CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 21. MAJA 1965 — LETO XV. — ŠT. 20 — CENA 30 DIN ODKRITJE KAJUHO- VEGA SPOMENIKA V PONEDELJEK OB 17. URI BODO PRED GIM- NAZIJO V KAJUHOVI ULICI V CELJU ODKRILI SPOMENIK PARTIZANSKEMU PESNIKU IN NA- RODNEMU HEROJU KARLU DESTOVNIKU-KAJU- HU. SPOMENIK BO ODKRILA VERA BEBLER, V KULTURNEM PROGRAMU PA BO SODELOVALA GIMNAZIJSKA MLADINA. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA, KI JE- DELO AKADEMSKEGA KIPARJA MARJANA KERŠICA, VABI CELJANE K POLNOŠTEVILNI UDELEŽBI. ŠPORTNE IN KULTURNE PRIREDITVE V ŽALCU ^ OB DNEVU MLADOSTI VeČina letošnjih prireditev bo nelcaj dni pred in po 25. maju. Šole bodo orga- nizirale športna tekmovanja ter pionir-^ ski pohod do ŠMIGLOVE ZIDANICE nad 1 Taborom. V mladinsko organizacijo bo- do sprejeli preko 200 pionirjev. Za dan iiiladosti bo mla- dinski komite skupno z ob- činsko zvezo za telesno kul- turo, taborniki in društvi or- ganiziral teden športnih pri- reditev. V teh prireditvah bo v glavnem sodelovala šolska mladina in mlajši mladinci. 2". maja zvečer bo občinski mladinski pevski festival. Na predvečer samega praznika pa bodo pripravili akademijo s kulturnim programom. Prireditve bodo trajale več dni. Poleg občinskeg,a komi- teja se pripravljajo za pro- slave in na tekmovanja še sami aktivi. Po vseh delovnih organizacijah so že sedaj v teku priprave za tekmovanja iii proslavo v Žalcu. Delav- ska mladina bo sodelovala v športnih tekmovanjih in s kul- tu rnim programom. Tudi v šolskih mladinskih aktivih so v teku priprave. \a šolah bodo v Zvezo mla- dino sprejeli preko 200 pi- onirjev, učencev zadnjih r;i/redov. Poleg tega bodo na šohiii orgiinizirali športna tekniovaiiju. Tako bo svečano prnznovanj<' zajelo več tisoč niladili iz žalske občine. Pio- nirski odredi in šolski mla- fliriski aktivi bodo organizira- li pohod do .^miglove zidanice r:il)()r()m. js V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI AKADEMIJA Občinski komite ZMS Celje pripravlja v poča- stitev Ehieva mladosti svečano akademijo s kul- turno zabavnim progra- mom, ki bo na dan pred praznikom v Narodnem domu. V kulturnem delu bosta sodelovala pisatelja France Bevk in Stane Terčak. mladinski pevski zbor: polurni recitativ vojne in povojne poezije bodo posredovali (jijaki celjskih srednjih šol. po- log teh pa bodo tudi ne- kaiero glasbene točke. Po zal)avnem dolu programa se bosta ekipi ekonomske 'srf^dnjo šole in Cinkarne pomorili v quizu in to v poznavanju zunanje poli- tiko, kulture in športa, na- stopil bo mladinski plesni ansambel — dixiland. har- nionikarski orkester, pred- stavniki JT>A in drugi. Na akademiji se bosta predstavila tudi mladinec iii mladinka, ki sta se ro- dila 2~\ maja 194>. Na pri- reditev bodo vabljeni naj- ino! j prizadevni mladinci in iidadinke iz vseh devet- 'i<'sotili a'ktivov ZM v de- lf>vnili organizacijah, na šo- lali in na toronii. -jv OBISK V SRBIJI I^elegacija predstavnikov '*|>fin in nekdanjih okrajev ^^'Ija ter Maribora je odpo- ['•^ala na obisk v srbske ^'«je. kjer je mnogo Sloven- našlo med vojno v iz- Rnanstvi, zatočišče. V Beogra- . jih pričakali predstav- ^^j^i Smedereva in mestne *^pščine Beograda. Delega- cija je odpotovala v Smede- revo. kjer si je ogledala že- lezarno, kmetijsko zadrugo, znano smederevsko trdnjavo, popoldne pa je nadaljevala pot v Požarevac. Med obiskom v srbskih me- stih se bo delegacija sezna- nila z gospodarskimi in poli- tičnimi problemi ter uspehi krajev. VREME Većje padavine z ohladitvijo priča- kujemo okrog 20 .In 28. maja, iepo vreme med 21. In 23. majem. V osU- :em spremenljivo z po{ostlmI plobami. LA^CANI SE PRIPRAVLJAJO PRAZNIK CVETJA IN PIVA V okviru priprav za tuTi- stični praznik v Laškem, ki bo tudi letos v znamenju cvetja in piva od 10. do 18. julija, so predvidene števil- ne kulturne prireditve, šport- na tekmovanja, modna revi- ja, srečanje lovcev, ognjemet, za zaključek pa tradicionalni sprevod. Ob tej ]>riložnosti bodo v Laškem ur<>dili kanalizacijo in cestišča in asfaltirali pros- stor pred hotelom Savinja. Hkrati bodo odprli tudi trgo- vino, ki bo poslovala ves dan. Kakor smo izvedeli bo letoš- nja prireditev po vsej priliki pritegnila številne domače in tuje turiste, saj so doslej za- beležili že skoraj dvakrat to- liko prijav kot lani. To obeta tudi ugodno turistično sezono. SEJA SKUPŠČINE v ponedeljek bo v Šmarju pri Jel- šah tretja seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki bodo med dru- gim razpravljali o realizaciji družbe- nega plana za 1964. leto in o realiza- ciji družbenega plana za prvo letoš- nje tromesečje, o problematiki sploš- nega socialnega varstva in skrbstva ter o stanju in gibanju kriminalitete. Obravnavali bodo tudi predlo;? zavoda za socialno zavarovanje o določit\i nove stopnje prispevka za zdravstve- no zavaro\'anje. POMLADNI KONTRASTI — BI LAHKO ZAPISALI POD FOTO- GRAFIJO. STANOVANJSKI BL«J- KI VSE BOLJ RASTEJO POD CELJSKO NEBO, OTROCI PA OSTANEJO NA STROGO ODMER- JENI DVORIŠČNI POVRŠINI S SVOJO IGRO, SMEHOM IN RA- DOSTJO V TEH POMLADNIH DNEH. VPRAŠANJE VARSTVE- NIH USTANOV OČITNO SE NA- PREJ OSTAJA NA MRTVI TOČ- KI. FOTO: J. SEVER Seja občinskega komiteja Zveze lioiiiiinistov Celje DOBRI REZULTATI PODJETJA RAZUMEJO ZADNJE GOSPODARSKE UK:REPE Pretekli teden se je sestal občinski komite Zveze komu- nistov Celje, da bi obravna- val posledice zadnjih gospo- darskih ukrepov na poslova- nje celjskih delovnih organi- zacij. V podjetjih namreč ugotavljajo, da je bila ured- ba restrikcijskih ukrepov nujna, čeprav so prav ti ukrepi nekatere zlasti trgov- ske organizacije — zelo prizadeli. Na sploh pa so prvi mesec letošnjega leta pokaza- li razmeroma ugodne rezul- tate. Predvsem to velja za iz- voz, kajti zavoljo ukrepa, ki uvoz in izvoz povezuje, so začela izvažati tudi nekatera tista podjetja, ki so doslej menila, da je pri njih izvoz lahko sanjo želja. Poostreni predpisi so podjetja vzpod- budili tudi k j)o|)olnejšen)u izkoriščanju notranjih rezerv. To je bilo namreč nujno, če so hoteli dohodke obdržati na isti ravni. V delovnih organi- zacijah so je v zadnjem času izboljšala tudi disciplina, zmanjšala se je fluktuacija itd. Tako so industrijske delov- ne organizacije v celjski ob- čini doseglo v prvih štirih mesecih letošnjega leta za 12.2 odstotka višji fizični ob- seg |)roizv()dnje kot v istem obdobju lani. ali za 4 odstot- ke več kot predvideva za ta čas letošnji plan. la odstotek je industrija dosegla pred- vsem po zaslugi štorske žele- zarne in cinkarne, pa tudi si- cer ni v občini letos niti enc; industrijske delovne organi-] zacijo. ki bi zabeležila manj-' šo proizvodnjo kot v istih me-, secih lanskega leta. Izvoz, je j kar za 51,3 odstotke višji kot. v prvih štirih mesecih leta | 1964. letošnji plan pa je že' dosežen s 55,8 odstotki. Glav-, na izvoznika sta Cinkarna in^ Tovarna emajlirane posode,; letos pa so se v izvoz vklju- čili prvič tudi Aero in Etol, ki sta svoje plane že preseg- la. Občinski komite Zveze ko- munistov Celje je sklenil priporočiti, da je treba izva- janje gospodarskih ukrepov podpreti, kajti to je namreč zagoiovilo za umirjenejše gi- banje našega gospodarstva. ; Člani komisije so na seji analizirali tudi minule volit- ve v predstavniške organe. Poudarili so, da so volitve le- po usjK-le, da pa se je poka- zalo, da je volivni postopek zelo zahteven. Prihodnjič bo neba bolje pripraviti tudi zbore občanov, ki ponekod ni- so najbolje uspeli ne po ude- ležbi ne po vsebini. GOSTOVANJE KUD MAKSIM GORKI IZ VINKOVCEV REDKO DOŽIVETJE V soboto so v Narodnem domu v Celju nastopili člani KUD Maksipi Gorki iz Vinkovcev. Prireditev je bila v okviru praznovanj 20-letnice osvoboditve, zato je prav obisk mo- stov iz sosednje republike dal poseben poudarek bratsfvu jugoslovanskih narodov. To jo v pozdravnih bese- dah naglasil tudi Janko Hoče- var, predsednik ŽPD France Prošoron Celje (Vinkovčani so namreč prišli na povabilo toga društva in s tem vrnili obisk Celjanom, ki so bili v ^'inkov(•ih preteklo jesen.). I'rogram tega lepega veče- ra jo izpolnil mešani pevski zbor. mladinski tamburaški orkosior. ansambel narodnih jjlosov in pesmi in za zaklju- č(>k zabavni orkester. Številni poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. so s spontanim aplavzom spremljali nastopa- joče. Najbolj je navdušila folklorna skupina, ki nam je z veliko dovršenostjo pred- stavila narodne plese iz Sla- vonije, Baran'je, iz Srbije, j)osebej iz doline Nišave. ter iz južne Srbije in Makedoni- je. Vmes so ob spremljavi or- kestra solisti zapeli več na- rodnih ])osmi iz Hrvatske, Sr- bijo in Makedonijo. Costjo so si med svojim dvodnevnim bivanjem v Ce- ju oglodali muzej revolucije, ki je v njih pustil globoke vtise, povzpeli so se tudi na celjski grad. v nedeljo pa so obiskali šo Velenje in so na- to preko Rog. Slatino z naj- lepšimi vtisi tega prisrčnega in lovariškoga srečanja kul- turno prosvetnih delavcev iz dveh republik, vrnili v Slavo- nijo. ODKRITJE SPOMENIKA V RAZPOKI Krajevna organizacija /veze združenj borcev NOV Ljubno ob Savinji je ob sodelovanju krajev- nili družbeno političnili organizd- cij odltrila v nedeljo 16. maja v RAZPOKI nad Ljubnem ob Sa- vinji sponienili dvanajstim padlim borcem slavne \IV. divizije, ki so padli v februarslti olenzivi le- ta 1944 ob prihodu XIV. divizije v Zgornjo Savinjsiio dolino. Pri odkritju spomenika je v kulturnem programu sodelovala šolska mladina osnovne šole Ljub- no ob Savinji. Rezervni otlcirji in podoficirjl pa so Izstrelili čast- no salvo. •er LETOŠNJI NA NOVO IZVOLJENI CLA- NI SAMOUPRAVNIH ORGANOV, KATE- RIH VOLITVE SO SE V VEČINI OBČIN V TEKU, BODO ZAMENJALI POLOVI- CO STARIH ČLANOV. POSNETEK PRI- KAZUJE DELAVCE V TOVARNI EIVIA.I LIRANE POSODE, KO ČAKAJO V VRSTI, DA BI ODDALI SVOJ GLAS ZA PRED- STAVNIKE V SVOJEM OBRATU. S PO- SNETKA JE RAZVIDNO, KOLIKO PO- SLUHA IMAJO V TEJ DELOVNI ORGA- NIZACIJI ZA PRIPRAVO VOLITEV, KI SO JIH OPRAVILI MED PRVIMI V CE- LJSKI OBČINI. FOTO: V. DAVID Razprava o prispevkih v sredo dopoldne je l)ilu v Celju skupščina komunalne skupnosti so- eialnega zavarovanja delavcev Ce- lja. Na seji so govorili o finančnem načrtu sklada za zdravstveno zava- rovanje skupnosti za leto 1%5, o osnovni stopnji prispevka za zdrav- stveno zavarovanje in delu prispev- ka ^a zdravstveno zavarovanje, ki ga odstopi komunalna skupnost de- lovnim organizacijam za nadome- stilo osebnega dohodka do 30 dni. Mt\OŽIČ^OST- ODIIKV VOLITEV Medtem ko so delovne organi- zacije industrijskih panog v celj- ski občini ie zaključile volitve v delavske svete, pa so ostale de- javnosti nekoliko zakasnile. Kiju temu pa bodo volitve v sa- moupravne organe končane proti koncu tega meseca. Glede na to, da je večina proizvajalcev ie iz- brala svoje predstavnike v delav- ske svete in svete ekonomskih enot, lahko že ugotovimo, kako so volitve uspele. Ce upoštevamo, da 'delovne or- ganizacije za pripravo volitev ni- so imele mnogo časa, lahko za- ključimo, da so v večini delov- nih organizacij volitve v pred- stavniške organe dobro opravili. Povsod so imeli zbore proizvajal- cev, na katerih niso samo izbirali kandidatov, temveč so ponekod tudi prav temeljito ocenili dose- danje delo samoupravnih orga- nov. Na podlagi teh ugotovitev in nalog, ki so pred delavskimi sveti v prihodnjem obdobju, so končno izbrali kandidate. Pred- laganje kandidatov pa je bilo le- tos nekoliko drugačno od prejš- njih let. Tedaj je bilo namreč po- polnoma razumljivo, da so pred- loge pripravile politične organi- zacije v podjetju, proizvajalci pa so jih potem ponavadi potrdili. Ma letošnjih zborih so delovni ljudje predlagali svoje kandida- te neposredno. Poleg tega so na zborih razpravljali tudi o svojih proizvodnih problemih. Povezali so jih z zadnjimi gospodarskimi ukrepi zveznega izvršnega sveta ter se pogovorili o nalogah za prihodnje obdobje. Na dan volitev je v kolektivih vladalo slovesno razpoloženje. Kot je pri volitvah že običaj, je bilo tudi tokrat najživahnejše v zgodnjih jutranjih urah, saj so ponekod volili celo ob štirih — ali pa takrat, ko je z dela odha- jala nočna izmena. Odstotek vo- lilne udeležbe je bil dober, bolj- ši kot so ga v večini delovnih or- ganizacij pričakovali. Sicer pa je bilo tudi obveščanje temeljito. V nekaterih večjih kolektivih so si privoščili, da so vsakemu delav- cu poslali individualno vabilo, na njem pa označili kraj in čas volitev v delavski svet oziroma ekonomsko enoto. Odstotek vo- lilne udeležbe je bil tako dober tudi zavoljo tega, ker se ponekod obiskali celo bolne člane kolek- tiva. Le-ti so svoj volilni listek zapečatili v kuverto, ga poslali vo\ilni komisiji in tako opravili svojo dolžnost ne glede na zdrav- stveno stanje. Prav gotovo so letošnje volitve v delavske svete še posebej slo- vesne tudi zavoljo tega, ker po- tekajo v znamenju 20-letnice o- svoboditve in 15-letnice samou- pravljanja. Plenum občinskega odbora SZDL Žalec Medobčinsko sodelovanje NA RAZŠIRJENEM PLENUMU OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE 2ALEC SO PRED DNEVI POLEG ANALIZE PREDVOLILNE AKTIVNOSTI IN VOLITEV V PREDSTAVNIŠKE ORGANE OBRAVNAVALI TUDI NALOGE OBČINSKEGA ODBORA OB UKINITVI OKRAJNEGA ODBORA, VPRAŠANJA MEDOBČINSKEGA SODELOVANJA IN POSLOVANJE DELOVNIH ORGANIZACIJ V PRVIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA. Tako so poudarili, da je bilo med- občinsko sodelovanje v preteklem letu bogato, da pa ga bo treba v prihodnje še okrepiti in razviti tudi nove oblike. Ob tem bo občinski od- bor Socialistične zveze moral utrje- vati predvsem krajevne organizaci- je Socialistične zveze in krajevne skupnosti, ki bi morale postati moč- nejši subjektivni družbeni faktor. Ko so obravnavali značilnosti po- slovanja delovnih organizacij v pr- vih mesecih letošnjega leta, so me- nili, da so bili v prvem tromesečju v primerjavi z istim obdobjem lan- skega leta doseženi še dokaj ugod- ni poslovni rezultati, da pa se je stanje močno poslabšalo aprila in maja. Kot glavne vzroke za to so navedli predvsem pomanjkanje su- rovin, obratnih in deviznih sredstev ter poslabšanje tržnih razmer. V ne- katerih panogah ne primanjkuje sa- mo surovin in uvoza, temveč tudi domačega materiala, kar je delno tudi posledica zamrznjenja cen. V žalski občini so lani mnoga pod- jetja presegla smotrno zaposlovanje novih delavcev. V prvem tromeseč- ju letošnjega leta pa je bilo na no- vo sprejetih le manjše število de- lavcev. Odstotek zaposlenih je v pri- merjavi s planskimi predvidevanji v tem razdobju dosežen s 94,1 od- stotka. Osebni dohodki so se od poveča- nja za prvo tromesečje v letu 1964, ki je znašalo 38.552 dinarja dvigni- li letos na 48.904. Ob tem pa so čla- ni občinskega odbora Socialistične zveze menili, da so se čez mero zvi- šali osebni dohodki nekaterih vo- dilnih uslužbencev, kar vsekakor ruši delitvene pa tudi moralne nor- me. —an PETNAJST EET RASTI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V ŽELEZARNI STORE V okviru številnih proslav v počastitev dvaj- sete obletnice osvoboditve sodi tudi proslava petnajstletnice delavskega samoupravljanja v železarni Štore, prirejena preteklo soboto. Ob dvanajsti uri se je sestal delavski svet podjetja na svečani seji. Popoldne ob 16. uri pa se je zbra- la velika množica delovnih ljudi na stadionu na Lipi, kjer je zbrane naj- prej pozdravil predsednik upravne- ga odbora Branko Mlač; poudaril je pomen srečanja še aktivnih članov kolektiva in upokojencev, ki so bili povabljeni na to pomembno prosla- vo, nato pa je predsednik delavske- ga sveta Franc Ocvirk spregovoril o zgodovini delavskega samouprav- ljanja v železarni in o razvoju pod- jetja v 15. letih. Danes se z radostjo spominjajo tistih težkih dni, ko so prvi delavski sveti dobili obsežne in odgovorne naloge, ki jih je bilo brez izkušenj in izšolanih upravljal- cev težko reševati. Organi delavske- ga samoupravljanja so postali ne- zartienljiva življenjska šola članov tega kolektiva. V njej so se spopri- jemali z zapletenimi vprašanji go- spodarjenja. Tako rekoč iz nič so morali naši ljudje ustvarjati pogoje za obstoj in nadaljnji razvoj. Veliko je bilo treba samoodpovedovanja, ogromno naporov, toda vse to so že- lezarji prenašali z neizčrpnim za- upanjem v lepšo, svetlejšo bodoč- nost. 6. septembra 1950 je bil izvoljen prvi delavski svet v Železarni Štore, prvo zasedanje, na katerern je bil izvoljen upravni odbor podjetja, je bilo 13. septembra in.17. septembra je prvi predsednik delavskega sve- ta Voga Tugomer prevzel ključe podjetja in s tem so predstavniki delavskega sveta prevzeli podjetje v upravljanje. Proizvodnja v prvih povojnih le- tih je bila še zelo nizka. Šele pove- čanje livarne, zgraditev elektroplav- ža ter razširitev in preureditev ne- katerih drugih obratov pomeni ko- rak naprej; ne moremo pa mimo dejstva, da še danes obratuje mno- go naprav iz predvojnih časov. Naj- večjo zaslugo za dvig produktivno- sti in za uspehe podjetja imajo to- rej delovni ljudje, ki so s svojim prizadevnim, vestnim in visokokva- lificiranim delom dosegli zavidljive rezultate. Danes proizvajajo v žele- zarni veliko finalnih proizvodov in polproizvodov črne metalurgije; podjetje ima organizirane, dobro vpeljane sodobne službe, danes že- lezarna v Štorah nekaj pomeni med jugoslovanskimi železarnami. Prvi vzpon podjetja se je začel šele po letu 1950. V težnji, da se sa- moupravljanje še bolj približa ši- rokemu krogu proizvajalcev in da se omogoči maksimalno neposred no vključevanje v proces samo- upravljanja, je bilo 20. decembra 1960 prvič izvoljenih 16 delavskih svetov enot, ki so v petih letih us- pešnega dela imeli skupaj 656 zase- danj. Ce upoštevamo, da šteje delav- ski svet podjetja 65 članov, vsi de- lavski sveti enot pa 168 članov, po- leg tega pa še dejstvo, da je delav- ski svet podjetja volil vsako man- datno dobo 9 do 12 komisij, potem si lahko predstavljamo, koliko čla- nov tega kolektiva je v 15. letih ak- tivno sodelovalo v samoupravnih or- ganih. Ce označimo proizvodnjo in po- slovne rezultate leta 1950 z indek- som 100, potem vidimo, da velja za proizvodnjo, izvršeno v tonah v le- tu 1964 indeks 248, za vrednost pro- izvodnje v milijonih indeks 267 ter produktivnost v tonah na celokup- no število zaposlenih indeks 193. Primerjava vrednosti proizvodnje sicer ni absolutno realna, ker je v teh letih prišlo do neznatnega po- višanja cen nekaterih proizvodov. Ostali podatki pa jasno kažejo po- večanje proizvodnje, ki je posledi- ca višje produktivnosti dela ob mi- nimalnem obsegu vloženih investi- cij. Fizični obseg proizvodnje se ni povečal samo zaradi vključitve elek- troplavža v letu 1954, temveč je od- raz teženj po maksimalnem izkori- ščanju obstoječih naprav. Zanimive in za marsikoga poučne primerjave bi lahko napravili za vsak obrat po- sebej. Tipičen primer presenetljive- ga poviševanja proizvodnje, ki je posledica spremembe tehnološkega procesa, uporabe kisika, vročega vložka ter skrajšanja remontov in podaljšanja vzdržljivosti peči je je- ki arn a, ki proizvaja ca. 36000 ton jekla, kljub temu, da smo bili nekoč trdno prepričani o tem, da je zgor- nja meja zmogljivosti za štorsko Simens Martinovo peč 26000 ton su- rovega jekla na leto. Pri vseh doseženih uspehih pa se železarji zavedajo, da 15 let uspeš- nega dela organov samoupravljanja ne daje popolne zagotovitve, da bo tudi v bodoče delo vedno najbolj uspešno, temveč daje zgolj možno- sti razvoja in napredka, kar pa bo treba tudi v prihodnje plačevati z doslednim delom in prizadevnim delom. Na proslavi, pri kateri je sodelo- val tudi pevski zbor DPD Svobode iz Štor, godba na pihala prosvetne- ga društva »France Prešeren« iz Celja in član celj*skega gledališča Janez Škof, so vsem tistim članom kolektiva, ki so v železarni zaposle- ni že več kot petnajst let, podarili zapestne ure. Rudi Uršič DOBRO PRIPRAVLJENE VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE m ZAUPANJA iMLADIM v ŽALSKI OBČINI SO ZAKLJUČILI ŽE V PETNAJSTIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH VOLITVE ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA. IZVOLILI BODO OKROG, 350 NOVIH ČLA- NOV. PRIPRAVE ZA VOLITVE SO BILE DOBRO OPRAVLJENE. Na kandidacijskih zborih, ki so bili pravočasno organizirani, so obravnavali poleg kandidiranja tu- di druge, predvsem gospodarske, probleme. Med drugimi problem reprodukcijskih materialov, reali- zacijo proizvodnih planov in pro- duktivnost ter osebne dohodke. Nove člane samoupravnih orga- nov so izvolili že v petnajstih go- spodarskih organizacijah. Med nji- mi so skoraj vsa večja podjetja, kot Montana, Kmetijski kombinat, Ju- teks. savinjski magazin, gostinsko podjetje Hmeljar, Kovinsko pod- jetje, preboldska tekstilna tovarna, tovarna nogavic v Polzeli, Keramič- na industrija v Libojah, Agroser- vis v Šempetru, gradbeno podjetje Gradnja, obrtni center in druga podjetja. Po dosedanjih poročilih se struk- tura izvoljenih ni bistveno izpre- menila. Letos je opazen rahel po- rast števila mladih v organih samo- upravljanja, uiedtem ko se število žena ni bistveno spremenilo. Zani- mivo je to, da v delovnih organi- zacijah, ki zaposlujejo veliko šte- vilo žena, kot na primer v polzel- ski tovarni nogavic in v Juteksu, ni bilo izvoljeno več žena kot moških. Predvidevajo, da bodo izvolili v go- spodarskih organizacijah na pod- ročju žalske občim; v centralne de- lavske svete okrog 90 mladih pro- izvajalcev. js MESEC MLADOSTI V CELJU TEKMOVANJA m SREČANJA Na praznovanje meseca mladosti, posebej pa na počastitev 25. maja, so se nekateri aktivi zveze mladine v delovnih organizacijah in na šo- lah v Celju lepo pripravili. Tako je na primer aktiv zveze mladine v to- varni emajlirane posode pripravil vr- sto prireditev. Ekipe mladih emaj- lircev v malem nogometu, strelja- nju, namiznem tenisu, odbojki in šahu so sodelovale na turnirju mla- dinskih aktivov gaberskega področ- ja. Najboljši mladinci so se udele- žili jubilejnega Pohoda ob žici oku-, pirane Ljubljane, 12. maja pa so mladi sprejeli zvezno štafeto. Pred Dnevom mladosti bo tovarniški ko- mite organiziral družabni večer s plesom. Zaključek vseh pestrih pra- znovanj pa bo 25. maja, ko bo pred tovarno svečana proslava v počasti- tev tega dneva. Tudi mladinke na šoli za zdravst- vene delavce ne bodo jx>čivale. Po- leg rednih sestankov komiteja, na, katerih bodo obravnavale organi- zacijske in vsebinske priprave na redno letno konferenco, bodo orga- nizirale svečano proslavo, si ogleda- le muzej revolucije in obiskale ne- katere najvažnejše spomenike NOB v okolici Celja. Udeležile pa so se že štafete mladosti in Teka osvobo- ditve. Aktiv ZM v Merxu se je povezal z mladinsko organizacijo Škocjan Rakek in bo organiziral športno srečanje mladih iz obeh krajev. V Cinkarni bo aktiv ZM organiziral sejo tovarniških komitejev ZM i?: Libele, Ife, Klime, Železarne in TEP, na kateri se bodo pogovorili o pro- blematiki dela Zveze mladine v de- lovnih organizacijah. Mladi cinkarnarji bodo sodelova- li na športnih igrah, ki jih prireja aktiv ZM Železarne Štore, v tovarni pa se bodo obratni aktivi pomerili v oddaji »Spoznavaj svoje brate«' Na osnovnih šolah se že dalj ča- sa mladinci temeljito pripravljajo na sprejeme pionirjev v ZM, ki jif| bodo organizirali zelo svečano. * naši komuni bo sprejetih v ZM sa- mo na osnovnih šolah v tem mesC" cu nad 800 pionirjev. Tudi v drugih aktivih ZM je aktivnost v mesecu maju precejšnja, usmerjena pa j'^ predvsem na športno in kulturno- zabavno področje, kar je verjetnp malce škoda. Saj ne bi lahko pf'' pravili kakšne svečane tribune, svete o aktualnih problemih našega družbeno-ekonomskega sistema, p^"^: glede razvoja 20 let v osvoboditvi ipd. Kljub temu pa smo lahko z do- sedanjim prizadevanjem mladine ^ aktivih zadovoljni. REKONSTRUKCIJA LAŠKE PIVOVARNE NOVA SLADARNA Spričo vse večjega povpraševanja po pivu si je pivovarna v Lašlcem že pred leti zastavila program, da bo povečevala proizvodnjo piva. To je pivovarni delno tudi uspelo brez večjih investicij; s smotrnim izko- riščanjem proizvodnih kapacitet je povečala proizvodnjo do 70 tisoč hI, več brez razširitve proizvodnih naprav nI bilo mogoče storiti. Zato so se odločili, da bodo to vprašanje rešili s tem, da bodo vgradili še en kotel za varjenje piva. V letu 1963' so ta problem uspešno rešili in s tem zagotovili večjo pro- izvodno zmogljivost v podjetju. Hkrati so morali povečati tudi zmogljivost oziroma obseg vrelnih kleti in tankov za vskladiščenje pi- va. Na tej osnovi, so lahko že v lan- skem letu proizvedli 120 tisoč hI vi- sokokvalitetnega piva. Zatrjujejo, da s tem proizvodne zmogljivosti laške pivovarne še niso izkoriščene do kraja, zato bodo , skušali letos proizvodnjo piva povečati vsaj na 150 hI. Prav te dni pa bodo že priče- li montirati v novo zgrajeni sladar- ni strojne naprave, ki bodo stekle predvidoma že v prvih jesenskih mesecih in že proizvedle prve tone domačega slada. Kapaciteta sladar- ne bo več ko 3.000 ton slada in bodo z'njim v bodoče lahko krili v celo- ti svoje potrebe, nekaj ga bodo la- hko proizvedli tudi za potrebe osta- lih pivovarn. Jfečmen za izdelavo slada že imajo zagotovljen iz Banata in Vojvodine, nekaj pa ga bodo proizvedli tudi laški kmetijski proizvajalci sami; za poiskušnjo so letošnjo pomlad že posejali,večje površine s pivovar- skim ječmenom. Glede na to, da v pivovarni Laško preko 90 odstotkov proizvodnje vstekteničijo, so v podjetju pred kratkim montirali še en polnilni stroj, katerega kapaciteta znese v 8 urah preko 18.000 steklenic piva. S tem v zvezi so morali znatno po- večati tudi število steklenic, ki pa so se zaradi izredno slabe kvalitete stekla pri polnjenju tudi razbijajo, kar znatno povečuje stroške; le ti bodo znašali v letošnjem letu na ra- čun razbitih steklenic okoli 60 mili- jonov dinarjev. Pivovarna je v preteklih letih ustvarila v svojih skladih precejš- nja sredstva, ki jih je v celoti ufk> rabila kot lastno udeležbo pri dose- danjih rekonstrukcijah in nabavah strojnih naprav. Pivovarna v letošnjem letu tudi precej izvaža, njihov plan izvoza po- meni 137 odstotkov več kot lani. Pi- vo izvažajo večji del v Trst, kjer oskrbujejo preko 100 tamkajšnjih gostinskih obratov. V pivovarni Laško dajejo tudi vzgoji kadrov močan p>oudarek; med podjetji laške občine je pivo- varna prva dvignila višino štipendij, ki zagotavlja študentom, da lahko študirajo oziroma dosegajo zadovo- ljive učne uspehe. S štipendijami, ki so jih v preteklih letih dodelili študentom, so si že zagotovili naj- potrebnejši strokovni kader, ki je že na svojih delovnih mestih. Resno razmišljajo, da bi ustanovili celo lastno šolo za vzgojo nižjega stro- kovnega kadra, s čimer bi v celoti rešili problem osposobljenosti svo- jega kolektiva. T. K. LANI UKRADENIH VEC KOT 400 KOLtS SAMI PREMALO IKREl^AMO LANI JE BILO NA PODROČJU BIVŠEGA OKRAJA UKRADENIH 410 KOLES! NAJVEČ JIH JE BILO UKRADENIH IZPRED GOSTILN V CELJU, ŽALCU IN V BREŽICAH. OBČANI NE POSKRBIJO ZA JO, DA BI BILA NJIHOVA KOLESA VARNO SPRAVLJENA ALI ZAKLENJENA. KOLESA PUŠČAJO NA NAJRAZLIČNEJŠIH MESTIH CEZ DAN, PA TUDI PONOČI — NEZAKLENJENA. Po času storitve je bilo ukradenih največ koles med 18. in 22. uro in v nočnih urah; izpred gostiln okrog 130, z ulic ali cest 47, izpred trgovin 28 in z dvorišč ali vrtov 51. Lastniki puščajo kolesa nezaklenjena, ne po- služujejo se kolesarnic, čeprav je to edini prostor, kjer so kolesa na varnem. Večina lastnikov nima zapisane številke svojega ko- lesa, zato je v primeru kraje varnost.nim or- ganom otežkočeno iskanje, dogaja pa se celo, da ukradena kolesa odkrijejo, vendar se la- stniki ne javijo. Lani je bilo najdenih m odkritih 273 koles, vendar vseh niso mogli vrniti lastnikom, ker oškodovanci niso vedeli številk ob prijavi ali pa so kolesa iz- drugih okrajev. Oškodovanci bi morali večkrat pogledati .kolesa, ki se nahajajo na- odseku za najdene predmete ne samo na sedežu svoje občine, tenrfeč tudi v skladiščih drugih občin, ker je prepoznanje kolesa za tiste oškodovance, ki ne vedo številke, edini način, da dobijo kolo nazaj. Da bi zmanjšali možnost kraj in odtujevanj koles, tega najpogostejšega prometnega sred- stva, svetujemo lastnikom, naj kolesa redno zaklepajo in se poslužujejo kolesarnic, če je to le mogoče. Naj ne puščajo kolesa ob pločnikih pred trgovinami in drugimi lokali. Kolesa naj ne puščajo ponoči po mračnih hodnikih in dvoriščih, poleg tega pa naj ima- jo zapisane številke, da v> primeru omogo- čijo varnostnim organom hitro ukrepanje. Zaradi pomanjkanja moške de- lovne sile morajo pogosto žene na- domestiti pri kmečkih delih moške. Posnetek pjikazuje žene v vinogra- du, ki je družbena last v Crešnji- cah nad Fiankolovim. Zaradi po- manjkanja delovne sile pogosto kmečka dela niso« pravočasno ure- jena. s SREDSTVI, KI SO JIH ZAGOTOVILI V PRORAČUNU OBČINSKE SKUPŠČINE ŽA- LEC, BODO LETOS ZGRADILI NOV MOST PREKO LAVE MED ŽALCEM IN GRIZAMI. DOGRADILI BODO TUDI MOST CEZ SAVI- NJO, KI .SO GA ZACELI GRADITI ŽE PRED I ETI V GRIŽAH, IN NOV MOST CEZ SAVI- NJO V ŠEŠCAH. MOST NA LAVI MED ŽALCEM IN GRIZA- MI, KI SO GA L.^NSKO JESEN ZRUŠILE NARASLE VODE, SO ŽE ZACELI POPRAV- LJATI OZIROMA GRADITI NOVEGA. Dli- LAVCI ŽALSKEGA KOMUNALNEGA POD- JETJA so ŽE ZACELI S PRIPR.AVLJALNI.MI IN UTRJEVALNIMI DELI. IZVAJALEC GRADBENIH DEL JE OBLJUBIL, DA BO MOST DOGRAJEN ŽE DO OBČINSKEGA PRAZNIKA, KI BO 12. JULIJA. Z DOGRADITVIJO MOSTU BODO LAHKO ZNOVA USMERILI PROMET DO GRlž IN ZABUKOVICE PO TEJ KRAJŠI IN BOLJŠI CESTI TER S TEM RAZBREMENILI CE- STO, KI JO SEDAJ UPORABLJAJO ZA PRO- MET TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL. PO lEJ CESTI PREVAŽAJO PREMOG IN GLI- NO IZ ZABUKOVICE ŽE OD LANSKE JESE- NI, KO SO UKINILI OZKOTIRNO ŽELEZ- NICO, PO KATERI SO VEC KQ 50 LET PREVAŽALI PREMOG. TEŽKA TOVORNA VOZILA SO NEUSTREZNO MAKADANSKO CESTO SKORAJ UNIČILA, TAKO DA JO BO- DO LAHKO POPRAVILI ŠELE OB PREUS- MERITVI PROMETA. TUDI Z GRADBENIMI DELI ZA DOGRA- DITEV GRAJSKEGA MOSTU IN GRADNJE MOSTU V šEšCAH BODO KMALU PRIČELI. GRIŠKI MOST SO ZACELI GRADITI ZE PRED LETI. DOGRADILI SO GA LE DO PO- LOVICE. V ŠEŠCAH JE LANSKA POVODENJ LESEN IN DOTRAJAN MOST SE POŠKODO- VALA, TAKO DA JE BILA GRADNJA NOVE- GA MOSTU NUJNA. PREBIVALCI ŠESC IN OKOLIŠKIH NASELIJ SO ZA MOST ZBRALI ŽE NEKAJ DESETIN KUBIČNIH METROV LESA, PRIPRAVLJENI PA SO TUDI S PRO- STOVOLJNIMI DELI POMAGATI, DA BI TA- KO ZMANJŠALI STROŠKE ZA NOV MOS 1. POSNETEK PRIKAZUJE ZAČETNA DEL.\ NA MOSTU CEZ LAVO. JS Z OBČNEGA ZBORA TURISTIČNEGA DRUŠTVA V SOLČAVI ZdBimaBje za turizem vedno večje Pred nedavnim je imelo tudistič- no društvo v Solčavi svoj občni zbor, na katerem so člani zelo kri- tično ocenili delo za pretekli dve le- ti in sprejeli nove naloge. Razveseljiva je bila ugotovitev, (lu je zanijiiunje za turizem v zad- njih nekaj letih zelo porastlo. Šte- vilo ležišč se je lani povečalo od 575 na 436. Precej ležišč je bilo tudi kvalitetneje opremljenih. Število nočnin se je lani dvignilo na blizu 20 tisoč. Društvu pa dela težave ve- lika razkropljeilos*t 1urisiičn-ih' zmogljivosti, saj segajo od Otirešlji'' Ho Robanovega kota. Velika turistična pridolnitev za .Solčavo je tudi obnovitev hotela Rinka. Zgradba je bila več let brez j)raVega gospodarja in je že občut- no propčidalu. Olniovljeiii hotel sodi danes rtied najbolj urejene' gostin- sko objekte v Zgornji Savinjski do- lini. Z asfaltiranjem ceste skozi Solčavo in ureditvijo fasad hiš je dobila .Solčava tudi lepši zunanji vi- dez kraja in postaja za turiste ved- no bolj privlačna. Društvo si je prizadevalo tudi za olepšanje krajo. Po sezoni je na- fjradilo 12 gospodinj za vzorno go- jenje cvetlic in skrb za ureditev Na področju turistične pro- pagande je bil s pomočjo Celjske turistične zveze izdan prospekt za Solčavo in Logar- sko dolino. Turističnemu društ- 'vu je tudi uspelo rešiti problem ne- katerih obrtnih dejavnosti. Lani sta bili odprti čevljarska in mizar- ska delavnica letos pa bi radi od- prli do turistične sezone še frizer- sko delavnico. V nove lepo urejene, prostore se je pred nedavnim pre- selila tudi pošta. Velika pridobitev za Solčavo in tudi za turizem je urejena zdravstvena služba. V za- družnem domu so s pomočjo pre- bivalstva uredili splošno in zobno andnilanto. Rlizn slapa RLMKE je iuristično društvo lani " odprlo okrepčevalnico. Računajo, da bodo letos objekt do kraja uredili. \a občnem zboru so so tudi mpč- ncr zavzeli za zgraditev TV pretvor- nika in postavitev smučarskih vleč- nic. Za zgraditev TV pretvornika bodo znaten del sredstev prispevali nrebivalci sami, predvsem v lesu. Zavzeli so so najbolj za adaptacijo gostišča ROGOVIT.EC in večja po- pravila v Planii^skcm domu v Lo- garski dolini, prav tako pa za na- daljevanje gradnje ceste v Matko- vem kotu in za ureditev obmejnega prehoda z Avstrijo na Pavličevem sedlu. Poudarili so tudi potrebo po ohranitvi starinskih predmetov, ki prodstavljajo veliko vrednost. Opo- zorili so, da jo bilo v zarlnjem času pobranih iz Solčave nekaj redkih starinskih predmetov, ki so stari po več sto let. Zavzeli so se tudi za ohranitev obstoječih starinskih stavb (kašt. hišic), ki bi jih z obnovo pre- uredili v uporabno počitniške hiši- ce. Obdržati pa bi morale star zu- nanji videz. So pa proti vsaki ne- načrtni gradnji počitniških hišic na lepih razglednih točkah. -er BESEDA OBČA SO V . ! - ZAPOSTAVLJENJE (NEKATERIH) EILMSKIH GLEDALCEV Absurdno bi bilo govoriti o repertoarni politiki filmov, ki ba- zira na komercialnemu uspehu, nevzgojenem filmskem občinstvu, o skrajno bedastih filmih iz to- varn konzerviranih solz in cene- ne romantike, ki polnijo dvora- ne z nevzgojenim ( nefilm- skim) občinstvom; absurdno zato, ker so bile te teme že tolikokrat (stoodstotno neuspešno!) obdela- ne. Vendar pa mislim, da bi bilo končno enkrat potrebno spre- govoriti o samovolji nekaterih uslužbencev celjskega krnopod- jetja. Gre namreč za nekatere postavljajo resnega filmske- g a gledalca. Res Je, da gledalca moti pred- časno vstajanje večine ostalih gledalcev, ki pred koncem filma zapuščajo dvorano: toda s tem dejstvom s-e je redni obiskova- lec qbeh celjskih »svetišč« film- ske kulture že sprijaznil. Ne niore pa se sprijazniti s samo- voljnim postopanjem uslužben- cev, ki naj bi skrbeli za nemo- teno projekcijo filmov. Ta nji- hova samovolja se kaže pred- vsem pri filmih, ki imajo glavo z napisi imen avtorjev na koncu in filmi, ki vsebujejo na koncu lazne zahvale ustvarjalcev fil- ma. Brž ko se pri takem filmu ^onča sama filmska zgodba. Uslužbenci zastrejo zaveso, pri- ^St'jo luči in prekinejo film pred * demontirali telefonsko slušalko in s tem onemogočili vsak telefonski razgovor. Ali so vandali sploh pomislili, kaj bi bilo, če bi kdo ponoči potreboval zdravniško pomoč? Ne vem, ali je dovoljeno pred bloki tu- di zbijanje žoge? Vidim, kako pri tej igri odskakujejo žoge po balkonih, na travo in na cesto. Le prisebnost vožniRi avtomobila je preteklo nedeljo rešila po- ložaj, ki bi se slabo končal za igralca žoge, ki je, ne da bi pogledal, letel za žogo na cesto, v tem pa je pripeljal avtu. Žoga se je potem zakotalila še pod kole- sa motorja in je le manjkalo, da nista oba na motorju prišla pod kolesa avtomo- bila. Ali ne bi bilo potrebno za lake igre uredili poseben prostor? Ob vsem tem je bila. razbila že marsikatera balkonska in kletna šipa, na balkonih polomljeno cvetje in zamazano viseče perilo. Ob tej igri običajno kriče, ne me.-ieč se zato, ali morda ne spi v stanovanju otrok, bolnik, ali kdo tistih, ki mora ponoči v službo. V tem času .sem spoznal že nekaj imen, ki se stalno pojavljajo, kadar jih kdo opozarja. Priporočljivo bi bilo, da bi hišni sveti ostreje ukrepali. Turistično-olepševalno društvo pa naj ne bi dajalo priznanja in nagrade samo za urejene balkone, tem- več tudi za čistočo in red pred hišami, ker ta podoba izraža med drugim tudi našo kulturo. V. G. ...IN NJE NO D at B,y v ROGAŠKI SLATINI BODO LETOS DO- KONČALI DELA NA DVAINTRIDESET- STANOVANJSKEM BLOKU, KI GA GRA- DIJO ZA POTREBE STEKLARNE IN DVANAJSTSTANOVANJSKEM BLOKU ZDRAVILIŠČA. TAKO BODO LETOS IZ- ROČILI STANOVALCEM BLIZU 70 STA- NOVANJ DRUŽBENEGA SEKTORJA. ZA GRADNJO NOVIH STANOVANJ JE OB- ČINA PREDVIDELA 363 MILIJONOV DI- NARJEV, POLEG TEGA BODO ZASEB- NIKI IN KMETJE — BORCI VLOŽILI V STANOVANJSKO IZGRADNJO OKROG 124 MILIJONOV DINARJEV. POSNETEK PRIKAZUJE STANOVANJSKI BLOK NAD ZDRAVILIŠČEM PRED DOGRADITVIJO. KAJ JE Z DRUŠTVOM Nedaleč od Šmarja je na majhni vzpetini prijazna vasica Kristan vrh. Res je, majhna je, kar pa ni vzrok, da ne bi imela tudi svojega gledališča v malem. V gasilskem domu so si vaščani uredili dvora- no z odrom, kjer lahko ob raznih priložnostih marsikaj pokažejo. Prosvetno društvo je letos uprizo- rilo res samo eno igro, in to kome- dijo »Priložnostni zdravnik«; v njej so večinoma igrali mladi ljudje, ki so bili prvič na odru. Komedijo so si ljudje iz vasi in bližnje okolice kaj radi ogledovali; zdaj pa se boje, da je društvo zaspalo in da se jih s čim podobnim to sezono ne bo teč spomnilo. Strinjajo se, da čla- . nom v društvu primanjkuje proste- ga časa — je pa dejstvo, da je ta dejavnost v vasi edina, ob kateri se lahko razvedrijo. F. K. KIRIRČKOVA POŠTA »Ku.rirčkova pošta je vsako leto j.a nas po- *sebrfb doživetje,« pravijo pionirji odreda i,»Viktorja Šosterja« z vranske osnovne šole. ,,Letos so jo organizirali še posebno svečano in skrbno. V okolici Vranskega je mnogo ■spomenikov padlim borcem, ki so jih letos iprav lepo uredili. Na Gorici, majhni vzpeti- ni, oddaljeni nekako 15 minut iz Vranskega, je lep spomenik v spomin na ustreljene bor- ;Ce štirinajste divizije, ki so jih Nemci ujete 'mučili v zaporih n jih nato, rekoč, da so ;svobodni, izpustili. Ko so izmučeni in pre- ;tepeni hoteli oditi, so jih v hrbet postrelili. Ob tem spomeniku so pionirji kurirji spre- *geli kurirsko torbo s pismom tovarišu Titu \m jo prenesli do prostora pred šolo. Pismo, ki vsebuje najlepše želje ob rojstnem dnevu .na^^ga Tita, je prebral in podpisal Zmago Jš(»ter,.;sia\Viktorja Šosterja — legendamc- f ga Dobrovoljskega Mihe, po katerem nosi pionirski odred tudi svoje ime. Dva dni ka J sneje so mladi pionirji pripravili zelo slo- vesno tud Titovo štafeto, katere začetna pot je bila od spomenika padlih borcev na^Creti. Os. S. ŠTAFETA V lAŠKEM Sprejema letošnje Titove štafe- te v Laškem se je udeležilo znatno več občanov kot pretekla leta. Že uro pred prihodom štafete so se pričele zbirati na prireditvenem prostoru številne skupine občanov; malo pred prihodom zvezne štafete je pri"spelo iz raznih smeri občine še 22 lokalnih štafet. Nosilce teh štafet in malo kasneje tudi zvezne »štafete je množica pozdravljala z burnimi vzkliki in jih obsula s spo- mladanskim cvetjem. Po kulturnem ])rog4;amu, ki so ga izvedli pevski zbori in godba na pihala, so štafeto prevzeli v varstvo mladinci tekstil- ne tovarne »Volna.<, kjer je štafe- ta tudi prenočila. Naslednji dan pa so jo člani avtomoto zveze ponesli dalje preko Rimskih Toplic v Brez- no, kjer so jo prevzeli mladinci ob- čine Hrastnik. V NEKAJ VRSTAH I PRIZORITEV IN GOSTOVANJE Gornjegrajsko kulturno prosvet- no društvo je pred dnevi v Ljubnem v Savinjski dolini gostovalo s Can- karjevo igro Pohujšanje v dolini Šentflorjauski. Igro so uprizorili tu- di v Gornjem Gradu. Režiral jo je doktor Franc Urlep. ; ŠTAFETA V RADEČAH IZ Radeč je letos odšla na pot republiška štafeta, ki so jo kljub zgodnjim uram pričakali mnogi Ra- dečani. Izvedli so lep kulturni program. USPEH ŽENSKE EKIPE ŠOLSKEGA CENTRA BORISA KIDRIČA ZOPET PRVE ŽENSKA EKIPA VAJENK - FRIZERK ŠOLSKE"- GA CENTRA BORIS KIDRIČ IZ CELJA JE PRED DNEVI NA REKI OSVOJILA PRVO MESTO. TEK- MOVANJE JE BILO ORGANIZIRANO V POČASTI- TEV PROSLAVE 20-LETNICE OSVOBODITVE RE- KE. PO TREH LETIH SO CELJANKE IZTRGALE PRVO MESTO MARIBORČANKAM, KI SO TRI LE- TA ZAPOVRSTJO OSVAJALE PRVO MESTO. CE- LJANKE SO BILE 3 LETA ZAPOVRSTJO DRUGE. Tekmovanje vsako leto organizi- ra tovarna Ilirija iz Ljubljane. Le- tos je bilo tekmovanje v sindikal- ni dvorani doma Djuro Salaj na Reki. Udeležilo se ga je več ekip iz Zagreba, Maribora, Ljubljane, Beograda, Karlovca, Splita, Reke Opatije in Celja. Tekmovale so moške in ženske ekipe učencev va- jeniških šol frizerske stroke. Prvo tovrstno tekmovanje je bilo leta 1961 v Kamniku. Na tem tek- movanju so bile najuspešnejše Ce- Ijanke, saj so osvojile prvo mesto in prehodni pokal. Naslednje leto je bilo tekmovanje v Celju, kjer so Mariberčanke prevzele vodstvo in prehodni pokal. 1963. leta je bilo tekmovanje v Mariboru, kjer so zmagale Mariborčanke in dobile prehodni pokal v trajno last. V vseh teh letih je bila ženska ekipa celjskega šolskega centra druga, šele letos ji je znova uspelo Mariborčankam iztrgati prvo mesto in priznanje. Osvojeno ])rvo mesto je nedvomno velik us- i)eh in priznanje ekipi, strokovne- mu učitelju in vzgojitelju FERDU I ORBEKU, ki jih vzgajja in uči ter šolskemu centru Borisa Kidriča v Celju. -ez IZOBRAŽEVALNI TEČAJ Na nedavnem razgovoru konjiške (l( liuske univerze in gospodarskih organizacij kovinske stroke v Vi- tanju so razpravljali predvsem o organiziranju strokovnega izobraže- vanja kovinskih delavcev. Kovinski jjodjetji, ki sta v tem kraju, za- poslil jeta okrog 180 delavcev, od ka- icrili je precej takih, ki jim pri- 111,1 njkuje teoretičnega znanja. Zato konjiška delavska univerza še v tem letu pripravila poseben tečaj. V. L. ^- VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE V MOZIRSKI OBČINI ZAMUJENI ROKI Nekaj gospodarskih organiza- cij je zamudilo roke za razpis volitev v samoupravne organe. V minulih dneh so bile volitve v vseh večjih gospodarskih orga- nizacijah. Po dosedanjih podat- kih je v novih samoupravnih or- ganih več mladine in žena. Do sedaj so bile že volitve v organe samoupravljanja v vseh večjih gospodarskih organizaci- jah, kot so lesno industrijski kombinat, gozdno gospodarstvo, zgornje savinjska kmetijska zad- ruga, obrat Konusa v Spodnji Rečici in drugi. V vseh gospodar- skih organizacijah na področju mozirske občine so že razpisane volitve v organe samoupravlja- nja. ZLATA POROKA V Vitanju sta konec prejšnjega meseca praznovala zlato poroko zakonca Martin in Marija Pogladičeva, ki sta srednja kmeta v vasi Paki pri Vitanju. Oče Martin je znan kot dober sadjar in napreden kmetovalec in je najstarejši član vitanjske gasilske čete. Ob njuni jubilejni proslavi jima je priredila občinska skupščina Slov. Konjice sprejem in ju obdarila. JAKA SLOKAN: OD ŽALCA DO CELJA, PA ŠE KAJ DLJE! Nikoli V življenju se mi ni ni- ti sanjalo, da bom kakorkoli ozi- roma kdajkoli moral poseči v za- pisovanje popravkov glede na »zgodovino« naselja Žalec. Zad- nja leta pa se vrste dogodki in ustrezne objave v časnikih o teh dogodkih — ali še bolje dogaja- njih — tako na gosto, da moram na plan nolens — volens (nočeš — hočeš). Navajam samo tri primere, takšne, o katerih so bralkam in bralcem CT dokazi prav lahko dosegljivi. 1. Po naključju domala natanč- no pred 5 leti me je Karel (Kar- la) STRAHOVNIK, mizarski obrtnik v Žalcu, kaj hitro »pre- pričal«, da ne bi bilo prav nič napak, čc bi »spisal kaj primer- nega« o zgodovini žalskega Pro- stovoljnega gasilskega društva, ki bi rado priredilo čim bolj »imenitno« proslavo 80. obletnice ustanovitve »Požarne hrambe«, zakaj njegova proslava naj bi bi- la prva v vrsti prireditev za po- častitev 20. obletnice vseljudske vstaje 1941. Htel ne htel sem pristal in v »okroglih« 14 dneh »uredil« 44 strani žepnega formata veliko brošurico. Izredno kratko ome- njen rok in sam namen, to je, za mobilizacijo množic, sta bila vzrok, da sem "zares na hitro roko zbral nekaj zgodovinskih dejstev, ki sicer veščemu očesu takoj spregovore o nepopolnosti, ki pa so vendar le — dejstva; tam, kjer stvari nisem še mogel — kakor pravimo — »do dna«, pa sem poudaril, da gre samo za domneve! Mimogrede! Kolikor vem, ima POD Žalec na voljo še nekaj iz- vodov teh brošuric. To je bilo le- ta 1961. 2. Pred mesecem sem prejel od Vyzkumny ustav chmelarsky v Žalcu (ČSSR) ^smo, v kate- rem so mi mimo odgovora na moje predhodno pismo v zvezi s preučevanjem zgodovine hme- ljarstva priložili dvoje jubilejnih znamkic »Žatec — 700 let« in Ža- tec — 700 let : 1265 — 1965«, ki ju prikazuje spodnja slika. žatec je osredek čehoslovaške- ga hmeljarstva, nekako enako kot Žalec slovenskega; seveda s pristavkom, da je treba ustrezno pač spremeniti. Bodite prepričani, da je ko- lega v žateškem Hmeljarskern znanstvenem zavodu s priloži- tvijo znamk' hotel le dobro oziroma da me je želel ta- kole mimogrede opozoriti na njihov redek jubilej, na katere- ga so se znova na moč in vse- stransko pripravili. Cehoslovaška književnost premore namreč že na ducate knjig o njihovem in o svetovnem hmeljarstvu in prav- tako monografij o večjih pride- lovalnih centrih, zlasti kajpak v Žatcu. Posredovali so mi na pri- mer tudi eno zadnjih publikacij: ŽATEC — Arhitetski in urbani- stični razvoj — 1958. Mene je ta »priloga« zadela v živo, še posebno zdaj, ko znova in znova ugotavljam — neobsta- janje monografije o Žalcu. 3. Tretji primer pa me je tako razhudil, da sem končno zares moral »prijeti za pero«. LEPO MESTO, glasilo Olepševalnega in turističnega društva Celje, je namreč na 15. strani svoje zadnje številke (št. 1 — V. letnik z dne 25. aprila 1965) objavilo nepod- pisan prispevek »Žalec je postal mesto«. Pričakujem, da je tega LEPE- GA MESTA še dovolj na voljo, tako, da lahko sleherni takoj pre- veri moja izvajanja. '>ek,-^ katerem podčrtujem me- ^sta v tekstu, ki jih želim osve- mesta v tekstu, ki jih želim osve- tliti. » ... Začetek Žalca sega v sred- nji vek, že leta 1426 je postal trg prvi v Savinjski dolini. Žalec be- leži tudi več pomembnih dogod- kov. Leta 1426 je bil priča spo- pada med vojsko celjskega gro- fa Ulrika II. in nemškega cesarja Friderika IV., nekaj desetletij po- zneje pa turških napadov. Grado- vi po samotnih vzpetinah so po- stali v 16. stoletju trdnjave pro- testantizma, v istem času pa so sezidali tudi protestantsko cer- kev s šolo na Govčah. 17. stolet- je je rodilo kmečke upore savinj- skih podložnikov. Omeniti mora- mo tudi žalski tabor 1868. leta, ki. se je izrekel za Zedinjeno Slo- venijo. Posebno obdobje se je pričelo v preteklem stoletju, ko se je pojavil hmelj. Pa tudi na- rodnostna borba vse do leta 1918 je Zalčanom samo v ponos. Ne moremo tudi mimo obdobja NOB in povojnega gospodarskega raz- voja z nastankom žalske komune, ki je dala gospodarsko homoge- nost zahodnemu de^lu celjske do- line...« Prvih dveh in zadnjih dveh od- stavkov v zadevnem članku »Ža- lec je postal mesto« ne citiram, priporočam pa bralkam oz. bral- cem, da jih prebero v navedeni publikaciji. I. Da se povsem izognemo zelo verjetnim očitkom, češ »zase de- la reklamo«, svetujem piscu citiranega stavka o »začetku trga Žalca«, naj si kakorkoli preskrbi Gruden-Malovo Zgodo- vino slovenskega naroda ali Ser- geja Vilfana Pravno zgodovino Slovencev ali (predelano izdajo) Milka Kosa Zgodovino Slovencev! Ali sploh katerokoli zgodovino! Za danes citiram odlomek iz Milka Kosa Zgodovina Slovencev na 232. strani. Takole ^ravi: »... Vrsta manjših štajerskih krajev, na pol vaškega značaja, se pojavi z označbo TRG prvič v 13. stoletju. Laško 1227, Konji- ce 1251, Ljutomer 1265, ŽALEC 1265, Marenberg pred 1268, Ro- gatec 1283, Vuzenica 1288....« »Po bogu brate!« Odkod potemtakem — 1426!? (Se nadaljuje) SIMPOZIJ UMETNOSTNIH ZGODOVINARJEV SLOVENIJE ZANIMIVO ODKRITJE « Nekateri novi podatki o slovenskem slikarju MIHAELU STROJU Letos je bilo Celje sedež strokov- nih razglabljanj, referatov in kore- feratov. Vsakoletni simpoziji so namreč v krajih izven Ljubljane. Glavna tema je bila letos Profil umetnosti v XIX. stoletju. To temo so osvetljevali številni referati, ki so obravnavali arhitekturo, slikar- stvo in kiparstvo. A tudi umetnost- na obrt z industrijskim oblikova- njem je bila vsestransko prikaza- na. Omenimo le nekatere referate: Stavbne naloge in stil arhitekture v XIX. stoletju. Romantično slikar- stvo na Kranjskem, Piraška kamno- seška delavnica. Urbanizem Roga- ške Slatine, Konservatorsko obdob- je slovenske umetnostne zgodovine jn drugo. Kot gostje so se udeležili simpo- zija tudi strokovnjaki iz Hrvatske. Eden izmed njihovih referatov je bil za nas zlasti zanimiv. Ugotovil je namreč, da hrani Hrvatska nad t)0 originalov našega slikarja Mi- haela Stroja. Doslej smo domneva- li, da se je Stroj šolal v Italiji, ven- dar ta domneva nima arhivarske dokumentacije. V Zagrebu pa so ugotovili, da je bil Mihael Stroj vpisan na dunajski akademiji v ča- su, ko je bil njen rektor naš rojak Kavčič, Zlasti značilno pa je dej- stvo, da hrani grad Trakovščan Strojeva signirana dela, ki nam od- krivajo tega mojstra z nove plati. Gre namreč za 4 alegorične slike: Evropa, Azija, Afrika in Amerika. Stroj nam je bil doslej znan le kot odličen portretist. ^ Med vprašanji, ki zadevajo stro- ko, je bilo nekaj bolečih ugotovitev. Zavod za spomeniško varstvo se na- haja v težavah, saj hromijo osnov- no dejavnost nezadostna sredstva. Pa tudi slovenski muzeji komaj zmagujejo primarno delo zaradi istega razloga. Dalje je katastro- falna ugotovitev za našo umetnost- no zgodovino vprašanje topografi- je slovenskih spomenikov. Že 20 let po osvoboditvi se to temeljno delo ni premaknilo z mrtve' točke. Ni denarja. Kot anahronizem se zdi po- ročilo, da je 3/5 umetnostnih zgo- dovinarjev stalno v Ljubljani in le 2/5 v ostali Sloveniji. Pretehtan je delovni načrt za vsakoletni simpo- zij. Avtorji pripravljajo referate skozi vse leto in skoraj vsi so zre- li za tisk. Za tisk pa ni sredstev. Udeleženci simpozija so si ogledali poleg celjskih spomenikov še Sve- tino, Laško z Marija gradcem. Sve- 1)1 Rokom nad Šmarjem, Rogaško Slatino in Sladko goro. Zaslužene- mu rojaku v Laškem Avguštinu Stegenšku pa so ob tej priliki od- krili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. A. S. POSVETOVANJE UČITELJIŠČ V nedeljo dopoldne se je v Narodnem domu končalo osmo republiško posvetovanje učite- ljišč, ki sta ga pripravila aktiv ZM in dijaška skupnost celjskega učiteljišča, udeležilo pa se ga je preko 40 predstavnikov dijakov in pedago- gov omenjenih šol. Ker so bila dosedanja srečanja učiteljiščnikov po vsebini preveč mnogovrstna, problematika in raz- prave pa preobširne, je dobil letoš- nji posvet strokovni značaj. Dijaki so v prvem dnevu, posvet je trajal tri dni, posredovali nekaj zanimi- vih referatov. Ko je pfedstavnica mariborskega učiteljišča govorila o vprašanjih dijaške samouprave, je posebej poudarila, da v praksi še vse prevečkrat pojmujemo samo- upravo dijakov formalno, kot poli- tično parolo in z določenim peda- goškim pesimizmom. Posebej pa se je zavzela zato, da bi predstavljale razredne skupnosti osnovno gibalo aktivnosti dijaške samouprave na šolah. Izredno zanimiv, čeprav ne- koliko preveč teoretičen, je bil re- ferat o svobodnih aktivnostih in mentorstvu na osnovnih šolah, zelo ])()membne misli pa je posredoval tudi delegat murskosoboškega uči- teljišča, ko je govoril o socialno ekonomskem položaju dijakov na slovenskih učiteljiščih. Poleg teh so dijaki pripravili še referate o pogojih dela, pomenu in metodah tehnične vzgoje na osnovnih šolah, o učni praksi petih letnikov, o uved- bi italijanskega jezika v osnovnih šolah na našem obalnem i>odročju; o prestopanju dijakov z učiteljišč na višje in visoke šole pa je govo- ril profesor celjskega učiteljišča. V razpravi po referatih so ude- leženci posvetili posebno pozornost vprašanjem dijaške samouprave in mentorstva ter materialnih in vzgojno-pedagoških problemov dru- gostopenjskega šolstva. Vso soboto so gostje skupaj s prireditelji iz- koristili za ogled šempetr.skih izko- panin, rudarskega mesta Velenja in Logarske doline, v nedeljo pa je bilo plenarno zasedanje, na kate- rem so sprejeli'zaključno resoluci- jo. V njej so učiteljiščniki podali osnovne zaključke razprav s prvega dneva posveta, še posebej pa so poudari i pomen pravilnega vred- notenja učiteljevega dela in vlogo ()0 ZK in ZM na šolah za razvoj samoupravnih odnosov. Sprejeli so tudi sklep o formiranju koordina- cijskega republiškega odbora uči- teljiščnikov. Vsekakor pomeni letošnje posve- tovanje učiteljšč v vsebinskem po- gledu precejšen premik, za kar ima brez dvoma mnogo zaslug priredi- telj — aktiv ZM in dijaška skup- nost celjskega učiteljišča. Prisrčna zahvala gostov ob za- ključku pa pomeni tudi nadvse le- po priznanje za organizacijsko iz- vedbo posveta. Naslednje leto se i)<)do zbrali slovenski učiteljiščniki v Mariboru. POKLIC - FARMACEVTSKI TEHNIK Za poklic farmacevtskega tehnika se večinoma odločajo le dekleta. Fante ne zanima ta stroka, ker miislijo, da je delo farmacevtskega tehnika samo v lekarni. To pa ne drži že dalj časa. Farmacevtska stroka se da- nes širi prav hitro na različna nova delovna področja. Diplo- mirani farmacevtski tehnik ima možnost .zaposlitve v far- macevtskih tovarnah, kjer ga čaka delo v laboratoriju, v proijfvodnji gotovih zdravil in drugje. Prav tako se bo s svo- jim znanjem lahko odločil za delo v drugih tovarnah, n. pr. živilskih. Povsem novo področje je proizvodnja in predelava me- . dicinskih drog, kjer so naj- važnejše zdravilne rastline. Učenci s podeželja, vajeni kmečkega dela, se na Šoli za farmacevtske tehnike v Ljub-l Ijani osposobi jo za plantažna dela z zdravilnimi rastlinami. Prav teh strokovnjakov pri nas najbolj primanjkuje. Farmacevtska stroka pa si želi imeti sodelavce tudi v ekonomsko-komercialni službi. Farmacevtske tovarne, distri- bucijska podjetja, različna tuja zastopstva pri nas, prav tako pa^ tudi naša zastopstva v inozeniistvu, v Afriki, v juž- ni Ameriki potrebujejo mlade strokovnjake, ki bi obvladali tehnično farmacevtsko .zna-- nje in se izpopolnili še na višjih ekonomskih šolah. Tak- šnim strokovnjakom je ves svet odprt. Jt Delo farmacevtskega tehni- ka ni torej omejeno samo na lekarno in lekarniško postajo, temveč se širi tudi drugam, kjer pa si želijo predvsem moške strokovnjake, saj je delo bolj naporno in odgovor- no. RAZSTAVA AVGUSTA LAVRENCICA V LIKOVNEM SALONU V likovnem salonu v Celju so P'cd dnevi odprli razstavo del celj- ''l^t-ga akademskega slikarja Av- gusta Lavrenčiča. Razstava, ki pri- •^azuje 17 akvarelov iz ciklusa Morje, je med obiskovalci vzbudila iJt^slej največje zanimanje. Odprta do 2. junija. DVE UPRIZORITVI l^rumski krožek osnovne šole ranca Kranjca v Polulah je v so- ll^'lovanju z DPD Svobodo pred ne- ^^vniin uprizoril Ribičičevo igro 'JNCEK IN BINCEK, pr^d dnevi še ZVEZDICO ZASPANKO. ^ramski krožek je eden izmed naj- oelavnejših. IZ CELJSKEGA MUZEJA STALNE RAZSTAVE Kolektiv mestnega muzeja obvešča svo- je obiskovalce, da je za javnost odprl nove stalne razstave in sicer: Srednjeveški oddelek, kjer je razstav- ljenih več gotskih plastik s celjskega področja, nekaj srednjeveških arh. de- tajlov — konzola, sklepnik, kapitel ter dve poslikani gotski tabli. Plastike je restavrirala delavnica Zavoda za splošno varstvo v Celju. Ob tem so odstranili ne- pristne barvne plasti, ki so kvarile pr- votni izgled, izvršene so bile vse^ potreb- ne retuše in zaščitni premazi. Omeniti je treba, da je eno izmed raz- stavljenih plastik posodU muzeju za raz- stavne namene tov. Podkrižnik iz Šent- jurja pri .Celju. S tem je omogočil ne- štetim obiskovalcem muzeja ogled doma- če srednjeveške kiparske umetnine. Gotski tabli je restavrirala delavnica Zavoda za spomeniško varstvo SRS v Ljubljani, ki je ob delu naletela na zakrito poslikano hrbtno tako imenoTano delavniško stran in tako doprinesla z odkritjem novo gotsko podobo (sv. Šte- fan). Načrt za ureditev sobe je naredil ing. arh. Dušan Samec. Kulturno zgodovinske zbirke so v dneh sobah. Razstavljen je izbor najlepših pri- merov pohištva, ki je v lasti muzeja in sicer iz 17., 18. in 19. stoletja. Med po- hištvo je vključen še porcelan raznih sta- rih evropskih manufaktur, steklo (tudi celjskih steklorczcev), miniature 19. stol., kositer (tudi primeri celjskih delavnic) ter baročni bozetli in modeli za vlivanje reliefov na zvonovih iz Celja. Poleg lega je dopolnjena razstava re- stavriranih slik 17. in 18. stol. (tuji moj- stri) z baročnimi plastikami domače pro- venience. Tako si obiskovalci muzeja zdaj lahko ogledajo poleg navedenega še arheološke razstave, potem sobo Celjanov, glavno dvorano s celjskim stropom in freske v vseh prostorih. V pripravah je razstava orožja in mu- zejske zbirke. Muzej je za obiskovalce odprt Samo ob določenih urah in to vsak dan (razen ponedeljka) od 9.—12. ure. Obiskovalci, ki si želijo ogledati iz opravičljivih vzro- kov muzej izven tega časa (zlasti skupi- ne), naj svoj prihod pravočasno sporo- čijo upravi muzeja. Ogled rimske nekropole v Šempetru je možen vsak dan od 1. IV. do 15. XL M. iL. PRED ZADNJO LETOŠNJO PREMI ERO V SLG CELJEi RINGARINGARAJA ALI SATIRIČNI VECER Prvi del naslova se bo komu zdel nekoliko otroško razigran, vendar je prilagojen vsebini satiričnega večera. Ta namreč s kratkimi mo- jiologi, skeči jn pesmimi prikazuje kolo naših napak, neumnosti in zublod. Morda je ta prikaz spričo težav, v katerih se trenutno preme- tavamo, še nazornejši, še bolj pre- PRED DNEVI JE BILA V SLG CELJE SLOVESNOST, NA KATERI SO PODELILI LETOŠNJE PRVOMAJSKE NAGRADE. NAGRAJENI SO BILI; BRANKO GOMBAć ZA REŽIJO VIHARJA, MARJANCA KROSIJEVA ZA VLOGO ARIEL IN JANEZ SKOF ZA VLOGO KALIBANA V VIHARJL, V TEM KO JE MARJ.4N DOLINAR DOBIL POSEBNO POHVALO ZA SAMOSTOJNE VEČERE LMETNIŠKE BESEDE. POSNETEK JE S T£RASE GLEDALIŠČA PO PODELITVI NAGRAD. bujevalen, kot bi bil sicer. Celoten večerje zasnovan tako,davzbujakri-. tič^o zavest v vseh, v občinstvu in v izvajavcih, ne pa, da bi kritične osti švistelc le z odra v avditorij. Izbor besedil je to pot pretežno jugoslovanski, dasiravno je priklju- čenih tudi nekaj poljskih avtorjev. Literarna vrednost besedil, je v povprečju višja od tiste v Večeru Smeh ni greh, ki je bil pripravljen l)red dvema letoma. Največ besedil je iz Budilke Vlada Bulatoviča- Viba. ki je v dveh prominentnih zagrekškili in beograjskih inerpre- tacijali doživela velika priznanja po Jugoslaviji. Poljski prispevki so iz- brani tako, da je njihova satirična kongriientnost z našimi razmerami kar se da živa. V satirični večer pa so vključeni tudi prispevki sloven- skih avtorjev, ki so morda ponekod literarno manj dognani, zato pa to- liko bolj neposrednejši in ostro za- devajo našo današnjo situacijo. Ta večer bridkega smeha in poroga že- li vreči na satirično rešeto našo ko- lektivno in individualno zavest. Za- to ga ne smatramo za sproščeni za- ključek letošnje gledališke sezone, marveč za njeno mobilizatorično poanto. Igrajo Marija Goršičeva, Minu Kjudrova, Jana .Šinidova, Janez Ber- iiiež, Franci Gabrovšek, Branko (Trubar. Drago Kastelic, Volodja Peer in Jiinez ."^kof. Režiser je Mi- ran llerzog, scenograf Avgust Lav- renčič. glasbeno vodstvo pa je v rokuh Cirila Vrtačnika. Premiera bo v petek, 21, maja ob 19.30. bh. TA MESEC NA PLATNU Tokrat se bomo prvič ustavili ob westernu, gre pa za ameriški film ZADNJI SOMRAK. To je preprosta, morda nekoliko premalo po- jasnjena zgodba, nadvse ameriška, njeni ak- terji pa so odlični igralci Kirk Douglas in Ročk Hudson. Zadnji somrak, ki smo ga pred dnevi gledali, ni običajna kavbojka, ker gle- dalca prevzame in ga prepriča. Ker je film v svoji razsnovi tragičen, odločitev glavneg.a junaka je bila razumljiva in silno plemenita, samo potrjuje njegove umetniške ambicije in odmik od tradicionalnih »srečnih koncev«. Četudi se uveljavi tako imenovana pravljična rešitev — zmaga dobrega nad zlom. Ce film ocenjujemo po preprostih kriterijih, ne mo- mero biti razočarani. Tolstojeva ANA KARENINA je le malo ko- mu neznana. Ana, soproga visokega vladnega uslužbenca Karenina, živi samo za svojega sina. V zakonu je nesrečna, mož jo zapostav- lja. Zaradi tega ji srečanje z mladim oficir- jem Voronskim pomeni resnično odkritje nežnosti, ljubezni in nove življenjske pomla- di. Zakonska nezvestoba pa povzroči njei tragičen konec. To je banalna obnova zname- nitega Tolstojevega romana, je le povzetek in groba osnova za osvežitev spomina. Ekrani- zacija Tolstoja je težko, da ne rečemo, skoraj nemogoče delo. Kajli največji ruski romano- pisec je v vsej globini in pripovedni razsež- nosti iako mogočen in veličasten, da na film- skem platnu ni mogoče ostvariti popolne at- mosfere in bogastva njegovega poetičnega iz- raza. Vendar pomeni kljub temu ameriški film ANA KARENINA, v režiji Clarenceja Brovvna, izreden dosežek v zgodovini svetov- ne kinematografije. Ce k temu dodamo še od- lično kreacijo glavne igralke Grete Garbo, po- tem smo povedali dovolj. Afia Karenina sodi sicer med starejše filme, toda ko bomo gle- dali ta film, ga gledajmo z očmi gledalca, ki zna čutiti veličino takšne umetnosti, kot sta jo ustvarila pisatelj Tolstoj v besedi in Gret^ Garbo na filmskem platnu. jv v SPOMIN NA DOGODKE 24. MAJA 1944 • V SPOMIN NA DOGODKE 24. Praznik Frankolovega spomladi 1944. se je partizansko gibanje v okolici Frankolovega že močno razmahnilo. Novi borci so množično vstopali v naše vrste. V vasi Lipa je bila ustanovljena ko- manda mesta Celja, mobilizacijska četa in gospodarski odsek. V Je- zercih — Šmartno v Rožni dolini smo postavili novo kurirsko TV stanico. Kurirska pot iz Gozdnika do Lipe se je tako precej skrajšala. Na Frankolovem je bil ustanovljen okrajni komite za Frankolovo, Crešnjice, Strmec in okolico. S tem so bili postavljeni močni temelji za nadaljnje hitrejše osvobajanje teh krajev izpod fišizma. Maja 1944 so bile v okolici Fran- kolovega vasi Lipa, Lindek, Zabu- kovje, Selce, Straža, Crešnjice, Dol in druge že popolnoma pod našim nadzorstvom. Ljudje, ki so prihaja- li od drugod v te kraje, so se poču- tili srečni. Saj je bilo vzdušje in razpoloženje ljudi v teh krajih bolj sproščeno in svobodno kot tam, kjer je še bil okupator. V teh va- seh se je ob večerih pogosto razle- gala daleč na okrog partizanska pe- sem. Skoraj vsi otroci so znali peti naše pesmi. Ti otroci, čeprav še majhni, so bili izredno požrtvoval- ni, iznajdljivi in zanesljivi. Nekega dne mi je potožila sedem- letna Anica, zakaj ne naženemo nemških učiteljic, ki jih v šoli uči- jo same neumnosti. O partizanih govorijo same neresnične stvari in vse najslabše. Obljubil sem ji, da bomo to tudi napravili nekega dne. In res smo se s tovariši dogovorili, napravili načrt in odšli ponoči 24. maja 1944 na Frankolovo. Bilo nas je samo osem, osem mladih po- gumnih partizanov. Noč je bila lepa. Na vsaki strani Frankolovega ob cesti, ki pelje iz Celja proti Mari- boru, smo postavili zasede, ostali pa smo odšli v šolo. Učiteljice smo po- klicali po nemško. Ko so nam odprle, zagledale peterokrake na naših ka- pah, so se tako prestrašile, da so se kar tresle. Od strahu niso vedele, kje so in kaj se ,z njimi dogaja. Pred njimi so »banditi«, ki so se jih ta- ko bale in o njih otrokom v šoli go- vorile samo grde reči. Zapovedali smo jim, da morajo zapustiti našo šolo in oditi, od koder so prišle. Povedali smo jim, da ne pustimo, da bi še naprej nemški učitlji v šoli poučevali naše otroke. Učiteljice so v naglici začele po- spravljati svoje stvari in res nasled- nje jutro odšle. Preden pa so odšle, so povedale ljudem, da so bile izred- no presenečene, ko so prvič videle partizane. Kljub temu, da smo jim zapovedali, da morajo zapustiti naš kraj, so na.s naslednji dan pri lju- deh hvalile. Takoj potem smo razbili promet- ne znake in nemške napise. Z olj- nato barvo smo popisali naša gesla na hišah, pločnikih in po asfaltni cesti. Iz skladišča, ki so ga imeli vermani, smo pobrali orožje in mu- nicijo ter vse kar nam je koristilo. Preden smo odšli, smo zapeli nekaj partizanskih pesmi. Ta akcija na videz ni bila velika, vendar je mnogo pomenila. To je bil močan politični udarec za Nem- ce in njihove somišljenike. Od takrat dalje so v šoli na Fran- kolovem naše otroke poučevali zo- pet slovenski učitlji. Otroci so si oddahnili, da se jim ni bilo treba učiti tisto, kar so sovražili. .Še z več- jo vnemo in zanosom so sodelovali s partizani ter tako tudi oni po svo- je pripomogli k zmagi naše revolu- cije. Organizacija ZB Frankolovo bo v okviru svojega praznika letos pro- slavljala 2U-letnico osvoboditve. Skupaj z združenjem borcev tere- na Gaberje iz Celja in tovarniškimi aktivi bo v nedeljo pripravila veli- ko partizansko srečanje. Prireditev bo v Dolu pri Frankolovem pri zna- ni partizanski Brišerjevi družini. Vabljeni .so vsi bivši borci in aktivi- sti, ki so delali in se borili na tem območju. Tine Borovnik — Lipe OBŠIRNE RAZPRAVE OB VOLITVAH V SAMOUPRAVNE ORGANE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Letošnje volitve delavskih svetov v šmarski občini so bile — kot pov- sod drugod — v zelo razgibanem obdobju priprav in volitev skupščin, v času VIII. kongresa ZK Jugosla- vije in V. kongresa Zveze komuni- stov Slovenije. V kratkem razgovo- ru je Franc Kovačič, tajnik občin- skega sindikalnega sveta Šmarje pri Jelšah letošnje volitve ocenil tako- le: »Na sestankih političnih aktivov, kandidacijskih zborih in drugih ob- likah predvolilne aktivnosti so v ve- čini kolektivov zelo odgovorno raz- pravljali o kandidatih in o proble- mih, ki tarejo posamezne delovne organizacije. Ponekod, kjer družbe- no-politične organizacije tudi sicer slabše delujejo, so se razprave ome- jile le na izbiranje kandidatov. Re- zultati volitev — v kmetijski zadru- gi Šmarje pri Jelšah bodo volili v nedeljo — f)ov.edo, da so bila sko- raj povsod upoštevana načela, naj bo v organih samoupravljanja več žena in mladine.« »O katerih problemih so v volilni aktivnosti največ razpravljali?« ^ »Najpogostejše razprave so bile o proizvodnih planih, o storilnosti de- la, o dosedanjem delu samouprav- nih organov. Precej poudarka so da- li tudi obveščanju članov delovnega kolektiva, saj največkrat proizvajal- ci zvedo za sprejete sklepe bolj mi- mogrede. Poudarili so, naj bi o po- membnejših stvareh seznanili člane delovnega kolektiva že pred sejami samoupravnih organov. V razpravah se je tudi pokćizalo, da bo potrebno '.bolje poskrbeti za rekreacijo proizvajalcev. Med tem ko je za dopuste dovolj dobro po- skrbljeno, pa je za tedensko rekre- acijo storjenega zelo malo ali nič. Sodim, da je bilo premalo raz- prav o izobraževanju. V kolektivih bi morali predvsem ugotoviti, kak* šne so potrebe in na katerih pod- ročjih bi bilo izobraževanje najbolj potrebno..Na ta način bi tudi šmar- ska delavska univerza lažje sestavi- la svoj program dela. V naš-i občini ima sistematično urejeno izobraže- vanje le zdraviliško podjetje v Ro- gaški Slatini.« v Žalcu bodo do praznika občine dogradili in opremili novo poslopje, v katerem bo pošta in prostori komunalne banke. V zgornjih prostorih poslopja bo vgrajena nova avtomatska telefonska centrala, na katero bodo priključeni tud] naročniki iz Šempetra. Petrovč in Griž. P^t«. j g^^^^ KRATKE IZ ŠMARJA v šmarski občini si prizadevajo, da bi otro- kom omogočili čim kvalitetnejše letovanje. Žal zlasti kmečki otroci — v nekaterih pri- merih tudi po krivdi staršev — premalo le- tujejo. Razen daljših letovanj naj bi v bodoče v večji meri poskrbeli za dnevne izlete v bliž- nje kraje in za zimovanja otrok. Pričakujejo, da bo letos letovalo okrog 100 otrok (lani 48) s tem, da bo socialno šibkim letovanje omogočila občina, drugim pa gospo- darske organizacije in občinski odbor RK. v okviru praznovanja meseca mladosti so mladinci osnovne šole Rogatec obiskali Lož- iK). Tam so položili venec na grob padlih borcev in si ogledali bunker, v katerem so se med NOV zadrževali partizani. Mladini je ob tej priložnosti o bojih med NOV pripove- doval domačin Cikanek Leopold. , Delavska univerza v Šmarju bo ta teden za čela po vaseh predvajati filme. Prika^.ova': bodo predvsem filme s partizansko tem.itiko, s čimer bo delavska univerza tudi počastila 20-letnico osvoboditve. Kot vsako leto, bodo tudi letos v mesecu mladosti sprejeli v Zvezo mladine pionirje sedmih razredov osemletk. V ta narnen so .la nekaterih šolah že pripravili predavanja, s katerimi seznanjajo bodoče mladince z mla- dinsko organizacijo, z njenimi nalogami in delom. Ob sprejemih bodo na šolah pripra- vili kulturne programe in športna tekmova- nja; na sprejeme pa bodo povabili tudi pred- stavnike družbeno političnih organizacij. Cestni promet v šmarski občini se je v zad- njih letih občutno povečal in je bilo koncem ' lanskega leta registriranih že 327 osebnih av- tomobilov, .152 motornih koles, preko 300 mo- pedov, nad 3.500 dvokoles, 92 tovornjakov, 25 traktorjev in 33 priključnih vozil. V primer- javi z letom 1963 se je število osebnih avto- mobilov pmvečalo za 32 odstotkov, motornih koles za 46, tovornjakov pa kar za 76. Tako pride v občini eno vozilo na 38 prebivalcev, vsak triindvajseti občan pa ima vozniško do- voljenje. Vrednost opravljenih gradbenih del Sploš- nega gradbenega podjetja v Rogaški Slatini v prvem tromesečju 1965 cenijo na okoli 208 milijonov dinarjev, kar je za 80 odstotkov več kot v istem obdobju lani. B O H O R Ogromni, skoraj nepregledni bukov gozd obdaja Bohor z najvišjim vrhom Javornikom (1023 m). V tem gozdu menda vedno šumi in ni potreben niti vetrič. Gozd pu je žarel v na- rodno osvobodilni vojni, zlasti ob . pohodu XIV. divizije leta 1944. Od takrat je postal Bohor še posebno znan vsem Sloven- cem in znana partizanska pe- sem: Bohor šumi, Bohor žari... spominja na te zgodovinske dneve, polne trpljenja, toda jjolne nesebičnega žrtvovanja in junaštva naše narodnoosvobo- dilne vojske. Onstran doline gornje Bistri- ce se razteza ta Bohor. ves za- grnjen v temne gozdove. Leta 1958. je PD Senovo do- gradilo na pobočju planinsko kočo »Bohor«, ki je oskrbova- na poleti in pozimi, saj jo ob- daja tudi lep smučarski teren in iz koče je samo pol ure na Javornik, od koder jo lep raz- gled na vse strani. Najugodnejša pot na to pla- ninsko postojanko je iz Plani- ne pri Sevnici, kamor imamo iz Celja dnevno zelo ugodne avtobusne zveze. . Iz Planine pa imamo po dob- ro mirkirani poti samo slabi dve uri jieš hoje. Do koče pe- lje tudi dobro vzdrževana av- tonn)bilska cesta. Planinska koča, čeravno na zunaj gledano, majhna, ima do- volj prostora za večje število planincev, ki lahko tu tudi prenočijo. Vrnemo pa se lahko nazaj domov preko Brestanice. Od ko- če gremo po zopet dobro mar- kirani poti v Senovo do gostil- ne Senica, kjer je avtobusno postajališče in odtod na kolo- dvor Brestanica. Saj imamo dnevno dobre zveze z vlakom v Celje. Dr. M. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE SPREJETI ODLOKI V zvezi z nedavno sprejetimi ukrepi zvezne skupščine za stabili- zacijo gospodarstva so na seji spre- jeli rebalans proračuna za letošnje leto. V rezervni sklad so izločili 5 odstotkov dohodkov, pr^idobljenih po 31. marcu 1965. Pri tej omejitvi pa so skušali čim manj prizadeti druž- bene službe, predvsem šolstvo. Na seji so poudarili, da je sploh vpra- šanje, če bodo dohodki občinske- ga proračuna doseženi v višini kot so bili planirani, ker po nedavno sprejetih ukrepih tudi osebni do- hodki, iz katerih se v glavnem zbi- rajo sredstva za proračunsko po- trošnjo, ne bodo mogli tako naglo rasti. Zato so na seji sprejeli sklep naj se vsi potrošniki proračunskih sredstev pri trošenju omejijo še za nadaljnjih 5 odstotkov. Sprejem ta- kega sklepa je narekovalo tudi po- ročild o doseženih dohodkih pro- računa občine v prvem tromesečju, ki je bilo prav tako na dnevnem redu. Realizacija dohodkov ni naj- bolj ugodna, saj so bili doseženi le v višini 17,3 odstotka. Skupščina je sprejela tudi sklep, da za namene odprave škode po poplavi oktobra 1964 uporabijo posebno proračunsko rezervo iz le- ta 1964 in 1965. Ta sredstva bodo porabili predvsem za popravilo in izgradnjo mostov ic popravilo var- stvenih iia|)rav in osttilih vodnih ob- jektov na Savinji in Dreti ter neka- terih njunih pritokih. Na seji so sprejeli tudi odlok o uvedbi upravnih taks na območju občine Mozirje. Po tem odloku uva- jajo upravne takse za spise in de- janja pri občinskih organih, kot tudi za druge predmete in dejanja pri teh organih, plačujejo pa se po taksni tarifi, ki je določena s te- meljnim zakonom o upravnih tak- sah. Skupščina je- p'otrdila zaključni račun stanovanjskega sklada in družbeno investicijskega sklada ob- čine za leto 1964. Sprejela je sklep, s katerim je po- oblastila skupščino občine Žalec, da ustanovi medobčinski sklad za le- tovanje otrok v letoviški bazi RO- VINJ, občina Mozirje pa prenese do- slej vložena sredstva v ta sklad. Zaradi povečanega obsega nalog občinskega upravnega organa za notranje zadeve je skupščina spre- jela sklep, da se preimenuje iz od- seka v oddelek za notranje zadeve.. Sprejela je tudi sklep o ustanovitvi medobčinskega javnega pravobra- nilstva V.Celju. TV PROGRAM OD 23. DO 29. MAJA • TV PROGRAM OD 23. DO 29. MAJA • TV PROGRAM OD 23. DO 29. MAJA • TV PROGRA. NEDELJA — 23. maj 9.30 Kljukec — lutke (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 10.45 Na črko, na črko (Beograd); 11.30 Gozdni čuvaji (Ljub- ljana); . . . športno popoldne; 18.00 V ne- deljo ob šestih — mlad. odd. (Zagreb); 19.00 Dr. Kildare (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Vabilo na quiz (Zagreb); 22.00 Poročila (Beograd); Sljeme • 11.30 Gozdni čuvaji (Zagreb); 19.00 Svetnik (Beograd); 22.00 Včeraj, danes in jutri (Za- greb). PONEĐEUEK — 24 maj 11.40 T V v šoli: risanka za prvo.šolce (Ljub- ljana); 15.20 Ponovitev (Ljubljana); 16.40 Ru- ščina na TV — 63 lekcija (Ljubljana); 17.10 Govorimo angleško — 40. lekcija (Ljubljana); 17.40 Francozi pri vas doma (Beograd);' 18.10 Risanke (Zagreb); 18.25 Napoved in TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 Kuharski nasveti (Ljublja.na); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.45 Višja gospodinjska .šola v Grobljah — reportaža (Ljubljana;) 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Glasbena oddaja studia Skopje (Zagreb); 20.40 G. H. Mostar: John VValker piše materi (Ljubljana); 21.40 Nai teleobjekliv (Ljubljana); 22.05 IV ob- zornik (Ljubljana); Sljeme 18.25 Informativna oddaja (Zagreb); 18.45 Izobraževalna oddaja (Zagreb); 21.40 Infor- mativna oddaja (Zagreb). TOREK — 25 maj 18.25 Poročila (Ljubljana); 18.30 Moja punč- ka in jaz — prop. oddaja (Ljubljana); 19.00 Mladinski TV klub (Ljubljana); 20.00 Pode- litev štafete (Beograd); 20.30 Prenos šport- nega dogodka (Ljubljana). SREDA — 26. maj 16.50 Govorimo rusko (Zagreb); 17.10 Uči- mo se angleščine (Zagreb); 17.40 Film za otroke (Ljubljana); 18.00 Slike sveta (Beo- grad); 18.25 Napoved in' TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Reportaža studia Skopje (Ljubljana); 19.00 Kalejdoskop (Ljubljana); 19.15 Opera skozi stoletja (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 2().30 Lirika — oddaja studia Saraje- vo (Ljubljana); 20.40 Deset zadetkov (Ljub- ljana); 21.55 Kulturna panorama (Ljublja- na); 22.35 TV obzornik (Ljubljana); Sljeme 17.40 Kje je, k»j je (Bct^rad); 18.25 Včerai. daaeš, jutn (ZagrcbJ; i9Af> Propagandna od- daja (Zagreb); 21.55 Spekter (Beograd); 22.35 Včeraj, danes in jutri (Zagreb). ČETRTEK, 27. maj 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Francozi pri vas doma (Beograd); 16.40 Ruščina na TV — 64. lekcija (Ljubljana); 17.10 Govori- mo angleško — 41. lekcija (Ljubljana); 17.40 .Mendov spored (Zagreb); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Reportaža studia Skopje (Zagreb); 19.15 Glasbene mar- ginalije (Zagreb); 19.45 Četrti četrtek — .sati- ra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Narodna glasba — oddaja studia Skop- je (Zagreb); 20.40 Ekran na ekranu (Zagreb); 21.40 TV .obzornik (Ljubljana); Sljeme 18.25 Včeraj, danes, jutri (Zagreb, Beo- grad); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb); 21.40 Turizem (Zagreb); . . . Poročila (Beo- grad); 22.10 Včeraj, danes in jutri (Zagreb); PETEK — 28. maj 10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.50 Govorimo rusko (Zagreb); 17.10 Učimo se angleščine (Zagreb;) 17.40 TV v šoli (Zagreb); 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje (Zagreb); 18:25 Na- poved in TV obzomik (Ljubljana); 18.45 TV tnbima (Ljubijaiia); i9.i5 >iarodaa giasba — odd. studia Skopje (Beograd); 19.45 TV ak- cija —■ Ureditev novih naselj (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd 20.30 Izdajalec — am. celovečerni film (Ljubljana); 22.00 TV obzornik (Ljubljana); Sljeme 18.25 Včeraj, danes, jutri (Zagreb); 18.45 TV tribuna (Beograd); 19.45 Propagandna od- daja (Zagreb); 20.30 Celovečerni film ("Beo- grad); 22.00 Včeraj, danes in jutri (Zagreb). SOBOTA — 29. maj 17.40 utkovna oddaja (Zagreb); 18.05 Pesem v svetu (Beograd); 18.25 Napoved in TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 Ime in priimek — mlad. igra (Beograd); 19.30 Vsako soboto (yubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Glasbeni koti- ček — odd. studia Sarajevo (Beograd); 20.40 S kamero po svetu (Ljubljana); 21.10 Druga plat medalje — humor, oddaja (Beograd); 22.00 Hitchock vam predstavlja — ser. filin (Ljubljana); 22.50 TV obzornik (Beograd); Sljeme 18.25 Včeraj, danes in jutri (Zagreb); 19.30 TV pošta (Zagreb); 19.45 Propagandna odda- ja (Beograd); 20.40 Sprehod skozi čas (Beo- Žrad); 22.00 Novele — ser. film (Zaprcb); !.30 Včeraj danes m jutri (Za.^.reb). RADIO CELJE Sprehodi po muzeju revolucije v Celju. Od nedelje, 23. maja dalje dobiva zaklju- ček sporeda novo rubriko; gre za ciklus pri- spevkov pod naslovom »Sprehodi po muzeju revolucije«, ki jih bo pisal tov. Stane Terčak. Nedelja, 23. maja: 12.00 — pogovor s po; slušalci; 12.10 — obvestila in reklame, 12.25 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 — Stane Terčak — Sprehodi po muze- ju revolucije. V dneh od 24. do vključno 29. maja bo celjska kronika vsak dan na sporedu ob 17.00, obvestila in reklame ob 17.10, plošče ,po željah pa ob 17.35. Razen tega se bodo zvrstile naslednje oddaje: ponedeljek, 24. maja: 17.25 — športni pre- gled; torek, 25. maja: 17.20 — mladinska oddaja; sreda, 26. maja: 17.25 — iz dela celjske ob- činske skupščine; četrtek, 27. maja 17.25 — radijski feljtoni petek, 28. maja: 17.25 — v galeriji kulturnih in zgodovinskih spomenikov; sobota, 29. maja: 17.20 — za prijete.! ko- nec tedna , VABIMO VAS NA IZLETE: 1. BUDIMPEŠTA - PRAGA - DUNAJ - 7.duevn| Izlet z avtobusom. Prijave do 3U. 0iaja 1965. 2. 6-dnevnl Izlet po ALPAH — za ljubitelje gorskih lepot 6- dnevno avtobii.sno potovanie v najlepše gorske predele AVSTRIJE, ŠVICE in itALIJE. 3. III. SPARTAKIADA V PRAGI od 1. 7. do 6. 7. 1965. Prijave do 1. junija 1965. 4. V času od 18. do 29. junija bo v RIMU mednarodna razstava ELEKTRONIKE . 5. PROMETNA RAZSTAVA V Mt)NCHENU. Kolektivi, avtomobillsti pozor, rok prijav je do 20. 6. 1965. ZA VSE INFORMACIJE SE PRED POT«)- VANJEM OBRAČAJTE NA TURISTIČNO AGENCIJO KOMPAS CELJE, TOMšICEV TRG 1, tel. 23-50. # PRODAM Jabolčnik ima naprodaj: Franc Fijavž, Verpe- te 10, Frankolovo. Prodam pol ha zemlje in gozd, 6 km iz mesta Celja. Naslov v upravi lista. Skoraj novo Primo 175 prodam. V račun vza- mem ček. Milan Nikolič, Kasaze 87. Petrov- ce. Dvosobno stanovanje (elektrika, vodovod) 5 minut od železniške in avtobusne postaje /na relaciji Cel je—Velenje, prodam. Ponudbe na upravo lista pod »3,000.000«. Dobro ohranjen Fat 600 prodam. Celje, Pleč- nikova 2. Ročn voziček, masiven, za tovor 150 kg, ben- cinski ročni aparat za činjenje (nov), ročni sveder, žago za železo, ugodno proda »Cvet- ličarna«, Zidanškova 22, Celje. Motorno kolo NSU »Pretiš« (vožen 2.000 km) 175 ccm, pod garancijo proda: »Cvetličar- .na«, Zidanškova 22. Fiat 600 »Multipla« šestsedežni (štirje zlož- ljivi za tovor) po generalni strojnih delov i.OOO km, proda najboljšemu ponudniku »Cvetličarna«, Zidanškova 22. Večje, takoj vseljivo komfortno stanovanje z garažo in drugimi pritiklinami, sadnim vrtom, vinsko trto, v najlepšem predelu mesta, prodam.• Ponudbe na upravo lista pod šifro »5«. Levi štedilnik »Gorenje« s predalom prodam. Naslov v upravi lista. , , Ugodno prodam dobro ohranjen gramofo.i [&• ploščami. Naslov v uprav lista. # K U P I M Vseljivo stanovanje kjerkoli v Celju kupim: Kozole, Veternik 50, Kozje. # STANOVANJA Zaradi bolezni zamenjam dvosobno stanova- nje v mestu za enosobnega v I. nadstropju. Naslov v upravi lista. Zamenjam lepo sončno enosobno sta.novanjc na Aljazževem hribu (stavba ljudskega pre- moženja, možnost reje zajcev) za enako ali večje v mestu. Naslov v upravi lista. # SLUŽBE Iščem gospodinjsko pomočnico takoj- Mag- da Brkič, Celje, Stanetova 2011. # RAZNO Gradbeno parcelo v Celju odstopim ugodne- mu interesentu. Ponudbe na upravo lista pod »3000«. Mlajši upokojenki nudim lepo sobo v mestu, za varstvo otroka. Naslov v upravi lista. Ekonopist z dovršeno višjo ekonomsko šolo, visokokvalificiran trgovski delavec z 12 let- no prakso v blagovnem prometu in s svo- jim avtomoblom, bi prevzel predstavništvo ali posle trgovskega potnika za Vojvodino s sedežem vt Novem Sadu. Ponudbe na na- slov: Tomislav Todorovič, Novi Sad, ITaj- duk Vojkova št. I. Za pomoč v gospodinjstvu, nudim mir.ii mlaj- ši upokojenki, lepo opremljeno sončno so- bo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Miren dom«. • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 21. maja 1965 ob 19.30 url. RINGARIN(;ARAJA ali SATIRIČNI VECER. Premiera. Preniierski abonma in Izven, Sobota, 22. maja 1965 ob 19.30 uri: RINGARINGARAJA ail SATIRIČNI VECER, Sobotni abonma In izven . Nedelja, 23. maja 1965 ob 10. url: RINGARINGARAJA aH SATIRIČNI VECER. II. nedeljski dopoldanski abonma. Nedelja, 23. maja 1965 ob 16. uri: Spewack: NAŠI TRIJE ANGELI. Komedija. Gostovanje v TopoiSčicl. Torek, 25. maia 1965 ob 19.30 uri: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VECER, Torkov abonma in izven. Sreda, 26. maja 1965 ob 19. uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVl. IV. šolski večerni abonma in izven. Četrtek, 27. maja 1965 ob 20. uri: Spevvack: NASI TRIJE ANGELI. Komedija. Gostovanje v Kostanjevici. Petek, 28. maja 1965 ob 20. uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVl. Gostovanje v Vojniku. Sobota, 29. maja 1965 ob 10.30 uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVl. Zaključena predstava za Ekonomsko šolo Celje. Sobota, 29. maja 1965 ob 19. uri: RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VECER. Abonma za delovne organizacije in izven. Nedelja, 30 maja 1965 ob 10. uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVl. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. # KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Dne 22. in 23. maja 1965 »DAN ZA LEVE« italijanski vojni film Dne 25. maja 1965 »MAŠČEVALEC« zaliodno-nemški film Dne 27. maja 1965 »MARŠ NA DRINO« jugoslovanski film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 22. in 23. maja 1965 »OPERACIJA TICIAN« jugoslovanski film Dne 26 maja 1965 »DAN ŠTIRINAJSTI« sovjetski film TRGOVSKO PODJETJE »PROLETER.< Stanetova ulica 6 — Celje, razpisuje prosto delovno mesto trgovskega pomočnika-ce luteresenti-ke naj se oseb- no zglasijo v poslovalnici vsak dan od 7.50 do 12. ure in popoldne od 16.50 do 19. ure. Nastop službe je možen s 1. VI. 1965. Osebni prejemki po dogovoru. ZAHVALA Ob prerani izgubi na.še ljube dob- re žene, mame. stare mame, sestre in tete MARIJE DERNAČ se iskreno zahvaljujemo vsem. ki W) sočustvovali .z njo, jo tolažili in obiskovali. Lepa hvala vsem, ki ste izrekli ^ožalje, darovali vence in cvetje •II jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo strežnemu o^sebju v bolnici, še posebej sestri Klzi in zdravnikom, ki so ji lajšali bolečine. Posebna hvala za vence: Turistič- "(inu društvu Braslovče, Gostinske- »ui podjetju Braslovče, Prosvetne- '»u društvu Braslovče, SAvinjske- »Hi magazinu Žalec, Ljudskemu ma- gazinu Celje., Kolektivu trgovjine I^raslovče, obratu KK Braslovče in tiasilski četi Parižlje-Topovlje za spremstvo v sprevodu in venec. Iskrena hvala za sožalje in ven- vsem dobrim sosedom, pevske- |>iu zboru Braslovče za ganljive ža- '^^tinke, vsem govornikom za lepe Poslovilne besede in sožalje, poseb- IV* S« Rsto DELOVNO MESTO ZA ■"'^OFESORJA EKONOMIKE POD- J'^IlJ I\ POSL. RAČUNSTVA. Pogoj: diplomirani ekonomist. , Ponudbe poslati Administrativni Celje, Dečkova cesta 1, poštni I^f-^-ilnl bi. OBVESTILO Cenjene bravce našega lista naprošamo, da za oglase, ki so pod šifro ne iščejo pri nas naslova, ker jim tega ne moremo posredovati. Za tovrstne oglase je nujno napisati pismeno po- nudbo in jo zaprto v pisemskem ovoju ter z označbo šifre oddati našemu oglasnemu oddelku. Nadaljni postopek informacij prev- zame prinašalec oglasa. Obenem sporočamo, da naš list »Celjski tednik« ni polnomočen za objavljanje preklicov osebnih izkaznic, zdravstvenih izkaznic in,ostalih dokumentov, ker spada to le v pristojnost Uradnega lista. Zato prosimo, da ne pošiljate preklicov ali celo denarja, ker s tem obremenjujete naše administrativno poslovanje. Uprava Celjskega tednika VETERINARSKA POSTAJA CELJE razpisuje DELOVNO MESTO BLAGAJNIKA SKLADA PAVŠALNE SKOCNINE Pogoj: Srednja izobrazba z dvoletno prakso. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. »OBVESTILO O DELOVNEM ČASU UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE CELJE ZA STRANKE Obveščamo vse občane, delovne in druge organizacije, da upravni organi Skupčšine občine Celje sprejemajo stranke ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 8. do 12. ure. Sprejemna pisarna, prijavna in odjavna služba, matična služba in krajevni uradi, pa sprejemajo s^tranke vsak dan in sicer: ponedeljek od 8. do 12. ure torek od 9. do 12. ure sreda od 8. do 12. ure ' četrtek od 8. do 12. ure petek od 9. do 12. ure sobota od 9. do 12. ure Sprejemna pisarna ima svoj sedež v Gregorčičevi ulici št. 5 — pritličje, prijavna in od,}avna služba ter matična služba pa v Gledališki ulici št. 2 — pritličje. Predsednik in podpredsednik Skupščine občine sprejemata stranke vsak torek in sredo med 9. in 12. uro.« Skupščina občine Celje Služba za organizacijo RAZPIS Rudnik rjavega premoga Hrastnik razpisuje prosta učna mesta za 13 učencev kovinskt)-strojne stroke ' za 12 učencev elektro stroke in za 40 učencev rudarske stroke Vsi mladinci, ki želijo nadaljevati šolanje za navedene poklice morajo biti v koledarskem letu 1965 stari najmanj 15 let in dokončati 8 razredov osemletne šole. Mladince, ki se želijo vključiti v rudarsko šolo sprejmemo tudi z nedokončano osemlet- no šolo, imeti morajo najmanj 5 razredov. Šolanje za vse tri pj^lice traja 5 leta. Pred sprejemom v šolo bodo vsi zdravniško pregledani. '^^Prošnje kolkovane s 50din državne takse sprejemamo do 50. junija 1965. K prošnji mora bi*ti priloženo: a) zadnje šolsko spričevalo, b) izpisek iz matične knjige, r c) potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo izven Trbovelj), č) potrdilo, da prejemajo otroški dodatek in d) mnenje šole (samo za kovinarje in električarje). V času šolanja prejemajo učenci redno nagrado od 10.800 do 14.000 dinarjev in dodatno pridnostno nagrado, ki pa je od- visna od prizadevnosti posameznika. Učenci izven Trbovelj imajo možnost stanovati v internatu, kjer je stanovanje brezplačno. V internat spr.ejemanio samo učence rudarske stroke. Rudarski šolski center RTH Trbovlje OBVESTIIO NAŠIM BRAVCEM Bralce našega lista naprošamo, da za oglase, ki so označeni pod šifro, ne iščejo pri nas naslova, temveč, naj zanje napišejo pismeno ponudbo, to pa zaprto v pisemskem ovoju in z označbo šifre oddajo našemu oglasnemu oddelku. Obenem obveščamo, da pismenih sporočil z naslovi objavlje- nih oglasov ne moremo posredovati, če prosilec ne priloži znamko za 40 din. S sprejemanjem oglasov zaključimo vsako sredo ob 11. uri, zato prosimo, da z oddajo oglasov ne odlašate. Uprava Celjskega tednika Oglašujte v Celjskem tedniku! TURISTIČNE OBJAVE TURISTIČNI IZLET NA PLITVICE Olepševalno in turistično društvo Celje pri- reja v nedeljo, dne 30. maja Izlet na Plitvice. Prijave v Turističnem uradu v Stanetovi ulici poleg kina Metropol. TERMALNO KOPALIŠČE RIMSKE TOPLICE ODPRTO Turistično društvo Rimske Toplice sporoča, da je kopalni bazen že odprt. KAM NA DOPUST? , Počitniški dom Rinka Solčava je sodobno urejen. Nizke cene. Informacije: Počitniški dom Rinila, Solčava. SPOMLADANSKI IZLETI Za spomladanske izlete priporočamo: Mo- zirje, Gornji grad, Ljubno, Luče, Solčavo in Logarsko dolino, turistične kraje v Gornji Savinjski dolini, v Obsotelju pa Podčetrtek, Olimje, Planino, Kozje, Gore nad Bistrico ob SoUi. GORE NAD BISTRICO OB SOTLI Odprte so tudi naslednje planinske posto- janke: Svetina, Celjska koča, Resevna, Lisca nad Jurkloštrom, šmohor nad Laškim, Mo- zirska koča, Gora Oljka, Andrejev dom na Slemenu, Koča na Paškcm Kozjaku, Rogla, Resnik in še druge. ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST CELJE Dečkova cesta, gasilski dom Vam zaščitno prepleska dno va- šega avtomobila pred korozijo — kvalitetno in hitro. RAZPIS Sprejmemo BLAGAJNICARKO Pogoj: Dokončana osemletna šola in KD v trgovski stroki »Jugoplastika« Split, Poslovalnica Celje, Stanetova, ulica 2 AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE PUTNIK Nudimo vam vse turistične usluge. Sprejemamo rezervacije za letni oddih, od- ločite se pravočasno in zahtevajte podrobnej- še informacije. Organiziramo izlete In potovanja po Jugo- slaviji 1 v inozemstvo s turističnimi avto- busi. — Celje — Zagreb — Karlovac — Plitvice — Senj — Rijeka — Pula — Koper. — Celje — Rakov Skocjan — Cerknica — Loi — Grad Snežnik. — Celje — Kostanjevica — Pleter Je — N. mesto — Metlika — Črnomelj — Vinica.. — Celje — Ljubljana — Žužemberg — Dol. Toplice — Baza 20 — Kočevje — Turjak. — Celje — Pohorje — Maribor. Si. Radenci — M. Sobota — Lendava — Ptuj. — Tridnevna potovanja z avtobusi po AV- STRIJI in ITALIJI — Celovec — Beljak — Grossglocknpr — Cortina d' Ampezzo — Boi- zana — Lago di Garda — Verona — Padova — Benetke — Trst. Prijave sprejemamo za ko- lektive. — MUNCHEN — prometna razstava »AV- TOSALON« v času od 25. junija do 3. okto- bra 1965 — štiridnevno avtobusno potovanje po naročilu društev in za posameznike, zahte- vajte podrobne informacije. — TRST — BENETKE, stalni avtobusni iz- leti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. — TRST — MIRAMARE, stalni enodnevni izleti z avtobusom, za kolektive • in posamez- nike. — Po severni ITALIJI čez DOLOMITE pri- rejamo 3. do 5. VII. 1965, Izlet z osebnimi avtomobili. Prijave sprejemamo do 5. VI. 1963. Zahtevajte programe. — DUNAJ — PRAGA — VROCLAV — VAR- ŠAVA — KRAKOV — BUDIMPEŠTA, 10-dnev- no potovanje z avtobusom 29. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 25. 6. 1965. — FIRENCE — RIM — NEAPELJ — BE- NETKE — TRST, 9-dnevno potovanje z vla- kom 18. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 18. 5. 1965. Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnicah v Velenju In Krškem. '' Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje ANTON SORE doktpr geografskih znanosti Nekdanji dijaki, mu iskreno če- stitamo in želimo, da bi še nadalje s tako prizadevnostjo in uspehom učil-in vzgajal mladino ter da bi ob tem odgovornem delu našel tudi še dovolj časa za znanstveno pro- učevanje naše lepe domovine. OBISK PRI PARTIZANU IŠTORE DRUGA MGRADA-ŠTORJAMOM TOKRAT SMO SE NAMENILI OBISKATI PRIZADEVNE TELESNOVZGOJNE DELAVCE PRI PARTIZANU V ŠTORAH. KO STA MI PREDSEDNIK DRUŠTVA FRANC KAVKA IN NJE(;oVA »DESNA ROKA« TINE VEBER GOVORILA O USPEHIH IN DEIU NJIHOVE(;a društva, mi JE POSTALO J'ASNO, DA SE JE' LETOS UREDNIŠTVO ČASOPISA DELO POPOL- NOMA UPRAVIČENO ODLOČILO, DA DRUGO NAGRADO V TEKMOVANJU ZA POKAL DELA PODELI RAVNO TEML DRUŠTVU Z REKRICVIIVNO DEJAVNOSTJO, DRUŽABNOS1 JO, MANIFESTACIJAMI, VZGOJO KADROV, S itCAJI IN TEKMOVANJI SO PRIPADNIKI ŠTORSKEGA PARTIZANA NAGRADO VSEKAKOR ZASLUŽILI. V društvu je aktivnih okrog 600 članov, ki delujejo v 7 sekcijah. Naj množične j ša je seveda vadba , s sedmimi oddelki. V gimnastični dejavnosti so dosegli precejšnje uspehe ' s sodelovanjem mladink, pionirjev in mladincev na repub- liškem prvenstvu, znani telovadec in olimpijce Tine Šrot pa je bil na minulem državnem prvenstvu 3. Kar 20 pionirjev bo 25. maja na- stopilo na centralni proslavi Dne- va mladosti v Beogradu. Največji skok v masovnosti in v kvaliteti so vsekakor naredili v smučarski sekciji. Naučili so smu- čanja preko 100 predšolskih in šol- skih otrok, udeleževali pa so se vseh tekmovanj na celjskem ob- močju. Z izgradnjo rekreacijske- ga zimskošportnega centra na Sve- tini se bo smučanje vsekakor še bolj razmahnilo. Zelo uspešna je še kegljaška sekcija —, posebno ženska vrsta, ki je edina v Celju in se je plasi- rala tudi na državno prvenstvo. Poleg teh sekcij pa z večjim ali manjšim športnim uspehom tek- mujejo v raznih ligah še košarkar- ji, rokometaši, nogometaši in ig- ralci namiznega tenisa. Cilj dru- štvenih delavcev je predvsem vzga- janje in rekreacija mladine, nato šele forsiranje posameznih sekcij. Trenutno delajo predvsem na iz- polnitvi načrtov prireditev v po- častitev 20 obletnice osvoboditve. Glavna dejavnost v poletnih mese- cih pa bo usmerjala predvsem v izgradnjo rekreacijskega centra rra Svetini in ureditev letnega telova- dišča. Vsa ta dela bodo v rokah prostovoljnih delovnih brigad. V poletnem času nameravajo organi- zirati tudi plavalno šolo za otroke V celjskem kopališču. Sicer pa jim je glavni problem predvsem poma- njkanje kadrov, predvsem doma- činov, saj je precej vaditeljev Ce- ljanov, ki niti niso preveč naveza- ni na društvo. Finančni problem rešujejo skupno s podjetjem, saj od ObZTK še niso dobili nobenih sredstev. Seveda pa povezava med železar- no in društvom ni samo glede fi- nančnega vprašanja, ampak tudi na rekreativnem in športnem pod- ročju. Ne glede na to, da ima de- lovni človek V Štorah na voljo po delu razne športne naprave, pa pri dmštvu menijo, da člani kolekti- va železarne še premalo izkorišča- jo možnosti za rekreacijo, ki se jim nudijo. V vehki meri je kriv- da tudi v tem, da je velik del de- lavcev in uslužbencev vozačev, ki po delu odhitijo na svoje domove in jim objekti niso dovolj dostop- ni. Najbolj razvita rekreacijska panoga je vsekakor kegljanje. Pre- malo pa je vključena v telesno- vzgojno dejavnost tudi ženska mladina. Vsekakor bo v prihodnje potrebno še pomnožiti vrste Par- tizana v štorah in to je tudi ena glavnih nalog prizadevnih funkci- onarjev tega društva, ki bo v jese- ni proslavljalo 35-letnico športa v štorah. E. G. CELJSKI TRG Če bi se Celjani hranili z le- tošnjim fižolom, paradižnikom in kumarami, bi bile njihove de- narnice prazne že desetega v miesecn. Cene teh pridelkov, ki so se pojavili na tržnici pretekli letlen, so namreč tako visoke, da človeka kar mine poželenje. Nu primer: grali je po 480 dinar- jev, kunmre po 42U, fižol v stroč-, JU 780, paradižnik pu 750 dinar- jev kilogram, iako bomo torej nekaj časa jedli še kar lanske pridelke, »garnirane« z letošnjo solato, ki je že nekoliko cenejša kot pretekle dni. Medtem ko je berivka še vedno tudi po 400 tli- narjev kilogram, pa lahko dob- ro solato dobimo že za 250 dinar- jev. ."^pinače je tudi dovolj, prodajajo pa jo po 500 do 600 dinarjev. Od novih pridelkov smo na tržnici opazili tudi čebulo po 200 dinarjev in krompir — eeno pa rajši zamolčimo! Češenj bi bil človek'samo sit, če bi jih jedel s koščicami. Iver pa tega nismo navajeni, jih bomo verjetno ku- pili šele čez nekaj tednov. Jajca so po 55 do 40 dinarjev. Sadja primanjkuje, za perutni- no pa tega — vsaj ob sobotah — ne bi mogli r^či. Takrat pri- peljejo na trg piščance namreč kar iz dveh kombinatov — iz šmarskega in žalskega. ROJSTVA ^ POROKE gURTI | CELJE V času od 8. do 15. maja se je rodilo 38 dečkov in 25 deklic; Poročili so se: Drvarič Štefan in Wilt- ling Terezija, oba iz Arje vasi; Kop Sta- nislav iz Velenja in Košir Margareta iz Vrbnega; Brence Rafael iz Ljubljane in Fain Silva iz Celja; Škedelj Rudolf in 2nidarec Vida, oba iz Celja; Keresteš Nikola in Erhatič Marija, oba iz Celja. Umrli so: Ernest Stradar iz Hrastnika (68); Marija Bučar iz Slov. Konjic (79); Darja Logar iz Panč (otrok); Jožefa Jaz- bec iz Celja (72). LAŠKO V času od 8. do 15. maja se ni rodil nihče, prav tako se ni nihče poročil. Umrli so: Razboršek Leopold, kmet iz Trobnega dola (79); Krašovec Mihael, iz Sela nad Laškim (59); Lapornik Rudolf, upokojenec iz Sedraža (74); Petek Jakob, kmet iz Strmca (50); Muškaievc Leopoi- dina, roj. Berger, upokojenka iz Laškega (78). 8000 PIONIRJEV m MlADINE NA GLAZIJI Pionirji in mladina celjskih šol bo pro- slavila dan mladosti 25. maj z velikim telo- vadnim nastopom na Glaziji, na katerem bo nastopilo nad 8.000 mladih. Po daljšem ob- dobju bodo ljubitelji množičnih telovadnih nastopov — in teh je v Celju lepo število — lahko prisostvovali prireditvi, na kateri bo mladina prikazala vso širino šolske telesne vzgoje. Program je izredno pester in raznolik. Avtorji sestav, celjski pedagogi za telesno kulturo, so izbrali vse tiste oblike s področ- ja temeljne telesne vzgoje, ki spremljajo šo- larčka in mladino od I. razreda osnovne šole do zaključnega na šolah II. stopnje. Po ele- mentarnih igrah, ki nam jih bodo prikazali najmlajši, nas bodo pionirji osnovnih šol povedli še preko spretnostnih vaj z dolgo k<^ lebnico, s palicami, žogami, rokometom, rit- mičnimi sestavami in plesi do atletike in vaj na orodju, mladinci in mladinke srednjih in strokovnih šol pa z zahtevnimi sestavami iz akrobatike, vajami na orodju, atletiko, rit- mičnimi vajami in plesi jugoslovanskih naro- dov do višuh storitev. Brez dvOTna bo nastop' celjskih pionirjev in mladine, ki obsega 14 različnih sestav, svojevrsten dogodek v naši telesni kulturi, saj bomo po dolgih letih priča pomembni manifestaciji resnično množične telesne vzgo- je. Mladi pa bodo s to prireditvijo najbolje proslavili 20-lelnico osvoboditve in svoj praz- nik — praznik mladosti. Prireditev bo 25. maja ob 16.00 na Glaziji, v primeru dežja pa v soboto 29. maja ob istem času in na istem prostoru. J.K. ŠPORTNA TEKMOVANJA V KONJICAH V četrtek je bila v Konjicah v kulturnem domu razglasitev rezultatov in podelitev po- kalov in diplom najboljšim sindikalnim eki- pam ki so se pomerile v različnih športnih disciplinah. Telcmovanje sta v počastitev 1. maja in 20-letnice osvoboditve organizirala SP in 00 ZMS podjetja Kostroj. Pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo j« prevzel občinski sin- dikalni svet Slov. Konjice. Sodelovalo je preko 200 članov sindikata, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Nogomet: 1. Konus, 2. Kostroj; Rokomet: 1. Kostroj, 2. Občinska skupščina; Odbojka: 1. Kovaška i.^d. Zreče, 2. Konus; Košarka: 1. Obč. skupščina, 2. Kostroj; Streljanje: 1. Kostroj, 2. Obč. skupščina; Šah: 1. Kov. ind. Zreče, 2. Konus. Vse zmagovalne ekipe so sprejele pokal v trajno last. Na zaključeni svečanosti so s" dogovorili, da bodo tekmovanja postala tra- dicionalna. Ban KOMENTAR Se je MOŽNOST! Rezultat tekme Šibenik — Kladl- var je bil tak, kot smo ga v zadnjem času že vajeni: nesrečen poraz Kladi- varja. Naj bo vratar Bauman za za- zadetek kriv ali ne, dejstvo je, da cejl- ski napadalci v zadnjem času težKo najdejo pot v mrežo nasprotnika. Ce se to zgodi, je to na kakšni prijateljski tekmi med tednom. Res, skorajda ne- razumljiva neučinkovitost. Zanimivo pa je, da kljub vsem porazom in neu- spehom celjske enajstorice še obsta- jajo možnosti za rešitev pred Izpa- dom iz druge zvezne lige. Po najno- vejših vesteh namreč izpadeta iz lige le dve moštvi. Tako imajo Celjani še vedno možnosti, da prehitijo eno od moštev in se tako rešijo. Seveda pa so za to potrebne točke in zmaga v nedeljo na Glaziji proti ekipi Ea- mosa iz Hrasnlce. To pa je menda res zadnja šansa za Ilrlbernika, Per- ca in ostale. Moštvo Celja je po neuspehu v LJubljani tokrat spet kljub oslabljeni postavi zaigralo koUkortoUko dobro in premagalo mariborskega Branika ter se pomaknilo na deseto mesto v lestvici SNL. Kaže, da so se tudi ig- ralci iz Skalne kleti le Izvlekli iz ne- varne cone izpadanja, posebno če bo — kakor predvidevajo — prihodnje leto republiška liga povečana. Povečana bo tudi conska nogomet- na liga v kateri tekmuje Olimp, ki zaradi tega kljub zadnjemu mestu< menda ne bo izpadel iz lige. SIcer pa Ollmpovcl v zadnjem času igrajo nekoliko bolje In so tokrat v Mur-' skl Soboti proti Gratičarju izvlekli neodločen rezultat. Slednjič moramo omeniti še mestni mladinski' derbi med mladimi Celja In Kladivarja. Celjani so bili tokrat uspešnejši In so premagali mlade Ig- ralce Kladivarja, ki so pa na lestvici republiške mladinske lige še vedno pred s^i(B},_S^ifi|j[ni rivali. SPORT NA »ROINO V nadaljevanju republiške košarkarsk« lige Je ekipa Elektre premagala Tivoli 71:54, nato pa izgubila proti ljubljanski Svobodi s 45:36. Te dni se bo pričelo v počastitev 20-letnlce osvoboditve športno tekmovanje celjskih stn- dikalnih podružnic v raznih športnih pano- gah, CELJE : KRIM Takega rezultata celjski rokometaši menda v svoji karieri še niso dosegli. Dati v veliki vročini, ki je nadlegovala obe ekipi 45 go- lov je res velik flspeh, kljub temu, da so imeli proti sebi tokrat res slabo ekipo Kri- ma. Ce celjski rokometaši zaslužijo pohvalo, jo predvsem zaradi igre skozi ves čas tekme, čepiav nasprotnik ni nudil resnega odpora. Na listo strelcev aa tej tekmi so se vpi- sali prav vsi igralci pa tudi vratar Presin- ger, najuspešnejši pa je bil Markovič z 9 goli. E. G. DEIAVNIATIETI PREJŠNJI TEDEN SO NAšI ATLETI NASTOPILI KAR NA TREH TEKMOVANJIH. V SREDO JE BIL PO CELJSKIH ULICAH »TEK OSVOBODITVE«, V SOBOTO IN NE- DELJO JE BILO PRVO KOLO »KUPA JUGOSLAVIJE«, V NEDELJO POPOLDNE PA SO NEKATERI ATLETI NASTOPILI šE NA RAVNAH, KJER JE BILA OTVORITEV ŠPORT- NEGA PARKA. NA TEH TEKMOVANJIH NI BILO DOSEŽENIH BOLJŠIH REZULTATOV, RAZEN PONOVNEGA DRŽAVNEGA REKORDA MUNIPA TABAKOVICA V HOJI NA 5 KM. TEK OSVOBODITVE V sredo je bil pred prihodom Titove šta- fete v Celje »Tek osvoboditve« po celjskih ulicah. Na tem teku je nastopilo okoli 2')0 pionirjev in mladincev. Žal je bila pri teku zelo slaba organizacija, saj so si morali prvi tekmovalci sami utirati pot skozi celjsko »proAenado« ter se izogibati nasproti voze- čim kolesarjem. Kljub temu spodrsljaju je že sama organizacija tega teka hvale vredna, saj so na tak način lepo manifestirali mno- žičnost atletike. Upajmo, da ta tek ne bo zadnji. Pri pionirkah je zmagala Gračnerjeva iz Hudinje, pri pionirjih Bratina iz Hudinje pred Kavčičem iz Polul. V konkurenci mla- dink je bila najboljša atletinja Zlata Pod- miljščak iz administrativne šole pred Kukče- vo iz gimnazije. Pri mladincih pa je pritekel pr\'i na cilj Zdravko Bizjak iz SIKC-Štore pred Kramerjem iz gimnazije. KUP JUGOSLAVIJE V soboto in nedeljo je bilo v osmih slo- venskih krajih področno prvenstvo, kot prvo kolo »Kupa Jugoslavije«. V Celju so se po- merili med sabo atleti Kladivarja in po dva tekmovalca i/ Griž in Žalca. Na tem pumcmb- nein tekmovanju, saj kdor ni nastopil na podrijčnem prvenstvu tudi .nc sme na repub- liškem in zveznem finalu, je bilo opaziti nc- resnost predvsem mlajših atletov, katerih je veliki) manjkalo. Boljši rezultati so bili: v teku na 800 m je pii članicah zmagala Pod- miljščakova s časom 2:36,2, pred Razpotniko- vo in Kukčevo. Teku na 80 m z ovirami se je pokazala premoč Marjane Lubej, ki je z lahkoto opravila s svojimi sotekmovalkami. Dosegla je čas 11,5. Druga je bila Urbančičeva s časom 12,9. Leskova je zmagala v teku na 200 m (27,2), pred Serkovo in Borovškovo. V metu diska je bila najboljša Kastelčeva z metom 37 m. Marijana Lubej je zmagala tudi v teku na 100 m s časom 12,0, pred Leskovo ter v skoku v dalijno (5,88), pred Urbanči- čevo. Slednja je bila druga tudi v metu krog- le, zmagala pa je Komeljeva z metom 11,56 m. Svojo drugo zmago si je v teku na 400 m pri- borila Podmiljščakova. Na tej progi je dose- gla čas 63,8. V metu kopja je premoč.io zma- gala Urbančičeva z metom 48,22 m. Pri skoku v višino je bila tokrat prva Kelčeva s sko- kom 148 cm, enako višino pa je preskočila tud Lubejeva. Ženska štafeta 4x100 m je dosegla čas 52,3, štafeta 4x60 m pa 30,8. V konkurenci članov je v teku na 110 m z ovirami zmagal Vravnik (15,6), pred Po- lutnikom (16,0). Vravnik je bil poleg tega še drug v metu diska, kjer je zmagal Brodej z metom 48,65 in v metu krogle. Trojno zma- go je zabeležil Zaletel j: zmagal je v teku na 100 m s časom 11,2 (isti čas je dosegel tudi Kolnik), v skoku v daljino in v teku na 200 m je bil drug Šketa. V troskoku je bil prvi Bole (13,26 m) pred Lucičem, v skoku v višino pa je Vivod preskočil 200 cm. Med- vešek je bil drugi, preskočil pa je 185 cm. V metu krogle je Pikula za 35 cm premagal šestnajstmetrsko znamko, v metu kopja pa je bil prvi Spilar z metom 64,21. V teku na 400 m je bil najhitrejši Homoki (50,1), drugi pa je bil Polutnik, ki pa je zmagal v teku .na 400 m z ovirami s časom 55,7. Stajner je zmagal v teku na 800 m s časom 2:00,9, drugi pa je bil Kramar (2:05,4). V teku na 1.500 m je nastopil Zuntar bolan, za to se ni mogel uspešno boriti z Važičem, ki je zmagal s ča- som 3:49,5. Zuntar je dosegel čas 4:07,3. Na enako dolgi progi z zaprekami je zmagal La- mut (4:24,0), pred Potrato, v teku na 3.000 m pa je bil najboljši Male (10:05,8). V teku na 5 km je Cervan dokazal, da v Celju nima resnega tekmeca, zmagal je s časom 14:39,8. V skoku ob palici je bil najboljši Kolnik, ki je preskočil 410 cm, Pilih pa je tokrat pre- magal le 390 cm. Bukovec ie zmagal v metu kladiva (55,88). Edini boljši rezultat je dose- gel Tabak<,)vič, ki je za 24,4 sek. popravil svoj pred tednom postavljeni rekord. Nov rekord- ni čas znaša sedaj 24:13,8. Drugi v hoji na 5 km je bil Tomaž s časom 26:22,6. NASTOP V RAVNAH V nedeljo popoldne so v Ravnah odprli nov »Športni park« in ob tej priliki povabili za nastop tudi celjske atlete. Nova steza je bila še zelo mehka, tekmovalci pa srf bili še iiliujcni od sobotnega in dopoldanskega na- stopa, zato niso dosegli boljših rezultatov. Najboljši je bil Vivod, ki je ob vzpodbujanju številnih Ravenčanov preskočil 200 cm. Pri mladincih sta Kcmr in Petek preskočila 160 cm. Pri ženskah je Lubejeva preskočila 149 cm. Pri teku na 100 m je zmagala Serko (13,9) v teku na 400 m Podmiljščakova (66,1), v me- tu kopja je bik) najboljša Urbančičeva z me- tom 45,85 m, pri skoku, v daljino pa Lesko- va (476 cm). Pri mladinkah je bila v skoku v daljino najboljša Povh, v metu krogle pa je bila Sivka druga. Pri članicah je v metu di'ika zmagala Kastelčeva z metom 33,94. Pri moških je dvakrat zmagal Vravnik: lOt) ni (11,2) in disk (43.65 m). V metu krogle je bil pri članih prvi Pikula (16,06 m), pri mladin- cih pa Leskovšek (14,16 m). Leskovšek je zmagal tudi v metu diska za mladince, disk pa je zagnal 44,25 m daleč. V skoku v daljino je bil najboljši Lucič (6,34 m), drugi pa Ske- ta (6,30 m). Gledalci so zelo burno pozdravili nastop celjskih olimpijcev Važiča in Cervana, ki sta nastopila v teku na 1000 m. Oba sta dosegla enak čas 2:35,6. Pri mladi.ncih je zma- gal Kramar pred Bizjakom. F. Kramer 60 IGRALCEV NA FRENKOVEM MEMORIALU Prvi namiznoteniški turnir v počastitev spomina prezgodaj umrlega zdravnka in tek- movalca dr. Franca Rebeuška-Frenka je pov- sem uspel. Nedeljski turnir v brezhibni orga- nizaciji "gabrskega Partizana je bila prva re- vija nekdanjih aktivnih namiznoteniških igral- cev. Prišli so z Jesenic, Kranja, Ljubljane, Žalca in seveda Celja. Vsega skupaj je nasto- pilo 60 igralcev, kar kaže, da je imel pokojni Frenk širom po Sloveniji veliko prijateljev. Najmlajši igralec je imel 31 let, najstarejši pa 55, medtem ko je znašala povprečna sta- rost sodelujočih 45 let. Udeleženci turnirja so počastili spomin dr. Rebeuška ne samo z obiskom groba in polo- žtvijo venca, marveč tudi potem, ko je pred- sednik gabrskega Partizana, Pavle Božič ori- sal Frenkov lik. Prvi zmagovalec Frenkovega spominskega turnirja je postal Ljubi janča;i Sandi Podob- nik. S. tem je osvojil pokal in dobil spomin- sko darilo. Borbe za vsa mesta so bile izredno lept' in napete, pa čeprav so se za mizo srečali pravi veterani. In če bi bilo pri njih več te- lesne vzdržljivosti, potem bi bilo še več na- petih prizorov. Sicer pa vsak je prišel na svoj račun. Po prvih dveh izločilnih kolih so se v tret- jem kolu srečali naslednji igralci: Rehar — Coh (oba Celje) 2:1, Podobnik (Ljubljana) — Štcrn (Maribor) 2:1, Modrijan (Kranj) — Roje (Celje) 2:0, Kovačič (Kranj) — dr. Ko- pač (Celje) 2:0, Korbar (Jesenice) — Hlebš (Kranj) 2:0, Petrovič (Kranj) — PoKjčnik (Ljubljana) 2:1," Dular — šlamberger (oba Ljubljana) 2:1, Božič (Celje) - Rebolj (Kranj) 2iO. Četrtfinale: Podobnik — Rehar 2:0, Modri- jan — Kovačič 2:1, Korbar — Petrovič 2:0, M. Božič — Dular 2:0. Polfinale: Podobnik — Modrijan 2:1, Kor- bar — Božič 2:0. Finale: Podobnik — Korbar 2:0. Po sklepu udeležencev in pripravljenosti TVD Partizana Gaberje bo ta turnir postal tradicionalno srečanje nekdanjih slovenskih aktivnih igralcev namiznega tenisa . PETROVCE : ŠOŠTANJ 13:17 V derbiju okrajne rokometne lige je moštvo Petrovč doma izgubilo srečanje z Šoštanjem 13:17. SILVA RADCENKO: Veliki prijatelji Bilo je vznemirljivo in ču- dovito spati v sobi s sedmi- mi judmi, poslušati sedem vse- vednežev in imeti sedem pri- jateljev, ki ti hočejo zvečer tridesetkrat na mesec izpra- šati vest, ti pomagati, da se jokesaš in ti. ko si v stanju rlaženega sklepa poboljšanja zborovsko zatuliti »Ne tuguj više ti, prijatelju moj .. Re- agiraš skrajno hinavsko, da se pokriješ čez glavo in zaspiš' nepoboljšan. Bilo je sedem ljudi in jaz. To se pravi, se- dem zgodbic na teden. Vsaj jaz vedno računam na to, da inm teden sedem dni. Jaz kot osmi pripovedovalec ne pri- dem na vrsto, ker enostavno zmanjka dni. Na hitro zraču- nam, da mi številka osem pri- naša srečo. Jako sladko za- spim, ne da bi me mučilo kaj takega kot je slaba vest. neto- ▼arištvo ali kaj podobnega. Tretji dan se že poznamo z ostalimi stotimi in nekaj več ljudmi in posreči se jim, da popolnoma pozabim nase. Enostavno pozabim vso >pre- teklost pri dvajsetih < in tako ne morem, pri najboljši volji povedati zgodbice o deklici, tisti >ta novi«, z druge poste- je desno od vrat in o ten3, ko- likokrat je imela razparano srce in kolikokrat je morala v prvem oziroma v ostalih razredih stati v kotu. Ker jih imam rada, sedem razgrajaš- kih prijateljev, se srečno smejem, ko se še vsa mokra od kep prerinem k peči. Cu- tiu) temperaturo, ki veje od peči in prijetno toploto mo- jih prijateljev od šestnajst do triindvajset let. Zanimivo, kaj? Takšna razlika v letih! Meni pride zelo prav, ker imam tako možnost, da preiz- kušam svoje pedagoške in ostale ženske sposobnosti. Jasno je. da rezultati niso vpi- sani v indeksu, kar je še ena točka, ki jo moram šteti v dobro našega prijateljstva. Naravnost skrbi me. kaj neki bom počela doma. Doma ne bo ne Tereze, ne Darje, ne Mance in sploh, kdo mi bo v predsobi pohodil čevlje, če ne bo Njega in Nje, ki bi po plesu opravljala zaljubljen- ske dolžnosti! Ja, strašno me res skrbi, kako bo. Druga stran, moram reči, dobra stran tega velikega prijatelj- stva s sto in nekaj več ljudmi je ta, da imaš možnost ena proti sto in nekaj več, da se zaljubiš. Ce ne ti v koga. pa vsaj kdo v tebe. ki ti na način, da ti. čprav ni dežurni, ali prefekt ali kaj vem kdo, pri- nese tableto, brž ko zastokaš, da te boli uho. Res, simpatič- na zadeVa. takale simpatija, ne? Drugače pa tudi ni tako hudo. kot sem čula govoriti o raznih internatih, zavodih in podobnih samostanih. Človek je lahko vesel, če dobi stano- vanje in hrano in sto ter ne- kaj več prijateljev, vse 'za borih 16.000 din na mesec, ne? ANEKDOTA O SLIKARJU SIRKU Bilo je v februarju 1941. Z Alber- tom Sirkom smo zvečer sedeli v zadnji sobi celjske Turške mačke. Pri nasprotni mizi so se gostili neki [iiladi ljudje iz rajha. Bili so to tako imenovani »turisti«, v resnici pa Hit- lerjevi vohuni, ki so pred usodnim spopadom preplavljali Spodnjo Šta- jersko. Slikar Sirk, atlet po postavi, je nevoljen namignil nanje in dejal: »Kako se tamle mastijo — spijo- Med njimi pa je eden, tisti svet- lolasi fantalin, ki se kar naprej ozi- ^a vame. In če se ne motim, se mi ^elo posmehuje. Ali ni res?« Res je bilo in pritrdili smo Bertu. Dobro in poceni nasičeni in naliti so se »turisti«, bilo jih je pet, odpra- vili iz gostilne. Toda tisti svetlola- ske, ki je Sirka ves čas imel na piki, le pri vratih še obstal in se ozrl na- ^a/ vanj z izzivalnim pogledom. Sir- ^« je kar vzdignilo in je hitro stopit Za njim. Že čez tri minute se je pomirjen vrnil. »Poračunala vsa«, je rekel in zyr- '^'^ časo črnine. »Prav na zunanjem '""agM sem ga prijel za vrat in ga pobaral po slovensko: Pobič, kaj si me pa ves čas fik- 'oral? — Was? me je vprašal, ker mc ni '(fzumel. . Kaj še vprašuješ: Vas? Mene? koga pa drugega! , '^o sem ga dvignil visoko pred se- ^ iti izpustil, pri tem pa sem mu "ogo zabil v zadnjico, da ga je s 1'!^?^« Turške mačke kar buinilo čez ^'co v nasprotni zid.« RADIVOJ REHAR ZLATA ORHIDEJA DOSEDANJA VSEBINA Po napornem potovanju so našli sled, ki je vo- dila do Tamatave, kjer so zločince prijavili policij- skemu komisariatu. 77 »Ti trije so!« je vzkliknil Vinko. »Stavim glavo, da so. Spre- menili so imena, poklice in dokumente, ki pa so prav tako po- narejeni, kakor so bili prvi.« »Ce so še na Madagaskarju,« je dejal komisar, »nastopajo pod temi imeni. Obvestili bomo vse komisariate in postaje. In vi?« »Bomo tudi s svoje strani zasledovali roparje,« je dejal knez. »Najprej odpotujemo v Tananarivo in potem dalje, če bo potrebno.« »Zelo pametno,« je menil komisar. Knez, Ranoa in Vinko so se zahvalili policijskemu komisar- ju in se odpeljali na železniško postajo, kjer so se poslovili od oskrbnikovega sina, katerega je knez obdaroval. To je bilo jdo- slednje slovo od ljudi iz svetišča pod Caratanano. Uro nato so se peljali v vlaku proti glavnemu mestu Madagaskarja. Vlak je sopihal v strme klance in ostre ovinke skozi pokrajino s tro- pičnim podnebjem, kjer je ozek obrežni pas po.sejan s kavo, bananami, vanilijo, čajem, rižem in celo kokosovimi palmami. »Krasen svet!« je vzkliknil Vinko. »Nikoli si nisem mislil, da je Madagaskar tako raznolik.« »Madagaskar je celina zase,« je rekel knez. »Na tej tisoč šest sto kilometrov dolgi in na najširšem delu skoraj pet sto kilometrov široki celini se vrste za severnim in vzhodnim pasom visoke planote s skoraj neprenehoma pomladanskim podnebjem, kjer se menjava temperatura le od 14 do 24 stopinj. Potem slede stepe, savane in proti jugozahodu nastajajoča pu- ščava z le redkimi padavinami. Ne manjka nam nič, čeprav prevladuje na planotah za poljedelstvo manj primerna rdeča zemlja, ki v sušni dobi na široko razpoka. Zato pa je pokrajina ob Alaotriškem jezeru naravnost blagoslovljena. Mimo tega krijejo naša tla rude, celo zlato.« »Celo zlato,« se je začudil Vinko. »Da, čeprav ne v večjih količinah,« je pojasnil knez. »Po- vsem svojevrstno je živalstvo in rastlinstvo. Popolnoma drugo in drugačno kakor v Afriki. Zaman bi tod iskali slone, noso- roge, gazele, gnuje, opice, leve in podobne zveri. Zaman tudi afriško prebivalstvo. Pri nas zore nekatere vrste sadja kakršne- ga ni nikjer drugod. Prav tako rastejo mnoga drevesa in cveto številne cvetlice, povsem edinstvenih vrst. Tod so še pred ne- davnim živele največje ptice, kar jih je svet kdaj poznal. Od krempljev do temena dvignjene glave so merile nad tri metre. Bile so mnogo večje od njim sorodnih nojev. V prirodopisnem , muzeju v Tananarivi hranijo še v celoti ohranjena okostja in njihova jajca.« »O teh pticah sem že slišal,« je dejal Vinko. »Baje uporab- ljajo ljudje njihova jajca, ki jih še vedno kje odkopi jejo, name- sto sodčkov in vrčev.« \ »Točno, je pripomnil knez. »Vanje je mogoče spraviti do pet litrov tekočine. Ustno sporočilo se velikanov še dobro spo- minja, kar dokazuje, da ni tako dolgo tega, kar so jih ljudje zaradi njihovega mesa do zadnjega pokončali. Tam, kjer so nekoč tekale, se pasejo zdaj milijoni goved. Govedoreja je po- stala glavna veja madagaskarskega gospodarstva. »Kljub temu je gospodarstva malo,« je menil Vinko. 78 »Komaj šest ljudi na štirijaški kilometer,« je pritrdil knez. »Zato so otroci pri nas najdragocenejša dota. Preproste mladen- ke ne najdejo ženina, če ne rode pred zakonom vsaj enega ali več otrok.« »Otroci kot dota?« se je začudil Vinko. »In so ženini s tem zadovoljni?« »Zadovoljni in tuje otroke sprejemajo z enako ljubeznijo kakor svoje. Očetovstvo ni pomembno. Nekoč je bilo tako pri pri vseh Malgaših, razen pri plemstvu, zdaj se pod vplivi evrop- ske civilizacije položaj spreminja in po mestih ni nič več dru- gače kakor v Evropi. Tudi pogrinjanje odej izginja.« »Pogrinjanje odej?« je radovedno vprašal Vinko. »Vedel sem, da ne boš razumel,« je rekel knez in se zasme- jal. »Tudi to je madagaskarska posebnost. Tod ni bilo v navadi, da bi samo mladeniči ponujali dekletom svojo ljubezen. Tudi dekleta so imela pravico povedati mladeniču, da jim ugaja. Za to niso bile potrebne besede. Zadostovalo je, da so razprostrla ob samotnem srečanju po tleh svojo volneno"~odejo, s katero so se ogrinjali moški in ženske kakor Španci in Indijanci v Kordiljerah, pa je bilo vse povedano. Ce je mladeniču dekle ugajalo, je prisedel. Enako je storila mladenka, če je mladenič razgrnil svojo odejo. Zdaj se to še redkogdaj dogodi. Najčešće pri Sakalavih, ki so drugorodna in drugopoltna madagaskarska manjšina, potomci nekoč sem priseljenih Papuancev.« Vlak je medtem sopihal preko strmega pobočja in se meter za metrom dvigal. Daleč spodaj je (Tstalo pristaniško mesto in vedno dalje in dalje se je širilo na vzhod morje proti otočju Reunion in Saint Maurice. Potem si je vlak utrl pot skozi so- tesko proti Imerinski planoti in razgled je izginil. Podnebje se je spreminjalo. Sonce rA bilo nič več tako pekoče kakor spodaj ob morju. Ko so proti večeru drveli čez planoto proti Tanana- rivi, je vel od zahoda osvežujoč veter. Ko so prispeli na tananarivsko postajo, je sonce že zašlo nekje tam daleč za vzhodnoafriško obalo. Mesto je žarelo v razsvetljavi uličnih svetilk in trgovskih izložb. Ulice so bile polne ljudi. Sem in tja so hiteli vozovi cestne železnice in se mešali med avtomobili. Vinku se je zazdelo, da je prišel iz ca- ratananskih pragozdov naravnost v Evropo. Ce ne bi videl sko- raj povsod samih Malgašev in malo Evropejcev, ne bi verjel, da je res na Madagaskarju. S postaje so se odpeljali v velik hotel v novem mestnem delu, kjer so najeli sobe in se preoblekli. Ko je Vinko čez čas potrkal na vrata Ranoine sobe in vstopil, je ves presenečen obstal. Zagledal jo je v elegantni evropski večerni obleki. Tako je stala zdaj prvič pred njim kot mladenka iz velikega moder- nega sveta in priznati si je moral, da je tako še dosti lepša. »Kako lepa, kako elegantna si!« je vzkliknil, jo srečen objel in poljubil. »Se čudiš?« je rekla. »Naročila sem jo brzojavno iz Tama- tave in pravkar so mi jo prinesli. Pariški kroj.« »Čudovito ti pristoja, ko da so jo po tebi ukrojili,« je vzkliknil. Ni se je mogel nagledati. Tudi knez je prišel iz svoje sobe v novi evropski obleki, in ko so čez nekaj minut stopili v restavracijo, so se gostje ozrli 79 po elegantni mladi dami. Zaman so se vpraševali, od kod mal- ga|ka lepotica, ki je v Tamatavi še nikoli niso videli. Vinko je brž opazil zanimanje, ki ga je Ranoa vzbudila med Malgaši in Francozi. Naslednjega dne so se zglasili na policijskem komisariatu, ki je bil o ropu že obveščen iz Tamatave. Komisar jih je sprejel z neljubim a točnim obvestilom, da sta dva izmed njih, Charles de Chantier in Catharine Faiseur, že pred osmimi dnevi odle- tela z letalom v Lorenzo San Marcos v glavno mesto Portugal- ske kolonije Mozambik v jugovzhodni Afriki, kamor sta po brzojavnem poročilu tamkajšnje policije tudi prispela. Sled je bila vzpostavljena, zločinca pa sta imela osem dni prednosti pred zasledovanjem in sta bila lahko že daleč proč. Kar je kneza, Vinka in Ranoo najbolj presenetilo, je pa bil odlet le dveh, brez tretjega. O njem niso na komisariatu nič vedeli. »Vse kaže,« je dejal komisar, »da je še tu ali da je zapustil otok po drugačni poti. Odredil bom zasledovanje. Najbolje bo, da počakate na uspeh ali neuspeh. Medtem utegnemo dobiti tudi še nove vesti iz Lorenza San Marcosa.« Morali so se vdati. Drugega ni kazalo. Odšli so. Krenili so v staro mesto na griču, na katerem stoji dvor nekdanjih ma- dagaskarskih vladarjev, spremenjen zdaj v muzej. »Od tu so vladali moji sorodniki otoku, dokler niso Fran- cozi z zvijačo odpeljali zadnje cesarice na otok Reunion, kjer je umrla od hrepenenja po svoji domovini, katero ni nikoli več videla,« je dejal knez. »Dejali ste, da so jo odpeljali z zvijačo?« je rekel Vinko. »Na nenavadno pretkan in originalen način,« je pričel pri- povedovati knez. »Cčsarica je priredila poveljniku francoskega vojnega ladjevja in njegovim častnikom sprejem na dvoru. Da bi obisk vrnili, so jo povabili na sprejem na .svoji poveljniški ladji, zasidrani pred Tamatavo. Dvorjani so jo pred obiskom sicer svarili, dejala pa je, da bi pomenila odklonitev nevljud- nost in strahopetnost. Francozi so razšii;'ili sicer drugo verzijo. Dejali so, da se je cesarica zaljubila v nekega mladega fran- coskega častnika in se zato ni zmenila za svarila. Da bi ga spet videla, je odšla v Tamatave in na poveljniško ladjo, kjer so ji priredili vladarski sprejem in slavnostno večerjo. Toda med ve- čerjo jc ladja dvignila sidra in odplula proti Reunionu. Cesa-^ rica -se je sredi gostije in sviranja mornariške godbe prepozno zavedela, kaj se dogaja. IMjene spremljevalce so polovili in jih zaprli v kabine. Nihče ji ni mogel pomagati.« »Pa se Francozom zaradi tega nihče ni uprl?« je hotel ve- deti Vinko. »Brž po odhodu admiralske ladje so se Francozi izkrcali, prevzeli oblast v Tamatavi in pripravili pohod na Tananarivo. Cesarično vojsko, ki ni bila številna, je prjhod Francozov tako presenetil, da .«») .se komaj šibko postavili v bran. Bili so pre- magani, in Madagaskar je postal francoska kolonija. To je ostal kljub v.scm našim poznejšim uporom.« Po ogledu zgodovinskega, so si ogledali prirodopisni muzej, kjer so videli okostja izumrlih velikanskih sorodnikov afriških nojev in njihova jajca ter zanimivo ostalo madagaskarsko ži- \'alstvo. 80 Zamišljena v madagaskarsko preteklost sta stopila knez in Ranoa ob vračanju v novo mesto po ojfkih in krivenčastih ulicah starega, Vinko pa je z zanimanjem opazoval hiše in lju- di, saj mu je bilo vse novo in nadvse zanimivo. Želel je spozna- ti več ko mogoče ta zgodovinski kraj in knezovo rojstno mesto. Na živilskem trgu je občudoval svojevrstno sadje, povrtnino in druge pridelke ter domačine, ki so blago prodajali. Ko pa so Ziivili okrog vogla v neko posebno ozko ulico, se je skoraj do- besedno zaletel vanje dolgin z brazgotino.. Vinko ga je v tre- nutku spoznal in zgrabil. Bil je Joao Gallas. Možak jc bil tako osupel, da je popolnoma pozabil na ob- rambo in beg. Šele čez trenutek jc z bli.škovito naglico segel v žep po pištolo, toda knez je bil hitrejši. Izvil mu jo je iz roke in jo nameril nanj. »Ne gani se, če ti je življenje ljubo!« mu je zaklical VinKo. »In ne vzbujaj pozornosti, sicer prikličeš policijo!« Vinkove besede so Gallasa razorožile. Ker se je zavedel, da bi bil zdaj vsak pobeg iz Tananarive in z Madagaskarja ne- mogoč, se mu jc v glavi zablisnila misel, da bi ga prav ti oro- pani ljudje mogli rešiti. »Pristajam,« je dejal, »vendar samo pod pogojem, da me ne izročite policiji. V zameno vam bom pomagal izslediti Paula in Jeanne.« »Velja!« je rekel Vinko. »Ne izročimo te, čc poveš kje bi ju našli.« »Stopimo v kak odročen lokal,« je predložil Gallas. »Na ulici se ne moremo pogovoriti.« Brez nadaljnjih besed so poiskali gostilnico, ki je bila ob tem času prnzna, in sedli v temačen kot. »Izroči orožje, kolikor ga še imaš!« mu je ukazal Vinko. »Kar ste mi vzeli, je bilo edino,« je dejal. »Lahko mi pre- išče te žepe.« Vinko mu je verjel, vendar ga je za vsak primer pretipal. Našel ni nič. Gallas ni lagal. »Kam sta izginila Paul in Jeanne?« ga je vprašal in mu ostro pogledal v oči. »Povenal bom kolikor vem,« je rekel Gallas,'»prej pa vam moram povedati, da^sem sam prav tako oropan kakor ste vi.« »Oropan?« .so se začudili hkrati vsi trije. »Landcc me je osleparil za svoj delež plena,« je povedal in surovo preklel svojega zločinskega tovariša. »In to ni prvič. Ko smo prispeli v Tananarivo, je bilo prvo, da je Landcc vnovčil nekaj draguljev, da nam ne bi zmanjkalo denarja za nadaljnji beg. Meni je dal le malenkost, da ne bi ostal brez vsega. Dome- nili smo se, da odpotujemo v Majungo, kjer najemamo primer- no tovorno barko brez radijskifi naprav in se prepeljemo čez Mozambiški preliv, kjer se izkrcamo v varnem manjšem obal- nem kraju, od koder bi nadaljevali pot v afriško notranjost. Že na ladji, s katero smo prispeli v Tamatave, smo zamenjali stare dokumente z novimi. Tako smo .se čutili krite.« »Spremenili ste se v Charlesa de Chantiera, Catherine Fa- iscr in Pierra Chardona,« je dejal Vinko. ' Galhis se je zdrznil in prebledel. tRTVE PROMETA AVTO POD VLAK Pred dnevi se je pripetila prometna r»e- sreća s smrtnim izidom na nezavarova- nem železniškem prelazu v Paki pri Ve- lenju. Voznik Osebnega avtomobila tli 36-23 Jože Zaje iz Velenja, je pripe- jal iz Velenja proti Paki in zavozil na nezavarovan železniški prelaz, v času, ko je iz Dravograda pripeljal motorni vlak. Vlak je zadel avtomobil in ga vlekel 48 metrov po progi. Voznik Zaje je obležal 4 metre vstran od kraja trčenja s hudimi poškodbami, zaradi katerih je umrl. Ško- de je na vozilu za 400.000 dinarjev. VOZIL PO SREDINI CESTE Na cesti v Lučah, se je minulo nedeljo pripetila težja prometna nesreča, ko sta na nepreglednem ovinku trčila osebna avtomobila CE 77-56, ki ga je upravljal Zlatko Praprotnik z Družmirja pri Šošta- nju in osebni avtomobil LJ 242-45, ki ga je vozil ing. Dušan Ilajs iz Jarš pri Ljubljani. Slednji je na ovinek privozii po sredini ceste. Pri trčenju sta bili po^ škodovani sopotnici Anica Stojan in Bre- da Flajs, lažje poškodovan je bil tudi Praprotnik. Na obeh vozilih je za 350.000 dinarjev škode. SMRTNA NESREČA PEŠCA NA PRELAZU Preteklo soboto se je v nočnih urah pripetila težka prometna nesreča, ko je tovorni vlak do smrti povozil pešca Anto- na Kerenca iz Konjskega pri Boštanju. Pešec je prečkal železniško progo pri Savski šoli v Sevnici na prelazu kljub temu, da so bile zapornice spuščene. Lo- komotiva je ponesrečencu odrezala glavo! ZAVOZIL S CESTE Na cesti H. reda v Soteski pri Mozirju se je pripetila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila CE 58-20, Pinoza tortin iz Velenja zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom in za- vozil s ceite po strmem bregu proti reki Savinji. Pri tem se je zaletel v dvoje dre- ves ter obstal šele pri drugem. V avto- mobilu so bili poleg voznika še trije so- potniki,, ki k sreči niso bili poškodovani. Škoda na vozilu je ocenjena na 200 tisoč ainarjev. VINJEN KOLESAR POVZROČIL TEŽKO NESREČO Pred kamnolomom v Veliki Pirešici na cesti proti Velenju je v nočnem šasu. prišlo do težje prometne nesreče, ko je Jože Aljaž iz Velenja izogibal vinjenemu kolesarju Francu Obrezu in pri tem podrl drugega vinjenega kolesarja Franca Hum- skega, iz Pirešice, k je iz nasprotne sme- ri pripeljal brez luči. Pri trčenju je ko- lesar utrpel hude poškodbe po glavi. Prepeljali so ga v celjsko bolniš.ico. POVOZIL VINJENEGA PEŠCA V Krški vasi se je pripetila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomo- bia CE 61-96 Ivan Račič iz Krškega ne- nadoma opazil na cesti vinjenega pešca Alojza Colariča doma iz Mrtvice. Kljub temu da je voznik zaviral, nesreče ni mogel preprečiti. Po trčenju je pešca vrglo preko pokrivala motorja na levo stran avtomobila. Pešec je pri tem utrpel Zlom leve noge v glež.iju, na avtomobilu pa je za 100 tisoč dinarjev škode. Pešca stL.prcpeljali v novomeško bolnišnico. PADEL VINJEN MOPEDIST Na cesti II. reda pred šlrosmayerjevimi domom v Rogaški Slatini se je zaradi vinjenosti prevrnil z mopedom in se pri tem težje telesno poškodoval (zlomil si je več reber in ramo) Jože Jagodic iz Teka- čevega pri Rogaški Slatini. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so mu od- vzeli tudi- Kri za preiskavo. ZAVOZILA V JAREK Pri zavijanju s ceste prvega reda na pokopališče v Žalcu je voznica osebnega avlomobila LJ 21-76 Drolenik Marta ■ iz Celja zaradi neizkušenosti in prevelike hitrosti z vozilom zdrsnila z mostu v dva in pol metrai globok jarek. Avtomobil se\je prevr.iil na streho in se nato po- stavil nazaj na kolesa. Voznica si je po- škodovala levo koleno, sopotnik, lastnik avtomobila Franc Pesan iz Ljubljane pa si je poškodoval levo ramo. Po nuđeni zdravnišiti pomoči v celjski bolnišnici, kamor so ju po nesreči prepeljali, so ju odpustil domov. Na avtomobilu je za 400 tisoč dinarjev škode. ZAPELJAL SE JE V SAVINJO ' Na cesti med Solčavo in Logarsko do- lino je voznik osel)nega avtomobila LI 9i-02 Marjan Aljaž iz Kamnika na desnem zavoju zapeljal s ceste in se prevrnil v icko Savinjo. Pri nesreči je bil hudo te- lesno poškodovan sopotnik Franc Balan- tič iz Stranja pri Kamniku. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Na avtomobilu je za 500 tisoč dinarjev škode. SAMOVOLJNO VZEL TOVORNI AVTO Pred dnevi je v .ločnih urah AVGUST ZUPET, delavec podjetja Krka v Breži- cah samovoljno vzel tovorni avtomobil znamke TAM CE 54-99 last zgoraj nave- denega podjetja in se z njim vozil. Pri vasi Impolca je zavozil s ceste in se z vozilom prevrnil po nasipu 23 metrov pod .cestišče. Z njim se je vozil tudi IVA.V BAKALIC iz Brežic. Po nesreči sta oba pobegnila v neznano ismer. Na ^vtomobi- . lu je škoda ocenjena na 300 tisoč dinar- jev. Ob istem času je VERHOVNIK ALOJZ iz Raven pri Šoštanju samovoljno vzel moped Ludviku Ledineku, mi.ierju vodne skupnosti v Velenju ter se z mopedom vozil po okoliških cestah. Zaradi vinje- nosti in neizkušenosti je padel in se hudo poškodoval po glavi. Na mopedu je za 40 tisoč dinarjev škode. V zadnjem obdobju je na področju nek danjega celjskega okraja bilo več podob- nih primerov, da so posamezniki samo- voljno vzeli tuja vozila, in jih med upo- rabo poškodovali. Poleg tega da nova do- ločila Kazenskega zakonika predvidevajo za taka dejanja stroge kazni do petih let zapora, bi tu posebej še nalgasili nevar- nost, ki jo takšni vozniki povzročajo ostalim koristnikom cest in občanom. POJASNILO V zvezi z poobjavo prvega procesa proti vojnim zločincem v Celju v prejšnji številki nam je tov. Golob Karel poslal sledeče spo- ročilo: »Kot naročnik vašega lista sem v prejš- nji številki prebral, da je bil Golob Karel, brez navedbe bivališča, gestapovce in*narod:ii izdajalec. Ker ftnam isto ime, sem prizadet, zahtevam, da to stvar pojasnite. Golob Karel, naveden v omenjenem članku, je bil iz Ga- berja, medtćm ko stanujem jaz v Trnovem«. Upamo, da je s tem stvar pojasnjena; TEMELJNI ZAKON O VAllNOSTI PROMETA NA JAVNIH CESTAH VAŽNE SPREMEMBE V prejšnjih sestavkih smo želeli opozoriti vse koristnike cest na spremembe in na nova dolo- čila, ki urejujejo promet na javnih cestah, da bi prispevali k večji varnosti. Po temeljnem zakonu o varnosti prometa na javnih cestah so tudi organizacije in organi, ki skrbe za ureditev cest, dolžni postaviti pro- metne znake zlasti na javnih cestah, kjer so nevarna mesta: ovinki, kri- žišča, zožitve in podobno. Prav tako pa tudi oznake, ki predpisujejo pre- poved ali omejitve. Člen 99 pravi: organizacije ali or- gani, ki postavljajo prometne znake, morajo udeležencem v prometu po- vrniti škodo, ki nastane zaradi tega, ker na cesti ni bil postavljen dolo- čen znak za nevarnost, ali če je bil nepravilno postavljen. Ob koncu bi navedli še člen, ki prepoveduje uporabo vozil, ki pov- zročajo prevelik ropot in odvečen hrup. Najvišjo mejo tega hrupa predpisuje Zvezni .sekretar za notra- nje zadeve. Občinske skupščine lah- ko predpišejo posebne ukrejDC, s ka- terimi se v naselju preprečuje odve- čen hrup v prometu. S tem smo naše bralce opozorili na splošne določbe novega zakona^ na temeljna prometna pravila o od- govornosti delovnih organizacij, voz- nikov, kolesarjev in pešcev, uživa- nje alkohola in preprečevanje ne- sreč, na pravilen način parki^'anja in vključevanja vozil v promet, na pogoje za delo voznikov in na po- sebne ukrepe za varnost prometa. Smrloa nesreča pri delu i*ri čiščenju odtočncfja kanala, ki vodi i/. Tovarne emajlirane posode v reko Vof,dajno. se je smrtno poiicsrt^čil ALOJZ KHAj- ŠKK, delovodja zidarskcfja do- ma i/ -Zadobrove pri Celju. Krajšck je plez<'l v kanal, da bi. ugotovil, kje je zainašen, pri tem sv. pa ni zavaroval s plinsko mas- ki). Zaradi prevelike koncentra- cije strii|)enh plinov je kmalu iz- friihil zavest in padel v jašek, kjer fra je voda odplavila proti strupi v notranjost kanala. Za njim je takoj skočil OTON RA- CECiC, vodja gradbene službe z namenom, da bi ga rešil. Tudi on je bil brez maske, k sreči so to prisotni delavci opazili in ga še pravočasno potegnili iz jaška. Kasneje so potegnili iz jaška tudi ponesrečenga Krajš- ka, vendar je bil že mrtev. DVE LETI IN POL za goljufije Kemala Karabegovića SODNIŠKI SENAT CELJSKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA JE PRED DNEVI OBSODIL KEMALA KAR.4BEGOVIC.\ IZ MAGALJA, KI JE OD NAIVNIH LJUDI PRIGOUUFAL DENAR ZA LAŽNE USLUGE. ■ Kemal Karabegovič je bil že v zaporu pol- drugo leto, kljub temu po prihodu iz zapora ni naSčl poti do poštenega dela. O njegovem nećednem delu smo v našem časopisu že pred dnevi pisali, ko so preiskovalni organi ugotavljali, na katerih področjih je počel isvoje goljufije. V času, ko je bU v zaporu, je spoznal razne zapornike, tako tudi Dobni- ka. Ko je prišel iz zapora, je napisal njego- vim domačim v Grobelno pismo z obljubami, da ima dobre zveze in da bi s primernim zneskom lahko spravil Dobnika iz zapora. Domačini so mu nasedli ter mu zbrali 7U tisoč dinarjev, ki jih je karabegovič seveda zapravil. Ko je denar zapravil, se je "še sam podal v Grobelno in izmamiJ novih 70 tisoč dinarjev. Isti prijem je uporabil tudi pri Kri- stini Suhadolnikovi iz Ljubljane, ko ji je ob- ljubljal, da bo preko svojh zvez izposloval, da bodo njenega moža predčasno izpustili iz zapora. Za to uslugo mu je izročila 35 tisoč dinarjev. Poleg tega, da je lahko »spravljal ljudi iz zaporov«, je preskrboval proti nagradi ceio razna spričevala In vozniška dovoljenja. Od Hasana Sahdaha iz Zenice je izvabil 50 tisoč dinarjev z objubo, da mu kot trgovski potnik priskrbi delo v Ljubljani in vozniško govo- IJenje C kategorje. Za iste obljube je dohil od Imširoviča 4(1.000 dinarjev; za spričevalo o končani srednji medicinski šoli, ki ga je obljubil širlču, 50.000; od Mehmeda Velagiča Iz Travnika si je »izposodil« za dva dni 60.000, v Zagrebu pa ie vzel kovček z obleko v vred- nosti 80.000 dinarjev. Kot smo že povedali, je bil Karabegovič že poldrugo leto v zaporu, vendar je po pri- hodu iz njega zašel znova na nepoštena pota. Za navedene goljufije in kazniva dejanja Ra je sodniški senat celjskega okrožnega sodišča obsodil na dve leti in pol strogega zapora. SMRT OB »PUŠELJŠANKU« POJASNJENA UBIL GA JE PRIJATELJ o tragičnem dogodku, ki se je pripetil enajstega aprila ponoči pred hišo FRANCA DOBOCNIKA iz Ko- roške vasi nad Zrečami, in v kate- rem je bil zaboden devetnajstletni BRANKO BRDNIK, ki je kmalu umrl, smo že pisali. . Tistega dne, bila je nedelja, je Franc Dobočnik na pobudo svoje že- ne ANGELE organiziral vinotoč, ki so se ga udeležili mladi fantje in dekleta iz okoliških krajev. V poz- nih večernih urah, ko je petnajst fantov in šest deklet popilo sto lit- rov slabega vina, ki ga je Dobočnik prodajal, so vinjeni fantje začeli po- grevati stare spore ter se začeli pre- tepati. Okrog devete ure so se dek- leta poslovila, nekai fantov jih je spremljalo. Med ntirni ie bi! tudi Branko Brdnik. Nekateri fantje so se vrnili. Družba je bila od preobilne pija- če glasna in prepirljiva. Kmahi po vrnitvi fantov, ki so spremljali de- kleta, je eden od prisotnih,' .Marin- šek, poklical Albina Višnarja, da bi zunaj razčistila neke razprtije. Za njima so odšli ven še drugi, nastal ie pretep, v katerem so sodelovali se ostali. Bf-dnik, ki je odšel za pre- pirljivci, je potegnil pištolo in en- krat ustrelil. Višnar je začel bežati. Za njim je tekel Brdnik. Med potjo ga je Višnar počakal ter ga z nožern zabodel v prsni koš. Ubod je bil smrtonosen, saj je Brdniku rezilo prerezalo pljučno arterijo, zaradi česar je kmalu izkrvavel. Po tragičnem dogodku, ki se je zgodil ponoči in v katerem je sode- lovalo več mladih fantov, ki so vsr tajili sodelovanje, ali pa se zaradi pijanosti niso dogodkov spominjali, je bilo preiskovalnim organom otež- kočeno o.svetljevanje dogodkov. Končno so pred dnevi osvetlili tra- gičen primer in ugotovili, da ga je zabodel Višnar, ki je dolgo časa tar jil in zavračal krivdo na tovariše. —ez ZARADI NESTROKOVNOSTI SMRTNA NESREČA Pred dnevi se je v Loki pri Žusmu smrtno ponesrečil z električnim to- kom ERNEST ŠKORNIK, doma iz Loke. Imenovani je v večernih urah napeljeval električno žico iz stano- vanjske hiše v hlev, ki je oddaljen 10 metrov od hiše. Pri montiranju žarnice se je po- kojnik prijel za kovinasti obroček, ki ni bil pravilno izoliran. Električni tok ga je tako močno stresel, da je padel v gnojno jamo. Ponesrečencu sta takoj priskočila na pomoč Franc Penič in oče ponesrečenca, vendar je bila njuna pomoč brezuspešna. Na cesto I. reda pri odcepu ceste proti bolnici Novo Celje je voznica mopeda IVANKA FONDA iz Grajske vasi pripeljala s stranske ceste, ne da bi se prepričala, če je ta prosta, oziroma ni upoštevala predno- sti voznika osebnega avtomobila CE 17-40 Ivana Terglava. Prišlo je do trčenja. Mopedistka je utrpela težje telesne poškodbe, nezavestno so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Posnetek prikazuje avtomobil nekaj tre- nutkov za tem, ko je prišlo do tičenja. Končno so tudi v Celju začeli z beljenjem prehodov za pešce. S tem bodo vsaj ne- koliko olajšali peščevo hojo čez ceSte, kjer je iz dneva v dan vse intenzivnejši promet, kljub temu, da se glavna sezona še niti ni začela. Posnetek prikazuje delavca pri barvanju prehoda pred Stanetovo ulico, kjer pešci prečkajo ceste med šviganjem avtomobilov. Foto: J. Sever 2 UKRADENI Nekega dne se je pojavil v Cari- gradu razcapan Anglež, star okoli osemindvajset let. Pripotoval je na tankerju, ki je plul iz Hamburga v Črno morje. Za vožnjo ni plačal niti penija, prvič'zato, ker ga ni imel, drugič pa zato, ker ga je ka- pitan poznal še iz tistih časov, ko se mu ni bilo treba prevažati vbo- gajme po tovornih parnikih, saj je bil prvi reporter velikega časopis- nega podjetja. To sijajno službo je bil izgubil čisto po neumnem; bil je še mlad in ni vedel, da je bolje deliti posteljo svoje ljubice z dru- gimi, kot pa umreti od gladu. Ko je nekega dne odkril, da ga Mary vara, je pobesnel. Usoda te Mary sicer nima nobene zveze z dogod- ki^o katerih bomo govorili, vendar bi bila verjetno naša zgodba precej drugačna, če bi reporter Bili iz lju- bosumnosti ne segel po revolverju in ranil poleg Marv še njenega no- vega ljubimca in dva druga kujo- na, ki sta se zabavala v njuni druž- bi. Šef redakcije, kjer je bil mladi razboritež zaposlen, je bil trezen, suhoparen gospod in ni kazal niti najmanjšega smisla za poskus svo- jega reporterja, ki je hotel z last- nimi doživljaji polniti stolpce svo- je rubrike. Tako je Bili izgubil čed- no službo, ker pa se ni naučil ni- česar drugega kot pisanja za časni- ke, je pričel počasi propadati; po škandalu z Mary ga namreč ni ho- tela zaposliti nobena časopisna re- dakcija. Delal ni nič, jedel pa tudi ne kaj dosti več. Posedal je po čaj- nicah in prebiral časopise. Mhogo je razmišljal in se tudi marsičesa domislil: Od svojih spoznanj se si- cer ni mogel najesti, vendar je ve- del, da so včasih dobre ideje več vredne kot dobre službe. In prav zato, ker se mu je v možganih za- blisnila imenitna ideja, je sklenil odpotovati v Carigrad. Prostori »Egipčanske banke« v Carigradu res niso bili razkošno opremljeni, imeli pa so okenca, skozi katera je prihajal denar, ki ga je Billiju primanjkovalo. Takoj, ko je pripotoval v Cari- grad, se je postavil pred enega teh okenc. Seveda ni imel niti kredit- nega pisma, niti čeka, niti valute. Od uradnika ni hotel denarja. Po- vedal mu je le, da bi rad govoril z direktorjem banke, z efendijem Šahan bejem. Blagajnik in knjigo- vodja sta se tej nameri vljudno uprla. Cisto nemogoče se jima zdelo, da bi tako velik gospod, ka- kršen je bil Šaban bej, Abas Hel- mi jev zaupnik, govoril z razcapan- cem Billijeve sorte. Toda Bili se ni dal tako zlepa ugnati. Ko je oba trdobučneža nekaj časa brezuspeš- no prepričeval, je iztrgal iz belcž- nice list papirja, napisal nanj neko ime in naročil blagajniku, naj ga nemudoma odda Saban beju z na- ročilom, da mu ga pošilja človek, ki je prišel iz Londona s pozdravi od gospoda, čigar ime je bilo napi- sano na listku. Sicer se je Bili zla- gal, a Šaban bej ga je kljub temu — ali pa ravno zaradi tega — takoj sprejel. Uslužbenci so od začude- nja pozabili zapreti usta. Pri Šabatf beju je ostal Bili več kot dve uri, poleg tega je Šaban bej riaročil celo pijačo zase in za svojega gosta. Začudenje je doseg- lo višek, ko je prišel Bili iz šefo- vega kabineta s čekom za petdeset angleških funtov, ki so mu jih ne- mudoma izplačali. Ko se je temeljito najedel, je od- šel v hotel »Tokatlian« in najel eno najboljših sob;\naročil je šampanj- ca in poslal po brivca. Zvečer je odšel iz hotela tako malo podoben Billu, ki je popol- dne prišel vanj, da so se mu nata- karji spoštljivo priklonili, vratar pa, ki ga je še pred štirimi urami vzvišeno meril s pogledi, ni našel dovolj spoštljivih besed, da bi mu dopovedal, kako. zelo mu je na uslugo. Zvečer se je mister Bili odpravil proti pristanišču, kjer je imel na Abas Helmijevi jahti sestanek s Šaban bejem. Takoj ko je splezal s čolna na palubo, je jahta vzdigni- la sidro in odplula. Abas Helmi je bival na bližnjem otoku v vili, obdani s parkom, kjer je mrgolelo stražarjev in velikih dresiranih psov. Abas Helmi je do- bro vedel, da mu visijo Britanci na petah in da mu Intelligence Servi- ce ljubeznivo posveča kar se da ve- liko pozornost. Kamorkoli je od- plul na svoji jahti, so ga vedno spremljale angleške vojne ladje, na kopnem pa britanski vohljači. Tu- di Billov prihod V- »Egipčansko banko« ni ušel očem. angleških agentov. Zesledovali so ga na vsa- kem koraku. AHMED VZGOJA RADOVEDNOST- POZITIVNA LASTNOST? Če imate radovednega otroka, prav gotovo veste, kakšna mora je lahko ta radovednost. Vprašanja, večna vprašanja, tako da človek vča- sih prav zares ne ve več, kaj naj otroku odgovori. Da je otrok v do- ločenem razdobju svojega življenja radoveden, je razumljivo. Spoznava svoje okolje in se zanima za vse, kar mu je novo. Toda ta radoved- nost je nekaj drugega od pretirava- nja, ki je marsikdaj zelo indiskret- no, za otroka pa na vsak način škod- ljivo. Da bi otroka odvadili teh raz- vad, potrebujemo trdno voljo in ve- liko odločnosti. Oko na ključavnici, uho, prislonjeno na vrata, brskanje po mamini torbici, neupoštevanje tajnosti pošte, špijonaže za starej- šo sestro — to je radovednost, ki je pri otroku ne smemo trpeti. Takšno početje namreč žali osebnost dru- gt-ga. Otrokovo radovednost je zato tre- ba usmerjati na kakšen bobi ali kaj podobnega; skratka na tisto, kar otroka najbolj zanima. Že mnogi ra- dovedni otroci so kasneje postali iz- redno dobri arheologi, bibliotekar- ji ali ljudje drugih poklicev, kjer sta radovednost in iznajdljivost nuj- ni. Radovedni otroci imajo ponava- di lepe zbirke zanimivih knjig, radi gledajo dokumentarne filme, radi potujejo, obiskujejo stare zgradbe itd. Kot vidimo, radovednost ni samo slaba lastnost, če bi starši to otro- kovo nagnjenje j^rav usmerjali, bi se kaj lahko razvila v dragoceno in plodno kvaliteto. v ZADNJI ŠTEVILKI ...MANEKENA« NAJDEMO ŽE NEKAJ PRAKTIČNIH MO- DELOV ZA TOPLE POLETNE DNI. lA DVODELNA OBLEKA, KI JO LAHKO SESIJEMO IZ PLATNA, POPELINA ALI KAKEGA DRUGEGA ENOBARVNEGA BLAGA JE IZRAZITO ŠPORTNA IN BO ZA POČITNIŠKE DNI ZELO PRIMERNA. Ce se znojijo noge Znojen je nog je zdaj na pomlad že kar redna nadloga. To nerodnost lahko odpravimo samo /. jednim kopanjem nog. Umivate jih vsaj vsak večer, če pa se vam noge z.iojijo tudi po/imi — jih kopajte dvakrat na dan z mlačno vodo in milom. Po umivanju noge dobro obrišite in jih posipajte s smukcem. Na vsak način je dobro tudi to, da nosite vedno s\'eže nogavice iz sintetičnih vlaken z bombaž.iimi. Najstarejši otrok v druži ni . O položaju najstarejšega otroka v družini je skoraj toliko mišljenj, kolikor je ljudi. Ce pa bi o tem povprašali takega otroka, bi vam prav gotovo zelo iskreno povedal, da se po- čuti močnejši in razumnejši od svojih bratov in sestra, hkrati pa bi verjetno dodal, da ni Vedno zabavno biti najstarejši. »Mama vedno '»nmo od mene zahteva, da ji pomagam.« Mlajši otroci pa menijo ravno nasprotno — najstarejši ima priviligiran položaj. Po navadi je naj,starejši otrok bitje, ki jc prišlo v družino v prvih mesecih ali letih za- kona; rodil se je v žaru nove ljubezni, mla- dosti in poleta; starši so ga pričakovali z ne- strpnostjo mladega zakonskega para, ki si ^sak dan trdneje plete svoje gnezdo. Ta prvo fojenec bo starše vedno spominjal na srečne, '^Pe dneve mlade ljubezni, na skupno odkri- vanje življenja, na navdušenja, radosti in Vjfnemirjenega materinstva in očetovstva. Po- S'i'dica vseh teh čustev je prav gotovo neko Posebno nagnjenje do najstarejšega otroka. *. njem je prav toliko ljubezni kot tudi skup- •^'h, nepozabnih spominov. nekaterih družinah jc to čustvo izrazito l^očno, pa Zato ustvarja do drugih otrok ne- koliko grob, manj ljubezniv odnos. Toda to samo izjeme. Rojstvo naslednjih otrok po- '^'Jdi po navadi nove skrbi, kopico dela in po- '"snjkanie časa. Razumljivo je zatorej, da Prenese mati del odgovornosti na najstarej- J''=ga otroka. Seveda pa pri tem ne sme osta- '• Ko' malo odrasejo tudi ostali otroci, je reba delo pravilno porazdeliti. Včasih so dolžnosti, ki jih starši namenijo [■^istarejšemu otroku, težke, ali pa jih je to- 'ko, da jih otrok zasovraži. Zaradi njih se »casih niti učiti ne more, kaj šele, da bi mu stalo dovolj časa za igranje. Prekinjajo ga "amreč najmanj po dvajsetkrat, tu r fiačin se otrok navadi »poveljevati« .""1 sam. Starši se zato morajo zavedati svo- ^ odgovornosti. Normalno je, da mati šte- 1^ 'ne družine poprosi svoje najstarejše otro- Qp pomoč, vedeti pa mora, da je delo za oke določen napor. Najstarejši naj bodo . ■ svoje delo nagrajeni, vendar z nagrado, ki Kr '^'^'"^^'"na njihovi starosti: z očetom lahko di w" na sprehod, lahko gledajo televizijo tu- je , '^^"o urico dlje kot ostali itd. Seveda pa L ireba vse to razložiti tudi mlajšim, da ne J^'' njih vzbudili Ijubosomnosti in zavisti. f/*8oja je stvar umerjenosti, pravičnosti, ''^ma in ljubezni — da, predvsem ljubezni! NA POMLAD SMO PO NAVADI V VELIKIH SKRBEH, KER NE VEMO, V KAJ BI OBLEKLI SVOJE OTROKE. PREDSTAVLJAMO VAM DVOJE PREPROSTIH, PA PRIKUP- NIH IDEJ, V KATERIH SE BODO MALE DEKLICE PRIJETNO POČUTILE. DOJENČEK v VROČINI Takoj, ko temperatura prekorači 22 stopinj, morajo mamice najstrož- je paziti, da ne bodo dojenčki iz- postavljeni preveliki vročini, saj je 22 stopinj že maksimalna tempera- tura zanje. Pozimi je treba počakati najmanj mesec dni, da lahko gre prvič izven varnega zavetja domov; drugače je poleti, ko ga mirne vesti odpeljite na sprehod že kar deseti dan — če je seveda zdrav. Najprej je potrebno premenjati čas sprehodov; najprimernejši bodo pred 11. in po i^. uri. Paziti morate, (la bodo malčki pokriti z strehico vozička, ker sončni žarki kaj radi preveč pokukajo na nežne obraz- ke; dojenčki naj preživijo sprehod v najhladnejših delih parka. V urah največje vročine naj bo dojenček v zračnem prostoru, obr- njenem proti severu, po možnosti z odprtimi okni in spuščenimi role- tami, da ga ne bi preveč močne svetloba oslepljevala; paziti pa je treba, da ne bo na prepihu. Ce so v našem kraju komarji, uporabljajte mrežo na oknih. Paziti morate, da soba ne bo umetno raz- svetljena, ker prav luč privablja komarje. Dojenček potrebuje v času velike vročine dosti tekočine, zato mu daj- te pogosto žličko naravne, preku- hanen in ohlajene vode; zamenjajte pomarančni sok z grozdnim, para- dižnikovim ter sokom bresk. Ce opa- zite, da z želodčkom ni vse v re- du, ne eksperimentirajte več. pač pa takoj poiščite nasvet zdravnika. Tudi v veliki vročini se otrok lah- ko prehladi, zato ne oblačite do- jenčkov v obleke, v katerih se pre- več potijo. Pripoi-očljiva je tudi platnena kapica, ki Vpija znoj in obenem varuje pred .sončnimi žarki. VSESTRANSKO KORISTNI C77r/5 Delong, šutdent iz Teksasa, je na razstavi znanstvenih dosežkov razstavil tri rastline, ki jih je sam vzgojil. Prva je — po besedah štu- denta — rasla v popolni tišini, dru- ga ob zvokih diskretne muzike, tret- ja pa ob ritmih in pesmih Beatlesov. Razumljivo je bila ta poslednja naj- večja in najlepše razvita! TO POT ZA SME Največ ponavadi res pišemo o iikuri za shujšanje«. Verjetno ne bi bilo napak, če bi se danes spomnili na one, ki bi za vsako ceno radi imeli nekaj kilogra- mov več. Nič ni hudega, če ste suhi, pa se dobro počutite. Če pa enkrat prične suhost vplivali na vaš si- cer normalni način življenja in dela, potem se takoj posvetujte z vaširn zdravnikom in najdite vaš način — osebni način za ode- belitev. Suhi, toda močni ljudje, ki pri- padajo družini, v kateri so tudi ostali člani suhi toda izredno zdravi, absorbujejo zadostno ko-, ličino hrane, včasih celo več kot nekateri debeli. Naravno, njihov nivo asimilacije je pove- čan; število kalorij, potrebnih, da bi pridobili kilogram teže je pri njih znatno večji kot pri debelih. Sistem prehrane mora vsebo- vati dnevno dodatek tisoč kalo- rjj. Na primer: 100 gr mesa, 2 jajci, pol litra mleka, 10 gr slad- korja za zajtrk. Med obroki lahko uživate tudi dobro osladkano mleko, pecivo, orehe, zdravila pa samo po zdravnikovem nasvetu. Mlada ženska, suha, brez mo- či, ki se hitro utrudi, s spušče- nim trebuhom, slabih mišic, ki takoj dobi vsako bolezen, ner- vozna, toda zelo aktivna, je člch. vek ki je privadil svoj organizem na zreducirano prehrano; pri njej je reguliran celo apetit. Priporočamo raznovrstno hra- no, okusno pripravljeno in aran- žirano, tri močne obroke dnevno — nikar naj ne je med obroki, ker bo sicer brez apetita za glav- ni obrok. Največ kalorij bo dal sladkor. Na primer: za zajtrk med ali marmelado, po kosilu in večerji pecivo, zjutraj pred zaj- trkom in zvečer pred spanjem velik kozarec vode ali sadnega soka s medom, sladkorjem — v eni besedi, vse tisto, kar je za- branjeno debelim. Precej naj po- je mastnega mesa, jajc, mleka, sira. Predvsem sir je zelo kori- sten; mleko z mnogimi kalorija- mi; sveža surova jajca, maslo, olje na solati, majoneza, ribe, je- di iz testa, sadje, najbogatejši so orehi, mandeljni, suho grozdje, sploh vso .suho sadje. Taki ljudje naj telovadijo, da si bodo povečali apetit. Ce ,pa imajo suhi ljudje prebavne teža- ve, jim priporočamo mnogo maj- hnih obrokov: petkrat do šest- krat dnevno, vendar v odrejenih urah. Kaloričnost hrane je po- trebno poviševati postopoma. Oni, ki poleg tega tudi apetita nimajo, naj opuščajo jedi, ki se jih hitro najejo: juhe, .suha zele- njava, jedi iz testa, pecivo itd. Dosti naj odpočivajo, toda pove- zano s telovadbo, umerjeno te- lovadbo — plavanjem, sprehaja- njem. KDO BI SI MISLIL Kava bo imela boljši okus in vonj, če jo boste mešali najprej na levo, potem pa na desno. Tako vsaj je ugotovil Henry Rushton, vscučiliški profesor iz Amerike, ki je ugotovil, da mešanje hrane samo v eno smer nima nobenega smisla. Neverjetna ugotovitev! HRUP SLABŠA SLUH V zadnjih nekaj letih se je pri nas močno zvišalo število delav- cev, ki se pritožujejo, da slabo slišijo. Ponavadi so to ljudje, ki so zaposleni na takih delovnih mestih, kjer je trušč stalni spre- mljevalec delovne operacije. Nji- hove tožbe sb upravičene, kajti dokazano je, da dolgotrajno vpli- vanje zvočnih dražljajev na sluš- ne organe, sča.soma škodljivo vpliva na njihove občutljive ce- lice. Najbolj so delovanju hrupa iz- postavljeni delavci, ki delajo v prostorih, kjer hrup presega moč 70. decibelov. To so delavci v ko- vačnicah, v motorski in mlinar- ski industriji itd. Vendar je za- nimivo, da na sluh bolj kot hrujJ vpliva cnakomernost zvokov. Po- sledica tega je, da se sluh po do- ločenem razdobju poslabša, ven- dar se to zgodi skoraj neopazno. Kasneje takemu človeku v uše- sih pogostokrat šumi, boli ga gla- va, postane razdražljiv, izgubi vo- ljo za delo itd. • Proti takemu hrupu se je treba organizirano boriti. Ker pa je to profesionalni problem, je treba najprej zaščiti delavce. Delavci, ki delajo na »hrupnih« delovnih mestih, bi morali redno hoditi na specialne preglede ušes, nosu in grla. S posebnim aparatom jim bo .specialist določil točno krivuljo sluha. Te preglede bi morali opraviti vsakih šest me- secev, sistematičnejše pa pri lju- deh, ki se na takih delovnih me- stih šele zaposlujejo. Ob vsem tem ima svoje dolžnosti še higi- ensko tehnična služba. Le ta bi morala namreč zagotoviti, da bi delavci, katerih sluh je ogrožen, pri delu redno nosili zaščitna sredstva, zlasti čepke, ki uho za- ščitijo pred zunanjim truščem in ga zmanjšajo za najmanj 30 de- cibelov. Kot najboljše zaščitno sred- stvo pa se jc izkazal — počitek. Zato bi bilo prav, če bi delavci na ogroženih delovnih mestih preživeli po osmih do desetih dneh dela 15 do 20 dni na dru- gem delovnem mestu — brez hrupa. Ta način je za skupnost seveda najdražji^ pokazal pa je tudi najboljše rezultate. Krvavi odsev dogorevajoče šole je medlel v nočnem nalivu. Savinja je naraščala in je ni bi- lo lahko prebresti — most pri Tebru pa je pre- trgal zvezo. Domačini in partizani so se poču- tili sproščeno in brez nevarnosti. Nedelja je s kristalno umitim ozračjem še olepšala gorski venec; fantje pa so se priprav- ljali na miting. Vsi so se zbrali sredi vasi. Ko- mandant je govorilo vojni, o tegobah, o žrtvah in o skorajšnji zmagi, koroški fantje pa so z borbenimi pesmimi dodali še pesem »Pojdem v rute«. Marsikatero oko se je orosilo. In Sol- čavani, trdni kmečki rodovi, so !»tali kot neo- majni narodnostni mejniki. Vsaka domač« be- seda je bila zdravilo in nikogar ni motil vonj požganine. Harmonika je ra,zgihala vse pri- sotne in tudi trpečim obrazom prerane gube. Vojna je bila daleč od njh. tako daleč kot že dolgo tega ne. čeprav so bili le mala drobcena trdnjavica svobode sredi širjav zemeljskega pekla. PRED DVAJSETIMI LETI JE NEMŠKI RAJH DOZiVEL ZADNJI DAN (NADALJEVANJE IN KONEC) j Ko sva prišla ven, je bilo vse \ tiho: na nebu ni bilo nobenega.' zavezniškega letala. Odšla sva vzdolž obale. Cez nekaj časa me je Donitz vprašal: »Katera ob- lika države se vam zdi najbolj- ša?« Molčal sem. Nismo še vedeli, da je Hitler mrtev. Sicer pa to tudi ni bilo važ- no. Vojna je bila dokončno izgub- ljena. Diinitz je rekel: »Čimprej moramo končati!« Okoli polnoči je prispel Himm- ler, da bi ponudil Diinitzu svoje sodelovanje. Dve uri sta se pogo- varjal za zaprtimi vrati. Donitz je odklonil. Naslednjega dne, 1. maja, smo dobili iz Berlina dva telegrama. Prvk se je glasil: »Testament je v veljavi...«, drugi pa se je pri- čel s stavkom: »Fiihrer včeraj ob 15..'50 umrl...« Ko je prišlo še sporočilo, v ka- terem je bil Goebbels oklican za rajhsklauclerja, je Diinitz že pre- vzel vlado v svoje roke in je spo- ročh) ignoriral. Donitz je po- oblastil Friedburga, naj naveže stike z Montgomer.yjem. Kmalu potem smo se preselili v Fleusburg, poslednji sedež nem- ške vlade. Dva dni pozneje je bi- lo tudi za nas vojne konec. Četr- tega maja ob 18.50 je podpisal ad- miral Friedburg, v Moutgomery- jevem šotoru pri Liineburgu del- no kapitulacijo nemških čet na Holaiidskem. v severozahodni Nemčiji, v Schleswig-Holsteinu in na Danskem. Medtem je Donitz navezal stike tudi z Eiseuhovver- jem, hkrati pa tmeuoval nekakš- no »neomadeževano vlado« pod vodstvom Schweriuga vou Kor- sigka. Himmler, ki se nam je bil že prej prištulil, je cele dneve pose- dal po uradih »nove vlade«, sit- naril in nam ponujal »svoje uslu- ge«, vendar se zanj ni nihče zme- nil. Govoričil je nekaj o tem, da bodo zavezniki potrebovali nje- govo SS za vzdrževanje reda. Po- tem je na vsem lepem izginil. Pozneje smo zvedeli, da so ga za- vezniki na begu ujeli in da je v zadnjem trenutku pregriznil am- pulo s strupom. Medtem je Jodl odpotoval v Reims. Telegrafiral nam je, da vztraja Eisenhower na brezpogoj- ni popolni kapitulaciji. Sedmega maja je Jodl podpisal kapitulaci- jo vseh nemških čet »na suhem, v zraku in na vodi«. Situacija je postaal komična. Na nekaj hektarjih zemlje je namreč še vedno u radovala »vla- da«, ki je imela redno vsak dan svoje seje, »reševala« »nujne« za- deve in vzdrževala redne stike z britansko posadko Flensburga. Ta komedija je trajala dva ted- na. Potem smo morali najprej sneti zastavo. Hkrati so zavezniki are- tirali Keitla. Končno je prišlo po- velje, naj položimo orožje. To je bilo 13. maja, ko je kapitan Liith po neumnosti zgubil življe- nje. Ustrelila ga je nemška straža- ker se ni odzval njenemu pozivu, naj obstane. Salva nad njegovim grobom so bili poslednji streli, ki jih je spro- žila Wehrmacht. Potem so nas aretirali in od- peljali. Reicha je bilo konec. LEVO: »LUNEBURGRE HEIDE« JE PAČ EDEN IZMED KOŠČKOV ZEMLJE. KI SE GA NEMCI NE SPOMINJAJO RADL TAM JE NAMREČ 4. MAJA 1945 V MON 1- GOMERVJEVEM ŠOTORU PODPISAL AD.MIRAL VON FRIEDEBURG (BESED- NA IGRA, KI JO JE ZAIGRALO NA- KLJUČJE: IME POMENI: GRAD MIRU) PODPISAL »PRVO KAPITULACIJO DO- NITZOVE VLADE«. ZG0R.\J: ADMIRAL DONITZ S SVOJO »VLADO«, S SVOJIM VITEŠKIM KRIŽCEM IN S KOVČKOM V AMERl.šKEM LETALU NA POTI V IN- TERNACIJO V LUXEMBURG. FRANC ANDRENšEK IZ VINSKEGA VRHA: Ne mislim govorili o dobrih straneh CT, ki jih je veliko, pač pa raje o po- manjkljivosti, ki jih opažam. Zadnje ča- se v.se premalo pišete s šmarskega pod- ročja. Ob 20-letnici osvoboditve bi lahko veliko povedali o partizanskih krajih v šmarski občini, čeprav bi pisali z drob- nimi črkami. Mnoge bi zanimale zgodbe v nadaljevanjih iz druge svetovne vojne, npr. vojna v severni .Afriki, rast in pa- dec fašiztna v Italiji itd. Prostor za mla- de bralce vedno bolj krčite, medtem ko ste cele tri strani odmerili za različne reklame podjetij. »Radovedno malho« sem zadnjič komaj našel, zato je tudi mladih sode!avce\ \edno manj. Jaz bi .la vašem mestu razširil CT na 16 strani in ga po- dražil na 50 din, kar bi vsak zmogel. Po- leg »Radovedne malhe« bi morali uvrstiti še rubriko ».Mladi pišejo«, kamor bi pi- sali poleg pionirjev še ostali mladi ljudje. Sploh pa pogrešam literarne sestavke. Radčenkova je čisto utihnila. Najbrž je spet kriv nesrečen prostor v časopisu? Srednješolska mladina premalo pi.še! Vaši predlogi so lepi, toda trenutno jih ne moremo uresničiti. Prostor v CT je skopo odmerjen, finančna sredstva pa še bolj. Veste, mi bi radi reklamam pod- jetij odmerili še več prostora, ker to mo- ramo, če si hočemo poleg dotacij, ki ji'' dajejo ustanovitelji, zagotoviti dovolj sredstev za izdajanje tednika. Prav gO' tovo bi radi razširili CT na 16 strani, .saj je to bil naš novoletni načrt; dane* pa še za 12 strani nimamo pov.sem zapo- tovljenega denarja. V prihodnjih dneh bomo znova razpravljali o CT in drugfH kulturnih institucijah, ki presegajo meje ene občine in upamo, da se tudi CT obe- tajo svetljcši dnevi, TONI "ZAGORC IZ KANADE: Upam, da mi ne boste zamerili, k^'i sem tako pozen s poravnavo naročilnice. Bil sem namreč na poslovnem potovanju- >Celjskega tednika«, ki me je čakal, seifl se zelo razveselil. Še enkrat iskrena hva- la za časopis. V kratkem vam bom po- skusil napisati sestavek, ki bo morda za- nimiv za va.še bralce. Lep pozdrav v.sem! Veseli smo in pričakujemo! Hvala lep«' 343 m POD MORJEM Znanstveniki britanske mornarice si prizadevajo, du bi na suhem iz- l^ostavili ljudi pritisku, ki ustreza pritisku v globini 543 metrov pod morjem. Poskuse delajo delno tudi l)od vodo. V tem primeru ustvarjajo naprave za segrevanje in hlajenje temparaturo vode ocl arktinčih do tropskih pogojev. Prostovoljce, ki sodelujejo pri eksperimentih opa- zujejo s pomočjo televizije. Namen poizkusov je preučevanje dekompresije. narkoze, ki jo pov- zročajo inertni plini, in zastrupitve s kisikom — tri glavne nevarnosti globinskega potapljanja. Naprava za potapljanje je sestav- ljena iz posebne celice, visoke 6,1 iii široke 3 metre. Spodnji del je mogoče napolniti s preko 27 tisoč litrov vode za podvodne probe. Ce- lica za dekompresijo, v kateri bodo morali j)otapljači počivati tudi po tri dni. je široka 1,8 metra in dolga 4 metra. Doslej je bilo znanstveno razisko- vanje v laboratoriju posvečeno preučevanju pogojev na globini 243 metrov, pred nedavnim pa je po- tapljaška enota izpostavila dva pro- stovoljca največjim pritiskom, ki jih je človek kdajkoli vzdržal. Dve uri sta bila namreč izpostavljena pritisku 26 kilogramov na kvadratni centimeter, potlej pa sta nasmejana izstopila iz potapljaške naprave. Kako kaže, bodo znanstveniki po zaslugi nove naprave dosegli celo večje globine, čeprav vendarle ni verjetno, da bi še to leto presegli :.;l<)bino 343 metrov s pritiskom 35 kilogramov na kvadratni centimeter. Poleg tega, da se ukvarjajo z znastvenimi raziskavami potaplja- nja, raziskujejo tudi metode reše- vanja iz podinornic in učinek pod- vodnih eksplozij na ljudi. v ANGLIJI SE JIH SEVEDA TUDI NE MANJKA. SEKS KOT DRUŽBENA SILA NA ZAPADU, IZBOKLINE IN KRIVINE KOT SREDSTVO ZA PRIDOBIVANJE DE- N.ARIA IN DRUŽBENEGA POLOŽAJA — SKRATKA: SHEREE VVINTON Z ZANKO, KAMOR SE NAJ UJAME NEKDO. EDINI POGOJ JE NABITA DENARNICA. V ST. DOMINGU SE KLJUB DOGOVORU O PREMIRJU NADALJUJEJO BOJI. ČETE GENERALA IMBERTA POD POKROVITELJ- STVOM ZDA NAPADAJO POLOŽAJE CAMA- NOVIH ENOT. NA SLIKI: USTAVNI PRED- SEDNIK POLKOVNIK CAMANO V KROGU SVOBODOLJUBNIH DOMINIKANCEV. 21. 5. 1965 — Št. 20 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot »Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec ia OO SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribar, odgovorni ured- nik; Borivoj VVudler, tehnični ured- nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. Uredništvo in uprava: Ceije, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Tele- fon: 23-72. Tekoči račun 603-11-1-656 Cena posamezne številke 30 din. Let- na naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo 2.400 din. AH VESTE, DA... # so Japonci odkrili Ameriko pred 4.500 leti? Spomenike mate- rialne kulture japonskega porek- la, ki se nanašajo na to dobo. so našli na obalah Ekvadorja. Morski tokovi v tem delu Tihega oceana omogočajo celo plovbo na splavu med Japonsko in Ekva- dorjem. # je na Zemlji okrog 8.500 vrst ptic? # v Ameriki do 1860. leta sploh ni bilo vrabcev? Tja .so jih pripeljali za borbo proti goseni- cam. # hektar gozdne površin,e'izpa- ri v enem poletnem dnevu do 40 ton vode? # so prvi papir v Evropi prido- bili Italijani iz bombaža? # znaša površina kopna na ze- meljski obli 15.500 milijonov hek- tarov. Od tega obdelujejo komaj 8 odstotokov! # je bil veliki italijanski pes- nik Petrarca strasten numizma- tik? # obstoje bakterije, ki jedo avtomobilske ceste, ker se pre- življajo z asfaltom? # je v Kraljevski knjižnici v Stockholmu okrog 50.000 knjig s področja .šaha? 0 živi v Italiji človek, ki zbi- ra najbolj dolgočasne knjige sve- tovne literature? Rio Coselli ima že okrog 10.000 knjig. ZABAVA z VODO Sprejem še niso končali. Vse ženske razen mene so znova poklicali v pisarno. Pet nas je bilo. Morale smo poklekniti pred polnim vedrom vode. Gestapovci so se režali. Stossel je s škornjem brcnil v vedro, da je pljusk- nila voda po parketu. Ukazal nam je, da mo- ramo z rokami pobrati vodo in osušiti par- ket. To je bilo zabavno za gospode. Zdaj je ta ali drugi brcnil vedro, me pa smo se pre- pogibale in z golimi rokami vračale vodo v vedro. Gestapovci so s palicami mlatili po nas. Ob tem so se kroholali in nas s spolz- kimi opazkami sramotili. Za vrati so imeli čudovito lepo vitrino. Svetile so se kristalne kupice in steklenice 7. različnimi pijačami. Debeli Slahihut je na- polnil kozarec z likerjem. Brcnili so v vedro in napili na zdravje. Dobile smo obrok s pa- lico, gestapovci pa so na dušek spraznili ko- zarec. Kmalu so se jim lica bleščala v samo- zadovoljstvu, sadistično so uživali in se igrali z nami. Po dobri uri se je .Stossl zadri: ».Marsch hinaus, Pakasch!« . Ostali so Se vedno stali na hodniku. Mama me je objela in jokala, ko je videla oteklo lice in marogaste roke. »Saj je že mimo! Bo že dobro,« sem jo skušala tolažiti. Pa še ni bilo. Filipič se je prircžal na hodnik. »Babe, nazaj v pisarno!« .Mama me je močneje stisnila, kot bi me ho- tela obvarovati. Stossl je pokazal na krpo ob vedru. Cunja je bila malo večja kot žepni robček. Raztr- gati smo jo morale na pet približno enakih delov. »Brišite tla, da se bodo svetila kot sonce!« se je drl. »Cc se ne bo tako svetilo, da se bom lahko v njem videl in obril, obri- jemo vas, že veste kako! Hehehehe!« se je zarezal in zazibal k oknu. Polni d\c uri smo drgnile tla po veliki sobi. Gestapovci so od- hajali in odhajali in skoraj \sak je vsaj eno sunil s škornjern, kamor je pač padlo. Pred sramoto in ponižanjem se nismo mogle umi- kali, tepli so nas, suvali, pljuvali, poniževali. Rešil nas je zvonec na dvorišču. Nad nek- danji grajski vodnjak, kjer zdaj ni bilo več vode, so obesili zvon. ki nas je klical. Dolg esesovce nas je votlil \ drugo nadstropje in nam odkazal temen prostor z oknom na hod- nik. Zmučene, do kraja zbite smo se sesed- le na napol gnilo slamo. Bolhe so nam na- ravnost skakale v obraz. Slama je bila vsa živa od tega mrčesa. Mimo okna so hodile jetnice. Zdelo se mi je, da je vsega konec. Stopila sem k oknu in prvo vprašala, ali venomer tako mučijo jetnike. Obšlo me je, da bi se sku.šala ubiii. Sojetnica me je skušala potolažili in jc rek: la: »Polrpiicl Spicjcmi so vedno laki. Vse smo napravile podobno trnovo pot. Moramo vzdržati.« (Dalje) MALA BASEN Nekega dne je vol rekel gospo- darju: — Bolan sem, jutri ne bom mo- gel delati. Naslednjega dnS^je gospodar vpre- gel v voz osla. Zvečer je vol vprašal osla: — No, kako je bilo? — še kar nekako. — Ti gospodar ni nič rekel? — Nič. Potem je vol zopet rekel gospo- darju: — Tudi jutri ne bom mogel na delo; še vedno se slabo počutim. Namesto njega je zopet delal osel. Zvečer se je vrnil zelo truden. — Kako je bilo danes? ga je vpra- šal vol. — Vzdrial sem. — Ti gospodar ni nič rekel? — Je rekel in ni rekel, odvrne osel, — vprašal pa je, kdaj zjutraj v mestu odprejo klavtjice.