Štev. 28. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 8. julija 1927. Leto V. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. NuhIot: Mali list, Tri e ste, ca-8ella centro 37. — Urad : via Imbriani 9-I1I. KEBCK. Odgovorni urednik: dr. L. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., četrt leta B L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. CENA OGLA**'"" " ,eip„ . Trieste Eri 6 * T >18^- • . ratni obj -fni o • ooi.leta) 40";, ' (celo leto) 50% popusta.- _ 0(«liASI': 30 stotink vsaka beseda v na-vudnerh tisku; mastno 4(< stotink beseda; z VKL1K1MI CKKAMI 5U st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 8. julija: Elizabeta;; Kilijan. — Sobota, 9.: Anatolija; Veronika. — Nedelja, 1.: Amalija; Felicita. — Ponedeljek, 11.: Pij; Olga. — Torek, 12.: Mohor in Fortunat. — Sreda, 13.: Anaklet; Evgenij. — četrtek', 14.: Bonaventura. — Petek, 15.; Vladimir; Henrik. — Sobota, 16.: Karmelska M. B. MALE NOVICE. Kali list zaplenjen. Zadnja številka Malega lista je bila od tržaške prefekture zaplenjena radi dopisa iz Dornberga, v katerem so bile take reči, da bi se utegnilo ljudstvo razburjati in kaliti javni red in mir. Del podlistka, ki je bil zadnjič tiskan, objavljamo še enkrat, da ga bodo vsi kitali, v ostalem je ta številka vsa nova. Nov doktor. Na bolonjski univerzi je promoviral dne 1. julija za doktorja vsega zdravilstva g. Lojze Simoniti, rojak iz Biljane v goriških Brdih. Mlademu doktorju, našemu prijatelju, iskreno čestitamo! Evharistični sestanek duhovnikov častivcev bode tudi letos v samostanski cerkvi oo. kapucinov v Trstu in sicer v četrtek 14. julija ob 9 uri. Uljudno so vabljeni na ta sestanek tudi duhovniki nečlani in čč. sobratje iz bližnjih škofij. Za skupno kosilo treba se zglasiti osebno ali pismeno do 12 t. m. Pri samostanskem predstojništvu. Osebna vest. C. g. Natal Silvani se je odpovedal krkavški župniji ter bil imenovan za župnega upravitelja v Boču. Krkavče bo opravljal pomjanski župnik č. g. Avguštin Zlobec, ki je obenem imenovan za prodekana. Jemen. Jemen je pokrajina v Arabiji od Rdečem morju. Ima svojo večjo ali manjšo politično neodvisnost. Ondotni vladar Iman Jalna je v prijateljsken razmerju z Italijo. V zadnjih dneh junija poslal1 j.' posebno poslanstvo v Italijo. Italijanski kralj je poslanstvo sprejel v svojem poletnem bivališču San Rossore. Atentati na boljševlke. Med neko razpravo na vojašken sodišču je bil izvržen napad na sodnega predsednika Orlova. Orlov je bil samo ranjen. Napadalca so prijeli. Plsentl. Poslanec Peter Pisenti je bil poklican v Rim k tajniku fašistovske stranke Tu-rotiju. Le-ta ga je zopet sprejel v stranko ter obvestil o tem furlansko deželno tajništvo. Poštni promet. Trgovinska in obrtna zbornica v Trstu objavlja navodilo, kako ravnati da se pisemske pošiljatve preko poštnih predalov (caselle) ne bodo zakašnjevale. To reč pojasnimo na našem zgledu. če napišeš naslov: Mali list, Trieste, casel-la centro 37, tedaj poštni uradnik dene pismo kar brž v naš predal in ko pridemo pošto vzet, ga že dobimo. Ce pa ti napišeš: Mali list, Trieste, via Imbriani 9-1II. — casella c*entro 37, tedaj dobi pismo v roke pismonoša, ki raznaša po mestu. Mož pa vidi, da imamo tudi predal, pa si pot prihrani in pismo nazaj izroči za poštni predal. S tem postopanjem se izročitev pisma zakasni lahko za cel dan. — Trgovinska zborni-ca toreJ opozarja vse lastnike poštnih predalov, le-ti pa naj opozore svoje dopisovalce, naj v naslovu izpuste ulico. 1 ako prosimo tudi mi svoje dopisnike in naročnike, naj v naslovu zapišejo samo: “Mali list, Trieste, casella centro 37» in to je dovolj. Grozodejstvo v Mehiki se nadaljuje. Vedno nova poročila prihajajo iz daljne mehikanske dežele o doslednem in krutem preganjanju katoliške vere. Tu jih podamo nekaj v odlomakih. Proti vsemu ljudstvu. Kalles divja zlasti proti državici Ja-lisko. Tum so bile na vladni ukaz cele vasi izpraznjene in po divji vojaščini požgane. Pa tudi še obljudene vasi so vojaki obkolili in obstreljevali, letala pa so od zgoraj metala bombe. To se je na-daljevalo, dokler je bilo kaj živega v vasi. Koder pa so bile vasi izpraznjene, so bili nesrečni prebivalci odgnani v masah kot navadni zločinci na kazenske otoke Las tres Marias. Živeža niso smeli vzeti seboj, ampak so ga morali, če ga je kdo kaj nesel, oddati po nizki ceni. Tudi mali otroci so morali iti v to izgnanstvo. Neko poročilo pravi, da je vseh izgnancev iz raznih držav (Mehikanska repub-lika je zveza več državic) okroglo 2000. Proti duhovnikom. V’ '/.akatekasu je duhovnik, po imenu Carrea, nesel bolniku sveto popotnico. Vkljub vsej previdnosti ga je pri tem presenetil oddelek vojakov. Zasmehovali so ga ter mu hoteli odvzeti sveti zakrament, da ga onečastijo. Morete me umoriti», je zaklical duhovnik, atoda nikdar ne bom trpel takega božjega ropala Pri teh besedah hitro skoči nekaj korakov nazaj ter zaužije sveto hostijo. Besni vojaki planejo na duhovnika ter ga med surovini postopanjem peljejo pred poveljnika. — Kristus pridobil s svojo krvjo. Bolje je umirati, kakor v vsedržavnem suženjstvu gubiti osebno dostojanstvo ter se potapljati v blato podlosti in nemorale. Mehikanski katoličani so se pravilno odločili. Njihovo junaštvo ostane slavno v zgodovini človeštva. Pozno spoznanje. žalibog morajo sedaj mehikanski katoličani drago plačevati prejšnje zamude. Že pred 70 leti so imeli svobodomiselno vlado, toda pustili so jo vladati in se niso dovolj vmešavali v politiko. Mislili so v nekakem lenobnem zaupanju: vera je vera, država je država, politika je politika. Pustimo brezverske generale in advokate, naj se pulijo za volitve, za parlamente, za glasovanje o novih postavah, za način vladanja in take reči. Brezverci so katoličane v ti brezbrižnosti potrjevali: Da, da, to je prava katoliška vera; lepo v cerkvi moliti, prižigati svečke sv. Antonu, klanjati se podobam svetnikov, iti v procesijo.., z zastavami in godbo, nositi debele duplir-je in veselo zvoniti, to je vera! V časopis, v parlamente, v narodno javnost pa vera ne spada, je preveč vzvišena in sveta. Na slabi poti so listi katoličani, ki vpijejo: katoličan naj bere le katoliške liste, naj voli samo katoliške poslance, naj bo član le v katoliških društvih itd. Taki katoličani delajo v narodu. razdor, ščuvajo na medsebojno nestrpnost in sovraštvo. To ni prava katoliška vera, ki mora biti vera ljubezni.... Tako so brezverci 70 let katoličanom vbijali svoj brezverski pojem o katolištvu. Slednjič je prišel Kales. Našel je vse pripravljeno. Republikanska ustava, sestavljena davno poprej od brezverskih parlamentov, je samo čakala močne roke, da jo skuša izvesti. Pritisnili so so-cialisti-boljševiki in Kales je začutil v svojih žilah zadostno moč. Pometal je proč vse krinke »človečanstva«, svobo- doljubja« ((demokracije« in pokazal pra- vi obraz državnega božanstva: katoliška vera se spremeni z dekretom v državno vero in minister bo odločeval, kaj je treba verovati in kaj treba delati. Dekreti so jeli kar deževati, eden bolj protiven katoliški resnici ko drugi. Tedaj so se katoličani zdramili in se zavedli: ah to je bila tista mila muzika o veri, ki spada samo v cerkev, ki se ne sme zanašati v časopisje, v parlament, na shode in zbore; o veri ljubezni, ki ne dopušča borbe proti zmotam...! Taka je torej tista »ljubezen« in tak je sad naše brezbrižnosti! Pokora. Kar trpe katoličani v Mehiki, je torej vsaj deloma tudi pokora za to, ker so politiko prepuščali brezvercem, liberalcem, svobodomiselcem, framasonom, socialistom in kakor se že vsi taki nazi-vajo. Pokoro imajo za to, ker so brezbrižno dopuščali, da se je vse javno, državljansko in narodno življenje razvijalo brez blagodejnega vpliva vere. Pokoro imajo za to, ker so bili katoličani le v cerkvi, a ko so stopili čez cerkveni prag na cesto, so si pustili od nevernikov potisniti na glavo jakobinsko čepico in hoteli biti le «čisti državljani« brez verske primesi. V prihodnje pač ne bodo več tako kratkovidni. Nauk za nas. Ves razvoj mehikanskih dogodkov nam dovolj razločno vpije, da moramo pri nas in povsod po svetu katoličani tudi ▼ politiki zavzemati stališče, katero bo v popolnem skladu s katoliškim naukom. Katoliški nauk pa je, da je tudi občina, dežela in država podvržena božji in naravni postavi, da mora biti vsa občinska, deželna in državna uprava taka, da v ničemer ne nasprotuje katoliškemu katekizmu. Če pa je kje ali v občini, ali v deželi, ali v državi, kaj takega, kar se s katekizmom ne sklada, je dolžnost katoličanov, pravočasno uporabiti vsa dovoljena sredstva, da se dosežejo potrebne spremembe. Katoličani morajo s svojega katoliškega stališča pravočasno in budno kontrolirati razvoj vsega javnega in narodnega življenja. Skrbeti morajo, da se tiskajo in bero le dobre knjige, ki ne spodko-pujejo verskega prepričanja in življenja. Skrbeli morajo, da se izdajajo, širijo in bero le taki časopisi, ki se načelno skladajo s katoliško resnico in ki glede verskih in cerkvenih zadev brezpogojno priznavajo vodilno in odločilno oblast rimsko-katoliške cerkve. Krščansko ljubezen je treba le tako pravilno umevati, da želimo dobro vsem ljudem, toda ne pustimo, da bi se zmota neovirano širila, če kdo širi zmoto ali dela pohujšanje, ga pravi katoličan ne bo v miru pustil, češ naj le nadaljuje svoje pogubonosno delo, ampak se mu bo zoperstavil z vsemi dovoljenimi sredstvi in bo skušal ljudi od njega odvrniti, ne iz sovraštva do osebe, ampak iz sovraštva do slabega početja. Ko bi bili mehikanski katoličani v zadnjih 70 letih hodili po potih nemških katoličanov, prihranili bi si bili sedanje preganjanje in obvarovali svojo domovino strahotnega prelivanja krvi. Vladna gospodarska politika. Z ozirom na dvig lire v valutnem prometu in vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi, podal je minister Volpi za vso državno in svetovno javnost obširno izjavo, priobčeno prvotno v »Popolo d’Ita- 1 in» in potem po vsem italijanskem časopisju. Iz te izjave podamo z ozirom na naš omejeni prostor bistvene točke. Minister ne bo pustil, da bi lira padla. Špekulacija si pripravlja — je rekel finančni minister — novo nesrečo, in upajmo, da bo zadnja, vsaj za precej časa, kajti deželi je potreben mir. Gotovo pa je, da je zdravo in poštena italijanska lira ena izmed onih boljših valut, ki se nahaja v dobi ustaljenja, za špekulacijo precejšnja skušnjava. Predsednik vlade je deželi jasno začrtal pot. Mislilo se je, da se bo dal položaj valute zlomiti, a ni se pomislilo, da ima vlada v rokah nadzorovanje vseh elementov, ki vplivajo na pravično ocenjevanje lire. Tudi se ni razumelo, da ima italijanska financa odločno voljo obvladovali valuto ter pri tem spoštovati le gospodarske potrebe dežele, dobro mišljene potrebe, na zmeren način ter ob žrtvah, ki so potrebne, a ne preko teh. Kvota 90 (t. j. cena 90 lir za 1 angleški funt, o. ur.) se bo ohranila. Bitka proti draginji se je začela na podlagi merila DO, ki ga je označil načelnik vlade. Režim ne dovoljuje, da bi se ta cilj prekladal po volji sil, ki so popolnoma izven življenja nacije. Seveda ni kvota 90 fizično-matematična točka, temveč predstavlja bližnje točke, ki tvorijo obseg gibanja lire. Toda 90 je osrednja kvota. Težave in olajžave. V nadaljevanju je minister Volpi omenil, da je morda sedanje gospodarsko preurejevanje tu pa tam neprijetno, toda prebivalstvo se zaveda, da zadeva ta preureditev v globino življenja države, in prenaša vse neprijetnosti s požrtvovalnim razumevanjem. Stvar vlade je, da stori od svoje strani, kar je v njeni moči, da se olajša vsem pot. V ta namen se proučuje načrt za znižanje davčnega pritiska, kakor žeji ministrski predsednik- Na prihodnji seji PODLISTEK. Jindrich Š. Baar 3 (Prevedel Grušenjka) Otroci. »Molči vendar in ne javkaj! Zahvali še Boga!«, je gasila moževo žalost iz velike sobe njegova žena. Bila je še razburjena od prepira s svakinjo, a tudi v nji je že dogorevala hudobija in je lučka radosti vsplapolata v njeni pohlepni duši. «Najemnika dobimo, gostača; potem nam bo lažje«, je tolažila moža z ljubeznivejšim glasom in šla za njim sem do materine sobice. Ko pa je videla starico mrtvo in ubogo, jo je nekaj kakor kes pretreslo, a se ni podala ampak oznanjala: «Moj Bog! Ali je to hči: uteče od mrtve matere in še oči ji ne zapre, brade ne podveže. Zgani se torej«, se je obrnila naenkrat na nfoža, dobi kje kaio desko in naroči zvonenje. Takole je vendar ne moremo pustiti«. Franček se je opotekel na vežo, ko pa se je po nedolgem času razlegel zvon-j ček, je že ležala stara Dohnalka na deski j lepo naravnana. II. Bajtar Dohnal je že bil na cesti. Bil je praznično oblečen, na glavi je imel kapo, v roki pa je držal močno trstikovo palico. »Marjanca«, je začel vnovič mehko, »kaj porečejo ljudje na to? Poprositi bi moral gospoda župnika in gospoda učitelja, naj bi prišli po mater sem k nam«. «Ljudje, ljudje«, je kričala žena mahajoč z rokama, «kaj so nam ljudje mar? Ali bodo ljudje plačali? Sami moramo plačati«. «Mainica je imela dogovorjen pogreb«. »Mar ji ga ne pripravimo? Kdo pa kupi rakev«, plača zvonenje, plača grobarja — kaj? kdo? — Mi!« «Fanda in Vincek nama bosta očitala«. »Ne bi bilo treba jih okrasti! Bi lahko naročili duhovnika. Tako pa ne! Franček je pobesil glavo in šel. Vest ga je grizla. «.Ie vendar mati, bajto mi je dala«, si je pravil. A bal se je žene: «Miru bi ne imel več, vedno bi mi očitala«. Tako se je boril po materini smrti sam s seboj in ni hotel užalili ne matere ne žene. S težkim srcem je korakal v mesto do okrajnega zdravnika po mrliški list; šel je h grobarju, poiskal cerkovnika. Vse je obhodil, samo v župnišče ni mogel; sramoval se je prositi samo za pokropitev in priznati, da noče petja ne sprevoda niti sv. maše — ničesar —- samo siromašen pogreb. A izogniti se ni bilo mogoče. Opogumil se je in potrkal naposled na vrata župnega urada. «Kakor sem čul, vam je mamica že umrla« ga je vljudno pozdravil župnik. »D«, umrla —; sem prišel radi pogreba«; je jecljal Franček in jok ga je stresel kakor veter trto. »No, ne jočite —•» ga je tolažil župnik, »mamica je bila stara, vsi smo za to godni, večno ne bomo tukaj! Umrla pa je rada kakor mi je rekla, ko sem jo prcvidel. Kdaj hočete torej imeti pogreb?« »Jutri — takoj po sveti maši — prinesemo jo sem, — da bi jo tu častiti gospod pokropili. So slabi časi — nimamo potrebnega denarja. Dohodki so slabi — imamo dosti otrok. ((Pokopljemo jo torej — zastonj. Nič se ne bojte. Prinesite jo zgodaj — pokopljemo jo in bom sam opravil za njo sveto mašo«. «Koliko pa bom dolžan?« je Fran- ček še poprašal. Spomnil se je namreč žene, ki mu je vse kvarila posebno ta dogovor. »Ničesar, Dohnal, sem že rekel; kaplan jo pokoplje, jaz bom pa imel sv. mašo zastonj«. «Bog nebeški Vam poplačaj!« je pristopil Franček h župniku in mu hotel poljubiti roko. Toda župnik ga je z roko potrkal po ramenu: »Daj Bog!» in je potegnil tolsto, v kožo zvezano mrliško knjigo, da bi zapisal vanjo smrt Dohnalove matere. Skoraj vesel ,ie hitel Franček domov. Spotoma je vrtel.v roki palico, da ga je kljuka rezala v žuljavo dlan. Bil je miren sam s seboj, ker je tako lepo vse uredil in »tako po ceni«, kakor se je pohvalil: »To ho žena gledala«. Ta je že težko čakala, kako se mož vrne. V strahu je bila, da bi se kako ne zapletel in materi slavnejšega pogreba ne pripravil. «Nam je vsak vinar dober«, si je rekla v duhu, »nimamo nič preveč, da bi metali skozi okno«. «No, torej« je zaupila ostro na moža, takoj ko ga je zapazila skozi okajeno okno. (Se nadaljuje). ministrskega sveta sc bo formuliral ta načrt. Proces prilagojevanja ne more biti hitrejši in kvota, ki jo je označil načelnik vlade, bo obvladovala valutne tečaje toliko časa, kolikor ga bo potreba, da postane uredba dovolj trdna. V jeseni ostane vse tako. Moja izjava glede «jeseni», ki sem jo podal pred kratkim predvsem zato, ker je bilo treba nastopiti proti zavratnim glasovom o vratolomni revalutaciji, katerimi se je skušalo pripraviti primerno razpoloženje za špekulacijo, ta izjava sa ni točno tolmačila. Sedaj lahko rečemo, da se v oktobru ne bo zgodilo nič, da ostanemo dolgo pri kvoti 90 in da so vsi lahko mirni. Ne preve£ zunanjih posojil. Mi dobro vemo, da se mora italijanski finančni položaj vplesti v mednarodni položaj, toda hip in način hočemo izbirati mi. Mednarodni finančni trg, posebno ameriški, se je napolnil v zadnjem času z evropskimi vrednostmi, toda gotovo ne radi pretiranega povpraševanja »s strani Italije. Pred kratkim sem nagla-šal koristi zunanjih posojil, ki naj se porabijo v proizvajalne svrhe, toda kre dit Italije zasluži boljše pogoje nego se v njih nahajajo sedaj na mednarodnih trgih italijanski vrednostni papirji. Radi tega ne bo škodoval sklep, da se — tudi z ozirom na poletno dobo na trgih — ustavi izdajanje dovoljenj za najemanje posojil v inozemstvu. To bo pripomoglo k dosegi boljših cen za italijanske vrednostne papirje, izdane v inozemstvu, in bo koristilo tudi kreditu podjetij, ki izposojujejo. Država - dober plačnik. Finančni minister se je tu zopet do-teknil položaja na trgu, ki ga je označil za patološkega (bolnega), raznih govoric. in manevrov, ki se jih poslužuje špekulacija, ter potem nadaljeval: Italijanska država ima tradicije poštenja, ki jih 110 morejo onesnažiti nikaki zavratni manevri. Odrezek 1. julija vseh papirjev državnega dolga se že izplačtJje in plačevanje se vrši z navadnimi sredstvi blagajne. Obračun za leto 1926.-27. se zaključi z znatnim prebitkom, medtem ko so na razpolago tudi še sredstva od prebitka za leto 1925.-26. Finančni minister je zaključil svojo izjavo z napovedjo ustanovitve amortizacijske blagajne za odplačevanje državnih dolgov, že na prihodnji seji ministrskega sveta bo predložil tozadevni načrt. Tej blagajni se nakažejo razpoložljivi, prebitki iz 1. 1925.-26. in 1926.-27. ter vse ostale aktive. Z namenom — je končal minister Volpi — da se ustvari živ instrument finančnega napredka italijanske države, ki hoče izpolnjevati svoje obveze na najvidnejši način in tako postopno krčiti svoj javni dolg. Kakor vidite, se mnoge govorice razpršijo, čim pridejo v dotiko z realnostjo in resnico. To so torej izjave finančnega ministra o vladnih načrtih in namenih v pogledu na finančno in gospodarsko politiko. Se en glas o kobjeglavskem Pasjonu. čeprav nekoliko kasno, sem se odločil napisati nekaj vrst h kobjeglavskemu pasjonu, in sicer Zlasti zato, ker sem slišal, da nameravajo igro ponoviti na Postojnskem. Urez ovinkov in hrez poklonov izjavljam, (ia dc]a prireditev Kobjeglavcem veliko časi. Založiti so morali nemalo truda, zgubiti lep čas, premagati veliko ovir, da so mogli kaj tako veličastnega dati. Najbolje So igrali Judež, oba velika duhovna Ana in Kajfa. Kristus je bil boljši v zadnjem delu drame. Kralj Herod premalo dostojanstven v dejanju in besedi. Igro treba skrajšati za poldrugo uro, ker je ubsolutno predolga za naše južno, toplo podnebje. Zato pa se vmes določi pol ure odmora, da sc udeleženci nekoliko razhodijo ter da južinajo. če to ni dano, potem se udeleženci utrudijo, motijo z nediscipliniranim odhajanjem in prihajanjem itd. Kaj naj bi odpadlo? Prvič vse Kristusovo petje: Kristusov glas ni bil nikak lep solo, drugič je njega petje le malokdo razumel. Drugič: odpadejo naj vse scene z dolgim filozofiranjem, tako na pr. prizor slovesa Kristusa od matere skoro v celoti. Zakaj je krajšanje še potrebno? Udeleženci vsi poznajo dramo, vsi tudi dobro vidijo prizore, le majhen del pa je tako srečen, da bi pogovore res slišal. Zato vse filozofiranje na odru za 'devet desetin udeležencev nima pomena. Pač pa bi zelo dobro došlo, da bi se zborovo petje pomnožilo. Psalm apostolov je bil zares lep. Peli naj bi Judje, ki na oljčnico Jezusa sprejemajo, pravtako tudi v raznih prizorih. In oprema? Pri prvi predstavi je bila oprema zadostna. Prireditelji pač niso znali vnaprej, koliko smejo za opremo založiti. Ko pa so po prvi predstavi ugotovili prelep denarni dohodek, so morali takoj opremo pomnožiti. Na primer: Judež se obesi v sobani, v katero štrli ena veja. To ne gre. Cel gozdič treba pripraviti. Kralj Herod in cesarski namestnik Poncij Pilat sprejemata v isti dvorani brez opreme. To ni prav. Vsa potrebna oprava bi veliko ne stala; nekaj kulis, nekaj zabojev, pregrnjenih z raznobarvnim blagom, pa je. Pilat in Herod morata biti vselej v večjem spremstvu, ne tako osamljena. Končno bi omenil, da petelin ni funkcioniral; izposodili bi si izvrstno izurjenega petelinčka od gospoda vikarja na Velikem dolu ali pa bi povabili našega rojaka v Gorici, gospoda Mičela Koširja! So malenkosti, ki niso malenkosti. Teh opomb ne jemljite v zlo. Ako bi hotel Kobjeglavcem res škodovati, bi napisal tako ((kritiko^, kakršno so prinesle «Novice«. Toda tega nikakor ne maram, kajti golo hvalisanje je največja ovira za napredek. Da sem za kritiko pasjona upravičen, navedem dejstvo, da sen\ pozorno gledal predstavo te žalne igre v Trstu, v Gradcu, Rimu. Kraški udeleinik. XaSa pošta. Vatovlje (Pepo). Zadeva je nekoliko prestara in objava nc more več narediti potrebnega učinka. Se priporočamo za kaj drugega. ,iiiiii!ii:ii[iipiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiBiiuiiiinrii Skrbna mati daje svojim otrokom kakao DE JONG’S da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To je prvovrstno krepilno sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen. MALI OGLASI ČISTILO ZA ZOBE „ldeal“, sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo rablja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli nc bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na 1/„ 1 vode in se izperejo usta. Če močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki imajo pokvarjene zobe in same škrbine. Tzvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob ,ie dobra roinala in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen. razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo nc shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciferat, zelo'okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «/reos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica. ACOUA DELL' ALABARDA. proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled lega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačen je korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani • 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. SLUŽKINJO od 14-16 let išče majhna slovenska družina v Trstu. — Ponudbe na upravo «Mal. lista«. Koristne knjige so domači zdravnik. Knajpova Zobozdravnik Idr. Sardoč D. ordinira | v Trstu | via M. R.lmbriani 16III ~ (Prej »ia S. Giovanni) od 9-12 in od 3-7. Sli ETERNIT Zaloga - TRST saje preselila v VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) * Shranite naslov! B knjiga: Kako se bolnikom streže. . Domači živinozdravnik in sploh vse take knjige, ki jih človek B skoro vsak dan rabi. Ako pa jih i prosto rabiš, se ti bo knjiga kmalu raztrgala in boš moral spet dajati težke lire za nove knjige. Da boš kaj prihranil, daj knjige vezati, tako da bodo 'j večne. Pošlji jih v Katoliško tiskarno v Gorico, Riva PSaz-zutta N. 18. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M V arena nisi ako nakupiš mnogo hrane, ki jo vdobiš po ceni, a ki nič ne izda. Kupi rajši manj, pa to naj bo redilno. Zapomni si to, ko kupuješ testenine. Zahtevaj uPekatete» v originalnih zavojih po 1/2 kg. Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI Dr. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21, 11. Telefon štev. 196. Zohoztiravniški ambulatorij Dr. G. LAURINSICH TRST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. & ZOBOZDRAVNIK Dr. L. Mermolja sprejema V GORICI na Travniku št. 5II. x Ljubljanska kreditna Banka x Podružnica v Trstu s Via XXX Ottobre II 6lavnlca in rezerve Dinarjev -60.000.000. Telefon 5-18, £2-98 CENTRALA V L3UHL3HN1 - Glavnica In rezerve Dinarjev ■ 60.000.000. Telefon 6-18, 22-98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4lL°L, na tekočih računih po 5°/0, vezane vloge po dogovoru. — Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. PODRUŽNICE: GORICA, Brežice, Celje, Cernomeli, Kranj, Logatec, - Novo mesto, .Prevalje -• Metkovio. Naprikladnejša zveza z Jugoslavijo______________ Blagajna je odprt? od 9 '/j-12l/i In oi 14‘/.,-16 PODBtTŽNICE: Novi Sad, Ptuj, Maribor, - Sarajevo, Split Rakek -Slovenj-igradeo, Rogaška Slatina. GLYKOL CASTELLANOVICH. Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemn oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 8.50, Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 45.50, Trst, Via dei Giuliani, 42. VELIKA ZALOGA papirjaj papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar( Trst-Via Ugo Polonio 6. ■000000001010000000 O Kje pa vi kupujete obutev? U Najboljšo čevljaruico v Trstu ima §Matija Pahor Trst — Via Aroata 19 — Trst LASTNA IZDELOVALNICA Čevlji delani samo na roko Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih. Velika izbera. jj Prijazna postrežba — Zmerne cene. ■ooooooooioiooooooooi O O O O O Kaj nam z dežele pišejo SEŽANA. Prejeli smo še drug dopis o stvari, ki zanima ne samo sežansko občino, ampak cel Kras. Znano je, da se je vršilo pri nas zborovanje trgovcev in obrtnikov, ki so se ga med drugimi udeležili fasištovski prvaki za Kras, g. Grazioli, g. podeštat sežanski, ter g. Ludvik Mahorčič. Zborovanje je sklenilo tudi to, da se v Sežani odpravijo na trgovinah dvojezični nadpisi in se napravijo samolaški, da bi se s tem tudi dokazal nacionalni značaj našega trga. Neki udeleženec zborovanja, ki pa je obenem pristaš Edinosti, se je prestrašil, da ni na sestanku ugovarjal, pač pa glasoval za predlog, je poslal gospodom pri Edinosti nekak protest. Ta človek noče namreč biti v Sežani fašist, v Trstu pa edinjaški zaupnik. In res je Edinost priobčila dopis iz Sežane, kjer je bilo pisano, da vlada dovoljuje dvojezične napise in da je siljenje, da bi se slovenski nadpisi odpravili, pro-tipostavno. Pa so se urezali. Gospod Grazioli, vodja zborovanja, ki je brihten ko malokdo, je hitro dal v Piccolo, da ni nihče koga silil, da mora slovenski nadpis brisati, ampak da je on samo dal na glasovanje predlog Slovenca g. Grbca, naj se dvojezične table zamenjajo s samo italijanskimi. Mi nismo nikakor fašisti, moramo pa izjaviti, da je g. Grazioli le resnico povedal. Slovenec Grbec je prostovoljno predlagal, vodja je dal predlog na glasovanje. Tudi ko je vprašal, ali ima kdo kak pomislek, se nihče ni oglasil. Tako je s to zadevo. Zanimivo pri tem je to, da je bil g. Grbec zmerom pristaš liberalizma! HARIJE pri Bistrici. Velika kača. Te dni je posestnik po domače Prelat, ko je kosil, zagledal veliko kačo, ki se je dvakrat zaletela proti njemu. Odsekal ji je glavo s koso. Kača je bila dolga 1.20 m. Sploh povedo zlasti otroci, da je letos kačje leto in veliko te golazni. Is VOLČJE DRAGE. Smrtna nesreča. Iz teh krajev je nekaj zidarjev zaposlenih v Tržiču. Tako je bil tudi 28 letni Mirko Arčon, sin pismonoše, tam zaposlen pri gradbi nove cerkve. Nesreča je hotela, da je na visoken odru zgubil ravnotežje in padel 16 m globoko na tla. Smrtno pobit je čez deset minut izdihnil dušo, ne da bi kaj spregovoril. Pogreb je bil v nedeljo 26. junija iz Tržiča v Bukovico. Pogreba so se udeležili1 delavski tovariši iz Furlanije, ki so tudi poklonili dva venca, Navzoč je bil tudi delovodja tistega podjetja. Pa tudi velika množica domačega ljudstva je izkazala pokojniku zadnjo cast. Godbeni krožek iz Mirna je sviral žalostinke in domači pevci so zapeli ob gomili. Dragi Mirko, počivaj v miru, lahka ti bodi domača zemlja! «Sloga» je pri- Pri nas je nekaj mladeničev, ki se jim zvrti v glavi. Meni nič, tebi nič, kar pobegnejo od doma in se klatijo po okolici, seveda ne dolgo časa, kvečjemu teden dni ali še kaj manj. Kadar se jim začnejo čreva zvijati, pridejo spet k staršem, da jim jih napolnijo. V »puščavi« se hranijo s češnjami, tuintam vlove kako ribico in si jo spečejo za priboljšek. Take tičke bi jaz nasvetoval namazati s tomaževo žlindro, potem bi se mor.da bolj držali doma in imeli kaj več veselja do dela. Iz JELŠAN, Tamburaško društvo redilo 19. junija vrtno veselico. Igrali* so Finžgarjevo «Razvalino življenja«. Pri igri je bila žal slaba udeležba. Igralci so dobro izvršili svojo nalogo, a večina navzočih gledalcev ni umevala pomena in vsebine te igre. Večja seveda je bila ude-ležha pri plesu; plesali so ob sviranju tamburic. Dne 26. junija je priredila Marijina družba v Mar. domu igro «Dve materi« in »Štiri želje« s tamburanjem. Ker ni bilo dovoljenja za javno prireditev, so se smele udeležiti samo članice Mar. družbe. Podeštat je dal ukaz, da morajo imeti vsi psi nagobčnike; že veliko gospodarjev je plačalo za kazen 10 lir, ker je policaj videl pse zunaj brez nagobčnikov. Samo psi g. Ezia lahko letajo okoli brez nagobčnika, lovijo in celo napadajo piščance. Podeštat se je slednjič odločil, da prenese občinski urad iz kaplanije v občinsko hišo, katera se v ta namen popravlja. .Gradi se tudi lesena baraka za otroški vrtec. Čeravno je po deželi malo denarja in velika stiska, se vendar še zmeraj prirejajo plesi, še celo na praznik presv. Rešnjega telesa je županstvo dovolilo ples v neki vasi. To se je vsem ljudem zdelo zelo grdo. CEROVO v Brdih. Po dolgem času in po raznih nepri-likah je imelo mladinsko društvo »Danica« svojo prireditev dne 1’6. junija. Uprizorili so igro «Dekle z biseri« v 5 dejanjih. Igra nam je vzbujala spomine starih krščanskih časov. Igralci so nastopali v dragocenih oblekah. Videli smo rimske sodnike in vojake, gledali, kako se bori pravica proti krivici, na koncu smo slišali pesem «0 kam, Gospod, gre tvoja pot....« Pevski zbor je s svojimi pesmami pokazal moč in življenje. Med odmori je godba igrala razne komade. Pri šaljivi pošti je bilo nekaj nereda in hudovanja, a to .je šlo mimo. Kdor se je prireditve udeležil, mu bo ostala v lepem spominu. Zato hvala vsem, ki so pripomogli do te pomenljive veselice, posebno režiserju in pevovodji in vsem, ki so mu stali ob strani. Daničar. RICMANJE. V nedeljo 10. t. m. bomo blagoslovili novo cerkveno zastavo. Popoldne ob 4. bo večernica, potem pridiga in nato blagoslov zastave. Kakor smo že poročali, je zastavo kupila neka služkinja iz Loga, izvršena pa je bila v Trstu pri Sv. Antonu. Par boterc bo kumovalo novi zastavi pri blagoslovu. Obeta se torej lepa slovesnost, h kateri vabimo tudi sosede. NABREŽINA. Prosvetno ministrtvo v Rimu je imenovalo našega Občinarja, g. arhitekta Antona Radoviča za častnega nadzornika spomenikov. Iz JAVORJA. V nedeljo 10. julija bo v Javorju običajno opasilo. Javorška cerkvica je posvečena sv. Janezu Evangelistu, opasilo pa imamo za god Janeza Krstnika — vidi se, da so naši pradedje že davno prej prišli na to «pametno» misel kakor Kozjanci. Za letos je upanje, da bo prešlo brez plesne norije, tako vsaj so zatrjevali nekateri pametni fantje. Bojimo se le tega, da bodo kake mamice jokale, če plesa ne bo. Le poslušajte, kaj se je zgodilo tam za pust. Fantje so se bili zmenili, da za pust ne bo plesa in so cel predpust vztrajali pri tem sklepu. A hu-dir je našel svoje pomočnike. V bližnjih Malih Ločah so fantje ples napovedali in godca najeli kar za tri dni. .Godca je pot peljala čez Javorje. Pa se je nekim mamicam milo storilo in začete so brusiti jezike, češ sramota za javorsko vas, toliko fantov in deklet, pa da bi bili brez plesa o samem svetem pustu; kaj porečejo ljudje? kaj bo mladina počela tri svete pustne dneve brez plesa? Ena mamica se je izrazila: Godec naj kar v Javorju ostane, jaz dam od svoje strani pet lir. Fantom so se take besede zdele sladke in zapeljive, pa so potegnili za ženskami in godec je moral ostati v Javorju. Ločanci so se hudovali in robantili, slednjič pa najeli drugega godca. Ko je bil ples, je neka mamica vsa žarela veselja in ponosa nad svojo hčerjo: Glejte, še smrkovka je, otročja, pa kako se zna vrteti in vsi gorši fantje gredo z njo plesat! Da povem vse, kar je bistvenega, moram ugotoviti, da so takrat vkljub vsemu nekateri fantje ostali pri moški besedi. Radovedni smo torej, kako se bo izteklo za letošnje opasilo. Deseti brat bo gotovo prišel v Javorje počastit sv. Janeza, zato bi priporočil vsem, naj se tako vedejo in tako ravnajo, da bo imel le kaj lepega povedati o Javorju in Javorcih. Mlad vaščan. AVBER. V nedeljo 26. junija se je vršila šolska veselica, ki se je v vsakem oziru izvrstno obnesla. Čast g. učitelju in gospodični, ki sta v razmeroma kratkem času z otroki dosegla tako lepe uspehe. Vpselice so se udeležili Občinarji v velikem številu, sam g. podeštat jo je počastil in prišel nalašč zato v vas. Kmečko tajništvo. Valenčič Jakob Dolenje. Treba natančnejših podatkov: ime vašega očeta in matere, kdaj ste napravili prošnjo. Vpisnina znaša 5 lir. Blažina Alojzij, Genova. Vam ne preostaja drugega kakor da čakate. Zadeva se mora jjredvsem rešiti splošno, to je za vse bivše avstriške vojake! Do sedaj ni še nič. Dokumente hranimo mi. J. M. K. za sestro. Odgovorili vam bomo v pismu. Skubin Ivan Skrljevo. Zadevo morate urediti sami z županstvom. Ako imate priče, se da stvar povoljno rešiti. Več v pismu. Jusar Boljunec. Pridite po potrdilo o prijavi jusa. Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. Kupujte vedno le holandski kakao DE JONGS ki mn gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti. Knjigarna in papirnica Stoka d. x o. z. TRST — Via Milano štev. 37. se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom,trgovcem in zasebnikom. Lastna knjigoveznica Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italijanske slovnice, slo vensko-italijanskega in italijansko-slovenskega slovarja. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št.5 Najlepša prilika za nakup birmanskih daril! 55DKAVN1K Dr. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordinira odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan od lOi-12 in od 15-17 h. Suoc. Antonio Ciciitira Lesna trgovina. :Uvoz in izvoz.: Skladišče lesa v pod Skednjem TRST ,a Klavirji Pianini flvtopiani izvršeni od prvovrstnih tovarn Pollmann & Wei88u, „Stallbergeru itd. Ugodni plačilni pogoji PRODAJA-MENJUJE—POSOJA—POPRAVLJA. Cenik ali proračun na zahtevo zastonj. Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa * Trst via Mazzini 44. TELEFON 746. Za cerkve, dvorane - hotele, gostilne. Cevljarnica F0RCE5SIN odlikovana v Parizu in Genovi 1924. e veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo via Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trsti Le g Forcesslnufcvsilhitš, da si obujejo nogč' On šiva trdno In močno, pa elegantno In lepč. Ko pa račun vam naredi, se vam oelo poceni zdi. gF*