LETO—TEAR XXIII, PROSVETA • r - r-^r— OvaSalškl la upvaTalikl »n »AM ft Lawndala 4«% Offlee oi Publica tU«. w/s7 ftoath Uwii.uU An uumk ute ta* A«t «r GLASILO SLOVENSKE MAMOME PODPORNE JEDHOT¿ ID , u,* ChickfO, Mm četrtek, 18. decembra (Dec. 18), 1930 Aocsptaoc« for mailin* «t sp«ci*l r»U oi pottare providaS for le «rtioa 110», Act Tsr 8, 1917, autfaoriMd on Jaaa 14^ TRT Subscription IS.00 HMaMÚLtaaii STEV.—NUMBER 297 Francijo JTbs severna Španska v plamenu revolucije. Posamezna mesta v rokah vstašev, ki razglašajo republiko. Generalna stavka se nadaljuje. Brutalna civilna garda pobija kmete in otroke. Kralj mobiliziral 75,000 mož. Mornarica pomaga revolucionarjem? General Beren-guer zbolel same jeze \ / Rojeni slepec je spregledal Medicinska znanost dela v* sala-dema moàu, ki je U let Uvel v temi Hendaye, Francija, 17. dec. — Ob vsej francosko-španski meji «e razširja vest, da je vsa sever na Španija v plamenu revoluci je. Resnični položaj je neznan, kajti cenzura je ustavila tok vseh rednih vesti čez mejo, tod* I dovolj je znamenj, da je Španija v silno kritični situaciji kljub optimističnim poročilom iz Ma-I drida. Najnovejša vestSe glasi, da ; so revolucionarji osvojili meeto i Logrono in proklamirali repub-j liko. V San Sebastianu so veli-! ki izgredi v teku in več oseb je ljudi, bilo ubitih. San Sébastian je popolnoma paraliziran vsled generalne stavke; enak poloiaj je v Barceloni, nad katero plovejo ; republikanski aeroplani. Vesti iz Gibraltarja vztrajajo, da španska bojna mornarica r podpira revolucionarje in vsa _ ! južna Španija je v veliki pani-[ ki. Najboljši dokaz, da ee bliša veliki preobrat na Španskem, ! je beg celih množic španakih i bogatinov in reakcionarjev sploh iz dežele. Cele karavane privatnih avtomobilov prihajajo tez mejo v Francijo s španskimi ; bogatini in njihovimi družinami. ki noaijo s seboj zlato in \ vrednostne papirje. Francoska enem slučaju je garda ustrelil« dva kmečka otroka, ki sta stopila na cesto. Kasneje sta tamkaj Padla dva kmeta. Obeedno stanje določa, da ne sme nihče zapustiti svojega bivališča. V Gijonu je velika množica vstašev navalila v oerkev in u-ničila vse altarje, podobe in spo-vednice. Ena oseba je bila u-bita. Poročila iz mnogih virov se ujemajo, da so vojaške čete vsak dan manj zanesljive. Vojaki nočejo streljati na svoje lastne Edino upanje vlade so prostovoljci v civilni gardi in inozemaki pustolovci v tujsai legiji. SmMbo zakonoda jstvo v Program difavne delavske federacije bo predložen legislator! Harrisburg, Pa. — (FP) — Starostna pokojnina in odprava premogovne in železarske policije tvorita glavni točki v programu Pennsylvanske delavske federacije, ki bo predložen članom državne tagislature, ko ae v prihodnjem letu snidejo na stražah maji je prejela včeraj Usedanje. Obe točki sto bili o- poostrena jiavodila; straža ns r «me pustiti Spancev čez mejo, ako nimajo potnih listov s francoskim vizumom. Perpignan, Francija, 17. dec. Iz Španije Je prišla vest, da je kralj Alfonz odredil mobilizacijo 75,000 mot za potlačenje revolucije; obenem je vlada poklicala iz Maroka zloglasno tujsko [ legijo, ki obstoji iz inozemskih pustolovcev, katerim je pobijanje ljudi najljubša zabava. Dalje je vlada mobilizirala na tisoče domačih postopačev v civilno gardo. Krvavi spopadi so na dnevnem redu kakor pripovedujejo beguni. Rebeli v Logronuffi so včeraj okupirali mesto in nabili plakate z napisom: "Na boj, državljani! Osvobodimo naše brate! Smrt kralju! Živela republika r ■ Generalna stavka je v teku v V"h mestih in ljudem že primanjkuje živil. V Bilbau je bila imenovana začasna republikanska vlada ln Alcala Zamor, Priletni republikanski vodja in bivši minister, je bil imenovsn začasnim predsednikom španske republike. : \' Nadaljnja vest, ki so prinesli kurirji, se glasi, da je tudi Va-lencija padla v roke revolucionarjem, ki so ustrelili tri generale. V Csrdizu se je spuntals toornarična possdka. Madrid, 17. dec. — Oficielno Poročajo, da ni ndbene nevarno-l,tl za monarhijo. Vojaštvo Vzdržuje mir povaod. Premijer, «eneral Berenguer, je zbolel »sled prevelike napetosti, ker Ji ^ tri dni nič spal. Straža o-¡•H kraljeve palače je bila po-tojena. Na etrehi palače so W>vi proti letalom. 1'aris, 17. dec. — Španska mo-®arhija je v smrtnem spopadu z *i»ub!ikand, ki so napsli vse ■k. ds jo strmoglavijo. Franck, oficielnl krogi pričakujejo Palec monarhije ia ss še pripravljajo sa aprejem kralja Al-I^nza, t* pobegne v Francijo. F'"r"čevalsg čikaške "Trtbu-v". ki ae nahaja v Barceloni. o . velikih brutaloostih. ki Jih izvršuje španska dvilaa tarda nad prebivnki. Gardisti vaškega, ki as pokaže aa *«Uh, katera drže y »SfU. V dobreni po Pinchotu, novoizvoljenemu governerju. Program je bil sprejet na konferenci, katere se je udeležilo 86 zastopnikov raznih delavskih unij. Zavarovanje zoper brezposelnost je tudi uključeno v programu, toda glavni boj ae bo prihodnje koncetriral, da legislatura sprejme predlogo o starostni po. kojnini. Druge točke v legisla-tivnem programu federacije so: restrikcija procesa za izposlo-vanje injunkcije, odprava "yel-low dog" pogodb, oeemurnik za gasilce in dvojna odškodnina za otroke, ki ss poškodujejo v industrijah, ko so uposleni pri delih, ki jih po zakonu ne bi smeli opravljati. Mick. — Zdravilaka veda je naredila "čudež", k« je te dni dala vid 26-letnemu muzi-kantu Merwinu Jenkinau, ki se je rodil slep in sdaj prvič gleda luč sveta in stvari okoli sebe. Jenklns je bil zadnji petek operiran na očeh in v torek ao mu zdravniki v bolnišnici sneli obvezo z oči in mu dovolili, da je prvič v zvojem življenju pogledal. Bil je prizor, ki se težko opi-¿e. Jenki ns ee je ustrašil, ko je zagledal zdravnika in bolničarko, da je bil skoro histeričen. Ni imel nobenega pojma, kako vse to izgleda v realnosti in bil je tako presenečen, da je bil skoro iz uma. Komaj ao ga umirili. Potem se je obnašal kot o-trok, ki dobi nove igrače v roke. Cisto vse mu je novo — in šelq zdaj se bo moral učiti pravega življenja. Zdravnik pa mu Je kmalu spet zsvesal oči, tako da se bo vadil gledanja polagoma. Največje presenečenje ga šele čaka. Jenldns je ošonjen in ima dveletno hčerko, toda žene in o-troke še ni videl. Zdravnik čaka na ta prizor, da se mu prej ojačijo oči. Jenkins pa pravi, da bi najrajši videl ženo in otroka, rajši kot vse drugo na svetu. Operacija se je čudovito dobro obnesla. Zdravnici so najprej dognali, da je optični živec zdrav, ampak zenice ao bile zanič. Izrezali so zenioe in vtaknili v oči stekleno lečo, ki nsdo-mestuje zenico. Leča zdaj o-previja službo naravne zenioe in slepec je dobil vid. Jenkinz bo moral vsakih 12 ur vzeti Mo iz očesa in jo namazati s posebnim mazilom.; BREZPOSELNOST V BUFFALU K*'»'?' • , t O f" * >'• '' Časopisje ignorira situacijo. Delodajalci znižajejo Boffala, N. T. — (FP) — Centralni delavski evet estimira, da je v tam mestu okrog 60,000 brezpoeelnih in število še vedno narašča. \ Trgovska zbornica je nedavno organizirala komitej za pobijanje brezposelnosti, kateremu ne čeluje A. H. Schoellkopf, lokalni elektrarski magnat. Takoj, ko je bil komitej organiziran, se je pri Skhoellkopfu oglasila deputaci ja neke dobrodelne ustanove s prošnjo, naj ji pojasni nsčrte komiteje glede pobijanja brezposelnosti. Dobila je odgovor, da Je bil komitej izbran, da pomaga pri stabiliziranj« bizniaa in ns v s vrbo, ds pomaga brssposeinhn pri Iskanju dala. Delodajalci v Buffalo nadaljujejo z mezdnimi redukcijami. Velika pekama, Id je plačevala pekovskim delavcem $66 na teden, jim je znižala mezde na $26. Tako dolajo tudi drugi delodajalci, toda redi velikega števila brez poeeftnih je vssk protest goč Pričakajo ss, ds bo kongres spre-jol pretekelJeke mere proti na-daljaha odslovttvam Waskfagton, D. C. — (FP) — Izvršni uradniki 21 priznanih narodnft in mednarodnih Islst nlških organizacij so se zbrali na konferenci v glavnem stanu v Washingtonu, da raapravljajo o načrtih sa uveljavljen je šest ur nika. Gibanje Je pričela bratovš Čina železniških sprsmnikov, pozneje pa ao se mu pridružile tudi ostale bratovščine. Glede tega vprašanja sta se vršili še dve konferenci, ena v Chicagu, druga v Clevelandu. Železničarjem se starvljo velike sa preke, ker je gotovo, da se bodo železniške družbe ustavljala «nižanju delovnih ur. Te trdijo, da se morajo boriti proti konkurenci avtobusnih družb, ki poehijejo neovirano in zanje ne veljajo regulacije Meddržavne trgovinske komisije. V enem letu so šelssni ške kompanije odslovilo četrt milijona delavcev, kar daje misliti in je obenem svarilo, kaj vse ss lahko zgodi, če se bo v tem pravcu nadaljevalo. Medtem, ko so zastopniki že- HURLEY JE 0 da je Pravi, amtorje Sov sta je vojni letalske uniji, beda Washington. D. C - (FP) Fishev komitej pdstaja čedalje bolj otročji in sipešen v svoji gonji na radlkaty 'Povaod vidi strahove. Tako j?|frod kratkim na zaslišanju * ni départaient jev za letala vjetski uniji, -odkritju" ja nega tajnika H .da Je voj-400 motor-Liberty So-dan po tem isjava voj-rja, v kateri pravi, da js trditev, da so ti motorji, če so v rssfltl! bili poslani v Rusijo, velike vrednosti v mili taristiČnih operacijah, absurdna in bedasta. Moderna vojaška letala brze z naglico dvesto milj na uro, dočkn ao Liberty motorji, ki jih je vlada gradi® sa čaaa avetovne vojpe, razvili bralno 70 milj na uro. V fbrmalni izjavi Hurley pravi: Nedavne veati v Časopisju in zaslišanja pred kongresnim komitejem, ki preiskuje komunistične aktivnosti v Združenih drša- torjav1^j^o^^sdaate. vit ti motorji ao bOi Zgrajeni v času svetovne vojne. Polmnčani vojni je vojni dspartmenlhvodal samo 267 teh motorjev in večina teh uglednim ameriškim letalakim družbam. Ce bi «la sovjetska vlada Uko neumna, da bi kupo- vala obrambo In 1 državam, ki jaška MiÜ»*bt za svojo dragim moderna vo-bankroti- "Vojni department je šs lota 182» odločil, dane bo pošiljal Liberty motoriav v nobeno deželo, ki nima dlplomatičnih odnošajev ameriško vlado. Večje število teh motorjev jsbilf prodanih po-tem, ko jflt ja zavrgel armadni štab, ker niso biU več porsbni sa bojne namene. Prodani so bili tistemu ponudniku, ki je plačal sa nje najvišjo vsoto. Mogoče, da js nekaj motorjev dospelo v Sovjetsko unijo, toda to ni nobene važnosti, ker so radi zastarelosti ne-porabni «a mllitaristična opera-dje." • ORGANIZIRANI TESARJI ZMAGALI Podjetniki vflsŠIM prizlv preti ko- New Y«i — (FP) — Po pet najstmesačnem prerekanju in pogajanjih ja mostni komisar Javna dele F. /. Priai odločil v prilog tesarjem, ki so zahtevali unijsko meado pri delu na progah Masmske železnim. Mestna odredba namreč določa uni Jaka mezde pri vseh mestnih delih, čemur so se podjetniki upirali Tesarji bodo sedaj prejemali tU ¿6 na dan. Tesaraka unija v New Yorku Maje 92,000 članov. Le mal odtostotek je neorgsni ziranik. Prislov odlok daje tesarjem priliko do toŠbe, da tako izterjajo zaostalo mssdo, ko Jo Jim dolgujejo podjetniki, ker ao sa časa spors tesarji prsjemali samo $8 na dna. F. L. Hacken Zavarovarue proti brezposelnosti Načrt je predlošll LaGuardla v kongresu. Hoover naše dati sa* natu podatkov o depresiji - t Washington, D. C — Kongre-snik La Guardla is New Yorka je 10. t. m. predložil oenovo zavarovanja proti brssposelnoatl. Njegov načrt se glasi, da vsak delavec prispeva pet centov tedensko ln delodajaleo doda po deset centov na vaakih delavčevih pet centov. Denar ae nabira v posebnem skladu pod kon trolo zvezne vlade in ss izplaču je, kadar delavec proti svoji volji izgubi dela Druge podrobnosti niso Še objavljene. La Guardla ima v načrtu poseben sklad za brsspoeelne mu-zikante. Sklad se nabira is po-sebnega davka na filme, radio in mehanično glasbo sploh. Senat j« v torek sastonj zahteval, da predsednik Hoover predlošl podatke o industrijski depresiji, katere je prejel direktor predsednikove pomošnMco-misije Woods. Hoover je odgovoril, da podatki niso sa javnost. To je še bolj razkačilo senatorje in La Follette je predložil novo resolucijo, ki posivs administracijo, da mora dati vse podatke, ki Jih ima v posesti in ki ae porabijo kot basa sa zako- poselnosti. lezniških bratovščin rasprav^ll^ ^¡^t ^tilít o načrtih za akrajšanje delovnih ^ *»**> PJ^dWilata ur, je senstor Walsh is drtavs'^^ kar ja šls v boj v glav- Massachusetts vodil boj proti pristašem Hoover je ve adminl utrscije. ki niso storili ničesar za omiljen je brezposelnosti. Zahteval je, da kongres sprejme njegovo predlogo sa uveljavljanje poldnevnika za federalne u-slošbenee, ker je to edini izhod, ds se dežele tovleče Iz ekonomske nem zaradi principa unljske mas de, in ker je to dosegla, se bo 1-zogibala nadaljnih sporov, kl ns morajo prinesti nobenih koristi za orgs n izad jo. v Wllweede Wilwood, N. J. — V tem me-stu. ki ss ponaša z lepimi hoteli. kamor se zatekajo na počitek izmučeni biznlški magneti iz New Yorka, je toliko ljudi brezpoeelnih. ds veliko število vsak Zadevna predloga je bfla oprsje- gs, ki določa, da ss delovno ure poštnim uslužbencem skrajšajc cd 4M na 44 ur v tadnu, v nižji zbornici kongrsss, Je bil storjen prvi korak sa uposlitev nadaljnih 10,000 dslavoev, Tsko pravi $ho-mas F. Haherty, tajnik-bUgaJ nik Narodne federacija poštnih klerkov. Proti sprajatju predloga ae J« trdogiavno boril generalni poštat Brown, ki je vedno poudarjal, da ima mnogo delavskega materija la na razpolago, zato aa pološaj uslužbencev nebi smel »boljšati Toda pritisk, ki ga Je ustvarile organizacija poštnih usloAben-cev na kongresnike, ja bil tako močan, da se mu nieo mogli več ustavljati. 160,000 poštnih ustuš-bencev bo delešntti štiri um več počitka na teden, če bo prsdiogs sprejeta tudi v senatu in Jo bc predsednik podpisal. Kar ja senator Wateon, vodjs republikanske večine v senatu nedavno priporočil poldnevnik ss delavce v ameriških Industrijsh, Je verjetno, da bo predloga apre-JeU v senatni zbornici breg opozicije. IM) A K NAREDIL DOBER VTIS Izrekel se je sa pet dni dela v to* nn v Industrijah Washington, O. C. — (FP) — Novi delavski tajnik W. H. Doak js napravil zelo ugoden vtis delavskih krogih takoj, ko Je sprejel posle svojega urada, kar je Izjavil, da bo podpiral gibanje ds se o vede poldnevnik v vse a-meriš k* Industrije. I)oek sicer dlrsktno nI dal nasvete kongresu glede Walshove predloge, ki pred vid uje petdnev nik sa vss federalne uslužbence toda njegovo Isjavo se taknačl na način, da odobrarva predlogo. Prvi uradni akt delavskega tajni ka ga je poetavfl v nasprotje s k rise, v katero je zabredle radi ________časofcd» hESlIiV' sdministrsdjs. Ws J53ST dspra^jo, iÎLÂ^dsï rÜZ LTw ki^ek> in teko eije, U jih je sprejel legislativ- zs delo, šeprav jim lastniki pla-ÏÂ^ds « ÄpT'S od-k železniških bratovščin čajo asmo en dolar na dan ln polaga*, da se vrae skrajšanja delavnika. »brano Zvezni sodnik pravi, da je prehibicija neveljavna ftiftrotlno VSRWWV pokojnino Vač kandidatov, kl so obljubili, da bodo dekli za te stvar, je bilo Izvoljenih v zvezne In dr- Washington, D. C. — (FP) Potom reauKata prošlih volitev, Oprostil je kršitelja, kl se je dve leti bojeval a suhsiko postavo. Njegova Isjava je, da 18, a-ni end ment al bU pravilno sprejet. VeHka senzacija v Wa-shingtonu. Mokračl vidijo veliko Newark. N. J. - Tukajšnji fa-deralni sodnik William Clark je 16. deoembra razsodil, da j« o-semnajati amendment nevelja- ko Je bilo več kandidatov, ki so ven. Njegova rassodba ee gls se israkli za moderni sistem sta- 'si, da al bil prohibicljski smend-rostne pokojnine, uspešnih, Je'ment pravilno ratificiran. V vprašanje federalne kooperacije, pravem duhu ustave bi ga mo-da se saaigura vsakemu državljs-1 rale odobriti državne ustavodajni!, ki si ni mogel preskrbeti v; ne konvencije, n« ps sakonodaj-svojem šivljenju zadostnih sred-^ne zbornice. Sodnik Clark shia-tov, življenski obstanek, postala tra, da Je amendment brez md-vsšna sadova, o kateri se bo ne-nosU. Kadarkoli pride sprs-dvomno razpravljajo v tekočem memba v zvezni ustavi, ki trans-sasedsnju kongresa. American ferira dršavno policijsko oblast Assoclation for Old Aga Seou-1 v področje zvezne vlade kot se ja rlty v deoemberski izdaji svoje to zgodilo z amendmentom pro-revije prinaša izvlečke Is poročil hibiclje, mora imeU ljudstvo po. ekonomaklh ekspertov in članke samesnih držav sadnjo besedo o promlnentnih urednikov, ki so rstifikaoiji take spremembe s se Isrricli v prUog državni in fs-||IVolltvlJo delegatov, ki se snl-deralnl starostni pokojnini. dejo v konvencijah in sklepajo Senatakl kandidati, ki so biU o tej stvari. Topa ss ni sgodilo. izvoljeni v novembru na {ilatfor-| Posledica te rassodbs js, da mi. katera ja uključovsla točko je bil oproščen kršitelj prohibi- gan, Lewis, Cappsr, Cousens, Mo- tožaril s svesnlmi oblastmi Nary inCarey. Izmed kandidatov Druga posledica morda bo, da sa governerja so biU izvoljeni Volsteadov zakon izgubi veljavo v državi New Jaras, kajti v smislu razsodbe Ima dršava naj* višjo polleijsko oblast v svojih notranjih zadevah; ako hošs dr* žava Imeti zakon prohlbloljs, gs Roosevelt V New Yorku, Plnchot v Psnaylvaniji, Cross v Conneo-tteutu, Ely v Maasachuaettau, Kitchia'V Msrylandu. Brucker v Mkshiganu, White v Ohhi, Olson v Mlnnesoti, Meier v Oragonu,«- lahko ima; nI ps dolšna isvsjiS mersott v Wjromingu, Murray v kakih federalnih sakonov te vr-Oklahomi la Mpss v Idahu. Vsi ste. lahko pomsnl, da sa j» predlo ti sodalf obljubo, da bodo podpl- ^b' federalni proHlblčnlklu-mil predlog« «a starostno po- msknlt! is drlavo. Obenem je kojnino. {razsodba dober sglsd za druge Frad Olson, fsrmar4aborit, ki države, ki lahko posnemajo drle bil IsvoUsn za governerja vtžavo New Jersey. Minneaoti s veliko večino,J« is-mili v volilni kampanji, da bo Washington, D. C. — Razsodba sodnika Clarka v Newarku poepešovaJ agitacijo sa sorsjetje je izsvsls veliko ssnsaoljo v predlog, da bodo smeriški delavci vladnih krt ln dslavks, ki so stari nad 46 Ist In kater« dknašnj« moderne industrije mečejo na smetišče, kot da bi bili Obrabljeno orodje, imeli zaslgurttRjnvljenskl obstanek Vprsšsnj« starostne pokojnin« J« bilo še V prošlem zasedanju kongresa prsdlošeno Članom niŠ-j« zbornice, toda Sneli, Longworth ter drugi iiooverjev« administracije so pre|»ročill podrobne diskusije o tej sadovi. Toda na sasedanju novega kongresa, ki bo morda akli-can po 4. marcu, ne bodo ti ljudje imeli vaš popolne kontrole nad nižjo dbomico kongresa, kajti v novemberskkh volitvah j« bilo IzvolJenSi več kandidatov, ki m obljubili, da sa bodo zavzeli «a ljudi, ki pasta vss svoj« življenske slls v Industrijah, družba pa Jih Ura na stara leta v ubošnioo. BANKE POKAJO VSAK DAN vrata v N. daev«| d v« v Chicago. — Dne 16. decembra je propadlo enajst bank v Severni Karolini. Dalje so tega dne saprle vrata dve bsnkl v Južni Karolini, dvs v Illinoisu (v Springfieldu In Partsu), dvs v West Vlrglnljl, ena v Nebre-skl In ena v Aslt Uke Cityju, Uteh. krogih. Voditelji mo-kraških sU so kajpada sUno sa-. dovoljni in pravijo, da Je to sa nje velika p«aga, ki ima dala-kosošen pomen. Oficielnl krogi niso «dlni glede «fskts rassodbs In šakajo kaj porašsjo prava« avtoritete v glavnem msstu. Suhaški krogi so presenečeni, ----toda omajati ss ns pusto. Pravi- Tllson.ijo, da J« najvišj« svssno sodišč« pristaši ž« izreklo svojo b«s«do, da j« 18, smsndment veljaven ln to Jim zadostuje, stvar vsskakor a« ostane brez rasnih posledic. aUJL lUil siarin ijm iMNwaria aa uimuiklil. Bshftns o New Yerk. — Abraham Mp* steln, tej nik Američan Assn. for Old Age 8ecurity, je na konferenci asociacije Izjavil, da bi voč kot dvajset tiaoč ljudi, ki radi starosti nimajo nobene prilik« ss uposlitev, bilo prsekffeonlh, šobi m zakon o starostni pokojnini a-mondlral tako, da hI bile det ne podpora ossbe, ki dosešejo starost m let, namesto 70 Ist, kot določa takon. Konferenca Ja v tem emlelu «prejela resolucij* ki je bila poslana članom drŠavns legislatura v irvaševaoje. Zakon o starostni pokojnini Js bil sprsj«t v prošlem ■ s sedanju legislatura. Okrog 60,000 o««b starih nsd 70 let bo prsj«asalo podporo Iz pokojninskega sklada po t januarju prihodnjega leta, kar bo stalo davkoplačevalce deest milijonov dolarjev na leto. Ce ae pomlell, da ae potra-tijo velik« vsote denarja sa Unije kad« ««tanovlU sdravnlš-kakNalko -1xm Angele«, Cal. — Med čia- smernlcaml Hooverjeve adminl- fnlJ v lf* _____I___________ •tradje. ki vodi ebstrukcijo pro- su je v teku kampsnja za uste- w «jpomočne aiu ije, Id ne pri U zakonodaja!vu. ki ima namen ""Itev sdravnllka klinika, ki ^ ssšeljett^ rszulteta. bi svlšanjs obratovslalh stroškov v « nudlls zdravniško Mir veliko bolje, ds se ukljušl zvsanlh departmentlh P® smemik ejMiah Zdravniške Takoj drugi dan. ko je Doak klinike se bile ustanovljene v podal svojo MJavo. je bil poklican ^ Jorku, Rocheirterju In ne-n« konferenco k prsdeodniku katerih drugih mestih In ao as Hooverju. O čem ste govorila, Iskasale aa sel« koristno usta-javnost ai bila obveščena. oasbe, ki dosešejo starost 16 let, med tiste, ki so upravičeni do po-kojains in ta i«»mo* bi bil« I» datnejša kot so ssdanjs sasllne od po nWrw skrije, je dsjal Kp-staln, * "I'FW. PROSVETA THE ENLlGHTEKMDrT CL AJI LO m iJkjmftMi^tLOVKNinHI MàBODWB rooroa- fu» i kif í® ® PROSVETA or TIU FXMOL4TKO H t& ií 4 tmmrn v «k ! MT («Mr. N4 >■ te 1 Um št ». 4« m rs» II n. MS aasr ai» aa> ■t m uta trt Jackasses! V Washingtonu je nekaj histerikov, ki bi ae šteli zelo srečne, če bi mogli zebraniti uva-tanje vsakega blaga iz Rusije v Zdruiene dr-iave. V administracij 1 in kongresu imajo na kupe "embargov" za sovjetsko blago. Vse js te nevarno za Ameriko. Prva leta po vojni je bila le boljševiška propaganda nevarna, danes pa Je tudi ruska pšenic*, les, koše, sploh vsej vsaka stvar, ki pride is dešele sovjetov, pa naj bo tako nedolina in potrebna, js danes nevarna obstoju Združenih drlav. Svoje mizerne nakane maakirajo a raznimi pretvezami. N. pr. ruske koše in ¿reva za klobase so nevarna zdravju Američanov; druge reči označujejo za "produkte kazenskega dcr Ia". Pravijo namreč, da v Rusiji sploh nt svobodnih delavcev in da Je tamkaj delo prisiljeno kakor v kaznilnicah. To Je slepilo. Vprašanje je, kako kdo vzame take stvari. VprsŠsnje Je tudi, koliko je sedem milijonov brezposelnih delavcev v Ameriki, ki so "svobodni", na boljem od devetih milijonov ruskih delavcev, ki so "prisiljeni" delati. Ali si Ameriški delavec sam voli delo ali nedelo? NI nič prisiljen? Kaj pa medtem dela Rusija? Ali tudi ona špekulira, kako bi ustavila uvoz ameriškega blaga? Baš narobe. Sovjetl skušajo dobiti čim veš blaga is Zdrušenih dršav. Baš te dni je J. I. Case Company v Raclnu, Wis., dobila naročilo iz Rusije za 4000 traktorjev in drugih poljedelskih strojev, za katere bo sovjetska vlada plačala $5,400,000 v zlatu. Pri tem delu bo zaposlenih 1600 delavcev, ki bi najbrš bili brez dela, če bi ne bilo narošila is Rusije. Tsko sovjetl indirektno pomagajo ameriškim delavcem. To pa Še ni vse. Jackaaai v Waahingtonu, ki bi radi prepovedali ruski uvoz, so pred več meseci prodali aovjetski vladi dvajset parnikov za $1,100,000. Psmike so prodali boljševlkom s pogojem, da ne smejo najmanj deset let prl-pluti v smeriške vode. Marsikatera druga delala bi se zahvalila za kupčijo, če bi ji bila po-atavljena tako Šaljiva klavzula, ampak boljše-viki ao mirno pogoltnili tudi to In vseli ladje. Ce je treba kaj prodati Rusiji, je vse aH right 1 Boljševiško zlato ni nevarno! Po sodbi Jackaa-sov Js pravilno In gentlebiansko, da Amerikan-cl oderejo aosjete kolikor morsjo in jim prodajo vsak "scrap" za suho zlato — nemoralno in velik greh pa je, če sovjeti kaj prodajo Američanom. In končno imamo jackasso, ki pravijo, da so sovjetl iMovsld do kostL čeprav so Isti jackaaai nedavno tega pottrtallvsst, da je Juftef (šldovako imet) Stalin iAljučil iidov-ske elemente is svojega reftima! L-»» misvj _ um priznanje gre mladeniču. Dasi __ dan z imeni! Krivico «opraviti m® prekaša v letih, je v.> Upamo, da ostanete naši pri- je dostojno in gentlemansko in muJU***.* ^iiH«nfki tudi v bo- vsgk pošten človek je dolžan to «triritft Vse drugo v omenjenem član p__»'» r\evizija Hudobni duh: Kaj če bi revidirali mirovne pogodbe? Velika, srednja ln mala ententa: Ne, ne, ne, ne, ne, nikdsr! — Hudobni duh: Kaj če bi revidirali pefc«!» be ameriških vojnih in povojnih posojil? lata: Ds, ds, da, da, da. vsak d*«<1 — Miklavž&rija BIHta se božični pratnik in z njim ameriška navada miklavžanja ali dajanja daril majhnim in velikim otrokom. liftoe, ko je kriza, bodo veekakor prodali manj "džunka" za darila. Stomllljondolar* skega božtta v Chieagu na/brž ne bo, Toliko posla bo pa imel ofldelnt mlklavžar, ki prejema pisma otrok, ki verjamejo, da rea pride vsako leto o božiče ataree a sivo brado od iHkod s severnega tečaja In napolni nastavljeno nogavico z darili vsakemu otroku, ki ga proel. Pa mu pišejo pisma in mu namigujejo kaj M radi Imeli. Pošta odda ta pierna oflcl-ebiemn mlklsvžarju s dobrodelnim organise-cijam. T» dni je neki šestletni defek v St. Loulau pisal Miklsrtn. naj mu prinese prsvo strojnico In nekaj pravih krogel. Caeopiai, ki eo te poročali, menijo, da je to nekaj srio originalnega Ne sa Ameriko! Vprašanje Je le, kdo naj ustreže vrieme fantku OflcMnl miklav-Ur ne be bolel. Kaj 6e bi pismo Izročili stricu Osptftsjsf On M lahko ustregel in zraven bi še prti«*! tisočak. Mlklavta nt — Capone pa jet ________— m Z ostrem na razmere, kakršne eo, bi bilo pravilno, da je mlater Capone latee efletalni mitdavftar sa vee centralni upad. Kaj je napačnega v tej sugsetiji? rovi it náétlbin ■i om Odgovor milwsuškemo Obzora Chleago.—Urednik Obzora od-tfovarja v 60. št. z dne II. t m. v člahku z naslovom "O dostojnosti , gentiemanstvu in poštenju govore v—-Chieagu" ne moj dopis. Tam Je ponovnb nstianll dopis J. Ziheria in potem piše med drugim: "Ker smo se prepričali btečnoet I navedb v njem, _ __ .i(rJ.HH H hido ga prioociii. Jasno je torej, da se je urednik sam pfreprfesl o vsem, kar je zapfeano iti po njegovem mne-[u Je vse sama gola resnica, dj odgovor na to pa je, da ste pisali neresnico. Javno konsta-tlrem, da se niate nič prepričali in zapisali ste neresnico. Ato ste se prepričali, bodite tolike iskreni in povejte z imeni, kateri čikaški gospode ao spravili 14.76. To povsjte. S fakti na dan t VI trdite, da ate ae prspri-čdli predno ste priobčili Ziher-lov dopis, v katerem je rečeno tudi tole: "Ko bi poslušal svoj lssteh gfals, bi si pri bran* $4.76, ko vsak ve, kako težko moramo delati zanje. Tsko pa en jih spravili gospodje v Chicagn." Vi dobro veste kaJ pomenijo te besede. Prepričali ste se, da Je to resnica, predno ste to tiska-I v vašem listu. Prostor, povejt« t imeni, kšteri gospodje v Chieagu so spravili omšnjšni znesek? "Korajžno na dani Vi, ki ste član SNPJ, torej naš brat, na tu ima seveda zopet drugo lice. Kaj pllejo podpissni ali anonimni dopisniki v Prosveti o vas ali vasem listu, Je to njihova zadeva in vi sami izjavljate o tem svojo sodbo; jas s svoje strani prepustim to čttkteljem, naj oni Tudi ni moja briga, koliko i-mate naročnikov. Kot upravitelj Prosvete vam pa brez strahu ln Javne povem, da Ima Proaveta fi Milwaukee ln okolici (West AUia) 862 naročnikov na dnevnik in lifts naročnikov na sredino številko. Ako še vi priobčite Število vaših naročnikov, tedaj vam bodo v4 verjeli, da mate kakor pravite "nedvomno večjo cirkulacije kot vsi drugI elovenaki listi." Drugsče pa ima. jo ljudje svojs pomisleke . . . Koliko vi računate za oglase, je to absolutno vaša privatna zadeta. Omenil Sem že v svojem prvem dopisu, lnah. Obiskal sem veš rojakov, katerim srčna hvala za sprejem. Posebno se moram zahvaliti družini Osrefkar, katere do takrat še nisem posnel. Njihova uljud-nost ne bo pozabljena in ob priliki jih zopet oblfcft. John Jane, O Detrolta In drugod Detroit. — Kkr imam ravno počitnice, katerih si nisem želel, hočem nekošlko napisati za našega urednika, da tudi on ne bi ostal brez dela. Delavske rasme-re ao zelo alabe, kar je razvidno iz tega, koliko jih mesto hrani ln tUdI kdliftb jih pri društva ne mere pUčevžft óseamente. Glede društvenega dela. Ho-teli smo ustanoviti In že ustaao vili ¿istriktno federad jo dre štev 8NPJ, kar pa ne žaioet nI uapsta. oziroma akdja še čaks da se jI pridružijo ostala drnš Iva.-l^ se naše Mtvo št ltl nI ^HeMo. je verok ta, ker je društvo zahtevale riyrsessü jo po števfln «Msnstva Ker pa ostala druida niso a prejele tega, ee je društvo Odreklo sode-tovanju tolike «asa, da m števe to zahtevo. Kolikor je meni snano nI sa-stopništvo pri nobeni federaciji ■■P Is Brldgeporta Bridgeport, Ohlo. — Dne 28. nov. je minilo pet let, odkar ate ft. PogorMec in A. Oarden ustanovila, oziroma reorganizirala aoc. khab št 11. In ker ni bil omenjeni dah prikladen za Obhaje-nje petletnice, je članstvo akle-nilo jo ObdrtavaU 27. dec., pri-Četek ob 7. uri zvečer. PrireJeaS bo šaloigra "Muzikalična kuhš-rica." ki je polna atheha. Na programu bo tudi govornik. Radi slabih Časov bo vstopnina nle-ka: 26c sa žensks in SSc sa moške. Razposlali smo tudi vstopil-co na vse naše somišljenike, katere prosimo, da jih čim več raa-pečajo. Ako se pevskemu zboru "NapreJu" povrnejo moči, ho nastopil tudi s par pes Bolezen nam je namreč ta nekaj najboljših terim želimo skorajšnjega okra. vanja in povrnitve v naše vrele. Detavake rasmere ao tnl^j . Jeklarne eo polovica zaprte ia druga polovisa obratuje po »-J drfl na teden. Ravno tako je v premogovnikih. Pri družtvn št. 18 8NPJ smo Izvolili vee stari odbor, kar dokazuje. da ima članstvo saupa-nje vanj. Ia tudi razumemo ae dAro. it let sem še tukaj, gt odbor le nI Imel t nami tehta.M Upamo to M se Članstvo et 18 in S40 ude- letih je bil klnb sk-tlvea v razširjanju detavake ml-aH in zavesti. Upetno. da bo t «»di v bodoče uspešen pri svojem lu v interese delavstva. doče ter s tem izkažete delavsko solidarnost. Prihodnje leto slavi zbor "Zarja" 15-letnico obstanka, in naš pevovodja g. J. Iva-nush bo gotovo nekaj posebnega n novega produciral za to slav-nost. Za pevski zbor "Zarja," J. Franceskin, tajnik. Dfrugi* društvom za zgled J3. Cklcago, HU-Pri letni seji društva "Delavec" št. 8 SNPJ je tilta tako velika udeležba kot je zgodovina "Delavca" ne bi< Iježi. Na seji je bilo več kot 80 članov, kar pomeni več kot 46 procentov. Največja udeležba je bila navadno 26—80 procentov va. Ako si Človek ogleda celo stvar od blizu, izgleda kakor da se je članstvo začelo bolj zanimati sa avojo podporno organizacijo nego kdaj poprej, akorevno društvo "Delavec" posluje že nad 26 let. Mnogo je članov pri društvu, ki povprašujejo odkod vse to, kar naenkrat? Mogoče je vzbudila proslava 26-letndce vse to zanimanje? Mogoče je novi odbor, kateri je nastopil v zadnji polovici leta 1980 oživel vse kar naenkrat? V drugi polovici leta 1980, ko so večinoma vsi društveni odbor-nfki resignirali rasen predsednika, blagajnika in bolniškega odseka, kateri so ostali trdno kot skala do konca leta. Nadomestili so jih drugi člani, ki so podvzeli in osnovsll novo metodo za napredek in procvit društva. Takoj meseca juHJa je veee-lični odbor sestoječ is osem članov, priredil pBurik, kateri je prinesel društveni blagajni čistih dohodkov $80». Dalje se je isti pripravljalni odbot podal na delo in uredil vse potrebno za proslavo 28-letnice, katere dru-štvo še ni bilo proslavilo Ko je pripravljalni odbor s po. ročal o delu na redni seji, je vstal Član, bivši odbornik društva in obsodil priprsvljslnl odbor, češ, da blufs publike* po-udaril je, da je društvo staro še 26 let a ne 28. Odbor radi tega ni omahnil, temveč Je šel dalja a svojim delom. RssUKat je bil, da se je napravilo v draStvedo blagajno Ces 880 dottrjev in db-onom je društvo na redni seji Odobrilo predlog, da ob proslavi 25 letnles odpremo ksmpanjoj katere cilj je bil. da dobimo 26 novlk članov. v od TO je torej naredil ne tehd seji 81 ras« Ia ta v mlad. paJ 88 novih ¿laño tisti bhrf, katerega je « veeetični odbor ti drnftte "D* lavée.** SV k da J je bflo tefto doMtl pri društvu dobre odbornike. Se- , daj Id vel take. Volitve odi>or- te. t ik je bil izvoljen stari. blaJtejnik in zapisnikar izvoljeni eifgUsno—vsi Vod i t ve se vekle več časa nadzorni odbor, ker so bili sni trije nadzorniki. Ravno je bilo z bolniškim odborom. Vratar enoglaano in upati je, da bo ostal mož beseda. Vse kaže, da sc je dalo starim odbornikom priznanje za njihov trud a tem, da jttUe društvo ponovno izvolilo v odbor. Vsj so obljubili, da bodo d^aJl od ggdaj naprej «e bolj .zvesto za društvo "Delavec." Seje.S^» udeležila tudi dva gl. odbornika, br. Blaž Jiovak, gl. bol. tajnik, in br. Lotrich, «i. podpreds. SNPJ. Najbolj značilno je pa t* da je letna seja zaključila, da v prihodnjem letu bo društvo ob-držgvalo svoje seje v Hrvatskem narodnem domu, tam, kjer je polje za agitacijo in pridobivanje novih članov. Društvo "Delavec" je om 197 članov v odraslem od-■ koncem meseca junija sedaj pa bo štelo okrog 26Ö članov v tem oddelku, ako vse predlagane preiskovalni zdravnik pronajde zdravim. Zraven tega je prišlo v društveno blagajno okrog $660 čistega dobička. AH je to "bhif" v takih trdih časih in blaženi proeperi-tett?—Clan "Delavca" št. 8. Veselica bi drUgo IlU^Društvo št, 3Ö6 SNPJ priredi veselico na božični večer v Balohovih prostorih v korist društvene blagajne, katera ima "jetiko." Zato pa je treba nekaj ukrenitL .i nija ustvarjeni .^jmosna tùdi lahko umet-nost, kl se je tudi lahko nauči in jo poshema genij pa vedno ustvarja nov svet. Genjjalni slikarji kakor Bôcklin, Kiimt itd. «o gledali naravo tako, kakor je ni gledal nihče prej. Bach,! Beethoven in Wagner so ustvarili glasbo, ki jo takoj spoznamo kot Bachovo, Beethovnovo all Wagnerjevo. Genijalne pisatelje poznamo po njihovem slogu — to vemo vsi. Dočim pa blešče dela genijalnih, ljudi v nadnaravni 8vet-l lobi, tako da nič ne vidimo težav in bolečin, iz katerih so se la deia rodila, je genij navadno človek, ki ima to in ono napako. Tako izgleda ta stvar, kakor da bi bila narava navrgla vsakemu geniju po kakšno napako zato, da ga rav-no s tem dvigne do najvišjega ustvarjanja. Nietzsche, znani nemški mislec, pravi : Vaem, kar je velikega, se zgodi- "kljub temu." Ce imamo danee 9. sinf. Beethovnovo ali pa Wagner jevega "Parsivala", imamo ta dela 'kljub temu." Mi imamo ta dela, "kljub temu", čeprav so bili tvorci teto del takrat, ko so jih stvarjali, \eč ali manj bol/ii. "Ni ga genija I brez napake" -r- to je kar zakon narave. Slavni govornik in politik Demosten je jedjal, Pope je bil grbaet, Cezar, Napoleon.l veliki apostel Pavel, Mohamed, Dostojevski inj Helmholtz (veliki fizik) so bili božjastni. Car-| lyle je imel bolan želodec, lord Byron je še-pal, Charles Lamb je bil od Časa do časa dušev-| no bolan. Darwin je imel dovolj opraviti s rcL Jetičnih genijev pa je kar cela armada. John Locke, pisatelj Walter Scott, Voltaire, Schiller, Emerson, Edgar Allan Poe, Chbirfh in Heine so bolehali na jetiki, na tej bolezni trpita tudi oba Rusa Cehov in Gorki. Tudi duševno bolnih genijev pozna zgodovina mnogo in učeni Lombroso je dobro vedel, zakaj je dal svoji znani knjigi naslov: "Genijalnost in dülevna bolezen." Pot od genialnosti do zmešanosti je mnogo krajša ka-kor pot genljalnosti do "normalnega" človeka. Starogrški pevec Homer je bil slep. Beethoven je bil gluh, veliki slikarji Leonardo da I Vinci, Holbein in Lenbach so bili levičarji. Kipar Michelangelo je bil izredno grd človek, veliki mislec Kant pa je imel akrivljeno hrb-téniéo. In "kljid> temu" so ti ljudje ustvsrili ne-smrtna delal (Jugoslovan.) Dreyfus Največja vohunska afera sveta Ob koncu preteklega stoletja je Dreyfuso-va afera dvignila mnogo prahu ne samo v Franciji, temveč usodna justična zabloda je odjeknila po vsem kulturnem in civiliziranem svetu. V naslednjem hočemo podati kratek kronotogičen pregled afere, katero nam obeta nazorno predočiti film "Dreyfus", ki se nam baš napoveduje. Dne 16. oktobra 1894. je bil na podlagi lahkomišljono izdelanih indicijev aretiran židovski artiljerijski stotnik Dreyfus, obtožen veleûçdaje, postavljen pred vojsško sodišče, SpOznan za krivega, degradiran in obsojen na dosmrtno prognanstvo nk Vrsžji otok (francoska Guayana). Nad štiri lete je nesrečnik trpel v železje okovan v majhni, šestnajst kvadratnih metrov široki celici. V Parizu pa »ta se nied tem časom borila njegova žena in njegov brat Matej za razveljavljenje groznega krivdo-reka «n dokazanje njegove nedolžnosti. Polkovnik Picquart, načelnik v generalnem Štabu, najd« prve dokazš o Dreyfusovi nedolžnosti in osumi majorja Esterhazyja; toda Picquartovo odkritje je raznim visokim osebam v vojnem ministrstvu zelo zoprno in zato so moža kaj kmalu prestavili v Tunis. Major Esterhazy je bil sicer postavljen pred sodišče, toda kljub jasnim dokazom njegove krivde oproščen i" je nastopil Emil Zola s svojim sasmenitim člankom "J'accuse", katerega je Georges Clemenceau priobčil v svojem listu "Aurore n-sltihnila Je Evropa in ves svet. Zolsjeva je napravila afero Dreyfus mednsrodno >» zahtevo vojnega minlstrstvs Je prišlo do procesa proti pisatelju Zolaju. ZolaJs so obsodin. a je ubeftSl pred obsodbo v Anglijo; glavno pričo, polkovnika Ptequarta. so od«^'-11 iz avtiade, aretirali in vi*!l v ječo. 80. sv£ sta 1898. je priznal končno polkovnik Henry potvort>o, radi katere je bil <*sö|en. Das nàto si je Henry v ječi pr^e» vrat Ta esWtomàr je razburil vao Evrj£ Esterhasy, glavni krivec, je sbešal v AsJ^ Dreyfusova obsodba se je razveljavila. I*™*, nika Ploquarta so postavili na svobodo ^ vlč je piišsl DreyfUs pred sodišče in vnov^J zmagali zH dabovi, ki so doeegli. da so "J^ nega moša obsodi H ns 10 let ječe Km»i<' ^ to pš je Ml Dreyfus pomlloščen in SS je njegov* nedottnoet Izkazala. jSW^T in kot major zopet sprejet v armada mk Plcqnatt je bil povišan v geeeral«. «»trpeči Dreyfus p« je doMI najvišje ira*- (Jutr^l iz Jugoslavije (P«r#i«T»hkl bti#Proivetc t Jutostsrijl.) •RED NAPADOM NA ZADNJE DKLAVSKE USTANOVE gtvori se o razpusta delavskih strokovnih organizacij. Enot. M nacionalistična strokovna iveza? Ljubljana, 29. nov. 1960. Tukajšnji režimski dnevnik "Jugoslovan" priobčuje v današnji številki članek, kjer napove-nje v Trbovljah sestanek zaupnikov nacionalnih strokovnih organizacij, ki so "izprevideli, da ore rešiti rudarsko delavstvo težkega položaja edinole močna in enotna jugoslovanska de ivska sindikalna organizacija, d «e bo opirala izdelovala v lu intencij, izraženih v ma-re»tu Nj. V. kralja z dne 6. ja-■|ja 1929 .. ." Dalje poudarja flanek, da bo slej ko prej prišlo enotne in edine strokovne organizacije v državi, organizacije, bo nacionalistična in delovala med delavstvom v smislu dana-fcjega režima. Kaj naj to pomeni? J|To pomeni, da bo stotisočim lanom svobodnih delavskih stro-ovnih organizacij odvzeta pravica združevanja, da jim bodo organizacije razpustili in hoteli de-tvce z ukazi spraviti v naciona-tične organizacije, ki še ni-r niso ščitile interese delav-;va. Delavstvu so vzeli pravico obodnega združevanja v stran- h, odvzeli so mu pravico svo- alfllžola . ... ¡ j fi nem v vej rasi so imenovan »o je arusivo naraauo, je ^tn^vflCktc! ^ konun; iUl*tiino vodrfvo. RoJId. Kitajci. S temi Kitajci jim bo morda uspelo, ugotoviti, kdo je umorjeni, toda vse drugo je verjetno, da bo ostalo zavito v meglo. Mogoče je, da je bil to roparski umor, ki ga je izvršil kdo naših ljudi, možno pa je, da so ga ubili bodisi radi ropa bodisi radi maščevanja njegovi rojaki. In bogve kam na vzhod sega potem nit tega maščevanja. Kdo bi jo , odvzeli so mu pravice borbe ti podjetnikom, pustili so jim zdaj le še pobodne strokovne rganizacije. Zdaj pripravljajo odi napad nanje. In z ustanovitvijo nacionalistične organizacije hočejo trositi ned delavstvo vero, da jim bo tedanji položaj pomagal na noge. Druga važna naloga nove Fede-ije nacionalno organiziranega elavstva bo, poslati deputacijo kralju, da se mutzahvali sa nje-|ove napore, urediti državo. Poleg tega piše omenjeni dne-niik, da je delavstvo drugo po itevilu v državi, a po marljivosti patriotizmu pa se nahaja ju-foftlovanski delavec na prvem ftestu . . .! Kako se v teh besedah lepo sklada marljivost in patriotizem. v A pravi patriotizem raste iz vesti, ds ims tudi delsvee kot državljan pravico svobodama Zniževanja v ovojih orgsnizaci-»h. Ce bodo delavstvu, ki je to-fcj p« Številu drugo v državi, raz-tili strokovne organizacije, fcvljenjske njihove orgaaizscije, Potem je težko terjati od njih Patriotizma! POLICIJA SPET PRED UGANKO SKRIVNOSTNEGA UMORA v ljubljanski okolici umorjen Kitajce lo QO zadrgnjena, tako da šo molele ven le noge. Ko so odstranili vrečo, so videli, da je imel utopljenec čez glavo poveznjen in o-vit še svoj suknjič iz temnega blaga, ki je bil pri vratu zadrgnjen z rokavi Ko so odstranili še suknjič, so zagledali utopljen-čev obra: bil je mongolske rase, bržkone kak Kitajec. To so razodevale predvsem njegove ven štrleče lične kosti. Mogoče je, da je kak kitajski krošnjar, zakaj zadnja leta hodijo po Ljubljani in Sloveniji mnogi mladi Kitajci, ki ponujajo kitajske izdelke: bisere, vaze, krožnike itd. L^hko da je kdo bil mnenja, da so te vj-ze in ti biseri vredni bogve koliko, pa ga je šel napadat in ubit. Zakaj dejstvo, da je bil. ves povit in z žico zadrgnjen, priča da je nesporno padel kot žrtev napada. To govorijo tudi mnoge rane ter popolnoma razbita lobanja na tilniku. Kaže, da je napadalec (ali napadalci) od zadaj u-daril, s topim predmetom po njegovi glavi ter ga omamil, ubil ter oropal. Mrtvega je zamotal v vrečo in vrgel v ponikovalnico. Zločin se je moral pripetiti že pred n^kim mesecem, ker je truplo neznanca že razpadalo. Policija stoji pred novo uganko. Sicer je takoj za danes naročila, da pokličejo vse v mestu se mudeče Kitajce-krošnjarje na policijo, kjer jih bodo zaslišali ter skušali preko njih dognati identiteto umorjenega Kitajca. Tudi na soba. Potem je v šoli kopalnica sa dečke in kopalnica za deklice — prttae kopeli. Šolsko poslopje ima pralnico, ima obedni-co za šolarje in kuhinjo, sobe za uradnega gosta, za inventar, učila, ima krušno peč, ima pisarno, ima polno kleti, in sušil nico za meso in ima stanovanjs za vse učitelje in njihove družine. Ima telovadnico in centralno kurjavo povsod, ima stanovanje za slugo, ima stranišča na vodo, v telovadnici, ki je velika dvorana, je zgrajen tudi oder za gledališke prireditve. Oder je že o-premljen s kulisami in zastorom. Zunaj poslopja pa je velik vrt, pred njim igriške, da se bodo o-troci lahko igrali ob odmorih. Šolsko poslopje je torej popolnoma moderno opremljeno s vsem, kar zahteva Čas in potreba mladine. Takih velikih in modernih šolskih zgradb imamo na dešeli malo. Solato poslopje je zgradila občina s raznimi podporami a strani privatnikov in deloma je'ra£un pomagalS tudi država. Pričakovanja. — V nedeljo 23. novembra je mnogo ljubljanskih politikov pričakovalo poročila iz Beograda, ki naj bi javi la imenovanje novega bana. Kdo bo novi ban, ne ve še nihče. Nič ni gotovega. Kandidatov je mnogo, a le eden bo izvoljen in is-bran. — Minister n. r. Korošec je bil nensdoma iposvan v Beograd, kamor je včeraj že doepel. Tb spravljajo v zvezo, da bodo kake spremembe v vladi. Za sdsj še ni nobenih poročil. Ko je ministrski predsednik odfiel is Ljubljane nssaj v Beograd, so govorili, ds bo najbrže postavil zs ljubljanskega baba kakega generala. V tej zvesl so imendvall rioBy»Tj PRIMORSKE NOVICE danta, generala Kalafatovlša, ki je bil nedavno upokojen. Očeta obilo. — Dne 26. nov. sta peljala Cimerman Janez, posestnik iz Jordnte vati v občini Šmihel-Stoplče, in njegov 17-let-ni sin s parom konj težko naložen voz hlodov na Malenščekovo žago v Crmošnjlcah. Ko ata zavila z državne ceste na cesto proti Crmošnjicam, je vos ob robu ce- raapredel. Znano je tudi, da soj»* obetal. Nekako zegosdil se vsi Kitajci v tujini razdeljeni v J« 1 občutnim kamnom in Ci I>ne 28. nov. pop. je bllapolici-obvcsčena o najdbi trupla v tekem "vodnjaku" v Kosesah. S «n je bil razkrit umor, ki bo bržkone ostal za večno zavit v *rivnoHt. Policija bo težko ugo-¡JJila identiteto umorjenca in teže vzrok umora ali ropa ln tnvca. V Kosezah, ki spadajo v cbči-Zgornja Šiška, je bila svoj ¡¡J» '»pekarna Stavbne družbe. Ttf< n Vov, tako zvano poniko-Mnico, ki je bila pokrita z belimi ploščami, a je zadnje razbita. V bližini tega "vod-kskor ao ljudje krstili Skoval nico, so ee igraH včeraj koci ter so dregali v neko vrečo, tj J«* plavala na vrhu ponlkoval-Nenadoma ao zagledali« da fc>l'jo iz vreče človeške noge. 7*tra*eni so se otroci reakro-®i domov ter povedali staršem, lij KO nsšli In videli v ponlko-JJnicl. Delavci so hiteli pogle-11 W iKftegnill vrečo ns suho vr*«. so gledale človeške no-v nogavicah ln čevljih. Vreča 1 >1* pri kolenih zavesana. za-r' i ena. Obvestili so o tem ljubko policijo. 1 storjMi—KlUjse? *"feija je prišla ln pregledala BVreča js bila utopljencu _ «njena preko glave in je ee- Za n t«**. M* Js k* i K- eobs. dve skupini, ki se smrtno sovražita in je verjetno^ da je tu u-morjeni neznanec žrtev takega sovraštva. Lahko pa tudi, da je umorjeni vedel za kako veliko skrivnost — Kitajci so znložni na svojem potovanju storiti vse — pa so ga tovariši ubili ter s tem zapečatili njegova usta, da ne bi česa izdal. Azijati so Azijati. Ljubljanska policija stoji pred uganko. To je menda prvi primer umora, kjer policija lahko že kar vnaprej ie\o zelo malo upa, da se bo kaj izkazala. 1 ^ DROBNE VESTI Nova moderna šola na Dolu.— Dol je bila še nedavno majhna vasica blizu Hrastnika, ki je zanjo tudi železniška postaja. Leži na hribčku na vzhodni strani hrastniške doline. Vas pa je danes zelo velika ln ima krog 230 prebivalcev, toda njena občina šteje krog 8600 duš. V tej občini oz. prav v vasi Dol Imajo staro šolsko poslopje, ki je bilo menda prvo šolsko poslopje v laškem o-kraju In je v njej takratni (krog 1860) organist zbiral trikrat na teden vaäke paglavce, da jih uči pisati in brati. Toda z rastjo vasi je rastla tudi potreba nove šole, ki pe jo je Dol dobil šele zdaj. Od k 1*28 so gradili novo šolsko poslopje, za katerega je napravil načrt ljubljanski arhitekt Hus. Upošteval je pri načrtu vse zahteve modernega šolskega poslopja in zdaj, ko je šola dograjena in so jo včeraj slsvnostno otvo-rill ter predali šolski deci, se vidi, kako -moderno je ta šole opremljena. Zs od tzunaj je pogled nanjo lep. To je veliko poslopje (kakršna so svoje dni evstrijske vojaške oblasti sidale po Bosni in Hercegovini v neksterih mestih, le da niso bila to šolsks po-slopjs, marveč jetnlšnice in ks-•arne). Mogočno poslopje je to in ims 76 raznih sob in prostorov! Pri zidavi in opremi šole je bilo zaposlenih krog 60 obrtnikov. Poleg sedem učilnic, ki vanje kar Uje svetlobe skosi široks o k na, je v poslopju vse kar je potrebe ss šolsko dsco: Imate gar derobo. kjer ee bo dece sezuvsls ter obuvsls copste. ki jih bodo deklice pri ročnem delu Isgotovi le Zakaj učilnice so psrk. tir.ru je mermpn je šel iskat drug vos k bližnjemu kmetu ter zsčel hlode prelagati. Nenadoma se je z voza zvalilo troje hlodov na Ci-mermana ter ga zme&alo, da je bil takoj mrtev. Sin > zadnji hip odskočil in so ga hlodi zadeli le po nogah, a ni ddbll hudih poškodb. Mrtvega očeta je sin odpeljal domov. Smrtna nesreča. — Starosta mariborskih izvoščkov, ki počasi izumirajo spričo avtomobilizma in taksijev, Jernej Trnovšek je vse svoje Življenje držal za vajeti in vodi. Z vajeti v rokah eo ga v nedeljo zjutraj našli v rad-venjekem potoku mrtvega. Poleg njega je ležal konj v vodi, drugi konj pa ee je bil • plašil, odtrgal ter oddirjal po cesti. Ujeli so ga v Delavski koloniji ter zaprli v hlev neke gostilne. — Trnovšek je vozil svate v soboto popoldan. Goetilničarjevo hčerko Marijo Schlauerjevo ln Ivana Gradišnika iz Studencev je vozil Trnovšek domov ns nevtrtki dom v Rad vanje. Tsm je Trnovšek ,0-stal na ohceti do pozne noči. Potem je zspregel kočijo ter ee pe-Ijsl domov v Jezdsrsko ulico. Ko je vozil mimo rsdvsnjsksgs potoka, je deenl konj mends zašel preveč na breg, kočija je udarila ob obcestni kamen in vse Se je zvrnilo v potok kaka dva metra globoko. Pri tem je mogoče Tmovška, ki je imel blizu 76 let, zadela kap ali ps se je zadušil v močvirju. Prišli eo gssllci ter potegnili iz potoka kočijo, Trnov Mca in konja, ki je bil tudi skero poginil. Prepeljali eo ga v dotfm-či hlev, Trnovšek pe je bil mrtev in so ga prepeljali v mrtvašnico v I'obrežju. Z vajeti skozi življenje, z vajeti v rokah v smrt. v Zagrebu. — Bila je seveda služkinje, Marija Rojina, uslužbena v Marti-čevi ulici pri neki meščanski družini. V soboto zvečer se je pozno vmils is mssta, zjutraj so jo nsšli mrtvo v njeni sobi. Zsstru-pils ss js s plinom, k poleg leteče kuhinje je napeljale v svojo sobo plinsko cev ter s pspirjSm zsmsšfls vss respokline in rile ob oknih In vrstil. Zspustila je pismo, kjsr prsvl, ds gre v smrt redi nesrečne ljubezni Rte rs je bils 20 let ter doma iz fttrsšs ns Dolenjskem. V soboto in je bilo izvršenih f Lastnik brionskega otoka pri Puli Karel Kupehrtkoer je neha doma preminul. Podjetni in na dar jeni podjetnik je ustvarit na Brionih divno zatočišče za ljubitelje južne prirode in mora)» krasote. Tam je bil svoj čas v zgodnjes pomladanskih mesecih večkrat goet avstrijski nadvoj* voda in preetonvlodnik Fren Ferdinand. V Gorici je isšla 4'Grammati ca della lingua slovena ad uao delle scuole" (Slovnica slovenskega jezika za šolsko rabo). Se-s ta vil. jo Trinko. Natisnila Katoliška tiskarna. Knjiga ima 168 strani |n stane 12 Ur. O rekvizicijah je yedno mnogo povpraševanja. Finančna inten-danes v Trstu izplačuje predujme na račun avatrljskih rek visi-dj, tode le tedaj, če gre ss škodo, ki je enaka vojni škodi. Ns pokoj nineklh terjatev, podpor itd. pa se ne dajejo predujmi. Rok SS predujmske prb-šrtje je potekel v marcu 1926; s-ko dotična škoda nI bila prijavljena v vojno-odikodninski prošnji do aprila 1996. Ako pa ee je slednje «godilo, se vedno lahko napravi prošnja o rekvizicijsh in drugih še nerešenih medsebojnih zadevah delegatje avstrijske in italijanske države v Tretu in na Dunaju. Resuitatl še niso objav-ljeni. Daimatinec Anton Rojič je bil predsednik društva diiavnih u-pokojencev v Julijski Krajini od leta 1908. do 1909. Pošrtvovslno se je boril aa pravice upokojencev in nabiral člane aa društvo. Ko je društvo naraatlo, je dobMo eo postavili za tajnika. Pod fašiattt-nim vodstvom je nehala borba sa uresničenje šelja upokojencev, reklo ee jim je; da tej čakajo lepo mirno, ker bo Bim vee prav uredil. Ker ee to doslej še ni zgodile, vlada v društvo nesadovoU» sivo in Rojič Je te idnl odlošlli svoje tajniškp rabsU. Lahko ae reče, da eo tmokojend odslej bres varstva svojih interesov, V tržaški tuki js bilo po poročilu dešelMga gospodarskega sveta v mesecu oktobru skupnega premeta 4£1M77 kvintalov napram v tonskem oktobru. V desetih mesecih t 1. je bilo v tržaški loki skupnega prometa 86,189,908 kvintalov na* pram 40,790411 kvintalov v lanski enaki dobi. . Koncem oktobre js bilo po u* rednem lskssu v Lulijeki krajini in Zsdru nessposlenih oseb 18,-666. Zdravniški upravi v Opatiji je nssnanjen sa konec decembre prihod japonskege cesarskega princa Tsksmateu s soprogo in številnim spremstvom. Japonski gostje bodo nastanjeni v hotelu "Reglns". i Na Trnovem pri Gorici se js mudils posebna komisijs, da poišče proator sa ssmeravano zgradbo velikega anatorija sa jetične. Vrencnoelovec Eredia je osnsčll Krnice ss najipripravnejšl kraj zdravilišča. Obalo od Bsrkovelj do Mlrs mara bo olepšala tržsšks občina S otroški dveh milijonov Ur, I>o Cedass že vodi čedna z nsssdi obdana obrežna cesta. Od Cedass do Mirsmars se bo^teds popravtU lit bo široka 27 m V Vojščici na Krsau je prenii-nul župnik g. Alojaij Pavlin. Rojen je Ml leto 1010. v Vipavi. Ns sdravatlkl visoki šoli v Meden! je promoviral g. Fn zetlč Iz Reoi ss doktorjs vi zdrsvllstva. V Trstu so otvorlll pokrsjln sko šolo za ribištvo In jo prkleUlI zavodu za pospeisvsnje male o-bftl. V Idriji k blU nenadoma od« puščena poštna ursdntoa Ivanka Prelovčeve. Vestno In prijssao gospodično bodo atrsnks teiko V Cessoči eo pokopaU bivšega pod*upeaa Antona Brgincs, ki je dočakal 64 let. Z goriškega trga gre v inosem-etvo sedsj eamo koetsnj, Javo pošiljajo v Trst. Cena Jak je znatno padla, ker je i jsje, Is Poljeke pa tudi Is RlSÍf#¿erkUanskem so asksšsra občinske poti še ne morejo kmetje veš voziti po njih. Vee Je trsbs prensšetl v ko ■ib. Prejšnjega občlasksgs ko-v. misar Ja so proelU pHsadeti kme-11 Je epetovsao ss pomol, da bi ss občinske poti popravile, ps je bil vee trud semen. Sedaj je v Cerknem nov ctičtnski komisar in sedsj prihajajo na tega prošnje sa popravo občinske poti. Ni pa še nobenega znaka, da se bo kmetu pomagalo. Le počasi prihaja vojna od škodnlna. V Lešečah jo je dobil šele eden, drugI čakajo nestrpno na njo, da bi ei nabavili potrebščine in plačali dolgove. Slično je tudi drugod. V Dol. Trsbušl so o-tvorili dva mostova, ki sta bila nujno potrebno. Ali dolgo so Čs-kall vojno-odškodninake obnovi tve teh dveh moetov čes Trebu šo in mnogo prošenj je bilo treba poelati v to avrho nk ftnJvlŠ|j mesto.' M V Opatiji in Lovranu beležijo letoe turistično narast zaradi u-stanovljene svobodne cone. Dč konca oktobra t. 1. je ddšlo v O-patijo 30362 oseb s dninami 468,497. Lani je bilo v tej dobi 36,802 prihodov in 440,846 dnin. V Lov ran je došlo do konca oktobra t. 1.7007 tujcev, dnin je 114,-817. Lani je bt\o v enaki dobt 8,-902 doAlecev z 86,446 dninami. Te dni eo ustanovili v fNili turistični odbor s nsloge, ds privabi tujce v rasna istrska kopališča in ki fanatična zdravilišča. Potrebna pri deželnem gospodarskem svetu. V okolico Pasi na js poslsls fašistična organizacija sa otroke veliko število itaHjsneldh ilustriranih listov, ss odrssle ps okoli sto isvodov rasnih italijanskih političnih dnevnikov. T* mu pravijo propaganda ss| Strjevanje italijanščine med dru-gorodci. ■j» »* ■ 1 1 ————mrnmmmm— Slava in denar1 delu l)a odlsže I Ctilcago. — Nekoliko odgovora onim, ki rasmišljajo sodajno depresijo in brespoeebioet članst vs SNPJ. Njihovi namen je, da ee ustanovi sklad zs plačevanje aseementa brezposelnim članom, sil sklad kateregs si domišljal, ko je že udarila depresija splošno članstvo, Je ravhO istega pomena kot vods ns ogenj, ki Je že uničil vsš dom. To js ne izvod- P8r ' .-..j1 Dragi brstje ln sestre, večinoma prizadeti amo vsi čtani, lil ds SO' ttjlMI bi še izreden asesment nakladal v te svriis, bomo v enakopravnosti tudi vsi prMett, tn tako breme bo plodnemu članstvu še bolj v pogubo. Ohromiti one člane, ki delajo 2—8 dni na teden, je ps nesmiselno ln to bi povsročHo veliko neeiogo. Torej kam ee obrniti ss podporo t Ns one, Id smo jim gromadi- Nobelova nagrada je testa mentarična ustanova isnajditeljA dinamita, ki je določil, da se morajo vsako Jeto porabiti obresti njegovega volila ss nagrade naj-aaelušnejšim veljakom v fiziki, kemiji, medicini, knjiševnoati in v mirovnem prizadevanju. Nagrado sa fislko in sa kemijo podeljuje stookholmska akademija znanosti, nagrado aa medicino (in fiziologijo) pa Karolinški me-dicinsko-fiziološki zavod. Odliko-vanee sa literaturo predlaga Švedska akademija, za mir ps poeeben odeek švedskega parlamenta. Ko eo odllkovanci določeni, se vsako leto 10. deoembre vrši slavnostna seja, ki na njej prejmejo odllkovanci is rok Šved skega kralja possb^o diplomo, slato svetinjo ter ček, ki es glasi na določeno vsoto. Nagrada sa mirovno delb Šš ni podeljena. Éjaí. Venkata Ra- mee je ladeo, profesor na univerzi v Kalkutl. Letošnjo nagrado sa fi- slko je dobil ss svoja raaiskova-________________________njao razpršitvi sVetlobe. 2e pred siredltra^dnblval "bdbi ?Jlm, f® opssovah, da se evetlo- ba, ki ae sicer rasšlrja premočrtno in v pkrSV msjhnlh «motnih delcih rssprši na vse strsni. Pri prehodu skosi posebne vrste snovi, slasti tekočin, pa ee barva svetlobe spremeni. Ts pojav ee imenuje fluoreseensa. Ramen ps je is 1. >fi6. dokssal, da ss spremeni barva svetlobe pri vaški ras prši tvl, To dejstvo Je ras-tolmačU na ta asčln, da spesj-™ mejo molekuli, ki jih ssdene LJUDSKI GLAS av#tW m nJ#ne kl I milijone, sU k onim, kl im delili podporo, ko sme ml de-ail? Nel Oni eo nem obrnili hrbet ter še hočejo dopraeijo isra- biti za kolekto pri članetvo, kl je že tsko uničeno. To je srsMOta onih članov, kl ee ne dajo otdra- vRi. Ali nima jednota sklada, da dok podporo v Ju potrebe evujlm članom t Kje je nsša dobra mati AMPJ, da ne more najti nobenega IshodaT To js gospoderstvo, ki nsj si gs članstvo vsame v pretres. Toš-bs, bloksrsks vojns ns komven cijsh, zs ves je densr, sli v skrajnosti brstom nI pomoči; ga še Želite bolj ia bolj Izrabiti s vs* širni kotoktasnif in Isdo je temu kriv? Splošno članstvo. Cenjeni brstje In seetra SN PJ, zavedajte ee ravno v sedajni iji koliko zmote inH je storjeno pe nešlh dslsga tih, kl jih piišlJi»mo na koavsn-cijo. Mesto, da bi dslaii v korist zs splošno članstvo ter pripravili jednoto gospodarsko na stopnjo, da bi odgovsrjals težkočam sli sedanji deprssljl, pošiljamo Mo-Icsrje, ki uničijo slogo še onih delegatov, kl fmjo rsee^in^po- stva. Blokarji ss ns zmentja ss in seetra ob venci je kaj bo ob čseu Oni m borijo sa nstfvtsdanje m PJ, da bode užhrsll ead ns0sgs ekupnegs dels. ml pa naj trpi me in ssslodujmo ob slsbik is sih^-Jsba Medved, člen društvs it. 00 r jo PS takoj spet isšsrijo v obli-— kl svetlobnih valov drugačne valovne dolžino, tedaj tudi drufsč-ns barve. Romanovo odkritja bo velikanskega pomen* sa rast-skovsnje msterlje, s njim bo morda uspelo dognati aastavo ln velikost molekulov posameznih snovi. e fllaettlr Lswls ^ je moš, ki Je letos dobil nagrado za lepoelovjc, Zgodilo se Js prvič, odksr dbst^ja ustanova, da jo bilo to priznenje podeljeno lepoaloved tostran oceane. Levis je emlnsntno socialen plsstelj, V svojih delih opisuje realistično, store žs karikirano življenje smsriškegs povprečnjs-W ne olepioje ničesar, sahlma ss sa vse pojave od dogodkov na športnem Igrišču do nsjvlšje znanstvene ustsnove ter js vedno bi povsod neizprosen blčsr A-merike, kticsr njenih socialnih «plasti in kritik njene«a kspiUls. ProelsvH ss Je posebno z romah! i •Main Streitf'.' "Bsbltt", "Elmer OSBtry", MMpi, kl je poznal Coo-lidgea", "Msntrap", "Mlšs CUlr potuje" I, dr. V velikem romanu "Or. Arrowemlth" je podsl sveto naj4)oljšl roman o zdravniškem poklicu. Z$ to delo je črpsl po-dstke is lastne rodbinske kron!-bo. Njegov oče In ded sta bila namreč zdravnika. Zvest Ideji svojegs poklica je sklenil Leris Sinclair pokloniti svojo nagrado nekemu mlademu pisatelju, kl kaže lepo nadarjenost, s nima zs-dostnlh sredstev, ds bi se v bednih razmeržh povzpel do plss teljske slave, • ff-JL# j. a>aij f I r«M. Ur. SwM »¿mmvmvwjm^mf član Rockofellerjevegs zavoda v New Yorku je prejel nagrado ss odkritje krvnih skupin. To odkrltjs H je isftssslo kot vsCen pripomoček pri ugotavljanju očetovstvs v dvomljivih primerih, šeboUpase je obneslo pri kirurškem |x>stopku, kjer trebe oslabelemu iblnlfcu rešiti življenje e prenosom (tranefusijo) kr- Tožbe proti radsTefe! untjl Msdlsonville, Ky. —Dempster Gosi Co. js vlošfls odškodninsko toftbo sa vsoto 06,000 protf U-nlted Mine Workers uniji, ksr je hujsksls svoje člsns, ds so kriminalno napadH rudarje v njenih premogovnikih. To*» je rezultat etevkev so syyhlayr upHf I mesdnlm redtrkoijsm In i Jaštvu In se Jet menju nasiUUv. Dva letaka» kl sta metala bombe na kompsnij-sko lastnino, da tako prestrašita rudarje, kf se Htéo botall pridružiti smvksrjem, sts bila nedsv-im obsojena na več mesecev sa* pora. j< ....... ■• Pretoka va o vzrokih naereše * IIMH^PVIP mr vsnmgrni W^pppppif'i > New York. — Inšpektorji dr- nesreče, ki Ja sahtsvato pet šip-velMb življenj. Delsfei, kl ao bill sisllM^ trdijo, ds je Ml oder slaba In povišse zgrajen in ss je pod težo zidarjev podH» Poleg ubitih potih delsvceV je bilo osem drugih bolj sli manj poškodovanih. Glavni V'I Reading, Ps. — Eksekutira sos. stranko je odredila, d* ss glavni stan Mtodlnsks socialisti* čne lige premesti Is New Yorks v dekle Izvršile Chicago. - Salto Miller, 19-Istae delavka, kl je bils šs dve mseeca brez doto In je zastonj leksto vsak dan kak zaslužek, as js v torek ustrellls v stanovanju svojega brata. Viola je revolver. vi NI dovolj namreč, da ee najde človek, ki Je pripravljen odstopiti ds! svoje letvi bel siku važnejše je, ds spada njegove kri v Isto krvne skupino kakor Indnikovs. _ ] Prof. Landsteiner je znan bsfc-terioiog, ki Je is prej UllvsJ po-sebno zaupanj« (PssUurJevegs zavoda v Psrisu. Stekel eé je velike saektf» ss rsnširjeaje irnu-ntossljeke rade. Njegov pogia-vttai študij Ja vsUtf ftsmi/ril re-skeljl krvi. Izčrpno ee Je havil tudi e problemi otroške par sito«, sKtUstičnege strupa In s vpraša njem raka. • i Dr. Laadstsiasr Js rodom Ds-najčaa. Njegov oče je bil šurne-llst in js žrtvovsl sredstva sa sinovo i sobrado. L. ÜÜ. je LandsUinsr dsl slove Dunsju in sprejel vodstvo bol- no dvsjset milijonov funtov. niče v Hsagu. Sele tam as jO pridobil rsvnsttlj RoCkefellerje-vega zavoda za Ameriko. Dr. phH et. med. Ha» Ptoeher profesor organeke kemije >u t»* hniški visoki šoli v Monakovem, je dobH letošnjo nagrado sa kemijo ss svoja dognanja o sestavi krvi ln krvnega barvila, k Zivljeneko delo prof. Fiaoher-Ja je bito tekanje aorednoati med krvnim barvilom: hemoglobinom in listnatim barvilom: klorofilom. Fleoherju Je po dolgotrajnih poskusih uspelo dokssstl, ds sts krvno barvilo ln rastlinsko barvilo aorodnl, glede ns notra* njo razporeditev avojih molekulov, čeprav ata po seatavi obe barvni precej različni, S tem nam je slavni kemik odprl nove poglede v skrivnostne aeetavne dele krvi, med katerifal Je hemo-globin eden najvašnejših, ker daje barvo rdečim krvnim tstos-osm ln prsnsis kisik k posimea« nlm organom. Prof Fisoher je znan sotrud-nlk kemike Wlllstestterjs. (živ. in Svet.) mžnTvuti St. Psul, Mlnn. — Mestni svet je s malo večino glseov porasli pradlog, ds ee uveljsvl petdnevni k zs mestne uslužbsnoe. Ssmomori naraščajo ■ i i mmm^ommmmm New York. - Radi brasposol-noetl In Industrijske depresije SO ssmomori v Nsw Yorku v tem letu nsrsetll za I7ft, 2U2ELKE KOT POfJCIJA Pri zatiranju žuželk, ki v gik krajih pomenijo nadlogo, se dostikrat u| ss protiorožjbi kiks druga vrsta žuželk. V vssl Hsrfordsklra na Angtošksm imajo ss gojsnje laMto žuželk pravcato farmo, kjsr rade to malo krilato poltotfo In Jo raspošiljsjo po vseh prtoa-detih d<*žr lah: naj vsč v Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo, Indijo in Afriko, Nedavno so n*. ŠU ličinko, ki uničuje Učinka silno škodljivega bombaž«vege hrošča in ns U n*dn sproti sathm ni zsrod. Tsdi nekstsrs vrste muh, ki polsgajo svoja jajčsea v telesa ličink, dobra slu-Aljo V U nsmen. , Ko SO mlad« m ušle« izkHtejo, uničijo na sto ti-.^e.sovrsžnih josento. Kakor poroča "Dslljr Herald," je dovo-lila angleška vtoda vsako Isto pol milijona funtov sa zatiranje mršeenih škodUiveev. Zsdinjsae države žrtvujejo v ta i I no najmanj štirikrat vsoto, toda vel U ledstkl se is vedno rasnserama msjhni v pri-merl s ogromno škode, kl jo pe-vzreše mrčes. Rašunajo, da samo r Kanadi uničijo žuželke na leto sa preke tridei f satov kulturnik rastlin, v Avstraliji Četrtek, i«. decembka Leonhard Franki Vojna vdova (Prevedel Mile Klop*!*) PREKO HAMBURGA s zzanlmi, ki tri »i pa mik, HAMBURG-AMERICAN LINE Vam li nagaja želodec? ikm topit• ir.Ud »gwte.ui.aU. kUUt. fo. ea. riwnia » Mfidea «Ji M boat itM«, «II «Mkih n*re