KOLEDAR (Vestnik:) ■ XLI. -T::r: šolske Družbe sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani za navadno leto 1927. :>»<--- Izdalo in založilo vodstvo. Cena 15 Din - Ath 7,?J V Ljubljani. Tisk; »Narodne tiskarne11. (Odgovoren Fr. Jezeršek.) Rodoslov našega kraljevskega doma. Sve za krst častni i svobodu zlatnu! Geslo dinastije. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I., rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888; poročen dne 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princezo rumunsko, rojeno dne 9. I. 1900. Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. IX. 1923. Kraljeva roditelja: Nj. V. kralj Peter I. Veliki, Osvoboditelj in Ujedlnitelj, + 16. VIII. 1921 in kneginja Zorka, f 4. III. 1890. Kraljev brat: Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887. Kraljeva sestra: Nj. Visočanstvo p rinceza Jelena, rojena na Reki dne 5. XI. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 21. VIII. 1911. Kraljev stric: Nj. Visočanstvo knez Arsenije Karagjorgjevič, brat Nj. V. kralja Petra, roj. dne 16. IV. 1859. Kraljev bratranec: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princezo Olgo, rojena dne 29. V. 1903. Njun sin: knez Aleksander, rojen dne 13. VIII. 1924. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. a) grb: Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem so: srbski grb (bel križ na rdečem ščitu), hrvatski grb (25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna) in slovenski grb (tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecem na modrem ščitu). b) barve: Državne: modra bela rdeča, srbske: rdeča modra bela, hrvatske: rdeča bela modra, slovenske: bela modra rdeča. 'b Leto 1927 je navadno in ima 365 dni (med temi 52 nedelj in 15 katoliških cerkvenih praznikov vštevši leta 1911. odpravljene); začne se s soboto in konča s soboto. Začetek leta 1927. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca, katoliško cerkveno leto 1.adventno nedeljo27.listopada 1926, pravoslavno cerkveno leto 14. prosinca 1927. Godovinsko število. Zlato število .... 1 Rimsko število ... 10 Epakta ali lunino kazalo XXVII Nedeljska črka ... B Solnčni krog .... 4 Letni vladar: Venera. Odpravljeni cerkveni prazniki. 1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmarin (8. IX.), 6. sv. Štefan (26. XII.). Državni prazniki. 1. Ciril in Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna. 2. Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero in domovino. 3. UJedlnJenJe SHS: dne 1. grudna. 4. Aleksandrov dan: dne 17. grudna (rojst. dan kralja Aleksandra I.) Znamenja luninih premen. Mlaj © Prvi krajec ]) Ščip @ Zadnji krajec C Mraki leta 1927. Leta 1927. bodo 3 solnčni in 2 lunina mraka. Solnčni mrak 3. prosinca, pri nas neviden; 29. rožnika popoln mrak, ki se začne ob 5 zjutraj in konča ob 9 in 46 min.; pri nas viden. Dne 24. grudna pri nas neviden. — Luna bo mrknila 15. rožnika, pri nas nevidno; 8. grudna, zač. ob 16 in 52 min., konec ob 20 in 18 min.; pri nas nevidno. -I •: PROSINEC -K JANUAR Srbsko: Jarmu’. Luž.-srb.: Wullefii>yap. _ Luž.-srb.: Maly rdžk. Hrvatsko: Veljača. 28 dni. -ir1- Poljsko: Luty. Češko : Unor. Rusko: eiipaitb. Dnevi Za rimske katoliiane Za pravoslavne Narodna imena 1 j 2 3 4 5 Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Ignacij, šk. m. Svetnica © Blaž Veronika Dobroslava (Agata) 19 20 21 22 23 Makarij Egipt Jeftimij Maksim Timotej, ap. Klemen Budmil Ljubomira Bojmir Daroslav Jagoda K.: 0 dobrem semenu. Luk. 13. 6 7 8 9 10 11 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5. po r. G. Doroteja Romuald, op. Ivan Mat., sp. Apolonija, d. m. J) Školastika, d. Adolf, škof Evlalija 24 25 26 27 28 29 30 Ksenija Gregor Ksenofont Prenos močil.ZI. Efrcm Sirski Pr. moči Ign. B. Trije jerarhi Žalimir Malina Zvezdodrag Blagoslava Vojmil Dobrana Zvonimir K.: 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20. 13 14 15 16 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 70nica. Katarina Zdravko, Valentin Favstin, m. Julijana, d. m. ® Donat, m. Simeon, šk. m. Julijan, m. 31 1/2 2 3 4 5 6 Kir in Ivan Triton Srečanje Gosp. Sim. in Ana Izidor Peluz. Agata, d. m. Vukol, šk. Vrati voj Cvetna Ljuboslava Strahomir Vesela Dobrana Bratomil K. 0 sejalcu in semenu. Luk. 8. 20 21 22 23 24 25 26 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. OOnica. Elevterij Maksimiljan Sv. Petra stol v A. Peter D., c. u. Matija, ap. ( Valburga, d. Aleksander 7 8 9 10 11 12 13 Partenij Sava II. Nikifor Haralamko Blaž, m. Meletij Martinijan Drago Miloslav Gojslav Čudomll Divka Bludomir Nlkna K.: Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. 27 28 Ned. Pon. 50nica. Leander Roman, op. 14 15 Ciril, sl. ap. Onizim Inoslav Sodka Dan zraste za 1 uro 27 min. Dan je dolg 9 ur 29 min. do 10 ur 56 min. ~HSf SUŠEČ ★ MAREC 1-~> Srbsko: Mapr. Luž.-srb.: NalStnik Hrvatsko: Ožujak. 31 dni. Poljsko: Marzec. Češko: Bfezen. Rusko: MnP'n>. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Tor. Pust. Belko (Albin) 16 Pamfilij Belin 2 Sred. Pepeln>ca. Simplicij 17 Teod. in Marijan Milana 3 Čet. Kunigunda, ces. © 18 Leon Vel., p. Mislav 4 Pet. Kazimir, sp. 19 Arhip Sladoje b Sob. Evzebij, m. 20 Leon, šk. Danica K.: Hudič izkuša Jezusa. Mal. 4. 6 Ned. 1. postna. Miroslav 21 Timotej Zvezda 7 Pon. Tomo A., c. u 22 Post Jelen 8 Tor. Ivan božji, sp. 23 Polikarp Bodin 9 Sred. Kvat. Frančiška, vd. 24 Najd. glave Iv. K Danimir 10 Čet. 40 mučen. 3) 25 Tarazij Stana 11 Pet. Heraklij, m. 26 Porfirij, šk. Radoja 12 Sob. Gregor Vel., p. 27 Prokop Boža na K.: Jez. izprem. na gori. Mat. 17. 13 Ned. 2. postna. Rozina 28 Vazilij Svctovid 14 Pon. Matilda 1/3 Evdoksija Desimir 16 Tor. Klemen M. D., sp. 2 Teodot Velislav IG Sred. Radovan (Hllarij) 3 Evtropij Ljubislava 17 Čet. Jedert, d. 4 Gerazim, p. Budittrir 18 Pet. Slavoljub (Edv.) @ 5 Konon Slavoljub 19 Sob. Josip, ž. M. D. 6 42 mučenikov Zlata K.: Jezus izžene hudiča. Luk. 11. 20 Ned. 3. post. Niketa, m. 7 Vazilij Vlada 21 Pon. Benedikt 8 Tcofor Tuga 22 Tor. Oktavijan, m. 9 40 mučenikov Slavo 23 Sred. Siedi posta 10 Kondrat Dražislav 24 Čet Gabrijel, v. a. 11 Sofronij Jeruz. Jaroslav 25 Pet. Oznan. Mar. Dev. 12 Teofan Predrag 26 Sob. Emanuel ( 13 Nicefor, sp. Srdan K.: Jezus nasiti 5000 mož. Iv. 6. 27 Ned. 4. postna, (sred.) 14 Benedikt Stanirnir 28 Pon. Ivan Kapistran 15 Agapij Uma 29 T or. Ciril, m. 16 Savin Branivoj | 30 Sred. Angela F., vd. 17 Aleksij Pribislav 31 Čet Modest, šk. 18 Ciril Mojrnir Dan zraste za 1 uro 4i min. Dan je dolg 10 ur 59 min. do 12 ur 45 min. Ti • * . . - • - * ‘,;v • V. ' • • • Beležke. Srbsko: Anpiui. Luž.-srb.: Jutrownik. Hrvatsko: Travanj. 30 dni. Poljsko: Kvviecien. Češko: Duben. Rusko: AlipliJib. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena l Pet. Hugon, šk. 19 Hrizant Mutimir 2 Sob. Fran Pavl. © 20 Jovan in Sergij Gojmir K.: Judje hočejo Jez. kamenj. Iv. 8. 3 Ned. 5. postna, (tiha) 21 Jakob Žarko 4 Pon. Izidor 22 Vazilij Dušica 5 Tor. Vinko 23 Nikon Dabiživ 6 Sred. Sikst, p. 24 Caharija Čudna 7 Čet. Hcgerij, sp. 25 Blagovesti Radivoj 8 Pet. Žal. M. b„ Albert 26 Gabrijel Vil|enica 9 Sob. Marija KI. 3) 27 Matrona Ljuban K Jez. prihod v Jeruz. Mal. 21. 10 Ned. 6. postna, (cvetna) 28 Hilarijon Srčanica 11 Pon. Leon, p. 29 Marko Rada 12 Tor. Julij, p. 30 Ivan Lestv. Sava 13 Sred. Hermenegild, m. 31 Ipatij Zdegoj 14 Čet. Vel. čet., Tiburcij 1/4 Marija Egipt. Jelača IB Pet. f Vel. pet., Helena 2 Tit Gestirad 16 Sob. Vel. sob., Turibij 3 Ničeta Božislava K.: Jez vstane od mrtvih. Mark. 16. 17 Ned. Vel. noč. Vst. G. ® 4 Cvetna Vitigoj 18 Pon. Vel. poned. 5 Tcodul Gradislava 19 Tor. Krescencija, d. m. 6 Evtihij Tihorad 20 Sred. Sulpiclj, m. 7 Jurij Dragislav 21 Čet. Anzelni 8 Herodion Dragomira 22 Pet. Soter in Kaj, p. 9 Evpsihij Ljutomer 23 Sob. Vojteh, šk. m. 10 Terencij, m. Dobriča K.: Jez. se prik. pri zap. vratih. Iv. 20. 24 Ned. 1. pov.(bela)Jurij C 11 Uskrs. Vstaj. G. Jurislav 25 Pon. Marko, cv. 12 Uskrsni poned. Tugomir 26 Tor. Klet in Marc., p. 13 Uskrsni tor. Sekana 27 Sred. Peregrin, sp. 14 Martin, p. Raduna 28 Čet. Vital, m. 15 Aristarh Slavica 29 Pet. Peter, m. 16 Agapija Tankoslava 30 Sob. Katarina San., d. 17 Simeon Samorad Dan zraste za 1 uro 39 min. Dan je dolg 12 ur 48 min. do 14 ur 27 min. Srbsko: Maj. Luž.-srb.: Rdžovnik. Hrvatsko: Svibanj. 31 dni. -iP- Poljsko: Maj. Češko: KvSten. Rusko: Maši. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena K.: 0 dobrem pastirju. Iv. 10. 1 Ned. 2 pov. Fil.inJak.© 18 Ivan prop. Žiga 2 Pon. Atanazij 19 Ivan staroz. Zivana 3 Tor. Najd. sv. križa 20 Teodor Solnčarica 4 Sred. Varstvo sv. Jož.Flor. 21 Januarij Valhun 5 Čet. Pij V. p. 22 Teodor Sik. Desirad (5 Pet. Ivan Ev. pr. 1. vr. 23 Jurij, velem. Zdemir 7 Sob. Stanislav, šk. m. 24 Sava St. Prisnoslav K : Jez. napove odhod. Iv. 16. 8 Ned. 3. povelik. j) 25 Marko, ev. Budislav 9 Pon. Gregor Naz. 26 Vazilij Prvinica 10 Tor. Antoniu, šk. 27 Simeon Dvorna 11 Sred. Mamert, šk. 28 9 mučenikov Ljerka 12 Čet. Pankracij, m. 29 Jason Stoj mir 13 Pet. Servacij, m. 30 Jakob ap. Jasna 14 Sob. Bonifacij, m. 1/5 Jeremija Svetolik K.: Jez. obljubi sv. Duha. Iv. 16. 15 Ned. 4. povelik. Zofija 2 Atanazij Jaromira Ki Pon. Ivan Nep., m. ® 3 Tim. in Mavro Mladena 17 Tor. Paškal, sp. 4 Pelagija Dušoje 18 Sred. Venancij, m. 5 Irena Mladica 19 Čet. Celestin, p. 6 Job Vitoslava 20 Pet. Bernardin, sp. 7 Najdba sv. križa Milodar 21 Sob. Srečko, sp. 8 Ivan, ev. Jelina K. 0 molitvi. Iv. 16. 22 Ned. 5. pov. Milan (Emil) 9 Izaija Boža 23 Pon. Dezlderij j g 10 Simon, ap. Milorad 24 Tor. Marija, p. J- ( 11 Ciril in Metod Cveta 25 Sred. Urban, p. J £ 12 Epifanij Zdestan 20 Čet. Vnebohod Krist. 13 Glikerija Dragica 27 Pet. Magdalena P., sp. 14 Izidor Volkašin 28 Sob. Lev II., p. 15 Pahomij Jaromir K.: 0 pričanju sv.Duha. Iv. 15. 29 Ned. 6. povel. Veljko 16 Teodora Dana 30 Pon. Ferdinand © 17 Andronik Milica 31 Tor. Angela, d. 18 Teodot Bojslav Dan zraste za uro 16 min. Dan je dolg 14 ur 29 min. do 15 ur 45 min. ROŽNIK * JUNIJ Srbsko: JyH. Hrvatsko : Lipanj. Češko: Cerven. 30 dni. Luž.-srb: Smažnik. Poljsko: Czerwiec. Rusko: Imiib. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sred. Juvencij 19 Patricij Radovan 2 Čet. Marcelin, m. 20 Spasov dan Velimir 3 Pet. Klotllda 21 Konst. in tlel. Radoslava 4 Sob. Kvirin, šk. 22 Vladimir Dika K.: 0 sv. Duhu in ljubezni. Iv. 14. 5 Ned. Binkošti. Duhovo 23 Mlhajlo Dobromil 6 Pon. Bink. pon. Norbert 24 Simeon Stolp. Miljutin 7 Tor. Lukrecija, m. 2) 25 Najd gl Iv. K. Bogomil 8 Sred. Kvat. Medard, šk. 26 Karpa Svetin 9 Čet. Prim. in Fe!., m. 27 Terapont Dostana 10 Pet. Marjeta, kr. 28 Nikita Rusmir 11 Sob. Barnaba, ap. 29 Teodor Hrvoje K.: Meni je dana vsa oblast. M. 28. 12 Ned. 1. pob. Sv. Trojica 30 Duhovo Zorica 13 Pon. Anton P. 31 Duh. poned. Zlatana 14 Tor. Bazilij, c. u. 1/6 Duh. torek Bislav 15 Sred. Vid, m. ® 2 Nikefor Dragimir 16 Čet. Telovo. Fran R. 3 Lukijan l ratomir 17 Pet. Bratoljub(Adolf),šk. 4 Mitrofan Bodin 18 Sob. Gervazijin Pr., m. 5 Peter Koriški Bogdan K.: 0 veliki večerji. Luk. 14. 19 Ned. 2. pob. Julijana, d. 6 Visarijon Milava 20 Pon. Silverlj 7 Teodot Nenadej 21 Tor. Vekoslav (A.), sp. 8 Stratllal Miloš 22 Sred. Ahacij, m. ( 9 Ciril Al. Gostimir 23 Čet. Zdenka (Sidonlja) 10 Timotej Višeslav 21 Pet. Srce Jez. Ivan Krst. 11 Bartol in Barn. Janislav 25 Sob. Prosper, m. 12 Onufrij Grlica K.: 0 izgubljeni ovci. Uk. 15. 26 Ned. 3 pob. Ivan in Pavel 13 Akilina Hrana 27 Pon. Hema 14 Elizir Ladislav 28 Tor. Vidov dan. Lev II. 15 Vidov dan Zorana 29 Sred. Peter in Pavel O 16 Tihon Peroslav 30 Čet. Spomin sv. Pavla 17 Emanuel Predislav Dan zraste do 21. dne za 19 min. in se zopet skrči do konca meseca za 3 min. Dan je dolg 15 ur 16 min. do 16 ur 2 min. Beležke. Srbsko: Jyji. Luž.-srb.: Pražnik. Hrvatsko: Srpanj. 31 dni. Poljsko: Lipiec. Češko: Červenec. Rusko: lOjiuii. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pet. Rešnja kri 18 Leontij Bogoslav 2 Sob. Obiskanje M. D. 19 Juda, ap. Dragonama K.: 0 vel. nbj. lovu. Luk. 5. 3 Ned. 4. pob. Hclljodor 20 Naum Nada 4 Pon. Urh, šk. 21 Julijan Belizar 5 Tor. Ciril in Metod 22 Evzebij Dobruška 6 Sred. Izaija, pr. 23 Agripina Domogoj 7 Čet. Viligoj, šk. 3) 24 Rojstvo Ivana K. Negoda 8 Pet. Jelisava (Eliz.) 25 Febronija Milolika 9 Sob. Anatolija, dev. 26 David Solunski Hvalimir K.: 0 farizejski pravičnosti M. 5. 10 Ned. 5 pob. Ljuba (Amal.) 27 Samson Ljubica 11 Pon. Pij I., p. 28 Cir. in Jov. Medo 12 Tor. Mohor in Fort, m. 29 Peter in Pavel Draguška 13 Sred. Marjeta, d. m. 30 Zbor apostolov Dragan 14 Čet. Bonaventura © 1/7 Kozma in Dam. Svobodin 16 Pet. Hinko (Henrik), c. 2 Obleka Marijina Vladimir 16 Sob. D. Marija Karm. 3 Hijacint Bogdan K.: Jezus nasiti 4000 mol. Mark. 8. 17 Ned. 6. pob. Branko 4 Andrej Kr. Držislav 18 Pon. Kamil 5 Atanazij Miroslav 19 Tor. Vinko Pavl, sp. 6 Sisoj Vel. Radoš 20 Sred. Elija, pr. 7 Toma Česlav 21 Čet. Olga ( 8 Prokop Zora 22 Pet. Marija Magd. 9 Pankracij Pribina 23 Sob. Apolinar, šk. 10 45 mučenikov Brana K.: 0 lainjivih prerokih. Mat. 7. 24 Ned. 7. pob Kristina, d. 11 Olga Ratimir 25 Pon. Jakob, ap. 12 Proklo in Jul. Boljedrag 26 Tor. Ana 13 Zbor. Oabr. arh. Jana 27 Sred. Zlatko (Avrelij) 14 Akila Dušan 28 Čet. Zmagoslav (Vikt.)@ 15 Vladimir Vel. Svctomir 29 Pet. Marta, d. 16 Atinogen Dobrila 30 Sob. Abdon in Senen, m. 17 Marina Vitodrag K.: 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. 31 Ned. 8. pob.Vatrosl.dgn.) 18| Emilijan Jeleniča Dan se skrči za 64 min. Dan je dolg 16 ur 2 min. do 15 ur 8 min. Srbsko: AnrjTT. Luž.-srb.: Žnjeric. Hrvatsko: Kolovoz. 31 dni. -7P- Poljsko: Sierpien. Dnevi Za rimske kalolifane Za pravoslavne Narodna imena 1 1 2 3 4 5 6 Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Peter v okovih Porcijunkula Najdba sv. Štefana Dinko (Domin.), op. Marija D. snež. j Preobraženje Gosp. 19 20 21 22 23 24 Lazar Ilijin dan Simeon Marija Magd. Trofil Kristina Dedomir | Bojan Mirača Ljubačica Predobra Vlastica K.: Jez. plaha nad Jeruz. Luk. 19. 7 H 9 10 11 12 13 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Soo. 9. pob. Kajetan, sp. Cirijak, m. Roman, m. Lovro (Lovrenc), m. Tiburcij in Suz., m. Klara, d. Hipolit in Kas., @ 25 26 27 28 29 30 31 Ana Jermolaj Pantelcjmon Prohor Kalinik Sila Jevdokim Vi dojka Godcslav Našemir Juriča Bolemir Dobrogost Davola K.. 0 farizeju in cestninarju. Luk. IS. 14 15 16 17 18 19 20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 10. pob. Evzebij Veliki šmarin Rok, sp. Liberat, m. Helena, kr. Ludovik, šk. ( Bernard, op. 1/8 2 3 4 5 6 7 Najd. Makab. Štefan Izak in Dalm. 7 dece v Efezu Evsignij Preobraž. Gosp. Dometij Dobrina Budinja Nemira Radigoj Branislava Ljudevit Žarka K.: Jez. ozdravi gluhon. Mark. 7. 21 22 23 24 25 26 27 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 11. pob. Ivana Fr. Timotej Zdenko (Filip B.) Jernej, ap. Ludovik, kr. Cefirin, p. m. Josip Kal., sp. © 8 9 10 11 12 13 14 Emilijan Matija Lovrenc Evplo Fotij inAnikit.m. Makso Mihej Mirjana Ostrivoj Bogovoljka Borivoj Dragorad Perunika Zlatko K.: 0 usmilj.Samarijanu. Luk. 10. 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. 12. pob. Avguštin Obgl. Ivana Krst. Roža Lim., d. Rajko, sp. 15 16 17 18 Vnebovzetje M. D. Joahlm Miron Flor Milogaj Želided Milka Mildrag Dan se skrči za 1 uro 34 min. Dan je dolg 15 ur 5 min. do 13 ur 31 min. \ KIMAVEC * SEPTEMBEtTl|p-8- Srbsko: CenTCMfiap. . Luž.-srb.: Požnjenc. Hrvatsko: Rujan. -'tF- 30 dni. Poljsko: Wrzesien. Češko: Z&fi. Rusko: Cen'rflf)PT>. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 2 3 Čet. Pet. Sob. Egidlj (Ilij), op. Stefan, kr. Mansvet, šk. 19 20 21 Andrej Samuel Tadej, ap. Mladin Miljeva Lepa K.: Jei- ozdravi 10 gobavcev. Luk.17. 4 5 6 7 8 9 10 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 13. pob. Angelska ]) Lovrenc Just. Hermogen, m. Bronislava, n. Mali šmarin Korbinijan, šk. Nikolaj Tol., sp. 22 23 24 25 26 27 28 Agatonik Lupo In Ir. Evtihij Bartol, ap. Adrijan Plmen Mojzes Etiop. Nedamisel Nedeljka Radonica Mrena Gostinja Vsemir Rakita K.: 0 božji previdnosti. Mat. 6. 11 12 13 14 15 16 17 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 14. pob. Protin H. ® Ime Marijino Virgilij, šk. Povišanje sv. križa M. D. 7 žal. Ljudmila, vd. Rane sv. Franč. 29 30 31 1/9 2 3 4 Obgl. h. Krst Aleksander Pas Bogorodičin Simeon Mamant Janič 11. Vavila Slaven Večedrag Zremil Znanoslav Svegoj Sodimir Prvan K.: 0 najmlj. mladeniču. Luk. 7. 18 19 20 21 22 23 24 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 15. pob. Jos. K C Januarij, m. Evstahij in tov., m. Kvat. Matej, ap. ev. Mavricij, m. Tekla, d. M. D. rešiteljica ujet. 5 6 7 8 9 10 11 Caharija Evdoksij Sozont Rojstvo M. D. Joahim in Ana Menod Teodor Aleks. Sokolica Vitodrag Morana Blagoslav Celiinir Slavna Sadivoj K.: Jez. ozdravi vodeničnega. Luk. 14. 25 26 27 28 29 30 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. 16. pob. Kleofa © Ciprijan Kozma in Dam. Večeslav, kr. m. Mihael, v. a. Jerko (Jeronim), sp. 12 13 14 15 16 17 Avtonom Kornelij Poviš. sv. križa Niklta Evfemlja Zofija Uroš Stojslava Radomira Vidica Stojan Jekica Dan se skrči za 1 uro 40 min. Dan je dolg 13 ur 28 min. do 11 ur 48 min. VINOTOK ★ OKTOBER Srbsko. Oi(To0ai>. Luž.-srb.: Winowc. Hrvatsko: Listopad. 31 dni. Poljsko: Paždziernik Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sob. Remigij, op. 18| Evmenij Semislava K.: 0 največji zapov. M 22. 2 Ned. 17. pob. Kožnoven. 19 Trofim in tov. Miran 3 Pon. Kandid, sp. 20 Evstatij Vitomir 4 Tor. Fran Ser., sp. J) 21 Kodrat Tegodrag 5 Sred. Placid in tov., m. 22 Foka, m. Dumnuka 6 Čet. Brunon, sp. 23 Spočet, sv. Iv. K. Brunoslav 7 Pet. Rožni venec 24 Tekla Dragonika 8 Sob. Brigita, vd. 25 Evfrozima Dragosta K.: Jez. ozdravi mrtvoudnega. M. 9. 9 Ned. 18. pob. Dionizij 26 Ivan, ev. Svetina 10 Pon. Fran B. ® 27 Kaiistiat Stremil 11 Tor. Nikazij, m. 28 Večeslav Negoslava 12 Sred. Maksimilijan, šk. 29 Mihajlovo Drugislav 13 Čet. Slavoljub (Edvard) 30 Gregor Arm. Rosica 14 Pet. Kalist, p. no Pokrovit. M. D. Sestrena 15 Sob. Terezija, d. 2 Ciprijan Radislav K.: 0 kraljevi ženitnini- Mat. 22. 16 Ned. 19. pob. Posv. cerk. 3 Dijonizij Velena 17 Pon. Jadviga ( 4 Jcrotei Mira 18 Tor. Luka, ev. 5 Haritina Travica 19 Sred. Peter Alk., sp. 6 Toma, ap. Stojgoj 20 Čet. Ivan Kanc., sp. 7 Sergij Raša 21 Pet. Uršula in tov., d. 8 Pelagija Stojslav 22 Sob. Kordula, d. m. 9 Štefan Zorislav K.: Jez. ozdravi kraljič- sina. Iv. 4. 23 Ned. 20. pob. Iv. Kap. 10 Evlampij Živka 24 Pon. Rafael, v. a. 11 Filip Blagota 25 Tor. Krizant in Dar. © 12 Probo in tov. Zlatija 26 Sred. Evarist, p. m. 13 Karpo Vranica 27 Čet. Frumencij, šk. 14 Petka Srebra 28 Pet. Simon in J., ap. 15 Lukijan Mila 29 Sob. Prazn.naše svobode 16 Longin Gradimir K.: 0 kraljevem računu. Mat. 18. 30 Ned. 21. pob. Kr. kralj 17 Ozija Vladika 31 Pon. Volkoslav (Volb ) 18 Luka, ev. Gorazd Dan se skrči za 1 uro 43 min. Dan je dolg 11 ur 45 min. do 10 ur 2 min. Beležke. LISTOPAD * NOVEMBER 1P1-S- tafe------------——---------- ,-----— ----- Srbsko: HoBeiuftai'. Luž.-srb.: Nazymnik. Hrvatsko: Studcni. 30 dni. J2p' Poljsko: Listopad. Češko: Listopad. Rusko: HoafiPb. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 2 3 4 6 Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Vsi sveti Verne duše ]) Viktorin, šk. m. Dragotin (Karol) Mirko, Filomela 19 20 21 22 23 Prohor Artemij Ilarijon Averkij Jakob, ap. Ljubomil Zdanila Bogomil Dragomir Savina K.: 0 davčnem denarju. Mat. 22. 6 7 8 9 10 11 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 22. pob. Zahvalna Prosdocim, m. Bogomir Božidar, m. ® Andrej Av., sp. Davorin (Martin) šk. Martin, p. m. 24 25 26 27 28 29 30 Areta Markijan Dimitrij Nestor Arsenij I. Avramij Štefan Mil. Ratislav Zdenko Nežir Sebislav Golobica Višnjica Davorin K.: 0 Jajrovi hčeri. Mat. 9. 13 14 15 10 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 23. pob. Stanislav K. Bogdan Lavoslav, kr. Ivan Trogirski (. Gregor čudotv., šk. Odon, op. Jelisava (Eliz.) 31 l/ll 2 3 4 5 6 Stahij Koz m a in Dam. Aklndin Akepsin Jeanikij Galaktion Pavel Nevenka Borislava Volčiča Večerin Ljubava Oliva Imica K.: 0 grozoti razdejanja. Mat. 24. 20 21 22 23 24 25 26 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 24. pob. Srečko V. Dar. M. D. Cecilija, d. m. Milivoj (Klemen) Ivan Kriški, sp. © Katarina, d. m. Silvester, op. 7 8 9 10 11 12 13 Jeronim Zbor Mih. arh. Onisifor Erasto Štefan Deč. Ivan Mil. Ivan Zlat. Vladiboj Grmislav Jezdimir Ravijola Jeca Kolomir Zdedrag K.: 0 poslednji sodbi. Luk. 21. 27 28 29 30 Ned. Pon. Tor. Sred. 1. adv. Virgilij, šk. Sosten, m. Saturnln, m. Andrej, ap. 14| Filip 15( Guiij 16 Matei, ap. 17| Gregor Vedrana Lelija Skoromir Hrabroslav Dan se skrči za 1 uro 17 min. Dan je dolg 9 ur 59 min. do 8 ur 42 min. GRUDEN » DECEMBER Srbsko: JJeneMOap. Luž.-srb.: Hodownik. Hrvatsko: Prosinac. -Sir- 31 dni. Poljsko: Grudzien. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Čet. Ujedinjenje SHS 18 Državni praznik Božena 2 Pet. Bibijana, m. 2) 19 Abdija Tihomir 3 Sob. Fran Ks., sp. 20 Gregor Dekap. Sveljub K.: Ivan Krst. v jeti. Mat. 11. 4 Ned. 2. adv. Barbara 21 Darovanje M. D. Velika 5 Pon. Sava, op. 22 Fiiemon Stojana 0 Tor. Nikolaj, šk. 23 Aleksander Vladovita 7 Sred. Ambrož 24 Katarina Veselin 8 Čet. Brezm. sp. M. D. @ 25 Klemen Rodana 9 Pet. Levkadija, d. m. 26 Alimpij Savica 10 Sob. Melhijad, p. 27 Jakob Perz. Dražič K.: Ivan K. pričuje o Hristu. Iv. 1. U Ned. 3. adv. Damaz, p. 28 Štefan Gojica 12 Pon. Maksencij 29 Paramon Široslav 13 Tor. Lucija, d. m. 30 Andrej, ap. Vitača 14 Sred. Kvat. Dušan (Spir.) l/l? Naum Vojmir 15 Čet. Kristina, d. 2 Uroš Cvetana 16 Pet. Evzebij, šk. C 3 Sofronij Jaronega 17 Sob. Aleksandrov dan 4 Državni praznik Strojslav K.: Ivan K. poklican v preroke. L. 3. 18 Ned. 4. adv. Gracijan 5 Sava Ljubonega 19 Pon. Nemezij 6 Nikolaj Uglješa 20 Tor. Liberat, m. 7 Ambrož Boživoj 21 Sred. Tomo, ap. 8 Patapij Tomislav 22 Čet. Zenon, m. 9 Spoč. M. D. Zvezdana 23 Pet. Viktorija, d. m. 10 Ivan, desp. Ozrislav 24 Sot>. f Adam in Eva © 11 Danilo Dunja K.: Izlilo je povelje ces. Avg. Luk. 2. 25 Ned. Božič. Rojstvo Gosp. 12 Spiridijon Žitigoj 26 Pon. Stefan, m. 13 Evstahij Zlatka 27 Tor. Ivan, ev. 14 Tirzo Pelislav 28 Sred. Nedolžni otročiči 15 Elevterij Zorica 29 Čet. Tomo, šk. 16 Agej Vrhoslav 30 Pet. David, kr. 17 Danilo Branimir 31 Sob. Silvester, p. 3) 18 Sebastijan Blažena Dan se skrči do dne 21. za 20 min. in zopet zraste do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 8 ur 40 min. do 8 ur 24 min. Pristojbine: I. Poštne. A. Tuzemski promet. Izza 1. VI. 1925 so v veljavi tele pristojbine: 1. Pisma do 20 gr 1 Din; za vsakih 20 g 50 p več. 2. Dopisnica — navadna 50 p, z odgovorom 100 p. 3. Tiskovine do 50 g 25 p; za vsakih 50 g 25 p več; največja teža 2 kg; pošiljajo se odprte. Tiskovine za slepce do 500 g 10 p; za vsakih 500 g 10p več; največja teža 3 kg; odprto. 4. Vzorci brez vrednosti do 100 g 50 p; za vsakih 50 g 25 p več ; največja teža 500 g; zaviti pregledno. 5. Poslovni papirji do 200 g 1 Din; za vsakih 50 g 25 p več; največja teža 2 kg; odprto. 6. Mešane pošiljke — kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina 3 Din. 8. Ekspresnina 3 Din. 9. Pristojbina za pokaz 50 p. 10. Povratnica, zahtevana pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din, 11. Poizvednica 3 Din. 12. Za preklic pošiljke, izpremembo naslova, znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo, oziroma tudi še za brzojavko. 13. Poštne nakaznice (komad 25 p) — a) navadne: nakaznica do 25 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300 p, do 500 Din 400 p, do 1000 Din 500 p; izplačnina do 50 Din 50 p, do 1000 Din 100 p, do 5000 Din 200 p. b) brzojavne: nakaznina, kakor pri navadnih nakaznicah; izplačnine ni nobene; brzojavna pristojbina, ekspresnina 3 Din. Pristojbine se plačajo pri predaji. Izplačilno poirdilo 3 Din. 14. Vrednostna (denarna) pisma — pristojbina : a) težna do 20 g 400 p, do 40 g 450 p, do 60 g 500 p, do 80 g 550 p, za vsakih 20 g 50 p več; b) vrednostna do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din; za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti še po 1 Din več; dostavnina 3 Din; obvestnina 50 p; ekspresnina 3 Din. 15. Zavitki (paketi) — pristojbina : a) težna do 1 kg 6 Din, do 5 kg 10 Din, do 10 kg 20 Din, do 15 kg 30 Din, do 20 kg 40 Din; za obsežnejši paket ali paket, ki zahteva večjo opreznost, se plača dvakratna težna pristojbina ; b) vrednostna: do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din, potem za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti po 1 Din več; dostavnina 5 Din; obvestnina 50 p; nakaznina za odkupnino do 2.5 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300 p, do 500 Din 400 p, do 1000 Din 500 p, do 2000 Din 600 p, do 3000 Din 700 p, do 4000 Din 900 p, do 5000 Din 1200 p. Največja teža 20 kg; vrednost neomejena. B. Inozemski promet. 1. Pisma: do 20 g 3 Din; za vsakih 20 g 150 p več. 2. Dopisnice: navadne 150 p, z odg. 300 p. 3. Tiskovine: do 50 g 50 p ; za vsakih 50 g 50 p več; za tiskovine v Čehoslovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Za slepce : do 500 g 20 p; za vsakih 500 g 20 p več. 4. Vzorci brez vrednosti: do 100 g 1 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 5. Poslovni papirji: do 300 g 3 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 6. Mešane pošiljke: kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina: 3 Din. 8. Ekspresnina: 6 Din. 9. Povratnica: pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din. 10. Poizvednica: 6 Din. 11. Preklic pošiljke, izprememba naslova: 6 Din. 12. List za odgovor: 8 Din. 13. Pristojbina za ocarinjenje pisemskih pošiljk: 3 Din. 14. Vrednostna pisma: promet sedaj dovoljen z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Čehoslovaško, Egiptom, Francijo, Gdanskim, ItaLijo, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko, Švico, Turčijo in Veliko Britanijo; teža 2 kg, vrednost 1000 Din; težna pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže, vrednostna 5 Din. 15. Zavitki (paketi) — pojasnila o pošiljatvi se dobe pri vsaki pošti. II. Brzojavne. Za brzojavko v notranjem prometu se plača redne besedne pristojbine 50 p, najmanj 5 Din; vsaka brzojavna polica velja 50 p. Brzojavka s potnino: pristojbina za sporočilo potnine 5 Din: za kilometer po dnevu 10 Din, ponoči 20 Din, največ do 10 km. Najvažnejše o brzojavkah v evropskem inozemstvu: pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več; najmanjša pristojbina znaša 1 frank = 15 Din. Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev. I. Kolek za menice. Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu: do preko 300 Din 0-60 300 Din do 600 Din .... 1-20 600 1.200 2-— 1.200 2.000 4-— 2.000 3.200 620 3.200 5.000 9-80 5.000 tl it 6.800 tl ...» 13-20 preko 6.800 Din do 10.400 14.000 20.000 26.000 32.000 38.000 44.000 50.000 60.000 70 000 80.000 90.000 100 000 125.000 150 000 175.000 200.000 250.000 300.000 350.000 400.000 preko 500.000 Din od 1000 Din se jemlje za II 10.400 Din 14.000 20.000 26.000 32.000 38.000 44.000 50.000 60.000 70.000 80.000 90.000 100.000 125.000 150.000 175.000 200.000 250.000 300 000 350 000 400.000 500.000 vsakih 1000 Din še po 1 Din Din 19-— 25.-34-— 43 — 52 — 61 — 70-79-— 94 — 109 — 124'— 139 — 154'— 192 — 230'— 268’— 306'— 382-— 458'— 534'— 610 — 760’— Znesek izpod popolnih 1000 Din. Kolek za pobotnice. Od vsakega zneska .... 1 /a°/o III. Kolek za pogodbe. a) Pristojbina za kupne in najemne pogodbe (izza 1. VIII. 1922): Za premičnine................................................2 »/o Za nepremičnine b) Pristojbina za druge pogodbe: preko 6o/o — Din do 5 Din Din — 05 5 II 10 II —-10 10 „ H 15 —15 15 „ n 25 ff ...... —.25 25 „ 11 50 II •••••• —50 50 „ 75 j „ —75 75 „ 100 »1 •«•••• . 1 — 100 200 2 — 200 „ >i 300 II •••••• „ 3 — 300 „ 400 II 4,— 400 „ 500 II ...... 5 — 500 „ 11 600 II ...... „ 6-— in za nadaljnih vsakih 400 Din po 2 Din več IV. Kolek za račune do 100 Din preko 100 „ 10 par 20 „ Narodnemu delu. -[* Pn/omestnik Andrej Senekovič. Letos 17. oktobra smo nenadoma izgubili moža izrednih duševnih zmožnosti, ki jih je dolgo vrsto let nesebično posvečeval v blagor svojih rojakov; v prvi vrsti jih je bila bogato deležna naSa šolska družba. Skoraj 20 let mu je bilo zaupano vodstvo naše največje narodno-obrambne organizacije, o kateri je na šestnajstih velikih skupščinah polagal račune. Mladostnega idealizma in redke požrtvovalnosti je bilo treba, ko se je Senekovič po 331etnem Ivestnem srcdnješdlskem službovanju kot profesor in ravnatelj namesto zasluženega pokoja odločil prevzeti predsedništvo Ciril-Metodove družbe, ki prinaša pač obilico novih skrbi in odgovornosti, a nikakih materijalnih dobrot. Življenje rajnkega Andreja Senekoviča je potekalo na zunaj dokaj enakomerno'. Doma je bil iz naših idiličnih Slovenskih goric, ki vzagajajo žilav, vztrajen rod. Tam ob njihovih vzhodnih obronkih blizu ponemčene Radgone, v rodovitni Ščavniški dolini negovske fare, se je narodil dne 17. novembra 1848. leta. Domača ljudska šola s spretnim učiteljem je dala nadarjenemu kmečkemu fantu dovolj trdne podlage, da je v jeseni 1860 mogel vstopliti v prvi razred mariborske gimnazije brez posredovanja radgonske nemške meščanske šole, ki so jo običajno obiskovali ondotni učenci pred vstopom v gimnazijo. Kot srednješolec je prav dobro napredoval; od 4. razreda dalje ga srečavamo redno med odličnjaki, posebno v realnih predmetih. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil ves čas Janez Maj-cigcr, ki je kot sodobnik in prijatelj A. Janežičev vzbujal med dijaki zanimanje za Slovenski glasnik in Cvetje; v višjih razredih pa je vplival nanj urednik A. Tomšič s Slovenskim narodom, ki je med tedanjo srednješolsko mladino uspešno netil narodno zavest. Med sošolci naj omenim Jakoba Pur-gaja, poznejšega profesorja v Gradcu, in Fr. Wiesthalerja, gim. ravnatelja v p., ki je slovel med mariborskimli dijaki za najboljšega deklamatorja. Po maturi se je 1. 1868. podal na graško vseučilišče študirat matematiko in fiziko, iz katere stroke je napravil 29. oktobra 1873 profesorski izpit za višje razrede srednjih šol. Dve leti je istočasno služboval v Joanejski knjižnici; v Gradcu je odslužil tudi enoletno vojaško prostovoljstvo, a kljub oficirskemu izpitu ni postal častnik, 'ker ni imel nikogar, ki bi mu podpisal običajni revcrz. V šolskem letu 1873./4. je opravil na drž. I. graški gimnaziji poskusno leto, kjer ga je ravnatelj Rih. Peinlich, znani zgodovinar-benediktinec, posebno vzljubil in mu s svojo vplivno besedo pripravil pot na ljubljansko realko, kjer je v začetku oktobra 1874 nastopil službo v ravnokar otvorjenem novem poslopju v Vegovi ulici. Na zavodu je vzorno uredil fizikalni kabinet ter si s temeljitim strokovnim znanjem in lepimi učnimi uspehi kmalu priborili splošen ugled. Od marca 1884 do konca januarja 1886 je bil okrajni šolski nadzornik za radovljiški okraj; za to njegovo uspešno delovanje mu je ministrstvo izreklo priznanje. Po enajstletnem službovanju na ljubljanski realki je bil oktobra 1885 imenovan za ravnatelja novomeške gimnazije kot naslednik upokojenega Nemca Fischerja. Pod njegovim petletnim vodstvom se je zavod krepko razvijal, dokler se ni Senekovič v septembru 1890 preselil kot ravnatelj na drž. gimnazijo v Ljubljano. Poleg obsežnih ravnateljskih poslov je bil od novega leta 1889 pa do konca marca 1894 še tudi okrajni šolski nadzornik za novomeški okraj. Iz poročil učiteljskih konferenc vidimo, kako resno je smatral svoj poklic in kako sta mu bila pri srcu prospeli in zboljšanje šolstva. Tako je n. pr. v Trebnjem 1. 1892. zaklical zbranim učiteljem: »Učitelj bodi značajen, trdno stoj na svojem mestu in varuj svoj ugled! Glej tudi na red in na snago pri otrocih, a jo moraš tudi sam v vsem ka-za/ti.« — Senekovič se je zgodaj uvrstil med one stanovske kolege, ki so s spisovanjetn slovenskih učnih knj'ig pripravljali tla za poslovenjenje našega srednjega šolstva. Tako je sodeloval pri Lavtarjevi »Geometriji za učiteljišča* ter je knjigo strokovno ocenil v Ljubljanskem zvonu (1882), kateremu je bil v prvih letnikih sotrudnik. Za nižje razrede srednjih šol je spisal »Fiziko« (1883), za ljudske in meščanske šole pa je sestavil v treh oddelkih »Osnovne nauke iz fizike in kemije«; obe knjigi sta doživeli več izdaj. Bil je odbornik Slovenske matice od 1. 1882. pa do njene preosnove po prevratu. V njenem Letopisu je priobčil razpravo »Vpliv gozdov na podnebje« (1882—83). S povratkom, v Ljubljano sc je Senekoviču odprl v šoli in zunaj nje obširen delokrog. V kroniki največjega slovenskega srednješolskega zavoda ostane 17 let Senekovičevega ravnateljevanja častno zabeleženih. Koliko skrbi in napornega dela mu je povzročil usodni potres 1. 1895., preden se je namesto nerabnega licejskega poslopja na Vodnikovem trgu dogradila in koncem 1. 1899. svojemu namenu izročila v Tomanovi ulici krasna stavba 1. drž. gimnazije! Bogate izkušnje na tem polju Je Senekovič uveljavil kot načelnik stavbnega odbora tudi pri gradbi mestnega dekliškega liceja. Od početka pa tja do 1. 1911. je deloval v odboru kuratorija za upravo mestne višje dekliške šole, ki se je polagoma preosnovala v šestrazredni dekliški licej in pozneje v mestno žensko realno gimnazijo. V letih 1892.—1906. je bil Senekovič član ljubljanskega občinskega sveta, v katerem je uspešno pomagal pri obnavljanju in moderniziranju mesta; predvsem je elektrifikacija Ljubljane njegova zasluga. V občinski seji dne 12. marca 1896 je poročal o končnem uspehu raziskav in posvetovanj glede mestne elektrarne, ki se je spomladi 1897 začela graditi pa načrtih dunajske tvrdke Siemens in Hal-ske po navodilih elektrarniškega direktorija, čigar načelnik je bil Senekovič. Električna naprava je bila dovršena do konca istega leta, in 1. januarja 1898 je prvič zažarela Ljubljana v električni luči. Podjetje, ki je imelo od začetka med meščanli mnogo nasprotnikov, se je širilo 'in gmotno' razvijalo posebno z oddajo električnega toka za obrat električne cestne železnice, ki je začela voziti 6. septembra 1901. — Bil je več let poročevalec finančnega odseka v plenumu obč. sveta, nadalje član šolskega odseka, mestnega stalnega zdravstvenega sveta, načelnikov namestniki in poročevalec direk-torija mestnega užitninskega zakupa. L. 1907. je postal ravnatelj Društva plinarne in ko je prešla plinarna 1917 popolnoma v mestno last, je bil Senekovič do 1. aprila 1922 komercijalnl vodja podjetja. Tako so mu med mnogostranskim plodonos-nim delovanjem potekala leta, in približal se je trenutek, ko sc je poslovil od gimnazije. S 1. avgustom 1907 je bil na lastno prošnjo upokojen, odlikovan z naslovom vladnega svetnika, in 13. oktobra sc je učiteljski zbor z dijaštvom v slavnostno okrašeni avli poklonil svojemu bivšemu ravnatelju. Ob tej priliki sc je poudarjalo, da je ves čas .njegovega ravnateljevanja vladala vzajemnost in sloga v učiteljskem zboru. Njegovi vestnosti in vnemi je zahvaliti, da sc je zavod ne samo vzdrževal na svojem prešnjem višku, ampak da se je celo povzpel nad pretežno večino vseh enakih avstrijskih zavodov. Prof. Perušek je očrtal slavljenčevo uspešno izvenšolsko delovanje ter pripomnil, da je baš v zadnjem času izkazala slovenska javnost Senekoviču posebno zaupanje s tem, da ga je postavila na čelo naši šolski družbi. Ko se je po 211etnem prvomestništvu meseca marca 1907 umaknil rnons. Tomo Zupan s trnjeve poti v mirno zatišje svojega gorenjskega Tuskula na Okroglem, se ije pojavilo odločilno vprašanje, komu se naj izroči vodstvo Giril-Metodove družbe. 22. velika Skupščina v Bohinjski Bistrici je dne 6. avgusta 1907 počastila ž njim z 247 glasovi od 260 oddanih našega Andreja Senekoviča. Volitev ]e bila burna, zakaj stranka s programom prvega katoliškega shoda se je čutila dovolj močno,- »da Družbo sv. Cirila in Metoda iztrga iz rok tistih, ki so jo gojili prav od njenega prvega začetka«. Poslanec Grafenauer je obžaloval izid glasovanja, češ, »da se je vprašanje družbenega vodstva rešilo potom že naprej pripravljene majorizacije«, ter je izrazil dvom, ali pride še sploh do kake glavne skupščine. Dobro je odbil ta napad na Družbo Iv. Hribar, ki je zatrjeval, da bo Družba še več koristi donesla slovenskemu narodu nego doslej, in te koristi bodo najbolj deležni naši bratje na Koroškem. Veleza-služni družbeni blagajnik Hudovernik pa je videl v izvolitvi novega prvomestnika »pomlajenje«. In res: Družba se je znotraj preustrojila, njen delokrog se je močno razširil, temeljito so se nadzoroval otroški vrtci, potovalni učitelj bi naj neprestano gojil stike podružnic s centralo in z živo1 besedo vzbujal požrtvovalnost; ustanovil sc je izven Družbe mesečnik Slovenski branik, ki je verno spremljal in podpiral družbeno delovanje. In ko so lastni bratje s pamfletom »Cirilmetodarija« skušali uničiti Družbo s kleveto, da je »protinarodna in strup za narodno idejo«, sc je dvignilo preizkušeno rodoljubje kot neomajen jez v obrambo Družbe in podvojilo požrtvovalnost, da so se mogli vsaj deloma izvršiti lepi načrti v Primorju, Korotanu in na Štajerskem v prid ogroženega slovenstva. Velike skupščine so netile narodno zavest in ob natančnem obračunu o vsakem vinarju širile zaupanje do družbenega vodstva, zato tako častna vrsta njenih dobrotnikov, med katerimi sc blišče imena mecenov, kakor Viljem Polak, Karel Kotnik, Marija Vilharjeva, Ivan Fabjančič, Fran Babič. S svojim nepristranskim, mirnim nastopom je znal ublažiti razburjene duhove, tako n. pr. na viharni skupščini na Jesenicah 8. avgusta 1909 v sporu med koroškim »Slovenskim šolskim društvom« in Družbo s predlogom, da naj ostaneta obe družbi, kakor sta, naj delujta obe, in z zagotovilom da bo Družba podpirala koroške Slovence z isto vnemo kakor dotlej. Pomembna je bila 23. velika skupščina v Ptuju dne 13. sept. 1908., ko je izbruhnila nemška strast in sovraštvo v dotlej nepoznani meri, na kar je ogorčenje nad sirovim činom odjeknilo po; vsej domovini. Kako vse drugače se je vršila 34. velika skupščina dne 8. sept. 1923. prav v istem, a takrat že v jugoslovenskcm Ptuju! V znamenju napredovanja so sc skupščinarji zbrali 22. sept. 1922 v Trstu, ob slovesni otvoritvi nove slovenske šole pri Sv. Jakobu in ob proslavi 251ctnega delovanja Družbe med tržaškimi' Slovenci, in že smo se pripravljali, da bi 8. sept. 1914 obiskali drugo važno postojanko ob jugozapadni fronti naše narodne obrambe, solnčno Gorico, kar pa je preprečila vojna. Skelečo rano ob spominu na naše Primorje naj nam hladi tolažilna zavest, da ogromne družbene žrtve niso bile in ne bodo zaman! Med svetovno vojno je Senekovič previdno vodil našo družbo, da je ni zadela usoda, ostalih naših narodnih društev. Ko smo se po štiriletnem presledku dne 11. avg. 1918, ob svitu nove dobe zopet sestali na 29. skupščini v Ljubljani, je bil naš prvomestniik na predlog župana dr. Tavčarja ob bližajoči se svoji 70letnici z navdušenjem imenovan za družbenega častnega člana. Skromna proslava, a zato nič manj prisrčna, tega jubileja se je vršila 24. novembra 1918 v mali dvorani Narodnega doma, pri kateri je izrekel dr. Tavčar značilne besere: »Pod tvojim vodstvom se je poživilo obrambno delo, organiziral si kot vešč šolnik družbene zavode in jih od leta do leta množil; vžgal si plamen rodoljubja in narodne požrtvovalnosti po vsej Sloveniji. Slovensko občinstvo je polno zaupanja v Te zasledovalo Tvoje delovanje. Slovenski meceni, ki so baš pod Tvojim vodstvom, zaupajoč v Tvoje spretno delovanje podprli Družbo z velikanskimi darovi, so živa priča Tvojega nesebičnega požrtvovalnega dela v blaginjo našega naroda. Odkar si postal naši družbi načelnik, nisi nikdar miroval; noben trud ni bil prenaporen, nobeno potovanje pretežavno, ko je šlo za njen prospeh ...« Tako je živel in delal naš Senekovič, duševno in telesno čil skoraj do svojega 78. leta, In s trpkimi občutki motrimo veliko vrzel, ki nam jo je zapustil njegov odhod. Ogromna množica izbranega občinstva, ki ga je spremljala 19. oktobra na zadnji poti, je soglašala z 'iskrenim poslovilom njegovega uda-nega prijatelja, notarja Hudovernika, in v srciii vseli nam ostane trajno svež hvaležen spomin na velikega prosvetnega delavca, na našega Andreja Senekoviča. Tvoj duh naj budi Tebi enake! Počivaj v miru v rodni zemlji, ki si jo toliko ljubil! Anovčan. * * * Pogreb blagopokojnega prvomestnika Andreja Senekoviča ob 3Vs popoldne 19. okt. je zbral ob njegovem stanovališču v Janežičevi ulici št. 12 ogromno množico. Pričujočim sc ie brala na obrazih tuga zaradi nenadne bridke izgube. Po obrednih molitvah se je oglasila žalostinka pevskega zbora Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. Hubada. Nato se je poslovil blagajnik Družbe sv. C. in M. g. notar Aleksander Hudovernik z naslednjim, iz užaljenega srca 'izvirajočim govorom od dragega pokojnika: In zdaj še Ti Adrej Senekovič! Po trudu iti tnukepolnem življenju, prepojenem od ljubezni do svojcev in slovenskega naroda, si nastopil svojo zadnjo pot. Na tej poti pa Te spremljajo svojci, Tvoji prijatelji, častilci', Cirilmetodarji in dolga vrsta Tvojih nekdanjih hvaležnih, učencev. Ko si stopil v areno življenja, si se posvetil delu in vzgoji mladine. Bil sl nesebičen, bil si celo preskromen. Nikdar nisi hrepenel po mamonu, po bogastvu in nikdar nisi zavidal tistih, katerim veljajo tudi danes še Prešernove besede: Videl povsodi si, kak iščejo d’narje. Kak se le vklanjajo zlafmu bogu. Kje bratoljubja si videl oltarje? Bil si idealen patrijot pristnega slovenskega kova, vse na Tebi je biloi pristno slovensko: tako Tvoj kremeniti značaj, Tvoje plemenito srce, Tvoje rodoljubje. Tvoje geslo je bilo: Sveto služimo sveti domovini! Ko. pa je že dni Tvojih lepša polovica minula, si stopil na čelo Družbi sv. C! in M., oklenil si se je z idealno ljubeznijo, posvetil si ji vse svoje sile. Najbolj je bila deležna Tvoje globoke ljubezni naša mladina, katero je hotel ugrabiti našemu rodu oholi tujec. Pod Tvojim skoraj dvajsetletnim vodstvom je Družba napredovala od dne do dne, hitela od lavorike do lavoilikc ter dospela na višek svoje veličine. Meceni so se javljali, šole so rastle iz tal, narodno navdušenje Je vzkipelo, čutili smo, da smo, in zavedali 'se, da nas ne zatre nobena sila. Povsod si navduševal množice za obrambno delo, povsod si bil prvi med prvimi, Ti idealni borec za naše pravice. Ti nisi padel kot navadni vojak. Ko je kruta smrt zahtevala svoj tribut, padel si kot junaik in zmagovit vojskovodja, ki je do svojega zadnjega vzdiha v svoji desnici Visoko držal prapor naše Družbe. Pod tem praporom so se zbirali Tvoji vojaki, kadar je bilo treba nastopati proti sovragom naše krvi in našega rodu, Mi pa, ki smo zgubili s Teboj svojega vodnika, Ti danes slovesno obljubimo, da bomo nadaljevali Tvoje delo, dokler ne posije solnce naše narodne svobode na vse naše pokrajine. Pa ne, ne, ne, ne, Ti Andrej Senekovič nisi umrl, Ti boš večno živel v naših srcih, v naših dušah in v srcu Te bomo nosili do zadnjega, zadnjega dne. Tvoja verna četa Te spremlja na Tvojem zadnjem potu. Težke nam je slovo od Tebe. Počivaj v miru, Ti zlati naš predsednik, Ti zlati nepozabljeni prijatelj moj. Naj Ti bo lahka zemljica domača! Za trivprežnim galavozom, bogato opremljenim z venci, se je pomikala potem proti Sv. Križu za pokojnikovimi svojci nedoglcdno številna množica častilcev, prijateljev in učencev rajnika iz najvišjih do najnižjih slojev ob špalirju šolske mladine, vojaštvo, zastopniki mnogih društev in korporacij, glavni odbor Družbe sv. C. in M., člani njenih ljubljanskih iin izvenljubljanskih podružnic. Na Triškovcu je pevski zbor zopet zapel žalno pesem. Dne 18. okt. 1926. se je sestal glavni odbor Družbe sv. C. in M. na izredno sejo, posvečeno spominu nepozabnega predsednika, ukrenil vse potrebno za pogreb in izrazil sožalje njegovim sorodnikom. Dne 22. okt. je bilo skupno žalno zborovanje vseh ljubljanskih podružnic v mali dvorani Narodnega doma. Blagajnik notar g. A. Hudovernik je v daljšem govoru narisal navzočnim požrtvovalno, nesebično delovanje pokojnega predsednika in jih navduševal za nadaljno delo v prid Družbi sv. C. in M. Dne 23. okt. ob 8. zjutraj se je vršila v trnovski župni cerkvi v Ljubljani zadušnica za rajnega predsednika. Vdeležili so sc je na pobudo ženskih podružnic mnogi ljubljanski člani' Družbe sv. C. in M. Dr. Leon Brunčko : Problem obmejnega nanoda. 5vojčas, ko smo še po skritih kotili peli hosana ruskim topovom, ko so nasi črnožolta meja, šola in vzgoja še ločile od bratov Srbov in Hrvatov, ko smo bili vklenjeni in razparcelirani še v spone najrazličnejših kronovin, takrat smo še reševali mili svoj slovenski narod, kakor se rešuje ljubljeni otrok, čim je shodil in se podaja tudi že na prva samostojna daljša potovanja krog rodne hiše. V našem kulturnopolitičnem udejstvovanju, v našem narodnem mišljenju in čustvovanju so se bili vedino bolj in bolj zabrisali deželni mejniki ob Savi, na Karavankah in na Krasu. Pojmi Štajerec, Kranjec itd. so vedno bolj izgubrvali svojo razdvojcvalno ostrino. Čim dalje temi silneje smo se zavedali svoje nacijonalne skupnosti in smo začutili, da tvorimo od Drave na severu do Jadranskega morja na jugu en sam narod, raztezajoč se od Benečan-skih poljan na zapadu do Kolpe in Sotle na vzhodu. Kar nas je skozi stoletja cepilo in ločilo, razkosavalo in drug drugemu odtujevalo, se je pogrezalo vkljub narodno nam neprijaznemu režimu vedno bolj v brezpomemibnost. Slovenci v Mariboru so s® veselili napredovanja slovenstva v Trstu in sploh na Primorskem, Slovenci iz Kranjske so z vročim sočustvovanjem zasledovali boj v ponemčenih mestih, kakor Maribor, Celje in Ptuj, vsi pa, od enega konca naše lepe domovine do drugega, smo trpeli pod žalostnimi razmerami svojih sonarodnjakov na Koroškem. »Tužni Korotan« in »morje Adrijansko« je predstavljalo bolest in veselje, strah ter nado Slo- vencev brez razlike slede kraja in stanu. Eno samo veliko slovensko srce je bilo v teh sicer tesnili, toda za nas takrat vendarle obsežnih narodnih mejah. Dobili in imeli smo svojo narodno domovino, ki nam je bila tem dražja, ker smo si jo ustvarili sami in iz lastnega, v boju ter z žrtvami. Iz Štajercev in Kranjcev, iz Primorcev in Korošcev, katerim sta bila skupna le Dunaj in Rim, smo postali Slovenci, iz državnopolitičnih drobcev smo postali narod. Po stoletjih suženjstva, ko sc v narodnem oziru nismo niti najmanj zavedali svoje skupnosti, ko se nismo niti občutovali, še manj pa udejstvovali v kulturnem, gospodarskem in političnem življenju narodov, smo v pičlem polstoletju iz nič ustvarili nacijonalno telo z lastnim srcem in s čimdalje temvečjo samostojnostjo. Ne vem, če se je še kak drug narod na svetu v razmeroma tako kratkem času povzpel iz po- polnega mrtvila do one notranje ter zunanje sile, kakršno smo predstavljali tik pred izbruhom svetovne vojne mi Slovenci. Zato pa smo bili tudi tako ponosni na svojo narodnost, na svoje slovenstvo. »Biti slovenske krvi«, je bilo Slovencu res ponos, ako prezremo one elemente in pojave, ki so Celje proglašali za »fremdes Gcbiet«, narodnost pa za poganstvo. Kot mlad, krepak narod smo prebolevali tudi take razkrojevalne težnje in sc jih od časa do časa prav odločno otresali, kakor .smo odklonili lOletja poprej takrat še megleni, sanjavi, življenja nezmožni ilirizem Ljudevita Gaja in Stanka Vraza. Premalo časa je pod Napoleonom trajala oživljena politična Ilirija, da bi v takrat še le probujajočem se narodu bila mogla zapustiti trdnejše kulturne kali. Pa tudi v nacijonalno vzgojnem pogledu je bilo povdarjanje narodne samobitnosti Slovencev, t. zv. sainoslovenstvo, kakor bi rekli danes, bistveno ter potrebno. Svojo že kar izpočetka začrtano smer kulturnega in nacijonalnega razvoja smo morali speljati do 'konca. Ako bi bili obstali na polovici pota, bi bila tudi naša narodna vzgoja ostala polovičarska ter nedovršena. Najpreje smo si morali zgraditi svojo lastno idealno domovino. Ljubili smo to svojo nepolitično očetnjavo in jo opevali. Jokali smo z njo ter se veselili njenih uspehov. V trudapolnem, nadčloveškem naporu svojih skromnih sil smo čistih z njenega milega lica sramotne.pege nemških in laških nacijonalnih otokov ter jo branili proti vedno hujšemu pritisku narodnih sovražnikov, zlasti onih s sgvera, Nemcev, kajti proti jugu smo bili že v napadanju, tam smo že naskakovali. Maribor, Celje, Ptuj, Celovec, Gorica, Trst so bile poglavitne točke našega narodnega programa. Te coklje na potu do naše popolne narodne osamosvojitve, ti sramotni stebri naše brezzgodovin-ske preteklosti, ti mejniki našega hlapčevanja so nam morali še pasti v roko, preden bi postal naš rod na svoji zemlji res svoj gospod. Iz naroda smo hodili med narod, demokratični do mozga, idealni in delavni ter požrtvovalni do skrajnosti. Njegove oči smo odvračali od Dunaja, dušo pa od političnega Rima. Učili smo ga, naj stoji na lastnih nogah ter naj misli s svojo' glavo. Vere mu nismo jemali, kulturnemu boju smo se izogibali, dobro vedoč, da je našemu versko vzgojenemu človeku vera za srčno kulturo potrebna. Pač pa smo proglašali narodnost za prvo ter glavno načelo, kateremu je podrediti vse druge Interese in ozire. Navezovali srno stike z brati onstran Kolpe in Sotle, posečali zlato Prago kot matico vsega čistega slovanstva, da, celo v Beograd smo napeljavah nitke, iskajoč tam vzpodbude in opore v boju za obstoj in bodočnost svojega naroda. To so bile v glavnem poti in smernice, po katerih smo reševali v tistih časih vprašanje Slovencev kot problemi malega naroda. Naša vera v njegovo bodočnost je bila trdna. Neposredne nevarnosti za njegov obstoj nismo čutili. Da smo na meji med kakimi interesnimi sferami drugih narodov ali celo držav, se nismo zavedali. Državnopravnih, idealov na splošno nismo gojili. Borili smo se le, na taborih in pozneje, za združeno Slovenijo, torej za nekako avtonomijo v prosvetnih ter gospodarskih granah uprave. Šele z majniško deklaracijo iz leta 1918, tik pred polomom Avstrije, smo zahtevali ujedi-njenje vsega po Slovencih, Hrvatih in Srbih obiva-nega ozemlja avstroogrske monarhije v samostojno, vsake naoijonalno tuje vlade prosto državno telo, pa še to pod žezlom habsburško-lotrinške dinastije. In tako je prišel prevrat. Sodelovali smo pri ustanovitvi naše narodne države, vodili smo in izgubili boj za Koroško, zaigrali smo Wilsonovo mejo na Primorskem, Korotan je izvzemši skrajno južnovzhodmi kot — prišel v oblast Nemške Avstrije, na jugozapadu pa sc je zagrizel globoko v naše narodno telo Italijan. Iz geografično-politično neopredeljenega naroda smo postali namah ob' mejni narod. Kakor smo svojčas reševali problem Slovencev kot malega naroda, tako je z zgraditvijo naše nacijonalne države nastopila za nas dolžnost, da govorimo o svoji ulogi in nalogi kot problema obmejnega naroda. In bil bi greli, ako bi brezskrbno ali celo malomarno prešli preko tega vprašanja, greh nad našo lepo, narodnoborbeno preteklostjo, greh pa tudi nad državo, katere sinovi smo postali. Kajti do poloma avstro - ogrske monarhije smo samo v nacijonalnopolitičnem oziru bili tarča napadom s severa in juga. Naša tozadevna zemljepisna izpostavljenost ni prišla niti do pravega izraza, niti se je nismo v splošnem prav zavedali. Ako se je takrat kogarkoli opozarjalo na usodno okol-nost, da ležimo Slovenci baš na pragu Jadranskega morja in sicer v zadnji progi pota, ki pelje od Belta do Adrijc, je kvečjemu skomiznil z rameni, češ, to so politične otročarije. O kakem imperialističnem poželjenju po naših krajih z juga, od strani Italijanov, pa takrat itak še ni bilo sploh nobenega govora. Cim pa smo zgubili poleg celovške kotline z Gosposvetskim poljem še vso Ziljsko, Rožno in Podjunsko dolino na Koroškem, čim so mirovne pogodbe odtrgale od naše narodne celine skoroda ves Kras z vsem Primorjem in tržaškim zaledjem, čim smo v zgodovinskih dneh leta 1918, postali sestavni del naše troimenske kraljevine, smo s tako okrnjenim ostankom svoje ožje domovine- prišli zemljepisno med strnjeno državno ozemlje Nemcev na severu ter povečani italijanski škorenj na jugu. Naše ozemlje tvori danes ozek klin med dvema silnima državnima telesoma, obivanima po narodih, ki sta bila že od pamtiveka naša zakleta sovražnika. S tem pa je tudi naš splošni narodnopolitični položaj postal povsem drugačen. Danes mi Slovenci, v kolikor smo ujedinjeni z brati na jugu, nismo več predmet kulturnih ter gospodarskih raznarodovalnih teženj nemškega in oziroma italijanskega naroda, danes smo politični cilj Berolina in Rima. Seveda, ker in dokler smo v mejah naše ju-goslovenske države, je izključeno, da bi nas še nadalje germanizirali ali pa poitalijančevali, kakor je to bilo svoje dni. Zato pa pot do Adrije danes slejkoprej nič manj ne pelje preko našega ozemlja in laški imperijalizem sega Budimpešti v roko baš preko naše ožje domovine! Ali je morda kdo še vedno tak idealist, da misli: z verzajskim, senžermenskim in trianonskim mirom je odstranjen s sveta vsak povod za bodoče zapletljaje? Mar je šfc kdo, ki upa na večno samostojnost povojne republikanske Avstrije? Pohlep Pangermanov je bil v svetovni vojni pač nekoliko zabrzdan, toda zatrla ga ta vojna ni In združitev Avstrije z Nemčijo je vkljub vsem paktom ter garancijam le vprašanje časa. Čim pa bo izvršena, bodo mesto fejaških Dunajčanov stali ob Dravi strumni Prusi, za katere bo nadaljna pot do morja le še mačji skok. »Slovenci si bodo že morali pustiti dopasti, da jih germaniziramo«, so pisali svojčas Nemci, »zakaj pa imajo tako nesrečno zemljepisno lego.«! In če je že pred letom 1914. Nemčija brez Trsta pomenila vodilnim vsenemškim politikom istotoliko kakor »obraz brez nosu«, tem strastnejše bo postalo stremljenje Nemcev po izhodu na Jadransko morje v trenutku, ko bo Nemčija segala od Bclta do Karavank ! Trst je danes sicer v italijanskih rokah, toda brez primernega zaledja proti severu in vzhodu, še večjega, nego mu je dan izza Rapalle, je obsojen gospodarsko in politično na smrt. Pri svojem ogromnem razmnoževanju in porastu bo italijanski narod segal naravno vedno dalje po Balkanu, Trst mu bo pri tem le oporišče ter izhodišče. Tudi njegova pot na Balkan pa pelje — preko slovenske zemlje. Naš zemljepisno tako daleč proti scveroza-padu porinjeni kot bo torej prej ali slej tvoril torišče bodočim velikim svetovnim dogodkom, tu se bosta srečala in kosala dva svetovna naroda, dve plemeni: germanski in latinski. In mi? Kaj sledi iz tega za nas? S tem prehajam na jedro vprašanja nas Slovencev kot obmejnega naroda! Ali bomo tudi še pri tej perspektivi v bodočnost Slovenci samo Slovenci in nič drugega? Ali bomo tudi v očigled tem pogledom na naš izloženi položaj še vedno vztrajali na stališču, da smo narod, narod zase in sam svoj? Ali ni nasprotno baš iz vidikov ter razlogov naše narodne obrambe umestno, da !že vsaj iz strahu pred Rimom in Berolinom upremo svoje oči v Beograd? Ali ni že skrajni čas, da vse, kar slovensko misli in čuti, izvrši v svoji notranjosti nacijonalno preorijentacijo v smislu jugoslovenstva? Ne morda iz teh ali onih strankarskopolitičnih nagibov, temveč zgolj in edino iz vzroka narodne obrambe? Za one, ki morda še vedno mislijo, da je vse eno, ali smo Slovenci ali Nemci ali Lahi, samo če le bomo zveličani, je nevarnost, ki nam grozi na eni strani od vsenemškega imperijabzma na drugi pa od italijanskega sakroegoizma, vsekakor deveta briga. Tudi oni, ki pravijo: »Ubi bene ibi patria!« (Domovina mi je tam, kjer mi gre dobro), sc ne bodo preveč vznemirjali pri vprašanju našega narodnega »biti ali ne biti«. Toda vsi tisti, ki jim je bodočnost naroda nekoliko* več kot pa dnevni profit in ki znajo svoje ozkosrčne osebne ali strankarske koristi podrediti splošnim interesom naroda, sc bodo gotovo zamislili pri zgoraj stavljenih vprašanjih. Nemčija se čez vrat na nos oborožuje, na tihem sicer, toda zato tem vztrajneje in žilaveje za končni obračun z zapadno in južno Evropo. V kolikor tega po mednarodnih obveznostili ne more vršiti očitno doma, pa ji pomagata pri tem sovjetska Rusija ter Litva. Ker je vslcd uničenega bro-dovja takorekoč primorana opustiti zaenkrat svoje skomine po bivših svojih prekomorskih 'kolonijah, sc bo Nemčija v danem trenutku vrgla z vso silo na kontinentalno politiko in naši kraji kot prag Adrije ter Balkana bodo v prvi vrsti Izpostavljeni njenim zavojevalnim težnjam. Pangermanska bojna literatura raste znova kot gobe po dežju, klic po revanži postaja vedno sil-nejši, prosluli »Prang nach Siiden« dobiva od dne do dne vedno konkretnejše oblike, Adrija postaja vedno jasnejši cilj kakor Beroliina tako Dunaja. Že sc pojavljajo novi temu prikrojeni kartografični načrti in mi Slovenci igramo v njih ulogo na smrt obsojenega. Čim pride do združitve med Avstrijo in Nemčijo, slednja torej gotovo ne bo obstala na pol pota ob Dravi ter na Karavankah, temveč bo v istem zamahu, ustrezajoč porastu svojega naroda ter starim in • novim vsenemškim zahtevam, skušala dobiti v pest še Trst in morje. Mi Slovenci bomo takrat med dvema ognjema, kajti tudi italijanski fascio željno hrepeni po naših gozdovih, ter rudnikih. Od kod nam bo prišla takrat pomoč in obramba, ako ne iz jugoslovcnsko čutečega Beograda, ki je že leta 1918. rešil Ljubljano pred italijansko okupacijo! ? Zato se moramo pa tudi nasloniti na ta naš Pijemont, ne se mu avstrijakantsko namrdovati in samoslovensko odmikati! Boj za slovensko narodnost, za narodno samobitnost Slovencev je bil pod avstroogrskim režimom potreben in umesten. Toda z ustanovitvijo naše narodne države je bil ta 'boj in razvoj zaključen. Nadaljno povdarjanjc samoslo-venstva ima nujno za posledico nastop samosrbstva in sainohrvatstva, kar utegne imeti za nas Slovence usodne posledice, in sicer ne samo, v kolikor smo državno že osamosvojeni, temveč tudi v kolikor še čakamo na odrešenje. Le, ako bo ves naš državni narod od Triglava do Bitolja, brez ozira na to, ali ga je mati uspančkavala v hrvatskem, slovenskem ali srbskem jeziku, v nacijonalnih rcr v državnih pogledih 'eno tdlo, ako bomo imi. Slovenci lenako bolestno občutili vsako teritorijalno ali nacijonalno izgubo ob albanski ali grški ali bolgarski meji, kakor bodo Srbi z veseljem in žalostjo spremljali dogodke ob naših ožjih slovenskih mejah ter pri naših ne-odrešenih bratih na Primorskem in Koroškem, le ako bo Ljubljana ravno tako srbo-hrvatsko-sloven-ska, kakor bo Beograd slovensko-hrvatsko-srbski, le ako bo srce Zagrebčanov bilo enako za Dalmacijo kakor za Solun, le čim v resnici desnicu si daše Slovenac, Srb, Hrvat — samo in edino takrat bomo mogli imeti zavest, da je slovenska stvar rešena, le takrat bomo tudi kot Slovenci lahko mirno zrli v oči bodočim svetovnim zapletljajcm. Naša na- rodnost s tem in takrat ne bo izgubljena, temveč nasprotno spašena. In zato obstoji bistvo našega problema kot obmejnega naroda v tem, da smo ali vsaj postanemo ter ostanemo Jugosloveni. V to pomozi Bog! Marija Lamutova: Vam, ki pridete za nami . . . So ni izbrisana grozoto sled, saj loči nas le malo let od strašnih vojnih dni; še sveži žrtev so grobovi, pozna se strjena še kri ... O, večkrat sem zastrla si pogled tedanje dni, da se prepričam, da li so grozne sanje o tem — kar se okrog godi. — Vi vsi, ki pridete za nami in boste v cvetu let prebirali teh časov zgodovino — in slušali, kar pravi ded, o vedite, da našo1 domovino, odkupili potoki so krvi — s solzami vred . . . Oklenite se je goreče, kot se oklene dober otrok trpeče matere. Primorje, Korotan, siroti zapuščeni, raksrana naših dni, ki neprenehoma skeli. O, vedite, da težko smo umrli, kot težko mati umrje, ki za sirot usodo ob smrti še ne ve. Naloga Vaša je velika, sveta, da oporoko našo izvršite, ki nismo sami znali je doslej: Odrešile iz suženjstva temine — trpeče brate onkraj meji Marica Bartolova: Najgnše izdajstvo. 5ila in nevarnost jc bila velika za obe narodnosti v Primorju. Za obe narodnosti, ki sta si tedaj izpovedali, da je kriva njunega medsebojnega sovraštva le mačeha-zatiralka, ki je metala med obe narodnosti sporno jabolko. Da bi sicer oni dve lahko mirno in srečno živeli druga poleg druge. Zelo sta se zbližali, nastalo je skoro prijateljstvo. Skupno sta sc veselili uspehov, skupno sta žalovali o porazih. Ljudje ene narodnosti so izposojali ljudem druge narodnosti liste, iz katerih so se izvedele, ako ne resnica, pa vsaj zaželjene, ugodnejše vesti. Skupno so razpravljali o dogodkih na bojiščih, skupno ugibati o usodi narodov in skupno delali načrte za bodočnost. Vsa dolga, strašna vojna leta je vladalo premirje, da, soglasje med Slovenci in Italijani v Primorju. Govorilo se jc o obečanjih večine naprain manjšini, ki naj bi bila deležna vseh dobrot, ki jih morda prinese konec vojne. Že obstoječe šole sc manjšini pomnože in jezik manjšine bo užival vse pravice večine . . . Ko je pa zaropotalo in se je zrušila skupna mačeha ter so po zli usodi zagospodovali Italijani nad še zanje nepričakovanim velikim delom Slovc-nov, tedaj so se pokazali Italijani napram revnejšim, za časa vojne v prijateljstvu živečim sosedom, kakor neolikan, neomikan in nekulturen človek, če obogati čez noč. Ošaben radi svojega nenadnega bogastva, prezira in zaničuje tak človek reveža ter izkazuje in vihti nad njim vso svojo moč. Zatira ga, jemlje vsako trohico pravice, jemlje mu še ono, kar je imel doslej, svojim obečanjem se smeje in zasužnji siromaka. Evo, to je najgrše izdajstvo vseh izdajstev. N. P.: Dva jubileja. Ljubljanska šentpeterska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je proslavila letos v krogu ožjih prijateljev in članov s prisrčnim družinskim večerom dva jubileja. Jubilantki sta dve velezaslužni slovenski ženi gospa Ana Podkrajškova-H a r a m b a š i c a kot 60-letnica in gospa Marija K o k a 1 j e v a kot 75-letnica. Na današnji Vidovdanski cesti, prejšnji Kravji dolini, stoji skromna hišica, na katere okno so dne 27. junija 1866 potrkale rojenice. Narodnozavedni družini kamnoseka Ignacija Tomana in Antonije roj. Iber so položile v zibelko hčerko Ano. Oblago-darile so jo z največjo srečo, namešale so ji pa v kupo življenja tudi mnogo, mnogo grenkobe. V srčece so ji vcepile ljubezen do domovine in sočutje do trpinov in ti dve lastnosti sta jo spremljali ves čas njenega življenja do danes. Sedaj, ko je prestopila prag svojega 60. leta in ko je sneg okrasil njeno glavo, gleda Ana Podkrajškova-Harambašica s ponosom na svoje minule dni. Starši so vzgojili Anico v strogo narodnem duhu in ji v rani mladosti dovolili, da je smela samostojno pomagati revežem. Kolikokrat je po večerji hitela k revnim družinam! Nikoli ni šla praznih rok. Le en slučaj, iz katerega odseva vsa dobrotljivost njenega otroškega srca, naj tu zabeležimo. V soseščini je umrla uboga vdova in zapustila petero malih otročičev. Naša Ana jo je spremila kot lOletna deklica k večnemu počitku. Obup in beda malih sirot ji je legla na srce; zbrala je krog sebe vseli pet ter Jih odvedla na svoj dom'. Cim bliže doma, tembolj sc je zavedala, da bo tako veliko breme pretežko; peljala je družinico najprej v domači hlev. Tu so plakali vsi, Ana z njimi. Cez nekaj časa se je ojunačila, šla do matere in srečala na dvorišču brata ter mu jokaje popisala veliko bedo. Skupno sta šla po sirote, Jih pripeljala k svoji materi, ki jih je ljubeznivo sprejela, pogostila in prvi čas materinsko skrbela za nje. Z 22 leti je postala Ana žena Frana Podkrajška - Harambaš e, takratnega postaje-vodje na Savi pri Litiji, pozneje postajenačelnika v Ana Podkrajškova-Harambašica. Savskem Brestovcu, tedanjem Rajhenburgu. Tu je stopila mlada gospa v krog narodnega ženstva, kjer je s svojo simpatično osebnostjo in veselim- temperamentom hitro pridobila zaupanje vseh. Kdo daleč naokoli ni poznal te narodne družine? Velika potrtost je prevzela tamkajšnje narodne kroge, ko je ponesrečil 'Harambaša; zlomil si je nogo, šel v pokoj in se preselil v Ljubljano. Tu se je naši jubilantki nudila prilika, spoznavati in obdelovati ledino na našem narodnem polju. Pristopila je kot članica tukajšnjim narodnim društvom. Z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo se je posvetila Družbi sv. C. M. Kot Šentpetcrčanka je bila članica, dolgoletna odbornica in predsednica CM. ženske podružnice in je še danes njena I. podpredsednica. Z veliko ljubeznijo je znala vzgajati podružnični naraščaj in ob vsaki priliki je bila zgled požrtvovalnosti in neumorne delavnosti. Do letos, ko jo je odvrnila bolezen, je bila gospa Podkrajškova vsako leto duša jurijevanja na ljubljanskem Gradu. Njena zasluga je, da podružnica v težkih časih svetovne vojne ni zaspala, temveč vztrajala na svojemi mestu. Danes je gospa Podkrajškova članica osrednjega družbenega odbora, kjer je s svojo izredno bistroumnostjo in dalekovidnostjo pripomogla Družbi do krasnih uspehov. Usoda ji je podarila troje otrok, katere je v narodnem duhu vzgojila. Naši veliki, narodni ženi tudi bridkost ni prizanesla. V prvem letu svetovne vojne ji je umrla zlata mama, po kateri je nepopisno žalovala. Po večletni mučni bolezni jo je zapustil sciprog, kmalu nato sestra, a najhujši udarec jo je zadel, ko ji je preminila ljubljena hčerka Vida v cvetu mladosti. Temu udarcu bii bila Ana tudi kmalu sama podlegla. Navzlic tolikim nezgodam, vežočim jo na dom, je našla jubilarka še dovolj časa, da je prinašala občudovanja vredne žrtve. Kjer so zdihovali ranjenci iz strašne svetovne vojne, tam je bil njen delokrog. Vsak dan je hodila od postelje do postelje, tolažila nesrečnike in delila milodare onim, za katere jih je nabrala. Za vsakega je imela prijazno besedo in marsikateri onih nesrečnežev se je še danes hvaležno spominja. Pri srcu so ji bili zlasti ranjenci pravoslavne vere, ki jih je razveseljevala o njihovih praznikih z lepimi darovi. Bila bi dolga, dolga, lepa povest, če bi hoteli popisati vse, kar je naša jubilantka storila po raznih društvih za naše zasužnjene brate in kar je storila tihoina in skrito za znane ji sirote. A enega njenih številnih dobrotnih činov ne smemo prezreti. Z ljubeznivo postrežbo je posladila zadnje trenutke pesniku Josipu Stritarju, ko je pred smrtjo bival v Rogaški Slatini. »Gospa, vi se ne smete pisati gospa Pod-krajškova, nego gospa Dobrota«, tako jo je označil hvaležni starček, kateremu je naposled zatisnila oči. Ob šestdesetletnici ji je najlepše plačilo zavest, da je v tolikih srcih užgala iskro ljubezni za dom in rod, a tudi za sebe, in ta velika ljubezen naj bo oživljajoči solnčni žarek, ki naj jo spremlja na vseh potih njenega življenja. Ohrani nam dobra usoda našo ljubo Harambašico še dolgo vrsto let v naše veselje, v korist in ponos našemu narodu! * * Naša druga jubilantka gospa Marija K o -k a 1 j e v a je vzklila iz vrle kmečke družine. Rodila se je na Gumnišču pri Škofljici dne 21. oktobra 1851. Ko je Marija dosegla svoje 7. leto, je pogorela njenim staršem hiša in vse gospodarsko poslopje; s tein usodnim udarcem so se za njo začeli težki časi. Zapustiti je morala svoj rojstni kraj in se preseliti k tujim ljudem, kjer je preživela otroška leta. Še zelo mlada se je poročila. Usoda ji je naklonila krepkega sinka, katerega se je z vso ljubeznijo oklenila in ga v narodnem duhu vzgojila. Po smrti svojega soproga je nekaj časa živela samo svojemu otroku. Drugič se je poročila z Andrejem Terškanom. Tudi ta zakon ni bil dolgotrajen. Cez nekaj let ji je umrl drugi soprog. Marija, v takrat najlepši ženski dobi, je začela marljivo in neumorno delovati na narodnem polju. Pristopila je kot članica k raznim društvom, pridno delovala pri prireditvah; ob takih prilikah se ji je poverila nabiralna pola, ki jc bila navadno ena najbogatejših na prispevkih. Njen veliki 'krog znancev in prijateljev ji je po možnosti pripomogel do čim večjega uspeha. V poznejših letih se je še enkrat poročila in sicer z Ivanom Kokaljem, carinskim revidentom, in se z njim preselila iz Ljubljane v Trst. Tu je s svojo Marija Kokaljeva. ljubeznjivostjo kmalu dobila vstop v slovensko narodno družbo in je v vojnem času storila mnogo dobrega za ubogo tržaško slovensko deco. Pridno je trkala na slovenska vrata in prosila darov, šivala in skrbela za mladino naših primorskih bratov. Kljub temu pa ni pozabila šentpeterske Ciril Metodove podružnice, koje članica je bila že dolgo vrsto let ter je iz daljave pošiljala članarino. Proti koncu svetovne vojne se je vrnila s svojim soprogom v Ljubljano, a tu je njenega tretjega soproga pobrala smrt. Podlegel je hudi španski bolezni. Od tistega časa se je gospa Kokaljeva z vso ljubeznijo oklenila Družbe sv. CM. Nekaj let je bila odbornica, potem II. podpredsednica šentpeterske podružnice, kjer z vso vnemo vrši svoje posle. Pri vseli prireditvah je prva na mestu, vztraja ves dan neumorno v odločenem ji paviljonu in zvečer z zadnjimi zapušča veselični prostor vesela in krepka v bodrilo svojim utrujenim sovrstnicarn. Ko obhajamo 75!-letnico te tihe, marljive, neutrudljive narodne delavKe, moramo priznati, da nam je bila vsem dober zgled in da je s svojo izredno marljivostjo veliko pripomogla, da prednjači šentpeterska ženska podružnica drugim svojim sestricam. V svoji lepi starosti je gospa Kokaljeva izvenredno vedrega duha, krepka, zdrava in veselega temperamenta; vsi želimo, da nam ostane taka še mnoga leta za narodni blagor neumorno delavna podpredsednica šentpeterske CM ženske podružnice. Dolžnost vsakemu Slovencu bodi: da je član Družbe sv. Cirila in Metoda. Člani so: 1. pokrovitelji, plačujoči 100 Din, 2. ustanovniki, plačujoči 50 Din, 3. letniki, po 5 Din na leto, 4. podporniki vsaj 3 Din na leto. V Družbo se vpisuje pri bližnji podružnici. Ksaver Meško: Zoreče žito. Radost, kako že žito rumeni: vse širno polje je samo zveneče zlato! Z neba sc solnčni žarki sipljejo nanj in ga žgo, in v peči božji vsak dan bolj rumeni in gori. Ko trudno globoko k zemlji klasje pod težo zrnja sc klanja iz matere zemlje pa mleko življenja v bilke in klasje kipi V razoru gnezdeča prepelica vsa plašna oznanja: «Moij dom že srpu zori, zori, zori...» Ob njivi počasi stopa kmet. Gledi, govori: «Kako mi letos polje dobrotno nebo blagoslavlja! Kako ga s toplimi žarai solnce božje poplavlja, in sil je pod žarki zori, da sc srce veseli,» O duša moja, si zrela tudi ti? Gospod tvoj v pričakovanju žetve ob tebi stoji: se on tudi tebe lahko tako radosti? Ksaver Meško: Napis na grobu. Mir ti bodi, mir ti bodi, 01 srce! Blagor ti, minilo tebi vse gorje. Doživelo, pretrpelo mnogo si. Zdaj pod rušo v miru božjem mirno spi! Slovenci na Goriškem. V času vojne je vsak Slovenec gojil željo po končnem osvobojenju, ki je tudi prišlo — veliko, triumfalno, žal, ne za ves slovenski narod. Morda na račun svobode drugih, je moral odličen del slovenskega naroda žrtvovati svobodo. Primorski Slovenci so prišli pod tuje gospodstvo. Ko so Italijani v novembru 1. 1918 zasedli slovenske pokrajine na Primorskem in Notranjskem, je ljudstvo osuplo gledalo to početje; toda tolažilo se je, da je to le posledica vojne in zasedenje le začasno. Ostali so pa presenečeni, ko so zvedeli, da so od glavnega debla odrezani in da utegne pomeniti to njihovo narodno in gospodarsko pogubo. Italijani so prišli v začetku z jako lepimi obljubami slovenskemu ljudstvu; nebroj dobrot in ugodnosti mu je bilo obečanih. Vojaška zasedbena poveljstva so izdajala razne proglase ljudstvu in med temi tudi nekatere tičoče se šolstva. Razliko med takrat in danes kaže proglas 17. nov. 1918; Slovenci! Italija, velika država svobode, vam da Iste državljanske pravice kakor vsem svojim državljanom, vam da šole v vašem jeziku, več kakor vam jih je dala Avstrija. Vaša vera je spoštovana, saj je katoliška vera, vera cele Italije . . . Potem govori o gospodarskem prospehu in o skrbi za Slovence kot nc-ve državljane. Zanimiva je obljuba o šolah, 'ki ni držala; letoi za letom so kaj odjedali, dokler ni to vprašanje izginilo s površja in niti slov. časniki ne smejo o tem pisati. Tudi posamezni vodilni državniki so> dajali zagotovila o nedotakljivosti slovenskega jezika. Sedanji predsednik senata in takratni zunanji minister Tittoni je 27. nov. 1919 izjavil v rimskem senatu: »Glede na jezik, kulturo, šolo so Poljska, Češkoslovaška, Rumunija in Srbija vezane na vrsto določb, obseženih v pogodbah. Neobhodno potrebno je, da te določbe izvajajo lojalno in odkritosrčno. Italija, kakor ostale štiri zavezniške velevlasti nimajo nobene legalne obveznosti, toda po mojem mnenju, največjo moralno obveznost za to po svojih svobodoljubnih tradicijah, ki so njen ponos in njena slava. Z nami združena ljudstva druge narodnosti naj vedo, da mi z zgražanjem odklanjamo vsaka-tero misel tlačenja in raznarodovanja, da bodo njihov jezik in njihove kulturne institucije spoštovane, da bodo njihovi upravni zastopniki uživali vse pravice naše svobodoljubne in demokratične zakonodaje, da bodo njih poslanci prisrčno sprejeti v rimskem parlamentu, ki jih bo poslušal s spoštovanjem, kadar bodo govorili v imenu-svojega ljudstva.« — Tudi poznejši zunanji minister grof Sforza in predsednik poslanske zbornice De Nicola sta se izjavila v enakem smislu. Takih izjav je še več. Bile so pač le lepe oblike družabne uglajenosti in nič drugega, ker v celoti jih niso vzdržali, ampak popolnoma nanje pozabili. V naslednjem hočem razmotrivati problem slovenstva s stališča njegove ogroženosti in podati vsaj približno diagnozo za njegovo bodočnost. Zasledovati hočemo potek društvenega življenja, šolstva, v kolikor ga nismo že lani obravnavali, gospodarskega in zasebnega kulturnega življenja od prvih povojnih let dalje. Komaj se je bila Julijska Krajina po prvih dneh zasedbe umirila, se je začelo oživljati društveno življenje po deželi in v mestih, ki je prej spalo za časa vojne. Prirejati so Jeli veselice s pevskimi in dramatičnimi programi, česar jim oblasti niso na splošno zabranjevale. Videlo sc je, da si je ljudstvo zaželelo tega razmaha, da pokaže novodošlim gospodarjem, ki so naenkrat trdili in uverjali, da so prišli civilizirat te kraje, da kultura v teh krajih je mnogo večja in tudi bolje procvita, kot pri njih samih. Vse te prireditve so dobro uspele. Obujala in obnavljala so se pevska, telovadna društva in snovala so se nova prosvetna društva in dandanes jih je že lepo število pod okriljem Prosvetne zveze in Zveze prosvetnih društev. V prvi povojni dobi ne moremo ugotoviti ni enega pozitivnega uspeha poitalijančevanja novih pokrajin, ako izvzamemo uvedbo dvojezičnih napisov na javnih in deloma zasebnih poslopjih in italijansko uradovanje. Uradi so sicer kmalu potem zahtevali samoitalijanske dopise, županstva pa so uradovala samoslovensko oz. dvojezično' in dobivala od višjih in vojaških oblastev samolaške dopise. V šolah, kar je glavno, je ostal slovenski učni jezik, italijanščina je imela le kot predmet po par tedenskih ur. V gospodarskem oziru si je ljudstvo v povojnem času, ko so mu bila pozidana poslopja, precej opomoglo, mezde in dnine jako visoko plačane, lepi zaslužki pri obnovitvi, živeža dovolj in ne drag, pridelki so se tudi dobro razvajali. V tej dobi so bile na ministrsko predsedniških mestih osebe, ki so bile za to, da se na novo priklopljenim državljanom puste vse njihove pravice. Posebno v šolah so hoteli vse pustiti; slovenski učni jezik je bil celo v srednjih šolah. Toda to so bile le prehodne razmere; huje je imelo priti. Prvotno so nameravali dati Julijski Krajini avtonomijo — in sedanji voditelji preklinjajo može, ki so se drznili toliko popustiti in jih pitajo z odpadniki in izdajalci. V tej prvi dobi se je vršilo že delno čiščenje slovenskega elementa. Nekaj Slovencev je odšlo samih čez mejo, mnoge pa so odslovili Italijani Ostalo je le duhovništvo, učiteljstvo in nekaj sodnikov in sodnih uradnikov. Da bi se smatralo to že za sistematično raznarodovanje, moramo ponovno zanikati. To premembo je rodila potreba; Italijani so imeli svoje ljudi, ki so jih morali kam namestiti; poseben ozir so imeli na bivše bojevnike. Ne mislite morda, da so bili odrešeni goriški Italijani kaj na boljšem, mnogi sp 'bili razočarani, ker so boljša mesta morali pustiti prišelcem iz starih provinc. Naval na javne službe v prvjh povojnih letih je bil zelo velik, ker' je bilo mnogo vojakov (častnikov) demobiliziranih, ko so se začele normalnejše razmere. Prednost so dobili oni, ki so se v teh pokrajinah bojevali. Takrat so se službena mesta lahko dobivala, ker je bilo radi obnovitvenih del ustanovljenih mnogo uradov. Sedaj to že pojema in se bliža koncu. Slovensko ljudstvo je v tej dobi spričo' nastalih novih razmer postalo še bolj odločno; to ’ lahko vidimo pri prvih volitvah meseca maja 1921; šlo je še z večjim zanimanjem v volilni boj. Tudi upravne (občinske) volitve so pokazale, da je zavednost slovenskega ljudstva velika. Prva doba je minila s pohodom fašistovskih čet na Rim konec oktobra 1922. FaSlzem je stopil na dan najprvo z namenom, da ustavi prodirajoči komunizem, ki je svoje korenike jako na široko po Italiji razplcl in ogrožal ves gospodarski in javni red. Fašizem se mu je dobro postavil po robu; toda s tem, da je radikalno iztrebil iz javnosti vsako stremljenje po komunizmu in socijalizinu, je potem z neodoljivo silo zahteval enotnost Italije z jezikovnonarodnostnega stališča. Za njih ne obstoja Nemec, Slovenec itd. kot italijanski državljan, ampak Italijan, italijanski državljan, ki govori doma za svojo potrebo nemško, slovensko itd. Fašizem je klical; Proč z narodnostnimi skupinami, nočemo imeti države v državi! Takoj v začetku se je vedelo, kake naklepe ima fašizem glede na druge narodnosti. S šolskim letom 1923/24 so uvedli v vseh osnovnih šolah v I. razred italijanski jezik in leto za letom postopoma tudi v drugih razredih. Leta 1928/29 bode poitalijančenje razredov popolnoma dovršeno. Pustili so slovenščino le v takozvanih dodatnih urah, katere so pa novembra lanskega leta (1925) zatrli. Iz uradov je slovenski jezik popolnoma Izgnan; sliši sc javno samo v cerkvah in na prireditvah. Poglejmo si, kako stališče je zavzelo slovensko ljudstvo proti tem napadom na njegov jezik. Oktobra meseca, ko so uvedli v osnovno šota učni jeziik italijanski, je (videmska prefektura izdala ukaz, da se naj tiskajo slovenski politični listi dvojezično, sicer ne smejo izhajati. Ne moremo popisati ogorčenja, ki je razvneta slovensko ljudstvo. Dnevnik »Edinost« iz Trsta je dal duška temu ogorčenju v uvodniku, naslovljenem z mastnimi črikami: Schiavi zares, schiavi..., sužnji zares, sužnji. Dvignili so se protesti in odredba, izdana brez vednosti Rima, je bila kmalu ukinjena. Ni pa šlo tako z osnovno šota. Tu so ostali neizprosni, orožniki so celo zasledovali in vlačili v zapore one, ki bi se drznili s kako nasprotno akcijo. Ker se s protesti ni moglo nič doseči, je začelo ljudstvo nekako drugače nasprotovati:, indiferentno je do tega, koliko se otroci italijanščine v šoli nauče; (knjig ne mara kupovati; ne skrbi, da se otroci uče doma. Zabavljanje staršev vcepi otrokom mržnjo do šole in končno to, kar se otroci v šoli nauče, prav kmalu pozabijo. Nove oblasti se' niso vrgle samo na šolo, ki naj bi izgubila svoj slovenski značaj, ampak so politično tako preuredile meje, da bi Slovenci ne bili nikjer v večini v slučaju volitev. Ker dolgo časa ni bita volitev in jih tudi najbrž ne bo, se ne more soditi, v koliko bi bila ta preureditev v prospeh poitalijančevanju. Da bi s temi preureditvami okrajnih ali pokrajinskih mej odrezali ene Slovence od drugih, ni govora, ker te črte niso tako rezko zarezane med slovenskim življem. Tudi glavne urade so odnesli iz Gorice, iz središča, ki je nekako težišče goriških Slovencev. Razočaranim Goričanom (Italijanom) so obljubili, da jim vse to povrnejo v neki drugi dobi t. j. v tisti dobi, ko bode problem raznarodovanja goriških Slovencev rešen. Udejstvitev programa o popolnem raznarodovanju Slovencev v Julijski Krajini ima svoj začetek v Vidmu. Tam so se našli strokovnjaki, ki so rimskim voditeljem podali dokaze, da bi raznarodovanje po načrtu, kakršnega si mislijo oni sami, tudi faktično uspelo. Da so ravno v Vidmu dobili take izvedence v tem delu, je pripisovati dejstvu, da so oni raznarodili beneške Slovence t. j. da so jih vsaj odtujili drugim Slovencem in dosegli, da jim je njihov slovenski jezik le občevalno sredstvo. Ampak pomisliti treba, da so bili beneški Slovenci že zdavna združeni z drugimi italijanskimi pokrajinami in da, ko so prišli pod Italijo, ni bila stopnja njih kulture in zavednosti niti z daleka taka, kot naših goriških Slovencev. Tudi gospodarsko so bili odvisni od raznih tamoišnjih furlanskih mogotcev. Goriški Slovenci so čvrst, izobražen in samozavesten del Slovencev; upiral se bo z vsemi silami, s polno zavestjo in ponosom potujčevalni nameri. Bistvo in načrt raznarodovanju je v tem: Pričeti z mladino v šoli — slovenske učitelje, M ne pristajajo in ovirajo program, odstraniti — ustanavljati odseke fašistovskega naraščaja (Ballila) in gojiti popolnoma po programu vse delovanje, s čemer bi sc pridobila mladina za stvar. Na vse, kar je slovenskega, mora pozabiti; zato se jim ne sme omeniti ničesar, kar bi k&zalo kako vrlino tega naroda. Občevanje bodi samo italijansko', pozdravi, petje itd. Razume pa se, da se te stvari ne morejo tako programatično izvršiti in mnogo tega ostane kakor pravimo — na papirju. Morda bi šlo tako vsaj deloma po- načrtu, ako bi dom sproti tega ne podiral, kar bi šola v tem oziru zidala. In končno, kdaj bi prišlo vse to na vrsto, kdaj bi izumrla generacija, ki se ]e šolala v slovenskih šolah, zavedna, podpirana po samozavestnih starših, zato treba desetletja in kaj se v tem dolgem času lahko ne spremeni! Sicer ta hip nc moremo izreči 'končnega rezultata, ampak v polni svesti lahko prerokujemo, da nc bode nič iz tega — s silo ne gre in ne gre. Pa tudi z lepim bi ne šlo pod takimi pogoji. Ako bi mogla dati Italija našemu ljudstvu na Goriškem dobro in zelo ugodno gospodarsko stanje, bi morda to kaj zaleglo in bi si jih nekako pridobila. Dalekosežnosti potujčevalnega programa, da ponovimo še enkrat, ne moremo prav z gotovostjo premotriti-, to bode mogoče po par letih. Izgovor, da so hoteli z italijansko osnovno in srednjo šolo samo dati enotnost šoli cele države, je prazen. To delo’ hočemo pridno zasledovati in motriti, da jim bodemo mogli povedati pozneje, v koliko so sc njihovi nepremišljeni načrti slabo sponesli. V večjih krajih se ustanavljajo tudi otroški vrtci, da se otroci privadijo zgodaj italijanščine. Otvarja jih «Lcga Nazionale», ki nam Je znana iz predvojne dobe. K problemu raznarodovanja je spadalo tudi urejevanje in izdajanje lista pisanega v slovenščini in urejevanega z italijansko dušo. Ta last je izhajal par let, posebno ob času volitev 1924, toda prodreti v širše plasti ni mogel in je žalostno preminil. Oblasti delujejo s pritiskom na duhovnike, učitelje — te so $i posebno privoščili, ker jim grozijo, da jim odjedo še tisti borni kos kruha, ki jim ga dajo, nedavno so razpustili »Zvezo slovenskih učiteljskih društev« — tudi odvetnikom namigavajo. Odvetniške zbornice so po vsej Italiji razpuščene in ustanovili sc bodo fašistovski sindikati; ali bodo vsi sprejeti vanje in ali bodo hoteli odvetniki vstopiti, ostane odprto vprašanje. Med italijansko inteligenco je mnogo takih, ki verujejo v uspeli raznarodovanja, toda šele v 50, — 100 letih. Tot so modri dalekovidneži, ki ne umejo, koliko sc v taki dobi lahko spremeni položaj. Slovenski poslanci si v teh težkih okolnostih prizadevajo, da bi kaj dosegli; seveda najdejo gluha 5 ušesa; vendar je že to nekaj vredno, da jim sinejo vse nepravilnosti razkrivati in očitati. Vse, kar čuti slovensko, je v tihem boju proti zlokobnim načrtom in ta krepki odpor ne bo imel premora; nadaljeval se bode, kakor se je nadaljeval in tudi z uspehom končal v minulih dobah. U ver j eni smo, da, ko vidijo neuspeh svojih načrtov, se premislijo italijanski oblastniki; spoznali bodo, da je treba s tem narodom začeti z drugačno politiko in da pride do tega, nam jamči polna samozavest in sila kulturnega življenja goriških Slovencev. Fr. Škulj: Dva najdena bisera. Potopisne črtice iz leta 1924. 1. Apaška kotlina. Koliko se je pisalo pred vojno o naših izgubljenih pokrajinah ha severni meji? Kdo se je zanimal za Apaško kotlino? Kje so oni, ki bi bili proučevali z narodnega stališča lepo slovensko pokrajino, bogato Prekmurje? Nikogar ni bilo, ki bi bil zanesel v javnost vsaj povest o dveh izgubljenih biserih tam na severu. Usoda je hotela, da sta vrnjena izgubljena bisera materi Sloveniji. Prijazne, bogate Slovenske gorice segajo s svojimi zadnjimi obronki v lahnem loku, vzbočenem proti jugu od Zgornje Radgone pa tja do Cmureka. V isti dolžini teče Mura tudi v lahnem, pa vzpetem loku proti severu. Loka obronkov Slovenskih goric in Mure oklepata v obliki ostro stisnjene elipse bogato ravnino Apaškc Fran Voglar. nosti slovenskega življa pričajo krajevna imena. Potok, ki teče po kotlini, je plitev — zato Plitvica. Imena: Vratja vas, Podgorje, Loikavec, Zepovci, Črnci, Scgavci, Lutverci, Drobtinci in druga niso nemškega izvora, kakor tudi Apače ne. Le ena vas 5* kotline, nosečo ime po največjem kraju Apače. Pokrajino so smatrali še pred vojno za nemško posest. To naziranje je pogrešno. Južna polovica je do malih izjem slovenska, severna je pomešana z naseljenimi Nemci. Za priseljevanje Nemcev ima največ zaslug Sudmarka in stara avstrijska vlada. O prist- je, ki ima bolj nemško ime, Mietbsdorf, pa tudi to utegne biti popačeno slovensko ime. Največ Nemcev je v Apačah, toda domača imena, ki so ostala hišam, pričajo o pristnosti nekdanjih slovenskih lastnikov. Naselitev Nemcev v teh krajih se je vršila, kakor že rečeno, pod vplivom Sudmarke. Naši ljudje so lahkomiselno zapravljali svoje domove, katere so Nemoi s pomočjo Sudmarke kupovali. Nemec zna. Te nesrečne reveže domačine so sprejeli nemški bogatini kot viničarje v svojih vinogradih po Slovenskih goricah. Tako so Nemci upropastili domačije Slovencev ter obenem zasužnjili njihove družine. V Apaški kotlini je tudi precejšnje število priseljencev iz Prekmurja. V času madžarskega nasilja so pobegnili s svoje rodne grude ter si ustanovili tu nove domove. — Med prebivalci Apaške kotline seveda ne moremo iskati narodne zavesti, ljudstvo je vzgojeno v nemškem duhu, ker so imeli nemške šole in stalen stik z Nemci. Scliulverein in Siidmarka sta vestno čuvala nad to zemljo. Tu je široko in hvaležno polje za one, ki si hočejo pridobiti zaslug za narodno obrambo in prosveto. V to delo mora poseči država, šola in cerkev, pa tudi narodna inteligenca. Na delo! Državni in narodni interes zahteva krepke meje, ne samo v strategičncm oziru, temveč v samozavesti našega ljudstva tem bolj, ker teče naša prava meja dokaj kilometrov globoko v sosedovem' ozemlju. Na levi strani Mure so cele pokrajine, občine in vasi, kjer žive Slovenci še kompaktno in govore naš jezik, če tudi sc ga sramujejo priznati. Žetinci, Dedonci, Ccnkovci, Slov. gorica, Obrajna, Spodnja in Zgornja Purkla, Račje, Spodnje in Zgornje Ra-kiše, Sv. Vid, Ernoš, Gomiljica, Lučane itd., kdo bi vse naštel — vse to bi moralo biti naše in še več. V Apaški kotlini se narodno šolstvo lepo razvija. Zahvaliti se imamo vestnemu učiteljstvu, ki dobro vrši svojo nalogo. Ker je ponehal strupeni vpliv Sudmarke in Schulvereina, se je poleglo tudi »hajlovstvo« in nacijonalno sovraštvo. Izginila je nemška nadutost; ljudstvo je prišlo do spoznanja, da je bilo zapeljano. Če ne pridejo kake posebne ovire in neprilike, bo izgubljeni biser v doglednem času dobil oni sijaj, ki ga je imel pred tujčevim oma-deževanjemi II. Prekmurje. Za svetovne vojne sem se seznanil z nekim ogrskim stotnikom; slovaške krvi. Čudom se je čudil, da govore ljudje v naših pokrajinah jezik, ki je podoben slovaškemu. »Mislil sem, da so tu Nemci, saj tako smo se učili po naših šolah,« je rekel, ko sem mu pojasnil, da prebivamo tu na jugu Slovenci. — Kadar čujem ime Prekmurje, se vselej spomnim itega stotnika in' rdečica me oblije, če /pomislim, kako površno so tudi nas učili. Nikoli nam ni nihče v šoli omenil naših bratov, potomcev panonskih Slovencev, še manj pa opisal pokrajino, ki jo še danes posedajo. Ogerska je bila po šolah pač Ogerska, kjer prebivajo sami Ogri. Dasi smo Slovenci majhen narod, vendar smo bili Nemcem1 preveliki in nevarni, zato so vrgli Prekmurce v madžarsko malho, Štajerce in Korošce so obdržali v svoji pesti, Kranjce so postavili pod sekvester svoje nadute aristokracije, Primorce pa so izročili italijanski nasilnosti. Ta razdelitev je bila stalna ovira večjemu in glo-bočjemu 'kulturnemu razmahu našega naroda. V širokih plasteh ljudstva je polagoma, pa dosledno ginila narodna zavest in ponos. Ko bi iz naroda ne bilo izšlo toliko nadarjenih mož, ki so budili svoje rojake iz mrtvila, bi bil načrt naših neprijateljev v nekaj desetletjih vresničen. Slovencev bi ne bilo več, spominjala bi se jih le še morebiti zgodovina. Nemalo zaslug za probudo naroda ter okrepitev narodne zavesti ima vsekakor tudi Družba sv. Cirila in Metoda. Takoj po osvobojenju se je začelo družbeno vodstvo zanimati za Prekmurje, ker se je zavedalo, da bo zlasti v prosvetnem oziru potrebovalo to ozemlje izdatne podpore. Prekmurje je lepa, bogata pokrajina, ravna kakor miza, le severni in severovzhodni del prehaja v valovito brdjc. Ko stojiš v sredini ter zreš krog sebe, ti vzkipi duša: »Oj to žitno, polje, oj to žarko Fran Presečnik. solnce!« Nepregledna ravnina, nikjer konca in nebesni svod se izgublja v veličastnem krogu v širni ravnini. Prekmurje ima na zapadu prirodne meje: potok Kučnica teče ob nemškoavstrijski meji tja do Radgone, kjer se izliva v Muro. Ta dela dalje mejo med Prekmurjem, Štajersko in Hrvaško. — Ogerska vlada je Prekmurce prav skrbno čuvala, da se ne bi pohujšali pri bratili Slovencih, zato ni bilo ne mostu, ne ceste, ne železnice čez Muro v Prlekijo. Jugoslavija pa je premostila deročo Muro, odprla ceste, zgradila železnico in sedaj se brata med seboj spoznavata in se čudita, da sta pila stoletja iz ene in iste reke, pa se nista poznala do današnjega dne. Mednarodna komisija je prisodila naši državi le neznaten del zemlje, ki je bila last panonskih Slovencev. Vsekakor pa je velika krivica, da se ni odkazala Prekmurju na vzhodu naravna meja; to je reka Krka. Širno prekmursko pokrajino pretaka lena reka Lcdava z mnogimi pritoki, ki nosijo lepa slovenska imena kakor: Urad, Spunika, Potok, Moravica, Breznovica, Begonica in dr. Severovzhodni del pripada porečju reke Krke. Na severni ter deloma na severovzhodni meji se dviga nizko hribovje — podobno valovom — porastlo z vinsko trto. Tu je ljudstvo prav gosto naseljeno, a revno. Splošno pa imajo domačini malo zemlje v svoji lasti, ker posedujejo razni velikaši in magnati veliko večino najboljših zemljišč. Povprečno vlada med ljudstvom veliko siromaštvo kljub bogastvu zemlje. Menda ni v celi naši kraljevini tolika potreba agrarne reforme kakor v Prekmurju. Pravica zahteva, da se porazdeli zemlja med ljudstvo, ki jo obdeluje že stoletja. Sedanji lastniki veleposestev so po večini madžarski plemiči. Ti prebivajo v inozemstvu in imajo v Prekmurju svoje oskrbnike, ki pošiljajo leto za letom svojim gospodarjem bogate zaklade, pridobljene na veleposestvih s pomočjo prekmurske raje. Radi par tujih velikašev trpi in strada na tisoče naših ljudi in išče dela in rešitve v izseljevanju. Kdaj posije žarek pravice po prekmurskih ložah, poljih, gozdih in vinogradih,? Prekmurje nima večjih mest, ki bi vzbujala po svoji obsežnosti in zidavi posebno zanimanje. Mesta so podobna vasem in obratno vasi mestom. Po številu prebi- valstva je največje mesto Murska Sobota, tip malih mest v ogrski nižini. Zidano je dokaj raz-sežno, ker so med hišami vrtovi. Stavbe so do malih izjem pritlične, le v sredini je nekaj večjih poslopij. Po treh cerkvah so zastopane tudi tri različne vere: katoliška, protestantska in židovska. Vse tri stavbe se odlikujejo po izrazitih slogih. Katoliška cetlkev kaže značilen ogrski dekorativni tip, dočim je protestantska zidana v čisti gotiki; židovska sinagoga je za naš okus nekaj tujega, orientalsko skrivnostnega. Na severni strani mesta je zelo obsežen park, ki se ponaša z izredno' velikimi hrasti. V parku stoji star,a, lepa stavba — grad grofa Szaparija. K večjim1 in pomembnim stavbam sc šteje še gimnazijsko poslopje, ki je umaknjeno nekoliko iz mesta — in pa velika tovarna klobas in klavnica, ki izvaža neizmerne količine mesnih izdelkov v inozemstvo. Podjetje je last domačina. Drugo večje mesto je Dolenja Lendava ob reki Ledavi. Mesto je zidano ob vznožju nizkega gričevja, porastlega z vinsko trto. Nad mestom je grad, ki je last grofa Estprhazyja. Mestece Dolenja Lendava je snažno in ima celo tlakovano glavno ulico; poslopja so čedna, po večini enonadstropna. Nadpolovica prebivalcev je Madžarov in Židov. Podjetja, trgovine, obrt in industrija, celo gostilne so do malih izjem v židovskih rokah. Ni čuda, če se naši ljudje ne počutijo dobro v mestu, prepojenem z madžaronstvom in židovstvom in imajo vtis pregnanstva. V mestu prevladuje tuj duh, ki se ven in ven krepča po dotoku od bližnje madžarske meje. Lendava je važna obmejna točka in zasluži v vsakem oziru več pažnjc, več smotrenega dela. Tuj živelj je le preveč gospodarsko močan in ima prav zato pogostokrat prevelik vpliv na socijalno šibke naše ljudi. Šampanjec, gostije in mnoge druge dobrote uničujejo, ali vsaj preprečujejo mnogo dobrih načrtov. Lendava ima tudi svoj madžarski listič, ki je zelo strupen in piše proti državi. Tretji večji kraj so Beltinci, sedež prekmurščine. Trg je zelo obsežen in po zatrdilu domačinov precej čist Židov in Madžarov. Lepa grajska stavba grofa Zichyja bi utegnila biti porabila v tnarsikak dober namen. Prekmurje je gosto naseljeno po severozapad-nem ozemlju. Med domačine so se vrinili tu Nemci, dočim se je naselilo na vzhodnji strani mnogo Ma- Ivan Velkavrh. džarov. Po vsem Prekmurju pa naletiš na Cigane in Žide. Slednji so menda največja nadloga in če bi jih iztrebili, bi ne bilo v korist le Prekmurju, temveč vsi državi. Orientirani so vsi v madžarski smeri in krepe element, ki se ne more sprijazniti z novimi razmerami. Prekmurje šteje * kakih 92.125 prebivalcev, od katerih je pretežna večina (68.400) Slo- * Po 'ljudskem štetju iz 1. 1910. vencev; Madžarov bo 14.055 in nekaj nad 8919 Nemcev, Ciganov in drugih je 751).Tudi v verskem oziru nudi Prekmurje pestro sliko; največ je katoličanov (nad 70.000), protestantov avgsburške kon-fesije vtegne biti kakih 20.000, krog tisoč kalvincev in do 1000 Židov. Prekmurec je izmed vseh Slovencev naj mehkejše narave, nežne čudi, zaprt v se in nezaupljiv do skrajnosti. Tisočletni udarci madžarskega biča so mu zmehčali kosti, uničili odpornost, upognili hrbtenico ter ga napravili sužnja. S svojimi čustvi se je obrnil v notranjost, zaklenil je vse duri, ki vodijo v njegovo dušo; v svoje srce je zaprl vse bridkosti in tuge, katerim ni mogel dati vnanjega izraza; postal je nezaupljiv in zakrknjen v svojem srcu. Kdo bi ga sodil in obsodil? Nihče se ne sme dotakniti s svojo obsodbo njegovih svetinj in tisočletnih ran, katere mu je zadala kruta oblast oholega tujca. Naša država je zavzela ta kos zemlje v stvarnem: oziru; skrb njena bodi, da ga zavzame tudi v duhovnem smislu. Zgoditi se mora to čim-prej. V ta namen je treba Perkmurje v vsakem oziru temeljito proučiti ter napraviti primerne načrte za to veliko in pomembno delo. Vpoštevati se mora zlasti gospodarsko, prosvetno in so c i j a 1 n o polje. Vse to pa more izvršiti le dobra uprava, v kateri bodo delovali najboljši ljudje. Na gospodarske m polju je treba ukreniti vse, da se naveže prebivalstvo kar mogoče tesno na naše zaledje. Ugodna rešitev agrarnega vprašanja je neodložljiva. Človek na lastni grudi postane ponosen in samozavesten, povrne se mu zaupanje, iz katerega izvira ljubezen do države, ki ga je dvignila nad zatiralce in ga osvobodila suž-nosti. Vem, da se bo oglasil tp ali oni češ, da se z izvedbo agrarne reforme skrči množina pridelkov; toda to je nazor onih samogoltnih, oportunistov, ki vidijo v bogastvu zemlje le svoj lastni dobiček; gospodarskega blagostanja, socijalnih dobrot, moralnih in etičnih vrlin, ki so doma v samostojnih, dobro situiranih družinah kmečkega prebivalstva, oportunisti koristi agrarne reforme ne vidijo, ali jih ne marajo priznati. Seveda ne bo rešeno z agrarno reformo gospodarsko vprašanje Prekmurja, če ne bo država napravila v varstvo kmetijstva dobrih zakonov. Največje zlo za prekmursko kmetijstvo je družinska dedna parcelacija, ki uniči lahko že v drugem rodu trdno kmetijo. Na prosvetnem polju čaka v Prekmurju mnogo dela. Šolstvo je tam še v povoju. Po mnogih krajih je zelo pomanjkljivo in površno. Drugod se zopet dogajajo hibe, ki se bodo težko popravile. Vse preveč se ozira na priseljene Nemce in Madžare, zapostavlja pa se domači živelj. Šolske oblasti bi morale imeti vedno v mislih »vzgojo n o-vega rodu.« Naša uprava je prevzela le preveliko učiteljstva iz predvojne dobe. So celo slučaji, da so se prevzeli na prekmurske šole madžaronski učitelji, katere so sosednji Hrvatje radi madžaron-stva zapodili preko meje. Tak učitelj naj vzgaja slovensko mladino v nacijonalnem in državnem duhu?! Mnogo šol je zlasti v dolenjelendavskem srezu, kjer so nastavljeni taki učitelji. Naštel bi jih lahko imenoma. Remedure v tem oziru — če se ni že popravilo tekom časa — je treba zlasti v tehle krajih: Dol. Lendava, Doga vas, Gor. Lakoš, Gabrje, Kapca, Kot, Gentarovci, Dobrovnik, Zamostje, Odranci, Grensovd, Radmožanci in še nekateri drugi. Vasi Benica, Pince in Dolina bi morale imeti lastne šole. Tudi Petišovci, kjer je naseljenih mnogo Primorcev, bi morali dobiti svojo šolo. Mladi učitelji-(ice), zlasti začetniki-(ice) niso za te kraje. Sem bi bilo treba poslati izkušene šolnike, ki imajo voljo vršiti ne samo pouk v šoli, temveč se tudi poglobiti v kulturno delo med ljudstvom. Tu ni samo delo za kos kruha, Prekmurje je potrebno kulturnega prerojenja, od katerega je za-visna usoda prekmurskega prebivalstva. Posebnosti Prekmurja so tudi občinske in cerkvene šole. Šolska oblast bi morala skrbeti, da se vse šolstvo zenači in združi vse svoje sile v enotno delo na prosvetnem polju. S o c i j a 1 n o polje Prekmurja je skoraj nedotaknjena ledina, dedščina fevdalne gospode. Politično polje je prosto in dostopno' špekulantom in ljudskim Zavodnikom. Prekmurje je med uradništvom na glasu kot pokrajina pregnanstva in pokore. Ta nazor ni pravi Albina Kapusova. in prav radi tega se je storilo mnogo pregreškov tako po oblastih, kakor po uradništvu, da prebivalstvo ne ceni posebno uprave, jo celo mrzi in godrnja. Največ škodujejo v tem slučaju ostanki ogrskih uradnikov, ki so nekak kvas vsemu slabemu v upravi. Taki ljudje sc ogibajo vsake nacijonalne in državne prireditve, skrivajo se in zbirajo pri bogato obloženih mizah raznih madžaronskih in ži- dovskih veseljakov ter dajejo duška svojim proti-državnim srčnim čustvom. Bog ne daj, da bi mislil s tem na one poštene uradnike in učitelje, ki se v potu svojega obraza 'resno trudijo, da bi vse storili, kar bi bilo za narod in državo dobro. Pri osebnih vprašanjih bi morala odločevati: sposobnost, volja, vestnost in marljivost. Težko je tu delo in življenje je težavno, zato pa bi moralo imeti vse državno uradništvo primerne lokalne doklade, da bi ga ne trle skrbi za vsakdanje življenje. Prekmurje je razdeljeno v dva sreza: Murska Sobota in Dol. Lendava. Sedež spodnjega dela Dol. Lendava je pravo madžaronsko židovsko gnezdo, ki je komaj par km od Ogrske oddaljeno. Prav je, da je nastanjena tu vojaška posadka, toda za sedež glavarstva pa ta kraj ni primeren. Ljudstvo gorenjih krajev, — pristni Prekmurci — morajo po uradnih poslih v Lendavo. Tu ni ognja, ki bi ogrel in dvignil nacijonalno in državno zavest, tu ni vzpodbude k dobremu in plemenitemu, ker je to gnezdo židovskomadžaronskih manij in takta. Z zahajanjem v Lendavo krepe le madžarski in židovski živelj na škodo domačega prebivalstva. Po tej poti ne pridemo še desetletja v boljše odnošaje. Iz nacijonalnih, političnih, gospodarskih, državnih in moralnih vidikov bi sc moralo prestaviti sresko poglavarstvo v Beltince, ki je središče prekmurskega nacijonalnega pokreta. S tem bi domač živelj zlasti v gospodarskem oziru veliko pridobil, izpodrezavalc bi se pa žile dovodnice vsem onim rnadžaronom in našim nasprotnikom, katerim je denar ubogih Prekmurcev dober, a so nasprotniki državi in njenim interesom. Za ta projekt govori poleg navedenega še mnogo drugih tehtnih vzrokov. Prekmurci ljubijo svoj dialekt in to tem bolj, ker imajo celo svojo književnost. Veliko taktično napako zagreši oni, ki sc iz dialekta norčuje ali ga celo pobija, ker z enim mahom drevo ne pade. Priprosto ljudstvo je celo uverjeno, da je prekmurščina poseben jezik. Državljanska modrost ogrske vlade je dovolila Prekmurcem pouk v osnovnih šolah v materinskem jeziku, toda radi hitrejšega potujčevanja so sc morali učiti tudi madžarščine. Radi enostavnosti boljšega napredka v madžarščini je uvedla ogrska vlada v prekmurščini svoj pravopis. Posledica tega je, da ne marajo vsi oni, ki so se šolali pred vojno, naših knjig in publikacij, ker jih težko čitajo radi piravopisja. Tu je treba časa in potrpljenja. Upajmo, da ni daleč doba, ko bo šola po mladi generaciji prodrla tudi v masi s slovensko knjigo. Najlepše uspehe bi v tem oziru dosegli učitelji in uradniki domačini. Najbolj čudno se mi zdi to, da se dobe v Prekmurju inteligentni domačini, ki se krčevito branijo književne slovenščine in tišče v ljudstvo s svojo prekmurščino, ko leži na dlani, da je prekmurščina le dialekt, katerega govori nekoliko manj izrazito skoraj polovica Slovencev. Znani ti, ki pa ni nemški u in e v vseh varijantah nahajamo med Slovenci v velikem loku od Prekmurja preko Prlekije, dolcnje Štajerske, Dolenjske čez Notranjsko tja do Adrije. Cas bi že bil, da se opusti smešen odpor proti književni slovenščini. Prekmurje, ti naša naj mlajša vejica, vzbrsti, ozeleni in rodi sad, da se razvesele tvoji otroci tvoje rodovitnosti in lepote. Povabi jih po tisočletnem robstvu in trpljenju na oddih v svoj svobodni gaj. Ti žarko solnce, posveti v globine njih src, preženi jim s svojimi žarki tisočletni mrak in gnev iz njih duš, da se razvesele in porajajo ob prazniku svojega duševnega prerojenja. A. B.: Naši grobovi. Tudi v minulem letu je posegla smrtna kosa v vrste naših odličnih rodoljubov in rodoljubkinj ter nam pokosila mnogo najboljših. Vseh takih žrtev tu ne moremo naštevati, posebno ne tistih, ki smo jih izgubili v ugrabljenem) ozemlju. Le rieka- Dr. Karel Triller. terim, splošno znanim pokojnikom bodi postavljen s temi vrsticami skromen spomenik, a tudi vsi drugi, ki so delovali in žrtvovali za narod in domovino, ostanejo potomstvu v trajnem, hvaležnem spominu. Fran Voglar, ravnatelj drž. ženskega učiteljišča v Mariboru, je umrl nagloma dne 17. okt. 1925 v mariborski bolnici, star šele 48 let. Pokojnik si je pridobili z vsestransko marljivostjo nevenljivih zaslug za mariborske Slovence. Po prevratu je postal tajnik Narodnega sveta, bil poklican v višji šolski svet, pozneje tudi v začasno narodno predstavništvo. Član glavnega odbora CMD je bil izza leta 1918 do smrti. Ruska Frankovičeva, moditska v Trbovljah, je umrla istotam, dne 6. dec. 1925. Pokojnica je bila verna sotrudnica nepozabne Dimnikove mame pri narodnem delu in 10 let neumorna blagajnica ondotne CM podružnice. Fortunat Kurnik, rcvident pri ravnateljstvu direkcije drž. železnic v Ljubljani, sin znanega samouka pesnika Vojteha Kurnika, je preminil pri Devici Mariji v Polju dne 2. jan. 1926 v starosti 61 let. Pokojnik sc je v svoji marljivosti, nadarjev nosti in vestnosti povzpel od vratarja do čina višjega uradnika. Kot navdušen pristaš jugoslovenske ideje je bil po izbruhu vojne na brezimno ovadbo aretiran in zaprt na ljubljanskem Gradu, nato pa v Gradcu. Tam si je nakopal kal smrtne bolezni. Z navdušenjem je sodeloval pri mnogih narodnih društvih; posebno pri srcu mu je bila naša šolska družba. Za družbeno 251etnico je založil očetovo pesnitev »Kralj Rastislav in sv. Ciril« ter celo naklado podaril Družbi. Od njega je prejela Družba v dar zaboj papirja in krasno zbirko mineralij. Dr. Frau Žižek, mnogoletni predsednik izven-akademične CM podružnice v Gradcu in dvakratni pokrovitelj Družbe, je umrl kot polkovni zdravnik v p. v Gradcu dne 16. jan. 1926, star 82 let. Pokojnik je bil tudi mnogo let predsednik podpor, društva za visokošolce v Gradcu. Fran Presečnik, notar in župan na Vranskem, nas je ostavil v najlepši moški dobi dne 16. febr. 1926. Pokojnik je bil v svojem okraju duša vsega Vida dr. Horvatova, narodnega dela; že leta 1911 je bil tajnik ondotne CM podružnice. Ivan Velkavrh, nadporočnik v p. in posestnik v Ljubljani, je umrl dne 5. marca star 82 let. Mnogo let je bil v odboru CM podružnice za šentpeterski okraj, dvakratni pokrovitelj. Zapustil je 50.000 Din za narodne in dobrodelne namene, od teh 4000 Din naši Družbi. Blaž Tominc, nadučitelj v Globokem pri Brežicah, agilen narodni delavec, soustanovitelj ondotne CM podružnice, je umrl dne 15. marca 1920. t Ga. Jelisava Zadravčeva roj. Srkuljeva, soproga znanega narodnega dobrotvora Jakoba Zadravca v Središču, nas je zapustila istega dne, t. j. 15. marca. Gabrijel Thaler, odbornik vseli narodnih društev v Železnikih, večletni odbornik ondotne CM podružnice in pokrovitelj, je preminil dne 21. marca 1926. leta. Fran Šlibar, do svoje ohromelosti vodja vsega narodnega gibanja v Selški dolini, je odšel v večnost dne 31. marca 1926. Pokojnik je bil ustanovitelj CM podružnice v Selcih in njen delavni predsednik izza leta 1886. do bolezni. Ga. Albina Kapusova. V Celju je umrla dne 8. aprila 1926 v visoki starosti 87 let. Rojena Celjanka iz znane Goriškove rodbine je bila pokojnica prva odločno narodno zavedna in neustrašena Slovenka v Celju. V 70. letih, ko sc je začela v Celju zbujati narodna zavest, je bila njena hiša (soprog je bil dokaj hnovit trgovec) zbirališče narodnega dela. Pri nji se je osnovala Celjska čitalnica in so se pripravljali narodni tabori (Žalec, Ljutomer); v njeni hiši so se zbirali odlični buditelji in voditelji, kakor dr. Štef. Kočevar, dr. Toman, Božidar Raič i. dr., ona je dajala pobudo za ustanavljanje raznih narodnih in kulturnih društev, med temi tudi za obe podružnici CMD v Celju in za mnoge v okolici. Ga. Ivana Begova roj. Praprotnikova, mestna učiteljica v pokoju, hči prvaka slovenskih pedagogov pokojnega Andreja Praprotnika, je umrla v Ljubljani dne 15. aprila 1926. Pokojnica je bila mnogo let tajnica in odbornica šentjakobsko-trnov-ske ženske CM podružnice in tudi pokroviteljica Družbe. Anton Slatnar, lastnik tiskarne in trgovine v Kamniku, je izdihnil istotam dne 16. maja 1926. Pokojnik je bil navdušen rodoljub, ki ga ni pogrešalo nobeno narodno društvo. Par let je bil podpredsed- nik kamniške moške podružnice CMD, ob ustanovitvi .IM pa je postal član njenega glavnega odbora. Dr. Karel Triller. Dne 22. maja 1926 smo spremili iz Ljubljane v Škofjo Loko lk večnemu počitku nenadoma preminulega odvetnika drja K. Trillerja, Dr. Fran Jurtela. širom domovine znanega, zaslužnega voditelja. Pokojnik je bil mnogo let član nadzorstva CMD, ljubljanski podžupan, dež. poslanec in odbornik, predsednik raznih gospodarskih in kulturnih zavodov. Družbi sv. CM je volil 10.000 Din. Ga. [Vida dr. Horvatova. Dne 2. junija 1926 jc zatisnila v Ptuju za vedno oči ga. Vida dr. Horvatova, soproga tamošnjega odvetnika g. dr. Tome Horvata. Izza zgodovinskega leta 1908., ko so v Ptuju napadli domači in tuji podivjani nemškutarji Slovence ter je tekla po ulicah slovenska kri, je bila s kratkim presledkom predsednica ženske podružnice CMD do svoje prerane smrti. Ob njenem grobu je po naročilu CM podružnic govoril g. dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju, rajnki gospe poslovilne besede: Zopet so nam grobovi vzeli odlično osebo iz vrst naših narodnih delavcev. Rajna gospa je umevala svoje poslanstvo, dano ji od narave in naroda. Kot hčerka znane Lapajneve rodbine v romantičnem Krškem je prejela vsestransko umsko in zlasti srčno izobrazbo. Obdarjena vrh tega z naravnimi darovi je bila izprva dika učiteljskega poklica. Ko jc pozneje postala soproga, jc osrečila s svojimi vrlinami soproga in dcco. Bila je vzorna soproga in vzorna mati. Obzorje pokojnice, njena ljubav in skrb pa niso mogle ostati posvečene samo ožji rodbini, obsegale so tudi širjo rodbino, t. j. — narod. Na zunaj se je to kazalo v prvi vrsti v njenem delovanju za vzvišene smotre CMD. Skrb za vzgojo naše, potujčevanju izpostavljene dece je bila pokojnici resna življenska naloga. Poudarjam, da je bila 'pokojnica |gibna sila,« prava voditeljica in najodločnejša delavka v naših narodnih institucijah. V prvi vrsti je njena zasluga, da sta ptujski podružnici CMD s svojimi uspehi dosegli v celi naši Sloveniji drugo mesto med vsemi podružnicami, čeprav je njun delokrog po svojem prebivalstvu majhen in reven. Pokojnica je bila idealistka čistega kova, kakršno je mogla roditi in vzgojiti le vojna doba narodnega preporoda, v kateri sc je razumništvo odlikovalo po poletu misli v pogledu na življenje in na njegova vprašanja. Bila je plemenitega značaja. Zaradi teh njenih lastnosti so jo oboževali prav tako naši kmetje in viničarji v divnih naših Halozah, kjer jc mnogo gospodarila na domačem posestvu, kakor mi meščani, ki smo sodelovali z njo v naših društvih. A ni je več med nami. Vzeli so nami jo grobovi, vzeli že v 48. letu njenega življenja. Njeni materinski skrbi se je zahvaliti, da so bili revni otroci mestnih osnovnih in meščanskih šol vsako leto obdarovani. Tudi mestni ubožci so bili deležni njene dobrotljivosti. Radi tega so radi prispevali vsi sloji obeh narodnosti našega mesta. Gospa, prerano ste zapustili soproga, deco, nas Cirilmetodarje in narod. Najboljša izmed nas ste šli prva od nas. Škodo bodo trpeli vsi — zlasti pa potujčevanju izpostavljena dcca. Ostanete nam vzor idealne rodoljubke, žene in matere. Spomin na Vas nas bode bodril, da bodemo izvrševali naše narodne dolžnosti. V svojih delih boste živela med nami nadalje. Slava Vašemu spominu!« Artur Lokar, notar v Ajdovščini, je umrl dne 16. junija 1926. Po vsi Vipavski dolini jc vodil pokojnik narodno, kulturno in gospodarsko organizacijo. Ajdovski CM podružnici je predsedoval do izpraznitve Goriške. Dr. Fran Jurtela je preminil na Vidov dan 1. 1926. Skoro vse svoje življenje je deloval v Ptuju, najprej kot koncipijent, potem kot odvetnik. Vedno je stal v prvih vrstah narodnih borcev. Po njegovem prizadevanju je prišel ptujski okrajni zastop iz nemških v slovenske roke. Svojemu narodu je marsikaj izposloval, ko jc bil 23 let poslanec v graškem deželnem zboru in 15 let namestnik deželnega glavarja. Da bi gmotno podprl svoje rojake, je ustanovil v Ptuju Hranilnoi in posojilno društvo. Čitalnici in podružnici CM je načeloval dolgo vrsto let. Slovenskim dijakom je bil velik dobrotnik. Njegovo neumorno narodno delovanje je bilo nekoliko poplačano s tem, da je po prevratu postal prvi slovenski načelnik ptujskega mesta, dotedanjega nemčurskega gnezda. Otmar Golob, notar v Kozjem, je odšel od nas dne 21. julija 1926 v najlepši moški dobi. Pokojnika smo dobili v odborih vseh društev, kjer je bilo treba delati in svetovati. Pri kozjanski CM podružnici je bil mnogo let tajnik, oziroma predsednik. Ga. Mina Schellova, roj. Pernatova, soproga šolskega upravitelja, ozir. srcskega .nadzornika, je Fran ČrnagoJ. umrla v Slov. Konjicah dne 7. julija 1926. Pokojnica je bila že v svoji mladosti navdušena Slovenka, kair je bila velika izjema v njenem rojstnem kraju, v popolnoma ponemčenem trgu Sv. Lovrenca na Pohorju. Kot dekle je ustanovila leta 1902. CM podružnico, ki jo je vodila kot tajnica do svoje množitve 1911. Kot izborna pevka je ustanovila ženski pevski zbor, ki je nastopal pri raznih prireditvah na korist naši šolski družbi. Joško Otoničar, šef odseka poštne hranilnice v Ljubljani, je nagloma preminil dne 17. junija 1926. Kot poštar v Črnomlju je bil več let zelo delaven odbornik ondotne moške CM podružnice. Gdčna. Brigita Souvanova, hči odlične ljubljanske meščanske rodbine, 'je umrla dne 13. septembra 1926. Pokojnica je celih 15 let (od 1895 do 1910) marljivo sodelovala v odboru šentjakobsko-trnovske ženske CM podružnice v Ljubljani kot tajnica, oziroma podpredsednica. Fran Črnagoj, bivši šolski upravitelj, naposled nadzornik šolskih vrtov, nas je zapustil dne 15. septembra 1926, star 61 let. Pokojnik je bil vzor marljivega in neustrašenega rodoljuba starega kova, zelo čislan vzgojitelj in pisatelj, izreden strokovnjak v sadjarstvu, vrtnarstvu in čebeloreji. V glavno vodstvo naše šolske družbe je bil kot zastopnik učiteljstva nepretrgoma voljen izza leta 1906. do 1923., torej celih 17 let. V vodstvenem odboru so sc radi vpoštevali njegovi predlogi. Že v času, ko je bilo učiteljstvo sramotno plačano, si je pokojnik tako-rekoč 'od ust pritrgal 200 kron za pokroviteljnino Družbe sv. Cirila in Metoda. Flor. Rozman, učitelj v pok. in posestnik v Krškem, je umrl dne 21. septembra 1926, star 75 let. Pokojnik je bil navdušen rodoljub, ki je deloval pri raznih narodnih društvih. Krški moški CM podružnici je bil mnogo let marljiv blagajnik. Anton Hafner, posestnik in trgovec v Železnikih, je umrl 11. oktobra 1926. Bil je mnogoletni predsednik ondotne CM podiružnice in odbornik, oziroma član vseh tamošnjih narodnih in naprednih organizacij. Rojen 5. januarja 1847 v Škofji Loki se je v mladosti naselil v Železnikih, kjer je bil nad 40 let fužinski direktor bratov Globočnikov. Jako uspešno je vdejstvoval na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju, deloval svojčas v občinskem odboru in zlasti pospeševal razvoj in procvit hranilnice in posojilnice. Iz nič sc je povzpel do uglednega veljaka — v vsem zgled pridnosti, vztrajnosti in ne-omahljive volje, točen kot ura v svojih opravilih. Anton Hainer. natančen v besedah, delaven kakor mravlja, varčen kakor hrček, živ zgled' izvrstnega gospodarja. Ohranjen mu bodi časten spomin! — Dr. V. R. Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. XLI. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXXVII. velika skupščina v Rogaški Slatini, dne 19. septembra 1926. Rogaška Slatina, biser Slovenije, odičona z državnimi in narodnimi zastavami, je sijajno sprejela letošnje skupščinarjo v svoje cvetoče krilo. Tako številne vdeležb.ei tega vsakoletnega .narodnega praznika, ni bilo že od družbenega 251etnega jubileja leta 1910. Od blizu in daleč so prispeli ljubitelji naše ogrožemei mladine, zastopniki podružnic, razsejanih po vsej Sloveniji. Večino vdeležencev je pripeljal zjutranji vlak. Na kolodvoru jih je pozdravila šolska mladina in številna1 množica. Z godbo je krenila pestra .povorka pred Zdraviliški dom, kjer sta v imenu šolske mladine deček in deklica izročila s prisrčnim nagovorom družbenemu predsedniku in podpredsednici cvetna šopka. V mali dvorani Zdraviliškega doma se je vršilo ob 10. dop. zaupno zborovanje, kmalu po 11. uri pa, so se otvorili prostori velike dvorane, katere sijaj je povzdignila še okusna ozaljšava, in .pričela se je 37. velika skupščina, ki jo je otvoril vladni svetnik g. Andrej Senekovič. Predsednikov govor. Velecenjene dame! Velespoštovani gospodje! Otvarjam 37. veliko skupščino naše šolske, družbe, kometatiram njeno sklepčnost ter Vas vse srčno pozdravljam. V posebno čast si štejem, da morem v naši sredi pozdraviti' gg.: ravnatelja drja Št er a, ki je dal na razpolago lepe prostore za zborovanje, zastopnika ljubljanskega velikega, župana drja Lončarja, zastopnika mariborskega velikega župana drja Poljanca, srezka poglavarja drja Hrašovca in drja Tratenja k a, brežiškega' župana drja Z d o 1 š k a, konjiškega župana notarja .1 e r e.b a, zastopnika slatinske občine drja K o 1 t e r e r j a, starega Cirilmetodar.ja župnika Ivana Vrhovnika, zastopnike časopisja, narodno ž e n s t v o, gospo Šen. tjurčevo iz Trbovelj, zastopnike po d r u ž n i c, posebno one, ki so morali še včeraj na pot. Velecenjeni! Meseca julija tega leta je preteklo 40 let, kar je CM družba v Ljubljani imela prvo glavno skupščino. Loto« praznujemo torej jubilej 401etnega narodno-obrambnega delovanja naše družbe na šolskem polju. Čemu je bila CM družba ustanovljena, Vam je gotovo znano. Nemci in Italijani so si bili ustanovili dve šolski družbi: »Deutsoher Schulverein« in »Pro Patria«, sedaj »Lega Nazionale« z namenom, da po slovenskih pokrajinah ustanavaljata nemške, oziroma laške šole, v katere se bodo vabili in lovili slovenski otroci' z namenom, da se potujčijo svojemu narodu, da jih narode 1'enega te svojemu rodu. Da bi tvorila neko protiutež tema društvoma in slovensko deco kolikor mogoče varovala potujčenja, je bila ustanovljena CM družba1. Na prvi skupščini, na kateri je bilo zastopanih že 25 podružnic, je bil izvoljen za prvomestnika monsignor T o m o Z u p a n, ki je potem navzlic brezštevilnim napadom na Družbo in njenega prvomestnikai vodil Družbo celih 2t let ter si s svojim neumornim delovanjem za CM družbo in slovenski narod sploh stekel nevenljivih zaslug. Pričakovati je bilo, da bodo CM družbo, ki se ne briga za politična dnevna vprašanja, marveč ima nalog, da po svojih zavodih in z raznimi podporami rešuje slovemskomladinojpred potujčevanjem, podpirali im za njo delovali vsi Slovenci me glede na politično pripadnost posameznikov. Žalibože je to delovanje trajalo le malo časa, niti celi dve leti ne. Takozvana katoliška stranka je kar naenkrat začela trditi, da se CM družba briga pač za narodnost, da pa pušča vero v nemar. Že leta 1888. je v »Zgodnji Danici« izšel »Rahel migljaj za Ciril Metodovo družbo«, kjer pisatelj doslovno pravi: /Kar se sv. vere tiče, nismo brali, da bi se na shodih povdar-jala; kakor da bi bila narodnost gospa in mati, vera pa bolj pastorka- ali dekla«. Taki napadi, da CM družba vero zanemarja, so se odslej ponavljali zdaj tu, zdaj tam. Najhujši napadi pa so se začeli, ko je dr. Anton Mahnič v Gorici začel izdajati »Rimskega katolika«, v katerem je narodnost proglasil za nekaj poganskega ter izjavil, da je vera edino in prvo, za kar bi morala CM družba delovati. V -»Rimskem katoliku« je leta 1892. dr. Pavlica celo zahteval, da bi se škofu po zgledu katoliškega Schulverelina morala priznati tudi oblast o družbeni iinovini v slučaju razpada Družbe. Katoliška stranka je na prvem katoliškem shodu leta 1892. izrecno zahtevala, da CM družba opusti sivoj prvotni namen [»omagati ogroženim rojakom na mejah z ustanavljanjem slovenskih šol, in da namesto teh v Ljubljani potrosi svoje skromne novce za učiteljsko katoliško semenišče, potem za pripravnico in naposled za katoliško gimnazijo. Na tem shodu je bil sprejet tudi predlog, da naj Slovenci brezpogojno podpirajo nemško katoliško vseučilišče v Selnogradu. Na napade katoliške stranke (na napade v nemških m laških listih vodstvo v obče ni reagiralo) je družbeno vodstvo po listih odgovarjalo, da je CM družba ustanovljena zato, da v narodno ogroženih krajih varuje slovensko deco potujčevanja, da GM družba po svojih pravilih ni nikaka verska bratovščina, da pa doslej ni storila ničesar, kar bi bilo proti katoliški veri. Pa vsi ti protidokazi niso ničesar zalegli, kakor tudi ne dejstvo, da se je družbeno vodstvo škofom šlo osebno poklonit. V očeh katoliške, zdaj Slovenske ljudske stranke je CM družba brezverska, ter se je nji napovedal neizprosen boj. Do popolnega preloma med Slovensko ljudsko stranko in CM družbo je prišlo na družbeni veiliki skupščini v Bohinjski Bistrici leta 1907., na kateri sem bil jaz v svoji odsotnosti in proti svoji volji z 247 glasovi od 200 oddanih (med njimi so bili 4 neveljavni), izvoljen za družbenega prvomestnika. Kaj je storila na to slovenska javnost? Vse kar je imelo v sebi kaj narodnega čuta in tudi le nekoliko poznalo delovanje napadalnih šolskih društev, v prvi vrsti nemškega Schulve-leina, ki je celo v Ljubljani vzdrževal otroški vrtec in štiri-lazredno deško ljudsko šolo, se je začelo zanimati za našo CM družbo. Število podružnic je naraščalo od leta do leta in prav tako so naraščali tudi družbeni dohodki, posebno važno je bilo dejstvo, da se je začela akademska mladina brigati za Družbo ter je s svojo agitacijo med ljudstvom veliko pripomogla k njenemu razvoju. Ko je družbeni odbor leta 1908. nastavil se dva potovalna učitelja, je število podružnic od leta 1907. do leta 1910. narasti© od 115 na 211 in potem polagoma celo na 280. Ko je Slovenska ljudska stranka zapazila, da se CM podružnice ustanavljajo po raznih krajih na deželi, je objavila v »Slovencu« dne 7. febr. 1910 članek z naslovom »Ciril-Meto-darija«, ki ga moramo označiti kot najgrši in najzlobnejši napad, ki se je doslej izvršil na kako slovensko društvo. V tem članku se poživljajo vse katoliške organizacije na brezobziren boj zoper liberalno »Ciril-Metodarijo«; vse naj se zedini zoper Družbo sv. C. in M., ki je protinarodna in strup za narodno idejo. Tudi ljubljanski škof dr. Jeglič je na shodu dekanov dne 30. marca 1910. svojo duhovščino prav resno svaril pred CM družbo, češ, da je prišla v roke verskih in cerkvenih nasprotnikov, ki hočejo Družbo porabiti v politične namene. Pa navzlic tern v resnici neutemeljenim napadom se je Družba krepko razvijala in njeni dohodki so se množili od leta do leta. Družbeno vodstvo pa jel svesto si svojega smotra, predpisanega mu po pravilih, ustanavljalo nove otroške vrtce in osnovne šole ter jih po možnosti razširjalo v popolnem prepričanju, da se pri tem poslu ni v ničemer pregrešilo z;oper krščansko vero in v prepričanju, da s svojim delovanjem izvršuje le svojo narodno dolžnost. Kakor doslej bo družbeno vodstvo v smislu svojih pravil vsestransko podpiralo in pospeševalo slovensko šolstvo in prosveto. Danes ob 401etnem jubileju si dovoljujem 'častite skup-ščiuarje opozoriti na en vir dohodkov, s katerim se CM družba odlikuje med vsemi slovenskimi društvi. To so dohodki volil posameznih prijateljev Družbe. Kot prvi je leta 1886. umrli ljubljanski meščan in posestnik Josip Rozman Družbi volil 200 K. Polkovni zdravnik v pokoju dr. Lovro Čuček, ki je umrl leta 1890., je Družbo imenoval glavnim dedičem vse svoje imovine, hiše s kletjo in vinogradom ter je Družba dobila izplačanih nekaj čez 8000 K. Leta 1892. v Škofji loki umrli sodnik dr. Fr. Škofič je Družbo imenoval svojim dedičem. Po' odštetih volilih je dobila 1937’94 K. Jurij Vrečko, hišni posestnik in trgovec v Gradcu, jei v svoji oporoki dne 24. nov. 1896 volil Družbi svojo hišo v Gradcu, za katero je Družba po odbitku pristojbin in drugih izplačil prejela 55.310 K. To je naijivečje volilo, ki ga je1 Družba do tega časa dobila. Leta 1897. v Presiti umrli župnik Martin Derčar je Družbi volil 4411’50 K. Slovenski pesnik dekan Ivan Vesel, ki je umrl meseca dec. 1900, je CM družbo, postavil za glavno dedinjo in je Družba prejela poleg gotovine 3859’31 K vso njegovo knjižnico. Luka. Kenda, posestnik v Kropi in Zapužah, je volil Družbi 40% svojega premoženja, kar je dalo 1996’92 K. Poleg imenovanih je še Družbi v dobi od ustanovitve do leta 1901. volilo 6 gospodov po 1000 K. Vsa doslej navedena volila znašajo 81.705’44 Din. Mnogo izdatnejša pa so volila, ki jih je CM družba prejela od leta 1908. dalje, to je od tistega časa, ko je Slovenska ljudska stranka Družbo začela bojkotirati. In sicer je družba kot dedinja prejela: Leta 1910. in 1911.: po Viljem Polaku 44.47874 Din; leta 1910. in 1911.: po Karolu Kotniku 161.665’08 Din; leta 1911.: po Mariji Vilharjevi 27.100 Din; leta 1912.: po Ivanu Fabjančiču 9940’31 Din; leta 1913.: po Francu Bahiču 2000 Din in hišo vredno 200.000 Din; leta 1914.: po Franu Škerjancu 413’44 Din; in hišo vredno 8000 Din; leta 1916.: po Antonu Poljšaku 2553’94 Din; leta 1923—1924 po dr. Josipu Georgu 264.111.74 Din. Skupaj 512.263.25 Din in 2 hiši vredni 208.000 Din. Raznih manjših volil pa je Družba v dobi izza leta 1907. do vštetega 1925. prejela v znesku 46.341’21 Din. Dne 8. junija 1924 umrli dr. Jakob Pirnat, graščak v Lazih pri Velenju, je CM družbo imenoval svojim glavnim dedičem. Koliko njegove imovine bo ostalo Družbi, se ne ve, ker precej zamotana zapuščinska: razprava doslej ni končana. Od lanske velike skupščine sem je zopet nekoliko prijateljev družbe umrlo, ki so se je spomnili s posebnimi volili. Ti so: dr. Josip Sernec v Celju s 1000 Din, Avgust Tomažič, posestnik in, trgovec v Ljubljani, s 1000 Din, Ivan Ambrož, su-perior vojne mornarice, s 500 Din, Ivan Elsbacher, posestnik v Laškem, z 250 Din, gospa Josipina Arkova v Zagrebu z 2500 Din, dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani, z 10.000 Din in Ivan Velkavrh, nadporočnik v pok. v Ljubljani, kojega volilo še ni določeno; dr. Rihard Bergman v Žalcu, ki jei postavil našo Družbo za nadomestnega dediča in sicer na polovico. Te dni je umrl nadzornik šolskih vrtov Fran Črnagoj, ki je bil mnogo let marljiv družbeni odbornik. Pa tudi drugih prijateljev, solrudnikov in dobrotnikov CM družbe je bilo večje števiio tekom zadnjega leta poklicanih s tega sveta, katerih imena pa mi niso vsa znana. Vsem ohranimo hvaležen spomin! Velecenjeni »kupščinarji 1 Vas pa vljudno vabim, da v počaščenje vseh doslej umrlih dobrotnikov in podpornikov Družbe, posebno onih, ki so se je spominjali z volili, blagovolita vstati s svojih sedežev ter jim trikrat zaklicati: Slava, slava, slava! Sedaj pa prestopimo k reševanju dnevnega reda. Velecenjeni skupščinarji blagovolite iz poročil družbenih funkcijo-nr.rjev razvideti, da CM družba še vedno deluje v smislu svojih prvotnih pravil. Obenem pa Vas prosim, da odkrito javite, ako v enem ali drugem oziru ne soglašate z delovanjem vodstva in da stavite svoje predloge, kako bi se dalo družbeno delovanje pospešiti. Pozdravi. Po predsednikovem govoru, ki so mu zborovalci navdušeno pritrjevali, je pozdravil skupščino v imenu zdraviliške uprave in slatinske CM podružnice g. ravnatelj dr. Š t e r. Nato je povzel besedo načelnik prosvetnega oddelka v Ljubljani g. dr. Lončar, pozdravil zborovanje v imenu ljubljanskega velikega župana in naglašal, da je CM družba izmed' najstarejših in najpomembnejših društev, ki si jih je slovenski narod ustvaril v borbi za svoj obstanek. Kakor je prva tisočletnica blagovestnikov sv. C. in M. vzbudila leta 1863. Slovensko Matico, tako nam jel Metodov smrtni jubilej leta 1885. dal Družbo sv. C. in M. Ta družba dela, v imenu kulture in miru in ne v imenu nasilja. D\e poti sta, po katerih se narodi lahko uveljavijo: ena ie pot nasilja, druga pa jel pot kulturnega dela in kulturnega sožitja. Družba CM si je izbrala drugo pot, ker se je zavedala, da nasilje ne rodi trajnih uspehov. To je tudi prvi vzrok, zakaj moramo iti mi Slovenci po tej poti. Drugi vzrok pa je tudi v tem. da smo Slovenci maloštevilni in bi ne mogli z nasiljem mnogo opraviti. Znameniti govor je sklenil z vzklikom: Ta družba, ki ljubi svoje in spoštuje tuje, naj živi! — Prav tako krasni so bili pozdravni govori gg.: prosvetnega nadzornika drja Poljanca v imenu mariborskega velikega župana, sreiskega poglavarja iz Šmarja pri Jelšah drja II r a š o v c a in drja K o I-t er er ja v imenu slatinske občine, Sokola in čitalnice. Nato je poročal družbeni tajnik g. ing. Janko M učit o v š e k. Tajnikovo potočilo je uvodoma naslikalo krasen razvoj Družbe, ki je dosegla svoj višek pred izbruhom svetovne vojne tako glede na vzdrževane šole in vrtce, kakor tudi glede na požrtvovalnost članstva. Opozarjal je na to, da Družba ni stremela samo za nabiranjem denarja, marveč je vršila svojo nalogo v vzgojnem smislu med vsem svojim članstvom. Izpostavljena je' bila često srditim napadom ne le od strani naših narodnih nasprotnikov, temveč celo od strani slovenskih stranic. Lahko pa rečemo, da je bilo usodno pobijati idejo, ki jo je zastopala naša družba in lahko trdimo, da je bil koroški plebiscit le posledic« teze, da ie' narodnost poganstvo ter da je stranka katoliških shodov s pobijanjem Družbenih idej in ciljev napravila našemu Korotanu že pred desetletji neprecenljivo škodo. Kakšno je stanje naših bratov onstran granic? Onstran Karavank je stanje ostalo isto brez vsakih iz-prememb, kot smo ga očrtali na zadnjih glavnih skupščinah Od 85 šol, ki se nahajajo mi slovenskem ozemlju Koroške, im« faktično velika večina popolnoma nemški pouk in na ostalih je slovenščina za dekoracijo in to vkljub raznim pro-klamacijam, da so te šole utrakvistične. Po teh šolah uče ljudje, ki slovenski sploh ne znajo; one učitelje, ki so služili na koroškem pod jugoslovansko upravo, pat se koroška deželna vlada brani vzeti v službovanje. V koroških šolah slovenskega otroka še vedno ubijajo in mu skušajo materinščino prisluditi. Slovenski otroici se na koroških šolah ne naučijo niti slovensko čitati, niti pisati. Devetdesettisočem koroških Slovencev hočejo vzeti možnost čitanja slovenskih knjig in časopisov in to je glavni smoter avstrijske šolske uprave. Ali je treba za tako ugotovitev posebne šolske komisije, ki jo jei izvoljl pred kratkim deželni zbor koroški? Talce komisije so že bilo in niso prinesle nikdar nič pozitivnega. Mi bi želeli 1 e e n odgovor, na lcn-telrega naj prej omenjena komisija odgovori: Ali se na 85 šolah, ki se nahajajo na južnem Koroške m in ki ležijo na ozemlju koroških Slovencev, otroci naučijo popolnoma slovensko čitati in pisati ter se izobražuj'el jo v svojem materinskem jeziku v enaki meri, kot v nemščini? Samo odgovor na to priprosto vprašanje pričakujemo, ki naj ga šolska komisija koroškega deželnega zbora izda. Do takega priprostega vprašanja ter povoljne rešitve nanj nima pač nilcdo večje pravice, kot prav mi, Jugosloveni, kajti ravno Jugoslavija je šolstvo svojih državljanov nemške narodnosti rešila z vso pravičnostjo: v Sloveniji pride na Nemce relativno večje število šol, kot na Slovence, v Vojvodini pa je netmško šolstvo nastalo šele po prevratu v naši lastni državi in z našimi državnimi sredstvi. Onstran Snežnika, do katerega so prišli z belimi zastavami, 3e vršijo nad našim narodom nečuvena nasilja. Z belimi zastavami in z lepim proglasom na Slovence so prispeli. Ta proglas so razpečavali po vsej zemlji, ga nabijali na stene in so ga morali, ponekje celo v cerkvi s prižnice oznanjati: >.Slovenci ! Italija, velika država svobode, Vam da iste državljanske pravice, kakor vsem drugim svojim državljanom, Vam d a šole v Vašem jeziku, več, kot Vam jih je dala Avstrija. Italijansko kraljestvo, veliki italijanski narod, ki je sam uničil gospodarstvo Avstrije, Vas bo ščitil z vsemi svojimi močmi. Italija se ni vojskovala in ni zmagala samo za svobodo svojega naroda, marveč za svobodo vseh od Avstrije tlačenih narodov . . . Slovenci, bodite uverjeni, da mogočna in zmagovita Italija skrbi za svoje državljane kateresibodi narodnosti .. .« Razen takih razglasov so se čule v enakem smislu izrečene izjave resnih odgovornih italijanskih državljanov. Tako je dne 27. sept. 1919 tedanji zunanji minister in sedanji predsednik italijanskega senata Tittoni slovesno v senatu izjavil: »Z nami združena ljudstva druge narodnosti naj vedo, da m: z zgražanjem odklanjamo sleherno misel tlačenja ali raznarodovanja in naj vedo, d a bodo njihov jezik in njihove kulturne institucije spoštovane...« In kaj se je zgodilo? Komaj: so bile bele zastave zvite, že jei bilo zatvorjenih vseh 40 zasebnih ljudskih šol, ki sta jih ljubljanska in istrska Družbi sv. C. in M. ustanovili izključno za naš rod v Primorju, kateremu avstrijske vlade in deželne oblasti v premnogih krajih niso pri poznale pravice do osnovnih šol. Ni še bil proglas, ki je obetal več šol v našem jeziku, kot jih je dala Avstrija, dodobra razglašen, že so poitalijančili vse-polno naših osnovnih šol, posebno v Istri; vrh tega so jih celo vrsto zatvorili odnosno pustili brez pouka. Ko je Tittoni v italijanskem senatu svečano označil svobodo drugim narodnostim ter preklinjal sleherno misel tlačenja in raznarodovanja, je že kalilo nesrečno in aramiotepal.no seme najhujšega tiranstva nad našim narodom onstran Snežnika. Kraljevi dekret z dne 1. okt. 1923., ki je poznan pod imenom G e n t i 1 i j e v a šolska reforma, je sad nerazumljivega šovinizma1. Ta reforma, ki pač tega imeina ne zasluži, je uvedla z letom 1923/4 po vseh prvih razredih laščino kot učni jezik ter nato postopoma vsako naslednje leto v naslednjih višjih razredih, tako da v preteklem šolskem letu ni bilo več slovenskih tretjih razredov, letos pa so tudi četrti razredi že povsem italijanski. Ker pa ima malokateri kraj štiri-razrednico, je s tem italijanizacija vsega ljudskega šolstva onstran Snežnika izvršena. Razen 40 privatnih naših šol, ki so bile zalvorjene takoj ob zasedbi in od katerih sta bili pozneje samo dve otvorjeni, so naši bratje izgubili z Gentilijevo reformo zadnje ostanke svojega narodnega šolstva; to se pravi, da so naš jezile pognati iz 188 naših šol na Goriškem, iz 15 naših šol na Tržaškem, iz 222 naših šol v Istri in iz 65 naših šol na Notranjskem, skupaj torej 490 iz našiti osnovnih šol, kjer se je ob pričetku svetovne vojne poučevala naša deca v našem jeziku in katero število šol še ni bilo zadostno visoko z ozirom na naše potrebe in kulturne težnje. Vpričo teh strašnih dejstev in pretresljivih številk so težko razumljivi še naslednji čini. Ko so bili po Gentilijevi šolski reformi poitalijančeni vsi prvi razredi, niso mogli ostali razredi rabiti slovenskih šolskih knjig, kajti šolska oblast je aprobirala leto za letom knjige, za oni razred, ki je bil po kraljevem dekretu pravkar odpravljen. Lani je bila odobrena čitanka do vštetega 3. razreda, ali teh razredov več ni bilo. Za letos pa, ko jel odpravljen 4. slovenski razred, lahko- v kratkem pričakujemo aprobirauje čitanke tudi zai ta razred. Ker je bil naš jezik docela izgnan iz javne šole, so skušale družine same nadomestiti ta pouk. Tudi proti takemu pouku so oblasti nastopile. Na Tolminskem in Vipavskem so aretirali in ovadili sodišču mlada dekleta in fante, ki so zbirali okoli sebe po pet ali celo manj šolskih otrok in so ž njimi čitali slovensko besedo. Napad je bil naperjen tudi prilogi »Za našo decoc, ki sta jo prinašali »Edinost« in »Novice«. Najbolj jasno pa govori okrožnica, ki jo je razposlala italijanska šolska oblast in ki med drugim pravi: »Ker se je v zadnjem času ugotovil v nekaterih krajih obstoj dveh tajnih šol, Vam naznanjam v Vaše ravnanje in strogo pažnjo, da v nobenem kraju, ki spada pod Vaše didaktično vodstvo, ne nastane nobena tajna šola, ki se največkrat skriva pod krinko zasebne šolel in ki skuša z vsemi sredstvi in na vse načine onemogočiti odredbe, ki odpravljajo slovenski jezik iz šol v novih pokrajinah.« In tako se je izvršilo in se še vedno ponavlja tu v sredini Evrope eno najogabnejših kulturnih nasilij. Toda prešerni oblastniki naj vedo, da narodi ne poginjajo vsled naredb in dekretov; njih že davno več ne bo, izginil bo celo gnev in spomin na njihova nasilstva, ostal pa bo na svoji zemlji narod naš, v k o r e n i n j e n na več kot tisočletnih svojih bivališčih in v svoji ljubavi do rodne grude nepremagljiv. — Tajnikovo poročilo je bilo brez debate v splošnem soglasju odobreno. Tajnik je prečital došle brzojavk e. Žičnim potom si> pozdravili skupščino: CM podružnica v Krškem, Jugosloven-ska Matica v Ljubljani in Manjšinski presbiro v Zagrebu. Družbeni blagajnik, predsednik notarski Zbornici g. Aleksander Hudovernik je podal potem blagajnikovo poročilo. Častita skupščina! Denarni uspeh leta 1925. 111 bil nič kaj povoljen. Družbeni dohodki so znašali v preteklem letu 878.632 Din in so se torej proti letu 1924. zmanjšali za 75 176 Din, izdatki pa 992.284 Din, torej za 110.177 Din več nego leta 1924. Izdatki prekašajo tedaj dohodke za 113.652 Din. Tudi dohodki podružnic so padli. Leta 1924. so le-ti znašali 171.269 Din, preteklo, leto pa le 157.369 Din, sol se torej zmanjšali za 13.900 Din. Prvenstvo med podružnicami pristaja tudi v preteklem letu Sentpeterski ž. podružnici v Ljubljani, ki je prispevala Družbi 36.645 Din — največja vsota, katero je kdaj dosegla kaka podružnica — za njo prednjači mestna ž. podružnica v Ljubljani s prispevkom 33.524 Din. Nadalje so prispevale podružnice: šentpeterska m. v Ljubljani 8661 Din, Brežice 8608 Din, m. podružnica Maribor 8300 Din, podružnica Grobelno, Slivnica in Šent Vid 7660 Din, Šentjakobska m. podružnica v Ljubljani 7592 Din, m. Ptuj 6660 Din, Sava. Javornik in Koroška Bela 6519 Din, ž. v Ptuju 6500 Din, Šentjakobska ž. v Ljubljani 4327 Din, m. v šiški 5200 Din, Celje ž. 4000 Din, ž. v Novem mestu 2965 Din. Čez 2000 Din je prispevalo 5 (podružnic, čez 1000 Din 16 podružnic, vse druge pa pod 1000 Din. Kaj dosežejo ']xxlružnice z intenzivnim delom, sta nam (pokazali ž. podružnica Šentpeterska, in ž. mestna podružnica v Ljubljani, ki bodita vzor vsem drugim podružnicam. Vsem podružnicam se iskreno zahvaljujem ter jih naprošam, da naj tudi v bodoče krepko podpirajo društveno blagajno. Padli so dohodki, katere redno dobivamo iz družbenih nabiralnikov, iz priodaije družbejnih razglednic in računskih listkov. Podpore občin in denarnih zavodov so padle za 6695 Din, prav tako razni darovi za 79.147 dinarjev. Obračam se na občinske zastope in osobito na denarne zavode, da upoštevajo družbeno delovanje ter nam naklonijo čim. večje podpore. Dohodek iz družbenih užigalic je bil ugoden, ker je znašal 21.900 Din, torej za 2720 Din več nego leta 1924. Tudi za narodni kolek ni pravega zanimanja; prodaja njegova nam je donesla] le 712 Din. Sedaj, ko imamo kovan denar, bi morali družbeni nabiralniki veliko več nesti. Zato naprošamo naše podružnice, da jih zopet mnogobrojno uvedejo v vseh javnih prostorih in gostilnah, kjer se zbirajo prijatelji Družbe. Razveseljivo je dejstvo, da so se nas čez dolgo časa zopet spomnili ameriški Slovenci. Prispevek 925 Din je sicer skromen; opozoriti pa moramo našo brate v Ameriki na naše delovanje in borno na ta način gotovo kaj več dosegli. Za osnovne šole in otroške vrtce je Družba izdpla 520.137 Din. Iz te okolnosti pa morete sklepati, da se je Družba zavedala svoje dolžnosti. Končni uspeh pa je, da je čista družbena imovina koncem leta 1925. znašala 1,306.544 Din iti se je torej pomnožila za 134.742 Din. Ta uspeh se je s tem dosegel, da ima Družba svoje sklade dobro naložene. Dasi nerad, smatram vendar za potrebno, da reagiran) s tega mesta na razne debate, ki so se vršile na, shodih Jugoslovenske Matice glede na našo Družbo. Na lanskem zborovanju ljubljanske podružnice Jugoslovenske Matice v Ptuju je pripomnil njen predsednik, dai z našo Družbo ni moglo priti do združenja1, ker za to še ni prišel psihološki moment. Jaz sem že na skupščini v Celju leta 1924. v soglasju z družbenim odborom označil stališče, katero v tem oziru zavzemamo in so skupščinarji soglasno odklonili vsako nameravano združitev. 0 tem se je razpravljalo tudi na občnem zboru podružnice Jugoslovenske Matice v Mariboru dne 31. marca leta 1924. Ob tej priliki se je poudarjalo, da Matica v drugih pokrajinah ne deluje, da se zlasti iz mrtvila ne more dvigniti centrala v Beogradu. To nam pove vse. Kakor smo domnevali, ni ne med Srbi, ne med Hrvati nobenega zanimanja za naše specifično slovenske težnje, za katere deluje naša Družba od svojega postanka. Srbom in Hrvatom se ni bilo nikoli boriti za narodne šole, kakor nam, kajti niso bili v svoji narodnosti nikoli ogroženi. Mi pa smo se morali boriti za svoj narodni obstanek in ustanavljati slovenske šole, katere nam je stara Avstrija dosledno odrekala, da smo s tem po možnosti varovali našo deco potujčenja. In boš to naše obrambno delo nam je naklonilo mnogo prijateljev, podpornikov in dobrotnikov. Združitev naše Družbe s podružnico Jugoslovenske Matice v Ljubljani se nam ne zdi zato ne potrebna, ne umestna. Družba ima svojo po pravilih začrtano pot, po kateri je vedno hodila in bo vedno bodila, in bo svoja1 sredstva, katera so ji blagi dobrotniki naklonili, upravljala tudi v bodoče v dosego svojih vzvišenih smotrov. Mi ne delamo nobenemu obrambnemu društvu konkurence, smo najstarejše obrambno društvo, mi pa tudi ne bomo trpeli, da se katero drugo društvo vtika v naše obrambno delo. Dovolj je dela zai vsa obrambna društva in mi ne bomo nikoli odrekli, kakor dosedaj ne, če nas bodo pozvala draga obrambna društva h kaki skupni akciji, ter želimo, da se vsako obrambno dmštvo krepko razvija in krepko deluje. Združitev naše Družbe s podružnico Jugoslovenske Matice v Ljubljani je pa končno tudi za nas zato izključena, ker je, kakor vsaka podružnica,, od glavne Družbe, tako tudi ljubljanska podružnica kot glavna podružnica Jugoslovenske Matice odvisna od svoje centrale v Beogradu. Pribiti je treba nadalje, da sme pokrajinski odbor Jugoslovenske! Matice po svojih pravilih upravljati le polovico dohodkov podružnic, glede ostalih društvenih razpoložljivih sredstev pa odločuje le v toliko v kolikor ga v to pooblašča centrala v Beogradu. Mi pa hočemo svoja sredstva upravljati pod nadzorstvom celokupnega slovenskega naroda, kateremu dajemo vsako leto obračun o svojem delovanju, ter jih uporabljati v smislu Družbenih pravil v dosego naših smotrov. V tem obziru nam ni treba, da prodamo svojo samostalnost in postanemo odvisni od kateregakoli. Združitev s podružnic«', ki je odvisna od svoje centrale, je tudi juridičuo neizvršljiva in nesmiselna, s centralo, ld nima, nobenega zanimanja za naše težnje, ker so, kakor rečeno, specifično slovenske in pomanjkanje takega zanimanja je popolnoma umevno _______ pa celo izključena. Družba bi bila po takem zdru- ženju ogrožena v svojem delovanju in obsojena na smrt, ker bi se, kakor rečeno, za njeno delovanje, in to po vsej pravici, ne zanimali ne Srbi, ne Hrvati. Upam, da je po teh pojasnilih ta zadeva enkrat za vselej za. nas, ld hočemo delati v prilog našemu narodu, definitivno končana. Letos praznuje naša šolska Družba štiridesetletnico svojega blagoslovljenega delovanja. V skromnih razmerah rojena se je razvila v mogočno drevo, ki je razprostrlo svoje veje čez vse slovensko ozemlje. Slovenski narod je umeval njeno delovanje, zato je zanimanje za Družbo ra st I o od dne dio dne. Družba se je morala boriti zoper tri sovražnike — nemški Schul-v e r e i n, S ii d m a r k o in italijansko Lego. Ce drugega ni dosegla, je vsaj zajezila in omejila pogubonosno delovanje teh društev ter odbijala nemški naval. V dveh etapah sta korakala Schulverein in Sod marka proti nam: iz Gradca proti Mariboru in Dravski dolini na Spodnje Štajersko — na drugi strani iz Celovca čez Jesenice na bivšo Kranjsko. Nemški Seli ul ver-e i n je hotel pred vsem ponemčiti Spodnji Štajer s tem, da je ustanavljal nemške šole, v katere so lovili slovenskih roditeljev otroke, ter jih skušali omamiti in potujčiti z raznimi udobnostmi, katerih jim mi skromni Slovenci nismo mogli nuditi. Pred polomom so bile na Spodnjem Štajerskem nastopne šole nemške: 39 javnih osnovnih šol, 8 zasebnih osnovnih šol, 5 javnih meščanskih šol, ena dvorazredna trgovska šola, 4 trgovske izobraževalne šole, dve izobraževalni šoli za dekleta, devet obrtnih izobraževalnih šol, ena kuharska in vzgojevalna šola, zavod za hčere, dekliški zavod, 20 otroških vricev, en dečji zavod, eno otroško zavetišče s skupaj 2(15 razredi in 13.005 učenci, oziroma učenkami. Kot stališča teh šol in zavodov so prišli v poštev nastopni kraji: Studenci pri Mariboru, Šentilj v Slovanskih Goricah, Leitersberg-Krčevina. Pekre, Pobrežje, Razvanje, Radvanje, Tezno, Ceršak, Vojnik, Štore, Ormož, Konjice, Vitanje, Šantlenart v Slov. Goricah, Sevnica, Ljutomer, Šentjernej nad Muto, Marenberg, Vuzenica, Vrate, Brežice, Rogatec, Rogaška Slatina, Šoštanj, Velenje, Hrastnik, Laško, Peklo, Pragersko, Slov. Bistrica, Slo-venjgradec in zlasti mesta Maribor, Ptuj. in Celje. V Rogaški Slatini je ustanovil nemški Schulverein leta 1898. dvorazredno zasebno osnovno šolo, katero je prevzela leta 1908. štajerska dežela v svojo oskrbo, in otroški vrtec. To so smatrali Nemci za kulturno delo. Nemški Schulverein je osobilo zato skrbel, J da so v mestih in trgih, kjer so se nahajale utrakviatične šole, ustanovile popolnoma nemške osnovne šole. Prvo nemško šolo je ustanovil nemški Schulverein leta 1886. v Sladiki gori v Slov. Goricah, katero je leta 1907. razširil v dvorazredao javno osnovno šolo. Ustanovitev te šole je, kakor trdi dr. Fran Baum v svojem spisu »Die Kulturarbeit des deutschen Sehulvereins im steirischen Unterlande« v luijigi: Sudsteiermark, napravila na severu jez proti prodiranju Slovencev. Da napravi zvezo s Šentiljem, je ustanovil leta 1910. javno zasebno šolo v Ceršaku. Leta 1889. je kupil posestvo v Šentilju in je tam ustanovil zasebno šolo, katero je prevzela deželna uprava leta 1901. z dvema razredoma v svojo oskrbo. Ker je bil Šentilj za prodiranje nemštva in germanizacijo jako važna postojanka, je to šolo s sredstvi Roseggerjevega sklada leta 1913. razširil v trirazredno. Glavno pozornost pa je obrnil Mariboru in okolici. Z izdatnimi prispevki je omogočil zgradbo šol v Leitersberg-Krčevini, v Razvanju, Radvanju, Pobrežju in Tezni. Za najbolj ogroženi kraj je smantrni Studence pri Mariboru. Z njegovo pripomočjo se je ustanovil leta 1906. nemštvi otroški vrtec in telovadnica, leta 1911. pa šestrazredna dekliška šola. Pol ure od Studencev v Pekrah je ustanovil leta 1882. enorazredno nemško šolo, katera je leta 1898. prešla v javno upravo. Omogočil je nadalje nemško šolo in otroški vrtec v Marenbergu in na Muti. V Vuzenici je poslovala do leta; 1910. utrakvistična šola, Tu je ustanovil in vzdrževal nemško zasebno šolo. Podprl je šolske stavbe v Svečini, Kapli in Gornji Konigondi. Hotel je ustanoviti tudi nemško šolo v Pesnici, katera naj bi nosila ime Otokarja Kernstocka, a jo je preprečil polom leta 1918. Omogočil je stavbo javne nemške šole na Bregu pri Ptuju in javno nemško šolo in otroški vrtec v Ormožu. V Ljutomeru je zgradil javno nemško šolo in otroški vrtec, katerega je vzdrževal, v Šentlenartu v Slov. Goricah pa je ustanovil ter vzdrževal trirazrednico, katera se je slovesno otvorila leta 1909. Utralkvistična šola v Slovenski Bistrici Schulvereinu ni ugajala, zato je stebel, da je padla ta edina utrakvistična šola v štajerskem mestu, kjer je ustanovil leta 1907. popolnoma nemško šolo. Na Pragerskem je zgradil leta 1912. šolsko stavbo večinoma za otroke železničarjev. V Peklu je ustanovil leta 1911. prvo Roseggerjevo šolo, v Gaberju pri Celju za delavske otroke leta 1906. desetrazredno javno šolo in otroški vrtec. Ta stavba je stala več nego 100.000 K. Podpiral je nemško šolo v Štorah, ustanovil otroški vrtec v Vojniku, zgradil štirirazredno nemško Solo na Laškem, trirazredno nemško šolo v Sevnici, leta 1907. trirazredno nemško šolo in otroški vrtec v Hrastniku, z izdatnimi sredstvi podprl zgradbo nemške šole v Brežicah, ustanovil leta 1903. trirazredno nemško šolo v Šoštanju in leta 1907. zasebno šolo v Velenju, Na Spodnjem Štajerskem je zgradil 17 svojih šol, za 26 šol pa dal izdatne stavbne podpore; sani je vzdrževal 13 nemških šol in C otroških vrtcev, za več nego 100 šol pa dajal redne izdatne podpore. Da pospeši germanizacijo je začel naseljevati po Spodnjem štajerskem leta 101 L. nemške otroke iz avstrijskih nemških mest in sicer, kakor trdi dr. Baum v. svojem že navedenem spisu, kot dragocen, naraščaj kmečkega in obrtniškega stanu. V Šentilju in Ceršaku so leta 1911. naselili prve nemške otroke, skupno pa v 24 krajih Spodnjega Šta-jerja. Ti naseljenci so se tako privadili slovenskega kruha, da so po polomu Avstrije, ko so bili iztirani z našega ozemlja, po noči in v megli prekoračili mejo, da pridejo zopet k svojim rednikom. Za to ponemčevaino delo je uporabil nemški Schul-verein saimo iz Roiseggerjevega sklada 1 ]/, milijona kron. ko liko po iz svojih tekočih sredstev, toga ne vemo. Tn še danes, ko smo se otresli nemškega varuštva in smo postali svobodni državljani v svobodni državi, uporablja ta nemški Schulverein in Siidmairka 80% svojih ogromnih dohodkov, ki znašajo več tisoč avstrijskih kron na leto, za germanizacijo naših mej. Roko v roki s Schulvereinom je korakala leta 1889. ustanovljena S ii d m a r k a. Njen namen je bil na slovenski zemlji naseljevati pristne Nemce iz rajha in tako, kakor pravi dr. Poek v svojem spisu »Kuturarbeit der Sttdimark im Steirischen Unterlande« v znameniti knjigi: Siidsteiermnrk — prepojiti vse med Dravo in čistim nemškim zaledjem ležeče, po jeziku me-šovito ozemlje z nemškimi naseljenci. V prvi vrsti so hoteli zgraditi mostič od Maribora čez Šentilj in Slov. Gorice do izključno jezikovno- nemškega ozemljai od Špilja naprej. Prvo naselitev Nemcev je izvršila Siidmairka leta 1906. v Šentilju, kjer je nakupila 200 oralov zemlje. Do konca leta- 1913. je naselila v Slov. Goricah 64 švatoskih družin s 368 pripadniki, katerim je odkazala v 17 občinah 1527 oralov slovenske zemlje. Lela 1908. je naselila v marenberški okolici v petih občinah 9 nemškoogrskih družin e 54 družinskimi pripadniki, katerim je odmerila 193 oralov zemlje. Posledica tega naseljevanja se je kmalu pokazala. Leta 1913. jo prišel ves občinski zastop občine Cirknice pri Šentilju v nemške roke, letai 1910. pa se je dognala pri ljudskem štetju prvič nemška večina v občinah v Slatinskem dolu, Ranzenbergu in Leitersbe-rgu. Mimo tega je vzdrževala Siidmarka v krajih, kateri so nam pripadli po mirovni pogodbi, 23 knjižnic s 23.373 knjigami. Nemške hiše sl rast le iz slovenske zemlje in opravičeno pravi Bartsch v svoji knjigi: »Das deutsche Leid«; »Oberall, \vo der Himmel die steirische Brde besonders zu lieben scheint, -sind trauliche Anwesen aius der ivendischen Erde gevvachsen«. Ni čuda, da se je Nemcem zahotelo po tem lepem slovenskem štajerskem ozemlju, na katerega so se vrgli z vso! silo, da ga nam odtrgajo in ponemčijo. Kovali so ta lepi del slovenske zemlje v nebesa, saj vzklika Bartsch: »die siidsteirische Welt iet das segnende Ausbreiten der Arme des Vatersc, »die siidsteirische Erde isfc ein Accord, eine Hanmonie des Weltwesens.« In vendar tega spodnještajerskega ozemlja ne morejo pozabiti in še vedno upajo, da ga nam bodo ugrabili o prvi priliki. Izpolnile pa se ne bodo nikdar besede, ki jih je napisal Robert Baravallo v knjigi: Siidsteiermark: »Die deutsche Seele blutete nach die-sem selbstgeschaffenen Eden und die deutsche Tatkraft wird diese Heimat wieder erobem zu Nutz und Frommen der Welt.« Zoper take sovrage se je borila naša šolska, družba v 40 letih svojega obstanka po geslu: Ne pedi naše zemlje oholemu tujcu, ki je raztegnil mrežo čez našo zemljo. Danes hvala Begu ni več ogrožena naša zemlja, vendar pa naša družba ne sme držati križem rok. Stremiti mora po tem, da zaceli rane, katere je osobilo naši mladini vsekalo nasilje naših sovragov in iztrebiti iz njenih duš nemško mišljenje. Vtrditi mora zlasti naše jezikovne meje, one pa, Id so se odtujili našemu jeziku, vzgojiti zopet za dobre Slovence. Ali bo to dosegla? Gotovo, če jo boste vsi gmotno podpirali. Okleniti se moramo naše družbe, ki zasleduje tako plemenite in idealne smotre, vsi, ki ljubimo svojo zemljo. Potrebno pa je, da jo v obrambnem delu podpira pred vsem akademska mladina, ki se žalibog ne zanima zanjo. Naš stari sovrag nas še vedno zasleduje in s paznim očesom motri naše delovanje. Zato na delo vsi, ki smo dobre volje. Podpirajmo našo družbo kar narjizdatneje, dokler ne združimo vse dele našega telesa pod eno streho. Skupščina je s ploskanjem in vsestranskim odobravanjem vzela poročilo brez debate na znanje. Poročilo nadzorništva. Za nadzomištvo je poročal g. dr. R a v n i ti n r, da so on in drugi nadzorniki vse blagajniške knjige natančno pregledali ter našli v najlepšem redu. Zato predlaga, da se blagajniku da absolutorij (soglasno sprejeto). Volitve. Pri volitvah so bili z vzklikom izvoljeni vsi dosedanji odborniki, namreč gg.: Aleksander Hudovernik, Fran Jamšek, Avgust Ludvik in Viktor Rohrman — le namesto odstopivše gospe Šegove je bil izvoljen ravnatelj g. dr. Janko Kersnik, v nadzorstveni svet pa namesto njega g. prof. Albert Sič. Namesto umrlega dr. Iv. Trillerja je bil izvoljen v razsodišče g. dr. J a n k o Ž i r o v n i k. Proračun. Ob tej točki je ob kratkem pripomnil .poročevalec g. 'blagajnik, da je v najvišji meri odvisna od dairežljivosti slovenskega) občinstva. Kakih vsaj približno točnih številk ni ‘mogoče podati; želi, da bi narastki slovenska požrtvovalnost tako, da bi daleč presegala družbeno izdatke v prihodnjem letu. Slučajnosti. G. predsednik je na podlagi sklepa družbenega glavnega odbora, predlagal, da naj se družbeni blagajnik g. Aleksa n-<1 e r 11 u d o v e r n i k v priznanje njegovega 2(>letnega poržr-tvovalnega delovanja v tem činu izvoli častni m. č 1 a n o m Družbe siv. C. in M. Povdarjal je, koliko troskov je bilo izza njegovega brezplačnega poslovanja pri obravnavah po znanih družbenih dobrotnikih prihranjeno Družbi. Njegova zasluga sta Obrambni in dr. Tavčarjev sklad. Skupščina je predsednikov predlog sprejela, z izrednim navdušenjem. Nato je g. predsednik zaključil krasno uspelo Zborovanje. Obžaldval je, da se mladina premalo zanima za Družbo sv. C. in M., jako častno pa deluje za njo narodno ženstvo. Po skupščini je bil v Zdraviliškem dom.u skupni obod. G. notar Hudovernik je nazdravil s toplimi besedami župniku v p. Ivanu V r h o v n i k u, ki je z zahvalo združil željo, da naj bi se kmalu umaknila iz naših cerkva latinščina in bi zagospodovala slovenščina. G. dr. R a v n i h a r je v svo ji napitnici poveličeval optimizem in idealizem Družbe sv. C. in M. Predsednik g. Senekovič je napil požrtvovalnosti članic DCM z gospo dr. Tavčarjevo na čelu. Ravnatelj g. dr. Št er je nazdravil vodstvu in odboru Družbe sv. C. in M. Darovi. O veliki skupščini jo prejela Družba naslednje darove: G. Ciril P o t r o v e c, mestni učitelj, s soprogo 7% drž. pos. za 400 Din; g. Matko Kante, šolski nadzornik, povodom svoje 701etnice 100 Din; ga. Š e n t j u r č e v a, predsednica ž. podružnice v Trbovljah, dar pok. gdčne Ruške F r a n -k o v i č e v e 200 Din; g. Anion Potočni k, sodni oficijal v p. v Ljubljani, 25 Din; g. Ivan U š 1 a k a r, notar v Sevnici,, in soproga 6 kamnov 'za.se in za svoje otroke 000 Din; podružnica v Rogaški Slatini nabrala o veliki skupščini 4520 Din; skupaj 5545 Din. Zahvala. Letošnja 37. velika skuščina v Rogaški Slatini je nad vse pričakovanje veličastno uspela. Mnogoštevilna udeležba skupšfiimuijev, izredno prisrčen 9prejem na kolodvoru, godba, topla došlica g. zdraviliškega ravnatelja dr. št e ra, pozdravni govori visokih zastopnikov pokrajinskih vlad, kakor prosv. šefa g. dr. Lončarja za ljublj. oblast, g. prosveta, inšpektorja dr. Poljanca za mariborsko oblast, s rezkega poglavarja iz Šmarja pri Jelšah g. dr. Kraševca, g. dr. K o It er e rja in dr. je dalo skupščini poseben pomen in sijaj, zato bodi vsem kar najiskrenejša zahvala. Prav posebno se zahvaljujemo cenjeni CM podružnici v Rogaški Slatini za vse njeno delo, skrb in trud, za priprave in izvedbo dobro uspelega srečelova in za lep sprejem. Iskreno se zahvaljujemo gospe Ani Pod kr a j ško vi in gospe G 1 i n š k o v i, g. šolskemu upravitelju, katerih ramena so bila obremenjena s pripravami za veliko skupščino. Prav toplo se zahvaljujemo tudi g. dr. Fr. Štoru, zdraviliškemu ravnatelju, za velikodušno brezplačno prepustitev zborovalnih dvoran. Končno se zahvaljujemo vsem čč. skupščinarjem, vrlim narodnim damam, cenjenim delegatom podružnic, zastopnikom pokroviteljstev, ko se niso zbali gmotnih žrtev daljnega potovanja, in sploh vsem, ki so s svojo navzočnostjo počastili veliko skupščino. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Rogaška Slatina, dne 19. septembra 1926. Slovenci! Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda z darovi o veselih in žalostnih rodbinskih dogodkih! Njeni nabiralniki naj ne praznjujejo! Rabite družbene kolke in družbene vžigalice! Bilanca Družbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani za leto 1925. Prejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1924. I. . . 201.915 Din 65 p Dohodki leta 1925. 1. Podružnice i. s. članarine, pokroviteljnine, darovi, veselice i. t. d 157.369 Din 70 2. Podpore občin, denarnih zavodov 2.030 . — 3. Razni darovi 219.824 , 90 4. Darovi Amerikancev . . 925 . _ 5. Družbeni nabiralniki . . 970 85 6. Zbirke časnikov .... 1.302 . 50 7. Družbene vžigalice . . 21.900 a — 8. Družbena kava 500 a — 9. Družbeni cilindri za sve- tilke 2.000 — 10. Družbeni čaj 1.000 a — 11. Narodni kolek 712 — 12. Družbene razglednice . 11.455 60 13. Družbeni rač. listki. . . 4.042 50 14. Družbene knjige. . . . 115 a — 15. Družbeni koledar. . . . 30.347 a 85 16. Obresti od nalož. denarja 30.513 a 91 17. Družbena posestva . . . 12.896 a 83 18. Družb, koledarček .Kra- ljevič Marko" 13.866 . 25 19. Obrambni sklad .... 4.800 _ 20. Dr. Ivana Tavčarja sklad 320 . — 21. Ivana Vrhovnika sklad 32.794 65 22. Volila 1.500 m — Odnos . . . 551.187 Din 54 Prenos . . . 201.915 Din 65 p Prenos . . . 551.187 Din 54 p 23. Razni prejemki.............. 327.444 , 91 . Dohodki znašajo torej leta 1925 skupaj . . 878.632 „ 45 „ Prehodni prejemki................................ 59.239 „ 50 „ Dvigneni zneski i. s. a) iz družbene glavnice 8.400 Din — p b) iz pokojn. sklada . . 12 000 , — „ c) iz Karl Kotnikovega sklada................... 20 , — . 20.420 „ — „ Skupaj . . . 1,160.207 Din 60 p Izdatl-ci. 1. Za ljudske šole in otroške vrtce . . . 2. Družbena posestva.......................... 3. Brezobrestno poso ilo...................... 4. Manjšinski inštitut........................ 5. Podpore raznim šolam....................... 6. Povrnjena posojila......................... 7. Obresti od posojil......................... 8. Družbeni koledar .......................... 9 Narodni koledar............................. 10. Družbene razglednice ..................... 11. Pokojninski sklad i. s. a) Prispevek družbe . . 32.000 Din — p b) Izplačana pokojnina . 12.000 „ — „ 12. Družbena pisarna i. s. a) Plače uradnikom . . 33.200 Din — p b) Plača strežnici, najemnina, kurjava in razsvetljava .............. 4 527 „ 30 „ c) Potni stroški raznim funkcijonarjem . . . 5.756 „ — „ d) Tiskovine, poštnina in drugo 4.436 „ 86 „ 47.920 ,, 16 „ 520.137 Din 30 p 41.615 „ 10 „ 20.000 „ — , 11.000 „ — „ 39.614 „ 35 „ 97.506 „ 30 „ 79.269 „ - „ 32.531 „ — „ 382 „ - „ 8.327 „ - „ 44.000 „ — „ Prenos . . . 942.302 Din 21 p 13. Koledarček »Kraljevič Marko“................. 26.125 „ — „ 14. Razni stroški 23.857 „ 54 „ Izdatki znašajo torej leta 1925 skupaj .... 992 284 Din 75 p Prehodni stroški.............................................. 59.239 „ 50 „ Plodonosno naloženi zneski i. s. a) na glavnico .... 15.900 Din — p b) na obrambni sklad . 4.800 „ — „ c) na dr. Ivan Tavčarja sklad 320 „ — „ d) na Ivana Vrhovnika sklad................ . 32.794 „ 65 „ 53.814- „ 65 „ Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1925 leta 54.868 ,, 70 „ Skupaj . . . 1,160.207 Din 60 p Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1924. 1........... 147.895 Din 48 p Prirastek leta 1925................................................................... 21.648 „ 63 Skupaj . . . 169 544 Din 11 p Odpadek leta 1925............................................................ 13.653 „ — Stanje dne 31. grudna 1925. 1........... 155.891 Din 11 p Račun pokojninskega sklada. Stanje dne 31. grudna 1924. 1........... 122.087 Din 50 p Prirastek leta 1925 41.786 ,, 28 Skupaj . . . 163.873 Din 78 p Odpadek leta 1925 19.250 „__ Stanje dne 31. grudna 1925. 1...................... 144.623 Din 78 p Račun obrambnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1924. 1 130.235 Din 73 p Prirastek leta 1925 13.196 „ 77 Stanje dne 31. grudna 1925. 1 143.432 Din 50 p Račun dr. Ivana Tavčarja sklada. Stanje dne 31. grudna 1924. 1 . . 53.424 Din 53 p Prirastek leta 1925 . . 6.742 47 „ Skupaj . . , . 60.167 Din — p Odpadek leta 1925 . . 1.000 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1925. I 59.167 Din — p Zapuščinski sklad Karola Kotnika. Stanje dne 31. grudna 1924. I Odpadek leta 1925 83 „ 60 Stanje dne 31. grudna 1925. 1 20 Din — p Zapuščinski sklad Viljema Polaka. Stanje dne 31. giudna 1925. 1. . Din 84 P Prirastek leta 1925 . . 403 D,n 91 P Skupaj . . . 43 898 )» 75 »» Odpadek leta 1925 636 1» 81 n Stanje dne 31. grudna 1925 1. . . 43.261 Din 91 P Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. Stanje dne 31. grudna 1924. I. . . . 264.111 Din 94 P Prirastek leta 1925 . . 2.825 >1 — » Skupaj . , . . 266.936 Din 94 P Odpadek leta 1925 . . 2.825 ,, — n Stanje dne 31. grudna 1925. I. . . . 264.111 Din 94 p Račun Ivana Vrhovnika sklada. a) Prejeti znesek od I. mestue ženske podružnice v Ljubljani 65 p b) Kapitalizirane obresti 35 Staije dne 31. grudna 1925. 1................................. 34.950 Din — p Družbena imovina dne 31. grudna 1925. A. Aktivna imovina. I. Posestva. a) Posestvo v Trstu . . . b) Posestvo v Velikovcu . c) Posestvo v Velikovcu . d) Posestvo na Savi . . . e) Posestvo v Studencih . /) Posestvo pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu . . . g) Posestvo v Škednju, Trst h) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju.................... 2.500 i) Posestvo v Ljubljani . j) Posestvo v Ljubljani . k) Posestvo v Ljubljani . 300.000 Din — P 25.000 tt tt 5.000 »> „ 50.000 n >1 30.000 tt 1» 10.000 tt tl 10 000 " II 2.500 It ti 200.000 „ 200 II „ 30.000 ti »» Skupaj . . . 662.700 Din — p II. Šolski inventar in učila. . . . 2.568 , — III. Inventar družbene pisarne . . 82 , 40 IV. Zaloga družbenih knjig. . . . 106 , 40 V. Terjatve (gotove) 14.632 , 80 VI. Brezobrestna posojila . . . . , , 26.150 , — VII. Družbena glavnica. a) Vložna knjiž. posojilnice v Mariboru, št. 2386 pr. 50 Din — p b) Vložna knjiž. posojilnice v Mariboru, št. 10.492 pr. 25 „ - „ c) Delnica ljubljanske kred. banke, št. 1422 pr. . . 150 „ - „ d) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . 5.232 „ 50 „ Odnos . . . 5.457 Din 50 p Odnos . . . Prenos . . . 706.239 Din 60 p 5.457 Din 50 p 6.250 „ — „ 15 „ - „ 12.500 „ - p 70.418 „ 61 „ 61.250 „ — 1» I» »» »* »» » Skupaj . . . 155.891 „ 11 „ VIII. Pokojninski sklad. a) Vink. 4% avstr, kronska renta pr....................... 5.425 Din — p b) Vink. 4’2% avstr, srebrna renta pr.................. 11.250 „ — „ c) Vink. 4‘2°/o avstr, papirna renta pr.................. 2.000 „ — „ d) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, štev. 19.842 pr. . . . . 125.948 „ 78 „ Odnos. . . 144.623 Din 78 p Prenos . . . e) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . f) Zadružna knjižica posojilnice in hranilnice v Trstu, št. 6022 pr.. . . g) 25 kom. 4!4°/o zadolžnic melioracijskega posojila vojvodine Kranjske po 2000 K, skupaj 50.000 K s kuponi od 1.5. 1924. 1. h) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 30.890 pr................... i) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru, št. 18.817 pr. j) 3 kom. ogrskih Josziv srečk a 4 K..................... k) VI. avstr, vojno posojilo l) 2 kom. 4VŽ °/0 zastavnih listin občinske hranilnice v Gradcu š 10.000 K — skupaj 20.000 Ka . . . Prenos . . . 862.130 Din 71 p Prenos . . . 144.623 Din 78 p e) Vink. III. avstr, vojno posojilo za 20.000 K . . — „ — „ j) Vink. IV. avstr, vojno posojilo za 5.000 K . . — „ — ,, g) Vink. V. avstr, vojno posojilo za 4.000 K . . — „ — „ Skupaj . . . 144.623 „ 78 „ IX. Ciril-Mctodov obrambni sklad. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 120 pr..................... 94 710 Din 07 p b) Vložna kniižica Ljudske posoj. v Gorici št. 4105 pr. c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju št. 16.098 pr. . d) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru št. 10579 pr. e) Vlož. knjižica Jadransko-Podunavske banke, po-podruž. v Kranju, št. 1710 f) Vložna knjižica zadruge Lastni dom, Celje, št. 859 pr........................ g) 7°/o državno posojilo . . h) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 41.722 „ 43 „ Skupaj . . . 143.432 „ 50 „ X. Zapuščinski sklad Viljema Polaka. a) Vložna knjiž. ljubljanske mestne hran. št. 958 pr. 26.500 Din — p b) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. 2.125 „ 41 „ c) Vložna knjižica Kmetske pos. v Ljubljani št.9146 pr. 2.273 „ 50 „ Odnos . . . 30.898 Din 91 p 500 „ - „ 350 „ — „ 250 „ — „ 150 „ - „ 250 „ — „ 5.500 „ — „ Prenos . . . 1,160.186 Din 99 p Prenos . . . 30.898 Din 91 p d) 15 kom. 4‘/2°/o obveznic bosensko -herceg. železn. posojila v nora. vrednosti 5.000 s kuponi od 1. aprila 1919 e) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . 7.267 /) 1 Turška srečka št. 385.276 pr. 100 frankov po prvotni kronski vrednosti 382 K 95 g) 2 zadolžnici priv. avstr, zavoda za zemljiški kredit h 200 K nom. vrednosti, skupaj 400 K................... — /() 2 zadolžnici posojila za regulovanje Tise a 200 K nom. vrednosti, skupaj 400 K.......................... — i) >/3 vrednosti od 2 kreditnih srečk v nom. vrednosti 400 K — 133-33 — Skupaj . . . 43.261 „ 91 „ XI. Zapuščinski sklad Karola Kotnika. a) 2 kom. srečk ljublj. mesta a 10 Din nom. vrednosti skupaj........................... 20 Din — p b) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, pr. 100 rubi j....................... — „ — „ Skupaj ... 20 „ — , XII. Dr. Ivana Tavčarja sklad. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 539 pr.............................. 59.167 „ — , » 50 „ >t 50 ,, 1» »» >> » »» M Prenos . . . 1,252.635 Din 90 p XIII. Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. a) 144 kom. delnic Ljublj. kreditne banke po 150 Din v nom. vrednosti skupaj ........................... 21.600 Din — p b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 28.625 202.561 „ 74 „ c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju, št. 20.621 pr. . 35.000 „ — „ d) Terjatev do M. Č. . . . 2.175 „ — „ e) Dragocenosti v vrednosti 2.775 „ — „ Skupaj . . . 264.111 „ 74 „ XIV. Ivana Vrhovnika sklad. Vlož. knjižica ljubljanske kreditne banke, št. 714 34.950 „ — „ XV. Blagajniški ostanek 54.868 70 „ Skupaj . . . 1,606-566 Din 34 p n M *<$ m o Pogled na družbeno bilanco nas priganja >/Z< 0 H y n ^ k marljivejšemu delovanju za ^ Družbo sv, C. in M. B. Pasivna imovina. • 1. Posojila in dolgovi pri denarnih zavodni . . 152,998 Din 83 p 2. Razni neporavnani računi . 2.399 „ 70 „ 3. Pokojninski sklad . 144.623 „ 78 „ Skupaj . . . 300.022 Din 31 p C. Ako od aktivne imovine 1,606 566 Din 34 p odštejemo pasivno imovino 300 022 „ 31 „ dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1925. 1. 1.3U6 544 Din 03 p Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1924. 1 1,171.801 „ 88 „ s čisto imovino z dne 31. grudna 1925. 1. . . 1,306.544 „ 03 „ vidimo, da se je čista imovina v letu 1925 pomnožila za 15 p Družba je imela dne 31. grudna 1924. a) lastne imovine .... 1,171.801 Din 88 p b) imovine za pokojninski sklad 122.087 „ 50 „ Skupaj . . 1,293.889 Din 38 p Dne 31. grudna 1925. a) lastne imovine. . . . 1,306.544 Din 03 p b) imovine za pokojninski sklad................... 144.623 „ 78 „ Skupaj . . . 1,451.167 „ 81 „ Skupna Imovina (t. j. lastna imovina in imovina za pokojninski sklad) se je pomnožila v letu 1925 za . . ^157^277J)liWl3j) Vodstvo: Andrej Senekovič 1. r., Aleksander Hudovernik 1. r., prvomestnik. blagajnik. Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji: A ki so izza dne 30. sept. 1925. do 30. sept. 1926. po § 4. družb, pravil plačali po 50 Din oziroma 100 Din. 935. Marija Roggijova, žel. urad. sopr. v Ljubljani; 936. Josip Zupančič, Ljubljana; 937. Aleksandra Zabredeva, Ljubljana; 938. Neimenovana članica* ž. šenitpeterske podruž., Ljubljana; 939. Ana Osanova, Sv. Miklavž pri Hočah; 940. dir. Jakob Borko, ravnatelj drž. žel., Ljubljana*; 941. Josip Olup, trgovec, Ljubljana*,; 942. J. Mikaš, trgovec, Ljubijann*; 943. Anton Kolii, lesni trgovec, Ljubljana; 944. Anton Kajfcž, veleposestnik, Ljubljana; 945. Josip Rebek, ključa v. mojster in soproga Helena,'Ljubljana; 946. Tvrdka Ambrožič in dlrug, Ljubljana; 947. Ivan Jelačin ml, trgovec, Ljubljana; 948. I. Dcronda, trgovec, Ljubljana, 949. dr. Viktor Breskvar in soprog« Fanika, Ljubljana; 950. Terezija Jamnikova, (Hiški vrh pri Sloven jgmadcu; 951. Ana Bartliova, St. Jnnž pri Sloven jgradcu; 952. Fran Rotovnik, Pameče pri Slovenj-gradciu; 953. Fran Gnamuš, St. Janž pri Sloven jgradcu; 954. Ivan Vrhnjak, Pameče (tri Sloven jgradcu; 955. Ivan Pušnik, Šmartin pri Sloven jgradcu; 956. Ivam Hojnik, Slovenjgrmlec; 957. dr. Raslo Kunc, Slovenjgradec; 958. dr. Ferdo Pirnat, Slovenjgradec; 959. Andrej Šarabon, veletržee, Ljubljana, 960____961. Josipina Blumaucrjeva, Ljubljana; 962. dr. Fran Kropivnik, Ljubljana; 963.—972. Fran Medič, tovarnar, Ljubljana; 973. Vilktor Rohr-niann, veletržec, Ljubljana; 974.—975. Albin Turk, trgovec, Ljubljana; 976. Telov. društvo »Sokol I.«, Ljubljana; 977. Ivana Perdana n asi., Ljubljana; 978. Lina Koprivšekova, prof. vdova. Maribor; 979. Minka Jelačinov«, veletržc« sopr., Ljubljana; 980. Josip Kobe, trgovec, Novo mesto; 981. Marija Rozmanova, so*pr. ■pošt. tajnika, Ljubljana; 982. > M cg ~ c v o a> 'O ~ Js u 'O a >-a= • - O ” aj h-- (H *-> - *° • *2 j* oj a* — kj o n > vo CD *0 LO TfOr-ooOOlMOOlOONOiOOOrfflO ^fOO^OOOOLO-——'OOCNOCOOIOOOCN CDNrHCDOCDOCDlOiOCSCOONCDCOCND *0 CD 00 oo t"-’ t".* cb CD CD iO rt« oi C-i CS C"i CO N 3 «« *a o cu OJ S . ca -C 2 C • o oj . c >N « E C/1 C KO ca ca ca c c «= ca .2,.2, v S22r 3 3 3 ZTj JCQ t3 ca >i -*J o >in p — ca .§! c o > jz ca ca c/J > . O c ■ O TD : >n o ca .Z, ca ca . _ 5 = g E->>n g g^ E _ o ~ -g i5 .U. «"53“ g g ~ ^ 2 _3^ 3 ^ _3 3 3*^ r ~ I-, ra -.3.3 ca 3 .3. .3. «L< c OJ ^ ca )jd.wa.jjuZDuuS •)§ 'M3! 'CSCO^iO^NOODOrHCSCO-cftOCDSOO 3 cfi CD VO | OiO tT CD I iOS 10 OJ © iO 05 I o 05 O I ^ lO o OO CD iO l''-05»—•05‘*-f0’—'CO*—•00T3*t''~ CO t'*- © CD CD •—> (NiO^tCOOJiO-OKN-tNCN-^tN^OguDCO (D^J'XNNNN»0'trJ o J dl ■- >0 ° n > lO OJ lOiODiOO NNONN — O I UO iO O iO I NN iD05l00JO5»-.05'rt«©,—«lO»—N S u T3 O a aj E 3 >N u „ o ca jr j* o >£} o « c •• «•5 c ca q.>N £«5 > sr ^ <-> =• ta ^ ca E = ca «o O C •C3 O . o '■—■ • C »N • .3 O •- v • • • • ca O '* 'm — *° C •£ t; a» jo 3 >HCČf-J _ ca .2,0, o c,Q^ ^ •=* > ^ 5 *j •£ 2.= 1212 o^o-esoo? j >c/5 h ^ j it; ^ o« Z h -i co -yj E O =3E °2 n .E ” r (y a> Ml . U V H >N *0 TD C ca ca 5o (/5 > c 050»—>OJCOTt*lOCOf'~00 05©.-*OJOOTlOCOI^OO ^OJOJOJOJOJOJOJOJOJOJOOOOOOOOOOOOOOOOCO Skupaj ta. c Q 33 IS l 1 1 1 1 1 II 1 IS 1 lis IS lO 05 CO-OOlNtDOiOOOlCMDOC^-PD^r-OO 'HO)iO'trji-^oONlOCOOC)OOTj'ONCO,>tCO lOcDCDCOCDCOCOCDlOTt^f^rTrTfCOCOCOCSCSOJCN oo 193.679 j Ivana Vrhovnika sklad ta. 2 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 II 1 1 1 1 1 COtOCOCOCOCOLO”^rrfTj*T^TrcOOOCOCNCMCSC^ |31 crio^CNoo^kOcjDt^oocriO'—■'c^oor^vooDr^od -t Tt"tioiotoioio»oiovoLO o. 3 C/) c > ^ D « n Q > >§ •H CJ « H *c o: Z 2 ca -—i’ ► > p •>* OJ O o *5 >N S U T3 O cu OJ E g I I II 11 g i M I OOOOlOHiOTfOOOO NW(NrHO)N(DCOOCOLOCO 0(NWCSrHrHrH,HrH • I I 0 OJ 1 (N iO f'- O oj 00 o OJ OJ O OJ OiOr-iO-+OOOC£) r-ONCOCOOCDiOco OJrH^r^rH^ 00 o c s; a. . o 3 . • . u c 3 • o 2 S -*■> OjCiS o U ' • “■> £ n S /T co O- 3 C/5 N IM CD rt co txO '16^ « ° -------- -S^O. j? O OQ • k*- P.T* « O O O •* o-o v= baz s: ~ ° G o c e o •Ji, C c > S ;g n C '=’><'> S. C0U_c3O~n3‘~ o«>~roo£o cq S m h ^ m oz oz>tn -4 j OJO — (NM^iOlDNOOCl l0c(D(0O(0tD<0(DtDC0 -•» tj V > *m 0 «5 c o CD 25 ■M 0 > CD ca C o (D 'c ggi >ts» > 3 0 1— c T3 M O (D v O. « cd 3 -4C CA C 04 *N3 J Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo po volitvi na XXXVII. veliki skupščini v Rogaški Slatini dne 19. septembra 192G. 1. Predsednik: Andrej Senekovič, Baslui Blati Družbe sv. Cirila in Metoda, v Ljubljani, vladini svetnik, gimnazijski ravnatelj v (pokoju, izvoljen leta 1924. 2. Dr. Ernest Dcreani, zdravnik v Ljubljani, 1925. 3. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, predsednik notarske zbornice 1926, časten član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. 4. Fran Jamšek, nadučitelj na Bregu pri Ptuju, 19G6. 5. Dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico v Ljubljani, 1926. 6. Avgust Ludvik, višji nadzornik in postajenačelnik Glavnega kolodvora v Ljubljani, 1'926. 7. Tajnik: ing. Janko Mačkovšek, mestni gradbeni svetnik v Ljubljani, 1925. 8. Ana* Podkrajškova, zasebnica v Ljubljani, 1924. 9. Ivain Prekoršek, upravitelj drž. bolnice v Celju, 1925. 10. Viktor Rohrmann, veletrgovec v Ljubljani, 1926. 11. Namestnica predsednikova: Franja dir. Tavčarjeva, dvorna dama v Ljubljani, 1924. 12. Dr. Fran Vodopivec, veliki župan v p. v Ljubljani, 1925. Ožji odbor: Načelnik Senekovič, Hudovernik, Janko Mačkovšek, Viktor Rohnmainn, dr. Janko Kersnik, Franja dr. Tavčarjeva. Po smrti Andreja Senekoviča; (u. 17. X. 1926) je bil na vodstveni seji dne 17. XI. 1926 soglasno izvoljen predsednikom ddkedanji blagajnik g. Aleksander Hudovernik, blagajnikom pa dr. Janko Kersnik. Načelnik ožjega odbora je Al. Hudovernik. B. Nadzorništvo. 1. Maite Kante, okr. šolski nadzornik v pok. v Ljubljani. 2. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 3. Matija Rode, kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani. 1. Albert Sič, prof. v p. v Ljubljani. 5. Alojzij Virbnik, gimm. prof. v p. v Ljubljani. C. Razsodništvo. 1. Mat. Marinček, notar v Novelu mestiu. 2. Dr. Karol Koderman, odvetnik v Mariboru. 3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu. 4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani. Č Pisarna. Vodja: Aleksander Hudovernik, Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin. Pisarniški tajnik: Fran Škulj. Piearica: Franja Bcnedikova. Ljubljana, N a r o <1 n i dom: uradne ure ob delavnikih od 3.—6. popoldne. Slovenke! SlovenciI Naši grobovi rastejo — koliko je novih, izveste deloma iz članka, opisujočega naše izgube — najhujša, najbolj dalekosežna, nenadomestna je izguba naše glave, našega predsednika gospoda Andreja Senekoviča. Nenadoma je odšel. Ob njegovem preranem grobu plaka sirota Družba sv. Cirila in Metoda. Kakor za slovo nam je predočil na skupščini v Rogaški Slatini njen razvoj od prvega začetka do današnjih dni. S hvaležno besedo; je omenjal družbenih velikih dobrotnikov, delovanja podružnic, narodnega žemstva, nekdanje akademične mladine, a nase je pozabil, in vendar je razcvet Družbe sv. Cirila in Metoda dosežen pred vojno, v največji meri sad njegovega brezprimernega trudoljubja. Ob najhujših naskokih zunanjih in notranjih sovražnikov je sprejel vodstvo in ni klonil. »Napeti moramo vse sile, da rešimo naše otroke slovenstvu«, s tem geslom je nastopil na veliki skupščini v Ptuju. Sam je napel vse svoje duševne in telesne sile in s svojo ljubljeno Družbo otel na tisoče slovenskih otrok potujčenja. Priče so: Trst, Gorica, Krmin, Muta... Svetovna vojna je ugonobila sfcoro vsa narodna društva — Družba sv. Cirila in Metoda je ostala in ni bila raz- puščena; ohranila jo je modrost njenega čuječega voditelja. Po vojni so se oglašali nekateri trdeč, da poslej ne bo več potrebna Družba. Prvi se je postavil po robu takim nazorom Senekovič z odločno izjavo, da Družba sv. Cirila in Metoda ne sme ustaviti svojega obrambnega delovanja, ki je v mnogem oziru še potrebnejše sedaj, nego pred vojno. Na njegov poziv se je zdramilo iz spanja mnogo podružnic in so šle na delo. V letopisih naše narodne obrambe ostane z zlatimi črkami zabeleženo častito ime za ohranitev slovenstva velezaslužnega Andreja Senekoviča. Pod praporom naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda nadaljuje naša družba, zvesto držeča se njegovih navodil, boj, ki bo končan tedaj, ko bo zasigurana narodnost poslednjega jugoslovenskega otroka. Da pospešimo zmago in da počastimo, spomin drugega predsednika Družbe sv. Cirila in Metoda, smo ustanovili v družbene obrambne namene Senekovičev sklad. Vanj naj se stekajo večji in manjši doneski pokojnikovih čestilcev in prijateljev Družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnice, na delo! da doseže Senekovičev sklad 'imenu in namenu dostojno čim višjo svoto. V Senekovičev sklad so doslej prispevali: Aleksander Hudovernik, Ljubljana, 100 Din; Anton Peršuh, Slovenjgradec, 100 Din; dr. Josip Krevl, Litija, 200 Din; dr. E. Dereani, Ljubljana, 200 Din; E. Josin, Ljubljana, 100 Din; Tv. Vrhovnik, Ljubljana, 100 Din; Franja Benedikov«, Ljubljana, 100 Din; V. Rohrtnann, Ljubljana, 200 Din; Albert Si5 z go. soprogo, Ljubljana, 100 Din; dr. Fr. Kropivnik, Ljubljana, 100 Din, Primorka 100 Din; ž. podružnica Ruše 400 Din: Fr. Jamšek, Breg pri Ptuju 100 Din; m. podružnica Slovenjgradec 560 Din; dr. Kreč, Ljubljana 200 Din; Franja dr. Tavčarjeva 200 Dir.; dr. Ivo Tavčar 200 Din; Fr. Medič, Ljubljana 500 Din; dr. Dinko Puc 200 Din. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 17. novembra 1926. NAZNANILA v ^Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda naj blagovole cenj. mnogobrojni člani Družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen Družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inscrat v Družbenem .Koledarju"; sklicevanje na inserat uvcri p. n. uvrstitclje o uspehu Slovenci in Slovenke! Kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so člani Družbe sv. Cirila In Metoda. vžiga lice Družbe sv. Cirila in Metoda. že 41 let Družba sv. Cirila in Metoda. inseriranja. Mal položi dar domu na altar! Tak napis nosijo Kdor jih kupuje in drugim priporoča podpira plemenito delo, ki ga izvršuje Pripomnimo, da ima Družba sv. C. in M. samo od teh vrst vžigalic dohodke. VSEBINA. Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljevine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Pristojbine poštne in brzojavne. Lestvice za kolke. f Prvomestnik Andrej Senekovič..........................................33 Problem obmejnega naroda................................................42 Vam, ki pridete za nami (pesem).........................................50 Najgrše izdajstvo.......................................................51 Dva jubileja............................................................52 Zoreče žito (pesem).....................................................58 Napis na grobu (pesem)..................................................58 Slovenci na Goriškem....................................................59 Dva najdena bisera...................•..................................66 Naši grobovi............................................................79 Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Inserati. H n Jadranska zavarovalna družba H H H n Ustanovljena 1838 (Riunione) Telefon št. 937 H M Glavni zastop za Slovenijo H a ti Ljubljana, Beethovnova ulica 4 M M M H v lastni palači « M H Ikt. kapital Lit. tOO.OOO.DOO Mi. kapital Lit. liMOO.O 00 M w M Jsprejema zavarovanja vseh vrst H H Za Jugoslavijo direkcija v Zagrebu n M H Zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. M h ■V H XX X XXJQQOOLXXXX X X > Z <0iSSl9SC3a9<5eS5965Sa9^ TEODOR KUNC damska konfekcija LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 14 (Pod trančo 2) Zaloga izgotovljenih kostumov, toalet in bluz ter kožuhovine, modnega blaga, svil itd. Izdelujejo se po meri angleški kostumi, plašči, francoske toalete in bluze ter vsa v to stroko spadajoča dela „HELIOS“l FOTO ATE LJ E Umetniški zavod priporoča plastične fotografije od razglednice do naravne velikosti Izdelujejo se tudi razni filmski kinematografski posnetki, kakor n. pr. razvoj otroškega življenja, naravni in reklamni filmi i. t. d. FOTOG RAF Veličan Bešter Ljubljana, Aleksandrova cesta 5. Telefon !524. Nedič-Zanki tvornice olja, firneža, lakov in barv druioa z o. z. CENTRALA V L3UBL3ANI TOVARNE: LJUBLJANA — MEDVODE Podružnice intkladišta: Maribor, Novi Sad Lastni domači proizvodi; lanenega in kokosovega olja, firneža, vseh vrst lakov, emajlno lakastih, oljnatih kakor tudi prstenih in kemičnih barv, steklarskega kita itd. marke „MERAKL“ -X' Prvovrstne kakovosti. Torna in solidna postrežba. mmnrr—nnnnrin—nnnnnn Modna in športna trgovina P. MAGDIČ V LJUBLJANI = NASPROTI GLAVNE POŠTE. = Telefon št. 483 Ček. urad št. 10.790 ^ \il I n l i li l rv v Priporoča za gospode: klobuke, PERILO, KRAVATE, NARAMNICE, NOGAVICE, PLETENE TELOVNIKE (pulover) DEŽNE PLAŠČE, DEŽNIKE I. T. D. KAKOR TUDI VSE POTREBŠČINE ZA TURISTIKO = IN TELOVADBO Priporoča za dame: PLAŠČE, KOSTUME, OBLEKE, BLUZE, ČEPICE, ŠPORTNE KLOBUKE, NOGAVICE, ROKAVICE IN VSE MODERNE NAKITNE PREDMETE. iiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NARODNE ZASTAVE, TRAKOVE, ZNAKE ITD. iiiiiliuliiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiNiiiiliiiimniiiiiiiiiHiiiHinimiiiiiiiiii NAJVEČJA IZBIRA ANGLEŠKEGA VOLNENEGA IN £ PERILNEGA BLAGA, SVILE, BARŽUNA ITD. ZA DAMSKE OBLEKE IN PLAŠČE. »VEDNO ZADNJE NOVOSTI.« :□□□□□□ uucduij □□□□□□: V UUBUAt* je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpri-prostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske,mladinske,leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pitavo št. 1,2 in 3. UČITELJSKA KNJIGARNA prodaja slovenske znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne šole, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; razglednice, umetne in pokrajinske v veliki izbiri. ZAHTEVAJTE CENIKE I Sprejema hranilne vloge v tekočem računu Kaj vse dobiš pri tvrdki: Sv. Petra nasip 7, blizu Prešernovega spomenika ob vodi. = Najboljše šivalne stroje = znamke „Gritzner“ in „fldler“ za rodbinsko in obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, jermena, pneuma-tike itd. Poleg tega velika zaloga galanterijskega, modnega in toaletnega blaga, nogavic, pletenin, volne, bombaža itd. Na veliko! Na malo! po najnižji dnevni ceni. ©X®X®X®X®X©X©X®X©X0X©X©X©X0X®X®X®X© Zbirališče rodoljubov! & 1 I Peter Stepič restavracija in veletrgovina z vinom Šiška pri Ljubljani. Zbirališče rodoljubov! I I ■ibiži Dobro blago po znano znižanih cenah dobite v modni trgovini PETET* ŠTERK Ljubljana Stari trg 18 Specijalna trgovina najmodernejših bluz, damskih volnenih in svilenih jop (jumper), jutranjih oblek la kakovosti, moško, žensko in otroško perilo. Dalje moških klobukov, ^čepic, slamnikov, nogavic, rokavic itd. 5®S5SlS(5i5S>l92)t5S3.c5©C35t9StSSt9St?5iS)(o5®5®SC55iyi I S Tvornica pečatnih znamk, štampilik klišeji - Šablone - Piombne klešče - Vzvodne tiskalnice - Štance - Modeli za predtiskanje perila - Numeratorji - Gozdna kladiva I. t. d. ANTON ČERNE, graveur LJUBU AN A, Dvorni trs 1. Mariborska tiskarna $ = MARIBOR = LITOGRAFIJA knjigoveznica * založništvo Plakaterski in reklamni zavod Izdeluje zlasti plakate, delnice, etikete itd. Glej plakat Ljubljanskega velesejma! $ IDI obrestuje hranilne vloge po 5% vloge na tekoči račun po dogovoru tudi višje, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, katera plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsako leto — to je dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Z dnem 30. junija 1925 je bilo stanje hranilnih vlog na knjižicah in tekoči račun nad 23 milijonov Din. Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 7 miljonov Din. Ščitite svojo eksistenco s pomočjo zavarovalnic. Varno zaslombo v tem oziru Vam daje zavarovalna banka „SLAVIJA“ ki zavaruje proti požarni škodi, vlomu, avtomobilskim in vsem drugim nesrečam, jamstvenim škodam itd. in zagotovi kapital, ki se izplača ob gotovi starosti ali ob smrti. Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavija“ je v zvezi s češko banko »Slavijo" v Pragi. Generalno ravnateljstvo je v Ljubljani. Podružnice: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Split, Osijek, ekspoziture v Skoplju, Vel. Bečkereku, Cetinju, Mariboru. LESKOVIC & MEDEN TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM BLAGOM NA DROBNO IN DEBELO nuuuuniiiuumiiiuuimuinn*mminMmiitnnuummmnnimmmnni L3UBL3ANA-3URČIČEV TRG 1 Veležganjarna M. ROSNER & Co. nasl. Viktor Meden v Ljubljani kupuje slive in drugo sadje za žganjekuho Izdeluje po ugodnih cenah najboljie likerje: pelinkovec, planinec grenčica, vanille, rum, konjak medicinal, brinjevec, janeževec, slivovko, sadjevec, tropinovec. Manufakturna trgovina FRANJO MAJER Maribor na Glavnem trgu se priporoča □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ Tovarna vinskega kisa d. z o. z. u VINOCET LJUBLJANA nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. — Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. DROGERIJA „ADRIJA“ PARFUMERIJA — FOTOMANUFAKTURA Vse toaletne in fotografske potrebščine. Kemikalije za obrtnike in kmetovalce. LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 1. Mr. Ph. S. Borčič preje B. Čvančara mmm n *2 ■S n en <• «o R ~ u n >o ® o o x a 0) - 0) s ■■* s c R >tfl .- N _ 4* r (fl ■? II ^ S b H « X E O « ® .e 7 i &s * »- «0 > « 01 « o ® ® S c 2 - >5 > o ■= na® n o o a w e °> n ® H 4« 3 >N (B e IB ■j Ji 3 17 e tf) O E e w « > 0) ® H “* x (/) E < r x t ■■ ■ » B * o 4* C a> S o ■« c > n K e '4 »O R X £ e ■ M O E B A ® *« ■g 5 H >w _ ■" T3 Tl B ° .= M E "B 5 ® 3 « S ~i I " S 0 e o e .:» V b *o 1 a r a o 3 E 'r v n M R * R N B »O 0) > R B 0) X B R L 0) b 'S* ® ° ■* R .J* ■4 e R — B> ■" - g R L B X '5 — x >w ■■ m t « R B E > < x R O b R B O L (B > IB E o c o a o a L IB B O "B Knjigarna LftlMtnn Ljubljana Prešernova ulica 3. ZALOGA STEKLA / porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirov, šip itd. Stavbinsko in umetno steklarstvo. AVGUST AGNOLA LJUBLJANA, DUNAJSKA 0.10 J Gričar 4 ttleiač Najuečja zaloga izgo-touliene obleke za gospode, gospe in dečke —— Llubllnno, tabursova ul. 3 J. N. Šoštarič Maribor, Aleksandrova cesta 13 Telefon štev. 222 / Pošt. ček. rač. 12.565 trgovina z modnim, manuiakturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. Na debelo in drobno. Gg. učitelji dobijo lahko blago na obroke 5XE>6$£X5^6Zi£X5^S^6®6^6X£X5X&6Zk36XEX5X£ Tovarniška zaloga stavbenega materijala F, P. VIDIC & KOMP. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3 Telefon štev. 27 — Pošt. hran. računu štev. 11.086 B Najboljše pe£l sedanjosti: GLINASTE PEČI modernih oblik in modelov v raznih barvah — Kmečke peči — Štedilniki — Bele emali ploščice za obložitev sten Zarezani s.trešnlki - Bobrovi strešniki — Strešna lepenka Samotna opeka, ognjevarna — Šamotna moka in špeci-jalne plošče za pekovske peči Šamotne ali mozaik plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov in cementne plošče. Kamenitaste cevi — Cementne cevi — Prvovrstni Port-lant-cement itd. Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si Karo*eevlje Lastne delavnice Solidne cene Maribor, Koroška cesta 19 Y> :_____________________*><* | Gaspari 8 Faninserl y MARIBOR y I tovarna trikotaže in perila I V —- M......■■■■■-.................. V V v Tovarna: Ruška cesta štev. 45 s,* V 7 ^ Zaloge in pisarna: V Alek androva cesta štev. 48 ' ■ V v/--------------------------------------\> Hipotebnrna banUa jusoslouanshih hranilnic LJUBLJAtlfl izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema denarne vloge na tekoči račun in hranilne knjižice ter daje vsakovrstne kredite in predujme. Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo ter kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih kurzih. EN GROS! EN GROS! Tvorni ca perila Maks Durjava in drug Maribor Gregorčičeva ulica 24 NAŠE PERILO SE DOBI V VSEH BOLJŠIH MODNIH TRGOVINAH. JOSIP RAVNIKAR LJUBLJANA Dalmatinova ulica štev. 13 Manufaktura na debelo! Postaja Grobelno na Južni železnici in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino. Zdravilišče, kjer se pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vjd (Tetnpel. Styria, Donat). VRELEC „TEMPEL“. Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje. VRELEC „STYRIA“. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. VRELEC „DONAT“. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, hemeroidom, putiki i. t. d. Rntnčltn ototitn ]e nalboli priljubljena in se v obče največ l\uydall(l uldlllld zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninskokislih siatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. RnflDPln Clatina ie najmodernejše in največje zdravilišče v llUIJuditU uldllllu celi Jugoslaviji. Hydroterapija, elektrotera-pija in inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, slane, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dlctetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poštni brzojavni in telefon, urad. Velika zdraviliška dvorana, čitalnica, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne, terase, sprehajališča, vojaška godba. Radio. Pogoste priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole. Izposojevalna knjižnica, lepi parki i.t. d. Živahen poštni in vozni promet. Autoinobili in vozovi stoje gostom na razpolago. Sezona od 1. maja do 1. oktobra, Ravnateljstvo drž. zdravilišča Rogaška Slatina. Rogaška Mm Vrelec: Tempel. Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kisi ni. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje. Vrelec: Styrlo. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Vrelec: Donnt. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. Rogošha slatino je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkal čno-sal ničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice Rogatim slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, katera nima nikdar slabegu okusa ali duha. TCr. dtiomi cfo&acifefji V. ddisjak Sc drug ur mmmmmmmmmmmmmmmmmm ■ ^Rogaška Sfafina ‘Keksi Prepečenci ^Dafefjni ©Bfafi ®isfbifi MM Zaloga stekla, porcelana in svetiljk = Frn Killmam Ljubljana, Mestni trg priporoča bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov. Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup valjčke za svetiljke v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Ccnovnikl na razpolago. Veletrgovina razglednic in papirja na drobno in debelo. Vse potrebščine za šolo in urade. Največja izbira finesa galanterijskega blaga, primernega za god, poročna in druga darila. M. TIČAR LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 26 Šelenburgova ulica št. 1 (podružnica). : ■ L. MIKUŠ izdelovatelj dežnikov, solnčnikov, zaloga sprehajalnih palic. “Ti"9 LJUBLJANA “TIT 9*2 Na drobno I Na debelo I Popravila točno in solidno Zmerne cene. 1 ; : \ : fran Škafar - Stavbeno in pohištveno : mizarstvo s parno silo z ZALOGA POHIŠTVA l LJUBLJANA \ Rimska cesta štev. 16 [L. .111.1.11. š S TRGOVSKA BANKA d.d. Ljubljana, Dunajska cesta 4. H M M w M M M w N N M X w >< P M x M X p X X H H M Kapital in rzervne nad Din 20,000.000'- Podružnice: Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec, Kamnik, Konjice, Ptuj. Ekspozitura: Prevalje. Sprejema denarne vloge Daje predujme na hranilne knjižice in na vrednostne papirje tekoči račun in jih ob- in blago, restuje najugodneje. Posreduje KUPUje in Prodaja Pri borznih naročilih vrednostne papirje, va- vcs no ln u an no' lute, devize, čeke itd. |Zflaj8 Eskontira in vnovtuje izplačila na vsa tu ln menice, devize, kupone. inozemska tržišča. Finansira industrijalna, trgovska in obrtna podjetja. Telefoni: 139, 146,458. Brzojavi: Trgovska. ^XXXXXXXXX^^gCCg^X>^ X M Narodna. tiskarna TELEFON 304 V LASTNI HIŠI IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA. - KOT KUPČIJSKE TISKOVINE. - ČASOPISE. -KNJIGE. TISKOVINE ZA URADE. - HRANILNICE IN POSOJILNICE. VIZITNICE. KUVERTE ITD. LJUBLJANA-KNAFLJEVA ULICA 5 Narodna knjigarna in trgovina s papirjem priporoča šolske In vse druge kn]lge, vsakovrstne šolske, pisarniške In razne druge potrebščine - Sprejema naročila na vie časopisje In revije — Vsakovritne razglednice — Trgovske knjige vedno v zalogi. Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 2 foYD^SJS©G>f3Sy©6i>©SS>CSX3S9(5StS(3S>i©Sl>cE)(3S>©(5tS©ro Tvrdka v Ljubljani — Glavni založnik Ciril-Metodovih vžigalic in Ciril-Metodovega čaja v zavitkih. Najnižja cena in točna postrežba. V zalogi vedno: najfinejše namizno olje, kava, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah. Tovarna zamaškov Najso-lidnejša in najcenejša postrežba! Električni obrat. Direktni uvoz probkovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte vzorce! Jelačin & Ko. - Ljubljana T ............ Anton Leben, nožar Ljubljana, Stari trg štev. 15 priporoča brusamico in popravljalnico. Električni obrat. ^ Velika zaloga storjene obleke za gospode in dečke LJUBLJANA lf.OllllilsLI.PBW ■—"n » priporoča svojo veliko izbiro storjenih oblek; pelerin čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 let naprej Najstarejša domača tvrdka. Najnižje cene! ANTON BAJEC TRGOVINA S CVETLICAMI, ŠOPKI, VENCI IN TRAKOVI Z NAPISI Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite poslužiti veletrgovino A. E. SKABERNE LJUBLJANA Priporočava bogato zalogo železninskih predmetov kakor okovje za stavbe, pohištvo, kuhinjsko orodje, orodje za vse stroke, nosilke, železniške šine kakor tudi portland cement po najnižjih dnevnih cenah Zalta & Žilič trgovina železnine LJUBLJANA, Dunajska cesta 11. I lOSIP OLUP U gostilni „Pod Trančo" se točijo pristna dolenjska in štajerska uina. Priporoča tudi suojo trgouino z mali nufakturnim blagom in moškimi oblekami domačega izdelka. Po najnižjih cenah. , Umetna knjigoveznica Ivan Jakopi?, « Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 13 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih Lcnjigovešlcih del. k Izvirne platnice za slovenske knjige vedno v zalogi. Tiskanje trakov in dru- , štvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba totna, delo solidno j Cfe v................................. Manufakturno blago vseh kakovosti kakor tudi perila ter odeje za postelje lastnega izdelka, se dobi vedno v trgovini Karol Jančič Maribor — Aleksandrova cesta štev. 11 JOSIP SULIC Trgovina s čevlji in usnjem MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 30 Manufakturna trgovina Franc Dobovičnik Celje, Gosposka ulica št. 15 priporoča svojo bogato in krasno sortirano zalogo vseh v manufakturno stroko spadajočih vrst blaga. Krojači in šivilje imajo poseben popust. Za trgovce poseben engros oddelek. 1 I I I ilf i i i 1 1 Ivan Mravos Konjske opreme za lahko in težko vožnjo, kakor potrebščine za konje, brzde, biči, svetiljke za kočije itd. Obnošene opreme in sedla. Ovratniki, vrvice in nagobčniki za pse. Razni kovčegi torbice, listnice, denarnice, dokolenice iz usnja itd. Gonilni jermeni v vseh širinah iz prima-usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni. Maribor Telefon 207 Telefon 207 Trgovina: Aleksandrova cesta štev. 13. Delavnica: Slomškov trg štev. 6. M fr TRI Priporoča se tvrdka FRANC MASTEK Maribor Glavni trg štev. 16 Najcenejši nakup vsakovrstnega sukna, svilnatih robcev in vseh drugih vrst manufakture. u hiii ; Stanje hranilnih viog Stanje glavnice in rezerv čez Din50,000.000-— čez Din 4,000.000-— V lastni palači - Narodni dom Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice In tekoči račun ter jih Izplačuje točno In nudi za iste najboljše obre-stovanje in največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle, kupuje in prodaja devize In valute. Podružnica v Šoštanju na Olavnem trgu. v lastni hiši, v N?rodnem domu. Tclef. št. 108. Žirokonto pri Narodni banki SHS. Pošt. ček. urad v Ljubljani rač. št. 10502., v Zagrebu 39087. Obrestuje vloge na knjižite in v tekočem računu po z dnevno razpolago po 8% proti odpovedi na 3 mesece. Daje posojila na zemljišča in osebno poroštvo. Eskomplnje menite in olvarja teloie račune ra trgovce, obrtnike in podjetja. Stanje vlog nad 50 milijonov dinarjev Rezervni zaklad = nad milijon Din. zz Ustanovljena 1. 1882. Posojilnica je najstarejSi slovenski denarni zavod v Mariboru. P IA A 2 Bogato zalogo žčipal-cev, očal, daljnogledov, toplomerov, barometrov itd. priporoča Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg št. 9 Velika zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila se izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna! Engelbert Franchetti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20 nasproti kavarne »Evrope« g priporoča svojo največjo in povsem higijenično urejeno brivnico. — Za dobro in točno postrežbo je vsestransko preskrbljeno. (0 ssssassssassssassisgao mmm Slovenci! Slovenke! Spominjajte se naših bratov na Primorskem in Koroškem! 2 v l/l I ° 1 O Ti Q Mi Sl OJ 0) c '3 al oo *z? m 2 A ■o ID O c a g) 01 E I 3 " TJ ■D I s i-S JU S < jo O g* £ > m O S 10 O l/l Ig > Ul IU > r-» 3 tu r> š° TJ M) a» _ >- o S C 10 *_< V k. M < 3 o s c m o ra . •- = « > •S o s 3 m *• 3T . _ CM ~ " o 5 m ra ra « •§ " 5 § > T-' > - S 10 m ‘S ro ■ m «= > 2 _ £ 3 C >1/1 41 10 C 01 s S c * « 5 *“ <0 a a> a> E : ^ ■= o •» •» • S s S ” o £ a ^ *■ Ul O e? >3 >0 TJ - O « S ■=? N OJ O g £ s E % . a v * v v * <• v \n v ^ v v V *><* V •> ^ V •>r* V *sr* Vf •n^ v v \n •s .* »9 M Ljubljana Pivovarna in sladarna. Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. pošt. pred. 45. PoMna pivovarna (pr. LITZ v Mariboru. Priporoča svoje izborne izdelke i. s.: Svetlo in črno eksportno pivo v sodih in steklenicah. Pekovski kvas. Čisto rafin. žganje. (Drože.) <§> TELEFONI: $“rb£a 3“ BRZOJAVI; Pivovarna Union ^“^0”“