Ljubljana, sreda M. mafa 1943'XXI Cena so ccntt UREDNIŠTVO U* UPRAVA! IZKLJUČNO ZASTOPSTVO M OgiAM k DNIONB FUBBI.ICITA ITALIAN A A. A- MLAItO IM: Sl-22. 31-23, 31-J*, 31-35 In 31-J pri pofttno čekovnem H-—te. CONCESSIONARIA ESCLUSTVA par te pubblicita oročilu, so bile doslej ugotovljeni' samo v mestu Cataniji, kjer znašajo 5 mrtvih in 19 ranjenih. Najvišje nemško odlikovanje hrabrega italijanskega mornariškega oficirja Berlin, 25. maja. s. Na predlog šefa glavnega stana nemške vojne mornarice, je Hitler odlikoval korvetnega kapitana Gian-franca Gazzano z viteškim križem reda železnega križa. Ob sporočilu pojelitve visokega nemškep- odlikovanja hrabremu italijanskemu poveljniku omenja nemška pol-uradna agencija. da je kapitan korvete Oszzana, poveljnik neke podmornice, potopil 12 sovražnih trgovinskih ladij s skupno 101.229 tonami. Torpediral je nadalje eno križarko razreda Pensacola«. Razen tega, dodaja poročilo nemške poluradne agencije. je poveljnik Gazzana v čaeu, ko je služil na neki drugi italijanski podmornici, sodeloval pri potopitvi nadaljnjih 11 sovražnih trgovinskih ladij s skupno 67.728 tonami. Barbarsko uničevanje cerkva in spomenikov Regglo Calabria, 25. maja. s. Zažiga Irk bombe in zažigalni lističi so uničili v katedrali kapelo Sv. zakramenta, ki je bila proglašena za narodni spomenik, in nadškof ovsko semenišče. ludo poškedovane so bile cerkve sv. Lucije, sv. Avguština in sv. Pavla. Sovražni bombniki so bombardirali tudi pokopališče Villa san Gio-vanni in druge kraje. Ponosno kalabrijsko prebivalstvo je tudi to pot pokazalo mir in hrabrost, preklinjajoč bandite ^raka. Kampanja španskih listov proti zračnemu banditstvu Madrid, 25. maja. s. Kampanji proti letalskem bombardirr.nju mest, katero je pričel list r>Ja«f so se pridružili tudi ostali listi, kateri zatrjujejo, da je dolžnost nevtralnih držav, da opozorijo vojujoče se države na nujnost preprečevanja pokolov in rušenja, ki zadeva predvsem neoboro-ženo prebivalstvo. List priobčuje v uvodniku zgodovino sestankov in n.ednarodnih konferenc o letalski vojni ter podčrtava, da so bili leta 1932 in 1935 odbiti predlogi Nemčije za popolno prepoved letalske vojne. List poudarja, da dopuščajo mednarodne konvencije samo letalsko bombardiranje izrazito vojaških objektev. Prizadeti pa so, v 99 primerih od 100 nevo-i jaški objekti. List zaključuje s predlo-I gom. naj se opusti borbeno sredstvo, ki povečuje vojno gorje, nima pa odločilne ] učinkovitosti za zaključek vojne. Drzno in krasno podvzetje Kr. letalstva Podrobnosti o učinkovitem napadu na sovražna oporišča za vojno oskrbo Srednjega vzhoda Operacijsko področje, 25. maja. s. Italijanska letalska armada je dodala nadaljnjo drzno in krasno podvzetje k zdaj že znatni dediščini svoje vojaške slave. Bombniki z veliko avtonomijo so v noči na 24 t. m. napadli z uspehem vojaške objekte v Sudanu in v Italijanski Vzhodni Afriki. Bombardiranje, ki je bile izvršeno v tako velik-; razdalji od naših pi*edn;ih oporišč je imelo namen zadeti zlasti dva objekta ob viru oskrbovalnega kompleksa, ki oskrbuje sovražni vojni napor na bojišču vzhodnega Sredozemlja. Proti prvemu kraju se dovaja po morju velik del oskrbe, ki se od tod potem odvaža v odsek Srednjega vzhoda. V drugem kraju se zbrajo ameriški letalski transporti, prihajajoči z zapadne poloble preko transafriške poti ter medimpe-rialne angleške prometne zveze za vzhodno poloblo. Napadi na ta dva vojaško važna objekta so znova prikazali odlično izvežbanest naših posadk in njih nenavadno spretnost, zadajati udarce sovražniku na njegovih najbolj odaljenih strateških prometnih poteh. Letala so cdletcla z nekega oporišča v Vzhodnem Sredozemlju 23. maja ob zo- ri. Zaradi dolžine poti ni bilo mogoče predvideti vremenskih okoliščin za ves čas letenja. Letenje je bilo izredno težavno, toda po 11 urah in pol poleta je bil kraj v Sudanu v redu dosežen. Čeprav je bil objekt pokrit z lahko meglo, ga je bilo mogoče izslediti. Napad je bil izvršen iz višine 300 metrov z rušilnimi in zažigalnimi bambami, ki so zadele skladišča. Druga akcija je bila naperjenat kakor že rečeno, proti vojaškim objektom v Italijanski Vzhodni Afriki. Po 11 urah in 45 minutah letenja so napadalci prispeli dc cilja. Tudi pri tem napadu je presenečenje popolnoma uspelo, kajti objekt je bil in je ostal med akcijo popolnoma razsvetljen. Iz višine manj ko Vsoč metrov odvržene bombe so navzlic megli zadele lope, naprave in neko tvom'co. Nastala je tudi silovita eksplozija s požarom. Naša letala so v zraku imperija znova potrdila našo navzočnost na tej zemlji, ki je neločljivo povezana z usodo Italije z neuničljivo vezjo prelite krvi. Vsa pri pod-vzetju sodelujoča letala so se včeraj ob zori vrnila na oper išče. Potem ko so letela 23 do 24 ur. Komedija z razpustom kominterne ne more pomiriti ameriške javnosti Buenos Aires, 25. maja. s. Čeprav se večina ameriških 1 stov trudi, da bi poveličevala sklep Moskve o razpustu kominterne. kaže javno mnenje očitno nezaupanje do Stalinovega manevra, »Nevvs Cbroniele« tolmači to razpoloženje in zatrjuje da kljub sklepu ostane dvom, da bo komunistična stranka še naprej poslušala sevjet-sok centralo. Kcmunisrtična stranka v Ame riki je ostala zvesta Moskvi, čeprav se je loč.la od kominterne. Stalinov ukrep je samo navidezen. Ničesar se ne bo spremen1 lo v odnosih med tretjo internacionalo ln njenimi privrženci. Stockholm, 25. maja s. Kakor poroča »Afton-Bladet-. kroži po Ameriki doml-slek. da je Rusija edina država, ki se bori v tej vojni, ne da bi se bala komunizma. To je očiten znak. kako tudi v Ameriki dvomijo glede dobrih Stalinovih namer rudi po teatra'ni gesti razpustitve kominterne Kakor angleške teko tudi vvashing-tonske politične kroge ni preveč ganil sovjetski ukrep ter kritik ne manjka Razni člani predstavniške zbornice so izjavili: Ne moremo se še izjaviti o koncu kominterne. dokler ne bo viden iz?d tega koraka. Senator Revnolds ie rekel- Cilji komunistov v Sovjetski zvezi kakor v kateremkoli delu sveta so isti in izrečena ni bila niti ena beseda, da se bodo ti cilji opustili. Naj pravijo kar koli, ostane pa dejstvo, da so ruski in ameriški komunisti bratje. V Ameriki je razširieno mnenie. da razpust komnterne ne bo ime1 nobenega učinka na udejstvovanje komunistov v državi. Omenja se. da je bila ameriška komunistična stranka razpuščena leta 1940 in da je kljub temu naprej delovala ter vzdrževala ta ine stike z Moskvo s pomočjo druff-'h orcanizacij. Ciničen in odvraten manever TetuDiario da Mancha« piše, da igra Stalin staro igro ločitve med sovjetsko vlado in kominterno. Mogoče je, da so tudi to not Še bedaki, ki bodo temu verjeli. Nas Portugalce to ne zanima. Zdi se pa neverjetno, da bi Stalin toliko ca. sa čakal za izvedbo tega manevra. Ml smo ga pričakovali, odkar je prišla vest o zopetnem otvarjanju cerkev, s čimer naj bi se rdeči car prikazal kot praktičen katolik. Vse to nas ne preseneča, kakor nas ni presenetil pokol poljskih ofic'rjev Eden izmed smotrov Stalinovega manevra je omogočen je vstopa komunistične stranke v vrste angleških laburistov. Komin-terna je bila razpuSčena v trenutku ko so laburisti znova zaprli vrata komunistični stranki. Kar se tiče Portugalske, se ni ničesar spremenilo. Razpustitev gor ali dol, spričo komunizma Portugalci tod! v naprej ne bodo nevtralni. Carigrad, 25. maja. a. Komentirajoč pust tretje mternecaonale, piše »Tasvki Kf-kar«, da gre za čisto formalen ukrep, m katerim naj bi ae pomirili narodi, ki vidijo v Učinkovite akcije nemškega letalstva Uničevanje napad na sovjetskih oporišč — Brezuspešen angleški ?mški konvoj — Ob napadu na Dartmund je sovražnik izgubil 44 bombnikov Iz Hitlerjevega glavnega stana., 25. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Z vzhodne fronte poročajo samo iz nekaterih odsekov o uspeSnem dele an ju lastnih napadalnih oddelkov. Letalstvo je hudo napadalo močno zalotena sovražnikova razkladatišča in bombardiralo ob srednji Volgi veliko tovarno letalske industrije. Pri poskušenem napadu oddelka sovražnih bojnih letal na neko nemško letališče za fronto je bilo izmed 11 na pada joči h sovjetskih letal 10 sestreljenih, še preden so dosegla cilj. Pri brezuspešnem napadu močnega oddelka angleških bojnih letal na nemški konvoj pred nizozemsko obalo so zaščitne eno- te vojne mornarice sestrelile 7 več motornih angleških letal, 4 nadaljnja pa hudo poškodovale. Nemška težka bojna letala so bombardirala preteklo noč pristanišči v Boni in Djidjelliju. Ena trgovska ladja je bila tako hudo zadeta, da se lahko računa z njenim uničenjem. Protiletalsko topništvo je sestrelilo v Sredozemlju 9 sovražnih letal. Po končnih ugotovitvah je angleško letalstvo pri napadu na zapadno nemško ozemlje v noči na 24. maja izgubilo 41 bombnikov.. Rumunski letalski oddelki so se zadnji čas posebno odlikovali na vzhodni fronti, kjer so v kratkem razdobju sestrelili isl sovjetskih letal v spopadih v zraku in uničili 5 nadaljnih letal na tleh. Uspešne krajevne akcije na vzhodni fronti Sodelovanje oddelkov generala Vlasova pri očiščevalnih operacijah —■ Aktivnost nemškega letalstva Berlin. 25. maja. s. Na vzhodni fronti so bili razen očiščevalnih operacij nemikih čet ob sodelovanju s prostovoljnimi oddelki armade generala Vlasova na več točkah spopadi med patruljami. Na skrajni severni točki fronte ku banskega mostišča sta se včeraj ;zjalovila dva sovražna sunka. Ob obali Azcvske««a morja je nemškim iz\idnišk:m skupinam po težavnem pohodu preko neugodnega terena uspelo vdreti v sovražne črte in uničiti številne obrambne naprave. Nemški pešci so se vrnili v lastne črte z lepim številom ujetnikov in s plenom. Južno od Novorosijska je nemško topništvo zadelo trgovinsko ladjo z živili, namenjeno skupini boljševiških sil, ki je osta!a izolirana cd ostale fronte Nemško letalstvo je še naprej bcmbard'riilo zbirališča sovražnih čet in topniške postojanke. Z akcijo letalstva in nemškega topništva je bilo uničenih mnogo topovskih postojank, skla* dišč municije in prometnih poti nasprotnika. Od priče tka maja je bilo v odseku kubanskega mostišča uničenih nad 20 sovjetskih tankov. Na fronti srednjega Donca so nemške patrulje v izvidniških aKcijah strle odpor nekaterih sovražnih strojniških gnezd pri Lisičansku. Poizkusi sovražnika, da bi prodrl proti nemškim črtam v odseku Bjelgoroda so se razbili ob odnoru branilcev, čeprav je akcije pripravilo sovražno težko orožje. Operacije nemškega letalstva v odsekih L:sičanska. Kupljanska. in Izjuma so se zaključ.le včeraj z opustošenjem glavnih prometnih črt sovražnika in z uničenjem skladišč za lokomotive, železniških postaj in velikih količin vozovnega materiala. Odlučno čiščenje zaledja Berlin, 25. maja. s. Medtem ko so že več dni v vseh odsok'h vzhodne fronte samo borbe krajevnega značaja, katerih protagonisti so oddelki napadalnih čet. se ;e za hrbtom nemške pestrojitve izvedla velikopotezna akcija preti števiin'm boljševiskim tolpam, ki so ckuževale zasedena vzhodna ozemlja. Sovjetske tolpe, ki so najprvo ope-riale ločeno druga od ruge in so se skrivale v gostih gozdnatih področjih, so se zbrale pred nekaj časa v velike skup'ne ter se drznile izvesti ofenzivne akc je proti nemškim četam. Ena izmed teh skupin, ki je bila oskrbovana stalno s sovjetskimi letali, je krenila z nekega tabcr.ča, ob katerem je bilo zgrajenih okrog 120 kazemat. Odkritih in uničenih je bilo 20 zbrališč sovjetsk h tolp, v katenh so bile nakopičene velike količine živeža in orožja. Vrsta drugih tolp, ki so ustrahovale prebivalstva v zaledju s svojimi terorist čnimi dejanji, so b*le napadene in razpršene z odličnimi operacijami krajevnih prostovoljsk-h oddelkov. Finsko vojno poročilo Helsinki, 25. maja. s. Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah so Fine v zapadnem odseku aunuške fronte odbili napad sovjetskega oddelka, ki ga je podpiralo topništvo ter mu zadali hude izgube. V ostalib odsekih fronte obojestransko delovanje topništva in patrul. V odseku zapadno od Ontškega jezera zavezništvu med Anglosasi in Sovjeti veliko nevarnost za povojni čas. Ne zadošča pa sklep na papirju za uničenje javne in tajne ideološke organizacije, ki se razširja v raznih državah. Vdova Trockega ae zavzema za »četrto internacionalo" Buenos Aires, 25. maja. s. Stalinova komedija s takozvano odpravo kominterne očitno nikogar ni prepričala, temveč je vzbuliia izronlčne komentarje med sledbe-niki Trockega iz »čertrte mternacionalec, ki izkoriščajo priliko, da branijo permanentno komunistično revolucijo na svetu. V Mehiki je vdova Leona Trockega v imenu secesionistov uradnega boljševizma izjavila, da je formami razpust kominterne samo končna faza počasnega umiranja nekdanje revolucionarne organizacije, ki že dolgo ni več obstojala kot gonilna sila pioletarskega gibanja zaradi spremenljive in vedno zgrešene politike. Dodala je, da to jasno dokazuje, da je samo četrta internacionala hraniteljica tralicij oktobrske revolucije Lje-nina in Trockega. Končno je vdova omenila velike pogreške kominterne v raznih državah in zatrdila, da je tretja mternacionala škodovala deiovnim razredom ter pripravila drugo svetovno vojna je sovjetsko letalstvo skušalo dvakrat bombardirati finske ladje. Protiletalska obramba jl odbila napadalce in zrušila eno letalo, drugo pa poškodovala. Eno sovjetsko letalo je bombardiralo Lickso. Bombe so ranile tri civilne osebe in povzročile lahko škodo Sovjetska zveza nujno potrebuje živil Buenos Aires, 25. maja. s. Na prehranjevalni konferenci v Hotsprngsu so sovjetski delegati jasno izjavili, da Rusija takoj potrebuje ž.veža za svoje velike vojske in prebivalstvo Sovjetske zveze ter da računa, na takojšnjo dobavo živeža, še preden se izdelajo načrti za povojno dobo. Angleški poraz pred nizozemsko obalo Berlin, 26. maja. s. Opozarjajoč ca uspeh edinic .nemške vojne mornar:ce. ki so spremljale konvej pred nizozemsko ^balo — o tem uspehu poroča današnjo vojno poročilo — ugotavlja DNB, da je napadajoča sovražna letalska skup'na obstojala "z kakih 40 dvomotornih letal Bristol-Reau-fighter. katere je premljalo skoraj enako število lovcev. Preden se je pričel napad bombnikov in torpednih hletal, ki so prispela v zaključni fazi bitke, so bile nemške ladje podvržene ognju sovražnih lovcev, k- so se spustili do 500 metrov. Bitka ni trajala več kakor 4 ali 5 minut, štiri angleška letala, ki so v vojnem poročilu navedena kot poškodovana, so gorela ko so se vračala. Uprav ceno je smatrati, da niso mogla več dosoči lastnih cpor'šč. Skupna izguba sovražnih letal znaša 11 l°fcu. Nemški konvoj je nadaljeval pot. ne da bi izgubil kako trgovinsko edin-co ali edi-nico iz spremstva. Izgube posadk nemških edinic so bile majhne. Sovražne izgube ob napadu na Dcrtr und Berlin, 26. maja. s. Glede izgub sovražnega letalstva ob napadu na Dortmund v neči na 24. maj se doznava, da je neka protiletalska baterija mornarice zrušila nadaljna štiri letala iz skupine angleških bombnikov, tako znašajo izgube sovražnika ob napadu na Dcrtmund 44 letal, po večini večmotornih bombnikov. Maršal Messe, veliki oficir vojaškega Savojskega reda P*dova, 25. maja s. Včeraj je misija oficirjev z nekim generalom na čelu. ki je prišla v Padovo, izročila znake velikega oficirja vojaškega Savojskega reda. odlikovanje, katerega je Nj. VeL Kralj in Cesar podelil maršalu Italije Giovanniju Messeju. soprogi hrabrega poveljn^ *>r-ve armade grofici Messe-Venezzi i-šje novo priznanje je bilo Ekscele f-šalu Messeju podeljeno z nasledil^ Motivacijo: »Kot poveljnik armade v Tunisu je v izredno kočljivi in težki okolnosti naredil iz svoje velike edinice močno borbeno sredstvo, prelivajoč svojega gorečega podžiga I neg a duha v vojake, ki so vsi nudili neprestano zg'ede drznosti in hrabrosti. Ob množinskem spopadu z dobro oboroženimi in po številu in sredstvih nad močnimi sovražnimi edinicami je izvedel ge-nijalen manever. Najbolj žilavi odpor jr ustavil zagon nasprotnika ii izrabljal njegove močne sile v do'gi ostri bitki. — Scictta, marec-april 1943 XXI.« Odlikovanja za hrabra in človekoljubna dejanja Kim, 25. maja. s. Uradni Ust objavlja seznam odlikovanj odi i kovancev za civilno hrabrost, katere je podelil Kralj in Cesar k a predlog Duceja za izvršena hrabra in človekoljubna dejanja. Podeljenih j^ bilo 25 srebrnih kolajn in 43 bronastih k?iajn. Duce je odlikoval z izpričevalom sa javne zasluge 25 oseb. Tajnik PNF sprejel odposlanstvo slovaške mladinske organizacije Rim, 25. maja s. Včeraj zjutraj je tajnik PNF ob navzočnosti generalnega podpo-veljnika GIL-a Felicijanija sprejel voditelje slovaške mladine, ki so se udeležili vežbalnega tečaja akademij GIL-a na Foru Mussolini. Šef delegacije dr. Martinovič j« izjavil, da je vesel, da lahko proučuje in od blizu spoznava mladinsko italijansko organizacijo, ter je izročil ministru Scorzi »valeško«, tradicionalno sekiro slovaških junakov. Generalni poveljnik GIL-a je sprejel simbolično ooklonitev ter je pozdravil Hlinkovo mladino ter njene voditelje in pripadnike in poudaril pomen odnosov med mladino obeh narodov v tem izrednem trenutku. Slovaško mladinsko odposlanstvo v Firenzah Firenze, 26 maja s. Semkaj je prispela misija slovaške Hlinkove mladine. Iz moških in ženskih voditeljev obstoječa misija ie obiskovala tečaj generalnega po-veljništva GIL-a. Vodi jo pove'jnik Bela Martinovič. Po poklonitvi v kripti padlih za Revolucijo se je misija podala v dom GIL-a in se zanimala za delovanje njegovih uradov. Zvečer se je udeležila v gledališču predstave Verdijevega »Othela«. Zastopniki kinematografije pri ministru za ljudsko kulturo Kini, 24. maja. s. Minister za ljudsko kulturo je zbral k raportu delodajalce italijanske kinematografije. Navzoči so bih šefi proizvajalnih podjetij in izposojevalnic ter šefi upravnih družb kinematografskih podjetij. Minister je po podrobnem prikazu sedanje kinematografske proizvodnje dal navodila za bodoče udejstvovanje fUmskih industrijskih podjetij. Japonska ofenziva v Kini Zmagoviti boji v provincah Junan in Hupej — Uspešni podvigi japonskega letalstva Tokio, 24. maja. s. Z nekega oporišča v Birmi javljajo da so japonske s:le pričele 11. maja napad v Junanu. Do 19. maja so Japonci uničili 2 čungk'nški diviziji, druge japonske sle pa so prisilile skupine partizanov prj piezi k predaji. šanghaj, 24. maja. s. Japonska letala so 21. t. m. napadla v dveh zaporednih valo-v'-h Hejang, ki je važno sovražno oporišče v Hunanu. Bombardirala so učinkovito sovražne vejaške objekte in jih hudo poško-"dovala. Naslednjega dne so japonska ie-tala napadla nenadoma K'enov, središče pokrajine Fuktcn. V bombardiranem mestu so izbruhnil; veliki požari. S^mjrhaj, 24. maja. s. V ponedeljek zvečer objavljeno poročilo iz Cungkinga javlja 'zgubo Jujangkvana, cestnega središča, 55 km južno od pristanišča Itang ob Jangceju. Tokio, 25. maja. s. Japonske čete so zasedle Kangijang, sedež 86. čungltinške armade. Mesto se nahaja 30 km od I tanga v pokrajini Hupej. Eksc Taliani v „ ki tajskih Benetkah44 šanghaj, 25. maja. s. L»-sti opozarjajo na nedavni obisk italijanskega veleposlanika markija Taiian-ja. kj si je v spremstvu zunanjega m'nistra dr. Cumina ogleda! Sockov. Sookov je znan kot. >k:tajske Benetke« zaradi svojih številnih kanalov m velja za enega izmed glavnih sredšč po-mirjenja. Kr. veleposlanik, ki je bil sprejet z nap*s:t poveličujcehni fašistično Italijo, m z največjo vljudnostjo, je bil gost na nekem banketu, ki ga je priredil guverner pokrajine. Prepričal se je o velikem napredku mesta in vse bogate pokrajine K*-ansi, ki je največ trpela zaradi sovražnosti, a si je najprej opomogla zaradi obnovitvene politike nankinške vlade, ki jo podpira japonska vlada. Kapitulacija ameriškega poveljnika Zebo, 25. maja. s. Podpolkovnike Jakoaa~ lem, poveljnik zadnjih ameriško-filipinakih sil, ki so ostale na otoku Zebu, se je predal z 9 cficirji JO. maja Japoncem, ki so izvajali štiri dni očiščevalne operacije v odseku Vvsaje. Kopernikova proslava v Konlgfiberg, 25 maja. s. Na Albertov* univerzi v Konigsbergu je bila spominska slovesnost ob štiristoletnioi smrti Nikolaja Kopernika. Govoril je nemški minister Rust. Prj proslavi so bile razdeljene spominske naprade v spomin tega slavnega zvezd oslovca. v Turinu Turin, 26. maja s. Argentinska zajednica je proslavila z verskim obredom v baziliki Marije Pomagaj obletnico proglasitve neodvisnosti Argentine Vsa v Turinu bivajoči Argentinci in člani španske kolonije so se slovesnosti udeležili. Stran 2 »SLOVENSKI N A K O D«, , "3. meja iSM3-XXI. Štev. 119 Naprava in popis hišnih zaklonišč ter prilava hišnih starešin Po nalogu odbora za protiletalsko zašči- to pri Visokem komisariatu je mestno poglavarstvo te dni dostavilo pozive za ureditev hišne letalske zaščite z navodili in potrebnimi obrazci. Te pozive so :cbili vsi hi^ni posestniki v ožjem varnostnem okolišu, t. j. v gostejšem naselju mesta Ljubljane. Pripominjamo, da ne gre za kake .vrve predpise, temveč le za poživite^ in obnovitev ukrepov, ki so jih ali bi 1ih hišni lastniki morali že izpolniti r»o še vedno veljavnih predpisih protiletalske zaščite. Opozarjamo znova na roke. določene z navodili ali pozivom: 1. ) Glavna navodila za obrambo hiše pred sovražnimi letalskimi napadi je treba takoj nabiti na vidnem prostoru w vsaki veži. torej ob vsakem vnodu s reste. 2. ) Vse odredbe po ■ploSnih navodilih za organizacijo hišne zaščite pred letalskimi napadi v mestni občini ljubljanski, t. j zlasti ureditev podstrešja, ureditev zaklonišča, napravo napisov je treba opraviti v SO dneh. S.) Obrazec B (popis h;š3 glede na zaščito) je treba predložiti, čim bodo vsi u-krepi pod 2.) izvršeni, najkasneje pa v SO dneh; obenem je treba predložiti načrte hišnih zaMonišč v treh izvodih. 4. Obraiec A (predlog za imenovanje hišnega starešine) je treba predložiti v 3 dneh. Hišni posestniki, ki niso dobili poziva, navodil in obrazcev, a njih hiše spadajo v ožji varnostni okoliš — meja tega okoliša je razgrnjena pri zaščitnem in tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, pri mest nem cestnem nadzorstvu in pr: Sindikatu hišnih posestnikov — morajo po te tiskovine sami priti na magistrat, soba št. 37 (Mestni trg št. 2, I.). Mladi mojstri lepo napredujejo V Jakopičevem parit] umi m postavili na ogled zbirko kakovostnih del Ljubljana, 26. maja Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, ki obsega, kakor smo že poročali, Okrog 80 izbranih plastik in slik, je preveden prikaz umetnostnega razvoja skupine mlajših likovnikov, slikarjev in kiparjev, ki to konec lanskega leta v istih prostorih postavili na ogled pestro zbirko svojih umetnin. Slikar Stane Kregtir je na se-d in ji razstavi zast<>p:n s 16 olji. ki ao po-stavijena na ogled v desnem razstavnem prostoru, razen štirih v srednjem. Zoren Mušič razstavlja v levem prrw?toru 7 olj In 9 gv~šcv. Nikolaj Omersa in Maksim Sedej pa sta zastopana pni s 16, dnagi z 10 olji v glavnem razstavnem prostoru. Kipar Karel Putrih ima. svoje plastike, 8 po številu, v desnem in levem prostoru, kjer je postavil ni ogled en akt in dva portreta tudi kipar Zdenko Kalin. Ce si razstavljena dela. podrobneje ogledamo, vidimo, da je kipar Karel Putrih zastopan z dognan i m i portreti, umetninaimi, ki bi jih lahko razstavil na katerikoli razstavi v večjih tujih umetnostnih središčih. Odlična dela so »Poprsje g. TJ.Poprsje g. R. L.* in Poprsje g. 2. R.c, prvi dve iz mavca, zadnje iz brona. Morda prav tako (io-nan je * Portret ge. Z. JB.« iz brona; to so n^jb >ljša dela med najboljšimi. Nekoliko i-lo '.llzirsn in ponekod premalo natančno izdelan je »ženski torzo« iz mavca v nara vn i velikosti, vendar je mori a to samo umetnikova posebnog. ki ne sme motiti. Prave umetnine so tudi ostale plastike. Kipar Zdenko Kalin je na tej razstavi zastopan samo s tremi plastikscrii. ki zadostujejo, da ima gledalec jasno sliko velikih ustvarjalnih zmožnosti tega likovnika, ki je lani novembra zadnjič razstavil, Ze na prvi pogled opozori nase velik portret pokojnega mojstra Ivana Vavpotiča, odlično delo vešče roke. Odlična plastika, je tudi »Portret ge. V.«, dognano delo v bronu. Morda najboljše delo pa je rniniaturni ženski akt iz carrarskega marmorja, ki je zahteval do'gotrajne in skrbne, b težavami združene obdelave. Je odlična umeUiina, polna fines, iz vrednega materiala. Zdenko Kalin in Karel Putrih sta na sedanji razstavi postavila na ogled umetnine, ki bodo n.1 ivomno poživile mnogo premedlo zanimanje za plastiko pri naDeklicU (štev. 5), ki je eno izmed najboljših njegovih del, vi '.imo lep barvni akord in bogastvo b:rv. Zlasti uspela, je koža obraza v svoji sveži breskvini barvi. Pozornost vzbujajo tudi močne umetnine s Dama v sivem c (štev. 11) v izbranih tonih, zelo sodobno in učinkovito podano -Tihožitje« (štev. 10), neposredno pjd n *Pcr-tret sestre« (štev. 16), >Dekle s knjigo« (štev. 9) v sočnih baivah, uspela bedeča žena t (štev. 14 j in nekaj velikih formatov kakor »Perice-^ (štev. 6i in Dečki z ribami«, (štev. 4), obe zelo dobri kompoziciji. Uspela dela so tuli cvetlična tihožitja, ki jih je postavljenih na ogled 11. Ziatti zelo nežne so vrtnice. Slikar Zoran Mušič želi še bolj popleme-nititi svojo barvno kulturo najfinejših odnosov. Z manjšimi sredstvi mu uspe podati največje bogastvo kolorizma. Kakovosmo delo je olje *Ribe* (Štev. 22). Pozornost pa vzbujata tudi gvaša »Sava pri B.« in -sPo-lakt«, prvi v preflnjenlh barvah, drugi dognan in občuteno poln. Stev. 21 in 2o predstavljata svetnike v olju, vendar ne takšne, kakršne smo jih vajeni videti vsak dan, temveč primitivne, naravnost groteskne fi-gTjre, kakršne vidimo v kaki zakotni podeželski podružnici. In prav v teh podobah najdemo bogastvo finih tonov. Zelo dobra skica Je v olju >Notranjščina cerkve*. S tem delom in n »Savo pri B.« je Mušič dokazal, da obvlada tudi tehniko tretje dimenzije. Tudi slikar Nikolaj Omersa je zastopan z nekaterimi odličnimi deli. Zlasti vzbujata pozornost »Avtoportret* (štev. 31) in "Moderna galerija« (štev. 47), umetnini, ki se skoraj bistveno razlikujeta v tehniki in barvah. Portret je presenetljivo poduhovij m, motiv pa izredno bogat v barvah. Nadalje Je treba omen'ti »Zimo II« (štev. 41), uspel ljubljanski motiv, ^Nabrežje«. *Prvo zelenje«, vRibe« (štev. 46) in »Ljubljanico (Stev. 37). z dovršeno pokrajino v osprodju in zlasti učinkovito podano vodo. Slikar Maksim Sedej stremi po barvnih odnosih in izbranosti barv. Njegova stremljenja so v tem pogledu nagrajena z uspehom. Na svojstven način in zelo naravno sta podana »Dečka« (štev. 60) in »Deček« (štev. 65). Zelo uspeli sta tudi olji >Kuhi-nja« in s-Kopalke«, učinkovito in dognano delo. Dober je tudi »Portret« (štev. 61), učinkovito pa sodobno podano s-Zatišje«. Sedanja razstava v Jakopičevem paviljo-neu je v vsakem pogledu uspela. Poleg moralnega uspeha, ki jim je zagotovljen, želimo razstavljalcem še gmotnega. Zamudnike pa opozarjamo, naj si razstavo čimprej ogledajo, ker bo odprta samo do 6. junija t. I*| in jim ogled uspelih umetnin toplo priporočamo. —mir. SPORT Frva polovica prvenstva v številkah V Usti strelcev vodi Kroupa cd Ljubljane, največ kazenskih strelov pa Je Izkoristil v dobro svsjega kluba SlamU S šer.timi tekmami je bila v nedeljo zaključena prva polovica prvenstva prve-gra in drugega razreda ljubljanske nogometne zveze. To je priložnost, da se ozremo na njegov razvoj tudi s celotnega vidika. Omejili se bomo za danes na dogodke in stanje v prvem razredu. Žal, to tekmovanje, ki je bilo organizirano predvsem k?t izhod za silo, se nima tradk-ije in tako nam niso na lazpolago nobene številke, ki bi nam omogočile zanimivejšo primerjavo. Vse dosedanje tekme — ln tako bo verjetno tudi v drugi pclovicl — so bile na dveh igriščih: na Hermesovvm stadionu v Šiški in na igrišču Ljubljane za Bežigradom. Vsa moštva, ki so imela pravico izbirati Igrišče, ao se razen Ljubljane, odločila za igrišče v Šiški. Tako so bile štiri tekme na travniku v kotu med gorenjska in kamniško železnico in le dve na travi ob Bleivveisovi cesti. Glede na krajevni značaj tekmovanja je prvenstvo zbudilo §e dovolj zanimanja. V dveh primerih je posetilo tekmo ki je bila na sporedu, nad 1000 gledalcev. Bili sta to tekmi med Ljubljano in Hermesom ter Maršem. Na drugih tekmah je bilo gledalcev okoli 700 do 800, tako da lahko računamo, da je posetilo vse tekme okoli 6000 gledalcev, številke so v primeri s tistimi, ki smo o njih večkrat porcčall od drugod, dokaj skromne, glede ra vse okolnosti pa so zadovoljiv? in dokazujejo, da ima deber nogomet v Ljubljani še vedno dovolj ljubiteljev in navdušenih rimpatl-zerjev. Kakor je že razpredelnica pokazala, je bila Ljubljana doslej najuspešnejša. Tobačna tovarna ji je klonila 6:1, Hermes 5:1 in Mars 4:3. Hermes je na igrišču dosegel samo eno zmago, in sicer sad Marsom 3:0. Drugi dve točki mu je pripisala zveza iz tekme pr:tl Tobačni tvovarnl, ki jo je na igrišču izgubil z #lt Mars je premagal Tobačno tovarno 4:2. Ta zadnja je brez zmage. Najvišja zmaga ln najtežji poraz sta bila torej dosežena na zad- nji tekmi med Ljubljano in Tobačno tovarno. Zanimivo je, da so bili sk:ro vsi izidi postavljeni prav za prav šele v drugem polčasu. Na nobeni tekmi n'sta bila v prvem polčasu v korist enega moštva 6gse-žena več kot dva zgoditka. Najvišje vodstvo si je v prvem polčasu zagotovila Ljubljana na tekmi preti Hermesu, ko je vodila 2:0. Razen v enem primera je na vseh tekmah končni zmagovalec vodi že ob prvem polčasu. Neodločeno se je končal edine le prvi polčas tekme med Marsom in Hermesom, ko ni bil dosticn noben zgodi tek. V drugem polčasu je bila najuspešnejša zopet Ljubljana, ki ie Tobačni tovarni na-sula 5 zgoditkov. prejela pa enega. Odi -čen je bil tudi rezultat Hermesa, ki je vse tri zgoditke preti Marsu dosegel v drugem polčasu. Neodločeno se je v drugem polčasu končala edino tekma med Ljubljano ln Marsom 2:2. Sodniki so prisod:li skupno 4 kazenske strele. Tri v kerist Marsa, enega pa v dobro Tobačne tovarne. Mars je vse tri izrabil in z njimi dosegel tri zgod tke. Streljal je vse tri Slamič, ki se je tako izkazal za doslej najsigurnejšega realizator ja najtežje kazni. Tobačna tovarna svoje enajstmetrovke ni izrabila. Odločilna za rezultat sta bila kazenska strela prisojena na tekmi med Marsom in Tobačno tovarno. Mars je zmagal prav z zgoditkoma, ki sta bila dosežena iz enajstmetrovk. Skupno je padlo doslej 31 zgoditkev ali povprečno 5 v eni tekmi. Skoro polovico jih je zabila Ljubljana, ki je potresla mrežo svojih nasprotnikov 15krat. Sledi jI Mars s 7 zgod'tki, Hermes s 6 (dva prirojena prt zeleni mizi) ln Tobačna tovarna s 3. Največ jih je sprejela Tobačna tovarna, katere vratar je moral pobirati usnje 12krat iz svoje mreže. Mars je utrpel 9 črnih pik, Hermes in Ljubljana pa po 5. Količniki posameznih me Stev so: Ljub- Ducejeve nagrade za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podel:l zakoncema Arko Rudolfu m Franc-kj :z V niče jn zakoncema Pavlin Francu n Frančiški, Peto vrh št. 51. obč'na šmihel-stopče, o priliki rojstva dvojčkov nagradi no 600 lir. Jjana 3, Hermes 1.2, Mars 0.77, Tooačaa .ovarna 0.25. Lista strelcev izgleda takole: 5 zgoditkov: Kroupa (Lj), 4 zgoditke: Haeler (Lj), 3 zgoditke: Lah 1 v 1^j;, Slamič (M), 2 zgoditka: Bertoncelj (Lj), Nagode (Tt), Zajic (M), 1 zgoditek: Aljančič I, Brodnik (oba H), Janus (Tt), Fehcon (Lj), Piska r (31), Sočan, Zupan (oba H) in žigon (M). Dva zgoditka je prisodila zveza. Najuspešnejši strelec je bil doslej Kroupa, ki ga njegov klubski tovariš Haeler krepko lovi. Po dve tekmi sta sodila Makovec in Der-žaj, po eno pa Mehle in Pušenjak. — Žižek na startu v La Spezil. V nedeljo je bilo v La Spezii plavalno tekmovanje za pokal Renza Mazzonija na 550 m dolgi progi. Ton tekmovanju je dala prisotnost evropskega prvaka Branka 2ižka in moštva Kr. mornarice. Takoj po znaku za start je 2ižek prevzel vodstvo. Za drugo mesto so se borili Ognio. Capurro in Noceti. Žižek je nemoteno plaval pred njimi in se vedno bolj oddaljeval. Na cilj je priplaval 70 m pred drugoplasiranim Ognijem. Vrstni red je bil: 1. Branko Žižek (SS Bruno Mussollni, Rim) 6:49, 2. Geminio Ognio (Kr. mornarica) 7:18, 3. Angelo Noceti (gasilci iz La Spc-zie) 7:40. 3. Nicola Capurro (Kr. mornarica) 7:41, 7. Franc Dvoržak (SS Bruno Mus-solini). skin strokovnjakov v Bolgariji ter Izmenjata misli o bodočem bolgarosko-hrvaLskem sodelovanju na polju pospeševanja perutnina rs tva. — Novi grobovi. V Mariboru so umili ključavnlčarjeva hčerkica Helena Vilm jak. sinček strojevodje Henr k Podaj, posestni-kova hčerk ca Jerica Horvat, kočarjev sinček Janez šula 'z Belovška pri Ptuju in trgovec Josip Urban, star 78 lat V Dogo-šah pr; Mariboru je umrl prsestnik Karel Horvat, star 69 let. V Razvanju pri Mariboru je umrl trafikant Peter Trinko, st*r 7G let. — Samouprava ohčin in okrožij. Uradni list šefa civilne uprave priobčuje prvi odlok o izpolnjevanju naredbe o samoupravi občin in okrožij na Spod. štajerskem z clne 14. aprila 1943. Gre za določbe o delo-kirgu štajerskega Hamatbunda, o grbih, prebivalcih, meščanih in častnih meščanih, c pravni zaž£ ti p.ebivalcev in državljan-. I vlc, o župan h in njihovih pomoč- nik h. o občinskih svetih in državnem nadzorstvu. — Prc-Sr.v^nje o v^Jioilni Aziji v Konjicah. Ni povab lo S: >jc.'3k3ga Heimatbundn bo predaval v soboto v Konjicah Max Alt-mann iz Berlina o ..vzhodni Aziji. Predavanje b".'.o spremljale skioptične slike. IIax Aitmann j. r: :Vvel v vzhodni Aziji več let ter 30 sszlanil z endotn mi razmerami. V prodavanju episuje svoje doživljaje na, podlagi skioptićn h slik. Iz Hrvatske — llnT-is!;*' zadruge pod eno Mreh°. Pod predi [stvora m'nistra za naredno gospoda: Etvo dr. Bal ena so se vršila v Zagrebu posvetovanja in pogajanja z zastopniki kmečkega stanu, da s^ ugotovi, kol ko poljskih prideUctv potrebuieo kmetovalci za svojo prehrano in kako bi se najbolje prs-sežek po najkrs 9 poti spravi v mesta. Minister narodnega gospodarstva je usro-tov 1. da ima Hrvatska v sv ji gospodarski strukturi na eni srr.r.i ž torođne nciirajlne med Savo :n Dcnavo, na druiri pa v Bosni premog in rude v Hercegovini t^-bak :n vina, v Pi' moriu pa južno sadje Zato je treba organizirati medsebojno podpiranje mei pocdin'mi pokraj nami< Glavna* naloga je povečati kmeti.fUq pre zvodnjo v žitoroa-nih krajih. To bi se najlažje doseglo potom sodelovanja s kmečkim preb valstvom v vseh Vprašanjih prebrane. Hrvatsko za-riružn štvo bo torej igralo važno vlogo pri ured tvi prehrane. V kratkem bo ustanovljena centralna organzacija za vse kmetijske zadruge — Razstava hrvatske umetnosti na Dunaju zaključena. Razstava hrvatsko umetnosti na Dunaju je česegla velik uspeh. Sleherni dan je bilo na nji mnogo obiskovalcev. Dunajski umetnostni krtiki .~o Opetovano poročali o njv Ogledalo si jo je 15.000 Dunajćanov in tujcev, petujočih skozi Dunaj. Hrvatsko vseučil ško društvo uAvgust Senoai je priredilo za svoje člane :n Inozemske akademike skupen ogicd razstave. — Prehrana prebivalstva zagotovljena. M'n'.ster narodnega gospodarstva pr:f. dr. 3alcn se je pesveteval « kmetovalci iz vinorodnih kra cv o prehrani prebivalstva Hrvatske, Posvetovanjem je prisostvovala več predstavnikov pristejnn ministrstev tn gospodarsk h ustanov. Namen posvetovanj je bil, da se sl-ži neposredno od kmetovalcev. py v zvodnik" v mnenje o najvažnejših vprašanih prebrane pre i nove žetvijo. Ob-ravr:a\\i!o re je v gin vnem vprašanje, ko-l.ko poljak h pridelkov je treba pustiti kmet' vaicrm za Lastno prehrano in živino ter za druge njihove gospodarske potre-be^ nadalje kako naj se d: ločijo cene *ita ter kenčao kako bi s? najlažje organ'z'ra-lo zbiranje presežkov poljskih pridelkov za prehrano vojske in delavstva ter prebivalcev paslvnh krajev in mest. Minister dr. Halon je v svejem govoru naglasa 1, da kmetje n? nasprotujejc maks*m*ranim cenam poljak h pridelkov, da je pa brezpogojno potreono, da dobi kmet za metrski stot pšenice po maksimi ranih cenah prav toliko njemu potrebnega blaga, kolikor ga ;e dobil pred vojno. — Gostovanje hrvatskih pevcev na Dunaju. Vel k uspeh zagrebške opere in hr-vatsk h p?vcev na Dunaiu se kaže tudi v tem. da je ostalo več članov zagrebške opere na Dunaju na geste van ju. Tako je Nada Toncič pela naslovno vlogo Puccinijevc opere >Mad?me Butterflv«. Josip Gostič pa tenorsko vlogo v Verdijevi open »Don C3rlcs«. Na Dunaju sta ostala tudi To-m slav Nerallč in Blanl^a Tomasič. V Verdijevi operi >Trubadur« pa nastopita v kratkem* Dragutin fioštarko in Marijana Radev. — Zastopn'kn bolgarskega perutninar. stva v Zagrebu V s~b:tD teden ata prispela v Zagreb z-stepnika bolgarskega pe-rutnnarstva Boris Rumeno v in Georgij Sa-Icv, da \Tneta pesat hr\-atskih perutrJnar- t°m. Tudi zagrebška irednjeeolska mladina se zanima in navdušuje za jadralni sport. Zlasti kmečki fantje ao sa ta sport zelo navdušeni. Pri Sv. Nedelji pri Zagrebu imajo veliko jadralno solo, kjer se mladina pridno vetba v jadranju. Zasebna uradnica iz Zagreba Dragica PeteHu je jadrala z letalom po zraku dobro uro, m napravila je rudi izpit lz jadranja. Oona je prva Zagrebčanka odnosno prva jadralka z izpitom iz tega. sporta. — Razširjenje Hrvatskega dil, je bilo vredno največ okoli 1200 lir. Sedaj na njegovo pohištvo- ne reflektira več in je oškodovana šc za 1200 lir. Posrečilo se ji jc zaseči neko terjatev obtoženca v znesku 710 lir. Priča je potrdila, da ji je obtoženec, ko jc bila pri njtm, vedno kazal razne kusc pohiatva, češ da se :zdelujejo zsnjo. Ko je nekoć vprašala tik preden se je iztekel rok doba\e. kje je njeno pohištvo, ji je soobtožena žena odgovorila, da ga ima samo en del v delavnici, drugi de! pa je drugje. Denar mu je plačevala v ob» rekih ker ji je zbujal zaupanje, ko ji je trdil, da že izdeluje 2anjo naročeno pohištva Najzanimivejši jc tretji primer, ko je ob tožence na podoben način vlekel za nos nekega odvetn:?ktga pripravnika. Ta se je z njim spoznal v nekem državnem uradu, za katerega ie obtoženec malo prej v redu izvršil neko naročilo za 15.000 lir. Lani 6. marca je potem naročil skupno z ženo pri njem spaln c<> za 7600 ilr. Motel jc prvotno imeti mehki lcs\ na obtožmčevo prigovarjanje, ki mu je dejal, da ea hc spalnica iz trdega lesa stala samo okoli 2000 lir več, sc jc cdločil za trdi les. Zmenita sta se. da mu bo dobavil pohištvo v treh rre-sec h, to je do 6. junija. Oškodovanec mu ic plačeval pogojeno kupnino v obrokih. Plačal mu je tri obroke, skupno 500U lir. in to zato. ker ga je zna! obtoženec vedno prepričati, da res dela zanj naročeno pohištvo. Najprej mu je zatrjeval, da je furmr in les zanj že nabavil. Kasneje se jc hvalil, da sc pohištvo za.ij že suši. Nekaj dni pred iztekom dobavnega roka je celo prišel k njemu po blago za zimnice, češ da mu bo zimnice izdelal kar njejjcv tapetnik Tedaj ga je slučajno opozorila neka ženska, da naj bo previden, Ker je obtožencu nasedlo že več ljudi. Ko bi mu moral obtoženec pripeljati pohištvo, se je izgovarjal, da trenutno nima nobenega delavca na razpolago. Ker se pa ni več zadovoljil s tem zagotavljanjem in je hotel, naj mu pove, kje ima njegovo pohištvo, da bi ga vsaj videl, mu je rekel, da ga ima v sušilnici mizarske zadruge na Viču. flel je takoj na Vič, tam pa o pohištvu niso vedeli ničesar. Obtožneceva tena mu Je nato dejala, da je pohištvo nekje na Dolenjski cesti. Imenovala mu je neko ime in opisala, kje približno leži hiša. Toda nI je našel, dasi se je zelo potrudil. Ko Je oškodovanec vztrajal pri svoji zahtevi, da hoče videti pohištvo, je obtoženec zadel nastopati grobo. Med drugim mu je dajal, da sodišče vedno z njim drži in da še ni bil nikoli obsojen. Takoj nato je napravil ovadbo. Obtoženec je na njegovo pričevanje pripomnil, da je polovico pohištva bilo res izdelanega in da ga je Imel shranjenega pri i nekem mizarju v Gosposki ulici. Ko je tekla proti obtožencu preiskava, so se vodila med oškodovancem in obtožencem pogajanja za poravnavo škode, ker oškodovanec ni več zahteval izpolnitve pogodba. Zmenili so m da mu bo obtoženec v obrokih vrnil plačani predujem 5000 lir. Doslej je dejansko pUu . vse obroke, zadnji pa zapade ta mos«.-Značilen za obtoženčevo poslovanje je tn li naslednji primer, ki pa je povedal oškodovani odvetniški pripravnik. Sin nekega mariborskega trgovca ie naročil pri Obtoftencu mizo. Ta mu je nekega dne pokazal nek i mizo, ki jo je izdeloval, 6eš da je zanj. Ko je naslednjega dne šel zopet k obtoženi u skupno z neko gospo, ki Je tudi naročila pri njem mizo. pa K Je pr vratih malo zakasnil, je ob vstopu v obtoženčevo delavnU o videl, da kaže obtožener isto mizo njegovi spremljevalki ln jI zagotavljal, da Je za njo. Obtoženec je bil obtožen le za en primer, ko je prejel 1300 lir in se Je zavezal, d izdelal spalnico, ni pa dobavil ničesar. V drugI obtožnici pa ga državni tožilec preganja, ker je odstranil iz svoje delavnice nekaj kosov o»l sodil rubljenega pohištva, izdelanega v surovem stanju. Sodišče ga je zarubilo za poplačilo mezde nekega pomočnika, ki je delal pri njeni, pa ga odpustil. Stole je obtoženec izročil nekemu naročniku. Obtoženec in obtoženka sta dejanski v glavnem priznala. Zanikala sta pa krivd izgovarjajoč se na bolezen, ki Je preprečil i, da bi mogla pravočasno izpolniti val čila. Zatrjevale, ata tudi, da so vsi Dfkod vanci sedaj Že skoro poj ta B ln da 1 ben več oškodovan. Senat je sklenil, da ho zaslišal Še izvedence in nove priče. Zadevo je vin 1 j> aov- no preiskovalnemu sodniku. <8e/ e /c zwr eto R O L E O A R Dane*: Sreda, 26. maja: I i K !j. D A N A 8 N J K PRIREDITVI: Kino Matica: Ječa brez re? tk. Kino Sloga: Zadnja iluzija. Kino Union: Turbina. Razstava mladih slikarjev ln kij arjev v Jakopičevem paviljonu, odprta I do 19.30. Razstava Edo DeržaJ v O!;orsne!«)\ i -al rlJJ. odprta od 8. do 18.30. DEŽURNE LEKARNE Danes-. Mr. Bakarčič. Sv. ! trg D: Ramor. Miklošičeva cesta 9 Sv. Petra cesta 78. Živilski trg Ljubljana. 2n. maja. Prejšnje tržne dni je bik na livtttke« izredno živahno povpraševanje podom lati, tudi po rurV*\ ne le po e! n natl Zdaj jc pa tako lepa labiri tega pr daj jc naj!tp;t blago da b b ovtv. gespovlinje tudi poilcj ttlialc <; ija> • vsaj do neke mere. Danca v P codai nekoliko poznalo na trjju, da se bli/a konec meseca. Zelenjadni trg je bil v >]i!.>^em (totje* založen. Dants je Mn 7 dobtO » denar, kakor hi prčakov.di. Oiprav jih je h lo precej prodanih Med zelenimo je hilo d precej več zelenih Iroleiab kak r prejšnje dni Domači pridelki, ki su zdaj nj njadnem treu. so res lahko ponos navh pri-dtlovalccv. Posebno lepa jc b:!.i daaee mehka glavnata salata, a nekatere jjoapodinje je BišO niti opazile, medtem ko *r> se preide dni gnetle ob trnovskih vo/iCkih s posebno potrpeli j i vest jo in vnemo. Malo je oživela zopet kupčija pri branjevcih. Tudi branjevci prodajajo tdaj samo domačo zelenjavo, rasen on artičok, r» vedati pa je treba, da je na tr<; pr spel tud la uvoženi stročji fižol, ki ga sicer ni bilo m' a smo se pa vendarle /clo razvcaeiHi Bil je kmalu razprodan, tako da Ca nt". • I > niti videli. Naprodaj jc b lo nan nekaj nove ovo žene pesc, ki jc prav tako našla takoj kupce RranjeNci so zdaj za!oženi z uv. /eno čobcuCs pfeaamcmi prodajajo nt'pljc Ljudje acio po vprašujejo po citronah, ki bodo baje pr ipi e prhodnje dni. Izreki Za žensko je ff'avno, da je zaljubljena. Ce ne najde pravega moškega za to, naj do zaljubljena vase, * ™" "™ Zakon je združitev ljudi, ki sicer spadajo »kupaj, kl pa zelo redko spadajo drv^ k drugemu. # Otroci so romantiki zakonov, ki ne poznajo nobene druge romantike. Zakoni brez otrok 50 podobni sT-p'm ulicam. * Zakonski mož je več aJi manj vedno tak, za kakršnega ga smatra njegova žena. ■ Moževa zvestoba je vedno odvisna semo od njegove žene. Modema, civilizacija vedno bolj omogoča tudi ženi da ne živi v zakonu, temveč srečno ... * Oženjeni moški imajo navadno dva značaja. Eden, prefuroste-si. Ja za p-rabo v zakonskem ^stali svet. živlic: za Ste v. 119 Stran 3 Srečanje z Renzont Ricdjem Ime tega igralca }e eno najbolj xnan»i v tsdobai italijanski dramski uroetnMti Ljubljana, 26. maja. Svet?ka uglajenost, preprostost m ljubeznivost, zastrta z rahlo melanholijo, ne-ko'.iko pojoče-tožeč glas —: to je prvi vtis ob srečanju z njim v njegovi garderobi v Drami. Tik pred začetkom prve predstave je. ko se Dogovarjava — dva neznanca, ki se srečata enkrat v življenju in potem morda nikoli več. — Medtem ko se umetnik maskira v Gianfranca za predstavo »Amarsi cosi« m teče med nama pogovor 0 vsem mogočem, slutim, da to ni povsem tisti pravi »meščan« Ricci, ki ga srečaš" morda o počitnicah ali pa na dan. ko nima predstave in živi neobtežen od misli na vlogo. Z delno masko na obrazu ima tudi že del vloge v svojem bistvu in zato ie m»>rda nekoliko nepodoben samemu sebi. In vendar, ko ga gledam pozneje na odru. imam vtis. da igra vendar le samo samega sebe. toda jasno, da, z vsemi pogoji, ki jih ie stavil pisatelj svojemu dra-matskemu liku. »Po Rnmpertijevem članku o Vas, ki nam je znan iz vSeenaria«. sklepam, da Vas je karakteriziral z vidika Vaših klasičnih vlog —?« »Da. kajti to so moja g'avna stroka — če smem to tako imenovati. Ti dve, ki jih bom igral danes in jutri, nista »moji« in sta z^olj.- prekinil je besede z rahlim vzdihom in nasmehom, »recimo: — oddih.« Pogleda ■ sta se ujela in zdelo se mi je, da sva si misli In oba: kompromis občinstvu. Rahel nasmeh razumevanja. »Tretja* je nada'jeval, »v ,11 piccolo santo1 Da že spada med .moje*, ki so predvsem Hamlet, Othello. Lorenzaccio in podobne . . .« »2al, da sedaj ni časa: toda rada bi spoznala Vaše poglede in Vaš nazor o potih sodobne gledališke umetnosti, o ciljih, ki 1 h zasledujete v izberi sporeda, g'ede na njihovo literarno vrednost in na njihov učinek na občinstvo v Italiji.* Pogled njegovih sivomodrih oči, ki ga je uprl vame. je mehak, zelo odkrit, kot pogled človeka, ki ima veliko dela. veliko bojev in veliko z žrtvami kupljenih uspehov za seboj in je v duši truden, a je po-I ob teh bf *dah przoren. To je pogled Gianfrnnca v »Amarsi cosi*. kadar ga sili glgoboka r U da pove resnico, če- prav ve. da b ndsl z njo drugemu, a še bolj sebi, bolečino. »Zelo rad bi <-e rogova r jal z Vami o tem. Saj se še vidimo?« »Upam. — Toda za sedaj bi rada izvedela vsebino igre ,11 piccolo santo* od Vas.€ Nasmehljal se je: »O. to j« pa težko ... Kajti zunanji dogodki ne pomenijo prav za prav nič. Važno je !e to, kar se dogaja v dušah ljudi. Suha zgodba je taka: V neki vasici živi župnik don Fiorenzo, ki ga smatrajo za nekakega svetnika. Vsekakor je nekaj na njem... Nekaj — Pred leti Je rešil otroka, da se ni smrtno ponesrečil v prepadu, toda dečku je ostala razumska motnja od padca. V mladosti, kot Student, je poznal don Fiorenzo neko dekle — Nič več. Leta minejo. Med tolažbe in pomoči potrebnimi, ki prihoiajo k njemu, se pojavi nekega dne mlada deklica, ki jo sprejme župnik pod svoi krov. Pozneje spozna, da je hči tistega dekleta iz mladih časov. Iz Amerike Wm vrne Fiorenzov brat. svetovljan, uživač. V njegovi hiši. v njenem vzdušju pa zmaguje vedno bolj njegov boljši »jaz«. Zagleda se v Anito. jo zasnubi in vzame za ženo. Župnik sam ju poroči. V noči ki sledi poroki, pa ubije od župnika rešeni mladenič župnikovega brata. Toda. kakor sem rekel: dejanje je po- stranska stvar. Važno je tisto. Česar pisatelj ni izrazil z besednim' in kar straši po orostoru. Tisto neDriiemljivo, tisto, kar se dogaja v duši ljudi. Podtalni tokovi volje, zavesti in oodzavesti. ki duhovno pripravila io vzdušje, v katerem se porajajo dejanja. Tisto, kar se ooraia v n<-*či. kar se nevidno preliva iz človeka v človeka, kar se upira. bori. hrepeni — tisto je drama. In zato imam rad to igro in to vlogo« Obrnil je svoj obraz od maskiranja k meni in v izrazu ie bil odsev tistega me-laičnega, kar živi v don Fiorenzu. kar ie bistvo vloge in vzdušje igre. o kateri ie dejal: »to povedati pa je težko...« Tisti mehko-otozni nordijski smehljaj, ki govori s svojo preprostostjo o Človeka več kot dolgi razgovori, kretnja, kakor bi tehtal z rokama maihen neviden zračni globus, in njegov mehki polglasni, pojoči: »Capite — si —?« je bil ugotovitev, da ie t o svet. jetro pledališča. in ie vse, kar je izven njega ali poleg njega žal, nepotrebno zlo. To je bilo moje srečanje z Riccijem. člo-vekom-igralcem in gledališk:m ravnateljem. Maša SI. D£■! 1VNE VESTI — Poslovilna avdijenoa nemškega veleposlanika von Bergena pri papežu. Papež Pij XII. je sprejel v poslovilni av-dijenci eksc. Diega von Bergena, rajhov-skega veleposlanika pri Vatikanu. Obenem je sprejel papež tudi veleposlanikovo družino. Von Bergen je bil dolgo vrsto let dekan vatikanskega diplomatične-ga zbora. Sedaj odhaja na novo važno di-plomatično službeno mesto. — Strankin podtajnik Tarabinf na Car-su. V Triestti se je mudil Strankin podtajnik; Aleksander Tarnbini. ki je zbral k raportu skupino triestinskih skvadristov. Posetil je zatem v vladni palači prefekta Tamburinija ter sedež poveljstva VI. cone Crnih srajc, kjer se je dalj časa zadržal v razgovoru z generalom Chiappejem. Popoldan se je podal v Sesano, kjer je pose- sedeže fašijskih organizacij ter poveljstvo 59. Ieg;:e Crnih srajc na Carsu. — Knez Chigf Albano je otvori! 21. razstavo A. Cannate. Knez Ludvik Chigi Albano. veliki mojster vrhovnega malteškega reda. je otvrril to dni v Rimu 24. osebno razstavo slikarja Antona Cannate. Svečani otvoritvi so prisostvovale številne osebnosti iz rimskega umetnostnega, novinarskega in političnega življenja. — Montevcrdijeve proslave v Crcmoni. Proslave ob 300-letn'ci znamenitega italijanskega skladatelja Monteverdija se bodo počele v Cremoni dne 3. junija. Vršile se bodo v Drostorih gledališča »Pouchielli« ob umetniški organizaciji milanske Scale. Sodelujejo tudi cremonski umetniki. Slične proslave bodo v Ferrari in dragih italijanskih mestih. — Novi glavni komisar ribolova. Na mesto nac. svetnika Jurija Riccija. ki je prevzel drugo važno mesto, je bil imenovan za novega glavnega komisarja ribolova Rosario Labadessa, ki so je bojeval že v prejšnji vojni in ki je bil ranjen v sedanji vojni. Znan je kot izvrsten organizator nacionalnega k »operacijskega zavoda. — Nov predrrr7n;k nac. tkaninskega zavoda. Nacionalni svetnik prof. Bruno Blagi je bil imenovan za predsednika nacionalnega tkaninskega zavoda. Josip Schiro. glavni ravnatelj nac. celuloznega zavoda, pa je bil imenovan za podkomi-sarja Dr navedenem zavodu. — Posmrtno ndlj'?nvnr,>> Srebrna svetinja je bila podeljena v «momin poročnika Platona Avttusta iz Tnrina. V utemeljitvi odlikovanja se navaia, kako je ob protinapadu na sovražnika poveljeval svojemu vodu alpincev. Se smrtno ranjen, je odklanjal vsako pomoč, in je do poslednjega diha izpodbujal svoje alpince k nadaljnji vztrajni borbi. Brončno spominsko svetinjo pa sta prejela junaško padla poročnik Karol Formenti iz Gallia-te pri Novari ter Srečko Garda iz Albia-na d' Iorea pri Aosti. — Smrt centurija kaplana. Iz Rima poročajo o nenadni smrti centurija don Josipa Finocchiara, glavnega kapflana pomorskega miličnega topništva. Pokojnik je bil v Rimu znana duhovniška in fašistična osebnost. — 14-letni deček Je rešil potapljajočega s© moža. iz Camobia poročajo: Toplega priznanja občinstva je bil deležen 14-letni Anton Bottaehi. sin prefektovega komisarja iz Cannera. Ko se je Bottaehi vračal iz Luina mimo kraja Castelli, je opazil, da je padel v jezero Maggiore starejši moški, ki je pričel klicati na pomoč in ki si ni mogel pomagati. Nedvomno bi bil utonil v jezeru, ko se ne bi bil pognal neustrašeni deček v jezero in rešil potapljajočega se moškega na kopno, kjer so mu izražali ljudje, ki so gledali njegovo hrabro reševalno dejanje, svoje iskreno priznanje. — Odkritje antične stavbe. Kakor poročajo iz Ogleja, ie bila odkrita v bližini pokopališča slaroslavnega mesta zanimiva antična stavba, ki je, kakor je soditi po izkopaninah, zgorela. Stavba je dolga nad 50 metrov, široka pa nad 22 m. Med izkopaninami so našli tudi zlato zapestnico in več srebrnih predmetov. Izkopavanja se bodo nadaljevala jeseni. — 1 200.000 lir dečjemu zavetišču. Tz Mondonija poročajo: Lahko se smatra, da je pred zaključkom velika dedščiriska sporna zadeva, ki se nanaša na oporoko gospe Boetti vdov. Galleano. ki je z lastnoročno podpisano oporoko določila za glavnega dediča svojega 1,200.000 lir vrednega premoženja dečje zavetišče v Peiro-ne v Roccadebaldiju. Zaradi nekaterih presledkov v oporoki pa so pokojničini sorodniki pričeli osporavati pravno veljavnost omenjene oporoke, ki je pričelo razpravljati o njej pristojno sodišče.- Pevec let trajajoči sodni obravnavi je bil dosežen med prizadetimi dediči sporazum, po katerem bo dediščina razdeljena, čim prispe Še zadevno polnomočje nekega dediča, ki biva seda i v Ameriki. — Zdravi trojčki, v kapeli materinskega doma Molinette v Milanu ie bil te dni svečan krst zdravih trojčkov Srečka, LlUBLDANSkl Klr&MATOGRAFl KINO UNION Odličen češki film po znamenitem K. Capkovem romanu Turbina V glavnih vlogah: Uda Baarova ln Frantl&ek Smollk Predstave: ob delavnikih ob 15.30. 17.30 ln 19.30 uri; ob nedeljah ob 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 uri KINO MATICA Film najgloblje socijalne in ljubezenske vsebine. Nepozaben obraz graci-jozne Corinne Luchaire v režijski umetnini Ječa brez rešetke Soigralci: Roger Duehesne, Annie Dueeauz Predstave ob 15., 17. in 1945 uri i KINO SLOGA Sentimentalna ljubezenska komedija Zadnja iluzija V glavnih vlogah: Harrv Baur, Bettl Stockfeld. Jeanne Provost Radi dolžine filma pričetek predstav ob 14.. 16.15 in 18.30 Izn^jdlfivi Pietro Nekega dne je bil v vseh velikih listih Milana ob-avljen. naslednji oglas: Star sem 30 let. premožen, muzikaličen. športnik, simpatične zunanjosti čustven. Nameravam se poročiti z mladim, lepim dekletom. V postov pa pridejo s?mo take, ki se lahko primerjajo z junakinjo romana P i etra V. llorta »Intermezzo z Angelo«. Do-p»>; pod »Sperantc 896 ...« Ta oglas je čitnlo mnogo deklet in 5e več rodil v lepih hčera. V Milanu m t-H; cippr y*~-.-: io t™*pi nešteto pogovorov in vsi so si bili podobni. Recimo: Mati: »Lucija! Še danes moraš kupiti ta obskumi roman! Evo ti 20 lir. Do jutri moraš ta roman pročitati, potem pa pošlješ temu gospodu na njegov oglas lepo pismo.« Oče: » Anina, tu sem ti prinesel roman .Intermezzo z AngeV Preberi ga. Morda te pa Čaka sreča. Premožen ženin ne leži vsak dan na cesti.« Teta: *2e tvoje im*. draga nečakinja Angela, te mora naperiti k čitanju tega ro»-mana Poskusi svoj osrečo. Evo ti 20 lir!« Hči: »Mati. ta reman moram kupiti. Saj si vedno sanjala o bogatem zetu.« Proti poldnevu tistega dne je bil že v vseh milanskih knjigarnah roman Pietra Vallorta razprodan. Se zjutraj je čakalo 10.000 izvodov romana na kupce. Knjigarnarje so ljudje kar oblegali, pred knjigarnami so se gnetle velike množice občinstva, bilo je mnogo prerekanja in prepirov, da, celo demonstracije niso izostale. Deset tiskam je moralo takoj ustaviti vso drugo delo in tiskati Vallortov roman Naslednje dni so se ljudje kar trgali za knjige, ki so bile še sveže. Vsi listi so priobčevali članke. Kdo je bil Pietro Vallorto? Kaj je napisal doslej? In kakšen je b:7 njegov roman »Intermezzo z Angelo?« Ni bil slabši, pa tudi ne boljši od običajnih romanov, ki so izhajali dan za dnem in dosegli v najboljšem primeru 10 tisoč izvodov. »Intermezzo z Angelo« je pa dosegel v treh. Štirih dneh naklado 200 000 izvodov. Kdo je bil srečni avtor? Od tistega dne. ko je bil objavljen oglas, hočemo noseči mesec dni nazaj. Mladi pisatelj Pietro Vallorto sedi ves razburjen pri založniku Brocciju. Le-ta mu pravi: »Dragi Vallorto, ne morem tvegati! VaS roman .Intermezzo z Angelo* sicer ni slab, toda nihče vas ne pozna. 2iva duša vas ne pezna. nihče ne bere vaših del.« »Gospod Brocci, založite 10.000 izvodov. Če y enem tednu po izidu ne bodo vsi izvodi prodani, plačam vso naklado sam.« Založnik je ta predlog sprejel, čez tri tedne je izšla knjiga, lepo opremljena in Mihaela in Maria. sinov zakoncev Gran-diosi. Boter je bil milanski Zvezni tajnik, ki je izrazi staršem najprisrčnejše čestitke. — Izobčena. Iz Rima poročajo- Vrhovna kongregacija sv. urada je s posebnim odlokom izobčila gdč. Marijo Miana ter Antona Bassa iz škofije Treviso. ker sta v zvezi z domnevnim pojavom Device Marije v alpskem kraju Piantison razvijala neko delavnost, ki je šla za tem. da si pridobita spričo navedenega pojava privržencev in podpornikov. — pcučni film o kiparju Steinerju. Te dni je bil končan poučen film. ki se nanaša na delo. življenje ter umetnost slo-večega italijanskega kiparja Hermana Stelnerja, akademika S. Luca. — Alessandria v obilju loterijske sreče. Iz Alessandrije poročajo: Te dni se je loterijska sreča na široko nasmehnila ales-sandrijskim prebiva'cem. ki so se po stari tradiciji okoristili številk v zvezi s proslavami ob prvi sto'etnici kronanja Marije Madonna della Salve. Zadeli =o nič manj ko 200 amb s štev. 8 (osem dni pros'av) in 43 (leto) Nadalje ie bilo zadetih okoli sto tem v turinski loteriti s štev. 1 (stoletnica). 35 (sveže). 22 (obletnica sv. Rita). Nekdo od igralcev je dobil za 10 lir 40.000 lir. ki so mu jih prinesle srečono-sne številke 1. 22. 48. Skupno znašajo dobitki srečnih alessandrijskih loterijskih igralcev okoli 500.000 lir. . — Umrl je znamenit italijanski okulist. V svojem stanovanju v Rimu je umrl po kratki bolezni prof. dr. Rihard De Michele, ki je bil med najodličnejšimi italijanskimi rimskimi okulisti. Doživel je starost 56 let. Bil je v vojr.i invalid iz prejšnje svetovne vojne. Zaradi svojih odličnih zdravniških sposobnosti je zaslovel po vsej Italiji. . — Pisatelji so razstavili svoje s'ike. Zelo zanimiva razstava je bila v prostorih umetnostne galerije Cavallino v Benetkah. Okoli 50 italijanskih pisateljev se je poizkusilo v slikarski spretnosti. Nekatere razstavljene slike pričajo o dokajšnji slikarski izvežbanosti. Posebna komisija je razpravljala o nagradah, ki so jih prejeli: Cesare Zavattini iz Parme. Albert Mora-via iz Rima ter Anton Delfini iz Modene. Nagradi Barbaroux sta prejela Irena Brin iz Rima ter Benjamin Dal Fabbro iz Bel-luna nagrado Gazzetina pa eksc. Anton Baidini iz Rima. Svojevrstna razstava je bi'a izpopolnjena z retrospekti\Tiimi razstavami, nanašajočimi se na Gabrijela d'Annunzia, Cesara Pascarelle in Luigija Pirandella. — Poroka vojnega invalida. V Domo-doselli je bila v cerkvi Marije Snežne svečana poroka vojnega invalida poročnika Karla Ligthowlerja, imejitelja srebrne svetinje in nemškega železnega križa, člana fazijskega ravnateljstva, ter bolničarke prostovoljke Henrike Furia. tajnice kmetskih gospodinj. Mladoporočenca sta bila iskreno počaščena po ruskih povratnik "h. Crnih srajcah in bolnčark Rdečega križa. IZ LJUBLJANE —lj Prvo megleno jutro v *em mesecu. Včeraj dopoldne ni kazalo, da se bo vreme zopet popravilo tako hitro. Tudi popoldne je nekaj časa še močno lilo, potem se je pa začelo naglo jasniti od zahoda, od koder so se prej valili težki južni oblaki. Zvečer je že grelo sonce. Potegnila je burja. Ozračje se je precej ohladilo, tako da je maksimalna temperatura včeraj znašala samo 16.4°. Ponoči je ostalo jasno, in že zvečer «e je začela pri tleh gostiti megla. Davi je bilo prvo megleno jutro v tom mesecu. Maja je sicer pri nas pogosto megla in je posebnost, da je letos ni bilo. Za meglo pride seveda sonce. Zračni tlak je močno narasei ter smemo pričakovati, da bo vreme zopet lepo vsaj nekaj dni. Davi je bilo precej hladno. Minimalna temperatura je znašala 6.4°. —lj Razstava v Obersnelovi »al*riji pred zakljtičkojn. Razstava planinskih motivov Eda Deržaja bo odprta samo še pet dni. Mlad: umetnik je postavil na ogled 31 uspelih akvarelov in 18 o'j. Ogled vsak dan neprekinjeno od 8. do 18.30. —lj Spor« d XV. *mf« nit nega koneor-ta- ki bo v ponedeljek, dne 31. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki unionski dveram. bo naslednji: 2. Vftesslav Novak: Slovaška eultc: 2. ZaDdonai: Trentinska rapsodja: 3. Čajkovski: Kcnceit ra klavir in r.ikc-ster v b-raclu op, 2" Solist čna part bo izvajal naš r.s.:cc'l ^p.c'fi plan st Anton Trost. Vodstvo tega simfoničnega koaocr-ta je v rokah priznanega našega dhigen-ta Nika fttritofa. Pod.obnosti o spol :du slede, predor* claia se je začela danes v Knj:gamj Glasbene Matice. —lj Za i>eIlgrajAl. kjer ee zdr:vi tudi lOletna Bruna Marcatti iz Monfilcona, ki ima na telesu pr-škedbe od udarcev. GLEDALIŠČE drama STeda. 26 maia- ob 18.: 11 p i c c o ! o s a n t o. (Mali svttnlk.) Gostovanje igralske skupne Ren/a R ccija. ("Tctrtek. 27 maja. cb 18.: Joti jeva hči. Red A. retek. 28. maja ob 15.: V času obiskani a. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota. 2°. maja Zaprro. OPERA ^reda 26 ma;a ob 18.: Prodana neve- s t a Red Sreda Četrtek 27 maja ob 18.. M a d a m e Rut. t c r f' v Red ("etrtek Pttek. 28. maja. ob 18.: Vnebovzetje B. D M Red B Sobuta. 29. maja Zaprto. Nedelja, ob 17.: Prodana nevesta Izven. Cene od 28 lir navzdol. Radio Llubliana SREDA. 26 MAJA IMS-XX] 12.30 Poroč:l3 v slovenšč ni — 12.15 Lahka glasba — 13.00 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborožen;h Sil v slovenščini — 13 12 Orkester, vodi diricent Gal-lino — 14.00 Poročila v It&lijaničm] — 14.10 Orkester vodi diricent Rizza — 14.40 Pisana glasba — 15 00 Poročilo v slovenščini — 17 00 Napoved ča*a. poročila v italijanščini — 17.15 Koncert violinista Karla Rupla, nri klavirju L. M. Skerjnnc — 17.40 Komorna slrsba — 19.00 -Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Sianko Leben — 19.30 Poročila v slovenlčlni — 19.45 Politični koipentar v slovenščini — 20.00 Napoved časa. poročila v italijanščini 20.20 Pisana glasba — 20.40 Wcber. *Obe-ron«; v odmorih n) predavanje v slovenščini, bi zanimivosti v slovenšč n: — po končani operi poročila v italijanščini ČETRTEK. 27. MAJA 1943-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.CM): N.ipovcd časa; poročila v italijanščini. 12.20: Pio-Sče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Napevi in romance. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec; lahka glasba. 15 00: Poročilo v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v Italijanščini. 17.10: Vokalno-simfonični koncert. 19.30: Poročila v -lovenščini. 19.45; Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročilo v italijanščini. 20.20: Koncert altistke Cloe Elmo in pianista Germana Arnaldija. 21.15: Plošče. 21.30; Simfonični koncert vodi dirigent Mo-relli. 22.20: Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini. Maksimalni cenik Maksimalni cenili Stev. 9, ki velja po na" redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. l- naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh U enotne moke v kosih do 400 s 2.30 lire, v kosih od 400 do 1 000 g 2 20 lire; testenine lz enotne m«ke 390 lire za kg: enotna p6en»čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rii navadni 2 70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 2840 Ure za kg; slanina so-Ijena 19 Ur za kg; maM 17 lir za k^. 3. K.««5, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15 90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 Ure za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razlagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanct (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda razlagana drva 40 Ur za stot; enotno tnlio, fcj vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Zlogovnica št. 22 a — a — a — a — am — at — ba — be — bre — bre — bru — ce — cj — ču — de — dor — dra — et — fej — gno — i — i — i — 3a — jen — jot — ka — kdor — kle — ko — ko — la — le — lj — men — na — na — ne — ni — o — o — o — on — or — pa — pe — pez — po — ra — ri — rit — ro — sa _ Si _ §ka — ta — te — ti — tra — vaj — vi — zo — ii. Iz teh zlogov sestavi 21 be*ed s pomenom: 1. nedoločni zaimek; 2. bajeslovni grški pevec; 3. mesto v Nemčiji; 4. hunski kralj; 5. dolina v Do'.omitih; 6. Jezusov učenec: 7. stražnik; 8. slovensl:; pesnik (u. 1860); 9. zlatnik; 10. mesto v Zasavju: 11. evropsko glavno mesto; 12. pritok Nila: 13. država v Afriki; 14. reka v Baltijsko morje: 15. otok v Jonskem morju; 16. del Aperunov; 17. mesto v nuni Rusiji; 18. vojni strup; 19. mesto v Istri; 20. egiptovska kraljica; 21. evropski ognjenik. _. Prvi dve črki vsake besede, zvrstoma brane, povedo citat iz Aikerčeve pesmi. • REŠITEV ZLOGOVNICE 6T. 21 1. Kokra, 2. antena, 3. Pirnat, 4. ljubimec. 5. Apulija, 6. Žirovnica, 7. Orinoko, 8. Late* ran, 9. črnci, 10 Adamič, 11. zelenica, 12. Amadeus, 13. Gcrup. »Kaplja žoičh zagreni lonec med d.« MALI OGLASI DRVA I« Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica i Telefon 20-5A POZOR! Rabljene čevlje, otroške sneške in gama-8e kupujem. — Klav-žer, Voflnjakova ulica it. 4. INSERIRAJ v tSlov Narodu1 St ran »SLOVENSKI Minilo je 300 let... Pred približno 300 frti je šiba božja V 16. stoletju je ime a vsa dežela le I a Ljubljana, 25. maja Vsaka doba prinaša svoje nadloge; nikakor ne smemo tako zelo zavidati naših prodnikov, češ, živeli so v zlatih časih. Od tistih časov je ostalo res nekaj leska, lu se pa izkaže, da ni zlat; treba je le pazljivo čitati zgodovinska poročila o starih časih in gledati na priče minilih dob dovolj stvarno. V starin časih res niso poznali mnogih nadlog, ki so značilne za sedanjost- živeli so mirno in morda so se Čutih srečnejši. Najbrž so imeli boljše živce, tako da niso poznali živčnih težav, ki dandanes ljudem tako zastrupljajo življenje, živeli so naravnejše ter niso poznali toliko bolezni kakor mi. V splošnem so bili najbrž bolj zdravi kakor so ljudje dandanes. Toda ... Ne smemo pozabiti, da so kljub svojemu trdnemu zdravju umirali na debelo za. nalezljivimi boleznimi ter da so dolga stoletja trepetali pred najhujšo šibo božjo — kugo. Za kugo je menda umrlo v posameznih stoletjih največ ljudi. Strašna Holezen je zapustila posledice, ki so se kazale še desetletja. Posamezni kraji so skoraj povsem izumrlL Ustavilo se je vse življenje, nastal je gospodarski zastoj, socialne razmere so se silno poslabšale. Kugi je sledila beda. Kakor po vojnah, je nastopala lakota tudi pogosto po kugi. Ali naj zavidamo naše prednike, ki so se neprestano boli kuge bolj kakor same smrti, trepetali pred njo ob sleherni novici, da se je pojavila v daljni deželi ? Kakšna bolezen je bila kuga? Pod besedo kuga je najbrž treba razumeti več bolezni, kar so tudi ugotovili zgodovinarji v novejšem času. Razumljivo je, da v starih časih, ko je bilo zdravilstvo slabo raacvito in so bili zdravniki silno redki niso mogli tako lahko prepoznati nalezljivih bolezni. Včasih so najbrž h'udje umirali za \ kolero, ali je pa žel na debelo svoje žrtve tifus. Kuga je bila skratka vsaka kužna bolezen, ki se je naglo širila in morila na J debelo. Iz starejših op sov kuge vemo. da so bili bolezenski znaki kuge različni. Ze po tem smemo sklepati, da ne gre vselej za isto bolezen. V svoje:n spisu »O človeški kugi na Kranjskemu p:še Anton Koblar v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjske L 1891, da se je bolezen začela kazati z različnimi znaki. Ta opis kuge ni tako obširen ter popoln kakor n. pr. dr. Travner-jev (izhajal je v >Z^vljenju in svetu«)( vendar vsebuje mnogo zanimivih zgodovinskih drobtin nabranih iz arhivov in iz obsežnega rokopisa župnika M. Slekovca, ki je napisal zgodovino kuge na Sp. štajerskem. Navadni, prvi znak obolenja je baje f*tt hud glavobol. Hkrati je bolnika žgalo ▼ prsih in trebuhu, vnele so se mu oči, je-«k in grlo, pa silno ga je mučila žejri. Kmalu so se bolniku izpustile pod pazdu- I temi, za ušesi, na vratu in pod koleni po- ; riolggaste. temno višnjave in z«do boleče otekline, ki so se po smrti večkrat odprle. Zopet drugi bolniki so pa bili po telesu kakor posuti z mozolji, ki so kmalu počrneli in pekli kot žerjavica. Nekateri bolniki so baje tudi potili krvavi pot. Pripetilo se je. da se je bolnik nenadno zgrudil, kakor od kapi zadet, in je takoj umrl. Zopet drugi so pa umirali, ko se jim je kihnilo; klonil je in se je zgrud'1 mrtev. Zato so | baje tedaj začeli vzklikati, kar je med ljudstvom še vedno v navadi: »Bog poma- ! gaj!«, ko se je komu tahnilo. Posameznic bolnikom so otekle noge in jim odgnile. Tako je kuga nastopala v raznih oblikah. Bali » se pa silno vseh njenih znakov, saj je obolenju navadno sledila mgla smrt. Nekateri bolniki so umirali baje že po nekaj urah. di-ugi v nekaj dneh. Le zelo r^dki so preboleli strašne bolezen. «Črna smrt» Kugo so imenoval tudi »črna smrt«, pač zaradi tega, ker so bil1 črni. pokriti s črnimi marogami. Iz opisov mrličev sprevidi-mo, da so se ljudje bolezni bali še bolj zaradi njenih groznih sledov na truplih ne le da so se bal' mrličev, da bi se ne okužili. Pokopavanje kužnih mrličev e bilo pravo junaštvo. Ta nesel so opravljali tu in tam poklicno rcb.Tt: moži« ali »desperatJ tz več opisov vemo, da so si pogum vlivali s pijačo; pogost > so bili pri svojem žalostnem poslu p'jani, t^kc d* ie b:lo pokopavanje fantastično grozno. Po miTie so prihajali 7. dolgimi drogovi, s kavlji, ter ih viačili iz hiš kakor utopljence iz vode. Pogosto ni bilo mogoče odvleči ali odpeljati mrliča daleč od naselji. Po predpisih so morali mrliče potresati z živim apnom. Navadno so pokopali po več trupel skupno in nad temi grobovi so pcstavili kužna znamenja. k; jih je še mnogo ohranjenih v aa- j fih krajih. Na pokopališčih navadno niso pokopavali kužnih mrličev kajti tedaj so bila pokopališča še ob cerkvah in tesna. Na njih ni b'lo prostora za pokopavanje ob epidemijah in bali so se. da bi se l:udje okužili. Zato so kopali grobove za kužne mrliče na samotnih krajih, primerno oddaljenih od naselij. Zdravniška služba Na zdravljenje tedaj nI mislil skoraj nihče resno. V resnici so priporočali nešteta sredstva proti kugi, toda predvsem zaščitna. Hvalili so sicer nekatera zdravila, a nobeno se ni obneslo, da bi smeli verjeti trdno v ozdravljenje. Toda bolniki niso pogrešali toliko zdravil kakor nege ter postrežbe. Okuženca so se vsi izogibali ter bali. Na zdravnike pa sploh nis0 mogli računati, kajti v 16. stoletju je bil v vsej deželi, in sicer v Ljubljani, le en zdravnik. Značilno je, da je Novo mesto dobilo zdravnika šele L 1569. zdravniške posle so opravljali predvsem ranocelniki. znani pod imenom »padarjic, ki so bili hkratu brivci. To so bili obrtniki, ki so znali puščati kri — ne le na meškh bradah. Ko se je razširila epidemija, zdravnik seveda ni mogel nič opraviti. Bogatejši so se otepali smrti z vsemi sredstvi in prizadevali so si. da bi bili deležni tudi zdravniške pomoči. Zdravniki se pa niso posebno potegovali za paciente in včasih so jih morali prisiliti da so izpolnili svojo dolžnost. Ko so pa že morali k nevarnemu boln1ku. so se »zavarovali« s posebno obleko, se zakrinkali ter opremili z raznimi vonjavami, tekočinami in vsemi pripomočki tedanje zdravniške »vede«. Baje so ponekod privedli k boliii-kem vklenjene cđravnike, ki so se izogibali bolni kov Kuga v naših krajih Kako so se otepili ljudje kuge, bomo morda povedali kda; drugič. Zdaj naj le omenimo nekaj letnic, koaj je morila ta strašna bolezen pri nas. Kuga je bila znana bolezen že v starem veku. V naših krajih je baje morila prvič 1. 792. kakor poroča Valvasor. Drugič se je razširila pri nas lena S83. V Ljubljani je bila kuga razširjena 1. 1006. kakor poroča zgodovinar Doiničar. Vendar je težke verjeti, da je tedaj kuga res pomorila v Ljobljani 12.000 prebivalcev, ker mesto toliko prebivalstva ni niti imelo. Značilno je, kaj so včasih m'slili o na J stanku kuge. Tako čitamo večkrat, da 80 I kugo povzročite kobilice, ki so prišle v celih plazovih, potem utonile v rekah in se je zaradi njih razširil strašen smrad ter okužil zrak. Iz tega razloga bi se naj razširila kuga pri nas 1. 1195. Mnogo ljudi je umrlo za kugo pri nas 1. 1230. Kuga je pa morila po vsej Evropi L 1348JL.jublj g n o je 1. 1511 prizadejal hud potres, a tejšjhi božji se je pridružila še hujša' ko se je kmalu po tem razširila kuga. V 16. stoletju so ljudje tudi pogosto umirali za kugo. n. pr. v letih 1532, 1543. 1553 in 1554. Mnogo Ljubljančanov je umrlo za kugo 1. 1553 in tedaj je pobegnil iz mesta, kdor je mogel, oblastniki so se pa preselili v Kamnik, Lč-ta 1579 je bila kuga razširjena po Dolenjskem, pa tudi po vsem bivšem Kranjskem je monla. L. 1579 je izbirala svoje žrtve tudi v Ljubljani in zato so se gosposke preselile v Kranj, kjer je bil sklican deželni zbor novembra. L. 1598 je baje zanesel kii-go v Ljubljano neki dijak s Koroškega ta naslednje leto je umrlo v mestu za kugo 350 ljudi. Po tem je strašna bolezen prizanašala deželi 25 let. L. 1608 se je kuga pojavila na Ižanskem. Na Gorenjskem se je razširila 1. 1624. Na Notranjskem je kuga morila 1. 1631. Zelo se je razširila pri na s zlasti 1. 1645, a to je bilo zadnjič. Kmahi bo torej minilo 300 let, odkar je pri na? zadnjič morila kuga- Tistega leta so sko raj povsem izumrle Dravlje. Nekega čtane so imeli v Dravljah 80 mrličev. LjubljansK kanonik Marko Dolinar se je ponudil, da prevzame službo v okuženih Dravljah. Tedaj tam še ni bilo cerkve. Kuga je monla cele tri mesece. Dolinar se je zaobljubil, da sezida v Dravljah cerkev, če preneha kuga. Bolezen je v resnici prenehala ko so se sosedne občine in Ljubljana obvezale prispevati za zidanje cerkve, o čemer piše tudi Valvasor. Dolinar je nabiral prispevke. Stolni kapitelj je daroval za cerkev stavbišče in 1. 1646 so začeli zidati cerkvi-coj ki je kmalu zaslovela. Na dan sv. Roka, 16. avgusta, so tja romali v procesiji vsako leto iz Ljubljane. Procesijo je vodil stolni prost. Cerkev je zaslovela tem bolj. ker pozneje ni bilo več kuge na bivšem Kranjskem, medtem ko je v drugih deželah še morila v 17. stoletju. Tako je leta 1679 umrlo na Dunaju za kugo 122.849 prebivalcev. srs—1 4 Italijanska bolničarnka ladja, ki m jo napadli sovražni bombnik, čeprav ima. dobra vidne znake Rdečega križa Vodikov superoksid je važno zdravilo Uporaben pa je tudi za čiščenje madežev in uspešno nadomesti bencin Čeprav so bile lastnosti vodikovega super-ok&ida znane kemikom že de! časa se je začel v večjem obsegu uporabljat' stJc. ko jim je uspe!o izdelovati ga v trajajočem stanju. Danes je vod:kov superoksid med zdrav.li, s katerim častimo z gruraniem iz ustne voltine in grla Škodljive kliet na prvem mestu. Pred njim so najbolj uporabljali v ta namen ocetno-kislo glino, ki je izpodrinila zaradi strupenosti nevarni klorkalij krrt vodo za argranje. Vodikov superoksid. ki aa sedaj ;zde'ujcjo tudi že v obliki tablet, ima pred vsemi dragimi desin-tekcijskimi ustnim' vciiami to prednost- da ge popolnoma nestrupen Z:ito ea lahko brez nevarnosti požremo. kar se pr nepravilnem grgranju zlasti pr otrokih rado zgodi Nadaljnja prednost vodikovega superoksid*} je v tem. da nima nobenega neprijetnega priokusa, kar ni bil primer niti pri klorkaliju. niti pri ocetno-kisli glini. Zaradi svoje sposobnost, uničevanja bakterij ie vodikov superoksid važno sredstvo za nego zob. Ko rridt v dotik s tkivom v ustih se peneče ra ::aja in oddaja prosti kisik. Ta uničuje v ust:h zajedalce kakor tudi crtanke jedi in odstranjuje vsak neprijeten duh. Često uporabljajo vodikov superoksid za beljenje <*vctl:h las V našem času. ko je na raz- polago zelo malo čistega bencina kot nadomestnega sredstva za vodikov superoksid, je izvrstno pomožno sredstvo za razne namene. Predvsem pride v poštev kot čistilno sredstvo, ker lahko z njim odstranimo tudi madeže. Z dodatkom 50°/© vode z lahkoto odstranimo madeže iz svetlega in temnega blaga. Svetlo svilo peremo v vodi. v kateri je zelo razredčen vodikov superoksid. ki smo mu dodali nekaj kapljic salm:Jakovega cveta. V tej mešanici se dajo dobro očistiti tudi bela peresa. Nadalje je razredčen vodikov superoksid izvrstno sredstvo za prano beljenje. Ima zlasti to neprecenljivo lastnost, da ne pušča v vlaknih blaga nobenih razkrajajočih snovi. V primeri s klorom je mnogo uporabnejši ker ne uč:nkuje razjedajoče. Pri kuhanju perila pri-lijemo v lOlirrski pralni lonec nekaj vod'kove-ga superoksida Perilo kuhamo s potrebno' količino mila v prahu. Prijetno bomo presenečeni po belini, ki jo bo povzročil vodikov super oksid. Uspešno uporabljamo razredčen vodikom-superoksid tudi pri čičenju ponimenele slonove kosti, klavirskih tipk, marmornatih plošč svetlobarvanih stanovanj«::'h oprav bclt; po!o-šcenih predmetov Itd rastlinskim svetom ji nudi več kakor samo zavest izpolnjene dolžnosti. Znanje vrtnarskega dela je posebno zaželeno že za domače ob-| delovanje vrta. Tu se pa nudi ženski hvaležno i in samostojno delo. bodisi v vrtovih zavodov. velikih kmečkih vrtovih in drugih podobnih j vrtnarskih podjetjih. Pred poklicnim udejstvčuvanjem v pridobitnih vrtnarskih podjetjih mo-j rajo ženske vešče vrtnarjenja za domače potrebe, dopolniti svoje znanje z novimi nauki in izkušnjami, predno so sposobne za samostojno delo. Pokliene načrte za bodoče žensko uveljavlje-nje je mogoče graditi na osnovi končane učne dobe za vrtnarstvo. Dekle, zaposleno po svojem zrelostnem izpitu kot pomočnica v vrtnarskem podjetju, si pridobi praktične ;zkušnje* ki jih hoče petem izpopolniti na vseh področjih vrtnarstva in se posvetiti znanstvenemu raziskovalnemu delu o gojitvi rastlin. Pomočnica, katere šolska izobrazba je mala matura, bo obiskovala višjo vrtnarsko šolo in delovala kasneje kot vrtnarica. Poklic vrtnane nudi najrazličnejše možnosti, ki odp rajo ženskam široko in hvaležno delovno polje. Mlade delavke-ki iz katerega koli vzroka ne morejo posečati vrtnarskih tečajev, imajo možnost, da so priznane po dveletnem učenju kot strokovno usposobijenostne moči. To priznanje jim zagotavlja socialno in gospodarsko boljši položaj rlc":rr^ rske v vrtnarstvu niso samo Izhi-tL za silo — Vri ^fstvo je za ženske 5«r rr**?r*i«?en in hvaležen poklic kdor opazuje življenje naših kraki.včanov in Trnovčanov, k- so pr nas boli pr.znani vrtnar ji je gotove opaž?:, da opravljale večino vrtnarskih del z največjim uspehom ženske. M-ž je jim pomagajo pred\sern pri težjih delih, k' jih pa Se je potrebno prav tak' »prav1.jo ženske same V drugih državah, kjer je v sedanjih razme rah stiska za mo^ko demevno silo. se ženske uveljavljajo v vrtnarstvu šele sedaj. O deiu žensk.h rok \ vrtnarstvu v drug'h državah čitamo naslednje premišljevanje: S spretnim* rokami sadijo mlade pomočnice naglo in enakomerno solato v tople grede. Lep dan zgodme pomladi je treba izkoristiti Tudi druge ženske jemljejo sadko za sadiko .z zabojev ni pritiskajo njihGve maihne koreninice v zrahljano zemljo. Poleg starejše delavke deb vajenec, podjetju na novo dodeljena mlada ženska poleg pomočnice. Vse roke se trudijo . enako vnemo, da opravijo čim več dela ra dan. Prej so na tem mestu sadili okrasne rast line. Sedaj se je tudi to podjetje aa robu mesta kakor vsa druga preusmerilo k pridelovanju oovrtnine. Pod steklenimi okn; rastejo sadike ohrovta, kolerabe in cvetače in \ steklenih hišah za siljenje stoje solatne glavice. Tudi na tem delovnem polju se uveijavljajo danes številne ženske, ki nadomeščalo moško delovno silo. Ženske pa niso uporabljive samo kot izhod za silo za sedanje nujne naloge za gotovitve prehrane. Kot vrtnarica najde mlada dekl:ca svoj poklic, ki ustreza posebnim žen skim sposobnostim in željam. Opravek z živim Bof zobnim boleznim Kakor tuberkuloza in rak. dobiva tudi gnitje zob vedno bolj značaj ljudske bo-I lezni. Pregled šolskih otrok v Nemčiji je i pokazal, da ima 900'« šolske mladine gnile ; zobe. Pri odraslih je ta odstotek še večji. '■ In kar velja za Nemčijo, velja v glavnem ; tudi za vse druge države. Ta bolezen ima nevarno lastnost, da ustvarja pogoje za mnoge druge bolezni. Približno polovica delavcev in nameščencev, ki morajo s 40 ali 50 letom opustiti delo. ker jim vpešajo j moči. trpi na posledicah gnilih zob. Najdbe v starih grobnicah in grobovih kažejo, da je imelo pred 2000 leti komaj 10°'o ljudi gnile zobe. Z napredujočo civilizacijo rapidno napredujejo tudi bolezni zob. Glavni vzrok je hrana. Čim naravne jšo hrano vž iva človek, tem bolj zdrave zobe ima. Če bi torej hoteli zarreri bolezni zob, bi se morali vrniti k naravni hrani, kakršno so imeli naši prednik' v starih časih. Važni so zlasti vitamini. Bodoče matere bi morale že med nosečnostjo dobivati dovoli apna. da bi imeli otroci za rast svojih zob potrebne soli. Otroci bi morali dobivati hrano, v kateri je dovoli snovi za rast zob in razvoi ko.-ti. Odrasli ljudje bi pa morali zobe skrbno negovati. Tako bi f^fentsv v mestu Mestece Zahna blizu Wittenborsa je doživelo oni dan izredno presenečenje, pa tudi precej razburjenja. Krdelo splaženih jelenov je preplavalo bližnji bajer in pridrvelo v mesto En jelen je razbil veliko šipo neke izložbe in se tako porezal, da ";o ga morali ustreliti. Jeleni so podrli več ograj in povzročili v mestu veliko zmešnjavo. Bilo jih je 20 Končno so pa le našli pot iz mesta kjer so ljudje prestrašeno bežali pred njimi v hiše. 4000 plparjev v žalnem sprevodu V Amsterdamu je umrl oni dan Jan van Heerden, star 99 let. Zapustil je 10 milijonov zlatih goldinarjev. Bil je veltlc čudak in svoje čudaštvo je izpričal tud! v oporoki. V nji je namreč za pisal: »Vse svoje življenje nisem mogel trpeti I Judi, ki niso navdušeni za pipe. Sam sem že od svojega sedmega leta sleherni dan upov rablja! pipo. Zato določam, naj dobi vs;do-do, ki me bo spremljal na zadnji poti, 1000 zlatih goldinarjev, 25 kgr tebaka in 6 velikih holamlskih pip. da bodo lahko pogrebe i med pogrebom kadili. In tako so imeli v Amsterdamu pogTeh, kakršnega svet še ne pomni. Okrog 4000 ljudi je šlo za pogrebem in vsi so pridno kadili. Bil je edinstven pogled na dolg žalni sprevod, ki je v njem vsak pogrebe c držal v ustih dolgo pipo. Gotovo je bilo med pogrebci mnogo takih, ki jim sicer pipa smrdi, toda polakomnili so .so zlatih goldinarjev. Bolgarija ie zaščitila rože Bolgarski poljedelski minister je izdal ■dlok. do katerem je strogo prepovedano infčevati nasade rož Rožno olje je igralo ■: bolgarskem izvozu dolga leta zelo važno vlogo Zadnje čase so ga pa začela izpodrivati razna sintetična dišeča olja. Znanstvene preiskave so pokazale, da ima bela Še zz ono zidov na Slovaškem Slovnšk: ministrski svet je na eni zadnjih sej temeljito obravnaval vprašanje Židov. Slo je deloma za dokončno uredi-* tev tega vprašanja, deloma pa za likvidacijo židovskega premoženja. Ugotovljeno je bilo, da so se dali v zadnjih tednih pet mnogi židje krstiti. Mnogi imajo tudi ponarejene krstne liste. Na Slovaškem je zdaj še okrop 20.000 zidov, in od teh jih približno 5000 ni krščenih. Na seji ministrskega sveta je bilo tudi ugotovljeno, da nastopajo krščeni židje mnogo samozavesti neje in da so tudi nevarnejši od nekršče-nih. Slovaška vlada je trdno odločena urediti vprašanje Židov brez vsakega korrt-i promisa. Sklad za družine s Številno deco Zdravstveno ravnateljstvo v Sofiji je pripravilo za poletno zasedanje sobranja poseben predlog, kn predvideva ustanovitev službenih mest za družine s številno deco Razen tega bo organiziran poseben sklad, iz katerega se bodo podpirale omenjene družine. fcp«ORGE* OHNET: | 89 PRODAJALEC STRUPU ROMAN — Hm — je zamrmral Vernier. — Vrag vedi! Odšel je z doma pred dobro uro in nikomur ni povedal, kam je namenjen . . . — Kaj vas ni hotel spremiti v tovarno? — Da, pa si je premislil. — Morda je pa odšel kam z Vertemoussom in baronom. — Vertemousse in Ravmond sta odšla na lov na polje. Lahko bi se torej prepričali, da-li je Kristijan x njima. Kočija je pripravljena, čez četrt ure bova pri njih. — Dobro, pa se odpeljiva. Odpeljala sta se. Kočija je tiho hitela skozi drevorede velikega parka, poraščenega z mahom. Stoletna drevesa so dvigala proti nebu svoja krivenčasta ramena in skozi nje so prodirali zlati solnčni žarki. Globok mir in tišina sta ovijala Verniera in Gene-weva Tem mučne j še je bilo pa protislovje med njunim razburjenjem in skrivnostnim mirom vse okolice. Ali bo zdaj vedno tako, ali bosta njuni srci vedno utripali tako nemirno? Mar je konec njunega mirnega in srečnega življenja? Ali ju bo mučila večna bojazen pred novim in še hujšim moralnim udarcem in če ju bo kdaj uspaval varljivi mir. ali se bosta vedno zbudila v še večji nevarnosti? Ni kazalo drugače nego udati se v usodo. Vernier je skrivaj opazoval svojo snaho, ki je zrla nekam bleda, toda odločna in hladna kakor vedno naravnost predse. Ona torej ni poznala trenutkov straho-petnosti in omahljivosti, kakršne je preživljal on. Njen pogum ni bil omajan. In ta občutek bližine žene, vedno pripravljene na boj, ga je rx>mirjal. Molče ji je stisnil roko. Ozrla se ie nanj. otožno se je nasmehnila in solze so ji zalile oči. Torej je tudi ona trpela. Vendar ga je pa njen pogum hrabril tako, da je bil navidez čisto miren. Občudoval jo je, hotel ji je to povedati, pa se je bal. da bi utegnil s tem izdati svoje razburjenje in zato je molčal. Toda Ge-nevieva ga je sama razumela, vedela je, da odobrava vse njeno ravnanje in to jo je hrabrilo. Kočija je krenila iz parka na polje. V solnčnih žarkih so se dvigala za žoltim strniš-čem bela gospodarska poslopja v Saint-Remy. Na koncu ceste sta stopala po njivi Vertemousse in Ravmond, za njima pa dva paznika sredi gonjačev. Vsak trenutek se je dvignil fazan ali jata jerebic in lovca sta streljala po njih. Streli iz lovskih pušk so zamolklo odmevali, tu pa tam se je prikazal mod- rikast oblaček dima začul se je tih padec in obstre-Ijena ptica je bežala z zadnjimi močmi po izsušenih brazdah. Ko sta prišla lovca do konca njive, sta ustrelila še po dveh, treh zajcih, ki so bili skočili pred njima, da so se v naslednjem trenutku zavalili s trebuhi kvišku, potem sta pa izročila puški paznikoma, ki sta zbirala gonjače in preštevala plen. Vertemousse in Ravmond Templier sta stopila h kočiji. — Ali sta videla Kristijana? — je vprašal Vernier — Da, — je odgovoril Vertemousse In si obrisal potno čelo. — Pred dobro uro se je peljal po cesti mimo Saint-Remv proti Moretu. Vozil je zelo hitro, zrla sva za njim in ga izgubila iz vida šele pri onih-le treh topolih. — Peljal se je torej v Dammarie. — je dejala Genevi*»va hladno. — Ali pa kam v okolico. — je pripomnil Vernier. Mlada žena se ni prepirala s svojim tastom. Vedela je dobro, koliko so vredne njegove pripombe. Mirno se je obrnila k lovcema in imela je toliko moči. da se je nasmehnila. — Pogled je bil dober, kajne? — je dejala. — Padlo je samo nekaj fazanov in jerebic ter dva zajca, — je odgovoril Vertemousse. Zdaj pa krenimo na drugo stran polja. Tam je nekaj jat jerebic, ki smo jih pregnali od tod in ki bi rada z njimi zaključila današnji lov. — Torej že zopet odhajata? — Da. Na svidenje torej in prijeten izprehod. Lovca sta preskočila obcestni jarek, se pridružila svojim gonjačem in krenila z njimi čez polje, po katerem je prestrašeno begalo več zajcev. Vernier in Genevieva sta ostala sama. — Ali bi nama ne kazalo oglasiti se pri doktorju Augagneu? — je vprašala mlada žena. — Da. Mislim, da je napočil trenutek, ko bi moral doktor preizkusiti svoje zdravilo, ki je nama nedavno pravni o njem. Kristijan je bolan in včasih se mi res zdi, da ni nobenega upanja več, da bi ga mogli iztrgati iz krempljev razuzdanosti in alkohola. Preizkusiti morava torej še zadnje sredstvo. — Torej niti vi, papa, ne dvomite več, da se je odpeljal v Dammarie? Vernier si to pot ni upal ugovarjati. Po tem, kako ga bodo tam sprejeli, bo tudi jasno* kaj naju čaka: bodisi da bo to zmagoslavna sleparija, ki ga bo za vedno odtujila domu in rodbini aH pa bolestno razočaranje, ki ga bo pahnilo nazaj ▼ pregrešno življenje. Premisliti morava torej, kaj bi moerla ukreniti iz telesnega vidika. Ali ste se trdno odločili za tako preizkušnjo, če bo potrebna? — Da, dete moje. Vse drugo, samo ne pogleda na tega nesrečnega fanta, kako se vpričo nas uničuje, — Ali bo pa sporazumen s preizkušnjo? — Poskusila bova pripraviti ga do tega. — Kaj pa, če bi se uprl? Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani