4H33
V3IN?ir*3«
vrNoausc/
veije - SKiaaisce
D-Per
159/1970
g_IL
5000017775,12.NOV.
COBISS e
T
TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME, VELENJE
VELENJE, 12. NOVEMBRA 1970
PRVI SADOVI SO TU
Ali se je izplačalo?
Ne moremo že sedaj dajati končne izjave o tem, ali se je izplačalo. O tem se bomo lahko prepričali v bližnji prihodnosti. Kljub temu pa je prav, da si že sedaj zastavljamo to vprašanje, kajti obračunski listi zadnjih štirih oziroma petih mesecev pričajo, da je vsakdo prispeval lep denar kot samoprispevek. Kot predsednik upravnega odbora tega sklada, v katerega se steka samoprispevek občanov, sem dolžan, da podam nekaj informacij: S krajevnim samoprispevkom bi morali še v letošnjem letu zbrati 199 milijonov starih dinarjev. Zbranih pa je 163 milijonov. Ostalo se bo doteklo še v teh dveh mesecih. Stekanje teh sredstev poteka v redu.
Z družbenim dogovorom so se tudi naše delovne organizacije zavezale, da prispevajo določena sredstva. Teh sredstev bi se moralo v letošnjem letu nateči za 408 milijonov starih dinarjev. Do sedaj so gospodarske organizacije vplačale že 242 milijonov. Delavce Gorenja bo gotovo zanimalo, da je Gorenje do sedaj vplačalo največ in sicer 100 milijonov starih dinarjev.
Skupno se je do sedaj nateklo (od delovnih organizacij in od občanov) 405 milijonov starih dinarjev. Od tega je že
porabljenega 230 milijonov.
Kaj je narejenega?
Šola v Ravnah je gotova. Otroški vrtec v Velenju je pod streho. Z gradnjo osnovne šole v Velenju smo pričeli, letos bo zgrajena do prve plošče. Otroško igrišče z mini-kartom je gotovo. Gotov je tudi mali bazenček za otroške čolničke. Tudi čolnički so nabavljeni, spomladi se bodo naši malčki z njimi že lahko vozili. Asfaltiranje ceste v Ravne je gotovo. Asfaltiranje ceste do pokopališča v Podkraju je gotovo. Slaba polovica ceste v Lokovico je as'a'-tirana, približno 1500 m pa je še treba dokončati. Asfaltiranje ceste Šalek—Bevče je gotovo. Cesta na Paški Kozjak je gotova, potrebno je narediti le še odvodnjavanje in nekatera zemeljska dela. Dela na cesti na Graško goro so še v teku, v glavnem bo letos gotova.
Iz sredstev, ki jih prispevajo gospodarske organizacije se gradijo še nekateri objekti. Garderobe za športnike (stadion pri jezeru) so v gradnji, letos bodo zgrajene do prve plošče. Zimski plavalni bazen je v glavnem dograjen, popolnoma gotov pa bo najkasneje do Novega leta. V planu so še vlečnice za smučarje (na otroškem igrišču, v Za-vodnjah). Vlečnice še niso nabavljene, verjetno ne bodo nabavljene vse, ki so v planu, ker toliko denarja ne bo.
In kaj v letu 1971?
Otroško igrišče v Šoštanju. Dozidava k osnovni šoli »Biba Rock« v Šoštanju. Dozidava štirih učilnic in telovadnice k osnovni šoli v Šmartnem ob Paki. Telovadnica v Šoštanju. Adaptacija osnovne šole in prosvetnega doma v Topolšici. Adaptacija doma Partizan v Šmartnem ob Paki. Modernizacija ceste Gorenje—Soteska, ter modernizacija cest v Šentflorjan in v Podkraj.
Ali imamo kakšne težave?
Prva težava je ta, da nekatere gospodarske organizacije ne vplačujejo dovolj redno. Nekatere delovne organizacije še sploh niso nič vplačale, čeprav bi po družbenem dogovoru morale. Seveda se zaradi takih vzrokov sredstva zbirajo počasneje, kot bi se morala.
Druga težava je tale: Preden pričnemo z gradnjo novega objekta, moramo položiti garancijski polog v višini 10% od vrednosti objekta. Ta denar potem leži na posebnem žiro računu do konca gradnje tega objekta. Mi moramo torej najprej čakati, da se steče dovolj sredstev za ta garancijski polog. Nato moramo pa še enkrat čakati, da se zbere toliko sredstev, da lahko začnemo z gradnjo. Seveda pa vemo, da tako čakanje vsako gradnjo podraži.
Pri gradnji otroškega vrtca v Velenju smo si pomagali na ta način, da smo za garancijski polog najeli kratkoročni kredit v znesku 115 milijonov pri Repubišlki skupnosti otroškega varstva. Tako smo lahko naš denar takoj obrnili za gradnjo. Prav tako smo za garancijski polog za gradnjo šole v Velenju najeli kredit v višini 200 milijonov in sicer pri KB Velenje. Če bi nam banka ne odobrila tega kredita, z deli še sploh ne bi mogli pričeti, temveč bi šele zbirali sredstva za garancijski polog.
V kolikor se nam bo še vnaprej posrečilo dobiti kakšne kredite, bomo seveda z gradnjo toliko hitrejši. Kasneje pa bi iz sredstev, ki se redno natekajo, te kredite odplačevali.
Kakšne so obljube?
Kot predsednik upravnega odbora za sklad, ki ga skupno zbiramo, lahko rečem samo tole:
Na vsakem koraku se zavedamo, da to niso majhni denarji. Na vsakem koraku se zavedamo, da občani težko žrtvujete denar, ki ga dajete kot samoprispevek. Zavedamo se, da je to težko prislužen denar, ki ga dajete zato, da bi naša občina napredovala, saj bo na ta način življenje pri nas lepše.
Prav zato, ker gre za našo občino kot celoto, in za našo prihodnost, prosim vse občane, da pri tem delu sodelujejo. Sleherna dobra pripomba nam bo dobrodošla. Dalje prosim, da se za potek gradenj zanimate, da boste z dogodki na tekočem. Če ste namreč z dogodki na tekočem, potem boste lahko stvari pravilneje in bolj objektivno ocenili. Tako se bomo izognili nevarnosti, da bi kdo kritiziral zato, ker ni dovolj poučen.
Saj to je jasno, da bomo marsikaj kritizirali. Katero delo pa se da izpeljati tako, da kritika ne bi bila možna?!
Toda prosim samo to: Kritika naj bo konstruktivna in dobronamerna! Le na tak način lahko pričakujemo čim večji uspeh. Če se bo pa pojavila kakšna zlonamerna kritika, pa dajmo vsi skupaj poskrbeti, da bo izzvenela v prazno! Na ta način bomo obvarovali našo skupno stvar, za katero smo se dogovorili na referendumu.
Še enkrat zagotavljam v imenu upravnega odbora, da bomo še naprej čimbolj gospodarno upravljali s skladom našega samoprispevka. Pri tem se bomo zavedali, da moramo naš skupni, s težkim delom prisluženi denar vlagati tako, da bo v prihodnosti obrodil sadove.
Nesti Žgank
N E KAJ PODATKOV O PLANU 1970
Dne 26. 10. 1970 je imel naš centralni delavski svet svojo četrto sejo. Seja je bila v Subotici.
Najvažnejša točka na tej seji je bila gotovo obravnava plana za leto 1971, ki ga je podal tov. Avgust Jeriha.
Za leto 1971 je predvidena proizvodnja v obsegu 170,9 milijard starih dinarjev. Od tega odpade na Velenje 143,3 milijarde, na Subotico pa 27,6 milijard starih dinarjev.
Po tem planu bo število zaposlenih približno 6.200.
Da bi ta plan dosegli, bomo morali proizvesti približno:
650.000	štedilnikov
300.000	pralnih strojev
350.000	hladilnikov
50.000	TV aparatov
300.000	malih gosp. aparatov
5.000	ostalih gosp. aparatov
280.000	mikromotorjev
480.000	malih in sred. motorjev
29.000	večjih motorjev
Da bi realizirali ta plan, bo potreben skupen, složen napor nas vseh. Posamezne službe so dobile na seji konkretne zadolžitve:
1.	Priprava dela bo morala zagotoviti nemoteno proizvodnjo najmanj za tri mesece naprej. Ker bo v letu 1971 za celo podjetje nabavljenih materialov in delov v vrednosti 115 milijard starih dinarjev, bo morala priprava dela že do 30. decembra 1970 podvzeti ustrezne organizacijske korake.
2.	Nabavna služba bo morala zagotoviti redno oskrbo s potrebnimi materiali. Prispevati mora tudi svoj delež k znižanju stroškov. Stroški se morajo znižati v Velenju za 3%, v Subotici pa za 7%. Zaloge materialov morajo biti manjše, kljub temu pa mora biti zagotovljena nemotena proizvodnja. To pa pomeni nadaljnje povečanje ažurnosti dela v nabavi.
Zahteva se tesnejše sodelovanje s kooperanti. Nabava mora v to sodelovanje pritegniti tudi našo razvojno službo. Razvoj bo tako mogel prilagajati svoje zahteve možnostim kooperantov, a na ta način lahko pridemo do pocenitve.
3.	Proizvodnja se mora povečati za 30%. Z drugimi besedami: v letu 1971 moramo ustvariti 27 milijonov starih dinarjev po zaposlenem. Povečanje proizvodnje pa se ne sme uresničiti »s silo«, marveč z boljšo organizacijo dela.
Naloga proizvodnje je tudi nadaljnje znižanje zalog drobnega inventarja.
V obratu »Sever« se mora zmanjšati nedokončana proizvodnja in doseči hitrejše obračanje.
4.	Prodajna služba je zadolžena za prodajo naših proizvodov na domačem in tujem trgu. Prodaja mora v letu 1971 skrbeti za organiziran nastop na tržišču. Pri tem mora vključevati vse oblike prodaje, od analize prodajnih možnosti naprej. Razširiti mora krog predstavništev in servisov, centralna in podružna skladišča, v inozemstvu pa mora pričeti s formiranjem naših predstavništev. Že v letu 1971 moramo odpreti predstavništvo v Zvezni republiki Nemčiji za zahodni trg in predstavništvo v eni od vzhodnih držav za vzhodni trg.
5.	Finančna služba se mora organizirati tako, da bo postala v pravem pomenu besede naša banka. V letu 1971 nam mora zagotoviti približno 10 milijard za obratna sredstva in približno eno milijardo za osnovna sredstva. Prav tako mora zagotoviti potrebna sredstva za investicije v proizvodnji in za tržišče. Finančna služba mora dalje poskrbeti, da odstrani težave, kadar imamo kupca, ki ne more plačati z gotovino. V tem primeru mora finančna služba ustvariti možnost tranzitov, kompenzacij in podobno.
POD KATERIM POGOJEM LAHKO REALIZIRAMO TA PLAN?
Na seji je spregovoril generalni direktor Ivan Atelšek. Začudil se je, da nobeden od tistih, ki so govorili o realizaciji nalog, ni omenil ljudskega faktorja.
Dejal je: »Plan lahko realiziramo samo takrat, kadar bomo uspeli v polni meri angažirati vsakega našega človeka. Če v tem ne bomo uspeli, nam je zastonj diskusija o izvršitvi plana. Vsak član kolektiva mora dati vse od sebe, vsak član kolektiva se mora zavedati svojih nalog.«
Tako je z besedami našega direktorja padla na nas vse naloga, da zastavimo vse svoje moči, da v letu 1971 realiziramo postavljen načrt. Da bomo imeli mi sami od tega koristi, ni treba posebej poudarjati.
*
ČLANI KOLEKTIVA PIŠEJO PISMA
V zadnjem Informatorju je bilo rečeno, da lahko pišemo tovarišu direktorju, če imamo kakšen predlog, sugestijo ali če vidimo kakšno nepravilnost. Odziv je bil precejšen. S tem v zvezi želimo opozoriti na nekaj: Nekateri se v pismu niso podpisali. Povečini so to bila pisma, v katerih je bila ostra kritika. Saj je prav, da kritiziramo tam, kjer je kritika upravičena. Toda če smo toliko hrabri, da kritiziramo, bodimo še toliko ponosni, da se tudi podpišemo. Morda bi ravno podpis omogočil, da se o stvari pogovorimo med štirimi očmi in problem sprejemljivo rešimo. Torej v bodoče: Še napišite pismo, če imate kak problem! In podpišite se, saj je to lepše in bolje ter za rešitev vašega problema bolj perspektivno.
PROSTI DNEVI ZA DAN REPUBLIKE
O prostih dnevih za Dan republike boste pravočasno obveščeni. Vsem želimo prijetno praznovanje in temeljit odmor, da bi se vrnili na delo spočiti in razpoloženi za delo. Naj bodo ti dnevi prijetni! Vsem, ki boste kam potovali, naročamo, da bodite previdni pri vožnji, da se boste vrnili zdravi.
In za konec se naj dogovorimo še tole: December je zadnji mesec v tem letu. Napnimo vse sile in do novega leta dajmo od sebe proizvodnjo, kakršne še ni bilo! Proizvedimo veliko in poceni! Predvsem poceni!
Gorenje
Tovarna gospodinjske opreme
CETIS Celje