•«1«U In prasaikev.
BIRO S VETA
M1 ti^ASlLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
dailr
šars and HolkUjr*.

Uradnilki hi aprsvoiftki
prostori: UST t. UwndaU An,
Offico ot Publleotioo ZaZ7 South Lawndala Aro, Talsphono. Ruckw»U 4S04
LKTO—YEAR XXIL
m in »JMBL —»
^ftPII^OT^ t^r u. A it A— »tanaa for Mtiiiai
M, Mi«, at tte
•C
«. tm.
Chicfrgo, 111., petek, U. januarja (Januar* U), 1929.
Subocriptjoo MU
STEV.—NUMBER 9
Diktatura pravočasno preprečila hrvaški puč? I
Policijske preiskave v Zagrebu in beg voditeljev v inozemstvo. Vrata zagrebške zbornice zaklenjena in zapečatena. Srd na Hrvaikem raste vsled pisemske cenzure. V Belgradu pravijo, da bo diktatura dolgo trajala. Konfiskacije časopisov.—Angleška vlada ni ' zadovoljna z absolutizmom v Jugoslaviji.
Belgrad, 10. jan. — General Peter Živkovič, premijer, je včeraj v imenu kralja Aleksandra, diktatorja, razglasil, da odslej so vsi javni ahodi po vsej državi strogo prepovedani. E-dikt se glad, da morajo prenehati vse politične diskuzije. Istočasno je priila vest, da je . policija proiskals in zaprla prostore Kluba metalnih industrij v Belgrad u.
"Vreme" je v posebnem izda-nju poročalo, da bo diktatura prejkone dolgo trajala, oziroma toliko časa, dokler diktatorji ne izvedejo vseh reform, ki jih imajo v načrtu.
Eno veat je ljudstvo z veseljem vzelo na znanje: general Živkovič je odslovil na tisoče birokratov po vsej deželi iz službe brez pokojnine. Začelo se je grozno čiščenje javnih uradov. Povaod reducirajo uradnike in mečejo stare nameščence na cesto. Z denarjem, ki gs prihranijo z redukcijami, namerava nova vlada zvišati plače novim uradnikom v svrho, da se odpravi korupcija. Kabinet je tudi reduciran; število ministrov je znižano na devet. ,
Konsternacija v Zagrebu.
Zagreb, Hrvaška, 10. jan. — Veselje hrvaških voditeljev v Zagrebu prve dni diktature se
je spremenilo v črni pesimizem in velik srd, ko je državna policija včeraj vpadla v mnoge javne prostore in privatne hi*e, iz-taknila vse kote in zaplenila na kupe listin in pisem. Preiskava je bila izvršena v privatnih stanovanjih bivših radičevzkih poslancev Pernaja in Pavliča ter pri mnogih drugih.
Čim so zagrebški listi prinesli vest o preiskavah, je vojaški governer takoj odredil zapleml>o vseh listov. Obenem je novi, governer odredil, ds se cenzurirajo vsa pisma, ki prihajajo v Zagreb in okolico; cenzura velja tudi za brzojavke in telefonične razgovore.
Ta odredba je zelo razkačila vodilne kroge kmetske stranke. Voditelji so takoj aklicaH zborovanje v zagrebški zbornici, a ko so prišla tja, so našli vsa vrata zaklenjena in zapečatena, pred njimi so pa stali žandarji, ki so povedali voditeljem, da ne smejo blizu. Nato so voditelji — trideset bivših poslsncev po Atevi-lu — odhiteli v drugo poelopje in se tam nekaj časa posvetovali, dokler jih' niso žandarji spet prepodili.
Do danes se hrvaški voditelji in listi še vzdržujejo vsake odprte izjave glede diktatoričnega režima v Belgradu.
Hrvatje so se pripravljali na puč?
Dunaj, 10. jan. — (Iz poročil A. R. Dackerja, Chicago Daily News.)—Iz Zagreba poročajo, da je diktatura kralja Aleksandra povzročila veliko paniko med Mitičnimi voditelji. Mnogi se pripravljajo na odhod v inozemstvo, ker se boje, da preiskava odkrije neprijetna dejstva. Nekaj Hrvatov je že pobegnilo. Novica, da sta dva jugoelovanska fteroplana pristala na Ogrskem, se tukaj razlaga, da so se morda beguni poalužili letal.
Druga veat, ki Je prišla sem. se glasi, da Je diktatura v Belgradu odmev na tajne priprave za puč na Hrvaškem. Rebelno gi-lienje je bilo še precej čaaa v teku ln prav tako so delali korake v Belgradu, ko so dobro vedeli o vsem, kaj ee pripravlja v Zagre-pu. Vsi načrti, ki Jih zdaj izvaja kralj Alekaander. ao bili Izdelani že pred več meseci. Puč z
IL
proklamacijo neodvisnosti Hrvaške se je baje imel izvršiti zadnjo nedeljo — na pravoslavni božič — toda v Belgradu so bili urnejši in kralj je že ob treh zjutraj proklamiral diktaturo.
Belgradako poročilo pravi, da Hrvatje Itak ne bi bili uspeli s pučem, kajti vojaške čete bi bile kmalu strle revolto, ampak Srbi bi prišli v zadrego in mednarodne komplikacije. To so preprečili.
Vojaška diktatura je naperjena proti vsem strankam, ki c-grožajo integriteto jugoslovanskega teritorija.	v Anglija ni zadovoljna.
London, 10. jan.—Vest iz Bel-grada se glasi, da je angleški poslsnik Howsrd W. Kennard i-mel včeraj dolg razgovor z novim jugoelovanskim justičnim ministrom. Iz tega se je porodila govorica, da Anglija ni povsem zadovoljna z akcijo kralja Aleksandra, ki je omejil svobodo tiska in uvedel absolutistični režim.
Rim, 10. jan. — Fašistovski listi pišejo, da je preobrat v Jugoslaviji znamenje, da je bel-gradska vlada končno obrnila hrbet Franciji in njeni formi ko-ruptne demokracije ter se nagnile k boljšemu režimu Italije.
Pukareita, 10. jan. — Brzojavna zvesa z Bel gradom je bila danes pretrgana.
Kriza brozpooelnostl raibnrja Anglijo
Vlada presenetila celo peeimlate, ko prkmava flssko svojih ns-črtov.
London, 10. jsn. — Tudi nsj-večji pesimisti, ki so prerokovali, da bo dva milijona brezposelnih delavcev v Angliji ob koncu leta 1928, so bili te dni presenečeni, ko je minister za delo odprto priznal, da vlada ne more rešiti problema brezposelnosti. Minister poroča, da je armada brezposelnih narastla v decembru sa 200,000 mož in šteje danes 1,020,000 brezposelnih parov rok.
Poldrugi milijon mož prejema državno podporo proti brezposelnosti. Vladni krogi so očitno skrbeh, odkar so vsi načrti vlade bankrotirali. Najbolj trpe rudarji v Waleeu in na Škotskem, katerih je na tisoče že tri leta brez vsakega zaslužka. Pomanjkanje, ki ga trpe družine rudarjev, je naravnost sramota za civilizirano Anglijo.

Pol vasi v Dalmaciji aretirane.
Split, Dalmacija, 10. jan.—Polovica prebivalcev vaai Drinia v tukajšnji okolici je bilo včeraj aretiranih In obtoženih umora župana Božo Ajdaniča, katerega so pred kratkim pobili s kamenjem. Okrog tisoč oseb je sodelovalo pri umoru._
Velika zaplemba opojnih pijač.
Peru, IU. — Prohibicijski a-gentje so v sredo zaplenili 170,-000 galon mešanice In nad tristo galon alkohola v nekem skladi-šču v tem mestu. Zaplenili so tudi dva velika kotla za žganjeku-hu, pet avtomobilov in vagon sladkorja. Agentje pravijo, da je bila to največja zaplemba. Id je bila že kdaj Izvršena v tej o-kolki. Agentje ao tudi aretirali večje število ooeb.
Veteran se a
Milwsukee, Wis. — Benjamin P. Miller. star M let in veteran civilne vojne, ae Je ustrelil v tukajšnji vojaški bolnišnici
podjoM| ee skriva za injankeijo
Zakaj ae tu ne vpoštevs svetost pogodbe?
Summit, N. J. — Organiza torjem in članom organizacije svilnih delavcev Associated Silk Workers je prepovedano ogovarjati svilne delavce, ki so zaatav-cali v tovarni Shanazariana v Summitu. Prepovedano jim je tudi razpostaviti pikete v smislu sodnijske prepovedi, ki je bila izdana proti njim. Sodnij-ska prepoved je zdaj začasna, toda postala bo trajna, ako odvetnik svilnega podjetnika prepriča pri obravnavi dne lft. januarja podkancelarja Churcha, da je trajna sodnljska prepoved potrebna.
Tovarna Shanazariana je podpirala pogodbo z unijo. Pogodba je priznala osemurni delavnik n unijo. Po dveh meaecih so se pa delavci prepričali, da se Shanazarian ne ravna po pogodbi. Naj prvo so ga opomnili, da naj se ravna po pogodbi, če ne, bodo zastavkali. Podjetnik je pa tekel k odvetniku, da izpo-sluje zanj sodnijsko prepoved, mesto da bi se ravnal po pogodbi, ki jo je podpisal in obljubil, da se bo ravnal po nji.
llffcAstef Ost Z. lili, authoriaod aa Jaaa 14. lili.
Foni fllozoflra e novem
Svet bo organiziran in industris-lisi ran, toda bres tobaka in afcohola.
SILNO SMEŠNI ZAGOVORNIKI KAPITALIZMA
Organizirati ; gromna
CAMPBELL BO VODIL DELO
NA OGBOMN1 SOVJETSKI FARMI.
ammmmmmm ..	_,
Plugu bo podvrženih deset mili. joeiov akrov sveta.
Waah!ngton, D. C.—Thos. D. Campbell iz MonUne bo vodil o-gromno farmo sovjetska vlade, ki obsega deset milijonov akrov sveta. Na tem svetu posebno dobro obrodi pšenica. Campbell Je znan ko vaščak za obdelovanje zemlje. Uvedel bo metode v obdelovanju a veta, kakršne je u-vedel na indijanaki rezervaciji na severozapedu. Campbell obenem naznanja, da bo kupljenih v Ameriki za sto milijonov poljskih strojev.
Finančna tvrdka Morgan k Co. je financirala CampbeNa, ko je v vojnem času prevzel nalogo, da pridela na miiijooe buš-Ijev pšenice. Campbell Je prijatelj liana, pokojnega tajnika aa notranje zadeve. Campbelt je prevzel nalogo, da pridna na milijone bušljev pšenica, daalravoo je bil naprej obveščen samo par
Vai prijatelji napredka v člo-vaški družbi žele Is srca, da Campbell dokaže v Rusiji, kaj ae z umnim obdelovenjem sveta lahko izvrši. Obstanek Sovjetske Unije Je zagotovljen le od produkti je živeža In velikem gu In miru.
namerava o-
proti jav
New York Clty. — Avtomobilski kralj Henry Ford je U teden izdal svojo knjigo z naslovom *!Hr r*iilosophy otflndns-try" (Moja Industrijska filozofija)," v kateri napoveduje človeštvo, ki ne bo imelo nobenega težkega dela, ker bodo stroji o-pravljali vse delo. Fordovo člove-i tvo bo tudi brez tobaka in alko-holnlh pijač.
Ford piše na dolgo in široko o industrijski revoluciji in o svojih moralnih ter socioloških tezah. Revolucija se izvrši, ko bo vse delo upreženo v strojih. Vse življenje bo organizirano in industrializirano. Tudi kuhinja bo industrija, iz katere "zc bodo doatavljala topla in okuana jedila ljudem na dom."	m
"Stroji šele doaežejo, čeaar človek ni mogel doeeči a pridigami, propagando in tizkom," piše Ford. V farmaratvu napoveduje Ford "korporecijsko farmo na induatrijaki pddlagi."
New York, N. Y,—Kako smešna ao prizadevanja nekaterih zagovornikov in podpornikov kapitalizma, ki šive v domišljiji« da ee Je ta grda goapo-darska pošast, ki je kriva vsega zla v sedanji človeški družbi, da uvakovečiti, govori dejstvo, da je W. J. 8yjvester, pobočnlk Fred R. Marvina, ki je U delal dobre kupčije z "razgaljava-njem rdečkarjev", razgaljen kot glavni gromovnik kako je treba podučiti ljudatvo proti boljševi-ški nevarnosti.,
Sylveztrovo vpitje podpirajo Inaulli ln druge velike tvrdke v Chicagu in drugje. Sylveater namreč priporoča a strašnim krikom, 4a ae organizira ogromna maštna, ki bi preplavljala tisk, šole, radio in druga publicistična sredptva z gradivom proti Javnemu lastništvu, ki ga ta apostol kapitalizma proglaša za komunlzam. Paul Y. An-derson od dnevnika "8t. Louis Poat-DUpatchs" je razgalil njegov načrt.
Naloga Sylveitrovega Indu-strial Coneervation Boarda bo bojevati ae proti vladnemu lastništvu in boljševizmu. Ta Board bo financiran na ta način, da tvrdke, ki ae Izrečejo za Board, plačajo eno deseti so odstotka od vsakih f 100 v bizniškem prometu. Syl veste r pravi, da se
Tipografski delavci v I solidarni v konflikt«
Solidarnost bi bih bolj učlnkovl. U. ako bi bila ameriške unije organizirane moderno In duhu čaaa primerno.
nemu lastništvu. Ostali časopl-
Albany, N. Y. — Tip<wraifič-nlm delavcem, ki so v boju s izdajatelji časnikov v Albanyju. je prišla na pomoč unija ti|K). graflčnih delavcev štev. 6 v New Yorku. Poslala je takoj petdeset tisoč dolarjev In obljubila še pol milijona dolarjev, ako jih bo treba, da se izvojuje zmaga za delavce. *
Bostonska unija ' tipografiČ-nih delavcev štev. 18 je dala tisoč dolarjev. Ta podpora se je nabrala s izrednim asesmaatom po 86 centov in skozi oeem tednov.
Lokalna unija tlpogratičnlh delavcev v VVorceatru uvašuje pomoč za tipografične delavce v Albanyju.	.
Ako bi bili tipografiji delavci v Ameriki organizirani moderno. bi bili laatnikl in iadaja-telji dnevnikov v Albanyju že zdavnej na kolenih. Kajti ne izšel bi niti en dnevnik, dokler bt podjetniki ne priatali na zahte-ve tipograiflčnlh delavcev. Tako pa tlpogradOčni delavci pri tiskarskih strojih delajo, medtem ko so njih bratje stavci na roko in pri strojih na stavki. Pra-vbčasna akcija vaeh tipograflč-nih delavcev v AH>anyju bi več izdala kot vsa denarna pomoč. Zakaj te skupne akcije nI T Zato ker delavci pri tlakarakih strojih sklepajo pogodbe zase, atav-ci pa zopet zaae. Sedanja atav-ka bo zanje nauk, ako preoanu-jejo avojo organizacijo, da ao doeegli največjo zmago nad ti-Ame- skarakimi podjetniki Mj|JU|>* I Javr banyju, ampak po vaTAfaertll.
bodo pa prisiljeni zatrobiti rog proti Javnemu lastništvu. To preskrbe oglaševalci.
Sklicala se bo konferenca uči-liščnih profeeorjev, ki podučujejo ekonomijo, rv Chicago, akora-vno je po zatrdilu Sylvestra petdeset odstotkov teh profesorjev boljšev|kov. Na konvenciji teh profeeorjev se bo izdela) načrt za boj proti rdeči nevarnosti.
Ko se je marsikomu zdelo to pretiravanja komunistične ne-varnosti prebedasto, ga je nekdo vprašal, ako na pretirava. 8ylveater je bil seveds takoj z odgovorom pri rokah. Dejal je: "To je ravno tiatg zmota. Ljudatvo ne vidi prihajajoče nevarnosti. Povaod ao na delu In kujejo načrte za uresničenje komunizma."
Očivldno ims Sylveetrovs propaganda nanjen služIti veiebiz-nisu, posebno družbsm, ki kontrolirajo podjetja sa Javne naprave, da bodo toliko laglja etri-gle tisto ljudstvo, o katerem govori S/lveater, da gs hoče obvs-rovati Komunizma. • Pametnim ljudem sa obrača Želodec, ko čl-tajo v dnevnikih take prismoda-rije ia godlo, ki nima repa na glave. Sy1vester Je opazil, kako ao iakomni privatni biznlški interesi, pa hoče te lakom no sti Iztisniti v svojo korist, kolikor ae da izprašati iz nje. ln-aullom in drugim kapitalistom ao javne naprave blznla. Sylve-atru Je pa biznis varovan Je Ame-riškega ljudstva pred rdečo nevarnostjo v interesu Insullov in drugih kapi tal letov. Žalostno je le, da mora delavno ljudstvo plačevati račune sa vse take be-darlje in neetenostl.
Navali anhaškJb agentov.
Morrieon, III., 10. jan. — Su-haškl agentje so včeraj navalili na tukajšnje In okoliške obceaU ne gostilna in pri Um zapleni'1 veliko množino alkoholnih pijač. Nad trideeet oseb je bilo aretU ranih radi kršenja prohlblclj-akega zakona. .
Car batjuška. knezi In veliki knnzl ao danes porabi jana reč ravnoUko. kot je nemški kaj ser s habsburško rodovlno vred.
j^u astlršlllš
40 kmetov
2000 kmetov se uprlo vladnemu projektu In vojaštvo je strlo jpunt.
Tokio, 10. jsn. — Okrog 40 kmetov Je bilo ubitih in mnogo ranjenih v bitki s vojaštvom, ki Je bila včeraj v vaal Namoru v okolišu Olfa. Dvatiaoš kmetov je napadlo krajevni vladni urad, kjer oblaati izvršujejo obrežni projekt. Kmetje bi radi preprečili projekt, ker amatrajo, da bo presekan breg puščal vodo na njihova riževa polja. Trlato policajev Ja hotelo ustaviti kmste, pa ao morali bežati. Nato ao bile brzojavno pozvane vojaške čete, ki ao kmalu naredile mir, potem ko ao etreljale na kmete. Mod kmeti Je vsled tega zavladalo veliko razburjepje.
_________
l'REDNIH FINKKBOA DNEVNIKA OBTOŽEN PUNTA.
Ta strašni greh Je sUrll, ker je e belesnl angleškega kralja to povedal, kar pametni ljudje mislijo o nji.
Hud bor Oni. —- Arvo Vearo, urednik flnakega delavskega dnevnika "Vepeua" prid« pred sodišča zaradi punta, ker Je priobčil protikraljeveke veati o bolezni angleškega kralja. Obtožen Je punta In obrekovanja kralja Jurija in Valaškegs princa. Bil je zaailšan In pridržan za obravnavo.
Vaaro Je atrašni greh izvršil, ker je pisal, da je angleški kralj dobil oalovski kašelj, ker je stal za dve minuti zunaj pri neki slavnoatl. Dalje Je rekel, da ne bo prav nobena razlike, ako kral| umrje in da Je čaa, da se kraljevina odpravi, ako kralj u-mrje.
Obravnava se bo vršila v mesecu februerju. Obtožba doka suje, da v kanadakl provlncijl OnUrio paragrafi čuvajo njega "veličanstvo" anglaškega kralja Jurija in njegovega nnjsUršafs »ina. ki je znan zaradi njegovih eakapad.
KAKO ANGLIJA SKRBI ZA ZES NE UMRJE
Brespoeelnim In gladnim rudarjem d rob ti na, lordom In dru
gim pontavačem pa tisočaka.
New York, N. Y. — Britaka torijaka vlada ae ja končno odloČila, da gre 170,0006 v pomoč bednim, aeatradanim in breapo-Milnim rudarjem. To je komaj drobtina ali po tri dolarje sa 260,000 lačnih in napol zmrznjo-nlh rudarjev.
■Ako pogledamo letni proračun za vpokojene sodnike, grofe in vojvodlnja, tedaj opazimo, da pride povprečno na vaakega lorda *SW,M6. Prvih oaemnajat, ki ao na liati za leto 19674», ao prejeli zkupaj $771,660.
Vojvoda Konotaki prejema na leto 1126,000 iz blagajne, v katero je ljudatvo znoallo davka. Princezlnja Beatrioe prejema po $80.000 na leto za zaaluge, da ni prišla na avat v koči siromašnega delavca, ampak ae Je rodila kot prlncezinje ln ao Jo takoj po rojatvu položili v "poala-čeno" zibelko. Vlzkont Ullnt-water, bivši zborniški predaed-nik, prejema $20,000, lord Dar-ling, vpokojeni sodnik $17,000, viakont Haldana pa $26,000 na leto. In to krivico imenujejo v kapitalistični človeški družbi aocialno pravico.
Medtem pa žive vsleškl rudarji v strašnam pološaju. Četrt milijona teh rudarjev ne morejo upati, da bo kdaj še delo zanje v premogokopih. Takega stradanja In tako slabih časov že nI bilo v Angliji od sred* prejšnjega NtnMJa. premogovnikih ne bodo pričeli nikdar več s delom. Rudarji ao pred veliko atavko nagiašall, da ae mora promoguva industrija t)reosnovati, da ostane dobička-noana. Torij ska vlada Je pa pustila rudarje na cedilu In je čakala, da ja prišlo do atavka, Ko se Je stavka rudarjev ispreme-nils v splošno stsvko delavatva, je pa vlada poaegla vmea In v Interesu podjetnikov s železno pestjo, da Je zlomila hrbtenico stavki. Zdaj so razmere postale take, kakršne so voditelji brlt-skega delavstva napovedovali, da nastanejo, ako se premogova Industrija ne reorganizira.
Rudarji v PennsylvsnlJI, ki dobro vedo, kaj pomeni biti brez dela In lačen s svojo družino vred, pobirajo proatovoljne prispevke zs te reveže v Angliji.
od »rede dj, 1 V številnih nlka
GRAFT V POL1CUHKEM DK-' PAKTMKNTU.
Sestavljena je porota, da uvede preiskave.
Chicago. — Posebna velepo-rota, ki bo nadaljevala a preiskavo glede obtožbe grafu v po-lici J a k« m departmentu in o nerodnostih v upravi aanltarnega dlstrlkta, Je bila v sredo sostav-Ijena. T. R. Thoraan, podpred-aednlk National Bank of the Re-public, Ja na čelu porote.
Frank J. Ix»ach, prvi pomož-ni državni pravdnlk, bo vodil preiakavo. Preiskava glede <ib-tožb korupcija v policijskem de-partnwntu l>o prišla prva nu flnavnl red. nakar bo sladlla preiskava glrdo uprava aanitarnaga distrikU. Zaslišanja sa bo vršilo pred sodnikom l>. R. ttulliva-nom.
Japonri apel šikanirajo Kitajca.
Aangaj, 10. jan. — Japonski tiomoršfekl so bili včeraj izkrcani z bojne ladja v Hankovu. Četa so okupiral« Japonako kolo-ni jo pod pretvezo, da je ogrožana v«led kitajskih pikMov, ki ne puste kitajskim delavcem na de-lo v japonsk« delavnic«. Konflikt je izbruhnil radi poostrenega proti japonskega bojkota. Štiri japoaek« bojo* ladja so pri-Hui« pr«d TsingUv.
Mehika odpre 26,000 novih iol za famarie
Vlada odpre kampanjo za povedi-go socialne atopnje med naj* nižjimi masami.
Mežico City, 10. jan. — Eze. quiel Pad lila, tajnik prosvete v provizorlčnem Oilovem kabine« tu, je včeraj naznanil, da vlada odprt v tem Jetu 26,000 novih šol na deželi, to je med farmar-skim prebivalstvom. Vlada Je zasnovala največjo kampanjo sa splošno izobrazbo Ijudatva, kakršne še ni videla Mehika v svoji zgodovini. Ker proračun ne dopušča tolikih atroškov, je vlada naredila načrt, da vaak okraj, kjer ae odpre nova šola. prispeva v javni sklad sa kritje isdst« kov.
Kampanja izobrazbe uključu-je šolzke knjige, telovadbo ln gledališka predstave. Vaaka šola bo imela proator u atletsko Igra in odprt oder zunaj na polju. Poleg a talnih zvesnlh učiteljev bodo v zlužbi tudi potovalni učitelji, ki bodo hodili od vaal do vaal in nadzorovali pouk.
Namen vlade je, da dvigne aocialno atopnjo kmetakega prebivalstva na atopnjo delavcev v meatlh.
Napihavanja vrednosti ioleznlo dozdevne nI voi
Argumenti odvetnika šilssnišklh organizacij zadeli v črna. ,
Washlngton, D. C. — Bplošns aodba zvedencev je, da so argumenti Donald Hichberga, odvetnika železniških organiza* ■, ki je v družbi J »stičnega UJ--Jts Wlckerzhams nsstopll proti znani OTaltonovI železniški ocenitvi, zsdell v črno In ustavili nsplhovsnje železniških vrednosti v deželi. Rlchberg ln Wicker-sham ats nastopila pred zveznim najvišjim aodiščem.
Odvetnik Rkhberg je vodil, Wickaraham ga Js pa dobro podpiral, ko ja bilo treba srgumen-tirati, ds je kongroa pooblastil meddržavno trgovako komlaljo, da izvrši končno ocenitev železnic. da ae na podlagi te ocenitve določijo voznlne na železnicah. Troškl za zgradbo železnic ze vedno menjajo, ker ae uvajajo vedno cenejše zgradbene metoda ln rabijo novi maUrljali itd. Ako sodišča odobri, da se vred-noat železnic sceni ns podlsgi novih »gradbenih stroškov, tedaj bi bil vedno dvom glede vredno* sti železnic. Nlhč« bi ne vedel, koliko so železnice vredne. Vrednost ftelnpnic bi ae divje menjavala.
RlchWg Ja končal avoje argumente, da ae je dotaknit javnega lastništva železnic. Dejal je, da bi /.gradbeni stroški prišli v poštev, sko bi bile ameriške železnic« javni monopol. Privatni kapital mora opravičiti laetni-štvo ž«l«znic le tedaj, ako dokaže, da Je ž«l«znlŠka služba ceneje pod privatno kontrolo In lastništvom kot pod javnim. Zaradi t«ga privatni lastniki železnic n« morejo zahtevetl, da se v rad noat železnic oceni višje, kb bi javnost določala visokost svojega lastnega kapitala, ki se naj vloži v železnicah.
Atlrj« ubiti pri mehiških ve-it vek.
Mežico Clty, 10. Jan. — Pri lokalni volilni kampanji v državi llslalgo Je prišlo včaraj do atre-Ijanja m«d Hitičniml atranka-ml in štirje možje ao obl«žall mrtvi. J(nie O. Parres. kandidat sa *ov«rn«rja, dva nj«gova pristaša in «den njegovih nasi>rot-nikov s*» bili ubiti.
Chleago produrira pet	milijard.
Chicago. — Skupna	v rod noat tovarniških produktov	v Chicagu v letu 1*27 snaša	približno pat milijard dolarjev	ali štiri-krat več kakor pred oaemnnjsti-mi leti.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LASTNINA SLOVENSKK NARODNE PODPORNE JBPHOTj
C«nt orfaaov po dogovora. Kokoplif m no mit»jo.
Naročnina: Zcdinjena d rta rt (Uran Chieaga) $0.00 na lato, «S4N) »a pal lata; Chicago In Clcaro $1*0 na Uto, $3.75 aa pol lata, la sa
*vo tkao.	_
---■—---
Naalov as raa, ksr laia stili s
"PROSVETA"
M67-M So. Lawadala Avagia, Cfrlsaga, IllIasIfL
-THE ENUGOTENMENT"
Organ af tka »lorrno NaUoaal BsaafR SadstJ.
•maflt Ssalst? *
Oward bf tha Hlorrna National
Adrcrtiaing rstaa on agraamcnt.
n 11 iiii— i— s—sta—snr r trapsw—
Sabasrlption: United Stataa (akc^ Chicago) and mri Chicago 17JO. and forrlgn couatrisa psr
M K M BK R Of"THg rEDERATED F**SS
"■■P
* Datum v oklepaju n. pr. (Doc. 31-1W8) poleg vaAega imena na naalovu bumeni, da vs a je a tem dnerom potekla nsročaiaa. PoaoriU jo pravotasaa, M uatarl list	____
VOLITVE V ZVEZNO ZAKONODAJO V AVSTRALIJI.
VESTI iZ NASELBIN
Malo
Krayn, Pa. — Radi namiga-vanj od strani Henrik Pečaričs v F ros vati z dne 1. doc. 1. L zahtevam, da dokaže direktno, kdo ga obroku j s, d« ne bomo sumili Sdsn drugega. Dslje: kdo se je trkal na pral, del, da imamo ie $7.60, ze droge pe d« ae ne brigamo? Ako ni to njegova domišljije, naj imenuje osebe in opite vae, kar te tega tiče.
Da ae njega prfziia, ni nič drugega M prav, kajti pod o-
PgOBVgTA
leto novo.
Delavčev inventar.
LivingaUm. IIL — Staro je minilo in atopili amo v Stiskanja rok med prijatelji in znanci ni bilo ne konca ne kraja, ko je sirena zapiakala v znamenje nastope novega leta V tej stari navadi sicer ni nič slabega, le da bi kaj pomagalo. Izmenjamo voščilne besede in besede ostanejo pri besedah.
Ako napravimo delavci inventar, koliko da amo v prošlem letu napredovali, bomo videli, d« smo le za leto starejši, drugega napredka pe gotovo ni beležiti med nami, vasj za mojo lastno
količinami kakršne so bile ko\0tebo vem, da je tako. je on priiel sem, naj premisli, Naj malo opišem moje dobrp-kako bi se njemu dobro zdelo,Ite v prošlem letu; Do prvega eky ^ on in večina Slovencev aprila sem delal v premogorovu hodila na stavkovno stražo, pe |n vsega skupej sem v celem !e-bi prišel "zaveden" Slovenec tu napravil le 88 iihtov. Mogo-med nje stavkokszit? Ali bi ga če bodo čiUtelji rekli: "Ta pa je
Pripomnim naj le to, da je zadnje čase cena bakru prilezla precej viaoko, kgf je najbrž vzrok, da ao baje pričeli rudnike odpirati. Ti rudniki bakra so bili ie ve* let zaprti, namreč v Hougton okraju v okolici Calu-mets, Mich., kjer ie svoječasno bilo veliko slovenskih naseljencev, pa eo se po skrahiranju te nduatrije razšli v razna indu-stnjska mesta, v Detroit, Mil-vvaukee, Chicago in drugam. Naselbina Calumet je staro aloven-sko središče na bakrenem polju. Tja so se Slovenci naselili pred približno petdesetimi leti, največ iz Belokrajine, potem tudi od drugod iz Slovenije. Matija (
K njegovemu kre- te ta pravi; noče delati." Pa te-nič, sej bo sam mu ni tako, ker jaz bi rad delal,
I je obratoval le 38 dni v
ne prezirali ? ditu ns
plačal ampak v treh mesecih za] pa r^v
delavsko družino $1S0 dolga je| celem letu. I* tega P^Ja^hko sumljivo (bahavo)
vsak vidi, kako more premogar
nujivu \uw»•»«/.	4	— ----» ■—;-----. " .
Dalje naj mu bo pojasnjeno, izhajati v takem položaju.
da dokler smo prejemali pol $7.60, amo dctfgo časa plačevali
Napotil sem ae v mesto in de lal v avtni industriji; ko smo
Avstralsko ljudstvo ne tvori nobene izjeme med naprednimi ljudstvi na svetu. Ako sedaj napreduje, pride zopet čas, ko nazaduje. Ako pa zdaj nazaduje, napoči doba, ko zopet napreduje. Znano je, da je avstralsko ljudstvo precej prežeto z demokratičnimi idejami. Izven nemškega ljudstva je avstralsko ljudstvo prvo poslalo delavske zastopnike v parlament in v. nekaterih avstralskih driavah so bili delavci v vladi veliko let pred pričetkom svetovne vojne.
Prišla je svetovna vojna in avstralsko ljudstvo ni prestalo preizkušnje, kakor jo niso prestala druga manj ali bolj demokratična ljudstva.
Mnogi so gojili upe, ko se sklene mir, da demokratična ideja požene z dvojno silo, ,ko se sklene mir. Ti upi so bili napačni in v pravem so biili oni, ki so trdili, da po vsaki vojni sledi v deželah zmagovalcev reakcija, ker v vojnem času ljudstvo ne polaga toliko važnosti na ohranitev in pojačanje demokracije y lastni deželi kot v mirnem času. Vojni dobičkarji se težko ločijo od mastnih dobičkov, pa žele, da z intenzivnejšim izkoriščanjem delavcev in izžemanjem konzumentov ohranijo )ako visoke dobičke, kot so jih prejemali v vojnem času. Močni in giravi delavci so bili povsod v armadah, ki so se bojevale na bojiščih. V industriji in poljedelstvu so delali stari ali zelo mladi moški in žene. Delavske organizacije so bile hudo prizadete. Ko je bilo sklenjeno premirje, je cvet delavstva bil še oblečen v uniforme. Tako je bilo tudi V Avstraliji. Avstralski delavci so Jaili kot ameriški prepričani, da se bojujejo za ohranitev demokracije, ki jo, ogrožajo centralne evropejske države, zbrane okoli nemškega kajzerja Viljema.	; f!
Lastujoči razred je pozabil takoj na demokracjjo, ko so utihnile puške, strojnice in topovi na bojišču. Takoj se je pričel pripravljati, da vzame delavstvu, kar mu je bil primoran dati v teku vojne, ako je hotel saj navidesna hliniti, da je prežet z demokratičnimi idejami in da se res vojna bojuje za ohranitev demokracije. Po sklenjenem miru in ko so bile armade razoborožene, je lastujoči razred pričel izigravati svoje protidemokratične poteza, da uklene delavski razred zopet v moderno kapitalistično sužnost Da je lastujoči razred ložje izigraval svoje poteze proti delavstvu v demokratičnih deželah, je preoej k tempripomogla nova ideja, ki se js porodila v Rusiji in katere voditelji so se obna&ali, da iim je treba le migniti z mezincem, pa je stari gospodarski red v razaulu.
Tudi v Avstraliji se je rodila reakcija po končani vojr ni. Obljube, ki jih je lastujoči razred storil v vojnem ča su, ho storile svojo dolžnost in ljudje, ki so še pred vojno in v vojnem času veljali za radikaloe, so se čez noč izpre-menili v nazadnjake in neprijatelje delavstva. Avstraliji ni bila nobena izjema. Pričel je padati vpliv delavstva v Avstrsliji in neprijatelji delavstva so se že veselili, da pride ura, ko dajo delavstvu zadnji sunek.
Delavstvo je izguhivalo na političnem in gospodarskem polju. Reakcija je vedno bolj ošabno dvigala svojo glavo in je upala na popolno podvrženje delavstva, ko t* ko oslabi njegovo politično moč, da ne bo štela nič v zveznem parlamentu in v parlamentih avstralakih držav Delavstvo je opazilo to nevarnoat pa je izpremenilo svojo taktiko, tla pridobi zopet svoje izgubljene postojanke.
Volitve v zvezni parlament in državni parlament države Nove Zelandije so pokazale, da delavstva ni tako lahko premagati, kot so zasanjali zagovorniki in podporniki sedai^ega sistema blagovne produkcije in diatribu? cije. V nižji avstralski zvezni zbornici so delavci pridobili osem sedežev, v zbornici Nove Zelandije so pa deJard razbili konservativce v dve stranki in pridobUi so pe mandatov. Razdvojen jc konservativne stranke v dva tabore je značilna zmaga. Delavci so počepi jen jo iz svojih vrst prenesli na konservativce. In tako je prav in v tem je uapeh. Cepijo in bojujejo naj se med seboj naaadnjak vseh vrst in nasprotniki delavstva.
poleg izrednega aaearaenta za dosti nagradili, so mene in dru-unijo ia tudi 6% "check off," ge odslovili ta nedoločen čas. ko pa je atavlca postala ljutejša, Prijel sem za delo v plavžih in pa po 10%. Žrtvovali smo veli-| potem v klavnici, pa sem za vse
ko za čaaa stavke tudi iz dru- te dobrote dobil trimesečno l>o-štvenih virov, samo da bi ohra- lezen. To je vse, kar aem zasty-
niU unijo, pomagalo,
Ampak vae ni niči žil v preteklem letu. In takih ne po naši krivdi, dobrot kot je moja je deležnih
marved po krivdi taktike vod- na tisoče delavcev, in še jih bost va in po krivdi importiranih mo, dokler bomo pri volitvah ta-stavkokazov. Večina tukajšnjih ko zavedni, kot smo bili prošle-Slovencev je bila doma dovolj ga novembra, ko amo si spet ku-dolgo, pokazala je avojo dobro pili bič, da naa bo tepel. Kot vse stran za unijo; če bi ostali šel kaže, ao za nay«toega delavca delj, bi ne bi>l izboljšali položa-dobri čas minuU Drugega nam Ji Ako bi se ravnali po naave- ni več pričakovati kot smrt; tatu nekaterih, bi še danea imeli krat bo vseh težav konec. lokal in bi začeli delati • prvim Z bratom ava dobila iz domo-
dnem, ko se je kompanija name- vine pismo, da je nama umrla
nila obratovati rov, s Um bi "*ra dne ^ novembra v prihranili mnogo denarja in po- Ljubljanski deželni bolnici na
kazali Uktlko, kako se mora po- operadjaki mizi. Pokojna
stopati v kritičnih časih. Večina had 26 let služila v
nI bila za to, pa amo pričeli stavko.
je
domačem župnišču kot kuharica, in sicer na DoUh pri Litiji. Kot je v pi-
Dne 26. septembre se je imelsljf	£
vrfitt konferenca med	Jfift
garji in operatorji, do tega pal^J^^*^^^^^ y
ni prišlo, ker so imeli operatorji| ***** dovolj delavcev v rovih, ako bi ih ne imeli, bi se bila vršila.
Ljubljani. Tudi župnik da ae je
razjokal pri njenem odprtem
m j, . l j	.atrm nat grobu. — Leti 1927 je nama u-
Tudi Jaz bi ne pisal tega, ker pa •	. .	v teku
— u-oi-	M*a*ikintl tnria mati, taao aa sva v lesu
«e hoče Slovence v tej naselbini, . . .m.hii« mat^r in prikazati (ne veh) kot »hrbt.|,n ne, od osebe, ki jako malo ve o
se-
stro. Blag jima spomin. Kar se tiče dela, gre tukaj ze
» ^ ^ ^ ™ »vetujem lifSLi.USLS	nikomur, da bi aem hodil za de-
stari slovenski naseljenci, ki so vsaki dobri ideji ob vsaki priliki pomagali, upam, da bodo te vrstice našle rodovitna tU, in da bo « časom tudi Henrik Peča-rič postal dober delavec v kulturnem življenju naselbine. To
lom, ker se ga sploh ne dobi. — Pozdrav čltateljem Prosvete in listu mnogo novih naročnikov!
J. J. Vidmar.
Bar betonska vesti. Barberton. O. — Na kratko
ieUn.tem bolj še zato, kervsaka LUm u ^^ otebno veit
naseH)ina potrebuje več in več kulturnih delavcev.
Pozdrav ih srečnejše novo letoj J^SU "Ptemrov^ želim vsemu Članstvu, jednote!
Umk Sterle.
■ v Gornjem Jaasru. Olrard, a — Prigibno pošiljam aesnem darovalcev, ki ao prispevali sa. pogorelce v Gornjem Jeseru pri Cerknici v Jugoslaviji.
V Girardu so darovali sledeči po $1: T. liobrovulc. L. Blailč, F. Zalokar. J. Križaj, J. Sikajts. M. Maslo. A. Roatan, A. Gabrov-P. Privec, i. Bogataj. M. l«skovec, A. Jelene, J. 8ekuta,| spelo L. Leon J. Leekovec, A Krvlna, sneee Krvlna. J. Anžičak. in M. Gregorčič.
da ata dne 6. januarja stopila zakonski jarem Josip Cič in
2enitova nje se je vršilo na domu 169 Center avs. Navzoč som bil kot povabljeni gost in sem se imenitno imel z ostalimi gosti >ri bogato obloženi mizi. Manjkalo nI dobrih jedil in ne izvrstne p ječe. Po končanem obedu smo Izvolili predsednike omizja Johna Ujčiča, ki je nagovor navzoče.
Po obedu je veseli muzikant Pavel L*naa is Clevelanda prid no svlral na harmoniko in vsi ss je vrtelo. Največ hvale sa
ženitovanjsko koeilo gre seveda kuharici ge. Frančišk Bertoncelj. — V potni uri na-slednjega jutra sate novoporo-
van, J. Leekovec, J. Koe, J. Ku-atelj, T. Brezovšek, J. Store. M. Kiueevšek, V. Kosmač, T. Dež-man, A. Jančar, Jennle Clgole. A. Zore, F. Ban, M. Bevc. Matilda Lužar, F. Zupan. J. Ka-mlanc, F. l^ešnak, J. Iaenko ln T. Nagode. Frank Ban je daroval Me ia sledeči pa po 26c: J. Taaoek, J. Koiin, M. Rapael, Ne-imenovani in F. Zorko.
V naaelbmi Nilea ao darovali sladeši: F. Jerman $1.60; po $1 ae darovali: J. Turk. M. Jerina. J. Jerman. J. Vrečar in J. Gornik. Po aOc so darovali: France* Koaanic. J. Plah ter in neimenovani; 2šc je daroval J. Zupec. — Nabirala sta Frank Jerman in Matt Masi* — Iskrene hvala vsem darovalcem!
Skupna nabrana vsota
PETEK.
■i
11. JANUARJA.
la Mesnega okrožja. MbMng, Mirni. —^Pričeli smo novo leto — eni z veseljem, drugi je bolj srednje, a tretji v gladu in mrazu. Ker so vrste de-avstva največje, je največ ne-veselja med nsmi.
Mesto Hibbing je znano kot bogato na železni rudi, ki se jo obi ponekod zelo globoko pod zemljo, v drugih krajih pa sko-ro na površju. V zadnje imenovanih rovih nakladajo rudo car s parnimi lopatami in ruda uako nakopana se naglo naloži ter odpelje, delavcev pa le malo potrebujejo. Vsledtega so tu ze-slabe delavske razmere; kdor dela zasluži komaj toliko, da se preživi. Delavske razmere so pod ničlo.
Dne 1. januarja je tu preminula rojakinja Jemc, v starosti 42 let. V Ameriki je bila približno 20 let. Tu zapušča soproga in šest otrok v starosti od 0 do 18 let; starejša hči je o-možena. Pokojna je spadala k društvu JSiKJ. — Draga pokoj-niča, končala si trudapolno de-o, ki ga mi še nadaljujemo in se snidemo s teboj v materi naravi.	Frank Pipan.
lovsetom v mm
Včeraj zjutraj (četrtek, 10. jan.) je dospela iz Clevelanda v Chicago naša odlična sopranist-ka, ga. Pavla Lovšetova, operna in koncertna pevka v Ljubljani. Našo umetnico je na postaji sprejel odbor, ki je oskrbel nedeljski koncert v avditoriju SNPJ. Odlični rojakinji kličemo: dobrodošla!
a
Koncert ge. Lovšetove se vrši v Chicagu v nedeljo, dne 13. januarja, v avditoriju SNPJ, pri-četek koncertnega programa bo točno ob 7:30 zvečer. Vstopnice v predprodaji 76c, pri blagajni $1 za osebo. Iz dosedanjih poro-čil je soditi, da bo nedeljski koncert Lovšetove v Chicagu deležen velikega poseta od strani ljubiteljev lepe slovenske pesmi.
OPAZOVANJA
Kdo ustvarja vrednote. izdajal za Nemca in se je prvij Pred sto leti ni bilo na piano-	z Indijanko^ pokupil ves
ti, kier je danes velemesto Chi- <>ni svet ob reki (danes kanal), oa^o, še ndč. V kotu ob izlivu kjer danes stoji Union kolodvor, reke v jezero je bila grupa le- P<> dolarju aker. Vprašajte zdaj aenih kolib. To je bil ves znak za vrednost onega prostora, civilizacije. Severno od reke, Kako to? Kaj je vzrok, da je kjer je danes Lincoln park, so ČikaŠka zemlja, ki je bila pred bila šotorišča Indijancev; juž- sto leti zastonj, danes vredna no in zapadno so bila močvirja toliko, da je brez malega vsak in gopte šume.	njen lastnik v downtownu mili.
Kolibe, ki so bile takrat Chi- j°nar? Odkod ta magična po-cago, so bile postaja misijonar- raSt vrednosti v sto letih? jev in trgovcev. Prvi so skrbe- Potreba! Ako hočem jaz sam U, da ao bili Indijanci krščeni in eno stvar, ima vrednost samo drugi ko skrbeli, da so bili Indi- zame; če hočeta dva isto stvar, janci vedno pijani žganja. Moč- ima dvojno vrednost; ako hoče no žganje je kmalu pognalo vse sto ljudi, je vredna stokrat več. Indijance v krščanska nebesa. V Ohicagu se danes gnete čez Tako so bili zadovoljni vsi: mi- tri milijone ljudi in vsi potre-sijonarji in Indijanci — najbolj bujejo prostorčka, kamor "polo-pa trgovci.	že trudno glavo." Čim več je
Vso zemljo, na tisoče kvadrat- ljudi tem več je treba plačati za nih milj, ob jezeru so Indijanci prostorček, ker ga je vedno "prodali" belokožcem za par de- manj.
larjev, ki so jih potem zapili. Vrednost torej ni v predme-Zemljo — svojo domovino — so tu, temveč v potrebi predmeta torej zapili. Pq mnenju belo- in potreba je v ljudeh. Ljudje kožnih bizniških filozofov je to so pa zviti in radi narede umet-bilo prav — in res je moralo bi- no potrebo, če le morejo. To je ti prav. Kaj bodo Ihdijanci z mogoče, odkar posamezniki ali zemljo, ki je niso znali izkori- skupine poedincev lahko posedu-atiti? Indijanci so imeli samo jo potrebščine.	t'f
duše — razuma bore malo. Zato Sto let ni dolga doba, toda od je zemlja prešla v roke — brez- indijanske komunistične last-dušnih beiokožcev, ki so imeli nine zemlje do današnjih privat-razum, to se pravi; več znanja nih korporacij in tisočerih indi-in poguma.	vidujev, ki posedujejo čikaiki
Tla, na katerih so bile postav- svet, je velikanski skok, ki re-ljene prve čikaške barake, niso prezentira kolektivno produk-torej stala nič. Danes je tista tivno energijo milijonov ljudi— zemlja vredna milijone dolarjev, in na tej energiji postavljeno Pred dobrimi osemdesetimi leti piramido umetno napihnjene je rojak John Gorše (ki se je vrednosti potreb in potrebščin.
aa—aa—l"	i
Napredek praktične znanosti v letu 1928
Pasi se letu 1928 ne more pripisati mnogo izrednih uspehov na raznih poljih praktične znanosti, vendarle je minulo leto marsikaj prispelo k človeškemu napredku. Spodaj navajamo kratek pre-
Kemlja In fizika.
Najvažnejši razvoj je bilo od-kritje dr. Robert A. Millikana, ki je pokazal obstoj mogočnih kosmičnih žarkov, ki prihajajo iz vesoljstva na zemljo.
Izumljeni so bili načini izde-
gled pridobitev leta 1928 na raz- lovanja alkohola iz petroleja in nih poljih praktične vporabe naravnega plina.	__
LI8TNICA UREDNIŠTVA.
Po SOc so prispevali: J. Bo-|čensem§ segali v roke, Seleč, jima mnogo uapeha, sreŠe In sado-voljstve v zakonskem ftlvljenju Josip UJM.
ta katero aem poslal po»|4sheftf. potem šine nakamieo (money order) ne predsedaištvo SNPJ, de od-potile denar aa pristojno mesto.
Frank Jerman. 61S Spring atreet, Nilea, Ohio.
B peta.
Kot aem povsel is lokalnih li-atov v Duluthu, Minn., ae je zadnje čaee delo v bakrenih rudnikih v Mlchiganu precej pričelo odpira U, in mssde da je $440 sa oaemumo delo. Pri tem je seveda treba biti opresen, prodno ae kdo pode tja ze delom, kajti I lati več pišejo kot je reanica. Pametno je tudi vselej, dobiti aaneeljivo informacije od kakšnega rojaka v dotičnem kraju, ki ao mu reanične rssmere dobro anaae. Na časopisne poročile se človek ne moro vselej aaaestl, ker mnogokrat so napisana s sada družbe dob* mnogo sbirajo kakor ae jim poljubi. Torej je paš t raba vaeti takšna poročila t dobršnim pr*raialekam; tiebe je opresno ravnali. Omenil sem le t* kar sem tttal.
Fayette Clty, Pa. — J. G. — Podrobnosti o razpisani nagradi še niso bile ob/tfvljene jn Vam o zadevi ne moremo dati potrebnih detajlov. Pozdrav!
Elm Grove, W. Va. — L. G. — Pod anonimnim podpisom ne more iti tak dopis v javnost. Kdor otrobe veže, je vendar važno, da ga javnost potna. Pozdrav !
Ely, Minn. —* A. B--Naalov
in detajli glede konteata še niao bili objavljeni. Kakor hitro bo to storjeno, jih priobčimo. Po-sdravl
MUwaskse. Wls. — J. U, Po-veet o šenitvi Pakiževega Janeza bo ob priliki priobčena, ker je pač vaeeno, te jo čitateljem nudimo danee ali prihodnji mesec ; na vrednoeti itak ne bo zgubila, rabi pe pile. Pozdrav!
žrtve a*ov.
Chicago. — V sredo so bile tri oaebe ubite na čikaških ulicah v koiizijah t avtomobili, več drugih pa je bilo ranjenih. V tem letu do denea je še 21 oaeb postalo žrtev avtomobilov v <v kraju Cook.
Tri
Detroit. Mich. — Allen Doene. njegove žena ln devet let atara nečekinja ae v torek zgoreli, ko je naa tal ogenj v njih ataneva-nju.
najboljši vensko mladino!
Vitamin D, bistveno potrebna sestavina hranil, je bil umetno ustvarjen s pomočjo ultra-violetnih žarkov.
znanosti.
Zrakoplova! vo. , v
Varnost letanja je zavzela največjo pažnjo raziskovateljev na polju erakoplovstva. Razni	Raziskavanja.
eksperimenti so dovedli do u- Zemljepisje in eksploracije vedbe varnostnih priprav proti zabeležujejo za X 1928 toliko u-vrtfnčastemu strmoglavi jen ju spehov kolikor tragedij. Poleg aeroplana.	uspelega poleta Wilkins-Eielso-
Zračni promet je dosegel novega [z Alaske do Spicbergov, mnogo napredka. Istočasno je imeli «mo usodepolni polet No-zopet oživelo živo zanimanje za bilovega zrakoplova ob »ever-zrakoplovne ladije, in to vsled nem tečaju, ki je tragično kon-uspelega poleta Zeppelina, ki
ga je pilot Dr. Eckener prevodil BiI° je precej ekspedicij v čez viharni ocean iz Nemčije v malo raziskane predele Kitaj-Združene države in nazaj.	ske, v notranjost Afrike in v
« i— j u t k	Južno Ameriko.
Radio in televizija. #	Tudi morje je prispelo k dalj-
Umetnost radia ee je še več ni rešitvi naravnih tajnosti. Iz-izvila iz stanja eksperimentaci- boljšani instrumenti za merje-je in dandanes je rsba rsdio nje gravitacije (težnosti) #> aparata doma spojena z naj laž- omogočili natančneje znanje o jo manipulacijo. Neizčrpljlv teži in obliki zemlje, vir sile za radio je na rszpolago Proti koncu leta sta komroan-z rabo električne napeljave. "E- der Byrd in kapetan Sir Wil-lektrični radio" nadomestuje kins prišla s svojima ekspedici-prejšnje radio sprejemne apa- jkma v pokrajine južnega te-rste na baterije.
Televizija (bretžlčni prenos slik) je še vedno v sUnju eksperimentov v laboratorijih, ali storjen je bil velik napredek in bržkone tekoče leto bo že zagle-dslo instalacijo mnogih aparatov za televizijo v ameriških hišah. V udobnosti svojega stanovanja ne bomo samo slišali človeški glas, marveč tudi videli govornika ali pevca.
Druga znamenita dosegs na polju električnega inženiratva Čustvovanje (emocije) kot vo-je uvedbe "električnega člove- dilno silo v človeškem življenji ka" za avtomatično kontrolo e-lektrični h priprav — takosva-nega "televo*".
Zdravstro.
Vitamini so tudi I. 1928 obrs-Čeli nase pozornost zdravniške vede. Vedno bolj razumemo vanžost vitaminov za človeško prehrano..
Raziskovatelji na vseučilišču Wiaconsioa so odkrili, da js baker snov, ki je največje važnosti pri ustvarjanju krvi v človeškem telesu. Doeedaj se je splošno mislilo, ds js železo
čaja.
^Psihologija (doiesftovjr).
Jako važno je odkritje, d* odrasli morejo pridobiti « znanstveno znanje ravno tako lahko kot otroci aH mladeniči. To so dognali mnogovrstni eksperimenti in to odkritje po zdravljajo z veseljem vsi oni, ki se zanimajo za izobrazbo odraslih.
Zadnja raziskavanja na poti1 psihologije polagajo važnost tu
— bolj kot ura. Na podlagi mnogih ekeperimentov teorija trdi da se dobri čustveni nagoni dajo rssviti in slabi ss dajo od-Iznašla »o ae sredstvi ta ugotovljenje temperamenta značaja in čustvene stabilnosti-
Važne hmajdbe v letu 1*2*
Izpopolnil se je način, ksko diletantni kinemstogrsfičam morejo Izdelovati film v nsnVi nih barvah mesto v dosedanji enobarvnosti.
Izboljšani način vporebe p^ moga omogočuie, da more
glavne mineralna aol v tem po- premoga razviti tako gonil"0 gloda.
Napredek Je bil storjen v proučevanju vzrokov oeepnic in kmalu bo odkrit sShim. ki saj U
silo, dH more pronikati toi* 7.74 milj daleč mesto dosed« njih 7.4 milj To Je pridobit* 6 odstotkov, kar se na prvi P^ (Dalja aa S. aCraai)
PETEK« 11. JANUARJA.
FKbftVET*
Vesti iz Jugoslavije
KULTURNO ŽIVLJENJE V IJUBLJANI.
(Izvirno.)
Ljubljana, 22. dec. 1988. Se se ni zaprla razstava Božidarja Jakca, ki razstavlja mo-ive, ki jih je naslikal v Afriki, ie se otvarja druga razstava ki->arke Karle Bulovčeve v mali Ivorani Narodne galerije v Narodnem domu. Je to kiparka, [i razstavlja prvič kljub temu, la se ie dolgo bavi s kiparstvom. Maj je prvič, da jo bo javnost ah ko spoznala in sodila. Dotlej je bila popolnoma tuja med iami. Razstavila bo razne o-inutke, ker so baje nekatera de-a tako velika zamišljena, da se ie izplača spraviti se nad delo >rez naročila. Bomo videli, kaj je z vsem...
V	gledališču pripravljajo noro izvirno božično dramo Pavla 3olije "Na betlehemskih polja-iah", nekake slovenske jaslice ia odru, ki jih bo slovenska nladina gotovo z veseljem sprejela. Pesnik Golija je zelo mar-jiv; to je že tretja drama izpod njegovega peresa za našo mladi-(io in vse bodo postale stalen re-[jertoar na našem odru.
Opera pa pripravlja jazz-ope-ro "Johny svira" od komponista Kreneka, ki je vzbudila povsod, cjer se je izvajala, silne debate in spore. Celo v parlamentu so imeli ostre debate radi te opere. Maj bo stopila tudi na naš oder. Le kako jo bomo mi sprejeli?
Za božič je več knjigaren izdalo nove knjige. Tako je Jugoslovanska knjigarna izdala 'Doktorja Franceta Prešerna Obrano delo". Založba "Jug" je zdala "Kitajska liriko" v prevodu Alojza Gradnika v lepi o-?remi arh. Serajnika.
Polno predavanj se vrši zdaj r zimski sezoni in lahko po vsem iklepamo, da kulturno življenje pri nas vendar giblje. Vsaj tu gremo naprej.
V	političnem življenju pa ča-(amo na ostavko vlade, ki se baje za kulisami pripravlja. Na-[jovedovali so jo že za ta teden;
Sinoči je predaval vseučiliški prof. dr. Boris Zornik iz Zagreba o "pomlajevanju". Njegovo mnenje je, da je človek pač u-mrljiv kot telo, kl se z leti postara, ali v svojih otrocih živi naprej, v dobrih delih pa — večno. Dr. Zarnik Je odličen stro-kovnjak-biolog. Predavanje je bilo zelo obiskano.
Drugače pa smo pred božičnimi prazniki — ki so oznanjeval-ti zvršetka tekočega leta... Vse e že bolj mirno, praznično.
| Podražitev vžigalic, posledica posojila. _ Beograd, 1& dec. 1906.
2e takrat, ko je vlada spreje-a posojilo s strani švedsko-imeriškega trusta, smo poroča-i, pod kakšnlnti pogoji je bilo to K>sojilo sklenjeno. Pri nas se leveda ni o tem pisalo dosti, a risale so nemške zadružne revi-e in čaaopisi. "Konaumgenos-ienschaft" Je pisala, da je eden >ogojev za to poaojilo bilo, pra-rica švedskemu trustu, da sme r parih mesecih podražiti ceno žigalic. To se prsvi: Mi vam mo posojilo, kolikor go rabite, vi nam dovolite, da podražimo ne svojih vžigalic.	„
Zdaj se to menda že uresniču-e. Zakaj, zdaj se že splošno rovori, da je sklenil trust povijati ceno svojim vžigalicam a 1. anuarjem 1029. Ker pa imamo reč svojih tovarn vžigalic in bi ako ne imelo zaželjenega uspela podraženje vžigalic, zahto7a vedski trust, da ustavimo obra-ovanje svojih tovarn. Tako ahtevajo posojilo-dajalci, da * . januarjem ustavi naša drža-ra obratovanje tovarn v Dolcu Mi Travniku (v Bosni), v Norem Vrbasu in v Osijeku. Na-iprotno pa hoče švedski trust »staviti veliko skladišče za avo-e blago v Skopi ju.
Jasno, da se mnogi razburja-o nad temi novimi udarci. Tr-Ha bo industrija, trpelo bo de-avstvo, ker bodo delavd vžigal-toih tovarn vrženi na cesto *n >oleg tega bo še narasla dragi-tja. Pogoje tega poeojila čuva-o zelo v tsjnosti. a po dejanjih. Kl bodo sledila v kratkem, bomo rideli. za koliko so nas spet pro-lali
In eno naj še pripomnimo: frvi. ki >e javno zapisal par res-ik e pogojik tega poeojila, je|P<*lukar
bil zadružni list "Konsumgenos-sensehaft". To nam priča, kaj vse nam lahko zadruge koristijo. Enostranskih nalog zadrug vidimo v tem: kontrola nad takimi neleplmi kšefti.
Kako se Zagreb razširja.
Zagreb, 18. dec. 19tt, Zagreb se je po prevratu, odkar je v Jugoslaviji lepo razvil in je eno najlepše urejenih mest v naši državi. Mesto raste. Kako se je razširilo pričajo že številke novih zgradb, ki jih je Zagreb zgradil v teh desetih letih.
Novih hiš je bilo zgrajenih v Zagrebu:
Leta 1018........44
" 1919........ 62
" 1920........148
" 1921........305
" 1922 ........ 473
" 1923 ........ 330
" 1924........15«
" 1925........285
" 1926 ........ 430 +
" 1927. i......541
" 1928 ........ 670
torej skupno, od osvobojenja (to je bilo namreč 1918. leta, čeprav tako malb vemo o tem) 3459 hiš. To je precejšen napredek... Minister dvora Dragomir Jan-kovič bo baje v kratkem odstavljen. To radi tega, ker je bil v zvezi z atentatom v narodni skupščini. Znano je namreč, da je bil atentator Račič, ki je ubil Radiča in Basarička, pol ure pred atentatim pri ministru dvora na razgovoru. — Ob prvi krizi vlade se bo baje moral tudi vojni minister Hadžič umakniti s svojega mesta. To bo bolj težko. Vojska ie tista "krepka roka"...
Velik požar v StangL-HLiti-ja, 27. dec. Na sveto noč je izbruhnil v Stangi požar pri Be-negaliju, p. d. pri Spančku. Kljub takojšnjemu gašenju je hiša pogorela do tal, prav tako tudi htev, svinjak, dve kašči in še nekaj manjših pritiklin. Vso škodo cenijo od 400 do 5000 Din. Nesrečni družini je ugrabil požar tudi vso obleko in živež. 0-stala je le kad zelja ln nekaj vreč krompirja, ki so ga imeli v mali obokani kašči.
Velik cerkven rop v dt. Petru pod Sv. Gorami. Iz St. Petra pod Sv. gorami poročajo: Cerkveni tat se je v noči od Božiča na Štefanovo pojavil v tukajš nji farni cerkvi. Ukradel je 4 kelihe, 1 monštranco in 2 cibori ja, stvari, ki so bile večinoma iz težkega zlata. Kar je bilo pločevinastega, je spretno demoli ral ln pustil v cerkvi. 2e par dni pred Božičem se je klatil po gostilnah v St. Petru tuj človek, ki je na premeten način izpraševal domačine a tukajšnjih raeme-rah. Govoril je dobro nemški in slovenski ter kazal mnogo zanimanja za tukajšnje cerkve. Na Božič se je nenavadno dolgo zadrževal v farni cerkvi ter se vto-pil po večemicah v dolgotrajno, navidezno pobožno molitev. Na tega tujca pada v prvi vrsti sum, da je izvršil cerkveni rop.
Smrtaa kosa. Dne 23. dec. je umrl v Ribnici kronski upokojenec orož. narednik g. Ivan Mlakar v starosti 58 let. Zapustil je ženo ia 7 nepreskrbljenih o-trok. — V Ljubljani je nagloma umrl železniški upokojenec Ko-dran, stanujoč na 2abjeku. št. 4-1. Star je bil 74 let in je dolgo let bolehal na raku. — V Smol-niku pri Rušah Je umrl v 64. letu starosti veleposestnik Josip 8emc, po domače Marolt. — V celjski bolnici so umrli 21. dec. I. I. Jakob Podvršnik. 28 let stari drvar iz Velike Pirašiee, Fr. Koštomaj, 72 letni brezposelni delavec is celjske okolice in 44-letni najemnik Ivan Inkret iz Ponikve. V celjski vojaški bol-niči je umrl 21 letni redov 39. pp. Milorad Pavlovič. Dne 23. dec. je v 8očki pri Novi ferkvi umrl zaaebnik Kari Dickin. sUr «9 let. — V Ljubljani je u-rari arhitekt Jan Duffe, m*-gietratni gradbeni nadsvetnik v pokoju. — V Rožni dolini Je u-mrla vdova po nad učitelju Ka-rolina Matajec. roj. Thaler. — V Celovcu Je umrla v 80. letu starosti Marija Janeach. roj. mar* — Na Bledu je umrl v 71. letu starosti šolski upravi-
A. M. KarttMva:
Pritfobfvaija gvmija M Malajskem
NI moj namen pisati učene stvari o gumiju — to bi bil študij zase. Moj namen je zgolj dati neveščaku preprosto in jasno sliko o pridobivanju in razpečevanju tega nad vse važnega trgovskega predmeta, onim, ki bi radi zvedeli kaj več, pa po-streči z nekaterimi važnimi podatki o izvozu gumija, o omejitveni uredbi, kl je stopila v veljavo 1. 1922, in besedo, dve o malce kompliciranem delavskem zakonu v Malaji.
Polotok med Vzhodno Indijo in Cochinchino, ki meji na severu na Siam, na jugozapadu pa na morsko ožino Malacco, tvorijo britska kolonija luk Penaog, Dindings, Malacca ln Singapo-re, nazvana "Straitsv Settlo-ments"; dalje Nezedinjene malajske države Perlis, Kedsh, Kelantan, Trengganu in Johore, in naposled Zedinjene malajske države Perak, SeJangor, Negri, Sembilan in Pahang. Poglavitna bogastva teh pri nas malo znanih držav so v gumiju in kositru.
Med gumijevimi drevesi je tod najbolj čislana Hevea brasi-llensis, ki je doma v Južni A-meriki; njena semena pa je bilo zaradi ljubosumnosti špansko-ameriških držav zelo težko dobiti. Sele 1. 1876. bo prinesli ta semena v Kew Gardens pri Londonu, kjer so ž njimi napravili prve poskuse. Leta 1877 so poslali 2800 poganjkov na Ceylon. 24 pa so jih zasadili v botaničnem vrtu v Singaporu; toda sistematično in zgolj lz trgovskih ozirov so začeli saditi gumijevo drevfo šele 1. 1895.
Leta 1911. je bilo na polotoku že 964 nasadov, iz katerih se je izvozilo 23 milijonov 914,268 funtov kavčuka v vrednosti 5 milijonov 925,000 funtov štor lingov; zaposlenih je bilo 227,-985 delavcev.
Leta 1922. je izvoz dosegel Že 248,131 ton v vrednosti 18 mi lijonov 685,826 funtov; stanje delavstva je bilo tedaj 195,504 med njimi 150,000 Indijcev, 0,-020 Javancev, 32,260 Kitajcev in neznatno število drugorodccv.
Leta 1928 je bilo v Malaji 1,945 nasadov s 371,941 delavcev. Zaradi uvoza boljših strojev in uvedbe modernih zdrav stvenih naprav ter praktlčnejše-ga načina dela se je število delavcev na zemljiško enoto znižalo.
Leta 1926 pa je bilo stanje z gumijevim drevesom zasajenega zemljišča v posameznih drža vah to-le: Zedinjene malajske ostrove } rl40,000 oralov Straits Settle-
ments ....... 295,000 "
Johore ........ 450,000 "
Kedah iti Perlis 185,000 " Kelantan ...... 33,000 "
Trengganu ____ 7,000 "
Skupaj 2,110,000 oralov obde 1 a nega zemljišča.
V oktobru 1920 Je prišlo do padca gumijevih cen, ki je bil mnogih ljudem tako zelo usoden: funt gumija je iznenadn padel na 52 centov in ogrozil ves trg. Ta brezupni položaj je trajal do junija 1921, ko so cene padle na 25 centov za funt: nad-produkcija je bila zajezila trg in izvzemši manjša osclllranja je ostal položaj še daleč v leto 1922 enako brezupen.
Tedaj pa ao se zbrale umne glave In po daljšem pregovarjanju se je rodil tako zvanl Hte-venson načrt, ki ga je podpiral tudi Maxwell, ena izmed največjih avtoritet na tem polju. Namen tega načrta Je bil in je še vedno omejiti produkcijo gumija ali bolje njegov izvoz, tako da drevesom ne vzamejo, vsega njihovega aoka, nego le iz vestno, zemljišču primerno količino, ki Jo Je seveda, če povpraševanje naraste, moči stopnjevati. Od tedaj produkcija nič več ne preplavlja svetovnega trga ln ne pritiska cen navzdol. Kot neposredna posledica teh ukrepov jo cena poskočila za devet pene pri šilingu in za štiri penee pri funtu.
Seveda so Zedinjene države Severne Amerike reagirale In jele ostro napadati gumijevo zaporo: za pretile so celo, da bodo tudi one uredile gumi^ve plan
mmmm
teli v pokoju in poeeatnik Miha taže doma v Ameriki In na fl-'Iili i"i	i lipinih. V Malaji so nekateri za
nadaljevanje Stevensovega re-strinkcijskega načrta, drugi proti njemu; toda vsi. tako zagovorniki kakor protivniki načrta, priznavajo, da je edino on rešil malajski gumi/
V juniju 1926 so plačali za funt 1.39 dolarja; danes je cena padla že na 66 centov. Razumljivo je, da položaj ni baš rožnat in da imajo trgovci malo posle. Zlasti so v skrbeh Kitajci, ki imajo zelo mnogo akcij. Okol-nost, da izvažajo z Bornea ved-uo več divjega in polžlahtnega gumija, ni toliko važna; zato je položaj koncem 1. 1927, čeprav v nekaterih pogledih ugodeni Šo vedno nekoliko nejasen.
Na drugi strani pa velja o-meniti, da je povpraševanje po gumijevih predmetih vedno večje in da njihov pomen stalno narašča; v lx)ndonu so neko cesto tlakovali z gumijevo opeko in o njej trde, da je neverjetno snažna, tiha in upra'^ neuničljiva. Povsod so že naprodaj pogrinja-la za stopnice z ljubkimi vzorci, ki so mnogo bolj pokojna, čistejša in preprostejša od staromodnih stopniščnih preprog; sobne kopalne kadi iz gumija, gumijevi plašči, obroči, žoge in čevlji, gumijevi šotori, lijaki in odeje, zdravstvene naprave, vbrizgal-ke in predpasniki... kdo bi vedel našteti vse ono, kar se izdeluje lz gumija? Pripravljanje gumija z Žveplom, ki mu daj«« večjo odpornost, je konzum zitatno povišalo, in Čeprav je tre-nutno cena dokaj nestalna, je drugemu , glavnemu produktu malajskih drŽav vendarle zagotovljena lepa bodočnost. -
Delavske razmere so tod prav posebne. Malajske države se od vseh drugih dežel razlikujejo v tem, da domačini, ki jih v ostalem ni mnogo, nočejo delati, odnosno da je njihovo delo omejeno zgolj na obdelovanje riževih polj, na lov in ribarenje, nekoliko se tudi ukvarjajo z obdelovanjem kovin in s tkanjem. Zato je treJ&a delavce uvažati iz sosednih drŽav, kar sili do posebno ugodnih pogojev. 2e pred 40 leti je bila- sklenjens pogodba z Tndijp, ki je bila 1. 1922 in 1923 znatno revidirana; potekla je leta 1927. Delavee prepelje British India Steam Navigation Co. brezplačno v Penang, od koder jih porazdele mod farmarje, ki morajo vsakega delavca prijaviti (kar velja po en dolar!) Moški delavci dobe v gorskih predelih 54 rupijskih centov na dan, v sredogorju po 52 in v nižavju po 50 centov, ženske po deset centov manj, otroci pa po 30 do 32 centov. Delavcem so brezplačno na razpolago po zdravstvenih predpisih zgrajene hiše, na vsaki farmi pa mora biti vsaj ranocelnik, če ne zdravnik. Noben delavec nI s pogodbo vezan na več kot mesec dni in če mu delo ne ugaja. Ima pravico do brezplačnega povratka v Indijo. Vrhu tega se mora farmar boriti z malimi naseljenci, ki mu skušajo z raznimi pretvezami premamiti in odmamitl delavce. VzJic temu mu plantaža donaša toliko, da lahko izpolnjuje težke pogoje. Interese Indijcev na Malajskem sastopa od indijske vlade semkaj poslani Rao Aahib.
Leta 1929 je bilo v Malaji na plantažah 150,000 IhdljceV, «,-020 Javancev (od tedaj skušajo njihovo izseljevanje preprečiti in zavirati), 92,200 Kitajcev in nekaj malega drugih orientalskih delavcev. Irglljci se prise-IjuJejo ln iseeljujejo v precejšnjem številu. V novembru 1926 Je dopotovalo 6,258 Indij-cev, domov pa se jih Je vrnilo 4,124, mnogi med njimi le na kratek obisk.
Danes ja na Maiajakem 1,94* gumijevih plantaž, na katerih je zaposlenih okrog 400,000 dela v-cev.
Gumijeva ali bolje kavčukova drevesa nasade po 120 do 140 na oral, da ne gre pri boleznih ko-renik preveč dreves v izgubo. Od njih Jih navdno ostane zdravih kakih sto^ ki imajo lepe. trde. temnozeleoe lepljive liste In svetloeivo skorjo, ki Jo narezo-vaici narežejo v obliki črke V. Narezovati je treba opreano in z ostrim nožem, da drevesa po nepotrebnem ne raniš. Pod u-rtzom pri vežejo na drevo porcelanasto posodo, kl jo »na me jo čez nekaj ur, Najbolje je nare-zali drevo vsak drugi dan; da se rana zaceli, jo namažejo s raztopino voska in petroleja. Doba odpadanja list ja je kratka; pri-
poročljivo je takrat dreNesoni prizanašati.
Nadaljna težkoča utegne kmalu nastati pri sušenju zgnetenega in v plošče stolčenega gumija zaradi velike (»rabe lesa. Sicer nudi pragozd dovolj lesa, toda tudi skoro neisčrpne zaloge mora biti prej ali slej konec. Izračunali so, da so leta 1919 pokurili pri sušenju gumijevih plošč 220,000 ton lesa in sicer i k) eno tono za 185 funtov gumija.
Ko se sok strdi, ga zberejo in denejo na nekaterih plantažah v cementne tanke, drugod pa v plitve emajlirane ponve, ki gumiju baje bolje prijajo od tankov. Da se tanki ne okisajo — od tega se pojavijo na irumije-vih ploščah (standard sheetsi mehurji in gumi izgubi na vrednosti —, je dobro to cementno posodo večkrat umiti s redko formalinovo raztopino. Plošče, na katerih se tvori tako svana "rja", so takisto manj vredne.
Izvoza gumija v suhih |»lqščah (sheeta) je bilo do srede oktobra 1926 213,711 ton v vrednosti 408 milijone 806,630 stralt-skih dolarjev.
Ni čuda, da ae počutje singa-porskih prebivalcev ravna po naraščanju ali padanju gumijevih cen!
Arkadi j Averčenko:
Zaščitnik umatftosti
Zanimiva aafai obrav-
Morilec "čarovnika" .obrnjen v dosmrtno ječo. Pri obravnavi se je Ugovarjal, da je imel moralno pravico usmrtiti moža, kl ga je "začaral."
York, Pa„ 10. Jan. — Na tu kajšnjem sodišču se je završlla zanimiva obravnava, kri prikazuje, da ima vraževerstvo še vedno veliko moč nad ljudmi, čeprsv živimo v "prosvltljenem" dvajsetem stoletju.
Obravnava se je vršila proti John B. Blymyerju, "doktorju "pow-wow čarovniškega kulta," kl jfe bil obtožen, da je 27. nov. m. 1. umoril samotarskegs farmarja Nelson H. Rdhmeyerja, ko ga je "velika duhovnica," m ka m rs. Noll, prepričala, da ga* Jo R»'hmeyer "začaral."
"Položil sem dolarski bankovec na dlan moje roke," je pripovedoval Blymyer na sodišču, "in velika duhovnica ga je vzela In na dlani se je prikazala slika Rehmeyerja. Vprašal sem Jo, kako se naj znebim sačaranja in o-na mi Je odvrnila, da moram dobiti knjigo "The Long Lost Krlend" ln kosem las od Reh-meyerja. Nato sem se napotil na farmo in ubil RebmeyerJa,"
Na sodnijl je bil Blymyer vprašan, kaj bi naredil, ako bi ga državni pravdnlk Ali sodnik začaral. "Ubil bi Ju," Je bil njegov odgovor, "toda ne verjamem, da bi se jima to (»osrečilo, ker sem že z umorom odstranil začaran je."
Porotniki ao se posvetovali štiri ure, prodno ao se zedinili in spoznali Mlymyerja krivega u-mora prve vrste. Hodnik ga js nato obsodil v dosmrtno Ječo.
Ko ga Je sodnik vprašal, če I-ma kaj pripomniti k obsodbi, je Blymyer izjavit, da se počuti srečnega, ker se Jo i znebil začaran j s z umdrom, dn katerega Je imel moralno pravico.
KMKANUK.
Mož se je pravkar voočal s pogreba svoje žene. Ko je šel mimo neke hiše, ki so Jo šele sgradili, Je |wdla s zgradbe baš predenj opeka,
JM <nk pogleda proti nebu in pravi, misleč na svojo raajko:
"Je že gori." '
Poano v noč se Je zatekel Janez v neki hotel, ki pa Ja Ml te poln. Nobene sofce ni tiilo več. Nazadnje mu ponudi vratar:
"Mogoče bi se zadovoljili s so-b% ki bi jo delili ca to aoč z ne kun katoliškim duhovnikom?"
Janez Je bil vesel, da Je dobil streho in je ponudbo sprejel: narošiJ pa je vratarju naj ga zjutraj ob šeeiih pokliče.
Zjutraj ga je vratar ros po kbcal. Jaoer. so je bntu oble/il. a v naglici je oblekel —► duhov, ni kov plašč, črno suteno, Ko hiti po »topnkah navzdol, se zagleda v zrcalu v duhovniški o-blekl.
"Ja, mejduš, namesto da M bil vratar prebudil mene. Je ta tepec prebudil duhovnika."
Njegova ekselenca minister fe je zavalil v klubski naslonjač, pokadil pravo havano in dejal svojemu tajniku:
"Veste . . . umetnost je nekaj divnega. Zadnjič sem gledal v nekem muzeju slike . . . nekaj res lepega je bilo . . . sijajnega Rubens , . Rubens .in nekaj drugih Holsndcev ... nekaj izvrstnega."
Tajnik je malo pdmlsllj pa je skromno rekel:
"Seveda, slikarska umetnost, to je res posel, kl Človeka zabava r
"A glasba?" je dejal minister. "Poslušaš kakšno simfonijo, pa se ti zazdi, da si v sedmih nabasih. Vzemimo n. pr. Verdija, Puccinija, Berlloza . .
"Verdi do odličen glasbenik," je pritrdil tajnik.
"A poezija? Pesmi?" nadalju-je mlnistefVi n
"Tudi pesmi niso slaba zabava," je tajnik uslužno odgovoril.
"In znanost?" je zamišljeno dejal min\*ter. "Klimatologlja, tehnika, hidrograflja , . , Čudim se, da je bilo v naši domovini tako malo'izumov v znanosti! Nič ne slišimo o slikarjih, kom-ponlstlh, pesnikih. Le kje so ti ljudje?"
"Nekje so gotovo, samo odkrili jih še niso!"
"Tako . , , morajo jih odkriti, to se pravi, privleči jih morajo na dan. Dolžnost vlade je, biti zaščitnica umetnosti ln znano, stil"
"Toda, ekselenca, kdo naj jih odkrije ?"» je nervosno vprašal tajnik.
"A katera oblast je najbližja narodu?" "Policija, ekselenca." "Sijajno, to je moj resort. Co policija, potem bomo že našli ta lente!"
"Sijajna misel. Gospod ml nister bo drugI Foucher!" "A čemu drugI?" "Ker je prvi že bil . ., za čaaa Ludvika XtV. Takrat so živeli U Fontatafc, Mollere . , ."
"OdličnoI" Je zakllcal minister vss drhteč. "Razpošljite torej
potrebni razpis!"
♦
Generalni gubernator je srna jeval z glovo, ko je ves zamišljen čltal razpis: "Mlnistrštvo za notranje za deve,
policijski oddelek, št. 1345*7, Strogo zaupno I	,
2. februar js 1028. Ker je potlšU* v bližjem doti-ku s prebivalstvom, zlasti v o-krsjih, k t sestoje iz vasi, ker policija ve vse, kal se v guber ds podrejehim policijskim or nijl dogaja, prosim gospoda generalnega gubernatorja, da Izda I »odrejen j m policijskim orga-nom ukaz, naj ugotovijo, kdo Izmed prebivalcev se zanima za umetnost, slikarstvo, snaiio*t, tehniko, |>oeziJo, kllmatologijo itd, In ali ima kdo izmsd teh oseb talent. Poročila o tem Je dostaviti takoj policijskemu ko misarijatu. Minister za notranje zadeve," Generalni gubernator Je pozvonil, {»»klical gubernatorja in dejal:	~ " ~~~
"Gospod gubernator, prejel sem neki ukaz. Potrebno Js zve deti, kdo Izmed prelilvalcev se peča s sliksrst vom, glssbo, poe-zljo sli s kakršnokoli kllmatologijo. Prosim, da to takoj Izvrši te In ml poročate I"
9
"Gospod gul>«mator, gospod direktor policije je prišel I"
"Naj vstopi. Gospod direktor, dobil sem ukaz, da ugotovim, kdo izmed prebivakev se peča s poezijo, slikarstvom, glasbo (n kllmatologijo. Pozivam vas, da ml v 24 urah pošljete podatke, sumljive osebe sretlrste in ml o vsem poraftate, Ste rszumeli?"
"Sem, ,gospod gubrrnator! Lahko ste pomirjeni. Niti eden nam ne oflnese peta" — — —-"Gospod "policijski direktor, okrajni glavar Je zunaj In čaka ukazov."
Direktorje stopil ven, sprejel od glavarja raport in strogo, s službeaim glasom dejal:
"Policijska direkcija Je dognala. da se neki indJviduji pečajo z glasbo, petjem, poezijo, slikarstvom) kllmatologijo in kaj vem s čim vnem še. Tske onebe je treba takoj zaslišali In
sicer od dotičnih žandarmerij-skih postaj. O uspehu preisksve javiti nam!"
Okrajni glavar je govoril žan-darjem sledeči govor:
"Zandarjl, oblasti so doznale, da se nekateri ljudje v vaših krajih pečajo s marsičem, s pesmijo, glasbo, slikarstvom, kllmatologijo in bog ve s čim vsem. Krivee takoj pozaprite. Pardo-na nikomur. Na levo krog!"
"Si ti Ivan Kolosov?" "Sem. gos|x)d žandar. "Ali Igraš na harmoniko?" ^ "Igram ... s pravim užitkom!" •
| "Ti bom že dal užitek!"
"Gospod žandar, kaj se ne sme igrati na harmoniko?"
"Ti bom že pokazal, ali ae sme ali ne sme igrati . . . tepec . , .! Ali se pečaš s kllmatologijo?"
"Kakor pač pride, goapod žandar . . . oženjen sem . . ."
"Drži jezik I Ali »»Ješ,"
"Jaz ne, pač pa poje Sem Jon Krivi."
"Tako, a zdaj pojdeš v arest. kjer boš ostal, dokler ne poveš
imen fc^jjh sokrivcev!" •
"81 ti Semjon Krivi?"
"8em, gospod župan,"
"Prepevaš po ulici?"
"Pa ne sam. Vsi fantje pre. prva jo. Preteklo nedeljo so peli po ulici Peter Kondlba, Poma Krjsk, Jollnar Petrov, stric MU ša, stric Aleksej . . ."
"Žandar, vse aretirati , , . Le kam Jih zaprem?" je nervosno tarna) župan.
Dva*dnl kasneje Je prejel policijski oddelek notranjega ministrstva sledeče poročilo:
"V smislu razpisa 184567 smo aretirali In zaslišali vse osebe, ki so se bavile s poezijo, umetnost« jo, slikarstvom, kllmatologijo itd,; vsi so priznsll svojo krivdo ln se zdaj nahajajo v zapo. rih. Pričakujemo išadaljnlh u-kazov."
DrugI Foucher je mirno apal ln sanjal, kako mu La Fontaine Čita svoje basni In kako mu Mo. llere pripoveduje o svoji najnovejši komediji , .,
V Istem času pa so ruski La Fontalnl In Mollerl ležali onstran ključavnic , ,,
Tako so v Rusiji podpirali u-motnost , , .
(Prevedel M. K.)
NAPREDEK PRAKTIČNE
/NANOHTI V LETU 192M.
(Nsdsljsvsnjs s I, strsal.)
gled' zdi mslenkost, ampak praktično pomenja prihranitev 3,800,000 ton premoga.
Govoreči kinematograf Je bil izpopolnjen in Je bil uveden v praktično vporabo.
Itadlo-telefonske zveze so bile otvorjene med Ameriko in rzznlmi središči v zapadnl K-vropl.
Razvita je bila cev katodnih žarkov 900,000 volt,
Izpopolnjen Js bil radlo-sve-tilnik za kažipot zrakoplovcem.
Izumljen Je bil električni stroj, kl more odkrivati mogoče hibe v jeklenih tračnicah.
Posrečilo se je litje steklene plošše skoraj 70 Inč v premeru in II luč debele, kl bo služIla za največje zrcalo nš sveta v neki zveodarni.
Wolter VV Morsy je Isttašel takozvanl "teletypoaetter", ne-kak brzojavni črkostavnl stroj. Človek, kl v New Vorku aH VVashingtonu tipka na električ. nI pisalni stroj, more zlagati članek v sto sli vae časopisnih tiskarnah šlrom vse deaele, In to istočasno. V bodočnosti bo časopisna tiskarna bržkone oba to. Jala Iz enega takega stroja, ki bo avtonomično stavil članke ln vesti. Izpisane kje drugje da-leč.
Ugotovljena Je biU nova ko. vina, zvana berrylium, kl utegne zrevolucijooirati nekatere industrije. Je dvakrat Jačja kot Jeklo in vendarle Je nasaanskn lažja. Težina Je U polovica one aluminila, ali jakost je taka, da more rezati steklo. Motor 400 konjskih sil, izgotovljea U te kovine, bi bil tsko lehak, da bi ga mogel človek zlahka vzdlg-aiu.
AH želiš zaaži prav la šttatl alsesaošoT Tsisasfca • saglsUis katero Je »sdala la Ima Književna matica S. N. F, J.
H
E. T.
Sodba jo bik na smrt z obolenjem. .
Prvomestnik peklenskega senata, častitljiv hudič • srebrnimi lasmi in zlatimi naočniki ga je Ae uradno poučil o pravnem leku priziva. Obsojenec čisto skruften, ga ni razumel in očivid-no niti ne slišal. Tresoč ee po vsem telesu je krčevito ihte! predse ln vedno znova proeil u-smiljenja.
Nihče se ni zmenil zanj. Obravnava je bila končana in vsem se je mudilo k obedu. Ko si je peklenski pravdnik ie zapenjal z dragoceno koftuhovino podlo-Ženo suknjo, so biriči ubogega vraga te odgnali v samotno celico, mu odiagali roiičke. odpilili kopita in odsekali rep.
Izvršitev obsodbe je bila odrejena na sedmo jutranjo uro prihodnjega dne.
V peklu ne poznajo Ijudomil-nosti; nihče ni obsojenca prišel vpraševat o poslednjih ieljah, nihče mu ni ponujal niti var darjev niti cvička in pečenke.
Tako je utrujen in izčrpan zaspal.
Ampak njegovo spanje ni bi lo mirno. Sanjal je.
Prišel Je k. njemu njegov zagovornik, gladko obrit in lepo rejen hudič prijaznega obraza
— Močno obialujem, da se v
vaši stvari ni dalo nič napraviti.
Ubogi vrag se ni mogel hitro spomniti, odkod ga ta goapod pozna In zakaj govori z njim tako sočutno.
Ce vaša peklenska vzvišenost dovoli in odpusti, se vam iskreno zahvalim —
— Nu, zdaj ne gre zato . . . Zagrešili ste zločin po paragrafu 18906 d. e., dalje po paragrafu 18907 f. g. ter končno po paragrafu 18002 a, b in c, odstavek zadnji, ko sta: Prvič: ukradli svinčnik, to je, v uradnem prostoru, v .službenem času ter v izvrševanju službe oškodovali Ragistrsturo Evidence Pekla, to je državni urad, na njeni lastnini, dalje drugič: više navedeni svinčnik, torej k inventarju navedene REP spadajoči predmet ali stvar s tem, da ste gs oipi-čili, namenoma ia zlohotno poškodovali. Ur končno tretjič: U svinčnik vedoma, da ni vaša lastnina, podarili, ta je odsvojili svojemu najstarejšemu sinu, ki ae je • sprejemom citiranega višje uvedenega iz paragrafa 13906 točka 8 d. izvirtjočega predmeta istočasno pregrešil proti paragrafu 18998, alinea 2: lahko ste •rečni, da ja vaš aln komaj sedem let star in tqrej Še ni dopolnil zakonite dobe ln jf zato po veljavnih zakonih vssj začasno, do ponovitvs oproščen kazni. AH izprevidlte, da je bilo moje stališče v predstoječi pravdni stvsrl zelo teisvno ln že od vse-
PROSVETA
PETEK, 11. JANUARJI
ga začetka tako rekoč obsojeno na razmeroma slab oziroma ne docela ugoden uspeh? —
Ce vaša peklenska vzvišenost dovoli in odpusti — izprsvi-dim ...	4
—	Nu, vidite — in kakor sem že dejal — močno mi je šal . . .
Prav za prav sem vaa pa prišel obvestit o na dal j ni h korakih, ki sem jih v vaši zadevi u-kranil in kl vam bodo gotovo v veliko tolažbo ... Vložil aem na Najvišje mesto prošnjo za milost/ Mislim, da ste sedaj po-polnoma prepričani, da sem storil vse, kar je bilo v mojem območju —
Oh, da bi bila uslišana, da bi bila uslišana! Žena, šeat lačnih otročičkov! Ce vaša peklenska vzvišenost dovoli ln dopusti, bo U uslišana? Sest otrok, trije slnčki-zajčki, tri hčerke-mucke, kaj bodo počeli sirote brez mene očeta in rednika!
—	Vidi se, da ste premalo izobraženi, moj ljubi. Sicer bi vedeli, da paragraf 81415» POK, to Je Peklenskega Civilnega Kode-kss garantira vsakemu peklenš-ku, da ob polnoletnosti, morslni neoporečnosti, dokazu o cepljenih kosah, odsluženem kadrskem roku ln ostali Izpolnjenih zakonitih pogojih nasleduje v poklicu svojega očeta . 7. Torej bodo vaši otroci tako kot ste vi — kaj ste že vi? —
Z dovoljenjem ln odpustite — ubog vrag sem .
Jack
MORSKI VRAG
(Is ssglsššlBs prevl L M.)
Pustil sam gospods Mugridgs ns palubi v rokah nekoliko rašačih se mornarjev, ki so bili v ta namen poklicani od svojega dela. Mu-gridke je saspano brbljal, da je iln Imenitne gospode. Ko ps sam stopal po stopnksh dol v kabino, da pospravim mizo, sam slišal, ko so ga polili s prvim čebričem vode.
Wolf Ursen je prešteval dobiček.
"Ravno stoinpetinosemdeset dolarjev," je dejal na glas. "Baš kot sem si mislil. . Berač je prišel na krov brea pare v žepu."
"In kar ste dobili pri igri, js moje," sem dejal pogumno.
Porogljivo se mi Ja nasmejal. "Klada, svoja dni sam tudi Jas make Študiral slovnico, in mani sa vidi, da samenjujsš čas. ' Ja bilo mojs, bi bil morsl reči, ne je moja."
"To nI vprašanje slovnke marveč vprašanje nravnosti," aem odgovoril.
Proteldo Ja skoraj minuto čass, prodno Je zopet lspregovoril.
"Ali vsi, Klada," Ja dejal s neko počasno resnobo, v ksteri ja bik neka nedoločljiva po-tasa žalosti, "da ja to pot prvikrat, da eliiim is čkvsikih ust besedo nrsvnost. TI in jss svs ns taj ladij I edina, kl veva, kaj pomeni t* beseda."
"Ob nekam drugem času svojega šivljo-nja," ja nadaljeval po drugem premoru, "sem sanjaril, da utegnem kdaj govoriti z ljudmi, ki bi rabUl taka besede, da sa utegnem po-vsdlgnitl iznad onega meeCa v življenju, v katerem sam sa rodil, se rasgovarjatl in se družiti s ljudmi, ki bi govorili baš o takih rečeh kot ja nravnoat. In dana« js prvikrst, da slišim to besedo. Ampak to vse le tako mimogrede, kajti nimaš prav. To nI vprašanje akv-nlce, niti nravnoatl, ampak vpraisnje dejstva."
"Rasumem," sam dejal. "Dejstvo je, da imate vi denar."
Obras se mu je rasjaanll. Videti Je bil zadovoljen s mojo bktroumnoMtjo
"Ampak tako se pravi isoglbsti se pravemu vprašanju," aem nadaljeval, "In to je vprašanje pravice."
"AJ," js dajal In naUgnll ustnice, "vidim, da še vedno veruješ v take reči kakor pravica in krivica."
"Alf vi ne? Sploh ne?" sem vprašal.
"Niti najmanj. Moč Je pravica, to Je vse. kar je. 8laboat Je krivka. To je prav boren izraz za to, da Je dobro za človeka, da je močan. in slo, če je skboten; ali še boljše, da je prijetno biti močan, saradi dobička. In mučno hiti slaboten zaradi izgube. Baš sedaj je po-»est tega denarja nekaj prijetnega. Dobro Je za človeka, da ga ima. Ker ga pa morem ime-ti, delam sam sebi krivko ln življenju, ki je v meni, še ga dam tebi In se od reče m veselju, da ga Imam."
"Ampak vi delate meni krivico, ker ga pridržujeta," sem ugovarjal.
"Nikakor ne. Kn Človek ne more dektl krivka drugemu. Dela Jo samo samemu sehi. Kakor Jas vidim oek atvar, delam krivko, kadar vpoštevam koristi drugih. Ali me razumeš? Kako moreta dva drobca kvaaa delati krivko drug drugemu s tem, da skušata drug drugaga potreti. Ko se oddaljita od tega, grešita"
"Potemtakem vi ne verajete v nesebično ljubezen do bližnjega (altruisem) T sem vprašal.
MoJe besede je vael. kakor bi mu bik znane. dasi jih je zamišljeno pretehtava!. "Da. vidim, to pomeni nekaj takega kot aodelova-»j«, alj n«r	' .
"No v enem pogledu je med tem nekaka sveža," sem odgovoril; topot me tske vrzeli v njegovem besednem sakladu niso presenetile, dasi je bil U zaklad kot vse njegovo znanje pridobitev čkveka, ki se je sam učil, ki ga ni-kdo ni vodil pri njegovih študijah in ki je mnogo mislil in malo aH sploh nič govoril. "Altru-ističen čin je dejanje, izvršeno za blagor drugih. Nesebično ja nasprotno dejanju, izvršenemu sa svoj jss, kl je sebičen."
Pokimal je s glavo. "Ej, da, sedaj se spominjam. Na to sem nsktel v Spencerju."
"Spenccrju!" sem vzkliknil. "Ali ste ga brali?"
"Na posebno mnogo," seje glasilo njegovo prisnanje. "Razumel sem precej njegovih Prvih načel, ampak njega Biologija mi je vzela sapo in po njegovi Psihologiji sem mnogo dni listal brez prida. Potteno nizam mogel razbrati, kaj Js hotel povedati. Tedaj sem to pripisoval pomanjkljivosti svojegs duha, isza tedaj pa sem dajal, da tavira is pomanjkanja priprava. Nlaem imel pravega temelja. Samo Spencer in jas veva, kako ln koliko sem se trudil. Nekaj pa sam posnel ls njegovih temeljev nravoslovja. Tamkaj sem nameril na izraz altruisem in sedaj ae spominjam, v katerem pomenu ss je rsbil."
Ugibsl sem, kaj je mogel ta Človek povzeti iz takega dala. 8pencerja sem se spominjal dovolj, da sem vedel, ds je bil sltruizem imperativen sa njegov ideal najpopolnejšega vedenja. WoK Larsen je očivid no prereietal nauke veliksgs filozofa, jih zavrgel ln izbral, ka-koršne so ravno bile njegove potrebe in želje.
"Na kaj drugega ste še namerili?" sem vprsšal.
Celo se mu je narahlo nagubalo spričo duševnega poakusa, da bi primerno izrazil misli, kl jim dotk is nikoli nI dal izraza v besedi. Čutil sem neko vshičenoet duha. Tipal aem v snov njegove duše kskor je on imel nsvado tipati po duši drugih. Raziskoval aem deviško, nedotaknjeno osamlje. Čudno, strahovito Čudno ozemlje se ml je raskrivalo pred očmi. *
"S kolikor mogoče malo besedami povedano," je pričel, "prsvl Spencer nekako takole: prvič človek more delati sa svoj bkgor —
h. I ■ J l-il _ -	- -1 LJil . % ■ fc. i. . I_	. . - ---.
ihkm opisu sp pravi oni tnjovr in nraVril.
Zs tem mors delati za dobrobit svojih otrok. In tretjič, dektl mors za dobrobit svojega
rodu."
"In najvišje, naj plemenitejše, pravo vedenje," sem mu aegel v besedo, *'je tiato dejanje, ki atori dobro človeku, njegovim otrokom in njegovemu rodu hkratu."
"Tega ne bi pustil veljati," je odgovoril. "Ne bi mogel videti potrebnoeti za to. niti Razumeti. Jaz opustim rod in otroke. Jaz ne bi ničesar žrtvoval zanje. To je prazno, zgolj čustvo, to morate sami raabratl, vaaj sa Človeka, ki ne veruje v večno življenje. Da bi pa imel neumrljlvost pred seboj, bi bil altrulaem nekaj, kar bi ae kplačalo. Svojo dušo bi lahko povsdlgnil v vaa mogoče višave. Ce pa nimaš pred seboj nič večnega, ampak samo smrt, ki te čaka na koncu kratke dobe tega kvaaovltega plazenja in zvijanja, kl se imenuje življenje, vaš. potem bi bilo ne n ravno od mene. če bi ia-vršil katerokoli dejanje, kl bi bilo irtvovanje. Vaako irtvovanje je bedasto — In ne samo bedasto. kajti krivično Je zoper mene in Je nekaj J zločestega. Jas ne smem izgubiti enega plašen j s In zvijanja, ako hočem doseči kar največ 14 kvaaa. Prav tako ne bo večno negibanje, kadar pride nad mene. storjeno nič lažje ali tažje s vsem pošrtvovanjem aH vso sebičnostjo onega čaaa, ko sem bil kvasovtt In eem lazil."
"Potemtakem ste indivtldualkt. materia-llst. in logično tudi hedonist (privrženec natika. da je veselje največje dobro).**
"Velike besede ta," ae je nasmejel. "Ampak kaj pa je to. hedoaiatr
Pritrdilno Je prikimal, ko sem mu podal dtflnlctjo. J* _ l (Dalj« peiksšaJM)
— Nu, torej bodo tudi vaši o-troci ubogi vragovi, to jim je zajamčeno v citiranem čknu PCK in ste tozadevno lahko brez vse skrbi ... V ostakm pa — obvestil aem vas — moj čas je, na žalost, odmerjen, želim vam obilo sreče.
Ubogi vrag je bil spet sam. Sanje pa ao ae pletk dalje. V-dvaintridesetem nadstropju pod peklom — tam štejejo nadstropja od tal navzdol — je njegovo domovanje, borna luknja. Pekel | je od leta do leta bolj prenapolnjen in njegova plača je bik vedno siromašna. Ženo vidi, ki laži na eni izmed obeh poatelj z obrazom nakaženim od porodnih bolečin. Sedmi vražič prihaja ln ženine oči ao uprte v očeta, sokne, pomoči proseče . . . In on ji ne, more pomagati, še premakniti se ne more . . . Rad bi ji popravil zgkvje, jo pobožal vo čelu,, ne more ... Siri roke in z največjo težavo ae končno k dvigne ln — pade z ležišča in se ves prepoten zbudi.
Obenem pa zarožljajo v vratih ključi, zapah se odmakne in dva birlča ga odvedeta. — No, ae na morišče. Prošnja za milost je bik uslišana, pomlloščen je in avoboden, mu objavi ravnatelj.
8koro ne more verjeti. Sele ko je na cesti, se zave končno, da ne sanja več in da je v resnici prost.
Ampsk zdaj se povest šele začne.
Nakaženega kskor je bil, brez rožičkov In brez repa in z odpi-Ijenimi kopiti, ga nihče v vsem peklu pe sprejme v službo. Niti najmanjšega dek mu ne zaupajo, akratka moral je, če ni hotel z družino vred pogniitl gkdu, na Zemljo.
Tu pa se je tekom let njegov rod razmnožil in razplodll, da ga je bilo kakor listja in trave in ga je še dandanes in ne bo izumrl na veke — in če dovoli in odpuati Njegova peklenska vzvišenost — samo advokat mi ni brat, drugi pa vai. Pozdravljeni!
Nesreča pri dela.
Chicago. — John Stalbrink, •Ur 4e let, ae je v aredo ubil, ko je padel z odra, ko je delal na popravilih poslopja na 4845 Grand ave.
—
Letalec se ublL
Durant, Mo. — Albert R. Fargo, pilot trgovskega letala, se je v sredo ubil, ko je padel z višine tisoč čevljev na zemljo v bližini tega mesU.
AH aU ie aaročfli Prosvtk Mladinski ttat svojemu lju ali aorodnika v dt To Ja edini dar trajne vi ki ga sa sal denar lahko U svojcem v
PREKAJENE MESENE KLOBASE. '
Prave domače s česnovim o-kusom, ki vsakemu ugajajo, čim več jih JesU, tembolj «e vam priljubijo. Pošiljam jih od 5 funtov naprej v vse krsje Zed. držav. Cena je: 88c funt. Poštnina plačana. Ali t* 35c funt in poštnino plačaU vi sami. Denar naj bo pošlje z naročilom. Pišite na naslov:
JOSEPH LESKOV AR, 610—14th Street, Raclne, Wk.
P. S.—2«lodc« bom lm«l pripravljen« okrog 1. januarja 1929.
Preprečite oslabelost
/ V t«m £«su epldsmlftn« lnfluence ln pljučnice, niš nI bolj nsvsrno kot o-■Isboloat, katera oslabi moš prebavnih organov, iprsvt ls rada vsis sdrsvj«, Ur smsnjla odporno moč. VssmiU
TRINERJEVO GRENKO VINO
radno, pol ura p rad jsdjo, in paslt« na uspshl "CUrakad, O., 16. d«c Zalo sam sadovoljns s uspehom Tri-nsrjevsgs grankags vina. Poskusila ram gs prati islodtnomu neradu. In pomagal mi je čudovito. Mri. S. lovachy." V slučaja slabega taka do jodl, ssbassnosU, nervosnoftl, sa peke, glavobol« in enakih IHodčnih ndradev, m dfcbita boljiih mdravil. Trln«rj«vo granko vino n« vsabuj« nlkakih kemikalij, t«mv«Č soetojl ls caseara, sdravilpth mIIIč, diaiUtični malt in rud«š« vino. Prt vsoh lekarnarjih. Vrednostni kupon v vsakem savoju. Za prosto posleulnjo piiits na: Jo«. Trtasr Co„ 1833 8. Ashland Ara.. Chicago, III.	— (Adv.)
PERJE k PUH
rti tu mM tU-
tvrdki
M. A
81X)VENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ladaja svoje publikacije la 4e pesebno list PrssvaU sa kartrti. Ur potrebao agitacija svojih društev In članstva k ss p ropa-gaada svojih Idej. Nlkaker pa ae sa propagando dragih podpornih organ kad j. Vsaka s gaalsadja lasa običajno ovoje
Torej agiUtaričai dopki in aa-aaaalk dragih podpornik organi »ari J In a jih draAtev aaj se ae pošiljajo Ust s Proaveta.
V VSE KRAJE
chicaske okolice
i m
Direktno v krasno predmestje capad-
no od Ckiescn In v Vos Bi ver dolino.
Lamkord VHts Park KJ »karat
Werreaville Wea» Ckicac e Wajrne
Glea Sllrn
Motov Cooek mu s Weet Motor Conah Compnnjr (Marl*old Line) v
NaaervUla ' * Petram tirava
La Qran«e OnUilailll«
Druga direktna lalesailkn ali motor eoaefc aveea r Espoeitlon Park. Mooaokonrt, Yorkvlilo. Oewego, Dud-dea. Csrpenteravlla. Blata 8Lat« Hoa. pital, St. Oknrlaa Bekool for Bore, Itoekford. Belvlden in v mnoge dru-«e kraja.
<PM>RE> 1
(»vratna alulbn v v« pola* krasnega Skok ta Valle*.
Milwankee
tirani Lokae
Hlffkvaod ■iaklnnd Park Bavtaln
K*nllworth
Pert Skaridaa Likartrvtlla
Bedna nstomokllsks svean ■ Norih Skora Lina vlaki v klitnja meaU
Pas Lake
tiar
Loke Vlila Deeeneld
le Kenoahe vosijo motor aoach v Povera Lake. Sllvar Lake. Paddock* Lake, Twin Lakee In v Laka Genova.
SluM ladiiatrijslnl- arajl jutae ai Chicasa. Duaalnnd In e ladtaao t ar juftno v letovitton meeta ob mlebi-
Hadaaa Uho Mlcklcaa Clty
CMcata
Skoec Line Motor Conah Oompnnr Miehisan CKy poaUji do .
DI rak t na ivesa Sa
•njpe. mat
Ta/a/bn Traffic Department, Central 8280, ma pcjamila Najboljša poslužba t vse kraje chicaškegm ozemlja
dar en« Je dfngn. Nekeno Ijalalk avatllk ali AiM an
ali motor eoack Helshta. Valpa-la Hobart.
tr
Brsovlnkl Jeklen, s kamenjam ta poet radiji va ialesniika eaakja. rmUkm U arnn tnlas^apatosika. radnn avaaa a an vaah kriilftla. jadltaa. aprajemna ta I
— h SUhlrllna laleanitna p..laika la Ckiancn v r» kraja kamor ai iallta. Člata al amasani, m sraka ali atedrn. Pridata aU
parki a*. Vi tnkfeo dakSe U-
kajaka »aMta. Ako i OaUa« nad Boersntlon
(kranptniae) Tt Weet
•) (* ^ * j t* ^ ^ * j ^ tj t^r^ tjf ^ TJ t-T ^ ^ ^^ ^ ^ j tr ^ ^ ^ tT^^n^^ T J^T ^ TJ t* it* ^ njinr'ji*rwT'j
1

Tiskarna S. N. P. J.
j
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJtJU., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cana zmerne, linijsko dek prva vrsta. Vsa pojasnfla daje vodstvo tiskarno
S. N. P. J. PRINTERY
2*57-59 So. Lawndale Aveone
CHICAGO, ILL.
TAM 81 DOBI NA tEUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA