272. številka. Ljubljana, sredo 28. novembra. X. leto, 1877. fshaja vbaIc dan, izvzomšt ponedeljke tn dneve po praznieib, ter valju po poiti prelaman ta avttro-ogertko deiolc za celo leto 16 jrld., «a pol leta h t ld.( M detrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom bh celo leto 13 gld., za četrt leta 8 (& 30 kr., ka en moneo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ca oetrt leta. — Za t nje deiele toliko ~eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje ua ljudskih šolah io za dijake velja znižana <*»na in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 «ld. 50 kr.. po po A ti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., 6e se oananilo enkrat tisku, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se >*V«rt« uraikiraii. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolua&uovoj hiši i-. 3 „fflodališka stolba*. Opri v u i š t v o , na katero naj ->e h.njcovolljo oosiljati naroenine, reklamacije, oznanila, L), administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. T rTn-iTi-MSMiss—■■ir-i -nnrr —--- - -, , Telegrami „Slovenskomu Narodu". Pariz 27. novembra. Po noči je bilo v različnih četrtih mesta Pariza nabito več malih plakatov z razžaljenji in z žuga nji proti vladi. Včeraj je bilo okolo 100 osob zarad pijanosti in upornih klicev v zapor dejanih. Bel grad 25. nov. Vsa belgradska milica je dobila ukaz 29. novembra za marš pripravljena biti. Na dan sv. Andreja bode Srbija proglasila se kot neodvisna država. Dubrovnik 25. nov. Turki so iz Epira in iz Janine vzeli osem bataljonov in jih poslali proti Baru na Črnogorce. Vojska. Kedaj P1 e v n a pade ? To je vedno še največje vprašanje vsem novinam. Dolgo se ae more več držati. Iz Bukarešta se javlja, da so Rusi uže naročili od tam živeža za sestradane Turke, ki se bodo udali. Vzetje Edropolja smo uže včeraj po telegrafu poročali. Denes dopolnjujemo, da 80 to delo zvršile kolone princa Aleksandra Oldenburgskega in polkovnika Lukoviekega, pod povelj oištvoin generala Dandeville-a. Ruski dragonci so bežeče Turke podili. Huski vojaki so morali črez gorati kraj velike težave premagati, a so se nad vso hvalo vzvišeno dobro držali, pravi oficijalno poročilo. Kumuni so v K ah o vi, katero so s Štur-mom vzeli, priplenili mnogo provijanta in streliva. O Erzerumu piše dopisnik v „Daily Newa" : Erzernm je slabo pripravljen prena- šati oblegovanje, žitnice so prazne, streliva je malo, in turški vojaki so izgubili pogum. — Xudi iz Karsa se je pred padcem javljalo, da so bili turški vojaki ves pogum izgubili. 0 padcn Karsa. Čudesno novico je doneslo svetu telegrafsko poročilo o prvih dneh pretečenega tedna iz azijskega bojišča o padu turške trdnjave Karsa. Človek, kateri bi le nekoliko zdravega pojma imel o vojevanji in ob obleganj« izvrstno oboroženih trdnjav, po nikakoršnih pogojih ne bi smel verjeti poročilu, ko bi ne bilo olicijalno došlo iz ruske stolice. Trdnjava, imajoČa nad 12 tisoč mož posadke, 3G4 ka-nonov (razpostavljenih po vseh nevarnih for-tih v najboljšem stanji), 30 tisoč topovskih patronov, 2 tisoč kouj, nad 2 tisoč centov druge vojne priprave in preobilo živeža, sezidana mej k o t la.s ti ii. i soteskami v strahotnem gorovji 5b.")81G črevljev (1848 metrov) nad morsko višino s čudnimi naravnimi trdnjavami obdana, popolno obkoljena, se je po prvem naskoku sovražnikovem podala, ki je bil le malo močnejši od trdtijavske posadke ! Tak dogodek skrivnostno doni po ušesih, te-suostjo napolnjuje nam prsi, kot prečudno pravljico bi ga si zapomnili. Zgodovina enacega dogodka skoraj nam ue pove; vsaj trdnjava Kars sama nam dokazuje, da kaj tacega tudi pred 22 leti (27. novembra t. 1.) nij bilo mogoče, mislim, da z novim orožjem sedaj še men j. Pravega uzroka o padu Karsa naj si ugibljemo ; ah je to turška ali ruska zasluga V O tem dogodku nam razjasni nekoliko turško bre>.taktično višje vojno poveljništvo, drugo d e- moraliziranje turške posadke (vsled strašnih pobitij ponos nih Muktarjevih vojnih krdel,) rusko bistroumno vojevanje in staroveška hrabrost ruskih sinov. Tedaj nov dokaz o nemogočnosti kot realistično vpodobljenej mogočnosti. Naj nam je misliti, da bi bili Rusi v Karsu; turški napad bi se ne bil zgodil, da bi se le višji poveljnik z zdravo pametjo ne spričkal. Naj se sodi o tem resničnem dogodku v vojnej zgodovini enostransko ali po razumskih pogojih, priznati se mora, da rusko Slovanstvo v sebi neusahljivih nepremagljivih močij krije, po katerih se človeštvo le osrečo-valne kreposti učiti more. Zaupno in ponosom se sme Slovan navduševati za take brate, vsaj mu dovolj dokazujejo z deli o svojem visocem poklicu mej prihodnjim človeštvom. — Britanskih kupcev pa se nikakor ne bojimo, vsaj so se uže dovolj pred človeštvom ob vseh. časih osramotili, in o sedanjem si sč svojim nasprotnim početjem prokletstvo človeštva prouzrokujo: čisto naravnim zakonom se ne bodo upirali. General major Mihael Pavlovi« Grabe. Mej junaci, ki so padli in junaške smrti umrli pri slavnem šturmu na Kars, je tudi generalmajor Grabe. On je bil eden najin-teligentaejših oficirjev. Rodovina njegova je iz Estlanda. Leta 1853 je stopil kot lejtnant v aktivno službo. Leta 1859 se je odlikoval v Kavkazu v boji proti pogorskim rodovom. On je bil pri vseh ekspedicijah, ki jih je Rusija naredila leta 1854, 1856, 1858, 1859, 18G0, 1862 in 1863 proti vstalim rodovom v Kavkazu. Ruska armada je z njim veščega vojaka izgubila. Sladek spomin. 6) (Blika iz mostnega življenja. Spisal Josip M (Konec.) Drugo jutro sem jo res poljubljal, — in ona mene, in še nobenkrat nijsem s takim navdušenjem in prepričanjem govoril onih be-sedij, kakor mi jih je velel g. Barabek, — kajli gospica Amalija mi je kaj ljubeznjivo odvrnila moje ljubimkanje — ne sč sunljeji pod rebra. Ko je bilo zadosteno terjatvam najinih ljubečih src, in me je Amalija podučila o svojem sklepu in namenu, stopil sem z Amalijo naravnost v stan g. Barabeka. Sedel je ravno v svojem naslonjači — in prebiral je novine. Bil je zelo osupnen, ko je zagledal, s kakšnim spremstvom sem prišel. Njega nijsem pustil k besedi in pričel sem takoj tako-le: Dovolite, dragi gospod, da po vašem ukazu, denes, ko sem spolnil svojo obljubo, stopim pred vas z devojko, katera mi je prva prišla potom, ter vas prosim z njenim dovoljenjem za njeno roko, — ker, kakiri<>t/ so na 5. decembra Bkli-cane na Dunaj. V nuvrskewn zboru je zopet enkrat Helfy o orijentalnoj politiki interpeliral: ali ne misli vlada, da je čas iz nedelavnosti stopiti proti ruskej raztegljivosti, ali pa vsaj, bode li vlada posredovala za mir. Odgovor Tiszin bode tak, kakor je bil dosedaj vselej: nekaj fraz. ttittntittski knez je v ogovoril na svoje vojake rekel 24. t. m. Neodvisnost Ru-munije je bila zapečatena s potoci krvi in se bode tudi s krvjo potrdila. Vojaki so mu s hura-khci odgovarjali. inf//<>.iri.t vladni listi se trudijo Avstriji dokazati, kako „škodljiva" je njena orijentalna politika, t. j. Angleži bi radi, da bi jim mi kostanj i/, žrjaviee vlekli, ker ga nihče diiigi v Evropi neče. Hititi se imenuje po časnikih kot ono mesto, katero je Rusiji za prihodnje sklepanje mini najljubše. Kaj bode novo fvnncoskn minister-stvo Rochebuot, ki je komaj v zbornico sto-pivši uže nezaupnico dobilo, zdaj storilo, to se ne ve. Pravijo, da bode v zbornico hodilo še nadalje, a nič udeležilo se debate. Maršal Mac-Mahon je ljut na zbornico. Republikanci žugajo, da temu ministerstvu ne bodo bud-geta dovolili. Kadar pride torej budget na vrsto, bode se francoska Mu.-Mahonova kriza tako ali tako odločila. da sem ga preživel v družbi g. Barabeka in njegove hčerke. Zraven sem se pa tudi pridno in marljivo pripravljal za zadnje izpite, katere sem imel to leto dovršiti, — in po katerih bi, prišedši v definitivno službo, takoj imela biti moja poroka z Amalijo. „A osoda se mi je trdovratno stavila v pot, kajti . . . „Je bil pa zopet oni major," sežem mu jaz v besedo. „Ne, ta je bil tedaj popolnem nedolžen, — ker je bil nagloma poklican v svojo Pru sijo domov, kajti bilo je nesrečno leto 18GG, vojske Avstrije s Brusijo. Pripravljanje za vojno bilo je viharno v vseh delih baše monarhije, — in tudi jaz, kot rezervni lejtenant, b:l sem pozvan, da posvetim svoje moči zu čast in slavo domovine. Trenotek ločitve bil je strašen za me, — toliko bolj pa še za Amalijo, ki je neprestano jokala in solze točila, — torej ga denes ne bodem opisoval. V kratkem sem se poslovil z g. Barabekom, poljubil še jedenkrat Amalijo, — in popeljal sem se na severno bojišče. Bil sem skoro v vseh glavnih bitkah, iz katerih sem vedno se zdravo kožo izšel, mej tem, ko je na tisoče mojih tovarišev obležalo. Da si se je naša vojska borila z navdušenjem in hrabro, — ko vedno, — umikati smo se morali zmirom nazaj, — jedino pri Trutenovem vrgli smo sovražnika popolnem nazaj. Kaj je bilo krivo našim nevspebom, ne bodem preiskaval, temuČ na kratko bodem omenil o teku, katerega sem zavzel. — Tri Cblumi bil sem ranjen in ujet ter odpeljan v Draždane. Moja rana nij bila nevarna, in sem kmalu toliko okreval, da sem mogel iz postelje, ter sem bil izpuščen, da sem se smel po mestu sprehajati proti danoj častnej besedi, da ne bodeni skušal pobegniti. —r V lepem letnem dnevu sem sedel v prostranem drevoredu, kjer je bilo na stotine liuilij, ki so gledali ujete iu ranjene avstrijske vojake. Zamislil sem se, — in v meni t*o se dvigali spomini na ljube domače kraje, — na Amalijo. Uže je minolo več mesecev, kar nijsem dobil nobenega glasu od nje. — V tem trenotji zadrčala je kočija mimo mene — v kuterej je sedela elegantna dama. Amalija, — Dopisi. Mm Trata 26. nov. [Izv. dop.] V soboto večer je bila v tržaškej čitalnici veselica, tombola in potem ples. Zbralo ae je nekoliko občinstva, ali vendar ne, kolikor bi ga moralo priti. Zakaj so neki tako suhe zabave v tržaškej čitalnici? Saj je v mestu, v katerem samo v sredini brez okolice 30.000 Slovanov živi, tO društvo jedino! Zakaj v Trstu sušico trpi? Uzrok je naša narodna lenoba! Vsak le toliko stori, kolikor ga uže sama narodna lenoba k temu opominja. Imamo mnogo narodnih učenjakov. Zakaj ne bi predavanj osnovali? Zakaj ne bi govorili o raznih strokah pri besedah? Zakaj ne bi toliko ponižali se, da bi na oder stopili in zanetili kako iskrico v trda srca, ki še ne čutijo narodnega gorja? Zakaj ne bi drugi se podvizali zbirati dramatične moči okrog sebe in jih podučevati! Vse to bi se dalo in se mora izpeljati, drugače propademo in nasprotniki naši bodo na naših razvalinah praznovali zmago svojega obstanka. Tržaška mestna čitalnica bi se morala na drugo stališče postaviti; da se samo časniki berejo, to nij zadosti; treba je tudi za socijalno življenje skrbeti, igrati v poduk in zabavo, ter blažiti in uriti jezik, kateri je ravno mej našimi gospicami tako zanemarjen, da jih malo zna slovenščino pravilno govoriti. Bliža se čas nove volitve odbora, takrat si je treba zbrati delavnih močij, katero bodo za narodno stvar več storile. V Trstu bi lahko imeli slovansko dvorano, kakor nikjer drugod; lahko bi imeli svoje gledišče v njej, in za vse potrebe, kjer se prostorov rabi. Ali zaspanost je huda bolezen, posebno pri nekaterih, kateri bo je ne morejo nikakor otresti. Iz Gorice 22. nov. [Izviren dopis.] Mesto okrajnega živinozdravnika bilo je od-dauo našemu rojaku A. Perku, dosedanjemu živinozdravniku v Volovski. Prav temu g. Perku nij hotel goriški lahonski municipij službe podeliti, ker je Slovenec, moral si je drugam pomagati, a to pa nas temveč veseli sedaj, da je dobil baš on c. k. službo okr. živinozdravnika za goriško, tolminsko ter gradiško glavarstvo. Ker imamo v Gorici i poštenega narodnega podkovskega konjskega* zdravnika g. Komi je nehote ušla beseda iz ust, in srce mi je jelo glasno tolči. Tudi ona me je pogledala, — toda le za trenotek, in mislim, da me nij spoznala, kajti moje vnanje se je močno spremenilo, lice je bilo bledo zbog izgubljene krvi, in očesi ste mi globoko vpali. A ona je bila, nijsem se mogel motiti. Zapustil sem sedež, ter brzimi koraki, kolikor so mi namreč pripuštale moje slabe moči, hitel za kočijo, katero sem videl zaviti v bližnji hotel. Nekaj minut kasneje objemal in poljubljal sem svojo Amalijo. Povedala mi je uzrok svojega bivanja v Draždanih. Zvedela je, da Bem bil ujet. Skrb in ljubezen do mene jej nij Ste dale miru, — da je sprosila od očeta dovoljenja, da me poišče v Draždanih, kamor so bili navadno pripeljani avstrijski ujetniki. Pravila mi je, da je zapovedujoči mestni poveljnik nekdanji njen zaročenec major Slren-ger, — in misleč, da jo pohodila njega, bil silno ljubeznjiv ž njo, — a ko mu je stanje razjasnila in zahtevala, da jej pove, kje sem jaz, dejal jej je malomarno, da to njega malo briga, — in da jej ne more postreči pri naj- mela, brata dobro znanega našega stotnika in vojaškega pisatelja Andreja, upamo, da bode Bedaj našim živinorejcem ustreženo. Posebno pa si zapamtimo-, »svoji k svojim!" G. Komelova kovačnica je v čitalničnem dvorišči, tedaj ga priporočam prav toplo vsem domačim posestnikom in trgovcem, ki s konji v Gorico zahajajo. — Učiteljska služba v goriškej gluhonemici je še vedno prazna, akopram je uže v tretjič s 100 gld. več razpisana. Imeli smo v g. Ho-banu in Jugu par izvrstnih močij, a zapustila eta zavod ter čutita se srecneja na deželi, kjer nij one pedantične komande. Malo več potrpljenja od strani dotičnega vodstva, pa bo Že bolje z učiteljstvom i na gluhonemici. Čitalnica goriška napravi v soboto 24. t. tn. plesno zabavo, da ustreže svojim družbenikom. V prihodnjem mesecu pa besedo z igro in petjem — zadnje, če pojde, kajti i pri vsej blagoj na^i, „slogi" so vendar nastali kritični pevski časi. — Moji, oziroma naši, „prijatelji" oprani in neoprani turkotili so sedaj po zmagah naših vrlih bratov Kusov popolnem potrti ter žel no pričakujejo — miru aH pa pomoči kramar ske Anglije za ob tanek zahajajočega turškega polumosra; star italijanski pregovor pa pravi: „spetta cavallo che Terba eresce!" T—e. Iz Dllliafa 22. nov. (I'v. dop.] Od kar ima rusko vojevanje vspeh za vspehom na boji-či zaznamovati, prešel je velik strah v evropske turkoljube. Padec Karsa, ki je n a j s i j aj ne i š e vojno delo ruske armade v Aziji, je angleške diplomate baje v tolik strah pripravil, da so diplomatje kakor Beaeonsfield na mah prišli ob pnmet. Turška armada je v Aziji toliko kot uničena; najtrdnejša turška tvrdnjava je v ruskih rokah, nad tisoč in zopet tisoč turških vojakov v ruskem ujetništvu, okolo 400 turških kanonov plen ruski itd., in kar je največ vredno: izvrstno organizirane bojne čete, polne zmagovalnega samosvestja, podeče pred sobo j prestrašene muselnmnske vojake! Armenija bode v kratkem popolnem v ruskej oblasti in celo Carigrad hoče iz azijskega b o j i > < a vzeti — ruska armada (o tem se je baje uže posvetovalo v generalnem štabu v Aziji). Vse to dela angleškim diplomatom preglavice ; magjarski in židovko-uemški turkoljubi padajo iz jedne omotice v drugo. Se ve da — angleški interesi so zdaj v največjej opasnosti; Anglija, po rusofilih zazibana v trdno prepričanje, da je ruska država po prvih vojnih nevspehih za dolgo potrta, zdramila se je sedaj, a zdramila neprijetno. Ruski zmagovalni hura-klici done jej na ušesa in ruskih topov grom uvetuje Anglijo, in ž njo nje turkoljube zaveznike, k a je muze Ima n-ske države moč ob kraji. Sedaj, ko se dan na dan očividneje pokazuje, da je Turčiji nemogoče, dalje se pro-tistavljati ruskim armadam, sedaj, ko dan sklepanja miru in osvobojenja turških Slovanov izpod njih tlačitelja bliže in bliže prihaja, sedaj se hoče angleška kramarija vspeti , sedaj hoče ruskemu orožju „stoj" klicati! Angleške fraze o nevtralnosti so nakrat do bile očito vojevit obraz. Angleška nesramnost, in turkoljubo sovraštvo do Slovanov, bo-deta stoprav sedaj pokazala se v pravem svojem peklenskem blesku, in ne bilo bi nemogoče, da, ko je Ruska premagala Turčijo, dohode opravka še z drugim sovragom — Angležem. Verjetno nij — ali nemogoče bi ne bilo. O lkar je počil glas, da hoče Turčija z Rusko separatno o miru dogovarjati se, takoj je šinil infamen anglešk kramar po konci in kar naravnost zahteva, da mora tudi Angleška biti pri sklepanju miru mej Turčijo in Rusko — in sicer, ker to zahtevajo „evropski interesi !8 Tukajšnji nemško židovski listi začeli so tudi prav po nngleško-kramarsko gosti ter tudi zahtevajo, da se mora Avstrija protista-viti terjatvam ruskim in tudi naš Magjar hoče svoje pogoje Rusiji diktirati ? ! Ker je Nemčija za to, da imati Ruska in Turška popolnem prosto roko mej sobo j, imenujejo to nemško politiko dunajski Židovi „separatno prusko stališče," ki naj bi ne prevagalo. Začenjajo pri tem se ve da tudi prav po židovsko nemško-rusko prijateljstvo griziti ter menijo, da bode nnpleško-avstrijska zveza vsakako jed-nakomerna (V) nemško ruskej. Tohtički položaj je baš sedaj za Avstrijo zelo neugoden. Pravega prijatelja nemarno boljšej volji. Storil je to iz gole hudobije, — ■da si bi uže iz dotičnih zapisnikov lehko na šel moje ime, — ko bi sicer tudi v istini no vedel za-me. «Ko bi naju srečen slučaj ne pripeljal vkup, — odpotovala bi bila ona brezvspešno v domovino. Toliko nežniše je bilo tedaj najino snidenje. — Ko je prišla ura, o katerej sem moral zopet v lazaret nazaj, zatrjevala mi je še Amalija — da si sem jej ugovarjal, da bode takoj drugo jutro napotila se k majorju, da ga bo dobro izpovedala zavoljo njegovega nemoškega vedonja, in zahtevala, 'a mene prepusti njenemu varstvu. — Sla Iko in mirno prespal sem to noč, kakor dOBedaj še nobene v slavnih Draždanih. J>rugo jutro dobil sem od majorja po njegovem adjutantu poročilo, da naj bodem pripravljen, da bodem odposlan v domovino. Vesel Bem bil te novosti, dasiravno se mi je malo neverjetna in čudna dozdevala, — posebno, ker nij bilo Amalije k meni, kar mi jo za gotovo obljubila, Mislil sem si, major je potovo Amaliji naznanil, da bodem odposlan domov, — in da me lehko počaka ob določenej uri na kolodvoru. To je sicer Amaliji rekel, — kakor tudi, da se naj vsede v isti vlak, kateri se mej 10, in 11. nro odpelje proti Dunaju, tatu me bo uže dobila. Na njeno prošnjo, da bi tu e thi>;i1 v poseben kupej, nij hotel vutreči, m se je izgovarjal, d i bi to bilo zoperpo-Btavno, da moram ka'cor drugi potovati pod ekskorto. Revica je verjela in odpeljala se ob 11. ■/. vlakom proti Duaaji, — jaz pa sem bi) (liej tem vtaknen v neko klet, kjer sem moral pričakati noči, da bi bil dalje odpeljan, — ne nu Dunaj, ampak v Rerolin, in od tod v tvrdnjavo Spandau. Vrli major je kombiniral menda tako le: Premirje bode, kmalu skleneno, tega vsiljenca mej tem pošljem v tvrdnjavo. ga dobro pocrnim ko silovit niha, — od koder mu ne bode tako lehko zopet priti na svitlo. Mej ttm jaz odpotujem v Prago, se dam poro iti z Amaljo, katera mi je od očeta uže tako obljubljena, — in potem za moj del ta Muiou naj tuli i ;leze iz ljukoje, v katero sem na vtaknil., Gosji, major je naredil račun brez kr fimarja, \ Premirju je bilo res kmalu skleneno, in jaz sem bil, ko sem jasno doka-al, da sem vsacega zločina popolnem prost, ter da se je Avstrijci nikjer. Mej Nemčijo in Avstrijo se mnenja tim dalje oddaljujejo; Italijan preži, v jupu se bodre proti nam Bošnjaki, p.jj navdušeni za Avstrijo. Od ruske eneržije v vojevn.nji in diplomaciji odvisela bode na vsak način Slovanov boljša bodočnost! Radovan Perunov. Domače »tvari, — (Ljubljanski mestni zbor) ima denes 2S. nov. ob 5. uri popoludne sejo. Na dnevnem redu so poročila finančne Bekcije o raznih blagajnicah, nasvet Regalijev o brvi črez'Gruberjev kanal in nasvet občinskih svetovalcev Ililrger, Leskovic iu Mahr o peticiji na državni zbor glade* znižanja nekaterih novih čolnih tarif na konsumne stvari. — (Pod konje.) Prcdvčeranjem popoludne sta na koncu frančiškanskega mosta v špitalskih ulicah dva hitro dirjajoča voza: g. Teodorja Lukmana in g. Valentina Češka srečala se in ozke ulice tako zaprla, da je prišla pestunja ll?za Rozman z dvema Lede-nikovima otrokoma, dgnlvšl so Lukmanovemu vozu, pod konje Češ ko ve ga voza. Ljudje so hitro njo in štiriletno L'denikovo dekletce izpod konj i/vlekli in sta obe le lahko ranjeni. Opasno pa je ranjen Ledenikov dve leti stari dečko, ki ga je dekla poštovala: konj ga je baje močno na glavico udaril s kopitom. Nevolja na hitro in lehkomišljeno vozeče v ozkih ulicah je občna. To je v špitalskih ulicah v kratkem u/e (hupa povožnja nesreča. — f N ovo r i m s k o e e s t o), trdno izdelano, so riaSli, —- kakor se nam od tukaj piše — na ljubljanskem močvirji mej Škofljico in Pijavo Gorico. — (Učiteljsko društvo v Cel j i) bode imelo četi tek (I. decembra t. I. svoj deveti letošnji zbor, h kateremu se Častiti udje tega društva uljudno vabijo. Odbor. — (Tiskovna pravd a.) Porotne sodbe se v Ljubljani začno 3. decembra. Prvo obravnavanje' se bode vršilo v ponedeljek ob 9. uri dopolnilne proti odgovornemu uredniku „Slovenčcveniu'', g. Pevcu, katerega c. kr. drž. nravdnjŠtvo to/i, da jo z nekim koniisciranirn člankom „pq volitvah" kalil javni mir in red ter šuntal /oper nasprotno stranko. premeščenje zgo lilo iz golega sovraštva — brez daljne ovne spuščen domov. — Ako in Kako se je zagovarjal major zaradi tega samovoljnega ina, ne vem, ker ga od takrat ni,se in več videl. Minulo je leto. Jaz sem v skrbnih rokah Amalije popolnem okreval, dovršil svoje izpite, si pridobil diplomo doktorja filozofije, — in svojo Amalijo. Nij li vse istina, vpraša Muren svojo soprogo Amalijo in jej ljube/.njivo pogledu v velike plavo oči? — Da, odvrne mu ta, sedaj naju nobena spletka več ne loči, iu ker so se nama stavile v najinej ljubezni tolike zapreke, — Uživava JO sedaj v toliko vočjej meri ne-prikračeno, — in ostaje nama .-dalek spomin! Kazalec na uri kazal je u/.e polu ene v noči; dvignili smo čaše in spraznili jih na dobro zdravje ljube/njive dvojice, profesor Muren je pa klical: ^živijo polka fram; use !w Domov grede ponavljal sem še sam pri sebi besede: „pač sladek spomin!" — (Samoum orec.) Piše se nam iz Ra-kitovca 2b. nov.: V bližnjem Podgorju se je preteklo noč s cijankalijem zastrupil železniški uradnik, conte St. Bil je iz Trsta prestavljen Uja, a uže drugo jutro njegovega bivanja v 1'odgorji našli so ga pod lopo Da kegljišči mrtvega, u pod njim Btekl uičico z ostanki cijankalija. Kaj je še mladega inu/ap:i gnalo do samoumora, nij znano, t udno je pač to, ker je živel v jako ugodnih razmerah. Cul sem, da bodo mrtveca prepeljali na Goriško pokopališče. — (Nemška klofuta „Laibacher Tagblattu".) Mi smo včasi uže povedali, da ne poznamo v vsej nemškej žurnalistiki bolj neumnega lista, kakor je organ ljubljanskih nemškutarjev. Zdaj to uže vsi pametni Nemci pravijo, katerim v roke pride. Tako piše nemška in ustavoverna „Cillier Zeitung" sledeče: „(Das „Laibacher Tagblatt" in Har-jaisch.) "VV-r hatten uulilogst die Kubnheit, es Ubel zu vermerken, dass das „Laibacher Tag blatt" bis in die jtlngste Zeit falt in jeder Nr. den gewichtigen Ausspruch that: „Ego vero censeo, die Sloveneu m U s s en in's Irrenhauss." Es glich in dieser Richtung thatsilchlich dem bereits kindisch gevvordeneu Cato, nur mit dem Unterschiede, dass der Wunsch Cato's erlUllt wurde, vviilueud das „ Laibac her T agbla 11 M Gelahr lauft seine Redactionskanzlei demnachst s e I b s t i m n e u e n Irrenhause aulschla-gen zu m ii s sen. Symptome hiezusind geniigend vorhanden. llier ein Beleg aus der Peder des ilerrn lledacteurs Miiller vom „Laibacher Tagblatt". Er schreibt uns unterm 18. d. M. wbrtlich: „lch trwarte von Ihrer Collegialitilt, dass Sie es iu der Folge nicbt mehr gestatten, dass das „Laibacher Tagblatt" in der „Cillier Zeitung" laeherlich gemacht wird; wenn wieder ein abnlicher Fall vorkommen solite, so vverde ich das „Cillier Arrestan ten-Blatttt nach Gebiihr verar-beiten." Durch diese Zuschrift ha t sir L das „Laibacher Tagblattu nach Gebiihr laeherlich gemacht, doc h nehmen \vir gerne die Verantvvortung auf uns, damit dem genannten Ilerrn Redacteur Gelegenheit geboten wird, seinen Arrestantenwitz ebenso oft loszu-lassea wie seinen Irrenhausvvitz, erkjitren aber schon im vorhinein, dass wir uns in keine Polemik mit ilun einlassen wollen. Schlitsslich erachten wir uns verptiichtet die ErkliLruug abzugeben, dass vvir trotz dieser Difierenz mit dem Organe der Verfassungspartei in Kram, keineswegs als Vertheidiger der Gegenpartei gelten vvollen. \Vir verscliiiiiihen es nur mit billigen "\V»tzen unsere politisthen Geguer zu bekiimpfen; der Kampfvveise des „Laib. Tag-blattes" ist es zu danken, dats s.ch iu Krain die politisehen Gegner thatsiichlih iu d,n llaar-ren liegen und dass das s o c i a 1 e L e b e n da-selbst durch den heftigen Parteihader ganzlich untergraben wurde, vvahrend in Cilli und Un-tersteiermark die politisehen Kttmpfe sachlich ausgtfuchten werden, ohue die politisehe Feind-schaft aut das Pnvatltben zu ttbertragen, AVir verschmjihen es eben dem Pri vat ha 88 6 die Feder zu L ii g e n und V e r 1 ii u m d u n g e n zu leihen." Kazne veNti. * (Goveja kuga.) Zadnji ponedeljek so v Češkej Lipi pobili na železnici 187 glav goveje živine, ki se je od srbske meje pripeljala in je bilo nekoliko kužnih vmes. * (Turški ranjenik i) rajše mrjd za ranami, kakor da bi jih pustili izrezavati, pravijo namreč, ako ostanemo vse Življenje po-kveke moral bi nas rediti sultan, ki pa nema za to denarja, ako pak umremo, odprta so nam sedma nebesa se cvetočimi dekleti in vsa-keršnimi slastmi. "Vili no |e naznanilu v denašiijej številki Samuela lieck-schera star. v Hamburgu. Ta hiša si ju radi prompt-neg* in zanesljivega izplačevanja dobitkov tu in v okolici dobro ime pridobila, ter vsacega na denašnji inuerat opozorujeruo. Tujci. _S. novembra: Pri Slona t Stienc iz Dunaja. — Lengvel iz Kaniže. — Nandor iz Peste. — Kopriva iz Zagorja — L6wy iz Dunaja. — pl. SSteinbuchel iz Trsta. — Wellen iz Dunaja. Pri Malici s Faaber iz Dunaja. — Tsehinkel is Kočevja. — Liebl iz Gradca. — Fuchsberger is Dunaja, — pl. Langor iz Dolenjskega. — Finck iz Gradca. — Urbandič iz Dvora. — Vvageuseil iz Du naja. — Engulsman iz Brna. ■e pri odraečenih in otrocih prihrani 60 krat već na1 o«>ni, ko pri mdravilih. V pleh u tih poticah po pol fonta 1 gold. 50 kr , l nnt 2 gold. 60 kr., 2 runu 4 gold. 50 ar., 6 un- ov 10 gold., 12 fantov 20 gold-, 24 fantoriS foid. ievsJosoiero-iugeuittui v paaioau in Bevalesciere-Uhocolatee v prahu i A tac i gld. JO kr., J h ..4 -A gi. 1 w., 43 ias * gl. 50 kr., 7 pr&uu 120 ta* .< ..-ji. roda)o. Di Barry i§ G p. na l*a *Vr*JJ-2c*«*irf-o4.4. me deset let mučile. (Gospa) Armanda PrevoBt, posestnica. Bevalesciere je 41.rat tečnejša, nego auau, te V „Narodnej tiskarni" v Ljubljani je izšlo in se dobiva: VHI. zvezek »Listki": Pomladanski valovi. Boman, spisal I. Turgenjev, poslovenil dr. M. Samec. 8« 17 pol. Cena 60 kr. Potem Trije javni govori Govorili prof. Fr. S u kije, lv. Tavčar in prot.' Fr. VViesthaler v Ljubljanski čitalnici. 8" 9 pol. Cena 30 kr. Glavni dobitek ev. 375.000 mark. Naznanilo irecci Dobitke garantira država. HI Vabilo za udelezitev dolih It i n i Ii iiakljueeli od države Hamburg garantirane velike denarne bderijc, v kate rej 86 bode gotovo dobilo črez H milijonov mark. Dobitki te koristne denarne loterijo, katera obseza vsled načrta samo 8f>.f>00 srečk so sledeči: namreč 1 dobitek event. 375.000 mark, specijalno mark 250.000, 125.00», SILOuT^ 60.000, .')(>.1)00. 1U.IMH), ;;ii.l)OII. 6 krat po 30.000 in 25.000, 10 krat [»■» 20.0«H> in 15.000, 24 kriu po 12.000 iu 10.000, ,11 krat po 8.000, 6.000 in 5000, 56 krat po 4000, :10U0 in 251)0, 206 krat po 2400, 2001» in 1500, 412 krat po 1200 in 1000, i:tlil krat po 500, .100 in 250, '2K246 krat po 200, 175, 150, lliH, 124 in 120, 15X30 krat po 94, 67, 55, 50, 10 in 20 mark in dospejo čtez nekaj meseoev v 7 oddelkih do gotove odločbe. Prvo dobitkino Žrebanje vršilo se bode službeno dne 12. in 13. decembra t. 1. in velja za-nje Cela originalna srečka samo 3 gl. 40 kr. Pol originalne srečke „ 1 „ 70 n Četrt originalne srečke „ —. „ 85 „ in razpošiljam to o«l «lržnve gttrnntiruue originalni1! Hreik« (nikakor prepovedano promose) proti Irunkirane) itripoMiljatvi ziifMka ali pa »roti |»oh|neiuu povzetku tudi na najo