St. ±
V Trstu, v sredo 7. januvarja 1885.
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•V «4UMM
J« Ml.«
• EDINOST« izhaja 2 krat aa teden v«ako irid« ln sabat« o poludne. Cena za v«e leto je 6 plii., za polu leta 3 gld„ za četrt leta \ gld. SO kr. — Posamezne Številko M dobivajo ori opravniitvu in v trafikah'"* Trata po S kr., v Gartol in v Ajdovščini po 0 kr. — Siroentnt. reklamacije in inaerkte prejema Opravalitva, vla Terreitf, »Mava tlakama*.
Vai dovtst ae pošiljajo Uredaižt vu avla Tfrreate« »Nuova Tipografia;« v«ak raora biti frankiran. Rokopisi b*bi poaebue vrednosti ae n« vračajo. — Iiutratt (razne Trste naznanila in poslanice) ae zaračuuijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglaalh z drobnimi ftrkami h« plačuje za vsako beaedo 2 kr
Vabilo na naročbo.
Nanašajo se na zadnje naše va-bilo, izražamo nado, da se naši prijatelji iu znanci potrudijo, da se raz-jfiri krog naših čitateljev. Naše dosedanje naročnike, kateri nam gotovo Se dalje zvesti ostanejo, pa prosimo, naj naročbo ob pravem Času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga.
Naročniki v dragih krajih naj nam blagovoljno pošljejo denar po poštnej nakaznici, ker je to najceneja in najsigurnejša pot. Tudi nekateri stari dolžniki naj se zdaj omajejo.
Nekaterim gospodom smo poslali list na ogled. Ako se ne mislijo naročiti, naj ga blagovoljno vrnejo.
Naš list stane za vse leto 6 fr., za pol leta fr. 3, za četrt leta fr. 1 i pol, za 1 mesec 50 soldov.
Ureduftjšivo lo Upravnišuo,
Narodnost in država,
(Drugi del).
V prvem delu naših člankov smo dokazovali , kako malo bivši minister Kremer pozna Avstrijo in posebno v njej živeče Slovane; zdaj pa se hočemo lotiti tudi sklepov, katere on izvaja iz svojih slabih premis.
Svet ponuja nam jako spremenljivo sliko; država in narodi nastopajo, mogočni narodi propadajo, iz malenkostnih začetkov nastajajo zopet nove krepke države in tako se vedno v kolobarji vrti osoda človeštva.
Kakor se nekateri ljudje odlikujejo po posebnem značaju, po posebnih krepostih in zmožnostih, prav
PODLISTEK.
Mrččhakatikšali Ilovnati voziček
najstarejša indijska glediščna igra. K. Glaser.
V indijskem jeziku s« imenuje gle-diična igra »nataka« igralec pa »nuta«, kar pa tudi znači plesalec. Uže ta beseda sama kaže, da so v Indih glediščne igre fzcimile se iz plesa pri slovesnostih, bogom na čast prirejenih. Pri takih plesih se je naj poprej popevalo, pozneje so se Se le uvrstili dvogovori in pantomimične predstave. Nekateri učenjaki mislijo, da so stoprav glediščne igre, predstavljene na dvorili indo-grškin vladarjev, Indom ljubezen do te stroke vzbudile, meni se to jako neverjetno z il.
Osobe, ki nastopijo v igri, ne govore vse enega jezika; kralji, brahmanci, bogovi, in Bploh osol.e višiega dostojanstva govore staro indijščino — sanskrt, žene (celo kraljice) sluge in ljudje nižje vrste pa prakrt — naroden jezik. Razlika med obema je enaka razliki med latinščino in italjanščino. ali pa med pismenim jezikom in pa kakovem narečjem.
Vsaka igra ima predigro, v katerej nastopa ravnatelj glediščine; on občinstvu naznani ime igre in pesnika in se priporoča dobrohotnosti poslušateljev.
Kakor v Plautovih igrah dostikrat hetere odlično uloiro igrajo, tako tudi v indijskih. V igri Mrččhakatika je hetera glavna osoba,-pa ženska velike izobraženosti in plemenitega srca, ki še pozna čut prave ljubezni.
tako je z narodij; nekateri postanej« krepki, mogočni, drugi ne morejo nikoli priti do svetovno merodajne stopinje. Uzorne pravice ni na svetu mej živenjem posameznih ljudi in narodov; izravnavna pravica je le v tem, da vsa svetovna bitja imajo enak začetek in enak konec, kar je mej začetkom in koncem, to je boj, torej zmaga ali propad.
Kakor pri ljudeh, kažejo se tudi pri narodih razni izrodki in to največkrat Zarad neugodnosti razmer, slučaj dostikrat odloči srečo ali nesrečo narodov. Da se reči na svetu tako god6, skoraj nt pripisavati nepravičnosti, ampak naravnej potrebi. To je resnica, železna sila, katera se ne da krotiti.
Vsi jednaki v svetovnsm živeaju ne bomo nikoli in naj utopisti in zmotnjaki |e toliko pridigajo o enakosti in pravici vseh do vsega. Najnovejša doba je znišla novo ime za pojem, katero je staro, kakor svet, in to ime je «Asocijacija» ali združenje. Ta beseda ne pomenja prav nič druzega, nego združenje mnogo slabotnih, da se morejo skupno ubraniti močnejemu; ali ta prikazen se ponavlja od začetka sveta. Neka enakost interesov je vedno dajala vzrok in navod k temu.
Ali ta skupnost interesov je mogla biti različna. Pri sorodnih rodovih sta bila nagib druženju rojaštvo in jezik, iz takih združevanj so nastali polagoma narodi in narodne države. Ali tudi čisto materijalni uzroki, kakor geografična lega, historiška prošlost, ali tudi čisto idealni nagibi, kakor na priliko vera, bili so uzrok združevanju,
in prav iz teh uzrokov so nastalo mešane države, katere so prav za prav sad kesneje kulture, ko je uže nastala vzajemnost interesov, mej tem ko so narodne države sad narave, notranjega nagiba.
Prve in zadnje imajo isto pravico obstoja, saj narava sama terja, da je mej narodom in narodom neka meja, nek prelaz, kakor se to kaže na severnej meji Francije, kder je od starih časov sem mešano ljudstvo, kakor sploh na narodnih mejah.
Nastale so vsled tega mešane države, kakor Burgundska, katera je obsegala dele Dofineje, Savoje in sedanje Švicarske, in burgundslca država je bila pozorišče mnogih bojev mej Nemci in Francozi, dokler so jo raztrgali, ali k l jubu temu so iz nje nastale zopet nove mešane države, kakor švica in Savoja, in posebno Švica kaže potrebo mešanih držav, kajti ona po nekakem dela mejni prelaz mej Francoskim, Italijanskim in Nemškim narodom.
Stvarjenje enake baže je bilo tudi Nizozemsko v srednjem veku, ta mešana država je bila tudi prelazna mej Germanskim in Romanskim življem. V sedanjem času ima Belgija isti namen.
Enake prikazni so tudi v vshodu, kder se srečuje Germanski in Slovanski element. Tam je bilo Še v srednjem veku vse polno mešanih, ger-mansko-litvansko-slovanskih rodov in državic, katerih je nekoliko pogoltnola Nemčija, nekoliko pa si prisvojila Rusija, velik del teh ljudstev pa je prišlo pod Avstrijo, katera, kakor kedaj Burgundska proti zahodu, prod-
Iznenadllo bo čitatelje nenavadno število djanj; Mrččhakatika jih ima 10.
Kakor v vsukej indijskej drami tudi tukaj nahajamo tako zvani monngolom — prošnjo za srečno dovršite v djanja.
Potem se prikaže ravnatelj gledišča in naznanja, kaj se ho igralo.
V prvem djunji nastopi Maitreja, hrahmauco in burklež ▼ Čarudatovej'j hiši v rokah drjfoč plaič, kateri ima Čarudatu izročiti od Čurnavrddha. Čaiudatta je namreč bil po samej darežljivosti osiromašil, iu je ravnokar opravljal daritev bogovom.
Ko je poslani plašč sprejel, začel je jadikovati, kako zlo je uboštvo. Med tem nastopi Vasantasena, hetera, za katero je hitel paraslt, Samsthanaka, kraljev svak in njegov sluga Sbavaraka. Samsthanaka se je namreč zahman trudil Va*arti<senino ljubezen si pridoniti; deklica pa ga ni hotela, odločno je odbijala vsiljivca in v zadregi služabnice na pomoč klicala. Da bi mogla tiho ubežati, sname si Vasanta-sena vso zlatnino (Indinje nosijo tudi na nogah zlate prstane — nnpura).
H krati pa je opravil Čarudatta svojo daritev in ukazal Maj traju luč vpaliti in stranska vrata odpreti; služabnica Rada« nika jih odpre. V temoti pa so se Sam-skanakovi pajdaši Rtdanike lotili, ker so mislili, da je Vasant isena. Maitreja odločno brani služabnico. Odhsijaje nalaga Samsthanaka Maitreju, naj poroča Čarudattu: »Dobrovoljno mi prepusti Vasintaseno, potem sva dobra prijatelja, če pa Želji ne ustrežeš, tožim te pri sodišču*.
Čarudatta zdaj zapove (kazoč na Va-santaseoo) »Rudonika ! hladno uže prihaja,
*) Čarudatta je trgovec.
stavlja neko neutralno ozemlje proti vshodu. Avstrija je bila od nekdaj posredovalni član mej nemškim in slovanskim, nemškim in ogrskim in nemškim in italijanskim življem.
Pisatelj trdir da je Nemčija uprav po Avstriji svoj upliv obveljavila na Balkanu in na Donavi do črnega morja. — Vsakemu mora torej jasno biti, da je tako mešano državno bitje, ka-koršno je Avstrija, prepotrebno, saj to uže geografična karta kaže. — Iz tega je tudi razvidno, zakaj leže take mešane države vedno mej dvema in več etnografično popolnoma ločenimi ljudstvi, in sledi, da take mešane države imajo vedno le posredovalno, a ne aktivno vlogo ; zatorej ni mogla Avstrija, akoprem je uže hrepenela po svetovnej vladi, nikoli zasledovati odločnih, vedno enakih političnih ciljev, kakor se je to godilo v čisto narodnih državah z najboljšim uspehom. Le v mešanej državi je omahljiva politika mogoča, da celo potrebna. Ali taka država je toliko večim nevarnostim izpostavljena, kolikor več različnih elementov ima v sebi, in kolikor ob-širneja je. Ločivni nagibi v takih drŽavah so v posebnih dobah močnejši od edinjujočih in navadno drži tako državo le materijalna sila skupaj. Kakor hitro ta odjenja, razpadejo take drŽave. Tak izid je bil uže s6 staroveš-kimi mešanimi državami, tako na priliko iz Rimsko, katera se je razdrobila najprej v dva dela, kakor hitro lni več vojska zadostovala in je stara državna ideja zgubila svojo moč, potem pa razpala. — Enako se je zgodilo z Bizantinskim carstvom in v še večej meri z arabsko svetovno državo
nesi sinu Rohasenu plaSč, da se ne prehladi. (Jej da plašč).
Vasantaseoa (sama sebi). »Ah on misli, da sem Radonika, prijetna vonjava plaš-čeva glasno priča, da še Čarudatta ni umrl svetn. (Pokrije Robana),
Na to zaukaže Čarudatta, naj mu sina v hišo prinese. Vasantasena pa ne odgovori ničesar, da ne bi se ovadila. To pa hudo žalosti siromaka, ker je misli), da ga je celo slnŽinčad začela prezirati.
Zmoto mu razjasni zdaj Maitrepi in reče, da je ona deklica Vasant <sena, v katero se je bil zaljubil, ko se je šetal na vrtu kainonega templja (kama — Bog ljubezni.)
H krati pa naznani Maitreja, kar mu je bil Samsthanaka naročil. Zarad tega poprosi V.santasena Čarudatta. naj jo Maitreja spremlja takoj domu, kajti ona neče dobrega Čaradatta v nesrečo pahnoti: le svojo zlatnino in svoje dragocenosti bi rada tam shranila. Nekaj časa se obotavlja Maitreja, ker se prČ boji, kajti »noč ima svojo moč«, konečno pa ae vender da pregovoriti m jo spremi domu, pa ne se sve-tilnicami, ampak o luninem svitu, kajti gospodar je tiko ubožal, da svetilnice uže dolgo niso imele olja.
V drugem djanju vidimo Vasantaseno zamišljeno. Njena služabnica jo vpr-Ši, jeli ljubi hrahmana, ali trgovca, ali kraljevca sorodnika, hetera pa odgovori, da je njeno srce udano Čarudattu, kajti Če • tekliću tac*ga ljubi, ki je ubog, potem se ogne klevetanju hudobnih jezikov.
Zdaj priteče posestnik kopeli, ki je v igri vse tguoil in se postavi kakor kip, /a njim prthitita gospod Igre (Spielh ilter) in Še eden igralec, razgovaijaje se in za-pazita uheglega igralca iu se takoj sporazumeta in začneta igrati, To pa j« onega,
ki se je zatajil, tako razvnelo, da se je koj oglasil: »He, jaz tudi hočem igrati«. • Nu, zdaj te imava, Ti grdoba grda Ti«, zavpijeta igrale;), »plačaj, ali pa batino!« ker pa ne more plačati, hočeta ga na trgu prodati. V tem hipu priteče igralec Dar-■turaka in se začne prepirati z igralcema in njima peBek v oči metati, kopelniku pa ukaže, naj beži. Kopelnik se ravna |K> njegovem naroČilu in priteče k Vasanta-senini biši in prosi zavetja. Ko pove, da je v službi Garudattovej sprejme ga Vasantasena z veseljem. Ko kopeb'ik to zapazi, vsklikne veselo: -Blaei Čarudatta, Ti si edini, ki prav z> prav živiš nasvetu, vsi drugi le dihajo«.*)
Na to pa kopelnik pripoveduje Va-tantaseni, da zdaj pravega opravila nema vtč, odkar je Čarudatta osiromašil, da živi samo ob igri, in da mu teč ta dva za petami, katerima je deset zlatov dolžan. Blaga Vasantasena takoj sname zlatnino t rok, izroči jo služabnici in jpj zapove, naj potolaži nadležneža.
Potem pa pripoveduje sluga, da je Vasantaseninega leva. ki je bil ušel iz hleva na trg in tam ubozega Čarudatta nabodel, ukrotil in siromaka gotove smrti rešil, zdaj ves UdŽaji' **) hvali njegov viteški čin. Pri tej priliki mu je nekdo ta krasen plašč vrgel čeztramena. Plašču pa je bilo vpisano ime: »Čarudatta«. To začu vši ga Vasantasena r. veseljem sprejme in vpraša po Čarudattu.
S tem se konča tretje djanje.
•J To je. da ne živijo tako, kakor bi pro-stojalo Numostalnim ljudem.
•*) Me«to v zapadni Indiji, kjer «e vrši ta igr« in kjer je največ [>iB:it,uljuv glediŠčnlh Iger živelo.
(D<lje.)
K D I * O S T
in z ogromno Špansko monarhijo, katera je zgubila svoja italijanska in nizozemska posestva, kakor hitro1 jih ni mogla veČ v strahu držati z voiaško silo.
Kakor rečeno, so pa razun narodne iileje tudi druge moči, katere morejo vplivati na edinost mešanih držav. Taka sila jo bila v srednjem veku vera, kakor se to še denes vidi pri Izlamitih (Turkih), kateri so še denes na tistej stopinji razvitka, v katerej so bila evropska ljudstva v srednjem veku.
V era pa denes v Evropi ni več edina moč, katera more nadomestiti narodnost kakor državotvorno moč, ali druga dva sredstva sta po pisatelju, katera moreta skupaj držati mešane države in ta sta si sicer nasprotna, ali oba izvirata iz človeških slutenj, namreč «svoboda» in «sainopridp.ost».
Ali ta svoboda ni treba, da je taka, kakor si jo mislijo vročekrvna romanska ljudstva, ampak ona mora biti v zmislu treznejih germanskih ljudstev, umerjena v zvezi s postavo in pravico, svoboda s potrebnim samo-mejstvom.
Iti samopridnost naj ne bode surovo nasilna, ampak se mora izražati v opravičenem prizadevanju po dobro-bitju, katerega pa naj se ne išče na škodo drugih. Umerjeno svobodoljubje in naravni egoizem (samopridnost) so torej opravičeni nagibi človeške de-lalnosti.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nemško trgovinsko podjetji, ki se ima ustanoviti v Trstu, rešetujejo vsi časniki, vsak z svojega stališča; ono vzbuja zdaj največ pozora ne ie uiej trgovinskim, te-muč tudi mej političnim svetom. Da smo ptav imeli, ko smo trdili, da iredenti ne bi ugajalo, o tem uas potrjujejo tudi tržaški iredentovski listi, ki so mu zelo sovražni. Nek list celo zahteva, naj se naša vli la t-kernu podjetji upre, ker mu menda ni znano, da vlada po mejuarodnem pravu tega ne more storiti.
Tisočletnica sv. Metoda v Velehradu utegne niti velikanska in pomenljiva za Slovanstvo, ker ne udeleže se je le katoličani. teniuč tudi pravoslavni Rusi, ka kor se je to sklenolo v slavjanskem dobrodelnem komiteju v Petroburgu, v katerem se jrj za slavnost določilo tudi 6000 rubljev.
Hrvatska regnikolama depntacij« se je 3. t. tn. konstituirala, načelnikom je bil
izvoljen Krestič.
Vnanje dežele.
Papež je podaril 40.000 frankov zu Žrtve potresa na Španjskcm.
Italija hoče zasesti Tripolitansko, tako se poroča iz Pariza in pristavlja, da so uže določene vojaške čete za to podjetje. — Ce je na tem kaj resnice, tedaj mora angleška vlada roke vmes imeti.
Mej Italijo in Ntmiijo se je staro prijateljstvo v zadnjih časih zelo ohladilo. Uzrokov je več; prvi bode omahljiva) nezanesljiva politika Italije, ki ima svoje tipainice vedno tam, kder bi si mogla kaj prilastiti; tako se laska v zadnjih časih Angležem, da bi z njih pomočjo v Afriki dobila kako deželo; to pa Bismarku ne more ugajati; Italija se čuti tudi razžaljena, da ni imela udeležbe pri stiodu treh cesarjev v Skrnievicab. in zdaj pa se jej je pripetilo Se to, da je Bismark dal pred-stvo Trstu mimo Genove pri namerjava-uem nemškem trgovinskem podjetji. Tega Italija, posebno pa neodređeni, ae mortjo i ne bodo mogli pozabiti; nekateri Časniki so celo trdili, da italijanska vlada pokliče svojega poslanca iz Beroliua, kar pa vendar m verjetno.
V Kongo-konferenci je bilo 5. t. m. skleneno, da udeležene vlasti ne bodo
trpele trgovine z sužoiki v deželah ob Kongu.
li Sudana se poroča, da je general Wolseley prejel 1. t. m. listič s temi le besedami: «Karthum. Ali rij^ht. (Vse dobro) Gordon, 14. December«. Ni listku je pritisnen Gonlonov pečat i ni dvombe, da ie v resnici od Gordona. — O ujetih avstrijskih misijonarjih je poročil mudir iz Dongoie egiptovskej vl adi, da Mahdi misijonarjev ni, kakor se je razglasilo, se sibo tirni proti Kartumu, ampak jih pustil v Obeidu, kder jih straži tarnoŠni governer. Ni se toraj bati, da hi Mahdi, ako hi ga Angleži pri Kartumu zmagali, misijonarje takoj pomoril, ampak pričakovati je, da jih osvobodi, da se s tem prikupi generalu \Volseleju. Wolseley je namreč, ko je bil v Dongoli, dvema mogočnima šejkoma naročil, naj se pri Mah-diju potegneta za misijonarje. Da od misijonarjev ni nobenega poročila, krivo je to, ker jim poveljnik v Obeidu ne dopušča nikakega občevanja s zunanjim svetom ter jim je tudi vsako dopisovanje prepovedano. Nadejati pa se je, da ta negotovost ne hode več dolgo trajala, ker meseca februvarja utegne Wolseley zadeti na Mahdijevo vojsko in potem določi orožje usodo Sudana in misijonarjev.
S francosko-kitajskega bojiUa se 4. t. m. poroča vradno: Ne^rier je 3. t. m. nenadoma napadel 60U0 Kitajcev; natančnosti pa še niso znane.
Novi načelnik v amerikanskih severnih državah, Cleveland, je uže izdal oklic, v katerem pravi, da preosnuje državno ži-venje. Takoj pri nastopu dene na vago vse dosedanje uradnike in obirži le tiste, ki so bili vedno pošteni ter so za službo sDosobni.
DOPISI.
Proself, 5. januvarja 1885. -— Draga •Edinost«, danas ti imam od tukaj sporočati, da je včeraj popoludne obiskal našo vas oddelek čvrstih mladeničev društva Avstrije, mej katerimi se je nahajai tudi društveni podpresednik, gosp. Hartmann, zbrali so se v gostilni g. Godine, kder so se prav dobro zabavljali, poslali so koj v začetku piihoda deputacijo do g. drž, poslanca Nahergoja. in ga naprosili, da bi jih z svojo navzočnostjo počastil, kar se je tudi zgodilo.
Slučajno sem bil tudi jaz prav takrat v gostilni gosp. Godine ter me je veselilo slišati, s kakošno navdušenostjo so ti Jaški mladeniči iz odličnih družin,' katere gotovo ne škiljijo čez lužo, pozdravili poslanca s frenetičnimi Evviva-klici, tako, da se je v resnici dvorana tresla. Kose je vrišč polegel, zahvalil se je g. Nabergoj v primernem govoru za skazano mu čast in izraženo mu prijateljstvo od strani tako odličnega društva, kakor je tržaška Avstrija, katera ima častno zadačo, gojiti ljubezen do mile nam domovine Avstrije, in živeti v prijateljskej zvezi bodi si Italijanov, Slovencev, kakor tudi Nemcev, brez razločka vere in narodnosti, na kar se zopet ponove navdušeni dobro in Ev-viva klici.
Naj mi bode dovoljeno Še omeniti, da predno so se mladi gospodje ločili od Prošeka, spomnili so se tudi tukajšnjih ubožcev in zložili mej seboj lepo svoto 13 gld. in 3kr.in jih izročili g. Nabergoju s prošnjo, naj jih blagovoli razdeliti mej tukajšne najbolj potrebne uboge, na kar se jim je zopet prav iz srca zahvalil za tako blagodušen dar in zagotovil, da natančno spolni dano mu nalogo. Jaz pa kot opazovatelj vsega tega, sem vzdahnol: Bog dal, da bi nas še večkrat obiskalo tako društvo, katero v resnici deluje na to, da se v Trstu zopet oživi stara avgtrijska zvestoba do nam priljubljenega vladarja in za boljšo prihodnost Trsta in okolice. Konečno pa kličem Vam, živi Bog društvo Avstrijo na obrež|i Adrijel Prosečan.
Bistrica - Krka 3. januvarja. — Dn* 28. decembra min. leta je bi) sklican zopet Županski shod h Klobučarju v Bistrici zaradi posvetovanja o nadaljnem postopanji v zadevi — ne prodaje, ker ta izraz velja le za nekatere — temuč Ji-branjenja posilnega vzetja vode Bistrica — Rpka.
Žal, da je bilo omenjeni dan tako grdo vreme, da oddaljn^jšnim županom nI bilo mogoče priti. Menimo, da druzega uzroka ni bilo, kajti, da bi jib bil kakov drug vpliv — razun vremenski — zadrževal, tega nam niti misliti treba ni.
Ker ni bilo tedaj žalostnega števila županov skupa), ni «e moglo nič kaj veljavnega sklenoti; pač so vsi pričujoči
županje (6 na številu) kakor tudi svetovalci in podžupanje soglasno izrekli g. župniku Torkarju svojo zahvalo za dosedanji trud v tej važnej zadevi, ter izrazujoČ mu svoje popolno zaupanje, ga osebno pooblastili, naj Še v prihodnje, kakor do sedaj se v vseh zadevah krepko poteza za naše pravice.
Najmanja ne dvomimo, da čestiti gospod tudi v prihodnje stori, kar bole v megovej moči v o Ivrnitev nam preteče nesreče. — Saj se je dosedaj pokazal vendar tako neustrašnega — in kar je največ vredno — nesebičnega zagovornika naših pravic, da bi mu enakega treba z lučjo iskati.
Sicer bodi pa omenjeno, da se po dogovoru o priličnem času uže še enkrat si liČe županski shod. kder se konečno izvoli eksekutivni komite peterih udov, kateri bode potem celo stvar vodil. Grožnje Tržačanov(?), da bode voda Bistrica Reka na vsak način tekl i v Trst, naj se Brkini in Čiči še tako upirajo, nikar se ne ustrašite. Pravica je na našej strani, ne pustite je v nemar, budite in čujte, ter z orožjem svete pravice stojte vedno na braniku in prepričani bodite, da so naivni TržaČanie najzadnji na tem svetu, kateri nam bi mogli v prvej vrsti našo lastnino od ust odtrgati.
Z NotrnTtjs&keffa, 30. decembra. — O zadevi vodnega, (pisal bi skoraj vodenega) piašanja, sklical je č. g. A. Frank, župan iz Prema, shod tistih županov, koji bi se po proiaji vode Bistrice Reke ško-dovane čutili v Bitinjo na 28. dec. in na koji klic se je zbralo pri »Klobučarju« omenjeni dan nad 40 županov in podžu-panav.
V imenu g. Franka otvori sejo g. Žni-daršič, poštar iz Prema o 37a uri popoldan. Z pozdravom na navzoče razklada namen deuašnjega shoda in potrebo uuinostl tega shoda.
On naglaša. naj bi se, kakor se je uže pri prvem županijskem shodu v Trnovem videla potreba, volil posredovalni odbor (komite) z načelnikom, koji bi vse vloge sprejemal, reševal in oddajal, ker je sedaj tega onbora toliko bolj potreba, ker postaje stvar vedno resnejša in ozbiljnejša. Namen tega odbora bi bil, da bi vse vloge, tikajoče se vodnega prašanja, glede od strani županov, k ikor tudi glede magistrata Tržaškega, njemu dohajale, in bi jib on fodbor) reševal; posebno, ker dodajajo težka prašanja, katerih je težko tudi veščemu človeku rešiti. In kako bi jih rešil župan, koji morebiti še pisati ne umeje? Konečno predlaga v svojem govoru, naj se predsednikom č. g. M. Torkar izvoli, kar je bilo sogl.tsno sprejeto. Č. g. M. Torkar se zahvali za dano mu čast, ter naglafia, da Še mnogo županov manjka, posebno s Pivke, in naj bi se tudi nenav /.očim županom naznanilo, naj se o tej zadevi se svojimi občani posvetujejo, ter da se v kratkem županski shod ponovi, kar tudi obvelja, kder bo tudi mogoče kaj gotovega in izdatnega ukrenoti.
Ali dragi! na ta shod se je treba skrbneje pripraviti, posebno če se pomisli, da imamo mnogo nasprotnikov, kakor se je i ta dan našel neki, kot kozji rog zviti človek, ki je tudi svoje podžupane k sebi poklical, ter jim popolnoma odsvetoval shoda udeležiti se, sam pa pravočasno se potrudil do mesta shoda. Tam je z veliko unemo deloval,da bi se ljudstvo brez vsakega zborovanja razšlo ali vsaj nikakorš-nega odbora ne volilo.
Vplival je kolikor toliko na nekatere lahkoverneže, kar pa mu je kmaio spodletelo, ker slišal se je pravi glas, ter njega ocenovalo, da dela za-se in ne za nas, pa saj nam je znano zakaj. — No; da se najde temu enake tudi drugde, nam se pač ni čuditi, ako pomislimo da živimo v času »mrtvih src«, ko prevladuje mate-rijalizem in sebičnost. Pri kapljici vina se je mnogo vkrepalo in ukrenolo, dokler se naposled vesela in zadovoljna družba po Širnem našem kraju ni razšla, z vidnim veseljem, da imamo, ako ne veliko, pa vsaj še nekoliko mož. ki so neustrašljivi brambovci za blagostanje bednega našega trpečega ljudstva, ki vsega pomanjkanja trpi, to pa vemo in znamo le mi, ki mej njim živimo.
Ć. g. M. Torkar je tudi sedaj začasni načelnik, koji je zagotovil žrtvovati svoje moči v korist ljudstva. Slava mul
_ J. T......
it Rlbaiikec« okraja, 31. decembra. — Tudi ,|az vam nekoliko naznanim, kako se v Ribniškem okraju godi. Letina se je prav slabo obnesla, t tko da bodo morali ubogi kmetovalci veliko tisoč za živež potrositi; tukaj s« nahajajo kmetovalci, ki imajo po 4 in U pitanih pras-cev, ki tehtaio par do 300 in celo 400 kil., na se prodajajo Še m stari funt po 17. in 18 krajcarjev in večinoma v T st izvažajo, a kupci ki v Trst vozijo, slabo se hvalijo ter pravijo, da še s-oje p isestvo zapravijo s to ScupČijo. Zatorej jih triašk' kupci v letu 1885. m- bodo več po tako niskej ceni dobivali, in naše ljudstvo pravi,
da nikdar več ne bo toliko pitanih prascev v Ribniškej dolini, in da bo za naprej krave in voli redilo da, bo potem veliko mleka in masla in pitanih vo!, kar bo več dobička prinašalo, nego pitani prasci.
S-a nekaj ne rnorem zamolčati: V našej okolici je troje sorte bolezen, ki našega kmeta zelo tare in naše kmetiško ljudstvo vodi v rakovo pot; prva bolezen je ta, da se v našej okolici prevelike dote dajo, kmetič ima posestvo, ki je vredno 2 do 3 tisoč gold., on ima 3'hčere in ee pride katero snubit sosed, oče kar naravnost reče: 3 imam, vsnkej dam tisoč gol. Četrti otrok pa je sin, temu oče naloži 3 do 4 tisoče goldinarjev dolga več, nego je posestvo vredno in tako je revščina doma, prepirata se oče in sin. celo tožita se časi in vse to zarad revščine; to je prva bolezen pri kmetijah.
Druga bolezen je pri ženskih nošah prepotraten liŠp; tacega ne boš kmalo k le videl, kakor v RibniŠkej fari, vidiš dekle iz uboge bajtice, ki se priziblje ob nedeljah in praznikih, da si misliš: ta je kakega grofa hči; in kaj se pripeti, ona se omoži, dobi za moža pijanca, ali pride na velike dolge; v par letih si pa ne upa več onega dražega oblačila obleči ter pravi: ne upam si več tako ošabno oblačiti, ker sem vsakemu dolžna; — dekleta varčnost in ponižnost!
Tretja bolezen je ta, da vidiš ob nedeljah fantiče, ki so še le iz šolo ostali, pa uže cigare pušijo; Še le 13 ali 14 letni dečki se bahajo z veržinkami v ustih, zapravljajo zdravje in vsi bledi za hišnim voglom premoženje čez dajajo ko/lom, potem pa hirajo, da nikdar ne boš videl dobrega čvrstega moža. To so bolezni v našei^ okolici.
Še nekaj imam dodati; dragi bralec, kadar boš popotoval skoz Ribniško dolino, stopi v farno cerkev; tu se ti srce razširi, ker na kmetih, morebiti po vsem Avstrijskem ne zagledaš tacega lepotičja, kamor pogledaš, ne moreš se nagledati.
Tu so tako umetna dela, veliki oltar je stal nad 10 tisoč, letos smo napravili nov zvon, četrti, ki tehta nad 50 starih centov, lepote je tu videti polno, ker cerkev je stala nad sto tisoč goldinarjev. Hvaia za to gre posebno gospodu dekanu, ker ima veliko veselje za okrašenje cerkve, pa tudi kmetiŠko ljudstvo je uneto za B0Ž|0 čast.
Konečno imam še omeniti, da se občina Velike Poljane pripravlja za ustanovitev nove fare, ker so Poljanci uže kapital v verski zalog založili in tiov farovi in drugo posiopje napravili, in sedaj so tudi šolo dobili in učitelje. Kako marljivo je ta mala občina vse to skupaj spravljala, tega ni mogoče popisati in prehvaliti. Kakor pa ne manjka mej lepo pšenico lulike, tako je bilo tudi tukaj, da je bil eden, da ni hotel nič k temu pripomoči, kar smo uže brali v Elinosti št. 74. od 16. decembra 1882. da pa je potem ta nasprotnik, kaiar je bilo vse dodelano, svoje otroke v šolo silil; da si nič ni pripomogel, in ker mu občina ni dopuščala otrok v šolo, prišlo je do dolgotrajue tožbe, m še le letos je c. k okrajni glavar sodbo izrekel, da mora nasprotnik občini od 3 otrok 10 f. 11 kr. plačati na leto. Sedaj pa je v občini popolnoma mir; tako je treba nasprotnike ukrotiti. Letos se nova šola dela, in poprejšnji nasprotnik zdaj ves udan, prav rad deta. Da bodem pravičen, moram še pristaviti, da se v tej občini ytako napreduje, da se ne da popisati. Če prideš, kadar župan vse posestnike v občinsko pisarno pokliče in Če se kak zapisnik napravi, takrat ne vidiš druzega, nego županov in katerega odbornika podpis, drugi so pa sami križ za križem na papirju, to so stari možaki.
Će pa hodiš zdaj v zimskem času po tej občini, kamor prideš, dabiŠ mladine, ki bere bukve družbe sv. Mohora. Da je ta občina do tolikega napredka prišla, pomagal je najbolj občinski načelnik, ki je uže nad 15 let oskrbnik občini in vse skozi marljivo dela za občinsko blagostanje. Bog daj, ia bi ta občina v kratkem dosegla še to, da dobi duhovnega pastirja, kar je zelo potrebno.
Vsem čestitim bralcem voščim veselo, srečno novo leto. Bog nas obvaruj kužnih in neznanih bolezni!	F. M. Z.
Domače in razne vesti.
Premeščeni© In Imenovanja. Državnega pravanika namestnik Henrik Crusiz je bil na lastno prošnjo iz Rovinja v Trst premeščen, za državnega pravdnika namestnike sta bila imenovana sod nji pristav pri okrožnem sodišči v Gorici Karol D^facis za Trst, in soinji pristav pri deželnem sodišči v Trstu Emil Nadamlpti^ki za Rovinj.
Tržaški promet v letu ISS4. Uvozilo se je v letu 1884 v Trst 8.233.S7& metr. centov blaga po suhem, in iz ožilo 3.494.367 metr. centov; skupaj tedaj H. 727.740 metro". centov. V Mu 188-1 ie znašal uvoz 8.058.043, in isvoz 3.350,672,
EDINOST
skupaj 11.418.315 rr.etr. centov; promet je bil toraj za 309.4J5 intr. centov večji v letu 18S4, nego v letu 1883; v letu 188'» je imel Trst po suhem največji promet, kar to mesto stoji. — Po morji je prišlo v letu 18S4 v tržaško luko 2850 parnikov Z 921.260 tonami, in 4229 ladij na jadra z 240.890 tonami, skupaj 7085 ladij z 1,10-2.088 tonami; v letu 1883 pa 285S parnikov z 931.225 tonami, in 4202 lanij na jadra z 244.304 tonami; skupaj 7060 ladij 1.175.529 tonami.
Živinski »omnji bodo 11. t. m. v Prošeku, 19. na Opčinab, in 20. v Gradiški.
Iredenta v Trstu morebiti še nikoli ni bila tako razkačena, kakor te dni, ko seje zvedelo, daje Genova zavr Žena in Trst izvoljen za nemSko čezmorsko brodarstvo, Iredentarji kar rohne na Bismarka. Oni so se nadejali, da Trst pade kmalu Italiji v naročje, in zdaj ta prevara! Tega jim ni mogoče prebiti, in zato taka srditost. Naj se potolažijo: Trsta tudi brez Bismarka, in da res pade Italji v naročje, ne mogla bi dolgo pesto-vati Itabja, ker bi jej bil pretežek. Za Trst bi se borila Avstrija do zadnjega in v tem hoji bi jo podpiralo tudi vse Slovanstvo. Naj id iredenta in Italija v grob pokopala svoje ž-lje po Trstu. Na lei strani morja Itabja nema nič iskati, in ako bi v kakej zmešnjavi res kaj pridobila, prva burja, ki potegne s Krasa, vse jej razruši.
IZ ne varjenje. V nedeljo zjutraj je izostal i z službe najstarejši tržaški pismonoša, 70 letni Prandi, ki služi uže 44 let. V ponedeljek popoludne pa so ga prijeli na italijanskej ineji, ko je hotel po-begnoti v Italijo; ko je videl, da je zasa-čen, hotel se je usmrtiti. Stari mož, ki je toliko let zvesto služil, izneveril je, kolikor je doslej znano, okoli 8U0 gld. Pri njem so dobili nekoliko nad 200 gld. in s tem zneskom je hotel pobegnoti v Italijo. Mož skoraj gotovo ni več pri zdravej pa meti.
Nov arsenal. Govori da se pogaja neko nemško brodarsko društvo z lastniki^ nekdanjega Tonelovega arsenala, ki je uže mnogo let prazen, da ga kupi in napravi iz njega Čisto nov pomorski arsenal na velikanskej podlagi. — Koliko je na tem resnice, to so utegne v kratkem zvedeti.
Tržaške novosti:
Nesreče. Povozil in močno ranil je nek izvoSček fakina Ant. Urbančiča, ro-doma Sežana, kateri se zdaj zdravi v bolnici. — Včeraj so pripeljali v Tržaško bolnico železniškega delalca Ivana Kocijana iz Sežana, kateri je blizo sežanske postaje prišel pod lokomotivo memogredočega vlaka; lokomotiva mu je strla eno nogo. V tuk. bolnici so mu nogo odrezali in se nahaja v smrtnej nevarnosti. — Zidar Ivan Gruden iz Nabrežme, ki dela v Trstu, je te dni padel \7. nekega zida, za njim pa tudi p »r debelih kamnov, zlomil sije nogo odnesli so ga v bolnico.
Poskus samomora. V nedeljo je skočil nek fakiu z brc^a blizo palače Karčoti v morie z lumenom, da utoni. Nekateri mornarji su ga videli in izvlekli iz morja ter odvedli v bolnico.
V tepežu sta v nedeljo ranila dva Furlanska kiavarja z nolsm eden druzega in to zarad konkurencije, katero sta si delala z mlekom. Nek drugFurian je dobil v tepežu v nekej gostilni od svojih tovarišev noz pod rebra; odnesli so ga v bolnico. — Surovih činov vse polno se je vršilo prve dni leta, nož pa rabijo posebno radi Furiani.
Samomor. Terjalec plinove tovarne Tržaške, nek Scaglia je izneveril omemenej plinarni blizo 1000 gld. in se je iz bojazni pred kaznijo te dni obesil.
Nagla smrt. Poštni uradnik, Ivan Pav-lovčič, cJlovnnec, je včeraj zjutraj prav pridno delal v svojej pisarni; kar nakrat h« zgrudi iz stola na tla; v hipu so bili njega kolegi okolo njega, ali pomoči ni bilo več. Odnesli so ga na dom, kder je cez par ur umrl.
Nek okoliian iz Sv. Križa je v nedeljo prišel v listin šel v neko gostilno, sedel je sam k mizi, ali kmalo prisede k njemu nek Tržaški .poštenovlč« in se začne ž njim raz^ovarjati.Kmet konečno kliče natakar ia,_da plača; potegne iz žepa bankovec za u for., a natakar ni imel drobiža, na kar se ponudi »poštenovič«, da pojde v bližnjo prodajalnico menjat petak. Kmet mu ga izroči, ali zastonj je čakal pošte-noviča, ni ga bilo in ga ne bo. — Kmet se je Začel groziti na natakarja, nastal ie huu prepir, ali vse zastonj, ubogi kmet ne dobi več petka.
1'olicijsko. Nekemu dijaku, je v nedeljo nek zmikav ukradel uro iz žena mej tem ko si je dijak oyledaval blato nekega havzirarja. — Natakarju gostilne ■Boriavia« j® nek nepoklican gost vkradel eukno vredno 40 gold. — Policija j- za P'la te dni 18 letno sluŽnico Ano K. iz vk Vkerje nekpi C spodi v Celo v cm
i«	Potem Jožefa N. iz Trsta,
InJr i '^..Pretepal, nadalje dva fakina,
ker ja je na&U pri tatvini, iu nekega g r
Škega mornarja, ker je vkradel nekej « io-brotnici« v starem mestu iz ormara f. 7 40. — Zaprla je policija par žensk in nekatere možke zarad nemoralnega obnašanja na ulicah.
Predsedništvo polit, društva v,Edinost** vabi vse odbornike, namestnike in poverjenike v sejo, katera bode v nedeljo, dne 11. t. m. ob 10 uri zjutraj v prostorih del. podp. društva (Acrjuedotlo št. 1 U. Na dnevnom redil bode pos\eto vanje zarad letnega občnega zbora m pa predlog zarad u-tanovljenja Ijuit-ke posojilnice v Trstu.
Imenitni Malovrh, kije v Trstu zopet k življenju obudil »Jurija« menda je uže dostal svojo kazen v Celji. kajti te dni je bil uže v Zagrebu in tam ukradel profesorju Keršnj ivija zimsko suknjo in jo nekemu Židu prod..I za 2 gl. potem pa zopet pete odnesel, nekda v Srbijo. — Srečna Srbija!
Itornherška županija na Go riŠkeui je v izrednej seji dne 22. decembra preteklega leta imenovala pesnik; Simona Gregorčiča Častnim občanom. Živili vrli Dornberžani!
Obesil se je v nedeljo neki po o !-gonu prignani dninarski pisar iz Trsta v zaporu Ljubljanskega mestnega magistratu. Iz kocov je s pomočjo sozaprtih spleti-1 vrvico in se blizu peči obesil, ter visel ž» nekoliko časa, ko je prišel mestni jetničar in g.i odrezal. Bil je še pri zavesti in kmalu popolnem sopet živ, na kar so <:a' odveli v bolnico, ker |e na umu bolan."
Poštne dopisnice smejo za prihodnje leto tudi privatne tiskarne izdelovati pod pogoji, da je papir ravno take kakovosti in velikosti, kakor oni na ces. tiskovinah. Vsaka taka dopisnica mora imeti napis v nemškem jeziku: «Corre spondenz-Karte», ter je izdejovutelju na izbero to besedo še v katerem drugem je ziku pristaviti ali ne. Dalje mora vsaka taka dopisnica imeti prilepljeno poštno marko za 2 krajcarja. Ako se je drži tudi dopisnica za odgovor, mora tudi ta kole kovana biti. Vse drugačne listnice se ne bodo pripuščale k prometu.
Pobožni vzdihi imenuje se najnovejše glasbeno delo, latinska maša z;» sopran, alt, tenor in bas z dodanim spremljevalnem na orgijah, vglasbil, rajnki Avgust Armin Leban,o. kr. učitelj na vadnici v Gorici. Ta maša je zložena v edino splošno ugajajočem narodno - cerkvenem duhu, in bolj kakor katero drugo glasbeno delo Avgust Leban-ovo kaže, da je imel
firerano umrli skladatelj res «gorko čut m ep rnelodijozen talent«, kakor se je o njem izrazil sam slavni muzikalni kritik, profesor dr. Ed. Hanslik.
Prijateljem lepemu cerkvenemu petji priporočamo prav toplo po vešča ki h zelo pohvaljeno delo. Gena je silno nizka, namreč iititeh / gld. Naročuje se pri Janku Le banu, učitelji v Lokvi fGorgnale, via Divača na Primorskem.)
Goriške novosti. V nedeljo vršilo se je v metropolitanske) cerkvi goriške) posvečenje novega škofa Poivčkega, mil. g. dr. Flapp-a po vrhovnemu škofu mil. g. iir. Zorn-u v prisotnosti še treh drugih škofov, namreč Tržaškega, Ljubljanskega in Krškega. Pomenljive in veli častne slavnosti so se udeležili tudi tržaški namestnik baron Pretiš, d-ž. glavar goriški, deputacije mesta Pulj iu Portča, zastopniki vseh oblastnij goriških iu ogromno šievilo ljudstva. Ob 2 uri popoludne je bil obed v Škofovskej palači pri katerem je bilo nazočih 5 škofov, tržaški namestnU in še mnogo nujodličnejše go-spo le. Zvečerpaje bil v katoliškem društvu s ju jen koncert na čast novega škofi, ka terega koncerta se je zopet udeležila vsa uže omenjena visoka gospoda.
Slovenski otročji trt \ Gorici tudi letos lepo napredni*, podpirajo ga zdatno rodoljubi z Goriškega,
Gorilka ljudska posojilnica se ugodno razvij-, v puhlem letuje imela prometa za 20000 gl. kar j* primerno dosti za prvo leto.
Odbor pol. društva »Sloga«, je imel 29. decembra t. I sejo, v kalerej j« sklenol. da skliče omenjeno društvo v občni zbor dne l&. t. m. ni odobril postopanje pred-Bedrušiva glede volitev v tiv. zbornico go riško, katere so uže prav bhzo. Kakor se nam poroči imajo Slovenci upanje, da spravijo pri tej voiitvi lepo število slovaških kandidatov v zbornico. Goriški Slovenci, delajte neumorno, da se to upatije izpolnil
Izvanredna rodovitnost. V Vidnu s je poročil sedemue-eil lui Giuseppe J ko i) s petinpetdesetletno češko kuharico Mi-rijanko Bobliha. 16. t. m. mu jefta porodila trojčke, dve deklici in enega defika, ki so vsi zdravi.
Mathieu de ia Drdme iznenadit nas je letos tudi z vremenskim proi okovan jeni za celo leto 1885. To prm okovanje se glasu
S po m I a i lepa v začetku, še pr*c<jlepa do sredine, premcnljivo vreme, celo mrzlo proti koncu.
Poletje viharno v zaČ-tku, spremenljivo v s edini, lepo proti koncu.
Jesen spremenljiva v začetku, lepa
prot: sredini, slabo v začetku druge polovice. vihamo s točo proti koncu.
Zima mrzla, viharna, dosti snega uže precej v začetku, sploh huda zima.
Izpravnik v Vinici. Novi governer Podolj^ki ima trdno voljo urade očistiti uradnikov, ki so v službi zanikarni in sprideni. V ta namen popotuje po deželi, pa tako, da nobeden ne ve, kam gre, in te laj ni treb i se učiti županom nagovorov in treba ni še d ugih nepotreb, zato pa |e popotovanje toliko zdatnejŠe. Nedavno je prišel v mesto Vinico ter šel uže zjutraj ob 8. uri k izpravniku. Ker je bil oblečen, kakor navadni ljudje ter se je oglasil kakor stranka, rekii so uju v uradu, naj pride pozneje, ko «veliki» gospod izpravnik vstane. Governer je šel pa prišel zopet ob desetih. Pa tudi zdaj mu je bilo rečeno, nuj pride pozneje. Prišel je toraj v tretje opoludne. Zdaj pa so mu rekli, da izpravnik danes niko«ar več ne sprejme; governer je zdaj določno zahteval, da mora /. izpravnikom se di.ne-i in s cer takoj govoriti in da je ta doižan niega sprejeti. Taka drznost pa je \se uradnike hudo razburila; takoj so poklicali tri uradne služabnike ter jim zaukuzali. naj predrz-neža iz urada vržejo. Ali ko so služabniki prijeli governerja, vrgel je ti od sebe plašč, stopil v uniformi pred uradnike z besedami: «,Taz sem governer v Pndolji! Povejte to gospodu Izpravniku ! «Te beseda so bile strela Iz jasnega, vsi so bili tako oparjeni, da jim je kar beseda zastala. V tem trenoiji skoči governer v iz-pravnikovo spalnico ter mu naznani, na je iz služhe izpuščen. To vest je prejel nič hudega sluteči izpravnik v postelji. Prejšnjo noč je namreč izpravnik do be-belega dne igral in pil, potem pa spal, da si je zdravil lase, ki so „eki tudi boleli. — Mi pri tej priliki ne moremo za-molčati, da hi tudi pri nas boljše bilo, ako naši veliki pospodje ne bi uradnih svojih obiskovanj urbi et orbe napovedovali, in smo tega prav ponižnega prepričanja, da hi nepričakovana obiskovanja državi in lju istvu bolj ugajala, in velikim gospodom več slave donafiala, nego vse zvonen|e, streljanje in slavoloki — popotovanje po-d oljskega governerja je posnemanja vredno.
Dolgost podmorskih telegraflčnih kablov znaša 111 000 kilometrov, s temi potezami bi se lahko zemlja trikrat okoli in okoli ovila. Vsak k. bel ima najmanj 40 dratov (to j- notranjih in zunanjih), in vsi ti imajo tako dolgost, da bi se zemlja z luno desetkrat zvezala. Zdaj imamo 17 društev, ki imajo podmorske kable, in štiri držive: Francoska, Angleška, Rusija in Italija imajo daljše podmorske kable; Avstrija, če tu ii se jej je toliko in od toliko strani priporočalo, r.i se mogla do tega vspeti.šele minister Pino je imel toliko poguma, da je na troške angleške družbe «Eistern Gompagny» dovolil ka bel iz Trsta v Kaif; druzih podmorskih kablov v Avstriji ni, fie prezreino nekoliko zelo malovrednih kablov v Kvarneru. Iz Trsta do Zadra ste namreč dve potezi, ena teh je skoraj vedno nerabljiva, druga pa tudi veliko ne velja, Zarad tega je zgubila Avstrija skoraj ves promet v zunanje države, in celo Dalmatinci morajo dostikrat vrseh biti, ako dobodo v 24. uah poročila iz Trstu.
Kniževnost.
Ceniti biografici dei letlerati ed artisti friuhni; to je naslov n- kej knjigi, katero je izdal Pavel Gambieiasi v Vidmu, Knjige ne omenjamo zato, da bi jo našemu občinstvu v čitan|e priporočali, ampak da bi kakega naših pisateljev opomnili, naj hi pregledal, je-li so vsi v tej knjigi navedeni p satelji in umetniki Furiani, in ako ni g. Frančišek di Manzauo vanjo »po neknvem« sprejel tudi kake«a naših rojakov, ki ni zarad tega uže Furlan, če tudi j-> kaj v laškem ali latinskem jeziku, ali v furliii^kem narečju spisal. Pisatelj navaja kratko podatke o rojstvu, živenju in delih 680 furlanskih pisalcev in umetnikov. Ker je pa mnogo teh rojenih v Gorci sv J i v njenej okolici, zbudil se nam )e sum, da je k.-kien teh i Slovenec; na vsak način hi bilo dobro to preiskovati, da i n<ši odbčneži ne polnijo furlanskega koša, kakor n. pr. na str. 32 Jožef Batič, Martin Bauzer, Kavčič Frančišek in Kavčič Franu. Sa*eriji (str. 55), Gorunini, Križman in str. 72. Gubani Jožef, ko|i je spisal r Cateckis-v%us Slavonieus itd. kateri, ne trdimo, na so Sluvaui; vendar pa bi bilo dob 0. da se o njlu kaj i /.ve,
Preiskov.-u lena mi ne moremo, ker nemamo potrebnih k-jig pri rokah: pu stiuio to snretnejŠeuiu peresu. Hvalevredna I* res brižljivos-t iti trud, s katerim je g. Manzauo nabiral in spisovai te kratke životopise svoiih sorojakov; da bi irt)Hi iu li Slovenci mnogo takih mož t Ce'ha knjigi je 2 laški liri (okolo vold. a. v.) ter se dobiva pri izdajatelju v Vidmu. L.
Vabilo I priporočilo!
Lanskega leti sem se bil oglasil ter i ob kratkem {»0 hvojtrj tftaofcnosti ocenil
izišle knjige Matice Hrvatske za 1. 1883. Naj mi bode dovoljeno i letos zopet ono prekoristno društvo naših bratov priporočati ter vabiti na naročbo za upravno let■> 1884.
Prav te dni dobodo vsi članovi »•■*• vještaj Matice Hrvatske za godinu 1S8. Iz ovega poročila je razvidno, kako se sin •Hrvatska Matica tudi rnej Slovenci. Z veseljem pozdravlja vsak rodoljub lo duševno polagano združitev soro mili bratov. h tega poročila posname se tudi, a a izda Hrvatska Matica tudi za 1.1,^84. sedem knjig različnega zadržuja. Knjige, katere se liže tiskajo, so :
1.	»Svjetska poviest« (poviest do rimskih careva) po Francoskem Viktor Durny, sestavil dr. Peter Tomič. t. j. nastavek nadaljevanje 1.1883. izšle zgodovine.
2.	Prijatelje prirodoslovja razveseli tako priljubljeni pisatelj dr. Mijo KiŠpatić s prvim delom botanike. Ako ne bi bilo druzega, vsaj ta knjiga, katera bode bogato ilustrovana in katero piše v tako lepo lionečem le njemu prirojenem jeziku učeni pisatelj Dr. Mijo Kišpatič.
3.	Za geografe, pomorščake zanimiva bode knjiga »Slike iz pomorskega života« (put preko sredozemnoga mora) I. zvezek, izvirno napisal učitelj pomorske Šole v Bakru Jut ij G irič.
4.	V leposlovnem obziru nam poda Matica hrvatska prav lepe — in samo izvirne knjige, pričajo nam v 1» znani i me| narodom priljubljeni pisaielji. Izda II. zvezek Avgust Šeiioa-ine zabrane pri -poviesti, zatim kot.
5.	Knjigo J. E, Tornićev i vir ni roman iz požeškega živenja okolo i. 1740 pod naslovom: »Vicešpanova kći«.
Zatim poda od star*ga pisatelja g. Ilije Okruglča Sremea izvirno pisano dramo »Sokicu«, iz kojQ se razvidi zrcalo ži\Jenja naših bratov v Slavoniji kot šesto knjigo In kot sedmo leposlovno knjigo od pisatelja Sergija P. ... iz starodavnega ponosnega Dubrovnika svoje črtice: Perom i olovkom. Niso ii to raznovrstne ukovite i zabavne knjige, katere izda Hrvatska Matica?
Glede tolike množine tako zanimive tvarine obsegajočo leposlovno in ukovito knjigo, prosim vljudno svoje dosedanje naročnike »Hrvatske Matice«, da pošljejo svojo letne naročbo od borih 3 fori n tov podpisanemu ter naj se po priliki obrnejo K podpisanemu povjereniku, da dobodo »Izvleštaj Matice Hrvatske«. Ker sem prepričan, da s« nobeden dozdanji ud ne odpove takim knjigam, ker vem da jih tudi vsak član z veseljem prebira, radi tega prosim vsacega, naj prigovarja svojega prijatelja, znanca, da si naroči tako lepe knjige, ker v kratkih letih ima tako lepo in bogato hišno knjižnico.
Prav tako bi tudi slovenskim Čitalnicam, bralnim društvom svetoval, da si naroče knjige Hrvatske Matice in takim potem si obogatijo svojo knjižnico z malim prinosom od 3 for.
Vabim toraj k mnogemu naročevanju • Hrvatske Matice« vse prijatelje in Štovatelje bratskega nam naroua.
Se spoštovanjem
Matej Kante.
učitelj, povjerenik Hrvatske Matice.
Sežana, 2. januvarja 1885.
Javne zahvale.
Čestitim gospodom društva Avstrije, kateri so nas z svojim pohodom v nedeljo 4. t. in. počastili v Prošeku in pri tej priložnosti naklonili blagodušni dar 13 gl. 3 kr. za ubogu te vasi, najtoplejše se zahvaljuje
V Prošeku, 5. januvarja 1885.
Predstojništvo.
To plo se *ahvahijem
g. dr. Franu Mandiću,
ker je mojega sina rešil iz smrtne nevarnosti. Trst, 6. januvarja 1884.
Ivan Totti.
ii troM stvari
Najnovejši «krah».
Najprej je zaropotalo v Prani, potem na Dunaju in na posied v Ljubljani, a upamo da je s lem vsaj za z uij konec. Praška eskomptua banka je filirala, ljubljanska le Še životari in najbrže tudi pade in dunajskej je komaj iu komaj pomagala narodna banka.
Pri vseh teh bankah se je pokazalo, da bo ravnatelji brezobzirno slepar 11 i; le ravnatelj Jauner na Dunaji je s pomočjo nečega Žida Kufl^rja osleparil delničarje in upnike njemu izročene bmke za 3 milijone in ravnatelj ljubljanske eskomptne banke, Trž ičan Zenari je banko, ki je imela komaj 150.000 gold. kapitala, ogoljufal za več od 100.000 gold. Ti ravnatelji so plačali s tem, da bo se usmrtili; ali ubogi
04127830
EDINOST
upniki in delničarji bodo trpeli * prvej vrsti nastopke tako ogromne sleparije.
Na Dunaju in ▼ Pragi se ta polom ne posna toliko, ondotni finančni krogi ga lože prebijejo; ali ljubljanski polom sega globoko v iivot ljubljanskih, oziroma kranjskih trgovcev. Mnogo malih trgovcev jc »gubilo lep del svojega kapitala, a tudi nekatere ljubljanske finančne kapacitete bodo imele dolgo časa popravljati, predno zakrijo Špranje, katere je na njihove aktive napravil zadnji polom.
Kakor je pred leti banka Slovenija ibegalt osobito male kapitaliste na deiell, prav tako je polom eskomptne banke ljubljanske zbegal veče kapitaliste in strašno oškodoval trgovski kredit. Ni torej tajiti, da bodo nastopki ljubljanskega kraha jako občutljivi za Kranjsko sploh.
Praš nje je zdaj, kaj je krivo takega nevestnega poslovanja? V prvej vrsti osnova bank sama. v drugej malomarnost in tudi neskušenost bankinih odbornikov ali upravnih svetov, ▼ tretjej pa prepovršna kontrola vladnih organov. Kar se tiče osnov bank. pisali smo mi v lanskem letniku iiže obširno, kako pomanjkljivi so naši zakoni glede bank in akcijskih društev sploh.
Rekli smo ule tistikrat, da vsaka banka pri nas more deset, dvajset in večkrat toliko izdati svojih zadolžnic, bodisi tudi bankovcev, nego itna garancije. Dokazali smo sč številkami, da take previle-gije škodujejo drŽavi in sploh solidnemu denarnemu prometu, kakor se to zopet prav oči vidno kaže pri ljubljanskej eskompt-nej banki. Ta banka je imela Čisto majhen akcijski kapital, torej garancije za komaj 150.000 gold. in vendar je poslovala na sto tisoče ter jemala denarnih vlog od kapitalistov, kolikor jej je bilo mogoče.
Treba je premisliti, da banka potem s takim denarjem skontuje razne dobre in mogoče tudi slabe menjice, kakorse je pokazalo pri Ijubljanskej eskomptnej banki, katera je eskomptirala za skorej četrtino svojega kapitala tnenjic nekega dunajskega trgovca, kateri je kmalo po prejetem denarju faliral.
Kakor torej reči stoje, mogla bi banka s tako neznatno garancijo na milijone de« nara prevzeti in oddajati in mogoče tudi na milijone kapitalistom zapraviti. Tako gospodarstvo bi pa prouzročevalo zaporedoma finančne krize in bi vsled tega kupčija, katere du&a je solidni kredit, neizmerno trpela. Uprav zato je treba v tem obziru mnogo popravkov, mnogo predru gačeb dotičnih zakonov, da bi namreč banke dajale svojim apnikom večo garancijo.
Druga pomankljivost je tudi ta, da se v upravni odbor takih bank volijo dosti-k- iL ljudje, ki niso vešči bankinih poslov, ali pa preobloženi z dtugimi posl, da torej funkcijonirajo ie «de nominea, pa se jako mnlo brigajo, ali pa ne umejo prave kontrole.
Pomisliti je, da so v Avstriji še celo pametni juristi jako slabo podkovani v narodnem gospodarstvu in v viših finančnih poslih, kaj pa še podjetniki, trgovci, ki so se le s pridnostjo v malem trgovskem krogu povzdignoli do neke veljave in niso imeli nikoli prilike, ne časa. da bi se podkovali v finančnih vedah. Tretje zlo je v zvezi z drugim; vladni komisarji navadno prav malo umejo bankine posle, tudi se od njih ne zahteva posebne natančne kontrole; v Avstriji je vsa ta kontrola le neka nevidezna. formalna, ki skoraj nikoli ne sega v bistvo.
To tudi ne bode nikoli megoče, ako bode vlada imenovala le penzijonirane uradnike vladnim komisarjem, a ne strokovnjakov, kakor to dela nemška vlada. Iz vsega tega je razvidno, da se nam je v Avstriji še prav mnogo učiti tudi glenć bank in akcijskih društev in da čaka naših postavodavcev velika naloga, da namreč urede dotične zakone v zmislu veče garancij* in solidnosti. Dal Rog, da zadnje skušnje ne ostanejo brezuspešne, in da se jib izkoristi predno mogoče, ker zavlačevanje v tako važnih prašanjih ne velja.
Tržno porodilo.
Kava — ker so do^la ugodna poročila iz inostranskega, so tudi tukaj cene postale vi^e in je tudi kupčija živahnejša Rio se nrodaja uže po f. 40 do f. 6^.
Sladkor — nekoliko boljša kupčija po trdnejših c-nah.
Sadje — neznatna kupčija.
Olje — Še precej kupčije po vedno višib cenah.
Petrolje — stalno na f. 10-50.
DomaČi pridelki — zanemarjeni.
Kupčija v obče inlahovu, ker manjka pravega zaupanja.
Dunajska Borsa
dne 5. januvarja Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 25 kr Enotni drž. dolg v srebru 82 » 30 »
Zlata renta......1C4 » 60 •
5'/, avst. renta .... 97 • 75 • Delnice narodne banke . . 859 > — • Kreditne delnice .... 293 • 50 • London 10 lir sterlin . . 123 • 50 »
Napoleon....... 9 » 7750»
C. kr. cekini...... 5 • 80 •
100 državnih mark . . . 60 » 30 •
»Ljubljanski Zvon «
Št I. prinaša te upise: l. Gorazd: Mi vstajamo I Pesem. — 2. Dr. Fr. Detela : Veliki grof. Zgodovinski roman. - 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjandh. 22. Pod hruiko. ~ 4 Jos. S tarč: Pisma iz Zagreba. IX - 5. J. Stritar: Pravo junaštvo! Podoba iz kmetskega življenja. — 6. Ivan Subie: Nekoliko črtic o krvi naši. — 7. J. K.: Pastir in vila. Balada. — 8. Fr. Wiesthaler: Slavni Slovenci. I. Dr. Jakob Zupan. — 9. Svojmir: Drobne pćsni. 1. 2. — 10. Janko Kersnik: Agitator. Roman. -11. Jos. Vesel: „Križanje Krista". - 12. Književna poročila; S. It.: Weriand de Graz. — 13. Ivan Franke, Umetniške starine na Gorenjskem. - 14. /. Petdesetletnica pesmi „Hej Slovani". - 15. - Slovenski glasnik. - 16. Janko Kalan: Sah. — „Ljubi, avstr. Zvon1, izhaja v mesečnih zvezkih, po 4 tiskovnu pole velike osmerke obsežnih ter stoji za pol leta 2 gl. 30 kr., 24 četrt leta 1 gld. 15. kr.
Razšla«, Pri srečkanji 125 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan januvarja 1885. leta so bile vzdignene St. 44.920 z dobitkom 25 000 gl. št. 23.710 t dobitkom 2.500 gl. it. 73.269 z dobitkom 500 gl št 4.847 z dobitkom 500 gl. in št. 119, 225, 549, 2679, 2746, 5912, 3124. 3411, 5024, 5286. 5881. 0736, 8423, 8892, 9226, 9 >33, 9842. 11793, 13114, 13302, 13916, 13981, 17442, 19517, 20182 20214, 20381, 20415, 22027, 22574, 24669, 25549, 25911, 26624, 28076. 28088, 29128, 29362, 29926,29967, 30789, 30983, 32343, 32371, 33081, 33304, 34203, 34993,35060,35192, 3 )923,3602 ». 36611, 36977, 38006, 38463,39793, 40388, 42524, 42673, 42715. 43004, 43448, 45130, 45695. 46134, 46481, 47171, 47512, 47968, 48I43, 48654, 48657, 49126, 49271, 49274, 49548, 49999, 50150, 5D785, 52483, 53948. 5399«, 55382, 56079, 56174, 56512, 57534. 57570, 57X15, 59459, 59561. 59836 63004. 62016, 62030. 62794 , 63631. 63659, 65237, 65671, 65630, 65915, 66050, 66438, 66725, 66770, 66798, 67068, 6725», 69026, 69135.70147. 70413, 71682, 71760. 72064- 72206 . 74297. 74864 vsaka z dob itkom 30 gld.
Poslana.*)
Gospod Mirkovič. poprej okrajni g'avar v Bazovici, zdaj na Občinah, me je na tuk način raaŽalil, da sem primorana javnost nastopiti in svetu pokazati, kako omikan je Človek, kateri je poslan v okolico, da zastopa polit, oblastnijo. Jaz sem podučevala dva meseca deklico g. Mlrkovlča in ker mi ni plačal.
gisala sem mu pred njegovim odhodom i z azovice prijazno pismo, prosć ga, da mi plača, kakor pogojeno. Namesto odgovora, pokliče me k sebi, in ko pridem tija, začneta me on in njegova soproga insultirati, češ da sem „šešolota", neomikana „ščava" itd. Jaz sem mirno odgovarjala, da me ni treba psovati, na kar sem zapustila sobo in ko sem bila uŽe na stopnican, vrela je soproga /a menoj 2 gl., kriče za menoj, jaz pa se nisem več ozrla in pustila ona i gl. ležati. — Ako je tako ponašanje vredno omikanca, to naj sodi svet.
SMtiM Sakiida Bazevlca, 6. januvarja 1885.
Službo
IMjtmarođna linija
N >
<
H -
CC " g
Iz Trsta t Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linij*' voz'jo redno v Novi-Jork in vspremnjo blago in popotnike po najnižjih cen:ib in f. najboljSo postrežbo.	5—13
V N0VI-J0Rk. Odhod iz TRSTA.
Parnik «eeraanla», 3«00 ton, v 15. dan jenarja Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasaŽnega agenta.
Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta 7.a potnike 200 gld. Vmesni krov 60 |M.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlliano d* Ant. Poflaven, generalnega agenta.
Priznano nepokvarjene 1
izvrstne voščene H
SVEČEI
izdelujejo
P. (t R. S e e m nuni
v Ljubljani. I
•5Z5Z5Z5ZSZ5252S25Z53ISr2SZ5e525ZSZSZS2a Agencija ia posredovanje -
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najugodnijim) pogodbami. Piazža Ponlerosso br. 2. I. kat. 9ESZ5iSZSZS2525ZnSE52SZS25UZSZS2525i
Zdravilni plašter
(cerot).
Ozdravi temeljito vs.-.ko rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja Se tako močan glavobol, vse bolečine živc.ev in revma-tizna v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna sknsnja z izvrst-nin! P®hom, kakor razvidno po neStsvilnih spricalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni
10—1	RovIn, Corso št. 47

PRODAJA LEDU
po osamdeset s<i| *bv kvintal (100 kilograma) pri
Antonu Dejaku junior.
Zaloga Steinfeldskega piva, VI« llcffll ArlKlt fit. » in Pescheria nvova.
Najvećega zanimanja za perice je
Prem dn6 29. decembra. — (Voščilo za novo leto). Vsem tistim, kateri so v minolej polovici letošnjepa leta za vsemi plotovi in po vseh kotih kamenje natolcevanja, izmišljij in opravljanja ruvall In nabirali ter m« Ž njim posipali, voščim s tem prav veselo, blaženo in srečno novo leto ! Bog jih živi!
Slavno uredništvo „Edinosti" pa prav uljudno naprosim, da izvoli na tem mestu naravnost in odkrito povedati, koliko in pa kakih dopisov je keduj iz mojega peresa za svoj vrli list prejelo.") Matija Rant, učitelj.
kateri n&domestuje pri pranju perila milo, Modo in pepel, ter no poSkoduje uli ige najmanje tkanina, katere se ž njim perejo.
Občinstvo samo se bode lehko moglo prepričati o velilcpj koristi in majhnem trošku perila, uko se poslužuje tega luga, kajti priStedilo bode časa in denara
Jedina zaloga v mirodilnici
G. GUARRINI
ulica S. Sebastiano št. 514. Na drobno pit se prodaja ta lug v drugih mlrodtlnloali in proda-
jalnieali Jestvln, in povsod dobi tudi nuvod, kako ral>iti omenjeni lug.
VELIKA PARTIJA I VELIKA PARTIJA
*) Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva
Uredn.
•J Se nikoli nobenega.	Uredn.
ostankov sukna
(3—4 metre), v vseh barvah za cele moike obleke, pošilja proti povgetju po 5 gld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati.
ostankov preprog
(10—12 metiov) pošilja p oti povzeiju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
tvarina koja se ne bi dopadala, more 12—2 se rameniti.
občinskega tajnika razpisuje občinsko poglavarstvo v D*kani. S 1. nmrcijpm 18H5 nastopi službo j/.nTiHii, ki bo (truv«n italijanskega in nemškega mdi) popolnoma zmožen slovenskega jezika. Prosilci nuj se oglase do 10 februva-rija t. 1.
Borzno poročilo.
Neugodna po-nčiia o falimetitih nn Angleškem in na Nemškem so tudi našo borso nekoliko ©mirila, kreditne akcije i*9 zgubil« nn veljavi; ali nrfavnt papirji se večino prav dobro drže In so iskani po viših kurzih.
Dr. EMIL FABIAN1
zdravnik-ranocelnik-porodoslovec
snrej^rnlje in ordinui« vsaki dan od 2. do pol 4 ure povolndne Nahnja se tudi
v lekarni ROV1S Corso 47 Via degU artisti Mro 9 II nudstropj«.
NOVOST 11!
Pečat	najprikladnejŠe dariln. jako koristen,
zadržujoč vse, kar je potrebno v pisarni, kakor : pečat iz kavčuka, z avtomatičnim imrvilom, p®roin Mvln^nlk, vse v najeleguntncjšej obliki it nikla in pregihljivo, da sm more braniti v žepu. Nadalje okusno izdeluni pečat' v obliki medaljonov,ur, škutlj cw za žvepljenke in razni drupinežnlpečati.
Pri odlikovanem grafičnem zavodu
IIEN. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecch o'* št. 4
V TRSTU.
Laatoiik. drufttv« »EDINOST« - l»d*t»u m mn-ovormur«>n.it VIKTOK DOLINC
v , iiKturn* V. DOIJ' Nt: