijo so: občni zbor, mednarodni svet, centralne komisije za posamezuo države, dizen torij.
Taka unija je povsem naravna. Ustvarile so jo mednarodne organizacijo velikega kapitala in proletdriata. To ja boj za vsa vprašanja orodnjega stanu. S svo-podlagi.
Mednarodna delavska zakonodaja
Na zadnjem zasedanju mednarodne konference dela jo njen predsednik Albert Thoma-3 podal pregled ratifikacij posar meznih sklepov konference v posameznih državah.
Najvažnejši sklepi so bili storjeni leta 1919. na konferenci v Washingtonu. Sklep o 8-umcm delavniku je bil dosedaj ratificiran lo v 5 državah: v Češkoslovaški, Rumuniji, Bolgariji, Grčiji in Indiji. Tudi sklop o varstvu porodnic je bil ratificiran lo v štirih državah: v Grčiji, Španiji. Rumuniji in Bolgariji. Konvencija o prepovedi dola otrokom pod
1-1 letom, o prepovedi nočnega dela Janam delavcem pod 18 letom jo bila ratU ficirana v vseh Industrijsko važnejših državah. Zelo uvaževana je bila tudi w.ishingtonska konvencija gloda brezpo-solDosti, kl jo biki ratificirana po 14 dr« žavah. Tudi to bili v 11 državah na pri-i poročilo ta kouferonce izdani 6pecielni zakoni glede enakopravnosti inozemskih, delavcev.	j
Drugo zbororanje konference dela st jo vršilo v 1. 1920.; obravnavalo se .1« varstvo mornariških delavcev. Najvai-nejšo pomorske državo so ratificiralo pra poved dela otrokom na ladjah, dočim v ratifikaciji ostalih sklepov: ni zaznamuj vati posebnih uspehov.
Tretja konforenca. v 1. 1921. jo veljalai poljedelskemu delavstvu. Koalicijsko pravo poljedelskih delavcev je ratlficl-rauo po češkoslovaški, Japonski, Angle-i ški, Finski in švedski ter Estonski, Rav-< no tako prepoved dela otrokom.
V splošnem so bilo ratificirano le on^ konvencije, ki so to naslanjalo na žel davno obstoječe zakone vsaj v najvažnejših državah. V ostalih zakonih so ve« čina držav nočo mednarodno vezati, dati imajo sicer skoro vse kultumojSe državo sprejeto zakone, ki po vscbiui ved ali manj odgovarjajo konvencijam mednarodnih konferenc dola. Ti zakoni pa nimajo mednarodnega značaja in jo njih novelizacija in peius brez ratifikacijo lažjo mogoča. Zato ima delavstvo na ratifikacijah velik interos.	,';••■
Zakon o varstvu najemnikov na češkem
Predmetni zakon je bil pred kratkint sprejet tudi v senatu in ima veljam do 80. aprila 1925. Bistvena} za nas zaniml« va vsebina jo sledeča: povodi za odpo* ved so razširjeni n> sledečo primere: altOj je bil najemnik obsojen zaradi žaljenja časti hišnega lastnika ali njegove žone, ako sa hoče lastnik hiše z enim aH dvema stanovanjema stalno naseliti v hišo in jo hišo kupil pred razglasitvijo tako« na, dalje ako jo hiša last občine, okraja, deželo ali države smo lastnik odpove« dati stanovanje, ako stranicam preskrbi drugo. Bogatim osebam, to jo onim, kl imajo 1 milijon Kč. premoženja ali družbam preko 15 milijonov Kč, premoženja, se moro stanovanjo prosto odpovedati. Zvišanje, najemnine jo dopustno samo za stranke, kl se v hišo naselijo po razglasitvi zakona. To zvišanjo znaša 10 da 20 odst. napram najemnini, katero plačujejo stranke, ki so pred razglasitvijo žo v hiši stanovale.	j
Ta zaščita valja samo za stanovnuja z največ tremi sobami. Novi najemniki večjih stanovanj sploh ne uživajo zakonite zaščite. Zakon se no lanaša: na novo hišo, prestavbe, nadstavbe in pristav-bc, v občinah z manj kot 2000 prebivali ci na dele posestnikovega stanovanja, ki imajo poleg kuhinje in pritiklin še štiri ali več sob. Tudi ta zakon jo kompromisni med interesi lastnikov in najemnikov. Država teži za zvišanjem stavbeno delavnosti.
Mate Mara:
Zviti hodža
i.
Mehmed Ali je užival ves blagoslov Alahov. Imel je razum, oster kakor sablja damaščanka, ali imel jo ludi pravoverno srce, lepo kakor jutranja pesem. Živel je natančno po zapovedih in po koranu, postil se ra-niazanske dni in oblačil svoje žene po predpisih, tako da jih ni bilo v celem Damasku bogateje okičenih kakor so bile lepa Falma, ljubka Sulejka in čarobna Almanzaris, ljubka ie spremljala njegova pola. Le nekaj niu je težilo srce.
Hodža bi rad postal romar, ki je vidol Meko, prerikovc m- to. zelen lurban bi rad ovil okrog svtjih sene. 0, kako bi to povečalo njegov ugledi In to hrepenenje ga je mučilo in mu mračilo in senčilo solnčue njegove dni.
Sveta je Meka, lep je cilj — toda daleč je, pot je težavna. In ali naj pusti Fatmo, Šulejko in Almanzaro same doma? Ej, niso moslimi več, kakor bi morali biti. Na primer ta nje-Kov sosed, Ibrahim je cel gad. Za 1'atmo mu preži! In mula, ki se dere vsuko jutro in vsak večer z bližnjega "ii tiare ta in kliče k molitvi — to da ie svet mož? Z lastnim uožem mu
| odpili glavo, če ga Se enkrat vidi sre-J čati se s Sulejko in jo pozdravitil
Ni lalika pot v Meko, ni lahko priti do zelenega turbana.
n.
Nekega dne pa reče Mehmed Ali' ved?T1:,, ,	, , ....
svojemu zvestemu hlapen:	5V Meko gremo, preroka počastit!*
•rJuzuf! Zapri trgovino! Otovori in I odjezdili so za rana dalje. Usta-obrzdaj štiri kamele, tvoj gospodar in 80 ?e v Jeruzalemu. In ostal je ' -	- ° - - - - Mehmed Ali celih devet tednov v Je-
ruzalemu, preskrbel si zelen turban in odjezdil nazaj v rodno mesto Damask, kjer so ga sprejeli z velikim spoštovanjem. Ibrahim in mula nista bila kar nič več predrzna.
III.
znajo molčati, vse izbrbljajo... E, pa I cMogočni Alah in sveti prerok — saj itak nič ne vedo... Kje jim je i jahal sem v Meko.:> Meka! Na prvem griču Damaska bi -T_	"
jim lahko rekel, da jo Stambul, pa bodo verjele. Nič no vedol Iu je po-
tvoje gospodarice gredo v Meko!»
juzuf je od spoštovanja nagnil črno glavo in kot bi mignil, so se na dvoru zibali štirje pripravljeni vel-blodi. In zasedel je enega Mehmed Ali, ostale tri pa Fatma, Sulejka in Almanzaris, popolnoma zakrite. Poslovil se je Mehmed Ali od doma in odjezdili so.
In ko so šli mimo Ibrahimovih vrat, je opazil Mehmed Ali poželjiv sosedov pogled, toda mirno je odzdravil. In ko so jezdili mimo rnošeje, si je mula skoro izbulil oči, toda Mehmed Ali je ostal miren.
Jezdili so dolgo. Mine že precej časa, pa veli Mehmed ustaviti. Sedejo k sladkemu večernemu pokoju. Pa ga vpraša Fatma:
<sGospodar, na potovanju smo. Kam vodi svetla zvezda tvoje misll?»
In i?to ga vprašata Sulejka in Almanzaris.
Mehmed Ali pomišlja in pomišlja: Ali bi jjovedal ženskam, ali ne: ae
«In ali si bil v Meki? Saj imaš zelen turban!; se zadere prerok.
Mehmedu zastane sapa, ko vidi hudo prerokorvo jezo, pa pogled na Alaha ga pomiri in on reče:
•(■Mogočni prerok in dobri Alah! Moj velblod je prehodil pot od Damaska do Jeruzalema !> <Ali je to do Meke?>
Nova metoda za ureditev delovne-ga časa. Belgijska vlada je, kakor znano izdelala zakonski osnutek, b katerim hoče ublažiti gospodarsko škodljivi učinek 8-urnega delavnika. Konfederacija krščanskih delavskih organizacij se jo izrekla proti temu zakonu in se postavila ra stališče, da. jo ureditev delavnega časa prepustiti prosti, toda obvezni pogodbi med organizacijo delavcev in delodajalcev. Zakon naj delavnega časa ne urejuje, ker nikdar na moro biti tako prožen, da bi v zadostni meri varoval Interesa gospodarstva in delavstva. To stališče se bliža staremu liberalizmu, ki je priznaval samo individualno pogodbe, ako strokovna organizacije no bodo dovolj močno, da bi branile kolektivno interese in sklepale ugodno kolektivne pogodbe.
Simultane ratifikacije mednarodnih
«Naj so nagne prerokovo uho do mojih besedi in naj bom vreden, da konvencij. Francoska poslanska zbornica me posluša: Moj velblod jo potoval | je pred kratkim sprejela 3 osnutka za-do Jeruzalema. Toda vzel sem s se-!konov, s katerimi sn ratificirajo 3 kon. boj še tri, nn kalerih so jezdilo Falma, ! venci,je, sklonjene med Francijo in Bel-
............- — • • ■ ......,P tičejo nočnega dela otrok
brezposelnosti, vsebinsko v »kladu
le zeleni turbnn ga je skrbel. Ne-! počasi. °Da smo jezdili hitro, bi bili! s teksti konvencij mednarodnih konfe-srečna misel' Tisočkrat se je že po- napravili pot, ki bi bila še daljša ! renc dela. Toda ti ratifikacljskl zakoni
..........nego je ona do Meke.j.	j imajo pomembno klavzulo: Konvencij«
Alah se je obrnil vstran in potegnil j stopijo v veljavo šolo takrat, ko enake preroka za rokav. Prerok je razumel. J konvencija sprejmejo tudi ostalo indu-Poznal je svojo Arabce:	« i-i- xt~...
Nekoč pa je Mehmed Ali umrl in je j Sulejka in Almanzaris. In štirje vel- ,gijo in ki se tičejo nočne; prišel pred sodni stol Alahov in pre- blodi, o prerok, prehodijo štirikrat; in žensk v industriji in rokov. Drujiače je imel vso v redu,1 več nego en sam, in še smo jezdili ] Tekst, konvencij jo vsebin
. -	•	«1 I V . . • T \ - ______J:l: Uitan v.! Kil; ' .-, » «I	fMAflnr
Icesal, hotel ga je dati z glave — pa turban je tičal kakor prikovan. In tako je stal ubogi grešnik tam pred njima. Prerok sc je držal grdo — kaj bl so no! — Alah pa se je nekaj muzal.
<Mehmed Ali, ali si hodža ?> zapiči vanj svoje vprašanje prerok. ■ Mehmed Ali ni mogel od strahu ziniti niti besede.
■rNo, le odgovori,> mu pomaga Alah. -rAli nisi jahal v Meko?» _ Mehmedu ae iioaveti..
<Naj bo. Hodža si in hodža ostaneš. Prevaral si me, pa ker si me zadnjikrat, naj bo!» In Aluh reče:
rše Fatma, Sulejka iu Almanzaris uaj pridejo v raj, ker sc pomagale! čemu bi si Ibrahim in mula delila plen!»
_ In tako eo ie tu&i zgodih,
strijsko države, kakor so: Anglija, Nemčije., Češkoslovaška, Italija, Poljska, Združeno državo in Švica. Tako sa pri ureditvi mednarodnih delavnih pogojev razvija praksa fimultanib (t. j. istočasnih) ratifikacij. Podobno stališče jo pri mednarodnem uradu dela i-astopal tudi vladni delegat Macdonaldovega kabineta ko se je razpravljalo o ivashiogtonski konvenciji o 8-umem delavniku.
Kongres prodncentov in veletrgovcev z žganjem
i Posledico, ki jih je ustvaril zakon o 'državni trošarini, ki jo stopil v veljavo 20. novembra 19l!3. s tem, da je oprostil j trošarine žganjckuho zn domačo potrebo j ne le iz surovin lastnega pridelka, ampak tudi lz kupljenih ali drugače pridobljenih surovin ter hkratu oprostil tako žganjekuhe tudi vsake kontrole, so vedno bolj kažejo poostreni konkurenci, pod katero trpi ne le trgovina, temveč tudi čganjekuharska industrija, ki sta ostali Se nadalje pod strogo kontrolo.
Industriji Zganja je ta zakon oncmogo-feil vsak razvoj, uspeva pa zakotna trgovina z nezatrošarinjenim žganjem.
Dn opozorijo na velike težavo in nepri-like, katere jim povzroča novi zakon, io sklicali producenti in trgovci z žganjv.m na dan 20. in 27. t. m. v Beograd kongres, ld so bo vršil oba dni od 10. uro daljo v prostorih Centrale industrijskih korporacij, Kolnrčeva ulica 1. Prvi dan bodo zborovali interesenti sami in sklenili primerne resolucije, drugi dan pa su predložo resolucije in sklepi kongresu, ha katerega so povabijo tudi zastopniki ministrstva financ in ministrstva trgovine in industrije.
Vsi interesenti se vabijo, da se zanesljivo udeleže kongresa in s tem pripomorejo, da se akcija čim impozantnejSo izvede.
Ram na pipi
Rum jc trošarinski predmet, za katc« rega je predpisano oznakovanje, zato smejo prodajalci hraniti in prodajati rum lc v posodah, opremljenih s troša« rinskimi trakovi.
Kako naj pa potem natočim rum kup« 'cu, ki prinese steklenico s seboj, bo vprašal ta ali oni trgovcc. Ali naj tečem za vsako posamezno steklenico k finan« čni kontroli in jo prosim, da pride ste« klenico oznakovati s trošarinskim tra« kom?
Saj to je ravno tisto, da sc po troša« rinskih predpisih sploh nc sme natakati rum sproti v steklenice, ki so jih pri« nesli kupci s seboj, temveč da se mora oddajati veduo lc v žc naprej priprav« Ijenih steklenicah.
Trgovec, ki doki rum v sodčku, se Jnora takoj prepričati, ali je na sodčku nepokvarjen trošarinski trak.
Ako opazi, da traku sploh ni ali da jc pokvarjen, mora to po čl. 40. troS. pra« Vilnika v 48 urah prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in obenem sporočiti, od koga je on nepravilno ozna kovan sodček ruma prejel. To pa še ni dovelj. On mora plačati tudi trošarino ra ta rum, ker sc domneva, da je pre* Scti rum šc nezatrošarinjen. Trošarina na rum znaša 35 Din za hektolitrsko sto« pinjo, n. pr. za 40 odst. rum torej po 14 dinarjev za liter.
Kdor bi nc prijavil neoznakovanega ruma in plačal trošarine na ta rum, sc kaznuje po členih 77. in 78. trošarlnskc« ga pravilnika s petkratnim zneskom red« ne trošarine, pri 40 odst. rumu torej s 70 dinarji za vsak liter ruma. Povrh tc« ga mora plačati šc redno trošarino po 14 Din za liter.
Vprašanje nastane, ali se v primeni, pc sc naknadno ugotovi, da jc bil nc« Dznakovani rum vendarle žc zatrošari« njen in da jc bil le pomotoma neozna« kovan odpremljcn, povrne drugič plača« na trošarina ali ne. Po našem mnenju ni sicer mnogo upanja na uspeh, vendar bi v danem primeru priporočali poizkus s prošnjo na generalno direkcijo posred« nih navkov, ker stane tak poizkus, če sc ponesreči le 25 dinarjev, ako ima uepeh, pa sploh nič. Prošnja sc mora vložiti te« kom 90 dni po plačilu trošarine, siccr jc prekasno.
Ako je na sodčku z rumom nepokvar« 'jen trošarinski trak, trgovcu ni treba ni« komur prijavljati, da jc prejel rum. to« liko časa, dokler ga nc namerava preto« čiti v steklcnicc ali v manjše posode sploh, paziti pa mora, da ostane trošn« rinski trak nepokvarjen.
Čim hoče trgovec rum pretočiti, mora po členu 41. troš. pravilnika o tem ob« jvestiti pristojni oddelek finančne kon« trole in zaprositi, da sc na nove posode (steklenice), denejo trošarinski tlaki. | Za to prijavo ni predpisan noben rok, Vendar pa trgovec no sme pričeti s pre« takanjem ruma toliko časa, dokler nc pride finančni organ, ker se mora ta po določilih nove točke 4. člena 41. prepri« jčati, da jc trošarinski trak res nepokvar« [jen in da uniči ta trak. | Po izvršeni pretočitvi ruma oznakuje finančni organ vsako steklenico ali manj feo posodo sploh s trošarinskim trakom in trgovcc sme prodajati le take stekle« Jiicc ali posode, na katerih je predpisani (trak.
; Trgovec sme pretakanje izvršiti tudi |V več partijah. V takih primerih sc mu [vsakokrat oznakuje sodček, kakor sc je "o/nakoval, ko je bil napolnjen, j ICdor bi pretočil rum v steklcnicc brez nadzorstva finančnega organa, se kaznu« jc zaradi tihotapljenja, kakor smo žc gori omenili.
Iz vsega tega jo razvidno, da jc drža« nje ruma na pipi v trgovinah ali žganja« rijah nedopustno in da zapade trgovcc ali obrtnik, ki bi sc tega nc držal tudi kazni.
j Stvar pa ni nevarna lc za prodajalca Icmvcč tndi za kunca, torei za občin«
stvo samo. člen 78. troš. pravilnika nam« reč izrecno pravi, da se smatrajo pred« meti, za katero jc oznakovanje predpi« sano, kjerkoli sc zalotijo ncoznakovani, za tihotapljene, zato so kaznuje tudi privatna oseba, ki bi kupila rum v ne« oznakovani steklenici, s 175 dinarji za vsako hektolitrsko stopinjo alkohola I torej s 70 dinarji za liter 40 odstotnega ruma.
Vse kar smo povedali za rum, velja v polni meri tudi za likerje, konjak in esence, ker znaša tudi zanje trošarina po 35 dinarjev za stopinjo alkohola, -iclja pa v gotovi meri sploh za vse pred« mete, za katere jc predpisano trošarin« sko oznakovanje.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Pšcnica: baška, 7«) do 80 kg, 2 odst. de« fektna, duplikat kasa 315 do 317.5. Oves baški 286. Turščica: baška, promptno, duplikat kasa 222.5 do 230. Fižol: dupli« kat kasa 520. Moka: «0» 480; «6» 3-10; «6.5» 310 do 315. Tendenca' ncsprcmc« njeno nestanovitna. Promet rkupno 27 vagonov, od tega 15 turščicc.
Svinjski sejem v Mariboru (16. t. m.) Dogon: 554 komadov. Povprečne ccr.c: prasci, 5 do 6 tednov stari 175 do 250,
7	do 0 tednov 275 do 350, 3 do 4 mcsccc 650 do 750, 5 do 7 mesecev 900 do 950,
8	do 10 mcsecev 1125 do 1250, eno leto stari 1500 do 1532 Din za komad. Mesne cene: 1 kg živo teže 17.50 do 18.75, 1 kg mrtve teže 20 do 25 Din. Koze, komad 300 Din, ovce 250, kozliči 75 dinarjev. Kupčija zelo živahna. Prodanih je bilo 334 komadov. Večina kupcev iz Dravske doline.
Trg z jajci (16. t. m.) Povprečne nn« kupne ccnc v Jugoslaviji se gibljejo med 1 do 1.25 Din. Na domačem in zunanjih trgih jc bilo v zadnjem času opa« žnti rahlo naraščanje cen, sedaj jc zo« pet mirno. Povpraševanje za konzervi« ronjc ic pojenjalo. Dovozi so se pri nas zmanjšali kakor običajno vsako leto v tem času. Kakor je iz podatkov gene« ralnc dirckcijc carin o naši zunanji trgo« vini razvidno, so jajca postala naš jako važen izvozni predmet. Preko Jcscnic jc izvoz šc vedno precejšen. Računa sc, da ie šlo tekom aprila in v prvi polovici maja preko Jesenic okrog 60 vagonov jajc.
= Carinjenje blaga na postaji Sušak.
Od 16. maja js dovoljeno na postaji Slišale carinjenje nvoznega, izvoznega in prevoznega (tranzitnega) blaga in so v te svrho izdano nastopna odredbe: Carinska prtljaga, ekspresno hi kosovno blago, dovoženi iz inozemstva po železnici ter dirigirani na carinjenje na postajo Sušak, fo bodo prevažali na stro-/I:o lastnikov v prostore carinarnice, ki se nahaja v mestu Sušaku ter se bo tam obavljalo uvozno carinjenje. Pošiljke v vozovnih tovorih so bodo carinilo v vagonih na postaji ali se bodo v primeru potrebo tor po nalogu carinarnice iztovarjalo v carinsko skladišče na pristanišču. Carinske pošiljke, ki prihajajo iz inozemstva na ladjah in katero so odrejeno za notranjost naše kraljevine, a stranko želijo, da. se uvozno carinjenjo obavi na kateri železniški carinski postaji v notranjosti, se bodo pretovarjale 7. ladjo v vagone pod nadzorstvom carin skih železniških organov. V teh primerih morajo stranko izstaviti tovorne liste ter jih najprej izročiti carinarnici, ki jih bo po predpisih obeleževala in potem v svrho odpremo blaga izročala železnici. Tsdo velja za carinsko blago, ki dospe na ladjah v pristanišče postaje Sušak in ki je odrejeno za prevoz skozi našo državo. Gledo carinjenja izvoznih pošiljk, izročenih na postaji Sušak na odpremo 7,t izvoz v inozemstvo, in za katere se želi ocarinjen,io na Sušaku, so morajo stranko same pobrigati.
= Konktirz za kontrolorje nter. Ministrstvo trgovino in industrije potrebuje več kontrolorjev m r in žigosačev kovin pri oblaetvih za kontroliranje moril in preiskovanje čistočo zlata in srebra v Vojvodini, Hrvatski, Dalmaciji in Sloveniji. Kontrolorji dobivajo osnovno in po-ložajno plačo činovnikov II. kategorije, a žigosači in kategorije ali zvaničnika po predloženih kvalifikacijah. Za mesto kontrolorja morejo prositi osebe 7, izvršeno srednjo tehniško ali vobčo srednjo šolo z izpitom zrelosti. Žigosači morejo biti osebo s končano nižjo rudarsko šolo ali s štirimi razredi Brednjo ali njej slične šolo (III. kategorija) ali zlatarski delavci in ostalo osebo s Usposobljenostjo 7.a kategorijo zvaničnika. Osebe, kl /.ele konkuriiati na ta mosta, morajo predložiti svojo prošnjo 7, vsemi potrebnimi dokumenti po čl. 12. zakona o či-i novniclma i ostalim služhenicima grad-Ijarifilrog rr.da, ministrstvu trgovino ia in-|(!u:-trijc najdaljc do 1. junija 1924.
rr- Zanlmanjo inozemstva za jugoslovanske suhe češpljc. Po poročilih, ki jih jo našo ministrstvo trgovino in industrijo prejela od naših generalnih konzulatov i7, Ilolandijo in Švedske, se na tamošnjih trgih opaža veliko povprašovanjo po suhih češpljah in pckrne7.u iz Jugoslavije.
== Oddaja In prodaje. V pisarni inžo-njorskega odelenja komando Savsko di-vizijsko oblasti v Zagrebu so bo vršila dno 2(5. maja druga ofcrtalna licitacija gledo oddaje gradbenih del pri ureditvi magacina 7,a oves. — Ravnateljstvo državnih železnic, v. Subotici bo Drodalo
dno 6. junija okoli 800 vagonov saj od lokomotiv. Natančnojše se poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Dtmajr.kn špekulacija v frankom. Z Dunaja poročajo: Na soji parlamentarič-noga posebnega odbora z.a bančnokomi-sijski zakon jo govoril referent Allina med drugim tudi o zadnjih dogodkih v bankarstvu. Izjavil je, da no bo zadevno stavil nikakih predlogov, ker gro tu za pojave, katerim jo zakonskim potom težko priti blizu. O špekulaciji s frankom je menil, da jo najhujše žo prosta-no. Kila jo to vsokako krizn, ki ni zaostajala za krizo 1. 1873.; zahvaliti pa. so jo vladnim meram, da kriza ni bila tako neposredna kakor v 1. 1P73. Kriza jo bila podeljena na daljši čas in so jo na ta način preprečila opasno?t momentano-sa zastoja celokupnega finančnega fn denarnega gospodarstva. Z vladno podporno akcijo se jo posrečilo pomiriti efektni trg. Končno ugotavlja, da jo inozemstvo 7. nakupom večjih paketov delnic. zopet dobilo zaupanje.
= Posvetovanja o fuzljah bark na Dunaju. Posvetovanja o fuzijah nekaterih tokom vojno in v prvih časih po vojni osnovanih malih srednjih bank na Dunaju se vrše žo daljo časa, kor jo pri današnjih kritičnih razmerah samostojno življenje večine teh zavodov izključeno. Tako so vršo pogajanja med Zentralbank dentselier Sparkassen ter Industrie- und Ilandelsbank. Ti'd i propadla Deutsche Bodenbank jn skušala doseči priključitev na Zontralbanko.
= Zastaranje terjatev v Avstriji. «Wienor Zeitung» poroča, da je določen kot prvi rok za zastaranje terjatev v Avstriji 1. januar 1925. Po preteku tega roka z a star.', jo vso terjatve za dobavo blaga, za izvršeno delo ali za kakršnekoli druge dajatve, ako so nastale pred več nego tremi leti. Rok zastaranja so prekine lo, ako so terjatev vtožuje ali na novo prizna.
= Vinski pridelek v Češkoslovaški v letu 1923. Po podatkih češkoslovaškega državnega statističnega urada je znašala v L 1023. površina vinogradnikov Češkoslovaške 14.654.70 ha, kjer so jo dobilo S66.143 lil mošta in Iz tega po kon-ianom vretju 329.506 hI vina (69.852 hI rdečega in 200.154 hI belega vina).
= Slabi Izgledi vinske letine v Madžarski. Iz Budimpešto poročajo: Iz vseh vinorodnih pokrajin državo prihajajo zelo neugodna poročila o stanju vinogradov. Zima in pomladni mraz sta napravila mnogo škode.
= Polom bančne firme VVelsz & Giack. Iz Budimpešto poročajo, da je postala insolventna siara bančna firma. Weisz & Glilck. Lastnika firmo sta, pobegnila.
= Velika ustavitev plačil v vinski stroki na Dunaju. Plačila jo ustavila vinska velotrgovinska firma Friedrieh Weil. Težkoče so nastalo i7, ponesrečenih špekulacij lastnika s frankom in z efekti. Med upniki sta baje tudi dvo mali banki.
— Mednarodni vzorčni sejem v Pado-vi. Za razstavljalo? in posetnike VI. mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi, ki so bo vršil od 5. do 19. junija, so italijanske državne železnice dovolilo znižane cene za. vozno karte 7..1 «tja ln nazaj«, in Bieer: od Postojne do Padove in obratno do Postojne: T. razred za razstavljale« 126.80, za posetnike 107; II. razr. za razstavljalce 87.20, za posetnike 72.40; IH. razr. za razstavljalce 53.60, za posetnike 42.80 lir. Od Podbrda do Padove in obratno do Podbrda: I. razr. za razstavljalce 128.20, za posotnike 108.10; n. razr. za razstavljalce 88, za posetnike 73.10; in. razr. za razstavljal co 54.10, 7,a posetnike 43.55; od Reke do Padove in nazaj do Reke: I. r. za razstavljalce 148.70, za posetnike 126.30; II. r. za razstavljalce 102.30, za posetni-ko 85; ni. r. za" razstavljalce 62.70, za posetnike 50.40 lir. — Znižane cene veljajo za vožnjo v Padovo od 15. maja do 19. junija, za obratno vožnjo pa od 16. maja do 12. julija. Karto 7,a «tja in nazaj«. se bodo izdajale v vseh obmejnih postajah (Postojna, Podbrdo, Reka) In v vseh Agencijah od 1. do 24. junija in imajo vrednost 30 dni. Za prevoz izložbenega blaga jo dovoljen 50 odst. popust normalno tarife.
Zupnl glasnik. Jugoslovensko Sokolstvo. Slavonsko Sokolstvo. Sokolska štampa. Razno. Sokolska kronika. Ispravak. (Popravki k prostim vajam in tekmovalnim vajam.) Iz uprave. — Vestnik priporočamo!
Pešizlet sokolskih društev Krško-Kajhonburg, prošlo nedeljo preprečen radi slabega vremena, se vrši to nedeljo 18. t. m. Odhod točno ob pol 3. popoldne kolstva in narave pa vsi dobrodošli. — nazaj v Rajbenburg, oddih pri g. Šandor-ju. Za člane izlet obvezen, prijatelji Sokolstva in naravo pa vsi dobrodošli. — Zdravo!
Zupan umerišega mesta — častni Sokol. Zupan ameriškega mesta Nebraske, Jim C. Dahlman, ima velike zasluge za češko Sokolstvo v svojem mesfu in njega okolici, zato so ga Čehi imenovali za častnega Sokola. Dahlman je nekdanji cowboy in njegova poštenost je prislovična, tako ila mu ne pravijo drugače kot cPošteni Jim».
Sokol II. naznanja tužno vest, da je njega dolgoletni, od ustanovitve društva zvesti član br Tone Vidmar včeraj umrl. Pogreb so vrši danes v soboto 17. t. m. ob pol 6. uri iz deželne bolnice. Članstvu in naraščaj se udeleže pogreba v kroju. Zbirališče ob 5. uri pred mrtvašnico deželne bolnice.
Sokol Štepanja vas priredi v nedeljo 18. maja 7,a vse članstvo in naraščaj vsled neugodnega vremena dne 4. maja izostali pešizlet čez Oolovec na Orle—Podmolnik —Sostro—Bizovik—Stopanja vas. članstvo v kroju. Zbirališče prod društveno sobo. Odhod točno ob 13. uri Povratok do 20. ure: Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabi k udeležbi.
Sokolski Vijesnik župe zagrebaekt. št. 5 jo izšel s sledečo vsebino: Dušau Bogunovič: Pred sokolskim saborom. (Nadaljevanje). Dr. Voja Kujundžič: O sokol-skoj solidarnosti. F. Katalinič: Važnost žcue u Sokolstvu. Okrožnica župuim društvom. Fr. Lhotsky: Nastup h prostim viežbama članova i članica li slikama).
Šport
Ilask : Ilirija. — Hrvatski akademski športni klub Iz Zagreba absolvlra jutri, 18. t. m. ob 15.30 nogometno tekmo z Ilirijo. Kakor vedno, vzbuja nastop Haška tudi tokrat mnogo pozornosti, kar je z ozirom na ugled in popularnost ki ju uživa Hašk širom države povsem naravno. Letošnji važnejši rezultati Haška so: proti Concordljl 4 : 0, proti Jugoslaviji (v Beogradu) 2 ; 4 ln 4 : 3, proti Oxford U. 3 : 1, proti Cuadjanske-inu 3 : 0. Kvaliteta Haškovega moštva, njegova izredna kombinacijska igra ter na drugi strani dobra forma našega domačega moštva obetata za jutrišnjo tekmo najlepši šport. — Pred glavno tek' mo se vrši tekma med junlorskim moštvom Ilirije in Panonljo, po glavni tekmi nastopita Slovan in rezervno moštvo Ilirije. — Predprodaja vstopnic v trg. J. Oorcc. Cene: numeriranl sedeži 20 Din, stojišče 12 Din, znižane karte za redno članstvo, dijake In vojake 8 Din, mladinske vstopnice za nedorasle do 14 let 3 Din. Slednje se Izdajajo le pri duevnlh blagajnah na igrišču, medtem ko se dobe znižane dijaške, članske iu vojaške karte saino v predprodaji.
Prvenstvena tekma Jadran : Hermes se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 18. url na prostoru Prlmorja. Prvenstvena tekma rezerv se vrši Istotam ob 9.30 dopoldne. Tekma odloči, komu bo pripadlo II. mesto v prvenstvenem tekmovanju ljubljanskega I. razreda. Oba kluba se nanjo mrzlično pripravlja in je računati na zelo ostro tekmo. Cegava bo zmaga, je po letošnjih nastopih obeh moštev docela negotovo. Občinstvu, kl se zanima za prvenstvene tekme naših domačih klubov, ki so za razvoj našega nogometa največje važnosti, bo omogočeno prisostvovati tej zanimivi tekmi, ker se vrši po tekmi Hašk : Ilirija, ad Maribor
Iz sekcije nogometnih sodnikov. Določijo se sledeči sodniki: Hermes ; Jadran g. ing. Hanuš, Hermes rez. : Jadran rez. g. Oregorič, Ilirija jun. : Pa-nonlja g. Hartinan, Ilirija rez. : Slovan g. Fink.
S. K. Ilirija opozarja cenj. občinstvo da so znižane vstopnice lo za dijake in redne klubove člane, ki se pa morajo vsi pri vhodu izkazati z potrebnimi legitimacijami. Za ostale posetnike tekem so na razpolago samo cele vstopnice. Istotako se bode pri vseh tekmah vršila stro ga kontrola sedežev, na kar se zlasti opozarja redno članstvo.
S. K. Ilirija. Plavalna sekcija Ima danes v soboto točno ob 18. uri nujni sestanek na Igrišču. Prisotnost obvezna za vse! — Seja gradbenega in blagajniškega odseka S. K. Ilirije se vrši danes ob 20. v sobi Športne zveze.
Službene objave LNP. Prvenstvena tekma Hermes : Jadran se vrši v nedeljo, 18. t. m. ob 18. na igrišču S. K, Primorje na Dunajski cesti. Službujoči odbornik g. N. Buljevlč. Blagajno Ima S. K. Hermes. Cene vstopnic po 20, 10 in 5 Din. Tekma rezervnih moštev se vrši na istem igrišču ob 9.30 dopoldne. Kluba morata postaviti k tekmam po tri reditelje in po enega stranskega sodnika.
Seja upravnega odbora LNP. se vrši v torek, 20. t. .m. ob 20. uri v sobi Športne zveze. Z ozirom na važnost te seje se pričakuje polnoštevilna udeležba. Tajnik I.
Olimpijsko moitvo : Hašk komb. 3 : 0 (2 : 0). V četrtek se je vršila v Zagrebu trening-tekma med našim olimpijskim moštvom in komb. Haškom. Olim pljsko moštvo nI pokazalo nič posebnega in so nekateri igralci docela odpovedali. V moštvu je kot desni krilec nastopil Beograjčan Martič, ki pa ni mogel zadovoljiti. Tudi Jovanovič je odpovedal,
Hašk Je nastopil s Kujundžlčem (Bačka), Vragovlčem I11 Pavlekovlčem (Oradjanskl). Ako ne bl bil napad Haška pred golom tako neodločen, bl bii Izid gotovo drugačen. Naši Izgledi, da bi na ollmpl. jadl vsaj častno odrezali, se tudi po te) tekmi niso povečali.
Pred odhodom v Pariz. Tudi do včeraj še nI nobene vesti o vladni subven. ciji za našo nogometno reprezentanco, Njen odhod torej še sedaj nI gotov. Ako bo dovoljena subvencija, odpotujejo na-ši nogometaši prihodnjo soboto v Pariz, Na svojem povratku igra naša reprezen. tanca na blnkoštno soboto v Curlhu pro-ti reprezentanci Severne Švice.
Ljubljanski športni klub. Danes, y soboto ob 15. sestanek članov veslaška sekcije, kakor tudi novo prijavljenih gospodov in dam v čolnarni radi razdelit, ve v moštva in določitve urnika. Pro. slm, da pridejo brezpogojno vsi. Neopravičena odsotnost se bo smatrala kot lz, stop iz sekcije. — Tajnik.
Kolesarska dirka v Ljubljani. Kakot smo že poročali, priredi Klub kolesarjev in motocikllstov Ilirija v nedeljo, 18. t. m. ob 15. svojo običajno otvoritveno dirko, na progi Zg. Šiška — St. Vid —. Zg. Šiška. Start in cilj na Celovški cesti pri 2 km. Sodeč po dosedanjih prijavah dirkačev, katerih je skoro 30 iz vseh krajev Slovenije, in ker sc je prijavila k dirki zopet stara garda Ilirije, Ogrin, Rebolj, Nardin i. dr., kateri so po več« letnem odmoru zopet vstopili v vrsto proti mlajšim dirkačem « favoritom, So« lar, Goltcs, Skrajnar, Bar itd., se nam obeta krasna, napeta in zanimiva borba na cilju, ker jc docela negotovo, kdo bo zmagal. Med prijavljenimi dirkači treba posebno omeniti g. Kosmatina od S. K, Primorja, g. M. Proška in I. Ramovža iz Jcžice, ki so si na kolesarskem polju spletli že lepe lavorike. Enako so tudi drugi klubi prijavili svoje najboljše vo« zače, ki bodo gotovo napeli vse sile, da dela. Četudi sc moramo naravnost vsem bodo častno zastopali svoje klube. Spre« jem gostov je v nedeljo ob 10. dopoldne, nakar se ob 11. dopoldne razvije povor« ka dirkačev po ljubljanskih ulicah. Ob 19. se vrši klubov družabni večer, na ka« terem se razdele nagrade zmagovalcem. Vabijo se vsi prijatelji kolesarskega športa. Odbor.
Stanje nogometnega prvenstva v Vojvodini. Somborski Šport (21 točk), Subotlški Šport (19), 3. Somborski Amaterji (18), 4. Bačka (17), 5. Sand (14), 6. SMTC (11), 7. 2AK (11), 8. St. Kanlža A. C. (6), 9. Sloga (6), 10. Con-cordia (3).
Klub kolesarlev In motocikllstov Ilirija v LJubljani vabi vse člane na sesta-nek, ki se vrši danes ob 19.30 v klubo-vem lokalu pri Novem svetu. Za vse dirkače, ki se udeleže jutrišnjih dirk, sestanek obvezen. — Odbor.
Obdrži zdravo telo, Za usta, zobe, grlo... rabi!
848-a
J[i4<(i
/
Lastnik In Izdajatelj Konzorcij cJntra». Odgovorni urednik Fr. Broiofli Tisk Delniške tiskarne, (L d. v Ljubljani,
lir rem ensko
Ljubljana 16, maja 1924.
poročilo
Ljubljana 806 nad moriem
Kraj opazovanja
ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavino mm
7.	763 6	15'2	vzhod	jasno	_
14,	762.0	25-6		it	—
21. 7,	764 4	190	brezvetra	u	—
7. 7,	764-8	170	brez vetra	jasno	1
7.	763 4	170	jug		—
7.	766 2	14-0	brezvetra	dol. obl.	—
LJubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb , . Beograd . Dunaj . . Praga . . Iuomost .
V Ljubljani barometer nižji tomper. visoka Solnce Tihaja ob 4 23, zahaja ob 19.5 Vremenska naooved za soboto: Leno vreme, morda nevihte.
pr. Skapln:
Mariborski repertoar
K poročilu a—r—a: cLinhartor Malič«k».
V <Jutru» 25. aprila jo napisal marljiv mariborski delavec a—r poročijo k piejnijeri {Linhartovega Matička>. V tcin poročilu pravi a—r, da emo dobili I« Ha6encleverjevi ekspresljonistlčui dra ini, kjer smo morali vzdržati Etlri ure z fnlm samim oJmorom 22kratno dviganje wstora, ponesrečeno Hauptmannovo Ha-nico, nato da Bino padli z oblakov med >klalovje eDivjega lovca», v sredo zvečer pa da se nam jo režal z odra Linhartov Matiček; v jeseni da nam je obetal dramski ravnatelj Bratina idealni program le-lošnje sezone, ki bi pokazal sistematično razvoj in kratek pregled dramske umetnosti; sedaj pa skače sem in tja kot bi nam hotel pokazati kubistično sliko velemesta, ki jo podobna potresu; umetnosti jo v tem bore malo>.
Ta napad na mariborsko dramo in njo nega ravnatelja Bratine je neosnovan. ii—r me je bil že leta 1922. naprosil, da pišem v <Jutru> kritike o važnejših dramskih predstavah. Takoj v prvi kritiki sem ludi lrratko označil svoje merilo za prebijanje umetniške vrednosti ne le gledališke umetnosti, ampak umetnosti »ploh. Tega merila sem se držal tudi pri vseh gojili objavljenih ocenah in zlasti tudi pri ocenah Hasencleverjevega ^Onstran iivljenja* in Hauptmannove <Hanice». V ipločnem sem v vseh svojih ocenah, ki so izšle v <Jutru» z veduostjo a—r—a, H je te ocene deloma sani tudi pred objavo čilal, pohvalil tudi stremljenje in liubezen, s kojo se Je ravnatelj Bratina i dramskim gledališkim ansamblom po-f»etil svoji važni kulturni nalogi. K temu sem bil Se tem bolj opravičen, kei zasledujem delo in razvoj našega gledališča že prav od prvega spočetka, od ustu-novitve do danes.
Ko mi je ravnatelj Bralina povedal, da uprizori Ilaseneleverjevo dramo »Onstran življenja*, sem ga prosil, da mi posodi db lo, da pa prečltam. Po dvakratnem preči-lanju sem izrazil svojo skepso glodo upri-toritve, ker sem si mislil, da se delo b
sredstvi mariborskega gledališča ne bo dalo uprizoriti tako, da bi nosilo umetniški pečat. Tembolj pa sem bil vesel, ko sem po predstavi spoznal, da je bila moja skepsa neopravičena, čemur sem dal Iv raza v svoji oceni v <Jutru», za katero oceno me je a—r prosil. Moja sodba o predstavi ni bila osamljena: priznaluo oceno kolikor glede sccnlčne uprizoritve, tako tudi glede idejne, vsebinske, so prinesli listi cTabor* od J—usa, <Obzor> v št. z dne 16. januarja 1924., cMnrlborskt gledališki list» in beograjska Comcdija. O delu samem in njega uprizoritvah v Progi in drugod so pisali tudi žo prej pohvalno iuozemski listi. Ravno to velja o Hauptmannovi <:Hanici>, četudi jaz sam z uprizoritvijo nisem bil zadovoljen, kar je bilo posneti moji oceni v cjutru*. Pripisoval pa sem to v prvi vrsti defektom dola samega.
Laube je bil gotovo vzor umetniško ho-tečega in delujočega dramskega ravnatelja. On je dobro vedel, kako se mora publika voditi, tla se jo slednjič privedo do uživanja lepega in dobrega. Zato jc pogosto predvajal lepa, težka dramska dela leto za letom pred prazno hišo, tla jo s tem svojo Dunajčano prisilil, spoznan Idejno lepoto, vteleseno v delu. Hage-mann pravi v svoji knjigi cTheaterregio. ^Pogosto pa sa zlomijo najbolj umetniški programi dramskih ravnateljev na nedo-statnih finančnih dotacijah*. To Je veljalo že pred vojsko ln kaj šele danes.
Ravnatelj Bratina nam jo res obljubil program, kojega karakteristična linija naj bi bila sledeča: Sophoclea: Ojdipus, Shakespeare: Hamlet, Moliere: Tartuffe, Zo-j la: Raquin, Ibsen: Rosinersholm, Maeter-linck: Aglavain et Selisette ln Hnsencle-j ver: Onstran. Dosedaj 60 se daln dela:
a)	Namišljeni bolnik, Dandin, Mercadet, Matiček, Rodoljube', Zenltev, 2 krat 2 je 5, Kamela skozi uho šivanke, Mogočni prstnu, kar bi bilo podrediti v glavnem pod kategorijo Tartuffa;
b)	Hasanarrlnica, Magdalena, Divji lovec, kar bi bilo uvrstiti pod Raquina;
e) Kralj na Betajnovl, Jesenske gosli, v Stilu Rosmersbolma; uprizori se še \ najkrajšem času že nsštudirano najnovejšo Remčevo delo Magda;
č) vrsti »Aglavain et Selisette* bl bilo podroditi pod Hauptmannovo Hnnico, do-čim stoji
d) uprizorjeno Onstran kot ekspresljo-nistično delo čisto zase.
Bratina nam je torej ostal dolžan Ojdi-pa, Hamleta in Aglavaina. Gorenji program se je razbil na nedostatnih finančnih sredstvih gledališča. Vsled skrajno znižano subvcncije gledališča sta morala od-pasti Ojdip in Hamlet. Ker stoji Bratina na popolnoma pravilnom stališču, tla su delo na odru sme dati lo v vsestransko dostojni opromi in ker Je zahteval od glt> dališča tako opremo, a gledališče mu te opremo valed znižano subvencije ni moglo dati, je deli za enkrat odložil. Obe deli sta se študirali, se nista črtali iz programa, ampak le odložili: za Ojdipa so se vršile žo skušnje, Hamlet pa je, kakor ml jc povedal ravnatelj, režijsko že končan. Maelerlinckovo Aglavaino et Selisette se ni dalo, ker prevajalec še s prevodom nl gotov. Glede Onstran jn menda tudi a—r—u znano, da jo moral Bratina lz lastnih sredstev nabaviti draperijc.
Po mojem mnenju je izven vsake di* skusije, da mora vsak resno stremeči dramski ravnatelj, ki se zaveda svo]c kulturne naloge, imeti voljo, pokazati sukccsivno na odru, ki ga vodi, vse pro, izvode dramske svetovne literature, ki nosijo umetniški pečat. Pri tem se nc sme zapreti niti pred najmodernejšimi deli, v kolikor so ti, kakor moderna u. metnost drugih pano?, organieno zrasli iz današnjega etat oziroma temperature d' ame. Gledališki ravnatelj nima le one razmeroma lahke naloge, nuditi publiki to, kar ona po svoji večini zahteva v zadovoljevanje zabave in senzacije, am> pak veliko težjo, pri tem pa tudi mnogo bolj nehvaležno, pa kategorično dolž> nost, vzgajati publiko po umetnosti k umetnosti. Da je dal ravnatelj Bratina tudi ekspresijonistično dramo Onstran, bi bilo po mojem mnenju celo podčrtati kot plus njegovega stremljenja, kar smo storili tudi jaz in drugi ter celo zagreb« Ški kritiki.
a. r. naj mi zato oprosti, da se ne stri« njam z njegovim objavljenim mnenjem, kar je on sicer moral posneti že iz mo«
jih ocen v <Jutru», ki so sc objavile z njegovo vednostjo, nespremenjene tako, kakor sem jih napisal po svoji najboljši vednosti in vesti. Od vsake kritike, da, od vsakega poročila v umetniških stva« reh zahtevamo, da jo konstruktivno in ne nasprotno. Zavedam sc tega glede gledališča šc tembolj, ker poznam staro gledališko pravilo, da slaba kritika ved-> no škodi, dobra lc redkokedaj koristi, a. r. pravi, da smo padli iz ponesrečene Hanico med skalovje Divjega lovca, v sredo zvečer pa da sc nam jc režal z odra Linhartov Matiček. Ravnatelj Bra« tina da skače sem in tja kot tla bi nam hotel pokazati kubistično sliko veletne* sta, ki jc podobna potresu, umetnosti pa da je v tem bore 'malo.
a. r. jc šel kot gledališki poročevalec veliko predaleč, ker jc poročal po mo> jem mnenju ucresnico. Sklicujcm sc v teh ozirih na ne Ic svoje kritike, ampak tudi na kritike v Taboru, Obzoru, Glc« dališkcin listu, beograjski Comcdiji. Pro pričati sem, da se a. r. nc bo postavil na svoj lastni visoki piedestal in zanikal vse drugo, kar so o mariborskem gleda* lišču sploh ter o uprizorjenih delih na* pisali tudi drugi, ki so sc vsi v glavnem pohvalno i/razili o stremljenju in izvr« šenem delu mariborskega dramskega ravnatelja Bratine.
a. r. mi bo gotovo oprostil, ako rečem da je zlasti tudi sedaj, ko so gledališče bori za svoj biti ali nebiti, napad na osebo, kl jc glavni steber drame, neume« sten. Tak napad bi bil le tedaj upravičen I ako bi sc bil ravnatelj Bratina skazal ! nesposobnim in bi se ga moralo odstra* niti in nadomestiti z drugo osebo. Tedaj bi bila amputacija potrebna in bi jo po» zdravil tudi jaz. Ravno tako, kakor na> sprotujem sedaj vsaki taki spremembi v opernem vodstvu, ker vidim tudi v rav« natelju Mitroviču resno stremečega ter zelo, zelo pridnega in delavnega vodjo mariborske opere.
Da se podam zopet k gorenjim oč:t> kom a. r.—a.
Ravnatelj Bratina ni bil obljubil, da poda ni odru kronologično historično sliko dosedanjega razvoja dramske uj motnosti pričenši z grško dramo Ojdu
poin itd. do Onstran. S stališča dana&nj« ga človeka in umetniški jc tudi skoraj popolnoma enako, ali nam poda glodc liški vodja kronologično nanizan razvoj dramske umetnosti ali nam le up tiso rt v nekronologični vezi rnarkantne uqict> nlšku proizvode. Saj jo mogoče spneje' manje od strani publike in zato tudi lo« čitev uiarkantnih potez posamoznih zgo< dovinskili tlel šo tem krepkejše, če so bistvena, vsebinsko iu tehnično karakto rlstična ločila pokažejo v kontrastih. Saj spada kontrast med elemente umetnosti. Zato sc ne morem strinjati r a, r.»etn, ki vidi v tem kubistično sliko velemesta, ki hi bila potrebna potresu. Pri vsem ten\ pa a. r. šc prezre, s kakimi, naravnost grozovitimi težkočami se morajo boriti vsi gledališki člniteljl od intendanta, obeh ravnateljev, do poslednjega člana dramskega in opernega cnscmhla, težko« čami, ki groze uničiti vso ljubezen do dela. Čuditi sc moramo naravnost vsem tem činiteljem, da no omagajo i»* tem dejanski križevem potu.
Tudi z Matičkom je Bratina zopet ravno Izvrševal svoj program. Pokazal nam jo i njim prvo slovensko, četudi nc izvirno dramo. Matička jc Linhart predelal po Bcaumarshais*>vi "La folla journce ou lc mariage de Figaro*. V delu jc zaslediti prvo nevihtonosno bli« skanjc francosko revolucije. Matiček je po svojem bistvu v slovenske razmere presajeni Figaro. Tudi vsebinsko je to« rej Bratina izvrševal z uprizoritvijo M«« tička svoj program. Dobro konštruktiv« no recenzijo je prinesel Tabor od J««.
a. r.<u odgovarjam lc zato, ker vidim v njem človeka, ki z veliko marljivostjo širi in jači našo kulturno delo in ker smatram, da bi molk na poročilo v «Ju« tru» gledališču lahko zolo škodil. Ker mislim, da poznam dobro voljo a. r.»a, sem pa bil tudi odkrit in resničen.
Ali ste že poslali ^ naročnino za „Jutro"
Z(	
( „Ii;!:oiitiIe"	
i 1» „2eiltn"	
j ,u:,a kosit.	
| 1 Din	
Posestvo
dkoro nov mlin, vodna mou ln prostor na razpolago 60 za kako drugo vodno obrt v lepem kraju ua Gorenjskem, naprodaj. Naslov povo upr. „ Jutra".	10111
Slane vsaka beseda 50 par. Za ..Dopisovanje" in ..Zenltve" ee računa vsaka beseda 1 Din. — Priobčujejo se le mal! oglasi, kl •o plačani v naprej. Plača ee lahko tudi v znamkah. Ka vpraftanja odgovarja uprava le, Ce Je vpražanju prlloSena znamka za odgovor ter manlpulacljeka pristojbina (2 Din).
(dobe)
Kontoristinja
vofefia poleg nemšMuo tudi francoščino, se eprejmo. — Ponudbe na naslov: E. Mal-bipe. Ljubljana, Krekov trg it, 10.	10236
Provizijskega potnika
vpeljanega pri Industrijah, ! < e tvrdka Al. L a m p r e t, Ljubijaua, Krekov trg 10.
10233
Kuharica
lamogtojna, vsestrun6ko Izurjena, ee Ifcčo z u trgovsko hi?o v malo mesto Slavonijo. l»oplse na g. Bella Drucjcer, r&ki-ac, Slavonija.
1 Mlad trg. sin I Moško kolo
1 absolvent trg. gole, zmoZen dobro ohranjeno, poceni na-, voditi samostojno kako pod- prodal. — Ogleda se lahko j JetJe, kl bl poleg toga labko vsak delavnik od 18. do 20. J opravljal službo šoferja, ISčo uro na Vidovdanskl cesti 8. mesta. Orem tudi na posest- \	10337
vo na deželo. Nastop takoj I -..... ■ ■ —......... 1
ali koncom junija. Na željo kavcija. Ponudbe pod značko ..Trgovec" na upr. ..Jutra".
10073
Plačilna natakarica
za restavracijo ln dobro Izurjena kavarniška donaSal- . ka. z večletno prakso, iščeta »Jutra", mesta, event. tudi v sezoni. Cenj. dopise pod ..Prometno mesto" na podružnico Jutra . v Mariboru.	10S55
Auto
30 HP. čisto posebne prvorazredno marke, 4—6 sedc-iev, starter, elektr. svetlo, malo rabljen, dobre gume, vse v najboljem redu, fo radi 6elltve proda. — Dopise pod ,,Posebnost" na upravo 10329
Trgovski pomočnik
a dobrimi spričevali, 1 S S e mesta v trrcovhii z mefi. blagom. Ore tudi na deželo.
iCM4tL Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Pošten"	mooa
Omaro za led
ima naprodaj Oficirski dom v LJubljani. Vprašati od 19. maja med 2.-3. uro v Oficirskem domu, vojašnica vojvode MlSlča.
Peki in mokarji!
Ržena moka. fina, sveža, suha in popolnoma čista, ee dobavlja franko Ljubljana po 4'60 Din v vsaki množini. — NaroČila Je nasloviti na Valjčni mlin Ivan Nastran, Homec, pošta Radomlje.
10212
Gostilničarji, pozor!
Vsled selitve trgovine razprodajam po najnižjih conah prvovrstna ljutomerska in halo£ka vina, letnikov 1021., 1022. in 1923. od 5« litrov naprej. GJuro Valjak, Maribor, Mlinska ulica št. 2.
10037
Lepa vogelna parcela
s Be obstoječim vodnjakom v Rožni dolini, so ugodno proda. Polzvo so v Rožni dolini 236.	10364
Zidana hiSa
z gospodarskim poslopjem in kletjo, v prijaznem kraju Štajerske, so proda. — Lep vrt Badonosnik ln vinograd, 15 minut od postajo mesta. Cena 62.600 Din. — Naslov pove uprava ..Jutra". 10361
Majhno oprem, sobico
išče za takoj gospod. Ponudbo na upravo „Jutrft" pod ..Sobica".	10203
Opremljena soba
se odda na Blelweienvl cesti samskemu gospodu. Naslov v upravi ..Jutra".	10321
Mikroskop Relchert
Posestvo
Lepa soba
pri fini rodbini, so	odda p
1. julijem. Soba Ima	poeebnl vhod. elektr. rnzevetljavo ln
leži v najlep&i legi	mestne
porlferlje, 10 minut	od gl.
pošte. Naalov povo	uprava
„ Jutra".	10338
Imperial!
Narnanlto naslov — ko sto ponudili pisarno — na upr. ..Jutra" pod „Iinperial"
Poznanstvo želita
vzamem v najem. Ponudbe dva mlada gospoda, eden 8ta-pod ..Zemlja" na upravo Jerc, drugI Ceh z dvoma go-Jutra"	10206 »podlčnaraa. Korespondenca
"	'	i po možnosti v nemškem lo-
zlku pod šifro ,.fttajorc-čoh" na upravo ..Jutra". 10360
Majhno pekarno
kupim pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 100.000 takoj, drugo po dogovoru. Event, jo vzamem v najem takoj
Resnega znanja
Bell privatni uradnik. 29 let
fn1,,-ara«
1000 litrov jabolčnika I teli ali v mertu. — Naslov . , . , . ,. ,, P°Te uprava ..Jutra". 10353 tn 2001 oeta ln Jabolčnlka,
Kontoristinja
Knjigovodja-
bllanclst, prvovrstna moč z <!olgqlctno prakso na vodilnih mestih, v trgovskih, in
10298 btcolnitaren, dobro ohranjen. pr0(fam. _ ponudbe sprejemi I
--M proda. — Naslov pri po-	[rran MaJinek, Orm, Novo
druznicl „Jutra" v Mariboru mmto.	1026S
lOoSS
Slamniki
slovenskega ln nemške' jeatba tar samostojna i Vijlgovodstvu ln korespon
Sftncl, tlužho.
!«»««•» •.Asi'" še dobtjo"po~žeio"' ugodnfčeni! Kieiiscn, uvoz JaJc, JHi^ ta jaupen" na upr. „ Jut roj spr.jemajo
B PI a m e ne™ n o ri u rih o' « f""!!"^1?' "»"'"i" 'po«- za dame. gospod« tn otroke Iti SL,, ., p jfU,h'	premenitl mestn. vseh vrat, najnovejših oblik,
:.	uit • tr. Crntene nonurthr nnd Ar?il.»n ca	n r\ v.Ia 11 r-Art n 1 o.ni
Pekarijo
vzamem v najem pod ugodnimi pogoji brez Inventarja. Naalov pove uprava ..Jutra" 10311
Kupiti ali prodati
Prostor za delavnico
2 ključavničar, vajenca
takoj sprejme J. Elanovto,
UJur-avnlCarstvo, 6'elenburgo-va ulica (t. e.	10166
10320 obllknnjo
»e tUdI v pre- vi,., stanovanjske, trgovBk. !s5em 7 J1«*?- Ponudbe Prva atojnlca na )n (,|jrtnB t,iee. kinetska po- 1° poslati pod ..Prostor na
Sv. Jakoba trgu. Ljubljana, vs&ktt sredo in soboto. 10302
aeetva, graščine. Jage. mline, uP'»vo stavbne parcele Itd. I--—
..Jutra".
10326
Modistka
Z. Oorjanc & Co., Ljubljana, ,, , ; Sv. Petra ce.ta it. 27. poleg Naslov pove uprava hotela ..Tratnik" sprejema' I vankovr&ftta popraviln elam-V Ljubljani ep rej me taltoj nlkov in svilenih klobukov.
Zavarovalnica
Več sposobnih, po možnosti Postrežba točna. «v zavarovalno stroko vpeljanih potovalnih organov In skviziterjev. VISIna mese«ne MaCo, dnovnico in provizijo l'» dogovoru,— Pismeno po-liurlbe s podatki dosedanjega tlužbovanja iu reforencamt »AJ «c naslove na upravo ..Jutra" pod 6Uro ..Tiajen laslužok".	10350
729
Prodajalka
'lolikatesne stroke, do-moč, se Bprejmo takoj, r Ponudbe na poStnl predal G, Celja.	10344
Brusimo v Celja
f Prešernova Stev. 10) britve,
Škarje ln vsakovrstno orodje 10310
»1»
(iščejo)
Službo k otrokom
^•o takoj lSletna deklica. •j1 govori slov. ln nemško, f^atlov povo uprava ..Jutra" 10137
Koleselj
fllsto Selezen, eno- aH dvo-vpreicn, v dobrem stnnju. se proda. Pojasnila dajo 1. Rnn-zlngcr, Zagorje.	1023S
Registrirno blagajno
prodam po zelo ugodnt ceni.
Jutra" 10262
teljico do 2-1 let staro, svrho jtenltve. Samo gospodične dobrega srca. neoma-deževane preteklOFtt, katerim Je predpogoj sreča, ne pa samo udobno Življenje, naj se blagovolijo oglaaltl. Tajnost s Častjo zajamčena. Na vsak! dopis se odgovori. Resne, nean^nimne ponudbe se proeljo pod ..Večni maj" na upravo ..Jutra". 10032
Otročja posteljca
ge ■ dobro ohranjena, se proda. — Naalov povo uprava ..Jutra".	1.0307
oddati aH najeti [ Dobro vpeljana trgovina
stanovanje, sobo, trgovske in	? meSonlm blagom na do-
obrtno lokalo	*e l- prometni totki, z
...	,.	velikim prometom, se tr.KoJ - -- — .
najeti ali oddati posojilo	proU gotovini proda. Potre- j Ponudbo n0( upravo
Za pouk
ln konverzacljo lSčeta 2 gospodični učitelja ali učiteljico, kl zna porfektno nemški.
morete najuspešneje le potom
«Posest»
Realitetna pisarna, d. s o. z. V Ljubljani, Sv. Petra o. 24.
1022-a I
Kopalno peč in banjo
prodam za samo 7000 kron. Vlktorln, Mestni trg 24/11.
Moško poletno obleko
dobro ohranjeno, prodam. — Prisojna ulica 3/1, vrata 4 (od 2.-4. ure)	10300
Brockaus-Lexlkon
1923, nov, prodam za 1000 Mariboru. Din. Naslov v upr. „Jutra"
10285
ben kapital približno 200.000 Din Olzra so le na resne ln zpiožno reTlektnnte. Naslov pove uprava ..Jutra". 10301
Na stanovanje in hrano
tn celim Inventarjem elektr. ' B0	,prejm<! ,ak„j eolldon g0-
razsvetljava, vodovod, pral-	yJ BrodtalJ mcil0. B_
nlca, gospodarsko poslopje,	, uorava Jutra" velik vrt, vso v dobrem sta- Na3,0T p0T0 uPraTa nju, se takoj proda. Naalov I pove podružnica „Jutra" v i ' " ■■ 10000
pod ..Porfekten"
Hiša s pekarno
Poučujem nemščino
ln Italijanščino, kakor tudi konverzacljo. — Kapelnlk Tauor, Opora.	10216
Katera gospa
alt gospodična bl bila pripravljena moji hfierkl birmo vozattT — Naslov povo upr. „Jutra'\	10360
Pozlati se
pogrebni ae. ponikla (»r. po-bakri se. Tovnrna za lorenje droglh kovin. — Sp. SlSka. Jernejev. Cftrt žtev. 281.
S300
Posor I	Fosor t
Važno I •
Izdelovanje hrušenoga ste-10342 kla ter najfinejlih id D»j-trpežnejiih ogledaL V pn-pravilo se sprejonia tudi »Ukru ogledala, t eue brez konkurunčne. Zadostujo dopisnica, ter pridemo v svrho proračuna in eveot. naročile tudi na dom.
..Ogledalo" družba r..o. z.
Ljubljana, Sp. Miška, Kolodvorska cesta št. 160.
špecerijstka, prvovrstna moS, zanesljiva in poštena. Nastop takoj. I. Dečko, Celje. 2422/a
Samozastopstvo
katerekoli braužo za pokrajino Bologna in »amo od prvovrstnih jugoslavonskih veletvrdk, ae tiče. Usnjeni dopisi v italijanskem ali francoskem joziku su nasloviti na tvrdlto ANTONIO DONINI, BO-■J476/1 LOČNA (Italia), Via Lame 30/41.
Viakovritno
MOŠKO PERILO
po sinitinl ceni
priporoča
Tovarna perila „TRIGtAV£
a. VOJSKA * DBUO Ljubljana, Kolodvorska uliea i tor. R (nasproti hotela Štrukelj). 709a

Avto-pnevmatika,
različnih velikosti, se dobi najcenojo pri O. Žužek v
Ljubljani, Sodna ulica fet. 11 i nov. kakor tudi približno 9015 vagonov suhih bukovih
Prlčes hlače
malo rabljene, prodam. — Naslov pove uprava ..Jutra" 1207
Gospodična
• primerno Izobrazbo, vaSCa »lov., nemškega tn italljan-8-iega Jezika, želi premenitl »neslo kot trg. pomočnica spec. stroke, eveut. vntopi tudi kot začetnica-blagajnl-en rit a, najraje v me,tu. — leaudbe na upravo ..Jutra" Poti ,.Zanesljiva opora".
0881
Gospodična
»rtdnjlh let. »elt mesta b Kakemu boljšemu vdovcu ali tamskemu gospodu kot. go-jrodluj., za vaa tilnua ln j "hinjaka dala. Nastopi ta- i «'!■ Ponudbe pod ..Srednjih 1 tet" n* upravo ..Jutra".
Kolesa,
najboljša ia najcenejša, bo dohe pri O. Žužek, Ljubijaua Sodna ulica 11.	90U
Oglje — drva
bukova, brezova, več vago-
..... 20
tn
veft vagonov brezovih drv proda Pukl Filip, 8oStan.l.
10309
Išče se stanovanje
vsaj 2 sob. kuhinje In prt-ttkltn v Ljubljani, so ISče. Plača so event. 1—2 leti naprej. Ponudbo pod ..NuJno" na upravo ..Jutra". 10128
Opremljeno sobo
ISče takoj gospod. Ponudbe kozolec ln "a""in četrt"°or'aTa z navedbo stanarine pod Slfro zemljišča okrog žage. s nad- •'Sot,a 003 ua upr. .Jutra.
nim vrtom, vse ob državni ------------—
cesti, približno 10 fem oddaljeno od postajo St. Peter v Savtnskl dolini. Naslov povo uprava ..Jutra". 10070
Vodno žago
z dvema ventcljankama In clrkularjom z veliko perma-mentno vodno močjo, so takoj proda Nadalje ononad-Btropna bISa, pripravna za kako tovarno, hISIca z dvema htanovanjlma za Žagarja,
Ugodna prilika.
Ivan Prlman Zagorje-Topltce St. 65, proda novo, nerablja.
Mizarski sknhelnlk
dobro ohranjen, ae kupi.
no josenovo (ornlrano tpalno Tribuna F. n. L.. Ljubljana, opravo za 4500 Din. 10258 Kariovska costa it. 4. 10214
Stroj za trenje čresla proda Alojzij Kane
Vrtne stole
prodaja najceneje Rožmanc t Komp., LJubljana. Mlr-Je 4.	0282
Lokomobtla
Kože divjačine
^1030^	vrst. kupuje Bkozl celo
i leto tn v vaakl množini T), i Z d r a v I tf, trgovina usnja.
Majhno posestvo
na Gorenjskem, 1 uro od železnice, obstoječe Iz hISe, gosp. poslopja In hleva. 16 mernikov posjana, ltoSnJo za 3 živine ter po dogovoru 2 do 30 Jobov gozda, so proda. Ponudba, ozir. vprašanja na upravo ,,Jutra" pod znnčko ..Industrijski kraj". 10278
HlSa
Ljubljana, Sv. Florjana ulica ^^o^Vn™ aK'vHom"!
SC«	' 1.-4 mnrl AH nralnv «n Oft m«
Mesečno sobo
v sredini mesta aH v bližini pokrajinske uprave, Iščem — po mogočnosti s brano, i Ponudbo pod ..Solldnost" na j upravo ..Jutra".	10340
2 opremljeni sobi
; z električno razsvetljavo ln s posebnim vhodom, eo odda za takoj aH s 1. junijem stranki brez otrok ali dvema mirnima po3podoraa. Naslov povo uprava „Jutra". 10839
Soba
se odda v sredini mesta boljši gospodični. — Naslov povo uprava ..Jutra". 10332 i
Fotografični aparat
10 X 15, z dobro optiko, ku-
3 P. 8.. takoj naprodaj* — Ptm- — Pouudbe na upravo --	- 10168 i »Jutra" n od -Photo". 10185 i št.
10318 t Elsner. Etofevosrad*
Ir! mori 43 oralov ln 00 m" 1 parcela njive v Izmeri 33 arov 45 »n2. se proda za Din 66.250 (265.000 K) V Zg.! Otoku pri Radovljici. — Več v. .električno razsvetjjavo. eo povo Ivan Roamnr. Goric« odda. — NftBlor povo uprava " "p. RadovUlCA. 0857 I „ Jutra'V
Izhajati je začel znameniti
SienMczev zgodovinski roman
lloman, ki je okrašen z lepimi ilustracijam!, bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25-— Din. Celemu romanu bo pozneje cena v knjigotrštvu za 30°/o višja. Prvi zvezek jo že izšel. Naročnino jo treba poslati vsaj za en zvezek naprej. NaroČila sprejema
TISKOVNA ZADRUGA V LJubljani, ST* ST* PreSernova ulica 54.
Malhna oprem, soba
tu^ns

_.. , ,	Sobota 17. V. 1924
»Povedal sera Vam Istino, kakor ml je znana, In Vara isti-na zadostuje. Jaz priznavam svoj poraz. Ne vem naprej. Zato opuščam borbo, ali bolje, podvržem se Vašim ukazom, Vaše. mu vodstvu. Samo rešite Ano Marijo!*
«Rešiti Vas hočem vse tri!» pravi Don Luis. »Jutri zvečer bo po napovedi izšlo četrto pismo in za pozneje je napovedano peto. Tako imamo še dovolj časa, da preštudiramo situacijo in najdemo, kar je potrebno. Vsekakor ne vemo pravzaprav, kje stoji nasprotnik in kdo je. Z novimi podatki, ki jih združim s starimi, bom preiskoval in iskal. Bistveno pa je, da bom prisostvoval sestanku petindvajsetega maja.»
«Mislite samo na Ano Marijo, rotim Vas! Žrtvujte mene, če je potreba, žrtvujte Florenco! Oovorim v. njenem imenu ravnotako kakor v svojem.*
«Rcšiti Vas hočem vse tri!* pravi don Luis. Potem zapre vrata in pravi: «Ne zganite se, ne odpirajte nikomur, naj pride kdorkoli, iz nikakršnega vzroka, marveš čakajte, da se vrnem. Sicer pa ne bosta dolgo čakala.*
Vrata zaklene za seboj z dvojnim ključem in odide v prvo nadstropje. V sebi ne čuti one radosti, ki ga je navdajala navadno pred pričakovanim spopadom, kajti cena današnjega spopada je Florenca in ta cena je tako draga, da Perenna proti svoji volji ln navadi vztrepeta. Poraz bi bil zanj hujši od smrti.
Z okna stopnic zapazi stražnike, ki nadzirajo dvorišče in ogledujejo po oknih. Tudi zagleda skozi okno svoje pisalne sobe Webra, ki stoji pri oknu in se razgovarja s svojimi stražniki ter jim daje nekakšna povelja.
«Za vraga,* sl misli, «on je ostal na svojem mestu! Zadeva je zamotana! Vidim, da je nezaupljiv. Vsejedno, preeani-mo gal*	_
JUTRO s. št. 117
če so še tako resnični, ne prepričaš policije. Povrhu pa še Hi-politova pisma, ki so vedno bolj potrjala prepričanje...». «Kako si razlagate ta pisma?»
«Sploh si jih ne znam razlagati. Nisem poznal skrite in na tihem tleče Hipolitove ljubosumnosti. Na drugi strani pa se je delal, kakor da nama zaupa. Kdo mu je vtepel v glavo, da mu streže va po življenju? To mi ni razumljivo. To je tajnost! Odkod prihajajo njegove sanje, njegovi strahovi? Pisal je, da jc v posesti naših pisem. Kakšnih pisem neki?*
«In kaj mislite o ugrizu, o sledovih zobovja, katero je bilo nepobltno spoznano za zobovje gospe Fauvilleove?* «Ne vem. Vse to mi je nerazumljivo.* »Niti tega ne veste, kje naj bi sc bila gospa nahajala in kaj naj bi bila delala med polnočjo in zarana?*
«Niti tega. Domnevam, da jej je bila nastavljena kakšna past. Toda kako? In od koga? In zakaj ne pove tega, kaj je delala v tem času? To mi je uganka. Bojim se, da gre za kakšen misterij... bogve ...
«ln oni večer, na večer zločina samega so vas samega videli na postaji Auteuil. Kaj ste tam delali?*
«Odhajal sem proti Boulevardu Suchet in sem korakal pod okni Ane Marije. Ne pozabite, da je bila sreda. Vrnil sem se naslednjo sredo, točno v sredo zvečer, ko ste izvedeli za moje bivališče in je sporočili Mazeroux-ju.»
«Dalje. Ste li kaj vedeli o Morningtonovi dedščini?* «Niti jaz in niti Florenca. In preverjen sem, da o tem tudi Ana Marija in Hipolit nista imela pojma.*
*.Ste li bili prvikrat v podrtiji v Formignyju?» »Prvikrat. Najin strah pred najdenimi skeleti ni bil manjši ko Vašo začudenje.*
Don Luis umolkne. Nekaj trenutkov še razmišlja, potem vpraša:
»Izvedel sem od Vas, kar sem potreboval. Mislite Ii, da ste mi povedali vse, kar ste smatrali za potrebno?*
»Da.*
»Trenutek jc odločilen. Morda se ne bova mogla več videti. Povem še to, da mi niste dali nikakršnega dokaza za svoje trditve.®
«Kakšnih?» vpraša Sauverand.
Da uredi kaos idej in novic, ki so sc zmedle y, njegovi glavi, vpraša don Luis Sauveranda:
«V jutru znanega zločina, ko jc neznancc s palico iz ebenovine vstopil v kavarno «Pri novem mostu* in potem sledil inšpektorju Verotu, kje ste bili Vi takrat?*. »Doma.»
«Ste li gotovi, da niste stopili na ulico?* - > »Absolutno siguren in z isto sigurnostjo in iskrenostjo Vatn Izjavljam, da nisem nikdar stopil v kavarno «Pri novem mostu* in da za ta lokal sploh ne vera.*
»Dobro. Kaj pa potem, ko ste izvedeli za vso to zadevo, zakaj sc takrat niste takoj javili pri sodniku izsledniku ali pa na policijski prefekturi? Saj bi bilo vendar bolje, cla bi sc bili sami javili, kakor pa da ste pričeli nejednako borbo.*
«Mislil sem tudi na takšno postopanje. Toda takoj sem razumel, da jc mahinacija, ki jc proti meni razpletena, tako 'dobro in satansko zamišljena in pripravljena, da moja resnica justici ne bi zadostovala. Dokazov pa boljših doslej še nimam. Prav zato sem se obrnil v skrajni sili na Vas. In proti nesreč-nici so bili zbrani takšni dokazi, da so bili uničevalni, čeprav neresnični. Ni li vsakdo bil prepričevalen, ker sc je dokazal ugriz njenih zob? Dalje pa so moje prve pogreške, beg, uboj Anceni itd., le potrjale splošno mnenje in sumnjo proti meni. Zato mi je preostalo edino sredstvo, da sem ostal svoboden In skrit*
»Pa vsaj ona bi bila mogla govoriti!* «Da naj bi bila govorila o najini ljubezni? Najbržc jo je zadrževala ženska sramežljivost in če bi jo tudi bila premagala, kaj naj bi bila dosegla? S takšnimi subtilnirai občutki,
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIIHIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllHIHI
| Kdor želi ugodno preživeti svoj 9opnst j
na obali našega Jadrana, se mu priporoča posebno	jj|
! prvorazredni hotel PENSION »ROKAN. v Selcih,	j|
21 /, km od Crlkvenlce. Hotel ima veliko teraso	s
j s krasnim razgledom po daljni okolici, kakor n«	g
j Učko itd. Lastno moderno kopaliSče, eno izmed	g I najboljših n* Jadranu, takoj pred hotelom. — lz- g
\ vrstna kuhinja I Cene zmerne I Velika auto-garaia. g
Najtopleje sc priporoča Alojzij Beranek H
i fS.j-a	' lastnik.	g
[||||||l|lllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'llli
Trboveljski premcg in tirva
dobavlja
Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kraija Petra trg 8,
Telefon 220.	PlaCllo tndi ua obroka.
išče v vseh mestih Jugoslavije
zm©Ine zastopnike
s prvovrstnimi referencami, v Evrho upeliavo dvojih uovosrebrnih izdelkov. — Ceuj. ponudbo v francoskem ali nemškem jeziku se blagovolijo nasloviti na: Firma TASSISTRO ALFREDO, GENOVA, Via Carlo Al-berto 41.	2176/a
Izdeluje Foto atelje I. POGAČNIK
Ljubljana, Alekaandrova 3.
loLa.ll1
s kapitalom od 8 .000 Din naprej so sprejmo v zelo fcoristnonosuo trgovino ua deželi v telo prometni točki, »jer bo lahko bavi z vsem mešanim blagom in deželnimi pridelki ua debelo. Družabnik jo lahko pri delu aktiven ali neaktiven. Lo na takojšnjo in resno ponudbo ee ozira pod ,.Zlata gruda" na upravo ,,Jutra".
2456a
najnovejša Iznajdba!
Brez kvarjenja blaga k« ml&no anaienje in mki vrstno barvanja oble!
Anton Boe
LJubljana. Selenbargava Bl.l Lnadslr, «•«/. GIMč 41
mmtmmm
blaga za obleko in perilo nikdo ne
toda po izredno nizkih cenah ga dobito pri tvrdki
Najboljša
PUCH-KOLESA
Staro in mlado
vse kupuje pri
Šinkovcu.
Vedno novosti!
Svila za obloke, o.rčp, etamin, modni nakit
'Svileni jumperji od Din 180"— naproj, volneni jumperji od Din 88 — naproj, blago etamin od Din 184'—• naprej
Perilo za gospode, kravate, nogavice, rokavice itd.
Majr.elj & Hajšelj
(bivša proskrbovalnica) Ljubljana, Turjaški trg št. 1 Velika zaloga najrazličnejšega ma-manufakturnega in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst Vsak si naj ogleda. Krojači in preprodajalci poseben popust!
nove konstrukcije z garancijo po znižanih cenah priporoča
IGN. VOK ?ou
Ljubljana, .Sodna ulica 7, podružnica Itfovo zneslo.
majice, perilc kravate, palice nahrbtnike itd
nudi najugodneje
registr. zadruga z oinojeno zavezo
Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2
Tehniško vodstvo z oblastveno-avtarizlrarlra
gradbenim inženjerjem. Projektira in Izvršuje vsa v stavbena bi inžonjerako stroko spadajoča dala.
Delo solidno!	Cene konkurenčne!
IVAN ZAROTNIK
Telefon St 37D mestni tesarski mojster Telefon št. 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. A I	Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
J Parna ža^a.	a	Tovarna furnirla.
VfPttltf ku POHLIN & DRUGOVI-
^ ¥ M iS li J!. = KAMNIK (Slovenija) =
tvornica vlasnic, rinčlc, kljukic za čmlje in kovinastih gumbov
Centrala: Ljubljana I, poštni predal itev. 188	811 a
se priporoča za cenjena naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvrže. Zahtevale vzorce in cenilci
G1ANN£Q GIUSEPPE tvornica vrvi vsakovrstne kakovosti BUSTO AHSSZIO (licUa) auca
Corso XX Settcmbro 1(5	Telefon 113.
Povečana produkcija in izvoz vrvi za transmisije veliko napetosti, izdelo-anje po selfaeting načinu pleteno motvozo za vlaknato '»"'jo, pri katerih se uporabljajo vlakna Mako iu Ameriko. Korespondenca italijanska in francoska.
v veliki izberi nudim nizkih cenah. Prevzame tudi vsa popravila,
Minka Horva
modistka 654 Ljubljana, Stari trg S
Pravi „Golser"-Sevljl, fiei za smuči ter lovski čei vseh vrBt bo izdelujejo znani solidni čevljars delavnlol 27
za damo in gospoda, najnovejših novosti, ravno tako preoblikovanja in prebar-vanja se izdeluje po konkurenčni ceni.
LJUBLJANA TurJaSki trg (Breg)
Istotam bo izdelujejo ti v86 vrsto drugih obuval, najpreprostejše donajfine
izdelavo. 0H6 tolldiiil Postrežba toC
za Ljubljano in okolico razpošilja

na vagone in tudi manjšo količino po ceni od:
72 Din za 100 kg franko sodi,
62 „ „ 100 „ brez embalažo,
66 „ „ 100 „ franko papirno vročo,
ni sicer franko postaja Zidani most.
Za kakovost Portlandcemcnta prevzame ravnateljstvo vsako odgovornost.
Cement jo bil v mesecu januarju 1924 od strani komisijo Gradbene direkcijo iz skladišča v svrho preizkušnjo na Uni-verzltetn Beograd, Zavod za is-pltlvanje gradj. materljala v poslan in izkazuje oOfi kg na cm3 pritiska.
Osobna ali pismena naroČila — tudi izpod 1 vagona — spiojema
Ravnateljstvo tovarne cementa Zidani most. «»a
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje in sočuv-stvujejo z nami ob izgubi nepozabne soproge, matere, hčere in tete, gospo
Marij © Bra¥iai6ar, rojj. GSfcss
vsem, ki so jo v tako mnogobrojnem številu spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem cvetja in vencev so tom pdtem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebej bodi izrečena zahvala gospodu Burgerjn, upravitelju steklarno gospodu Koširju in Glasbenemu društvu za pretresljive žalostinko ob krsti pokojniee.
Kočevjo-Hrastnik, meseca maja 1924. 2476/»	Žalujoči rodbini Bravničar-Goiz.
Od globoko žalosti potrti naznaniamo pretužno vest, ila jo preminul naš ljubljeni, predobri soprog, skrbni oče in brat, gospod
arhitekt
Jesenice
Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžal« Zagreb. t
Izvršuje privatne ti industrijske stavba proračune, načrte, ct nitve, posebni oddele za arhitektura