213. številka.
Trst, v torek 2. avgusta 1904,
Tečaj XXIX:
Izhaja TBSk dan
•41 ob nedelifth in'praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob uri zjutraj.
?IIimzm itevllke se prodajajo po 3 bovč. (6 stotink)
»ncgih tobaka mah ▼ Trstu is okolici, Ljubljani, Gorici, • Ijl, Kiauju, Maribora. Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani,
Nsbrežini. Novemmestu itd. *J«a® ln oaročbe sprejema uprava lista »Edinost", Mo ln plccoio štv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer. Ogl&rcm 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači ogiaai po pogodbu
TELEFON ftv. 870.

Sdinost
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč!
Naročnina znafa
za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kiom. Na naročbe brez doposlane naročnine s 9 jpiava ne ozira, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankavaav
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata.
UREDNIŠTVO: Ulloa Torre blanca »tv. 12.
Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konoorcita lista ^Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 2s Poštno-hranilnični račun št. 841.6a*-.
0
(Brzojavne vesti.)
Japonci utrjujejo svoje pozicije.
Kozaki žele v boj.
PARIZ 1. »Journal« poroča iz Petro-erada : Japonci fo pt nehali prodirati. Kakor do eedaj po vfakera vepešnem boju, tako utrjujejo tudi sedaj Japocci svoje pozicije ter gradijo utrdbe. V slučaju ako bi fc umaknili, bi morali Ru?i t9 utrjene pozicije vzeti z bajoneti. Ruski polki, ki ščitijo umikajoče se čete, bo \ sled neprestanih bojev oslabljeni, doč.'m je g?avna noč korakov bojaželjna t<r pričakuje z nestrpnostjo odločitve. Posadka v Vladivostoku se pomnoži.
PARIZ 1. »Echo de Pariš« poroča iz Petrograda : Potrjuje se, da pojde bodoči te den prvi arnjadni zbor, ki se nahaja sedaj v Laojangu, v Vladivcstok v ojačenje tamoŠDje posadke.
Glasom poreč a »Petite Parisienna« iz Tokije, so bčje Kurokijeve sprednje straže blizo Mukdena.
Iz Haičenga
PETROGRAD 1. Vladnemu li&tu bo pforcčili iz Liaojanga, da so pričakovali včeraj pri Haičengu resn h dogodkov.
Zgube Japoncev pri Dačičavu.
TOKIO 1. (Reuterjev biro.) Kakor se je konečno dokazaio, bo znašale rgube Ja-jjoncev pri Dačičavu 12 častaikov in 136 m -ž ncrtv.b, 47 častnikov in <v48 mož ra-rjenib.
Poročilo generala Saharova
PETR( GRAD 1. General Saharov je •porečil, da ni do včeraj opoludne b lo ob Vcnti nikske spremembe. Znatne japonske • ojne eile ee koncentrujejo na?proti južni renti ruske aimade.
Ruske vojne ladije v danskem vodovju.
KODAXJ 1. V petek bta pluli mimo Velikega Be^ta proti severu dve ruski tor-edovki in dva velika parnika pod ruskG vt^no zastavo.
KODANJ I. Nocoj sta pluli 2 križarki ruskega dob o volj nega brodovja »Don« in »Ural« ter dve ttrpedovk: m mo FriderichB ivens. Pri Skagenu sta ee torpedovki vrnili •?r sta ee podali v Oere*und doČ m tta pluli :rižarki dalje.
Japonsko brodovje potrebno poprav.
LONDON 1. Iz Tokija ptrjčajo : La-",'e koDtreadm rala Kamimure, so napadle
hdivostoako eskadro v ožini Tsusina, kjer
PODLISTEK.
42
Azijske povesti.
Iz zapiskov priobćuje Anatol.
VIII.
»E , Vanja, jaz imam glede tega iz-retno misel. Veruj m", Avaloka stanuje pri -lam«.
»Za vraga, to bi ne bilo prijetno z2-me I«
»Ztkaj ? L9 pomisli, tako imamo oba vupaj, in ni treba cepiti raših moČij za pazovanje. Tam sva najmanje dva, če ti 'taneš tu v paviljonu, in ako gre d. pr. valčka iz hiše, pošljem lahko Saratica za im, da vem, kam gre Mongol. Nasprotno i, če je povsodi samo jeden, je to jako ne dno, ee je treba koga zasledovat*. Torej ie umejem, kako da bi bilo to nepr.jetno ta-te ?«
».Jaz sem mislil sam obiskati Haru, da jo spoznam natančno, kar bo možno le. da sam govorim ž njo. ('e me pa tam spozna valoka, tedaj je vse zgubljeno«.
»Gotovo ! Vendar pa jaz na uvidio*, J kaj bi bilo tako neobhodno potrebno, dati govoriš št m z nje«.
»Jaz tega sicer še sam te vem, ven.lar
so jo zasledovale. Ena križarka je bila baje zelo poškodovana. Po nekem drugem poročilu se je križarka potopila. D\e diugi kri žarki sta ubtždli. Skoraj vse japonske lad^e so potrebne poprav ; stioji so pokvarjeni ter ne morejo več brro vozit', radi cesar- je umljivo, da bo prišle rutke križarke do tokijskega zaliva.
Vladivostoška eskadra
TOKIO 1. Vladivost.ška eskadra se je vrnila v Vladivostok.
Bospor in Dardanele.
PETROGRAD 1. Poročilo liatav, da Be glede preveza ruskega dobrovoljnega Dro-dovja skozi bosporsko iu dardanelsko cžino vrše pogajanja ter se menjajo note, ne odgovarjajo resnic;. T» zadevne izjave mnenja se vrše le med Londonom in Petre gredom, vendar ni še vaa stvar dovršena.
Drugo poročilo generala Kuropaf-kina. — Boji ob fronti.
PETROGRAD 1. (U;aico.) — Druga brzojavka generala Kuropatk.na na carja od včeraj se giaei : Na južni fronti sa je sprednja straža našega leve g i krila po trdovratnem boju pri va*i Sscendza in prtim ko je 2^rat menjala svojo pozicijo, umaknila nekoliko cazsj v smeri proti Haičengu. Zadnjo stražo našega dčscega krila ni sovražnik preganjal.
Gla3om porceil :z S mučena je ponehal boj v tamkajšnji poziciji našega oddelka cb 6. uri 40 minut zvečer. Naš oddelek je ob-dižal pozicijo. O operacijah nečega desnega krila nisem prejel ša poročila. Tudi vztočni oddelek, ki brani k'antc Janzelin, je obJržal svojo pozicijo. Poveljnik tega oddelka general Keller, ki si je izbral zi opazovanje kraj, ki je bil najbolj izpostavljen japon ki bateriji ;e bil ob uri pop. smrtno ranjen ter je u m r 1 20 minut pozneje. V smeri Sai-maitai L'aojang zbirajo Japonci, kakor sg zli, znatne vojna Bil?. Zgube včerajšnjega dne niso še znane. Brzojavka sklepa z besedami : »Naše čete so obdržale vse svoje pozicije.
Zaplenjeni par^iki.
PETROGRAD 1. Plembeno sodišča v Vladivostoku je razpravljalo danes o zaplembi pgrnika »Aabia«.
LONDON 1. »Riuterjev biro« poroča '7. Petrograda : Angležki poslanik ni doaedaj prejel od ruske vlade cikakega odgovora v stvari parnika »Knigbt Cjmmander«.
Poslanik se pa nadeja, da bode Rusija na lojalni nač n svoje obljube izpolnila. Za 1 stopniku Reuterjevega birj so danes priobčili, da je admiral Skrvdlov* veled &£<;re »Knight Commander« prejel nGve instrukcije.
pa slutim, da bi ju bilo zaston . S csr bomo pa se videli, kako ss vsa stvar razplete«.
V tem je že mrak pokril zemljo, in se je skoro takoj spremenil v noč. V vročih krajih mrak eploh ne traja tako dolgo kakor v Evropi, marveč skoro takoj nastopa noč. Tako je bilo tudi tedaj ; sel sem torej, da zbudim Šarati na, ki pa je že vstal in ravno povečerjal. Vzel sem še svoj samokres, nakar smo ae odpravili na pot. Šel sem s Sarati-nom in Surovom, da bi vedel kje sta, če bi ju b:lo treba poklicati. Šli emo do konca te ulica ter potem zavili v vsporedno s to. Kmalu Bmo prišli do hiše, kjer je bivala Haru in tej ravno nasproti je bila hišica, ki emo jo najeli mi trije. Na našo srečo je imela poseben vhod, tako, da smo lahko hodili vsak čas ven in notri, kakor se nam je zdelo. Iz hišice je bilo videti paviljon, ';jer sem se mielil jaz utaboriti. Za nepričakovane slučaje, če bi n. pr. prišel Avaloka, dogo/o-rili smo si znamenje krakajočega vrana, ka tero je Sarati n izvrstno j oanemal.
Potem pa tem ee jaz podal na svoje mesu> v paviljon.
X.
Okna v h:ši, kjer je stanovala Haru bo bila medlo razsvetljena, gotovo so gorele v
Dva ruska parnika in ena uniČevalka torpedov zaplenjena od Japoncev?
LONDON 1. >Dailv Telegraph« poroča iz Tokija od 29. julija: Glis^m brzojavke poročevalca lista »A«g « sta dne 24. m. m. zapustila v megli Port Artur dva
TOKIO 1. Neko pozno dospelo poročilo admirala Togo omenja boj med torpe-dovkami in drugimi manjimi ladijami, ki se je vršil dne 24. t. m. Japonci so v tem boju cdstreljali tri torpede, ki so eksplodirali. Izid boja je neznan, ker je bila megla.
velika ruska parnika vsak od 6000 tonelat. Ruska topničarka »Sivuč« uničena?
Parnika je spremljala ena uničevalka torpe
NlUCVANG 1. (Reuterjev biro.) Ru-
dov. Na krovu je bilo mnogo civilnih oseb. »topničarka »Sivuč« je bila baje na reki Japonske uničevalke torpedov, pripadajoče; Liao, 30 milj nad mestom uničena. Iz smeri blokadai eskadri bo zapazile ledije, ko se je ocj Haičenga ee sliši trajno močno stre-c^egla zgubila. Ru^ka parnika in uaičavalka Ijanje.
torpedov so bile odvedene v japonsko opera-	General Keller ubit ?
cijsko bazo.	j PETROGRAD 1. (Ruska brz. agen-
Poročilo generala Kuropatkina Ja-!tura.) Kakor poročajo iz bojišča, je ubila ponci V ofenzivi.	generala Kellerja granata.
PETROGRAD 1. (Uradno) Poročilo j	* * *
genersla Kuropatkina na carja Nikolaja od	Minister Witte.
31. julija ee glasi: Dan93 so pričele tri ja-j PETROGRAD 1. Predsednik minister-ponske armade zopet svoje ofenzivno gibanje, skega zbora, Witte se je povrnil v Petro-Na južni fronti se je trdovratno branila naša grad.
zadnja straža, dokler niso prišle znatne ja- ^—■-----
pon9ke vojne s i?. Na to se je polagoma umaknila v smeri proti Haičengu.
Ruski o idelek nahajajoč se pri Simu čenu je do 3. ure popoludne odbijal napad Japoncev ter jim provzročil velike zgube. i Glavna armada generala Oku maršira Bedaj I v kolonah proti S mučenu in Haičengu. Na vztočai fronti so pričali Japonci cfanzivo proti naši poz'c'ji pri Katuanu. Njihova glavna siia namerava obiti naša desno krilo. Tudi v smeri proti Sairaatsi je sovražnik pričel napadati našo pozicijo Hats aha.
Glaaom iste brzojavke izkreujejo Japonci v Iakovu znatno število čet pod zaščito več vojnih ladij.
Brzojavne vesti.
Umor ministra Pleveja.
PETROGRAD 1. (Ruska brz. agent.). Car in car ca sta vdovi pok. ministra Pleveja izrazila brzojavnim pojom Bvoje iskreno eočutje na težki, nepričakovani zgubi.
PETROGRAD 1. Morilec ministra Pleveja se imenuje baje Bergcorp ter je dijak. Neki finski dijak je bil včeraj aretovan, ker je na sumu, da se je udeležil atentata. Pretrganje diplomatičnih zvez med Francijo in Vatikanom. PARIZ 1. Papežev nuncij Lorenzelli je
Kitajaki viri O bojih okolo Port Ar- odpotoval V soboto zvečer v spremstvu svo-
turja in o njega padcu.	JeSa tajmka v R,m-	, ,
. .	1 RIM 1. Nuncij LDrenzelli je dospel da-
LONDON I. »Reuterjev biro« poroča! . A . , . \ . ^ r.	, • , .v ...... .	. nes zjutraj semkaj.
iz C fu: Nek. tukajšnji kitajski trgovec je	PARIZ 1. Uradni listje priobčil vče-
| prejel od nekega vercdo3tojnega Kitajca	k_ ^ a.	menjale ffancozka
poročilo, da so Japonci za^li pred Port. ^ .q VatikaQ glede škofov v Dijonu in Arturjem vse pozicije, jzvzevši Zlato goro. | Lftvalu^ Mini6tereki predgeilaik Combes je Zgube so bile baje na obeh straneh strašne.	kardinala Vannutsllija na
Kitajc", ki so zapustili v petek Port Artur, „ T , , ,	-	o,.-
J '	r	r	šsofa v Lavalu, katerega je sv. Stolica po-
so razširjali govorico, da eo baje Japonci	v Rjm	tiyši mu 9U3penz;jo. Cjm-
zavzeli mesto. Obatreljavanje, ki je pričalo v ! he3 dokaMl da SQ aQ ti ukazi in žuganja
torek ic še le v petsk zvečer prenehalo, o ,	lr .	r , . ! ponavljali,
katerem času so Japonci vzeli z naskokom	„
, . A j.	PARIZ 1. »Matin« zatrjuje, da jev!ada
zadnje utrdbe.	I	, ,	„ ,
sklenila takoj ob početku parlamentarnega LONDON 1. Iz Cifa so došla sinoči zagedar)ja privoiiti> da se pri6ne
zopet poročila o padcu Port Arturja. Neka , odpozivu francozkega poslanika
! kitajska džunka je poročala : Japonci so dne ^anu
30. julija po obupnih naskokih in groznih
zgubah zavzeli Zlato goio; ladije eo Rusi »ekan diplomatičnega zbora v Parizu.
razprava o pri Vati-
baje potopili. Akoravno ni ta vir popolnoma
PARIZ 1. »Matin« p še : pravice m
verojeten, zdi ee, da niso povsem neuteme-	privilegije dekana diplomatskega zbora, kaljene govorice o velikih bojih ki se vrše tere je določil Napoleon I., piidejo eedaj po
pred Port Arturjem med obema armadama	odpotovanju mmera Lorenzellija na enega „gpoverjenega poslanika, ki je najdlje Časa na
sobi barvane svetilke japonskega izdelka, svojem mestu v Parizu. Za sedaj pride v kakoršnje je videti navadno po vrteh. Na- Pošt*v »talijanski poslanik Tornielli. rejene so iz papirja ter dajajo skozi svoj1	Goluehovski v Parizu,
pisani p^p:r jako milo in prijetno luč. Okna	PARIZ 1. Minister zunanjih stvari, Go-
eicer niso bila zsgrnjena, ali vkljub temu luchinv^ki, je dospel ssmkaj iz Bitt^la, kjer nisem videl v sobo.	se nahaja v kopeli.
Tu je bilo vse tiho. Jedna ura ali dve	Lavalski škof v Parizu,
sta prešli v tem piičakovanju ; in kakor stm	PARIZ 1. Lavalski škof je doipel vče-
sklepal, bilo je tedaj skoro že jednajst.	raj semkaj ter je bil sprejet od ravnatelja
Tedaj pa so doneli iz razsvetljenih oken ministerstva za bogočaatje. tihi akordi in so feakor zadušeni bežali ven Francozko španska pogajauja glede v tiho noč. Ti zvoki so b li spremenjeni od	Maroka,
nežaega ženskega glasu, sprva t ho in nežno,	PARIZ 1. Ker je minister za zunanje
sčasoma so se pa ojačili v močan spev : stra- ' ^^ DelcflB^ odpotovai v Ariege, so pre-
eten in ognjen.	I kinjena pogajanja med Francijo in Španijo
Ti akordi so ts vlekli k sebi, dotaknili ^^ marokfln9kega vpraganja. Pogajanja so bo ee tvoje duie, da je zatrepela v pnčako- ^ vodi,a dosedaj o5 aiiuih težavah ter se vanju in zaželenju nečesa novega in ve- '.^ nadaljevala še le meseca septembra.
likega'	.	j ,. J Dva pruska priDea na bojišču.
Nehote se me je polotila želja, da bi ■	r	#
, . ,	•	x J	POT3DAM 1. Princ Fndank Lsopo'd
videl pevko, gledal na njene ustne, kako se. x	r.
. , • • ii.	r nruski ie odločen, da se poia v ruski, rrinc
tam trga o glasovi m hite ven v temn« noč. PruBK1 Je UU1U »	f	' 1
_ —. ® .	...	„ A-__;i „t^t ! Karol Anten Hohenzollereki pa v japonski
Neslišno in ptzljivo sem se dvignil čez plot xvai	r J
tsr kmalu stal pod oknom. Medla svetloba, ki je padala ven, me sicer ni mogla izdati, vend«r Bem etopil med g.sto grmovje, ki je stalo nedaleč od okna.
(Pride še.)
glavni stan.
Najdeno pismo Andrejeve polarne ekspedicije. KRISTIJAN IJ A 1. Glascm neke privatne brzojavke casopiea »Verdensgang« je našel
atki kapitan iz Strom-o steklenico s pošto Andrejeve polarne ekspedieije. Steklsnico, v kateri je bilo pismo dat rano z leta 1898, je našel pri nekem malem otoku severno od Spitzbergena. Podrobnosti o vsebini tega pisma je pričakovati še le za mesec dni.
Franeozke volitve generalnih svetov.
PARIZ 1. Včeraj so se vršile volitve za obnovljenje polovice generalnih svetov. Po sporočilih, ki jih je prejela »Agenca Havas«, je dosedaj od 1442 volitev znanih 866 volilnih izidov. Izvoljenih je bilo 511 ministeri-jelnih, 189 protiministerijelnih republikancev in 81 konservativcav ; izvršiti se mora 55 ožjih volitev. M nisterijelni dobe 64 in zgube 25 sedežev.
PARIZ 1. Od izidov volitev generalnih svetov jih je sedaj od 1440 mandatov znanih 1440. — Ministerijelni so pridobili 63 sedežev.
Protiverske demonstracije.
SAN SEBASTIAN 1. Sinoči je prišlo t Bilbao, kjer bo se povodom godu sv. Ignacija Lijola vršili obhodi verskih društev, do velih:h uličaih demonstracij, vsled cesar je moralo poseči vmes redarstvo.
Ameriški poslanik na ruskem dvoru.
KARLOVI VARI 1. Ameriški posla nik Da ruskem dvoru Maccorniek je, preki-nivši svoje lečenje. odpotoval v Petrograd.
Žrebanje.
RIM 1. Na današnjem žrebanju itali -jansbih sreČek rudečega križa je zadela glavni dobitek 20.000 lir ser. 1695 št. 9, drugi dobitek 2000 lir ser. 7967 št. 9 ; po 1000 lir dobć ser. 3823 št. 34 in ser. 8755 št. 50.
Štrajk.
KROSNO 1. ŠLrajk v petrolejnih rovih v R>vnu, Rogi in Bobski se zamore smatrati končanim. V Veglovki raste števil?, onih ki hočejo na delo. V potoku je položaj nespremenjen.
BORVSLAV 1. Med ravnateljstvi obeh jam v Boryslavu in med štrajkujočimi je priel 3 v soboto do sporazuma. Približno 400 delavcev je sklenilo včeraj, da vstrajajo v štrajku, dokler se jim ne zagotovi, da bodo vsi štrajkujoči delavci sprejeti zopet na delo.
S.noči sta pogoreli dve hiši. Ogenj je ntstal vsled neprevidnosti.
iskro pravega, resničnega, plemenitega samo-	važali povprečno le po 1500 ljudij na dan
ljubja v Bebi. Avktor »Tržaškega pisma«	150 X 1500 bi znašalo 225.000 mož. Ja-
zavrača neusmiljeno tisti znani izgovor Nem-	ponci pa Be ne bodo več množili ! Nasprotno:
cev, češ, da oni morajo iti z Italijani, ker eo	ker so že dosegli kulminacijo, se mora nji-
ti poslednji — »kulturen narod«. Avktcr	hovo število po naravi le manjšati, zavrača to opravičevanje že principijelno. Na neko vest moramo opozoriti, ki je Tudi Francoz*. — pravi — so kulturen na-'morda v pojasnilo za agilnost vladi vostoškega
rod, vendar so šli Nemci proti njim v boj.	brodovja. Iz Tokija samega poročajo namreč,
Angleži bo gotovo v marsičem bolj kulturni,	da je večina japonskih ladij potrebna repa
nego so Buri, ali nemškemu narodu ne pri haja niti na misel, da bi se postavljal na stran
rature ; mašine da so pokvarjene in ne morejo razvijati potrebne brzine. Le vsled tega
Velike Britanije. In na Ogrskem? Tam so da je bilo možno, da je vladivostoško Nemci celo na strani Romunov in Slovakov brodovje prišlo cel6 v tokijski zaliv, proti terorizujočemu madjarstvu. Temu do- j	Japonska »kultura«,
sledno izvaja avktor »Tržaškega pisma«:]	^ koreapondent Nemirovi8
Slovani so sicer davni sovražniki Nemcev. Ali ^^	đuje Q na8topnem grczaem
v Trstu leži politična moč v rokah Italijanov.
-	^	. prizoru :
Zato morejo Nemci nastopati proti tem po-1 1
slednjim !
Iz te izjave gotovo ne zveni ljubezen do Slovencev. Ali tudi Italijanom je povedano brez vseh ovinkov, da naj si ne domišljajo, da bi Nemci njiii p&rdonirali radi naeprotsLva do Slovanov. Povedano je tu, da niti v imenu »kulture« nimajo Italijani pričakovati mil jsti pred Neinci,
Trda je ta izjava. Drastičneje ni možao	,	. ,. . „„ . .
J	J	1	videl. Okolo so stali vojaki razkavih zapra-
dckazati, kako brezzmiselno je, ako b9 Itali-	t j i
'	J .	šenih obrazov. Jeden kozakov me je povabil,
iaDi love za zavezništvom z >emci. Italijane . , .	,	„ri«
naj pogledam in solze ao mu zalile oči. Lrro-
zen je bil prizor, ko smo privzd gnili plahto.
Tri mrtva trupla so imela še obveze, kakor
eo jih nadeli zdravniki in po katerih je bilo
spoznati, da so bile rane le lahke, da eo bili
vojaki le lahko ranjeni in da bi bili kmalu
ozdraveli. Ali imeli so še druge rane.
na
Opozorili so me na neki mali prostor. Solnce je žgalo tako silno, da sem si opekel roko, ko sem prijel za bajonet, ki je stal v piramidi. V bližini so zazrli veliko plahto, ki pa je imela grbo. Iz pod plahte so eegali štirje pari nog; dva para sta bila v čevljih, dva bosa. Te poslednje noge so bile trde, otekle. Plahta je pokrivala nekaj groznega. To sem vedel, a vendar m9 je gnalo, da bi
bi morala — ako bi imeli kaj pravega plemenitega samoljubja v sebi — obliti rudečica srama vspričo te izjave — erama za to, ker bo s to izjavo označeni kakor slepci, ki se love za fantomom.
Torej tudi v imenu kulture naj ne pri-čakujejo Italijani podpore od Nemcev. Toj a, ^^	to g 9trjeQO krvjo>
kar sledi za to izjavo je še veliko hujše. Kaj	^ brada predabljana, na vseh kolena
tacega, kar jim je avktor »Tržaškega pisma«	. na .. karaUteri8ti
v »Deutsche Rundschau« zalučal v obraz, jim
razbita ; na prsih karakteristične rane, verna
Zopet lekcija!
i.
Nepczaana roka doposlala nam je minolo «oboto zadnjo številko nemškega tednika »Deutsche Rundschau«. — Će povemo, da je uvodni članek signiran od znanega in preslavnega Hermana \Volia, emo menda povedali dovolj, da vedo čitatelji, kakova je tendencija temu listu. To je struja, ki je se svojimi fgitacijami doeegia naravnost velikan ski vspeb. Dosegla je, da so se radikalizirale nemške mase in — nemške stranke v parlamentu Ia z bičem neprespane agitacije dose zajo Vsenemci, da ee vse nemške stranke radikalizujejo bolj in bolj. Tudi trezneji ljudje med Nt me:, katesim je ta veenemška gonja v srci zoperna, so tako ostrašeni in demoralizirani, da se ne upajo niti z besedico dajati izraza svojemu boljemu prepričanju, marveč — kriče z drugimi.
To dejstvo, da veenemska struja radika-lizuje in teror.zuje vse druge nemške stranke smo hoteli posebno povdarjati, ker je posebne važnosti oz:rom na to, kar hočemo reči n že doli.
Takoj za omenjenim AVolfovim člankom prinsša »Deutsche Rundschau« precej dolg »Tritster Brief« — »Tržaško pismo«. To pismo in vol vira pregrenko lekcijo za naša Italijanp, tako greoko, da bi jih — ako bi bili sploh še pristopni lekcijam, ki jim jih prinašajo dogodki okolo njih — ta lekcija temeljito kurirala od dosedanjih zmot njihove politike. Mi bi mogli to »Tržaško pismo« v »Deutsche Rundschau« svobodno priobčiti kakor IV. člankov, ki bmo jih priobčili te dni pod naslovom »Breizmiselna politika avttrijskih Italijanov«. »Tržaško pismo« podaja brezpogojno in neomejeno sankcijo aedb;, ki smo jo v rečenih člankih mi konetru:rali o politiki ntših Italijanov.
Naj načrtamo na kratko vsebino »Tržaškega pisme « !
Avktor podaja tržaškim Nemcem strog ukor, ker podpirajo Italijane v pjihovem boju proti S'oveneem. Argument pa, s katerim avktor podkreplja ta ukor — mora Italjune zapeČi v dno duše, ako imajo le
slika japonskih bajonetov v prečni prerezi,
mi Slovani nismo rekli nikdar vzhc vsej kr-	Nebatefe raafij ki eo bile še gi8te> eo pri5ale,
vavi krivici, ki nam jo delajo dan na aan.	^ ^ ^ prizađete mrfcvim vojakoa3. Jn
V imenu svoje proslavljene kulture so se	^^ ^	^^ mrtvecev j Kako
Italijani vedno lovili za zavezništvom z Nemci,
J	....	plašen, mučen !
kar jim prihajajo zda, od nemške strani in j,m,	* Navađn0 8e ne veruje takim vestem. Pri-avstrijskim Italijanom, jednostavno odrekajo ^	pret;ravanju korespondentov.
kulturo. Cinizmom, ki meji skoro na brutal-	^ ^ ^ ^^ ^ možao ^ Muge.
zemstvu ter je rekel: Ta društva ne tvorijo samo narodne, ampak tudi financijelno oporo v inozemstvu živečim Čehom, ki tamkaj goje svoj materini jezik in ne pozabljajo nikdar svoje domovine.
Mednarodni ribarski kongres na Dunaju so bo vršil cd dne 4. do 9. avgusta. Priprave za ta kongres se vrše jako pridno in se kaže veliko zanimanje v strokovnjaških in znanstvenih krogih tu- in inozemstva. Regulativ in zasnova programa, ki pa se bo mogel še razširiti sta že dovršena in se razpošiljata. S kongresom bodo spojene strokovne ekskurzije in druge priredbe. Prijave, vprašanja in želje, tičoee se kongresa, vsprejema kongresni odbor na Dunaju, I. Schauflergaese 6.
Med Anglijo in Venezuelo v južai Ameriki preti nov spor. Predsednik republike Ci&tro je naložil na vse blago, prihajajoča iz angležke zapadne Indije, novo carinsko dokiado od 30 odstotkov, s čemer je acgležki koloniji prizadeta velika škoda. Angležki odposlanec je protestiral proti temu, sklicevaje 88 na neko staro pogodbo iz leta 1825. Toda prote3t je ostal brezv=»pešen.
Ta novi spor poostri še vprašanje glede otoka Patosa, katerega označajo Angleži za njihovo lastnino, dce m ga predsednik Cistro reklamira za venezulsko czemlje.
Mednarodni kongres b o c i -ij a 1 i a to v. V tem mesecu se bo vršil v Amsterdamu na Nizozemskem mednarodni kongres socijalistov. Značilno je, da se tega kongresa vprvič uradno udeleže tudi zastop-niki ruskih iu japonskih socijalistov. Obe skupini nameravati baje protestirati skupno proti sedanji vojni, ki uničuje blagostanje obeh držav.
Angleži v Tibetu. Angležka kolona pod poveljništvom generala Macdonalda je na potu proti Lhas3;. Doe 27. m. m. je
bila oddaljena le da DO kilom, sta tibetanskega.
od svetega me-
ri ob t, pravi tu Nemec Italijanom v obraz, da je njihova kultura na tako nizki stopinji, da bi Italijani bolje storili, ako bi snovali ljudske šole, nego pa da zahtevajo vseučilišče. V podkrepljenje te trditve navaja člankar število analfabetov med Italijani. Sjsebno pa je
nike so fjtografirali. Pozvani ao bili zdravniki in ptuji vojaški pooblaščenci. — Po natančnem ogledu je bil sestavljen zapisnik. Na ogledovanju so na jednem truplu konstatirali 28 ran, razbita kolena, razsekana prea. Na drugem truplu so konstatirali IG ran.
— pravi — najdba bomb dokazala, kaka %	^ podpi3ali don j. de Bourbon,
surovost in barbaricna metoda boja je v na- 4	-	-	• -	.....
vadi med Italijani. Znani »protest« mestne
delegacije ozirom na afero bomb označuje avktor kakor nerodno hinavstvo, ki ne more varati nikogar, ki pozna tržaške odnošaje.
polkovnik Ssmiho, francozki, amerikanski in menda tuii švicarski vojaški agent.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 1. avgusta 1904. Iz pred Port Arturja ga ni nijednega le
količkaj zanesljivega poročila, pač pa se je
vsula danes nad nas cela ploha govoric in ^^ ^ delovanje> razpravo 0 vesti iz znan h londonskih tabr.k. le labr;k6	,	_______
Italijanski parlament,
Iz Rima porečajo, da je bilo na zadnjem posvetovanju italijanskega ministerstva sklenjeno, d * se skliče parlament sredi me3eca novembra. Parlhment bo zboroval do Božiča ter ba v tem času razpravljal o trgovinskih konvencijah. Božične pcčitnice bodo zelo kratke, ker dne 15. januvarija 190"» prične
vsem proračunu, ter se odgodi šele meseca ne prihajajo nikdar - to se jim mora pri-	^^ lainent9rne volitve 8e bodo
znati v zadrego. Ker pa že^ morajo pri- vrgil temtokem fie le v poletju 1905.
znati, da Port Artur ša ni padel, oziroma, g	poaluje od 2 junija
da so pred par dnevi drzeo lagtl,, pa zatr .	^^ dobo koncem
iaio danes, da Port Artur pade v b.ižnjih r.
... . .. . .j maia 19Uo. urah. Da, londonske vesti zitrjajo, da trd-;_
njavi bo — ne dnevi —, ampak ure štete!!
No, mcrla pa tudi to pot ne bomo še jedli juhe tako vroče, kakor jo kuhajo v Londonu. Osobito ne treba ničesar verjeti , dokier molčita Petrograd in cel6 Tokio. Za nas Tržačane pesebej je važno tudi dejstvo, da gorenje vesti o bližn:em padu Port Arturja prinaša le »Piccolo«, dočim nocojšnja »Trie-ster Zeitung« nič ne ve o tem, a tudi mi nismo dobili nebene take veeti do hipa, ko to pišemo.
Z bojišča v Mandžuriji ni do tega hipa nikake važneje vesti. Gotovo pa je, da se tam vrse važni dogodki. Ne mislimo s tem že na odloČilce bitke, ampak na šahovne poteze med Kuropatkinom in Kurokijem radi namere prvega za koncentriranje tudi južn h čet pri Ljaojangu. Celd »Mene Freie Presse« priznava, da se VEa Bituvacija temeljito spremeni Rusom v prilog, abo Kuropatkin srečno izvede svoje načrte.
Vrhu tega se ruska vojska v Mandžu-iiji mneži od dne do dne. Dne 12. julija so uvagonirali 5. sibirski kor v Evropi; temu je sledil 6. kor. Te dni smo čitali, da so uvagonirali dne 22. m. m. en polk prvega kora, dne 24. pa drugi polk istega kora. Torej v desetih dneh 2 kora. A poročevalec »Berliner Tageblatta«, Ga ike, je trdil, da so poprej še ž vahneje prevažali. Računajmo nizko in denimo da so teh 5 meaecev pre-
Konflikt me<l Vatikanom iu Francijo.
DijonBki škcf Le Nordez ee nahaja sedaj v Rimu. V petek se je predstavil sv. Oficiju. in je tukaj baje podal v svojo obrambo dovolj pojasnil in opravičenj. Verojetno je torej, da mu sv. Ofiaij naloži le malo kazen ter da ga sv. Stolica ne oditrani od škofije. Glede škofa v Lavttlu Geava ni pa »v. Oficij Š9 ničesar sklenil, ker sc noče prenagliti v stvari. Kardinal Merr v del Val mu je ponovno pisal ter ga posval, naj Ee podvrže. V Vatikanu se nadejajo, da se podvržs tudi la-valBki škcf.
Drobne politične vesti.
Kongres čeških društev v inozemstvu. Dne HO. julija se je pričel v Pragi kongreB čeških društev v inozem stvu. Zastopana so društva v Berolinti, Draždanih, Virtencbergu, Kolonju in druzih nemških mestih. Kongre3 sta pozdravila jeden člen mestnega zastopa praškega in načelnik praškega češkega društva rokodelcev. Poslednji je zahvalil udeležence na koogre3u na gorečem propagiranju češke misli v inozemstvu in je zakllcal »Na zdarc slovanski ukupnosti. Načelnik češke zveza v Berolinu je govoril o važaosti čeških druš.ev v ino-
Boj proti alkoholizmu v ljudski šoli, način in sredstva, katerih naj se poslužuje isti!
(Konferenčni ^referat Antona Leba na, nadućitelja v Komnu ) „Nicht danim handelt ea aich in der Volk3Jchule, kr&ftige Bauern, Dienstboten, Haiuhverker. Kaufleute u. s. w. zu bilden, sondern darum, in den Kiadern die Krafte und Eigen-schaften zu entwickeln, \velche fiir jeden Beruf, fur jede Lebensstelluug die notwend gen Gruudlagen sind«.
Dr. D i 11 e s.
Predno pričnetr razpravljati o gori označenem vprašanju, moram cmeniti : kaj j3 alkohol !
Alkohol je pridelek vrenja. Alkohol pridelujemo jz soka raznih zrn, jagod, o3obito iz žita, krompirja, grozdja in riža ter drugega sadja.
In ta pijača — alkohol — je strupena
pijača.
Alkohol se nahaja v veči ali manjši mrri, v različnih pijačah, ki jih dobivamo kakor užitno pijačo. Čim več alkohola je v pijačah, tem močnejše so te pijače in tem bolj učinkujejo na človeško telo, ki uživa te
— Opojne pijače so z alkoholom tako le
j pomešane: pivo ima 2—	vino iz grozdja
$—20o/0, žganje 20—50%, jabolčnik 2—5°/0 in peneča vina 5—20% alkohola.
Alkoholične pijače so zaradi tega tako priljubljene, ker človeka momentanno razveseljujejo, da pozablja svojega »življenja pezo«. In vendar imajo take in enake alkoholičae pijače večinoma svojo slabo stran. — i slaba stran se pojavlja v nasledkih uživanju alkoholičnih pijač. — In ravno vporaba al-koholičnih pijač tvori dandanes takoimeno-vano socijalno vprašanje glede alkoholizma. Vprašanje alkoholizma tangira več ali manjc vse človeške sloje tako globoko, da je po stalo to vprašanje iz zdravstvenih obzirov nekako aktuvalno. In, ker je to vprašanje ve-levažno za naš narod, ni čuda, da se moia že v ljudski šoli delati na to, da se ugodno reši z ozirom na našo bodočnost. Kajti priznano je, da alkohol prinaša našemu narodu mnego škode in da se mu mora napovedati boj ž a v ljudski šolf.
Alkoholične pijače so Človeku škod'j ive. Škodljive so: 1) v moraličnem; 2) v higi-jeničnesa ; 3) v gospodarskem in 4) v na rodnem obziru.
I. Moralične posledica so: Vživanje al-kcholičnih pijač je nevarno religijoznemu Čuta in vzbuja strasti. — »0°/o kažnjivih dejanj izvirajo iz zlorabe alkohola. Alkohol do-
vaja človeka v zapor in največ zločinov ee izvršuje radi alkohola. Alkohol dovaja človeka celo do samomora. Dokazano je, da nad polovico samomorov prihaja od nezmernega vživanja alkcholičnih pijač.
II. V higijen enem oziru so alkoholične pijače škodljive, ker ucepljajo človeškemu organizmu strup. — Ta etrup se pojavlja v vseh delih človeškega telesa. VeČ ali manje škodujejo opojne pijače vsakemu človeku. Na močnega človeka vplivajo take pijače bolj poSasi negi na šibkega. Pri močnemu človeku ee pojavljajo s'abi nasledki kasneje, nego pri šibkemu, a pojavljajo se vendar-le prej ali slej. Henrik Quensel? državni szet-nik v Kolonji piše : „Dir Starke kana eben viel auf lange Zeit, der ScWfic'aere kann nur wjnig und n«ir ffir kurze Zeit oh ne Schaden vertragen*. Slabo vpliva alkohul na naš organizem v h gijeničnem obz ru. Al-koholovi učinki po našem človeškem teleeu prehajajo v kri. Zloraba alkcholičnih pijač pokvari kri vsakemu človeku. To pok varenje obstoja v tem, da alkohol spreminja našo kri v njenih delih. Pok* arzena kri ni sposobna za odpar proti raznim boleznim. Te bolezni eo: jetike, ittfuei-ci, pl uč ica, tifus, kolera, zastrupljenje krvi, očesne bolezni, itd. Izkustvo nss ucif da ep demije kakor kolera tifus in druge, imajo svoj glavni izvir v alkoholizmu. — Vsled nezmernega uživanja alkoholnih pijač ntstajajo vsakojake bolezni kakor katarbalične bolezni v grlu in v želodcu, bolezni sic», jeter in obistj bolezei v možganih td. Večkrat zgublja človek vsled uživanja ti h pjač — pamet, t. j. zblazni in pride v norišnic Dokazano je, da je takih elučajev 25—30%.
(Pride Še.)
Domače vesti.
Strossmayer. Iz zagrebškega »Pokreta« posnemamo, kako so velikega b skupa prisrčno pozdravljali na njegovem potovanju od Rogatca pa do Zagreba. To je bil prvi triumfalni sprevod, kakor ga mire spremljati tiBta neizmerna resničaa ljubezen, ki pribsja iz globin src. Naravno tc. Strossmcver prt d-stavLa inkarnacijo slovanektgi bratol^ubja in bratoljubje \soiejema vsepovsod: svojega velikega pred=tivitelja. V Rvgatcu, v Šmarju, v Celju, v Savnici, v Rajhenburgu, v Krškem in v Brežice h, po vseh postajah na slovenskih tleh, so prirejali velikemu sinu bratskega nam naroda prisrčne ovacije. Na nekaterih krajih bo pevala pevski društ/a, v Rajhenburgu je svirala glasba. Oiobito 6ijajea je b i vsprejem v Brez cah Na kolodvor so došli poleg množ oe naroda : pevci g.jdba in gasilci. Vharno so orili klici na čast in slavo Strosamevarju, a pozdravil ga je z navdušeno bs§edo državni pcs'anec dr. Zičkar. V^prejem v Brežicah je najbolje označen po dejstvu, da se je vsled njega vlak zakasnil za pol ure.
V Z grebu pa se je zbralo sila sveta na kolodvoru, da si je bila birkupova ž^lja, da ne bi biio vsprejema. Ko je dešel vlak, je mm žica na peronu enela klobuke in zao-ri 11 so klici: »Z vio prvi sn domovine!« »Z v:o Stro?suayer !« Pozdravil ga je tajnik jugoslovanske aKademije, dr. Fran Urbanič. Biskup je prvasuo oizlravijal na vse strani, a vse se je gojetlo, da vili njegov svetli Ctbrez. B.skup izgleda dobro in je sviže^a obraz?, in napravljalo je utis, da je z ml&da-niško mečjo premagal napore dolgega poia in nevarno bclezen. Biskupova kcčija se je odpeljala med dvoredom občinstva, a biskup je ljubiznjivim naemehom snemal klobuk ter se zahvaljeval na oduševljenih pozdravi. Po ulica!', kjer se je vozil biskup to visele tro-bojn'ce.
Tako je slovensko-hrvatski narod velikemu svoj e m u biskupu izjavljal svojo nevenljivo ljubezen in hvaležaost. A te ova oije niso bile le proslava biskupu, ampak so bile tudi v ogorčen olpor Madjarom madja-ronom Nemcem Ć futariji in v protest so proti n im, ki so ee po zahtevi tujinstva *rdo izneveri.i načelom in velikim idejalom Stroefmaverjevim: v edgover in v obsodbo so biie te ovacije njib, furtimašev, ki hočejo svoje Jj zdajstvo na narodu drzno označati kakor »prenov janje v Kristu«.
S ava velikemu S:ros?mi:verju ! Vtčca srami ta gaziteljem i Jej, katerim je ta mož gigantski nositelj.
Zidje in... drusri na delu! Iz peresa :neičana smo preieii : Kdor je č.tsl glasile tuka šnjih Z dev in cb enem camorre cd dne -0. julija, je g tovo zapazil, s kakim veee^em
so t^jkajšoji Izaki poročali o grozni smrti pok. ruskega ministra °pl. Pleveja. Iz med vrst je bilo čitati zadovoljstvo, ki je zavladalo med Izraelom, ko je doznal o groznem dogodku v Petrogradu. j
Sleherni človek, (pa bil tudi divjak) mora občutiti v sličnih groznih slučajih vsaj nekoliko sočutja — le židovske hijene ne poznajo nikake milosti, ko gre za življenje človeka, ki se je zameril Židom ! No, mi smo že priučeni takim židovskim lopovstvom; boli pa nas, da tudi neki slovenski list piše o Rusiji na način, kakor more pisati le naj-zagrizenejši sovrag Rusije in ^Slovanstva! V nesreči spoznavamo sovražnike in kdor je te dni pazljivo čital razne telegrame in uvodnike, je moral priti do prepričanja, da imamo tudi mi med sabo — svoje Žide! Sramota !
O tujih delavcih je napisal te dni židovski »II Piccolo« članek, — ki je vreden, da se malce pebavimo žnjim. Omenjeni list opiBuje bedo, toda ne one bede, ki vlada v Italiji, ampak bsdo, ki vlada — v Crni gori !
Tudi ne opomina Italijanov, naj ne hodijo več v Avstrijo, oziroma v Trat, radi pomanjkanja dela v našem mestu in njega okolici — ne, on poživlja Ornogoro in Crnogorce naj prenehajo e nadaljnjim prihajanjem na naša tla ! Kdor ne pozna Židov, bi mislil, da je njim res ležtča na tem, da bi Črnogorcem koristili B^tem, da jih svare, naj ne gubljajo časa in denarja za prihajanje v te kraje! Mi pa, ki poznamo tržaške razmere, vemo predobro, da je to le manever, ki naj zaustavi prihajanje Črnogorcev v jedini ta namen, da bo možna tem veča invazija — regnicolov.
Na novi železnični progi dela na tisoče j Črnogorcev. A o vseh teh ljudeh, ki so prišli j v naše kraje z namenom, da si z delom v potu svojega obraza zaslužijo kruha za-se in svojce, in si nekoliko opemorejo — o Črnogorcih nismo slišali še najmanjše pritožbe od nobene strani. Oni vedo, da bo tu tujci in zato se vedejo, kakor se mora — ali bi se moral vesti sleherni človek, ki mora na tuje s trebuhom za kruhom.
O nemilih gostih iz kraljesta nima > Piccolo« niti besedice, »n to vkljub t^mu, da ti poslednji prehajajo v Trat kar trumoma.
Ti >fi-atalli« so >Piccoln« predragi, da b: jim odsvetoval, naj ne prihajajo eem ! Zi te nemirneže je tu vedno dovolj kruhka in nič ne dene, ako sa ta kruhek trga iz ust domačinom, — da ee 19 množi tu oni element, kateri vstvf ra poboje in nemire š rem svefa.
Kitje v Jadranskem morja l Pred nekoliko dnevi bo ribiči iz Z irelca iz Dalmacije ki so ee vozili na ladiji prot Krunarskim otokom, na svoje veliko čudo zapazili na ob z rju dva nova otoka. Ko BOBeJjima približali, sj v d 1 , da ta dva otoka da plavata. Preplašeni so počeli veslati nazaj ter eo se zatekli v bližnjo luko. Drugega dne ni bilo več čudovitih otokov. Ako ee ne gre tukaj za kako optično prevaro, bi zamogli biti to kitje. In to ne bi bil prvi Blučaj v D_ilmaciji. Pred nekoliko leti se je en kit pr.bližal otoku Pagu.
Boba svetlih noči je zvrsila z 31. julijem. Ta doba je pričela po aBtronomičnem računu s 15. majem in traja torej 80 dni.
Z okna tri metre globoko je padel 4-letni Ermenegild Lisi v ul ci delle Om-brel!e in sa je precej pobil.
Med eksekutorjein in dolžnikom. —
Ek*ekut)r E. Jerkovid je imel| izvršiti personalno eksekucijo na nekem M. B. v ulici Crist f >ro Cjlombo. Nut slabo je naletel g. eksekutor. Eksekut, da si že 00-leten mož. ga je pošteno pomikastil in mu koleno nekaj pokvaril. Seveda ne ostane stvar bres posledic za rabjatnega eksekuta. Vsled ovadbe ekse-kutorja eo M. B. že spravili pod ključ.
Dva pijanca. Matija Salič težak iz Istre je b:l nepoboljšljiv pijanec. Pretečeno soboto je preepil v >špekkambri«, kamor so ga redtrji peljal-, ker je b>l nazarensko — p jan ! Ko s:> ga v nedeljo izpust li, je šel takoj v krčmo, ter tam pil in pil, dokler ga ni zadela kap na srce : vsled česar je takoj na mestu iedihnil svojo — pijano dušo. O pokojnem Saliču smo se mi že bavili in sicer pred nekoliko mesaci, ka sa mu j a bila v pijanosti pripetila neka nezgoda. Drugi nepoboljšljive s je znani »Doda«. Ta poslednji se ga, ako le ima »pu f^r«, tako navleče, da ne more stati na nogah. Sinoči je bil v svojem elementu !
Dasi pa ta ne steri nikomur nič žaiega,
B renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr, 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
88.85 1606 — 634.75 23 H-621/* 1 i7.17'/a 23.47 19.02 95.10 11.32
je sinoči naletel na nekega človeka, kateri mu je (Dodi namreč) zrahljal kosti. »Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne«, zato ne bomo svarili običajnih pijancev. Pripo ročamo pa vsem onim, ki [so še le ne potu »Dode«, da ee poboljšajo predno zajdejo v javni Btan — nepoboljšljivih pijancev.
Prijateljska tatvina. 15 letni Fran Eder in par let stareji Josip W. sta stanovala skupaj pri neki družini v hiši št. 4 na trgu sv. Ivana. A ne samo stanovala, ampak tudi delala sta Bkupaj, kakor natakarja v re stavraciji Hacker. No, njiju nerazdeljivoat se ni omejala še pri tem : imela Bta namreč tudi v četrtek, torej pojutrajnjem skupaj odpotovati v Benetke, kjer sta imela vstopiti — seveda skupaj — v službo v tamošnjem hotelu Giuafeld. A ne bosta odpatovala skupaj ker ee je njiju veliko prijateljstvo »akiBalu«. Včeraj v jutro, ko se je Eder vzbudil, se je močno začudil, ko je videl — ali bolje rečeno, ko ni videl več svojega prijatelja Josipa W. Njegovo začudenje je pa postalo
še večje, koje pczaeje konstatirah da mu ožiljeno, trdno — Prodaja 66.0JJ matersiih s,ot.
r	'	za «j0 st zvišanja. Rž za 10 do 15 stot., oves in koruza
je prijatelj Josip odhajaje odnesel D< kron za 05 stot. zvišanja Vreme: vrjče.
flavre. (Sklep.) Kava Santoa good a73-
Parižka In londonska borza.
F ari z. (Sklep.) — francozka renta 97.70 5°/0* Italijanska renta 102.95, Španski eiterieur 85.73 akcije otomanake banke 565.—
Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnica —.— Lombardi —.— unificirana turška renta---
menjice na London 252.10, avstrijuka zlata renta 101.77 ogrska 4°/0 zlata renta )00.35, LSnderbank —.— turške srečke liil 50, parižka banka 11.71, italijanske meridijonalne akcije 72i. —, akc'je Ria Tinto 13.26. Mirna
L o n d o d, (Sklep) Konsolidiran dolg —.— Lombardi — srebro 2t)T/a. 5pa laka renta — italijanska renta--, tržai diakont 2li/1G, menjice na
Dunaju —.— dohodki banke 7.000 izplačila banSđ
Tržna poročila 1. avgusta.,
Budimpešta. P4enica za oktober 10 do 10.36 Kž za oktober 811 do 8.15. Ovea za oktober K 7.30 do 7.31, za avgust 7 H6 do 7.^7, za sept. 7.30 do 7.31.
Pšenica : ponudbe d>b.o; povpraše/an,e
in 20 stotink, katere je on hranil v svojem kovčegu. Ako se prišteje t9j svoti še 40 kron	tek" me3ec po 50
4175 frk, za dec.
katere mu je bil Josip dolžan, trpi Eier, j	h am b u r g. (Sklep pop.) Kav« Saatoi gaa.
poleg izgube prijatelja tudi izgubo 97 kron	average za september 341/4, za de.. 34l/J, za marea
in 9fl Htnrink	35za maj 36.— vziržaoo. Kava Riu navadna
BEOLlnK.	loeo	navadna reelna 36—3», na\adna dobra
Revež se je skušal potolažiti s tem, da	39—40.
ifl noto?il dnitrim o svoiei nenrePi • ker na	Hamburg. (Sklep-) Sladkor za sept. -za
je potožil drugim o svojej nesreči, ker pa	avguat 19>£0, za sept. 19.00, za okiooer 20.—, za
nima v Trstu nobenega prijatelja ali veaj	dec. 19.95, za marec. 20.35, z\ maj 20 55. Mirno.
znanca, ei je poiekal te t jlažbe na policiji.	^reme: dež
-r ...	. . n	,	.	Sladkor tuzemski. Centrifugalpile. promptno
Veliko poneverjeuje. Po mestu se je	E ti6 50 do 68 00j za 3eptemb9r K —— do
včeraj razširila govorica, da je pisarniški	marec-avg. 66.50 do 6».—. Concaasć in Meiiapile
, , , .	j ,	promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do
uslužbenec nekega tukajsajega odvetnika po-	marec-avg. 6S.30 do 69.30.
begnil iz Trata poneverivši lepo svoto 240.U00 kron.
London. Praznik.
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za	če
dobava, vzdržano, 5 stotink zvišanjana spremenjeno.
Kavarna ROSSI
ulica S. (jiovamti št. 16.
Telofon št. 1632.
Ljubavna žaloigra. Iz Gorice poročajo o nastopnem dogodku : Sinoči ob 10. uri je &t3tnik na dopustu Gabrijel Caaati 1. dra gonskega polka udri Btanovanje vdove Elvire Brass in je ustrelil vanjo iz revolverja Zidel jo je v prsa. Potem je obrnil orožje proti sebi in si pognal dve krolji v glavo. CaBtnika so prenesli v bolnišnico usmiljencev, kjer je umrl ob 1. uri popolunoči. Goapa Bras3 je v demsč oskrbi in se nahaja v smrtni nevarcoiti. Vzrok nesrečnemu Činu je b l ta, da Brasi ni hotela vzeti Casatija.
Dražbe premičnin, ki ee bodo držale odi 1. do 6. avgusra t. 1. na ukaz c. kr. okrajne sodn je zi grajan ^ke s'vari v Trstu: 1. avgusta ob 10 uri v ulici Nuova št. 1, predmeti pošlo/niča oziroma prodajalnice ; *?.
^e-Vt:::3!: dramatično Društvo v Trstu
i
Odprta celo noč.
Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov.
oprava; v u. Satte fmtane (»50, 3 konji; v ul. Marco Polo 4 predmeti pekarne ; v ui. deli' Istria 4, hišna oprava; 4. avgusta ob 10. uri v ul. S. Lt leia 4, predmeti po slovnic?, vaga, rezilni stroj ; v u". Scuole nuove 18, predmeti poslovnice ; v if. S. Lazzaro
si hoče nabaviti večje število možicih
kranjskih narodnih noš
za gledališko rabo in sicer: hlače, telovnike in jopiče.
Ponudbe s proračunom za troške in delo,
10, voziček, vzorci, barve, cmar in drugo : na odbornika Jak. Stoka (ulica Mulino
v ul. Industria 5, glisr>vir; v ul. S. Sergio 3, kovaško orodje; v Sseinju, predmeti poslovnice in hišna oprava; 5. avgusta ob 11. uri v ul. S. M. M^gi. spod. 399, 1 konj in vozovi; v ul. S. Giacomo 2, mizarsko orodje ; '
piccolo <) do lO. avgusta t. 1.
Tovarna pohištva
irloS: ^ ,7Z:: tis t; Aleksander Levi Mmzi
sip in drugo ; 3 okvirji in 1 nočna omarica.
Razne vesti.
Na izpitu. Učitelj je stavil dijaku vprašanje. D.jak je molčal.
—	Ali ti je vprašanje t žko? — vprašal ga je uči teli/
—	Nr, vprašanje ni te ko, ampsk odgovor.
zzzzz ulica Tesa št. 52. A.--
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se nf bali nikako konka?en3&.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tat i po posebnih načrtih.
Cn*trov&Đ oenlk br^zol&dno In fra a is-r
Borzna poročila dne 1. vir ust 4.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.02—19.04, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termia K 239.tio 240.20
Francija K 95.--95.20, Italija K 95--95.20
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.120—117.45, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.25 — 99.Č0, ogrska kronska renta K. 97.— 97.S5, italijanska renta t\
102— 102V4 kreditne akcije K 636.--638 —
državne železnice K 632.— — 634.—. Lombardi
82—, Lloydove akciie K. 680--684.—
Srečke: Tisa k 322.--530.—, Kredit K 460.—
do 470. Bodenkredit 1880 K 301 — 311.—, Bo-denkredit 1889 K 291.— 301.—, Turške K 126.— po 12».- - Srbske —.— do —.—.
Dunajska oorza ob 2. url popol :.
Državni dolg v papirja
v srebru Avstrijska renta v zlatu
n v kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 31/«°/. Ogrska renta v zlatu 4°/6 „	„ v kronah 4
predrčeraj	danes
10O.2O	—.—
100.20	— .—
11S.95	—
yt*.3o	—.—
91.20	—■
118.85	—.—
97.15	---—
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetari
-=§| trst ==-
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih cenah.
Užgani znak 11a zamašku
t varstvo proti
ponarejanja
MATTONIJA
GlesMbler Sauerbrunn.
Sprejema r a varovanje človeškega živ-
jenja po n aj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cena h ?kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj e
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Svoji k svojim !
M. Stoppar v Trstu
ulica S. Giaccmo 7 (Corso)
priporoča svojo novo
preurejeno pekarno in sladčičarno
Vsakovrstno sveže sladčice.
Tu- in inozemska vina v buteljkah.
Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu.

PAKOBKODNA PLOVIDBA
Serafin Topie in dr.
S 15. junijem 1935 se je uvedla s parobrodom
brza proga TRST—KOTOR
tikajoča Lošinj mali, Zadar. Spljet, Vis, Korčul in Gruž O'inzi iz Trsta v^ako sredo ob S. uri zvečer	| Odlazi iz Kotora vsako soboto ob 7. uri zjutraj
Lt^i. v Kotor vsaki petek ob o. uri zvečer | Dolazi v Trst vsak ponedeljek ob 7. uri zjutraj.
S 24. junijem 1<H)4 se pa uvede tedenska proga TRST—METKOVIĆ
tikajoča Izolo. Piran, Rovinj, Lošinj mali, Zadar. Biograd, Trogir, i\aštel, Spljet, Vis, Makarska in Trpanj, Odhtz iz Tr^a vsaki petek ob 8. uri zjutraj	j Odlaz iz Metkovića vsak ponedeljek ob 10. uri zj.
Dolaz v Metković vsako nedeljo ob 4. uri pop. j Dolaz v Trst vsako sredo ob 9. uri zjutraj.
Ostane tudi za naprej nespremenjena brza poštna Droga TRST—KORČUL, t kajoča Pulj, Lošinj mali, Zadar, Spljet, Bol, Jelšo, r>tarigrađ, Hvar, Vi«, Komiž, Veloluko in Lastvo. <>dlaz iz Tr.~ta vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj. | Dolaz v Trst vsak petek ob 7. uri zjutraj.
Za zgoraj imenovane proge se sprejemajo potniki L, II. in III. razreda s 50°/0 popust«jm tarifne cene in sicer :
iz Trsta v Kotor	j	iz Trsta v Lošinj mali
. razr K 19.50, II. razr. K 13.60, III. razr. K 7.80 | I. razr. K * A, II. razr. K 3.—, III. razr. K 1.60 Postelja zu vsako noć K 1.—. Obeti na parobrodu K 2.40, večerja K '2 — brez pijače.
Pristanišče parobrodov v Trstu na pomolu Giuseppina.
Gospodom uradnikom, trgov.-kim potnikom, dijakom itd. se dovoli se posebni popust. Za pre % zni listek
tja in nazaj (veljaven 1 mesec) 20% popusta.
Potniki naj -e obrnejo na Agencijo v ulici Vincenso Bellini 1 (Palača Carciotti) Tel. 1521*
Pri svetem Antonu Padovanskem.
Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela bc-di od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih.
Lastna delalnica pianet, daimatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev. masnih srajc itd. Izvršujejo se tud vsakovrstne veznine, zaata/e itd.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane svece I in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter brezšt3vilno drug h inašaih knjiži«*, svečnikov, svetiln, kelliov in ciborjev se srebrnim pokrovom.
popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati se o ugodnih cenah.
=	Zahteva, naj se brezplačni cenik.
«
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono 5t. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono št 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
( Pošiljanje predmeto?, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse proge. )
Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen-' skladišča.
Edini tržaški zavod za = VAPMM Pi PANFR'6 ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPROG "VMUUm	-
Točna postrežba in nizke cene.
kxxx5ckxxxxxxxx)oc5ioi(xxx)io(cxx)ioi(xxxx^
X
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
zalaerutelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. slavnega carinskega urada In skladišč, e. kr. priv. llojd. oruž, c. kr. lina učne straže v Trstu, Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Ite m H je*© ls*i;».
Prvi zagrebački
Po«! državnim nadzorom.
UOclflSKO-PRIPRAVNI ZflUOD
Škola i internat: ^erislavićeva ulica 12, l. kat.
< )vaj prokušani zavod za naobrazbu jednogodišnjih dobrovoljaca-aspirantah »»tvora 1. rujna t. g. 6-mjesečni
zimski glavni tečaj.
m -m
X X
Prodaja najboljše voščilo (biks)
2 freOin
x
jOKXX3KXXXXXXXXXXXxxxxxxxxxxxxxxxx)j*
t..111 in-titnri jomt koja jo za mladež od osobite vriednoti, ni ogli mladići, koji rna s kog razloga svoje nauke dovršili nisu, bez obzira na predznanje i za-n i i:i! < ne samo -teci pravo jednogodišnjih dobro voljacah, nego si i u Lrradjan-kom -udežu osigurati družtveni položaj, kao što i polučiti gradjanski čin.
Dotadanji sjajni u-j>jesi savjfstne obuke pružaju svakomu najsigurnije jamstvo te ravnateljstvu nije od potrebe dalnje naglasi vanje, kako temeljito nastoji naobraz ti povjerene mu djake.
U internatu zavoda podpuna obskrba za vojničko strogo uredjenje i zapt.
Pobliže upute, kao što i program sa imenikom učenika, koji su izpit položili, daje nu zahtjev bezplatno
Ravnateljstvo zavoda u Zagrebu,
Berislavićeva ulica br. 12, t. kat.
J^ Upis danomice. "^t	Doba: 16—20 godina,
Cene nizke. Postrežba točna.
g
X
X
><
X X
m^^^^mm^^^jm M. SALARINI

Svoji k svojim
OBUVALA.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev!
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25. po domače k JPierotu. Tam vdobite vsake vrste
v ulici Ponte della Fabbra št. 2,
(Vogal ul. Torrente.)
Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke Jope črne in barvane v velikem izberu ee od satena in platna, konumi saten al platneni za otroke. Veli i izbor saovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej brojaen^ ; 600 oblek po K 10 za mo.Ške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izlelki najboljših tovar en Će§ke Kormina in Oervinjana.
PODRUŽNIC A ;
„AI/LA CITTA Dl LONDEA"
obuvala za možke, ženske i 11 otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno j al. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre biaaca) ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik: Peter Reliar.
Grand Restaurant Hacker
Pekarna iii slaščičarna
FRAN MILLANICH
Trst. — uliea Commerciale T — Trst. Trikrtt na dan svt ž kruh \sake vrste. Raz-našan e na dom. Sprejema naročbe na aiadčice itd. o priliki poioi in krstov. Najugodnejše cene.
DAENEL PILLIN
TRST - ulica Carpison 10. - TRST.
Telefon 241.
™|p Tovarna in velikanska zaloga
cementnih plošč. Sprejema *sak<> naroebo tudi na deželo ter plošče polaga tudi sam.
Brezkonkurenčne cene. —
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" vTTUBLJANI
Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K l.OOO.OOO
Sv. Ivana trg štv. 5.
Krasen vrt. Velika dvorana.
>alasr pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave.
Kupuje in prodaja
i v/ste rent, zaatavnih pisem, prijoriiet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
'Pro B9M iidajA k Tlakoma žrebanju.
Zamenjava in eikomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapaie —	Jcupone.	--
Podružnica v Spije 111
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečko proti kurznl H! '	izgubi	-
Vltikuluje in divinkulujo vojaške ienitnlnske kavcije. Kakompt in inksuoo manio.	saST" Eosrrna naročila.
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -	dne vzdiga.	~	--
Promet u čeki in naHasnicami.
M