Aktualno
Benedikt • Izločeni kandidat za ravnatelja Dejan Majcen dokazal svoj prav
O Stran 3

Štajerski

Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicamiterob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
s a
Ptuj, petek, 15. septembra 2023
Letnik LXXVI • št. 72 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Spodnje Podravje • Druga plat»brezplačnega« osnovnega šolstva
Za šolsko prehrano več kot 100 evrov na mesec
Osnovna šola je za starše vedno večji finančni zalogaj. Med tistimi, ki so jih podražitve najbolj udarile po žepih, so številne družine srednjega razreda, ki s prihodki komaj shajajo, po drugi strani pa za evro ali dva presegajo cenzus in niso upravičene do raznih subvencij. Z letošnjim šolskim letom seje že podražila šolska malica, ponekod tudi kosila ali pa se še bodo.
Aktualno
Juršinci • Rakuša: »Kupi zemlje bodo na kolesarki, dokler ne bo plačila!«
O Stran 2
V središču
Podravje • Katastrofalni rezultati bralne pismenosti; večji padec le v Azerbajdžanu
O Strani 6 in 7
Gospodarstvo
Podravje • PP:
»Tudi letos bomo prevzemali koruzo z do 35 % vlage«
O Stran 9
Ljudje in dogodki
Sp. Podravje •
Štajerska vina vse bolj prepoznavna
O Stran 11
Več na straneh 6 in 7.
Ptujski urgentni center
Še ena v nizu obljub padla v vodo
Politika •
DRSI ne dovoli kopanja za vodovod pod novim asfaltom
O Stran 5
Po letih pravdanja pristali
| Podlehnik
na poravnavo z
podjetnikom Plavčakom

9771581625012
2 Štajerski
Aktualno
petek • 15. septembra 2023
Podlehnik • Svetniki pristali na poravnavo z domačim podjetnikom Plavčakom
Zgodba o odtujenih 180.000 evrih vendarle z epilogom
Občina Podlehnik zaključuje sodno bitko proti nekdanjemu občinskemu pogodbeniku Stanislavu Plavčaku. Pristala je na pobot. S tem tudi zapira zadnje poglavje več kot desetletje dolge zgodbe, katere tvorec je bil nekdanji računovodja Rajko Prelog, kije na račune treh podjetnikov neupravičeno nakazal okrog 180.000 evrov.
Sedaj že nekdanji župan Marko Maučič je v svojem drugem mandatu na funkciji župana občine Podlehnik zasledil neupravičeno odtekanje sredstev iz proračuna občine. Tedanji računovodja Rajko Prelog je med letoma 2006 in 2011 denar nakazoval na račune Francija Brande (zasebni in poslovni: s. p., podjetji Ajdaren in Žepek), Dejana Seliška in podjetij, ki jih je ta zastopal (E-Park, Prolingua, E-Standard) ter Stanislava Plavčaka, ki je za občino izvajal storitve zimske službe. Prelog je priznal krivdo, prav tako podjetnika Brande in Se-lišek. Plavčakje krivdo zavračal ¡n trdil, da se protipravnosti ni zavedal. Kot je bilo slišati na zadnji seji, je domači pogodbenik ves čas trdil, da je denar v celoti vročal finančni-
ku in da se z denarjem ni okoristil. »Plavčak je namreč šel svojo pot in dejal, da se ni zavedal svojega protipravnega ravnanja. Vendar vsak normalen človek se mora vprašati, od kod je dobil denar na račun in zakaj, pa četudi zgolj 20 evrov,« je dejal odvetnik občine v tej sodni bitki Janko Jerman. Vendar sodišče je v kazenskem postopku sledilo Plavčakovi obrambi in ga tudi oprostilo kaznivega dejanja. Občina na oprostilno sodbo ni pristala, vložila je civilno tožbo proti nekdanjemu pogodbenemu partnerju občine, domačinu in vinogradniku.
Občina je od Plavčaka zahtevala vrnitev okrog 63.000 evrov neupravičeno nakazanega denarja oz. vsaj 43.000 evrov, za kar obstajajo trdne sledi o nakazilu. Na drugi
strani pa je Plavčak tožil občino, ker ni prejel plačila za opravljene storitve. »Župan Marko Maučič je, ko je izvedel, da je v to zgodbo vpleten tudi Plavčak, odločil, da mu ne bo plačal opravljenih storitev. Razmišljal je v smeri, da če občina plača opravljene storitve, Plavčak pa ne vrne denarja, ki mu je bil neupravičeno nakazan, občina ostane brez povračila,« je takratno razmišljanje vodstva občine povzel Jerman. Plavčakje zato plačilo terjal preko sodišča, in ker je župan Marko Maučič priznal, da so bile storitve opravljene, kar je bilo nesporno res, je sodišče odločilo, da mu je občina dolžna izplačilo v višini 40.000 evrov.
Po desetletju podajanja kljuk v sodnih dvoranah so prišli do epi-
V preteklik letih se je nabralo stotine strani zapisnikov, pričevanj, dokazov ...
loga, da se zadevi poravnata. Odvetnik je podlehniškim svetnikom še dejal, da s pobotom tudi uresničujejo zamisel nekdanjega župana Marka Maučiča. Plavčak naj bi se odpovedal denarju, ki mu ga je bila dolžna občina, občina pa bi se torej odpovedala vračilu denarja, ki ga je Plavčak dolžan občini. »Sedaj
Foto: Mojca Vtič
Svetniki so s pritrditvijo pobotu s Stanislavom Plavčakom zaključili več kot desetletje dolgo sodno sago.
je torej 1:1,« je dejal Jerman. Župan Sebastian Toplak pa je dodal: »Od Rajka Preloga smo v povračilu ali poplačilu prejeli zgolj vikend in njivo, razglasil je osebni stečaj, od enega od sodelujočih podjetnikov nam ni uspelo izterjati nič, od drugega nekaj povsem malega. To pomeni, da smo od odtujenih 180.000 evrov prejeli okrog 80.000 evrov. V zgodbi s Plavčakom pa je nesporno, kar mi njemu dolgujemo, to je 40.000 evrov, obenem pa z gotovostjo vemo, da je neupravičeno prejel 43.000 evrov, vendar slednja sodba še ni dobljena oziroma smo jo enkrat že izgubili in smo se pritožili. Ob poravnavi bi se torej odrekli tem 3.000 evrom in s tem bi se pravda sklenila.«
Zadnjo besedo so imeli svetniki. »Občutek imam, da s tem, ko se poravnamo, damo sporočilo, da ni naredil nič slabega,« je dejal Peter Feguš, ob tem pa spomnil, da so svetniki že mnogo let prej
Foto: Mojca Vtič
pod prvim županom opozarjali na dvom v poslovanje občine. Lidija Vidovič Plohl je razmišljala podobno kot Feguš, in sicer da poravnava ni zadostna lekcija podjetniku, ki je opetnajstil občino, občane in občanke. »Prejmeš neki denar na račun, nato pa naenkrat nič ne veš o tem.« Odvetnik pa je svetnikoma pojasnil, da v poravnani nihče ne izgubi in nihče ne zmaga. »V tem primeru se bo podjetnik odpovedal svoji terjatvi in s tem poplačal dolg, s tem bo tudi edini od vpletenih, ki bo to storil.«
Tudi župan Sebastian Toplak se je zavzel za poravnavo. »Če se Plavčak ne bi zavedal, da je nekaj naredil narobe, se ne bi odpovedal zaslužku. S poravnavo bomo končali zgodbo in v največji možni meri omejili škodo, ki je nastala.«
Svetniki so poravnavi pritrdili, s šestimi glasovi za in z glasom Petra Feguša proti.
Mojca Vt\i
Smo lastnik, nimamo pa zemlje, pridelka in denarja"
Juršinci • Kupi zemlje bodo na kolesarski stezi, dokler ne bo plačila
Ivan Rakuša iz Gabrnika v občini Juršinci je tisti možakar, ki je na novozgrajeno kolesarsko stezo navozil kupe zemlje. Zakaj je to naredil, je povedal jasno in enostavno - ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik in ker mu občina zemlje za kolesarko še ni plačala.
Foto: MZ
„Ker je zemlja še vedno moja, sem zemljiškoknjižni lastnik. Naj plačajo, pa je zadeva rešena," je poudaril Ivan Rakuša.
Rakuša je kmetijo, na kateri že ima svojega naslednika, starejšega sina, gradil več desetletij. Zemljo je kupoval postopoma in tako je danes dejansko lastnik ogromnih površin najboljših obdelovalnih povr-
šin v juršinski občini. Ko se je občina Juršinci pred leti še z nekdanjim županom Alojzom Kaučičem na čelu odločala za gradnjo kolesarske steze, ni imela manevrskega prostora, da bi se s traso izognila
Rakuševim zemljiščem. Kjerkoli bi risali, bi šli čez njegovo posest. A kar je možakarja najprej razjezilo, vsaj tako nam je povedal, je bila komunikacija. „Nihče nas ni z ničimer seznanil, vse je bilo na silo. Ni bilo
sestanka, da bi nas sklicali, povabili in razložili. Prišle so samo pogodbe pred razlastitvijo. Tako se to ne dela. Šlo je za okoli 30 arov zemljišča, je pa to najboljša zemlja, kar je imamo. Z razlastitvijo se nisem strinjal, ker je zame to dejansko kraja. Lani jeseni smo dobili novega župana, na pogovorih za kolesarske steze je bil vsaj desetkrat pri meni. Pogovarjala sva se, pogajala in sva zadeve rešila. Traso kolesarske steze so tudi spremenili in jo speljali po poljski cesti, da niso šli toliko čez naša zemljišča. Sicer pa menim, da bi se lahko trasa speljala še drugače, po levi strani v smeri Ptuja. V tem primeru bi manj posegali v naša zemljišča in tudi zemlja tam ni tako kakovostna. V živo imam pred očmi sliko, kako bi to lahko bilo lepo narejeno, kamnita škarpa v breg, ob njej kolesarka, tako kot je na Tratah proti Cmureku. S traso, kot so jo izvedli sedaj, so od kolesarke odrezali Mostje, Kukavo in Hlaponce. Kolesarke bi morale vasi povezovati, ne pa ločevati."
Razjezilo ga je, ker občina ni plačala v dogovorjenem roku
„Po pogajanjih s sedanjim županom sem pristal na prodajo zemljišč za gradnjo kolesarske steze, postavil sem pogoje, da mora biti
julija zemlja plačana, kar pa se ni zgodilo. Če se nekaj zmenimo, potem to mora držati, pa še napisano je. Bili smo pri notarju, pogodbe podpisali in overili. Na zemlji, ki nam je še niso plačali in na kateri so zgradili kolesarsko stezo, smo še vedno v zemljiški knjigi vpisani lastniki. Zdaj je tako, da nimamo ne zemlje, ne pridelka in ne denarja. Pa še lastnik smo. Če smo se dogovorili, da bodo zemljo julija plačali, gre za znesek okoli 8.000 evrov, potem bi se tega morali držati. Ne verjamem, da se čaka geodetsko upravo. Mislim, da bi se posel dalo speljati, da nam to plačajo in
prepišemo lastništvo. Prenosa lastništva ne bomo naredili, dokler ne bo plačano," je povedal Rakuša in nadaljeval: „Zemljo sem na kolesarsko stezo navozil, ker zadeva ni rešena. Dokler ne bo rešeno, bo zemlja gor. To pomeni, da mi občina plača, prepišemo lastništvo, jaz počistim na stezi. Verjamem, da se bo zadeva uredila. Kolesarska steza je zgrajena, zdaj je treba to izpeljati do konca. Razjezilo me je, da se občina ni držala v pogodbi navedenega roka za plačilo. Potem pa poslušam razne izgovore. Pričakujem plačilo, zadeva se mora rešiti."
Mojca Zemljarič
torek • 12. septembra 2023
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Dokončanje prvega nadstropja pod velikim vprašajem
Skelet prvega nadstropja urgentnega centra je zgrajen, kdaj bo ta naložba dokončana, pa je vprašanje brez odgovora.
Takoj po spremembi ekipe vodilnih na ministrstvu za zdravje so se pojavila ugibanja o nadaljevanju izgradnje Urgentnega centra Ptuj. Spodnje Podravje to investicijo nujno potrebuje. Še v začetku tega leta je vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Aleksander Voda s predstavnikom ministrstva Alešem Šabedrom podpisal aneks, s katerim so zagotovili sredstva tudi za nadzidavo objekta. A 700.000 evrov je zadostovalo le za postavitev skeleta, za dokončno ureditev in opremo teh prostorov, kjer naj bile štiri operacijske dvorane, pa bi po ocenah potrebovali okrog 17 milijonov evrov. Obljuba politike, da bo tudi to urejeno, je bila dana,
toda brez pisnega zagotovila. Sprememba ministrske ekipe pa je nadaljevanje investicije - vsaj kratkoročno gledano - postavila pod velik vprašaj.
Ministrstvo: »Dokumente bo pregledala komisija«
To je razvidno tudi iz odgovora zdravstvenega ministrstva, kjer so glede nadaljevanja gradnje UC oziroma prvega nadstropja odgovorili le to: »V sklopu izgradnje Ur-gentnega centra Ptuj je bil zgrajen tudi skelet etaže nad urgentnim centrom, kar je vezano na prenovo kirurškega bloka in intenzivnih enot. Na podlagi dogovora med predstavniki Urada za nadzor, ka-
kovost in investicije v zdravstvu in SB Ptuj je bolnišnica pripravila in posredovala idejno dokumentacijo (DIIP), ki je podlaga za obravnavo in opredelitev do investicije. DIIP bo obravnavala komisija za pregled investicijskih dokumentacij in se do njega opredelila.« Projektna dokumentacija naj bi bila dokončana najkasneje do sredine septembra. Kako uspešna bodo prizadevanja, bo znano v kratkem.
Voda podrobnejših informacij o tem, ali in kdaj bi lahko dela nadaljevali, nima: »Seveda pa si želim, da bi se to zgodilo čim prej, ker te prostore potrebujemo.«
Dejstvo, da je gradbeni obod prvega nadstropja postavljen, naj bi sicer pomenilo vsaj to, da bo
(slej ko prej) to investicijo treba nadaljevati. A časovnica je očitno zelo negotova. Vlada je denar najprej obljubila že v letošnjem proračunu, nato so zagotavljali, da bo projekt v Načrtu razvojnih programov 2024, glede na zadnje odgovore pa je prihodnost zelo negotova, kar so mnogi tudi predvidevali.
Poslanci drugih okrajev pritiskajo na vlado. Kje pa so naši?
Na temo izgradnje prvega nadstropja UC Ptuj sta dva poslanca SD, Bojana Muršič iz Ruš in Damijan Zrim iz Prekmurja, pred nekaj dnevi postavila poslansko vpraša-
nje in pojasnila nujnost nadaljevanje te naložbe. Vladi sta predlagala tudi, da naj se v najkrajšem možnem času v načrt razvojnih programov uvrstijo zadostna sredstva, ki bodo omogočila dokončanje in čim hitrejši začetek delovanja Ur-gentnega centra Ptuj v celoti, torej vključno s prvim nadstropjem.
O vprašanjih oz. pritiskih na vlado, kje in zakaj se kar naprej zatika izgradnja celotnega ptujskega projekta UC z nadstropjem vred, od naših poslancev že dolgo ni slišati prav nič. Pa imamo tri.
Kaj torej v Ljubljani počno »naši« poslanci? Dejan Zavec odgovarja, da delo za dobrobit regije ni zgolj tisto, kar se predstavi javnosti: »Konstantno sem na vezi z ministr-
stvom in direktorjem bolnišnice, pa se s tem ne propagiram. Bdimo nad tem projektom in vsi skupaj skušamo v tej težki finančni situaciji najti sredstva za takšne projekte. Urejanje prostorov za bolnišnico gotovo sodi med nujne investicije. Nekateri enostavno želijo biti v ospredju s populističnimi potezami, sam raje delam.«
Dejan Zavec je sicer včeraj, v četrtek, odstopil kot poslanec Svobode.
Okrog tega, kakšen je njun an-gažma pri tej zadevi, smo za izjavo prosili tudi Jožefa Lenarta in Suzano Lep Šimenko, poslanca opozicijske SDS, a odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli.
Dženana Kmetec
-oto: CG
Izločeni kandidat dokazal svoj prav
Benedikt • Postopek izbire ravnatelja bo treba ponoviti
V OŠ Benedikt so lani spomladi objavili razpis za imenovanje ravnatelja, na katerega sta prispeli dve vlogi: dotedanjega ravnatelja Aljoše Bradača in Dejana Majcna iz Trnovske vasi, sicer učitelja na ptujski OŠ Olge Meglic.
Svet zavoda je po preučitvi obeh vlog ugotovil, da slednji ni predložil vseh zahtevanih dokumentov, zato ga je pozval k dopolnitvi. Tu pa se je začelo zapletati, kajti Svet je menil, da kandidat prijave ni ustrezno dopolnil, zato je njegovo prijavo izločil iz postopka, Majcen pa se je na to odločitev pritožil na delovno sodišče, saj je
Dejan Majcen je na delovnem sodišču dokazal, da je bila njegova prijava za mesto ravnatelja popolna in zato neupravičeno izločena.
bil prepričan, da se mu je zgodila krivica.
Neutemeljena izločitev
Kaj je bilo pravzaprav jabolko spora? Kot izhaja iz razpisa, so morali kandidati Svetu k prijavi predložiti vrsto dokazil in potrdil. Ker so nekatera manjkala, je Svet od Majcna 15. aprila lani zahte-
val dopolnitve, in sicer dokazilo o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, in potrdilo iz evidence izbrisanih oseb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, sicer bo njegova vloga zavržena kot nepopolna. Kar se je tudi zgodilo, saj Majcen, tako so zapisali v sklepu o
izločitvi, Svetu ni dostavil potrdila o nekaznovanosti. Delovno sodišče v Mariboru pa je po preučitvi dokazov ugotovilo, da Majcen potrdila o nekaznovanosti sploh ni mogel predložiti, saj k temu niti ni bil izrecno pozvan, pač pa je bil zahtevani pogoj iz razpisa potrdilo, da ni v kazenskem postopku, kar je priložil že ob prijavi. Zato je sodnica Sabina Goričan Podbrežnik sprejela sklep, da je Svet zavoda z izločitvijo kandidatove vloge kot nepopolne kršil določbe postopka in naredil napako, saj Majcna ni
pravilno pozval k dopolnitvi listin. S tem je prijavo nepravilno štel za nepopolno in jo 4. julija lani tudi neutemeljeno izločil. Ker je lahko takšna odločitev bistveno vplivala na izbiro ravnatelja, je sodišče sklep o imenovanju razveljavilo in odredilo ponovitev postopka.
Odstopil od kandidature
Majcen je z razsodbo sodišča seveda zadovoljen, kljub temu pa se na ponovljeni razpis ne bo prijavil. »Dokazal sem svoj prav, da je bila
Foto: ST
Aljoša Bradač ostaja ravnatelj v Benediktu, saj je Dejan Majcen umaknil svojo prijavo.
namreč moja prijava popolna in zato neupravičeno izločena. S tožbo sem želel samo javno opozoriti na nepravilnosti, ki se dogajajo pri takšnih izborih, medtem pa sem Svet zavoda in vodstvo OŠ Benedikt že tudi obvestil, da umikam prijavo na razpisano mesto ravnatelja Javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Osnovne šole Benedikt, objavljene 1. aprila 2022, zato lahko ta ponovno odloči o imenovanju dosedanjega ravnatelja Aljoše Bradača.«
Sodišče namreč šoli ni odredilo ponovne izvedbe celotnega postopka, pač pa, kot nam je pojasnil Bradač, le izbiro samo. »To pomeni, da se vrnemo v stanje lani aprila, ko sta za mesto ravnatelja prispeli dve prijavi, moja in Majcnova.« Ker slednji odstopa od prijave, sedanji ravnatelj ne bo imel protikandidata, torej bo ponovno imenovan.
Za komentar k sodbi smo se obrnili tudi na predsednika Sveta zavoda Bojana Špilaka; njegov odgovor je bil kratek: »Svet zavoda spoštuje sodbo delovnega sodišča v omenjeni zadevi in bo ukrepal v skladu z izrekom sodbe.«
Senko Dreu
4 Štajerski
Podravje
petek • 15. septembra 2023
Majšperk • Štiritedensko praznovanje je sklenjeno
Dobri odnosi odprejo več vrat kot denar
»Ni pomembna hitrost, pomembnaje smer,« je v občinski zbornik pred leti zapisala Darinka Fakin, dolgoletna županja, z letošnjim letom tudi častna občanka občine Majšperk. Njena misel je bila rdeča nit osrednje proslave ob občinskem prazniku, ki je kronala štritedensko praznovanje in sklenila bogato bero športnih, kulturnih in drugih družabnih prireditev.
Občina Majšperk se je na zemlje-	zel Sašo Kodrič, ki je spomnil na
vid slovenskih občin postavila pred	izvedene projekte ter dodal: »Pri-
28 leti, letos pa je obeležila 27.	zadevamo si, da standard na vseh
praznik. Lani je vajeti občine prev-	področjih pomikamo navzgor,
Foto: Mojca Vtič
Ponosna, da je občanka Majšperka
Z najdaljšim aplavzom in stoje so obiskovalci osrednje občinske prireditve pozdravili novo častno občanko Darinko Fakin, sicer redno profesorico na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, Majšperčanom in Majšperčankam pa seveda bolj poznano kot dolgoletno županjo, kije bila odgovorna za razvojni preskok občine. Fakinova je bila še predsednica Razvojnega sveta Sp. Podravje ter podpredsednica Razvojnega sveta za vzhodno kohezijsko regijo. »Zelo sem ponosna, da lahko danes pred vami ponovno stojim na tem govorniškem odru, da ste me razglasili za častno občanko. Ponosna sem, da z županom in ekipo nadaljujete začrtano delo, kajti okolja, kjer ljudje niso sprti, kjer delujejo z roko v roki, ki nadgrajuje že opravljeno delo, so veliko uspešnejša. Ponosna sem, da sem občanka občine Majšperk in z današnjim dnem tudi častna občanka.«
obenem pa se trudimo vzdrževati že zgrajeno in doseženo. S tem nimam v mislih le objektov in infrastrukture, temveč predvsem vzdrževanje dobrih odnosov. Slednje lahko hitro zapravimo, kar pa nam zapre več vrat, kot jih odpre denar. S tem zavedanjem zahvala vsem, s katerimi dobro sodelujemo.« Tako je župan poudaril sodelovanje z društvi, občani, drugimi občinami, institucijami, obenem
pa je spomnil tudi na pomen solidarnosti. Županova priznanja so tako letos prejela prostovoljna gasilska društva Majšperk, Ptujska Gora, Medvedce, Stoperce in Majšperk - Breg za izredno in obsežno pomoč, požrtvovalno delo in podporo na področju zaščite in reševanja v primerih naravnih nesreč na lokalni, regionalni in državni ravni. Zlatko Letonja je v imenu gasilcev dejal: »Poslanstvo gasilcev je pomoč, zaščita in reševanje ljudi in premoženja. Mi to delamo s srcem in ponosom, veseli nas, da je naše delo opaženo.« Na občinski prireditvi je bila nagrajena tudi zlata maturantka ekonomske šole v Mariboru Anja Bedenik, posebna pozornost pa je bila posvečena
občinskim nagrajencem. Občinska priznanja so prejeli Anka Hertiš za zasluge na področju razvoja lokalne skupnosti, društvenih dejavnosti ter humanitarnega dela, Gregor Samastur za zasluge na področju razvoja kulturnega in umetniškega dela ter Darko Zupanc za opravljeno delo na področju zaščite in reševanja ter na področju kulture. Miranu Smoleju, dolgoletnemu predsedniku Planinskega društva Majšperk, pa je župan izročil plaketo občine Majšperk, in sicer za zasluge na področju razvoja društvene dejavnosti. »Priznanja sprejemamo z veliko hvaležnostjo in priznavamo, da smo veseli, da je nekdo opazil in pohvalil naš trud, saj priznanja tudi kažejo, da je
naš prispevek, ki smo ga kot prostovoljci namenili širši skupnosti, cenjen. Smo ponosni na delo, ki smo ga opravili, saj smo imeli ves čas pred sabo dobrobit okolice, ki nas je tudi oblikovala,« je v imenu nagrajencev dejal Smolej.
Prireditev je tudi tokrat temeljila na bogatem kulturnem programu, ki so ga oblikovali vrtčevski in otroški pevski zbor vrtca ter osnovne šole v Majšperku, KPD Stoperce, zbor sv. Miklavža iz KUD Majšperk, ŠKD Sestrže, moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, Smote-ater ter pihalni orkester Tal um in tamburaški orkester Majšperk s solistoma Ajdo Bezjak ter duhovnikom Tonijem Brinjovcem.
Mojca Vtič
Občinski nagrajenci 27. praznika občine Majšperk
Foto: MV
Kidričevo • Kratka seja občinskega sveta
Podražitve vrtca na pol leta
Svetniki občine Kidričevo so 7. redno sejo z 11 točkami dnevnega reda končali v eni uri. Med drugim so govorili o razširitvi dejavnosti občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, povišali cene varstva otrok v Vrtcu Kidričevo, potrdili investicijski program za nov vrtec v Lovrencu in odločili o prodaji zemljišč za industrijsko dejavnost pri gramoznici Lovrenc, v kateri so bile gume.
Župan Anton Leskovar je povedal, da Petrol v Kidričevem še pet let ostaja koncesionar za ogrevanje, kot je to predvideno v koncesijski pogodbi. Pojasnil je, da so podjetju po lanskih visokih cenah, ki jih je zaračunavalo uporabnikom ogrevanja, predlagali razvezo pogodbe, a da to nanjo ni pristalo. „Kar tako koncesije ne bodo spustili iz rok. Na naš predlog o možnosti razveze niso dali niti zneska, ki bi ga zahtevali za predčasno pre-
kinitev," je strnil župan. Da bi imela lokalna skupnost več vpogleda v stroškovnik ogrevanja, so se na občini odločili, da v posel vključijo svoje podjetje Vzdrževanje in gradnje, ki je že tako lastnik kurilnice in kotlov na lesno biomaso, s katerimi se v glavnem ogreva kidričevsko blokovsko naselje. Kotlovnica je sicer v uporabi krajši čas, v najemu pa jo je imel Silkem, ki je Petrolu zagotavljal toploto. Novi proizvajalec toplote bo sedaj občinsko podjetje
Rast cen v Vrtcu Kidričevo v letih 2022 in 2023, v evrih
Obdobje leta	I. starostno	II. starostno
	obdobje |	obdobje
Prva polovica 2022	502	381
Od 1. 10. 2022	539	409
Od 1. 3. 2023	592	445
Od 1. 10. 2023	595	463
Župan Anton Leskovar in svetniki so imeli na mizi 11 točk dnevnega reda.
Vir: občinski svet
Vzdrževanje in gradnje, za kar je bilo treba spremeniti ustanovitveni odlok. Svetniki so spremembo potrdili soglasno.
Zakaj se je v Lovrencu ustavil inšpektor
Govorili so tudi o vprašanju legalizacije objektov občine in društva upokojencev v Lovrencu, kjer so imeli obisk inšpekcije. Za Lovrenc so potrdili še investicijski program za novi vrtec, za katerega so že izbrali izvajalca gradnje, to je Cestno podjetje Ptuj. Vrtec bo montažni, zaključek gradnje je predviden v roku enega leta, vrednost celotnega projekta je v skladu z IP ocenjena na 2,4 milijona evrov. 500.000 evrov za gradnjo je občina pridobila na razpisu
šolskega ministrstva, 1,9 milijona evrov bo vložek občinskega proračuna. Podžupan in predsednik odbora za družbene dejavnosti Bogdan Potočnik je izpostavil zadovoljstvo, da se bodo z izgradnjo novega vrtca izognili prostorski stiski v vrtcih v Cirkovcah in Kidričevem.
Varstvo v Vrtcu Kidričevo bo dražje
Potočnik je v nadaljevanju predstavil izračun novih cen za varstvo otrok v Vrtcu Kidričevo. Povedal je, da ekonomsko ceno za prvo starostno obdobje zvišujejo za 0,5 odstotka, za drugo starostno obdobje za štiri odstotke. Cena varstva najmlajših po novem znaša 595 in starejših 463 evrov. Podražitev je predvsem rezultat rasti plač, je pojasnil podžupan, svetniški zbor je predlog potrdil
brez pripomb. V Vrtcu Kidričevo je v enem letu to že tretja podražitev.
Za OŠ Cirkovce, kjer sta pod streho istega zavoda prav tako šola in vrtec, so svetniki potrdili pravilnik, ki je podlaga za razmejevanje oziroma knjiženje stroškov ločeno za šolski in vrtčevski del. Prav s tem vprašanjem se v OŠ Cir-kovce ta čas ukvarjajo revizorji, ki jih je v zavod napotila občina kot ustanoviteljica.
Ob gramoznici v Lovrencu bodo prodajali
I • • v V
zemljišča
Svetniki so odločali tudi o prodaji zazidljivih zemljišč v industrijskem območju ob nekdanji jami z gumami. Odločili so se, da bi zemljišča prodajali po ceni, kot so jih pri prejšnji prodaji, to pomeni 11 evrov / m2 in 4 evre / m2 za tisti del, ki je pod daljnovodi, skupaj bi to znes-
lo 84.000 evrov. Andrej Napast je vprašal, zakaj prodaja, ali je bil za nakup morda izkazan interes in s kakšno dejavnostjo bi se investitor ukvarjal. Direktor občinske uprave Damjan Napast je dejal, da so na občino prejeli interes za nakup, podjetje se ukvarja z gradbeno dejavnostjo, prodajo zemljišč pa bodo izvedli z javnim razpisom. Priprava OPPN za zemljišča in komunalno opremljanje parcel bo v domeni investitorja, je navedel direktor uprave.
Med točkami dnevnega reda je bil tudi sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje, s katerim so svetniki - razumljivo - soglašali. Svetniki so pod točko pobude in vprašanja izpostavili nekaj težav na prometni in vodni infrastrukturi, a župan nanje ni odgovarjal, pričakovati je pisne odgovore do naslednje seje.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
petek • 15. septembra 2023
Politika
Štajerski	5
DRSI ne dovoli kopanja za vodovod pod novim asfaltom
Spodnje Podravje • Na seji kolegija županov večne teme
Župani občin Spodnjega Podravja so se v začetku tedna srečali na seji kolegija. V ospredju razprave so bili večni projekti: regijski vodovod, poplave Drave in ptujska obvoznica.
Predstavnik projektantskega podjetja Dr. Duhovnik Jože Duhovnik je povedal, da so na projektno dokumentacijo za obnovo vodovoda - skupnega povezovalnega cevovoda dolžine 72 kilometrov - pridobili večino soglasij, nekaj so-glasodajalcev zahteva dopolnitve, ki so po besedah Duhovnika izvedljive, medtem ko bodo z republiško Direkcijo za infrastrukturo (v nadaljevanju Direkcija) potrebna še dogovarjanja. Prav z Direkcijo je treba marsikaj uskladiti, saj gre transportni vodovodni cevovod v glavnem pod državnimi regionalnimi cestami ali vzporedno z njimi. „Direkcija je na stališču, da na cestah, ki so jih preplastili v obdobju minulih pet let, ne bomo nič kopali. Podboje bi sicer dovolili," je med drugim dejal Duhovnik in na župane apeliral, naj se sestanejo z njihovimi predstavniki ter jim predstavijo pomen projekta. Če dogovor ne bo možen, bo treba spremeniti traso, kar pomeni novi krog pridobivanja služnosti za posege na zemljiščih. Projektanti so pri svojem delu sledili trasi vodovoda iz idejnega projekta, ki pa je v cesti. Zdaj je jasno, da to tako enostavno ne bo šlo. „Za pospešitev izdelave
dopolnitev predlagamo sklic čimprejšnjega sestanka županov na sedežu Direkcije za infrastrukturo, da dorečemo spremenjene trase, ki zagotavljajo smiselne odmike," je v pisnem gradivu za sejo kolegija županov še navedel Duhovnik. Župani so se strinjali, da bodo apel projektanta, naj se čim prej oglasijo na sedežu Direkcije, upoštevali.
Pritisk na državo za protipoplavno zaščito
V nadaljevanju so bili prav tako enotnega mnenja, da podprejo
sklep, ki ga je predlagal župan občine Markovci Milan Gabrovec v zvezi s protipoplavno zaščito območja ob Dravi po že izdelanem načrtu iz leta 2015. Gabrovec meni, da je treba od pristojnih zahtevati izvedbo projekta, saj se do danes po obsežnih poplavah Drave v letu 2012 na protipoplavni zaščiti območja ni naredilo nič oziroma zelo malo. Letos je Drava ponovno poplavila, zato so župani prepričani, da je treba ukrepati. Podprli so sklep, ki Direkciji RS za vode (DRSV) nalaga izvedbo protipoplavnih ukrepov po prej omenjenem načrtu. To med
drugim pomeni čiščenje struge, odstranitev prodnih nanosov v strugi, urejanje razlivnih polij in proti-poplavne ukrepe za zaščito naselij in stanovanjskih hiš vzdolž ob stari strugi od Dravskega polja do Ptuja in od jezu v Markovcih do meje s Hrvaško. Župani so v razpravi predlagali, da v sklep o nujnem urejanju vodotokov in protipoplavnih zaščit dodajo še vse pritoke Drave. „Premalo smo glasni. Izraziteje bi morali poudarjati enotnost in od države zahtevati ukrepanje," je poudaril trojiški župan David Klobasa. Andrej Rebernišek, direktor
ptujskega KGZ, ki je prav tako prisostvoval seji kolegija županov, je opozoril na potencialno nevarnost onesnaženja, ki bi ga lahko povzročila poplavna dravska voda. Domnevno naj bi v Avstriji mulj z me-šalniki dvigovali, voda bi ga lahko odlagala na kmetijskih zemljiščih Dravskega in Ptujskega polja. „To je zelo resno vprašanje za naš prostor," je izpostavil Rebernišek.
25 let vrtenja v krogu za cesto Ptuj-Ormož
Tretja zatečena ptujska ali spo-dnjepodravska zgodba je obvoznica oziroma nekdanja hitra cesta Ptuj-Ormož, ki jo po pisarnah
meljejo že 25 let. S problematiko neizgradnje te ceste se je ptujska civilna iniciativa nedavno obrnila na organe Evropske komisije. Župani so se strinjali, da je prometa iz dneva v dan več in je nujno pritisniti na državo, da se projekt pomakne naprej. Ormoški župan Danijel Vrbnjak je dejal, da je 25 let, kolikor traja agonija te ceste, absolutno predolga doba. Nadeja se, da bo vlada DARSu pustila odprto pot pri financiranju projektov. Zaenkrat namreč ni bilo govora, da bi zaradi usmerjanja denarja v obnovo po poplavah krčili DARSova investicijska sredstva. V sklepu, ki ga bodo posredovali na Ministrstvo za infrastrukturo, so spodnjepodravski župani med drugim navedli, naj se mednarodni tranzitni promet preusmeri na podravsko avtocesto ali železnico, pospeši postopke umeščanja ptujske obvoznice (S5 optC) v prostor, projekt naj se pri-pozna kot prioritetni, prav tako naj se začne gradnja na odsekih, kjer je to že možno. Župani bi od našega ministrstva želeli slišati še informacije o novi meddržavni povezavi s hrvaške strani, župan Ormoža Vrbnjak pa je predlagal, da bi obudili srečanja, ki so jih imeli pred korono redno na dva meseca vsi deležniki, vključeni v projekt ceste Ptuj-Ormož.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Na OŠ Breg iščejo ravnatelja, Fakin se poslavlja
Na drugi razpis prispeli dve vlogi
Sveta zavoda ptujske Osnovne šole (OŠ) Breg je maja letos objavil razpis za prosto delovno mesto ravnatelja oz. ravnateljice. Zanimanja za to delovno mesto takrat med zaposlenimi na šoli ni bilo, saj se je prijavila samo ena kandidatka iz Maribora, nato pa je iz osebnih razlogov odstopila. Na drugi razpis, kije bil objavljen avgusta, pa sta prispeli dve vlogi.
Za delovno mesto ravnatelja oz. ravnateljice sta se prijavili Jasna Brec, učiteljica razrednega pouka in pomočnica ravnatelja na OŠ Breg, ter Evgenija Peternel, učiteljica matematike in proizvodno tehnične vzgoje na OŠ Antona Trstenjaka Negova. Nujni vlogi sta popolni in ustrezata razpisnim pogojem.
Dosedanji ravnatelj Milan Fakin, ki je to funkcijo opravljal zadnjih 15 let, se na razpis ni prijavil. Naslednje leto naj bi se namreč upo-
kojil. Mandat ravnatelja mu sicer poteče že konec oktobra 2023. Predsednica sveta zavoda OŠ Breg Zdenka Vidovič je povedala, da so v minulem tednu zaprosili za mnenje glede obeh kandidatk lokalno skupnost, svet staršev in pedagoški zbor. Rok za podajo mnenj je 20 dni. Nato pa bodo na naslednji seji sveta zavoda, ki bo proti koncu septembra, pregledali vsa mnenja, sledila bo predstavitev kandidatk in najverjetneje tudi glasovanje članov sveta. O izbrani kandidatki
mora nato svoje mnenje podati še minister za vzgojo in izobraževanje, kar pa je načeloma le formalnost. Če bodo vsi postopki tekli po terminskem planu in ne bo prišlo do morebitnih zapletov, bi lahko z izbiro in imenovanjem ravnateljice zaključili do konca oktobra, s prvim novembrom pa bi izbrana kandidatka že lahko začela svoj prvi mandat. V primeru, da bi se karkoli zalomilo, pa bo najverjetneje dosedanji ravnatelj Milan Fakin še nekaj tednov opravljal funkcijo vršilca
dolžnosti ravnatelja. V poslovniku šole imajo sicer na novo določeno, da mora svet zavoda v osmih dneh po prenehanju mandata določiti ravnatelja ali vršilca dolžnosti, v nasprotnem primeru to nalogo prevzame minister za šolstvo.
Za reševanje prostorske stiske 14 milijonov evrov
Novo vodstvo šole v naslednjih petih letih prav gotovo čaka nekaj večjih izzivov, med njimi je reševanje prostorske stiske. Šolska stavba je namreč zasedena do zadnjega kotička. Za 300 učencev, ki so razporejeni v 16 oddelkov, bi nujno potrebovali dodatne učilnice, večjo jedilnico, novo knjižnico, kabinete ... Po besedah Fakina ni v šoli prav nobenega prostora več. Za nekatere dejavnosti so preuredili celo kletne prostore, kjer ni dnevne svetlobe.
Prav zato na Mestni občini Ptuj načrtujejo prenovo in dograditev OŠ Breg. Trenutno so v fazi projektiranja, v pripravi je idejni projekt, prav tako imajo v rokah posnetek obstoječega stanja v šolski stavbi. »Zaradi projektantske ocenjene vrednosti gradnje, ki znaša dobrih 14 milijonov evrov, je predvidena gradnja v treh fazah,« so pojasnili na MOP. Kdaj bi naložbo lahko realizirali, pa je trenutno še velika neznanka.
Estera Korošec
Še zadnjič o odmevih na 54. Festival NZG
V preteklih dneh je potekala dokaj burna razprava na družabnih omrežjih glede televizijskega prenosa 54. Festivala NZG, kije potekal na Ptuju pred mestno občino. Portal Ptuj24 in tudi drugi portali so navajali, da se je RTV SLO odpovedala ptujskemu festivalu narodno-za-bavne glasbe.
Resnica je dokaj drugačna. V družbi Radio-Tednik Ptuj je vodstvo v februarju letošnjega leta odpovedalo sodelovanje z RTV Slovenije tako pri televizijski produkciji festivala narodno-zabavne glasbe kot pri projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Razlog za takšno odločitev je bilo škandalozno poročanje informativnega programa RTV Slovenije, ki je v času zabavnega dela ptujskega kurentovanja v treh oddajah (Odmevi, Arena in Tarča) negativno, sovražno in šovinistično predstavljala ptujsko kurentovanje in je z žaljivim poročanjem družbi povzročila najmanj moralno škodo. Smo medijska hiša s sedežem na Ptuju in imamo pravico, da ne dovolimo, da nas prebivalce Sp. Podravja karakterizira kot »pijance«. Mi, ki prebivamo v teh krajih, smo ljudje pozitivne energije, prijaznosti, veselja in spoštovanja, kar priznavajo prebivalci ostalih delov Slovenije, ki nas obiščejo, in tudi številni tuji gostje.
Oba dogodka pa sta bila posneta na zelo visoki video in avdio kakovostni ravni in ju bo družba tržila tistim televizijskim hišam, ki spoštujejo tradicijo življenja in premorejo standard kulturnega dialoga in medsebojnega spoštovanja.
Direktor Drago Slameršak
6 Štajrnki
V središču
petek • 15. septembra 2023
Spodnje Podravje • Druga plat »brezplačnega« osnovnega šolstva: za šolsko prehrano krepko več kot 100 evrov na mesec
Starša z enim otrokom in 2.000 evri prihodkov
Osnovna šola je za starše vedno večji finančni zalogaj. Nakup delovnih zvezkov, šolskih potrebščin, tabori, ekskurzije, razni tečaji - vse to stane in bremeni družinski proračun. In če k vsemu temu prištejemo še podražitve energentov in vseh drugih osnovnih življenjskih dobrin, so razmere marsikje alarmantne. Med tistimi, ki so jih vse podražitve najbolj udarile po žepih, so številne družine srednjega razreda, ki s prihodki komaj shajajo, po drugi strani pa za evro ali dva presegajo cenzus in niso upravičene do raznih subvencij. Z letošnjim šobkim letom seje že podražila šolska malica, ponekod tudi kosila oz. se bo to zgodilo drugo leto.
Cena šolske malice se je z letošnjim šolskim letom z 0,90 zvišala na 1,10 evra. Znesek je enoten za vse šole, določi pa ga Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Starši torej za malico na mesečni ravni plačujejo okoli 22 evrov. K temu je treba prišteti še strošek kosila, ki pa se od šole do šole precej razlikuje, v povprečju pa se giblje med 2,30 in 3,20 evra. Če torej otrok obiskuje šolo, kjer je cena kosila 2,70 evra,
to pomeni na mesečni ravni (20 šolskih oz. delovnih dni) okoli 54 evrov. Skupaj z malico se mesečni strošek za šolsko prehrano dvigne že na 76 evrov, za družino z dvema šoloobveznima otrokoma pa kar na 152 evrov mesečno oz. 1.500 evrov letno.
Glede na podatke osnovnih šol ima subvencionirano kosilo v višini 100 odstotkov od 20 do 25 odstotkov vseh učencev, kar je razmeroma malo. Nekaj več je tistih, ki
Primerjava cen kosil v šolah pred in po podražitvi, v evrih
Osnovna šola	Cena kosil 2022/2023	Cena kosil 2023/2024	Razlika
Olge Meglič Ptuj	2,00 in 2,60	2,50 in 2,80	0,20 do 0,50
Hajdina	2,70 in 2,90	3,00 in 3,20	0,30
Gorišnica	2,60 in 2,80	2,80 in 3,00	0,20
Cirkulane-Zavrč	2,80 in 2,80	3,00 in 3,00	0,20
Kidričevo	2,07 in 2,28	2,19 in 2,33	0,02 do 0,012
Središče ob Dravi	2,20 in 2,45	2,90 in 3,25	0,70 do 0,80
Vir: OS Spodnjega Podravja
V veliki večini osnovnih šol cene kosil oblikujejo glede na starost učencev. Zato so kosila za prvo triado, ponekod pa vse do 5. razreda, nekoliko cenejša kot za starejše učence zadnjih razredov.
so v celoti oproščeni plačila malice, saj je cenzus postavljen nekoliko višje.
Kot so pojasnili na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, se subvencija prehrane lahko dodeli učencem za malico in kosilo ter dijakom za malico. Upravičenost
se ugotavlja iz odločbe za otroški dodatek na podlagi izračunanega povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Šole si podatek pridobijo same.
Do brezplačne malice so upravičene družine, v katerih povprečni mesečni do-
Nekatere osnovne šole so že podražile cene šolskih kosil, druge bodo to najverjetneje primo-rane storiti v prihodnjem letu. Podražile pa so se tudi malice.
Za zajtrk ali popoldansko malico v povprečju okoli 60 centov dnevno
Nekatere osnovne šole učencem ponujajo tudi zajtrk in popoldansko malico. Cena se giblje od 50 do 80 centov. Kar nekaj šol je z letošnjim šolskim letom ceno zajtrka zvišalo v povprečju za okoli 10 centov. Po poročanju nekaterih ravnateljev ni prav veliko učencev, ki bi imeli zajtrk, razen tistih, ki jih starši v šolo pripeljejo že v zgodnjih jutranjih urah.
V osnovnih šolah ima brezplačna kosila od 20 do
hodek na družinskega člana ni višji od 652,12 evra oz. ne presega zgornje meje 5. dohodkovnega razreda, ugotovljenega v odločbi za otroški dodatek.
Brezplačno kosilo pa pripada vsem tistim, pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje 4. dohodkovnega razreda, kar trenutno znaša 516,76 evra. V praksi to pomeni, da je lahko učenec (glede na družinske dohodke) upravičen do brezplačnega kosila,
Foto: CG
Sp. Podravje • Rezultati bralne pismenosti katastrofalni: večji padec le v Azerbajdžanu in Južni Afriki
Otroci iz premožnejših družin imajo boljše bralne
Bralna pismenost slovenskih četrtošolcev je v upadu. To je pokazala mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2021, ko jo izvajajo na vsakih pet let. Slovenski učenci so vse od leta 2001, ko se je raziskava začela, dosegali višje povprečne bralne dosežke, v tokratni raziskavi pa so dosegli 23 točk manj kot leta 2016. Rezultati so skrb vzbujajoči, saj sta večji upad zabeležila le še Azerbajdžan in Južna Afrika.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje bodo rezultate upoštevali pri pripravi akcijskega načrta za dvig bralne pismenosti, pa tudi pri pripravi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja ter prenovi učnih načrtov.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja je k takšnim rezultatom skoraj zagotovo nekaj prispeval covid, a verjetno ne vsega. Raz-
iskava, ki jo koordinira Pedagoški inštitut, je bila namreč narejena spomladi 2021, po daljšem zaprtju šol zaradi epidemije koronavirusa. V njej je sodelovalo 6.400 slovenskih četrtošolcev iz 332 osnovnih šol. Raziskava je med drugim pokazala, da imajo boljše bralne dosežke učenci, ki imajo višji socialno-ekonomski status, ki imajo doma več knjig, ki doma pogosteje govorijo slovensko in katerih starši zelo radi berejo.
Enako kot v osnovnih šolah je tudi v srednjih. Mlajši dijaki ne zmorejo daljšega branja in koncentracije; niso zmožni na primer 20 minut brati ali nepretrgoma poslušati.
Majhne razlike med šolami, velike med učenci
Zanimivo je, da raziskovalci niso zaznali razlike pri branju s papirja ali zaslona. Dekleta dosegajo nekoliko boljše rezultate kot dečki, upad dosežkov pa je pri obeh spolih enak.
Pri bralnem dosežku v Sloveniji med šolami ni velikih razlik, nasprotno, te razlike so zelo majhne. So pa velike razlike med učenci v šolah. Na splošno so učenci precej zadovoljni s poukom branja v šoli. Večini je všeč, kar berejo v šoli, približno petini pa ne. Večina jih zelo dobro ocenjuje tudi interakcijo med sabo in učitelji pri pouku branja (npr. jasna pričakovanja učiteljev, njihova podpora pri učenju, spodbujanje izražanja mnenj o prebranem, učenci imajo možnost pokazati, kaj so se naučili, itd.).
Digitalna tehnologija je zasenčila branje
Po besedah Laure Mohorko Kumer, učiteljice slovenskega jezika na OŠ Cirku-lane-Zavrč, so rezultati raziskave PIRLS 2021 pričakovani. Po njenem mnenju so bili v raziskavo zajeti ravno otroci, ki so odraščali v dobi »vzpona« pametnih telefonov. »Vedeli smo, da lahko digitalna tehnologija zasenči branje, če mu ne bomo
Raziskava, ki meri ključne kompetence za učenje
Marija Holc, profesorica slovenščine na Gimnaziji Ptuj, poudarja:»Dobra bralna pismenost je temelj učnega uspeha in se razvija vse življenje. Ključen je vpliv okolja, družine, prijateljev, vrstnikov, učiteljev, tudi vzornikov. V prihodnje bo bralna pismenost še toliko pomembnejša. Tisti, ki bodo visoko bralno pismeni, bodo v besedilih znali prepoznati zavajajoče podatke, kritično presojati vire, informacije. Pomembno je, da znamo ločiti neko propagandno besedilo od resnega prispevka.«
Ključni namen raziskave PIRLS je sicer preverjanje bralne pismenosti učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost približno 10 let), izvaja pa se v petletnih ciklih. Slovenija v raziskavi sodeluje že 20 let, od samega začetka leta 2001. Gre za pomembno raziskavo, saj meri ključno kompetenco za učenje in je temelj vseh drugih pismenosti. Bralno pismenost meri tako na nižji stopnji izobraževanja, v času, ko se zaključuje učenje branja in ko otroci vstopajo v obdobje šolanja, ko branje postane glavno orodje za (samostojno) učenje.
Foto: osebni arhiv
Foto: CG
petek • 15. septembra 2023
V središču
Štajerski	7
morata šolsko kosilo plačevati
25 odstotkov učencev.
malico pa morajo starši vseeno plačati. Od 1. septembra 2024 pa do 1. septembra 2026 bodo do polovične subvencije kosila upravičeni tudi vsi učenci iz tistih družin, katerih prihodki se bodo gibali od 4. do 5. dohodkovnega razreda.
Meja za subvencijo kosil se je zvišala z letošnjim šolskim letom, do sedaj so bile namreč do njega upravičene družine, ki so spadale v prve tri dohodkovne razrede. Vsi drugi, ki omenjene vrednosti presegajo,
njihovega premoženja (nepremičnine, vozila, prihranki ...), ki se upoštevajo kot fiktivni dohodek. »Premoženje se upošteva na drugačen način kot dohodki in bistveno ne vpliva na samo višino pravice,« je poudarila Katja Kovše, vodja službe ZUPJS na Centru za socialno delo Spodnje Podravje. Kot primer je navedla tričlansko družino (starša in en osnovnošolski otrok) z mesečnim prihodkom 1.900 evrov in ob predpostavki, da so brez večje vrednosti premoženja. V tem primeru povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša 633 evrov. Družina je upravičena do subvencije malice v višini 100 odstotkov, do subvencije kosila pa ne. Torej morajo kljub razmeroma nizkim prihodkom plačevati še šolsko kosilo, kar znese okoli 50 evrov na mesec oz. 500 evrov na leto. To pa je
Šole, ki cen kosil letos niso povišale
morajo šolsko prehrano v celoti plačati iz lastnega žepa, kar pa lahko predstavlja kar velik del družinskega proračuna.
Družine lahko ostanejo brez subvencije zaradi enega evra
Na Centru za socialno delo Spodnje Podravje so predstavili tudi okvirni izračun iz javnih sredstev, kjer se seštejejo vsi neto letni prihodki članov družine ter vrednost
Osnovna šola	Cena kosil v evrih
Ljudski vrt, Ptuj	2,50 in 2,90
Breg, Ptuj	2,50 in 2,70
Mladika, Ptuj	2,50 in 2,80
Markovci	2,60 in 2,80
Dornava	2,51 in 2,70
Videm	2,50 in 2,70
Podlehnik	2,70
Majšperk	2,60 in 2,80
Destrnik-Trnovska vas	2,70 in 2,90
Ivanjkovci	2,00 in 2,24
Nekatere šole napovedujejo težave s kadri, druge s prostori
Po noveli zakona o šolski prehrani, ki že velja, bo kosilo od 1. septembra 2027 brezplačno za vse učence. Nekatere šole imajo ustrezne kapacitete kuhinje in jedilnice, nimajo pa kadra in se bojijo, da ga tudi ne bo. »Plače kuharjev v šoli so izjemno nizke, prav tako na splošno primanjkuje dijakov v gostinskih šolah, in če se vsi zaposlijo v šolah, jih najbrž ne bo v gostinstvu,« je dejala Nada Pignar, ravnateljica OŠ Ivanjkovci. Marsikje pa nimajo dovolj prostorskih kapacitet, da bi lahko vsi učenci imeli tudi kosilo. Tovrstne težave že napovedujejo na osnovnih šolah Ljudski vrt, Videm, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava...
Vir: OS Spodnjega Podravja
Daleč najnižjo ceno za kosila ohranjajo v OŠ Ivanjkovci.
že precejšen znesek, ki bi ga lahko družina namenila za plačilo položnic, nakup ener-gentov ali drugih nujno potrebnih stvari. Če pa bi ta ista družina imela še enega otroka, bi imela za oba otroka brezplačno tako šolsko malico kot kosilo. Kovšetova je med drugim zatrdila, da se včasih zgodi, da brez subvencije ostanejo družine, ki bi
jo sicer nujno potrebovale: »Pri vseh pravicah iz javnih sredstev obstaja točno določena zgornja meja upravičenosti (cenzus), in če družina presega ta znesek, tudi če je to samo za en evro, izpade. Žal se vsako leto pojavijo tudi takšne družine, ki pa jim skušamo pomagati na drugi način.«
Estera Korošec
Foto: CG
dosežke
Na večini osnovnih šol opažajo velik upad zanimanja za branje. Vse več je tudi težav z razumevanjem navodil.
posvečali pretirane pozornosti ter načrtno namenjali časa branju in knjigi. Upad bralne pismenosti med otroki ni pogojen le z branjem, težave se lahko pojavljajo že pri sami motivaciji za branje, zato je z različnimi dejavnostmi treba razvijati tudi to. Za natančnost pri reševanju nalog je bralno razumevanje izjemno pomembno. Učenci imajo namreč težave z razumevanjem na-
vodil,« je poudarila sogovornica. Tako kot povsod drugod tudi na cirkulanski šoli opažajo zmanjšanje zanimanja za branje, a so hitro začeli razne aktivnosti, kako k branju pritegniti najmlajše. Vsako leto v ta namen organizirajo zabavno bralno noč v šoli, bralno tržnico, goste ob zaključku bralne značke, branje na drugačne načine, na tleh, pod drevesi, na eni nogi itd. Preverbo
Skoraj polovica utrujenih, kar 40 % lačnih
Večina četrtošolcev v Sloveniji se po raziskavi v šoli počuti varne, čeprav zaznavajo tudi medvrstniško nasilje. Vsak dan ali skoraj vsak dan se ob prihodu v šolo počuti utrujene okoli 46 odstotkov učencev, lačnih pa je okoli 40 odstotkov!
domačega branja naredijo v obliki okrogle mize, ki jo učenci poimenujejo bralna čajanka. Ves čas poskušajo posodabljati tudi knjižne sezname in do neke mere dajejo možnost izbire želene knjige, tako da učenec začuti bralno 'svobodo'. »Nekateri imajo raje pustolovske zgodbe, spet drugim je všeč kakšna poezija,« je dejala Mo-horko Kumrova, ki meni, da lahko za dvig
bralne pismenosti veliko naredijo starši. Otrokom je namreč treba že v zgodnjem otroštvu približati knjigo. Tako se bo otrok vedno znova vračal k njej, saj bo med platnicami vedno začutil varen pristan, hkrati pa razvijal dobro retoriko.
Mlajši dijaki niso sposobni daljšega branja
Bralno pismenost je treba spodbujati in nadgrajevati tudi v srednjih šolah. Marija Holc, dolgoletna profesorica slovenščine na Gimnaziji Ptuj, je poudarila, da dijaki ob vpisu v gimnazijo izkazujejo zelo različne ravni bralne pismenosti (bogastvo besedišča, zmožnosti branja in razumevanja besedil, povzemanja . ). V višjih letnikih so te razlike vse manjše, ob zaključku gimnazijskega izobraževanja pa je velika večina dijakov zmožnih zahtevnejšega branja strokovnih in literarnih besedil, kritičnega
vrednotenja, argumentiranja. »Opažam, da mlajši dijaki ne zmorejo daljšega branja in koncentracije, niso zmožni na primer 20 minut brati ali nepretrgoma poslušati. Na stopnjo bralne pismenosti ima zelo pomemben vpliv ekonomsko-socialni status družine; koliko knjig imajo doma in kako radi starši berejo. Če starši berejo, tudi otroci berejo. Sedanje generacije so manj jezikovno vešče, težje izbirajo besede, njihovo besedišče je skromnejše, včasih se prej spomnijo angleške kot pa slovenske besede. So pa seveda povsod izjeme, nekateri dijaki zelo radi razpravljajo o vsebini in problematiki prebranih literarnih besedil,« je poudarila Holčeva.
Po njenih besedah je zelo pomembno, da otroci v osnovni šoli razvijejo čim boljše bralne strategije, ki so temelj za učenje in razumevanje raznovrstnih besedil.
Estera Korošec
Foto: CG
8 Štajrnki
Podravje
petek • 15. septembra 2023
Trnovska vas, Sveti Andraž • Odprtje šest kilometrov dolge kolesarske poti
Kolesarka - naložba v prihodnost
Na novem kolesarskem mostu čez Pesnico, ki teče zraven tistega za motorni promet, je potekala slovesnost ob odprtju kolesarske povezave Trnovska vas-Drbetinci.
Reka je namreč naravna meja med občinama Trnovska vas in Sveti Andraž, zato je most tudi simbolična povezava med njima. Odprtja so se z obeh strani udeležili številni občani, mnogi so tja prikolesarili, kot se za takšno priložnost tudi spodobi.
Polmilijonski samoudeležbi
Omenjena kolesarka spada v sklop izgradnje kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske
gorice, ki povezuje pet občin: Lenart, Sveto Trojico, Cerkvenjak, Sveti Andraž in Trnovsko vas. Trasa Trnovska vas-Drbetinci, ki so jo začeli graditi leta 2021, dokončana pa je bila letos spomladi, je dolga slabih šest kilometrov, od tega 3,6 kilometra v andraški in 2,2 v trnovski občini. Čeprav ne gre za velike razdalje, pa je bila gradnja, izvajalec je bilo Cestno podjetje Ptuj, vse prej kot enostavna in poceni. V Svetem Andražu so imeli težave zaradi plazovitega območja in so morali zgraditi kar pol kilo-
metra opornih zidov, na trnovski strani pa so morali poskrbeti za pet mostov. Skupaj je kolesarka stala 2,4 milijona evrov, od katerih so večino poravnali iz državne in evropske blagajne, občini pa sta iz lastnih proračunov zagotovili vsaka po približno pol milijona evrov, kar je bil glede na majhnost občin velikanski zalogaj.
Marko Koprivc, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo, je na odprtju dejal, da imajo za trajno-stno mobilnost v prihodnji finančni perspektivi rezerviranih 40 milijo-
odvisna od omrežja. To pomeni, da prodaja nazaj v omrežje ni večtako donosna kot prej. Če želite izkoristiti največjefinančne koristi net meteringa, je zdaj še vedno čas, da pristopite, saj se bodo lahko pogoji v prihodnosti spremenili. Pomembno je, da najkasneje do 31. decembra 2023 oddate vlogo za soglasje za priključitev sončne elektrarne, 31. decembra 2024 pa je skrajni rokza postavitev in priključitev sončne elektrarne na omrežje.
Z izkoriščanjem sončne energije zmanjšujete svoj ogljični odtis in postanete aktivni soustvarjalec boljtrajnostne prihodnosti. Namestitev sončne elektrarne vam lahko pravtako poveča vrednost vaše nepremičnine. Potencialni kupci vse bolj cenijotrajnostne in energetsko učinkovite domove. Z net meteringom boste imeli
dodatno konkurenčno prednost, ki lahko vpliva na privlačnostvaše nepremičnine natrgu.
Ne zamudite priložnosti!
Vsi novi kupci, ki bodo sklenili Pogodbo o izgradnji sončne elektrarne za individualno samooskrbo do konca leta 2023, prejmejo brezplačno čiščenje sončnih panelov. Več informacij o akciji najdete na https://www. energijaplus.si/
Še vedno ni prepozno, da izkoristite finančne koristi net meteringa in prispevate k trajnostni prihodnosti. Obiščite https://www.energijaplus.si/ soncnaelektrarna/, pokličite 02 220 06 68 ali pišite na samooskrba@energijaplus.si.
Če potrebujete še kak dodaten nasvet, si lahko brezplačno prenesete tudi knjižico z nasveti.





-V.r '-
Foto: arhiv občine
Andraška županja je na odprtje prikolesarila v obleki in dokazala, da je kolo primerno prevozno sredstvo tudi za bolj formalno opravo.
Brez izbire: kolesarske poti ali nič
Andraška županja Darja Vudler Berlakje spomnila, da podeželske občine v prejšnji finančni perspektivi pravzaprav niso mogle izbirati projektov, ki bi jih EU podprla. »Res je, da bi morda bolj potrebovali kaj drugega, a nismo imeli druge možnosti kot gradnjo kolesarskih poti. Imeli smo srečo, da smo pohiteli s pridobivanjem soglasij in zemljišč, ob tej priložnosti gre zahvala vsem lastnikom, ki so nam jih odstopili, ter s pravočasno izbiro izvajalca, saj smo si tako zagotovili še kolikor toliko ugodne cene. Kakorkoli, prepričana sem, da gre dolgoročno gledano za dobro investicijo, eno največjih v zadnjih letih, s katero smo zagotovili tudi varne šolske poti. Ko bo dokončana povezava Ptuj-Lenart-Trate, bomo gotovo lahko računali tudi na avstrijske kolesarje. S skupnim projektom več občin smo znova dokazali, da znamo sodelovati in se povezovati.«
Glavni cilj projekta gradnje kolesarskih povezav je bil zagotavljanje trajnostne mobilnosti, do katere so bili mnogi skeptični, prepričani, da so te poti primerne zgolj za rekreacijo, ne pa tudi za vsakodnevne opravke, kot je na primer služba. Da bi dokazala nasprotno, daje torej mogoče na kolo tudi v formalni opravi, seje županja na prireditev pripeljala v obleki.
Šest kilometrov kolesarske poti med občinama Trnovska vas in Sveti Andraž so simbolično odprli na »prekmen-ski« meji, torej na mostu čez Pesnico.
Promocijsko sporočilo
Net metering se zaključuje - pristopite k postavitvi sončne elektrarne
Obračun električne energije po sistemu net meteringa se počasi zaključuje. Če razmišljate o postavitvi sončne elektrarne, je zdaj se zadnji čas, da glede na trenutno veljavno zakonodajo se ujamete obračunavanje po starem sistemu. Vnadaljevanju lahko preverite, zakaj se net metering zaključuje in zakaj s postavitvijo sončne elektrarne ne smeteveč odlašati.
V zadnjem obdobju se regulativno okolje na področju obnovljive energije spreminja. Veliko držav prehaja na nove modele tarifnega usmerjanja, ki nadomeščajo tradicionalni net metering. Čeprav so še vedno na voljo spodbude za postavitev sončne elektrarne, se bodo pogoji in ugodnosti lahko v prihodnosti spremenili. Zato je smiselno, da net metering izkoristite, dokler je še na voljo. Pristop k net meteringu vam omogoča, da postanete manj odvisni od tradicionalnih virov energije in nihanj cen na trgu. S proizvodnjo lastne sončne energije in shranjevanjem presežka vam net metering zagotavlja stabilnost in bolj predvidljive stroške za električno energijo.
Zakaj se net metering zaključuje?
Nižje cene sončnih sistemov in napredektehnologije shranjevanja energije sta povzročila, da gospodinjstva postajajo manj
nov evrov, kar je andraška županja Darja Vudler Berlak sicer pozdravila, a v upanju, da se ne bodo uresničile napovedi, ki so zaokrožile v javnosti, češ da bo denar za te namene na voljo le za mestne, ne pa tudi za manjše občine. »Ne gre pozabiti, da daje EU denar zlasti za manj razvite, zato ne bi bilo prav, da ga potem porabijo le veliki in razviti,« je dejala.
Navezava na Lenart, ker na Ptuj ni šlo
Z gradnjo kolesarskih povezav so se v andraški in trnovski občini
izjemoma pridružili lenarškemu območnemu razvojnemu partnerstvu. »S smeri Ptuja namreč nismo mogli zagotoviti povezanosti, zato smo se bili praktično prisiljeni obrniti na Lenart,« je pojasnil župan Trnovske vasi Alojz Benko. »A ne glede na vse smo po moje naredili pomembno naložbo za prihodnost in v občini s tem zaključili gradnjo kolesarskih poti.« Otvoritveni trak so nato skupaj slovesno prerezali oba župana in državni sekretar, novo kolesarko pa sta blagoslovila tudi župnika obeh župnij: bolfenške in andraške.
V občinah Trnovska vas in Sveti Andraž so drug drugemu Prek-menci; da izraz ne bi šel v pozabo, ga obujajo z vleko vrvi čez Pesnico za Prekmenški pokal. Letos med seboj sicer niso tekmovale ekipe sosednjih občin, pač pa sta se tokrat bolj za šalo kot zares pomerili ekipi, sestavljeni iz obeh občinskih uprav in Prekmencev z obeh strani reke. Za zabavo so poleg vleke vrvi med drugimi poskrbeli člani Kud Vitomarci s prisrčnimi skeči, ženska vokalna skupina Simfonija iz KD Trnovska vas, z živo glasbo pa ansambel Matadorji.
Senka Dreu
Ptuj • Razpis naj bi objavili do konca leta
Kdo bo novi direktor agencije Lea?
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje (LEA) je trenutno brez vodstva. Gre za zavod, ki gaje ustanovila Mestna občina Ptuj leta 2007. Za direktorski stolček naj bi bilo kar nekaj interesa.
Temeljna naloga agenture je nudenje strokovne pomoči občinam pri načrtovanju in izvajanju trajno-stne energetske politike ter svetovanje in pomoč pri
projektiranju, gradnji in rekonstrukciji javnih objektov, vključno z javno razsvetljavo.
Zavod upravlja svet, ki šteje pet članov, trenutno ga kot predsednik vodi Milan Klemene, sicer tudi občinski svetnik. Direktorja imenuje svet zavoda s soglasjem Mestne občine Ptuj. Mandat je štiriletni. Po smrti dolgoletnega direktorja agencije LEA Janeza Petka je ta zavod ostal brez vodstva. Zadnji razpis za prosto delovno mesto direktorja je bil objavljen leta 2020. Kakšni bodo pogoji pričakovanega novega razpisa, še ni znano, Klemene pa pričakuje, da bo objavljen do konca leta: »Že kar nekaj časa imam pooblastilo in sem nadomeščal prejšnjega direktorja, ko je bil odsoten. Tako da zdaj opravljam to delo še naprej, do izvolitve novega direktorja. Delo teče dobro, projekti so v teku. Izjemno zadovoljen sem, da smo uspešni tudi pri financiranju. Občina je res ustanoviteljica, a si popolnoma vsa sredstva zagotovimo z razpisi.«
Na Lea Spodnje Podravje je sedem zaposlenih, Klemenc pa za svoje delo kot namestnik direktorja ni plačan.
Dženana Kmetec
Milan Klemene je predsednik sveta zavoda agencije LEA.
Foto: SD
Foto: CG
petek • 15. septembra 2023
Gospodarstvo
Štajerski	9
Podravje • V Perutnini Ptuj po prenovah hitrejši prevzem večjih količin žit
»Tudi letos bomo prevzemali koruzo z do 35 odstotki vlage«
Pred vrati je spravilo koruze, ki jo bo, tako kot vsako leto, odkupovala tudi Perutnina Ptuj. Med kmetovalci pa so se v zadnjem obdobju začele širiti neresnične informacije, da naj bi ptujski živilski gigant letos zavračal koruzo z višjo stopnjo vlažnosti. Serhii Danilevych, direktor nabave krmilnih komponent v Skupini PP, tovrstne dezinformacije odločno zanika. Povedal pa je tudi več o novostih na področju nabave žit.
Najprej bi se osredotočili na nekaj ključnih novosti in izboljšav, ki jih imate pri nabavi žit v Perutnini Ptuj. Prva stvar je nova sušilnica, o kateri smo že pisali. Kako je prenova sušilnice vplivala na vaše delo in storitve za kmetovalce?
»Hvala vam za povabilo. Nova sušilnica je zagotovo izboljšala našo zmogljivost za prevzem žit, vključno s trenutno aktualno koruzo. Omogoča nam, da sprejmemo večje količine žitaric v krajšem času, kar je in bo občutno zmanjšalo čakalne dobe za razkladanje. To ocenjujem kot pomemben korak naprej tako za nas kot za naše dobavitelje -kmetovalce.«
To zveni odlično. Trenutno je aktualen skorajšnji začetek prevzema koruze in slišali smo, da boste še naprej sprejemali koruzo z do 35 % vlage. Ali se bo morda kaj spremenilo glede tega?
»Nič se ne bo spremenilo glede tega. Tako kot prejšnja leta bomo še naprej sprejemali koruzo z do 35 % vlage, saj nam prenovljena sušilnica to brez težav omogoča, obenem pa ta prevzemna politika olajša dobavne pogoje našim kmetovalcem.«
Prevzemno mesto po novem tudi v Trnovski vasi
To bo zagotovo pomirilo naše kmetovalce. Lahko nam poveste več o vašem načrtu za odprtje
novega prevzemnega mesta v Trnovski vasi?
»Prevzemno mesto v Trnovski vasi je pomembna pridobitev za nas in naše kmetovalce. S tem bomo lahko še bolj približali naše storitve kmetovalcem na tem območju in jim omogočili lažji dostop oziroma čim krajše dostavne poti ter posledično še manjši vpliv na okolje. Ob standardnih prevzemnih lokacijah v Dražencih in Mariboru bo Trnovska vas naše tretje prevzemno mesto, v prihodnje pa si jih želimo odpreti še več, kar bi dolgoročno omogočilo tudi možnost celoletnega sodelo-
vanja s prodajnim programom za vezane kmetovalce.«
Omenili ste tudi, da želite sodelovati direktno s kmetovalci, hkrati pa še vedno sprejemate tiste, ki so vezani na kmetijsko zadrugo. Kako se to sklada z vašo strategijo?
»Naša želja je sodelovati direktno s kmetovalci, saj verjamemo, da lahko s tem vzpostavimo bolj oseben in učinkovit odnos. Hkrati pa seveda cenimo obstoječe partnerstvo s kmetijskimi zadrugami in še naprej bomo sprejemali žita od tistih, ki so preko njih organizirani. Strateško gledano nikakor nimamo cilja biti
izključljivi, temveč prav nasprotno, cilj je, da obstoječe sodelovanje še poglobimo, kar pa je na individualni ravni, ko je stik oseben in direkten, seveda bistveno lažje in učinkovitejše.«
Plačilo kmetovalcem že v desetih dneh
Poudarjate tudi zelo kratek plačilni rok, le 10 dni. Kako to vpliva na vaše odnose s kmetovalci?
»Res je, imamo kratek, 10-dnev-ni plačilni rok, kar pomeni, da naši kmetovalci prejmejo plačilo za svoja žita hitro in brez odlašanja. To je del
Foto: arhiv P P
Direktor nabave krmilnih komponent u Skupini PP SerKii Danilevych je u razgovoru med drugim razkril, da odpirajo nouo prevzemno mesto za žita u Trnovski vasi, načrtujejo pa jih še drugod.
Foto: arhiv PP
Nova sušilnica v Dražencih, kjer bodo tudi letos prevzemali koruzo z do 35 % vlage, omogoča prevzem večjih količin žit v krajšem času, kar pomeni manj izgube časa za razkladanje.
naše zaveze za zagotavljanje pravičnega in učinkovitega sodelovanja. Kratek plačilni rok je tudi en od načinov, kako izkazujemo svojo zavezanost kmetovalcem, saj jim omogoča hitro financiranje in boljšo finančno predvidljivost. Po odzivih sodeč kmetovalci to tudi zelo cenijo.«
Omenili ste tudi načrte za odprtje še več lokacij v prihodnosti ter možnost celoletnega sodelovanja s prodajnim programom za vezane kmetovalce. Bi lahko povedali več podrobnosti o teh načrtih?
»Seveda, naše načrte za prihodnost vidimo kot priložnost za še tesnejše sodelovanje s kmetijami. Razmišljamo o odprtju novih lokacij, ki bodo še bolj razpršene po regiji, da bodo kmetovalci imeli lažji dostop do naših storitev in čim krajše dobavne poti. Glede prodajnega programa za vezane kmetovalce pa
želimo v prihodnje ponuditi dodatne možnosti sodelovanja, ki bodo vključevale tudi prodajo semen in gnojil ter svetovanje izkušenih strokovnjakov s področja agronomije, da bodo naši partnerji imeli vse potrebno za uspešno kmetovanje in doseganje najvišje možne kakovosti ter posledično še boljših rezultatov. Podoben sistem se je namreč izkazal za zelo uspešnega pri naših rej-cih-kooperantih in cilj je, da te pozitivne izkušnje ter učinke prenesemo tudi na področje žit.«
Sliši se, kot da ima Perutnina Ptuj na področju odkupa žit zelo ambiciozne in obetavne načrte za prihodnost.
»Veseli nas, da lahko sodelujemo s tako predanimi kmetovalci in z veseljem bomo nadaljevali z izboljšavami, ki bodo v obojestransko korist.«	T. Z.
Lenart • Gospodarstvo v 90. letih 20. stoletja doživelo hud udarec
Zdravi temelji so ostali
Propadi slovenskih industrijskih gigantov v času po osamosvojitvi Slovenije, kot so Tam, Litostroj, Mura, so leta polnili medijski prostor, a še zdaleč niso bili edini, ki so povzročili velike socialne stiske.
Še kako močno so gospodarsko krizo po letu 1990 doživljali tudi v Lenartu in širšem zaledju osrednjih Slovenskih goric. Te so v preteklosti veljale za nerazvito kmetijsko območje, kar pa se je začelo v 70. letih prejšnjega stoletja spreminjati zaradi modrih odločitev lokalne skupnosti in posluha gospodarstvenikov.
Pred natanko pol stoletja je mariborska Livarna v Lenartu sklenila postaviti obrat za izdelavo legendarnih Armalovih radiatorjev na zemljišču, ki ga je tedanje lenarško občinsko vodstvo pod Franjem Muršcem komunalno opremilo za potrebe industrijske proizvodnje. Ker je bilo okolje očitno dovolj spodbudno za gospodarstvo, so Livarninemu vzoru nato sledila še druga podjetja, zlasti iz mariborskega gospodarskega bazena. Svoje obrate so namreč v Lenartu postavili še mariborski Pik, Kristal, Marles in TVT ter zreški Unior, ki je tam odprl Tovarno orodja Lenart. Začel se je tudi razvoj Centrovoda, odprli so novo hladilnico za sadje, razcvetele so se razne obrti, vsi skupaj pa so poskrbeli za industrijski razvoj Lenarta, njegovo deagrarizacijo in urbanizacijo, brezposelnost, ki je bila do takrat v Slovenskih goricah velika, se je posledično bistveno zmanjšala.
Skrbi jih gospodarska kriza
Že prej, natančneje leta 1960, pa so se v okviru obrtnega podjetja Klemos, ki je izdelovalo drobne kovinske izdelke in galanterijo, nastavili zametki kasnejše Tovarne bovdenov in plastike
(TBP), družbe, ki dela za evropsko avtomobilsko industrijo in danes s skoraj tisoč zaposlenimi velja za največjega zaposlovalca v tem delu Slovenskih goric. Tedanji direktor Klemosa Avgust Seničar se je že v 70. letih povezal z Nemci in nastal je obrat Klemos-Kuster, ki se je leta 1992 preimenoval v omenjeni TBP.
Tranzicijsko obdobje pa je bilo, kot rečeno, težko tudi v Lenartu in usodno za prenekatero podjetje, saj so si stečaji sledili drug za drugim in kar nekaj let je trajalo, da so se tista, ki so stala na zdravih temeljih, znova pobrala, svoj prostor
pod soncem pa so našla tudi številna nova. V Lenartu jih je vse več, industrijska cona je bila skoraj takoj, ko so jo odprli, polna, zato je že v načrtu njena širitev, kar nakazuje, da podjetniki v naraščajočem številu prebivalcev in pogojih za delo vidijo priložnost za svoje poslovne uspehe. Jih pa, pravijo, tako kot njihove kolege drugod po Sloveniji skrbi gospodarska kriza, ki jo že močno občutijo v Nemčiji in bo po že večkrat videnem scenariju prej ko slej »udarila« tudi pri nas.
Senka Dreu
Foto: S D
TBP, ki velja za največjega zaposlovalca v osrednjih Slovenskih goricah, se je razvil iz nekdanjega Klemosa.
Ormož • Štipendija za 115 dijakov in študentov
Pomoč za pridne in nadarjene
Občina Ormož je objavila razpis za podelitev štipendij in drugih študijskih pomoči za letošnje šolsko oziroma študijsko leto.
Foto: arhiv šole
Večino štipendij, ki jih podeli občina Ormož, dobijo dijaki ormoške gimnazije.
Mesečno finančno pomoč bodo namenili 115 dijakom in študentom s stalnim bivališčem v Ormožu, razdelili so jih v več kategorij. 12 štipendij je na voljo študentom od drugega letnika študija dalje in dve za tiste, ki študirajo v tujini, šest pomoči pa bodo razdelili študentom za plačilo šolnin, magistrskih nalog in doktorskih disertacij. 20 občinskih štipendij je rezerviranih za nadarjene dijake in študente, 75 pa za dijake ormoške gimnazije.
Najpomembnejša kriterija za pridobitev štipendije sta povprečna učna oz. študijska ocena in finančni položaj družine, iz katere izhaja prosilec. Dijakova povprečna ocena mora biti najmanj 4,5, študent je moral v preteklem študijskem letu v povprečju dobiti oceno najmanj 8, povprečni mesečni dohodek na družinskega člana pa v preteklem letu ni smel presegati minimalne plače. Poleg tega komisija od kandidatov za štipendijo pričakuje vsestranskost in rezultate z raznih tekmovanj, tudi izvenšolskih dejavnosti, za kar predložijo ustrezna dokazila. Ob enakih pogojih bodo imeli prednost kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana in dosedanji štipendisti.
SD
10 Štajerski
Kultura
petek • 15. septembra 2023
Knjigarnica
BLEŠČIVKA
Roman z naslovom Bleščivka avtorice Špele Frlic (1982) je letošnji dobitnik nagrade večernica, ki bo podeljena sedemindvajsetič. Svečanost se bo tradicionalno odvila na srečanju pisateljev Oko besede (14. 9. do 16. 9. 2023) v Murski Soboti. Izšel je pri založniški hiši Mladinska knjiga in ima zaporedno številko 352 v kultni zbirki Knjižnica Sinjega galeba.
ŠPELA FRLIC
bleščivkA
Kaj se je Silvi zgodilo v petek zvečer?
Silva je bila neke vrste čarovnica. En dva tri je za otroke na-mešala divje zmaje in namrščene trole, temne gozdove in zaklete gradove, čudežna jabolka in čarobne prstane, nevarna razpotja in prepovedana vrata v veliko gmoto besed. Narro, narras, narrat, narramus! Tišina v dvorani je z neslišnim pokom eksplodirala in njene besede so se pred očmi otrok sestavile v zgodbo. In to kakšno zgodbo!Pripovedovala je tako doživeto, da so otroci, ki so jo poslušali, kar čutili veter, ki so ga delala zmajeva krila, in vohali strupeni zadah orjaškega trola. Poslušati Silvo je bilo bolje kot gledati film v kinu! In Silva je najraje na svetu pripovedovala prav otrokom. To je bila njena služba, to je počela vsak dan - vse do tistega petka.
Silvino mesto je ležalo v kotlini pod Bleščivko ...
Dragi bralci, pravkar ste prebrali odlomek s strani 24, izbrala sem ga zaradi dneva v tednu in tudi literarna j unakinj a Silva navdaja z občutkom, da je veliko lastnosti prevzela nagrajeni avtorici Špeli Frlic - izjemni pravljičarki, pripovedovalki otrokom in odraslim; ta roman je njen prvenec. Odlomek je kakor vizitka pripovedi, ki so ji mar prijemi iz ljudskih pripovedovanj in take rabe jezika, kjer tečejo besede skladno, tudi z rimami popestreno ter vihravo in jasno. Seveda v pripovedi ne manjka humornih, nenavadnih in magičnih dogodkov, kakor tudi globokega sporočila mladim, pa tudi odraslim bralcem.
Ne morem vam zamolčati, cenjeni bralci, kako sem se naplahtala, ko sem začela brati Bleščivko. Tako je bilo:
Kot običajno sem najprej pogledala naslovno stran, kjer mi je padla v oči ilustracija drevesa s pticami, ime ilustratorke Tereze Prepadnik (1995), ki je eno ptičico posedla na črko E iz naslova, druga pa poletava proti robu lista, kakor bi ščebetala: » Daj, obrni list in beri!« Torej obrnem naslovni list in tam piše Za Arneta in Kalvina. In obrnem list in glej, kakor kazalo poglavij. O, nič takega, ampak vseeno fino, sem pomislila, ko sem prebrala v stolpcu napisano z velikimi črkami dneve v tednu, ki začnejo s soboto in zaključijo naslednjo nedeljo, ob tem pa tri pikice in številčenje strani. Zraven vsakega naslova sem na hitrico uzrla še ikone, a jim nisem namenila nobene pozornosti. In grem na stran 77, kjer bi, po moje, začenjalo poglavje Ponedeljek. Ampak na tisti strani se ne začne nobeno poglavje, tam je nadaljevanje razdelka z naslovom Kaj je povedal učitelj Govekar?
A? čakaj, čakaj, pogledam še ostale »strani«, pa tam ni začetka poglavij. Ups! So pa drugje in se vrnem na »kazalo«. Seveda najdem na vrhu izpisano: Vremenska napoved za Bleščivko. Ta pa je dobra, pomislim in z navdušenjem berem naprej. Pravzaprav najprej ne berem, marveč si ogledujem obojestransko imenitno ilustracijo, ki tako, malo in skoraj s ptičje perspektive, prikazuje dva bloka, med njimi otroško igrišče in veje dreves, kjer posedajo ptice. Vse sorte jih je, v parih, same, majhne, velike, nekatere spreletavajo igrišče, druge capljajo po njem, tretje posedajo po strehah blokov ... Le človeka ni nobenega. Ker visoko na veji sedi gos, je temna in v obrisih modrikasta, druga, bela pa caplja po košarkarskem igrišču, pomislim, zgodba ima zagotovo primesi fantastike. Naslednja stran je naslovljena Kdo je ta ženska?
Knjigo Bleščivka zelo priporočam vsem ljubiteljem izvrstne sodobne domače proze.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Dve leti Galerije Luna
Narava v umetnosti Gregorja Pratnekerja
Devetega septembra je ptujska galerija Luna praznovala drugi rojstni dan. Ob tej priložnosti so odprli razstavo mednarodno uveljavljenega slikarja Gregorja Pratnekerja, ki živi in ustvarja v Mariboru. To je njegova tretja razstava na Ptuju, na kateri lahko občudujemo slikarjev utrip narave. Motive za svoja dela črpa iz narave.
Foto: Črtomir Goznik
V Galeriji Luna razstavlja slikar Gregor Pratneker (tretji z leve). Na fotografiji skupaj s kustosinjo Dorotejo Kotnik, lastnikom galerije Silvom Ambrožem, direktorico Zavoda za promocijo kulture in umetnosti Maj o Markovič ter podžupanom Boštjanom Šeruga.
„Narava je vseskozi navdihovala slikarje, saj so želeli ujeti njeno veličino in lepoto na slikarsko platno, velikokrat so sočasno izpostavili majhnost človeka, kar se kaže tudi v slikarskih delih, nastalih izpod rok umetnika Gregorja Pra-tnekerja. Umetniška dela opevajo naravo ter nam hkrati ponudijo vpogled v slikarjev intimni svet. Krajinske motive upodablja tako, da bi jih znali prepoznati na kakšnih okoliških sprehodih, predvsem na Pohorju, kjer se umetnik rad sprehaja in ukrade kakšne motiv iz narave, včasih tudi skozi fotografski objektiv. Umetnikovo videnje krajine je vedno povezano z njegovim razmišljanjem o sami naravi in svetu okrog nas," je o Pratnekerjevem utripu narave povedala kustosinja Doroteja Kotnik.
Prvič je Pratneker na Ptuju razstavljal že leta 2011, ko se je predstavil z deli pod naslovom Esenca gozdne krajine, svojo drugo razstavo v
Miheličevi galeriji v letu 2022 pa je poimenoval Oko in čut za slikarstvo. Od njegove prve samostojne razstave pa je minilo že 22 let. Za svoja dela je prejel več domačih in mednarodnih nagrad. Od leta 2014 se uspešno predstavlja na vseh treh pomembnih pariških salonih: Jesenski salon, Salon lepih umetnosti ter Salon francoskih umetnikov. Leta 2019 je na Salonu lepih umetnosti v Louvru za svojo sliko Pomlad v gorah prejel slikarsko nagrado Eugene Boudin, poimenovano po znamenitem francoskem kraji-narju, leta 2020 pa je na Salonu francoskih umetnikov Grand Palace prejel nagrado Mention.
Umetnik se je zahvalil za razstavo v Galeriji Luna, hkrati pa vse ljubitelje umetnosti in narave povabil k ogledu njegovega gozda, njegove percepcije narave. Čestital pa je tudi ob drugi obletnici galerije, za katero je prepričan, da bo dočakala še veliko obletnic. V imenu Zavoda
za promocijo kulture in umetnosti Maribor, v okviru katerega deluje Galerija Luna, je govorila direktorica Maja Markovič. V dveh letih so postavili 15 razstav domačih in tujih umetnikov, na katerih je bilo več kot štiri tisoč obiskovalcev. Galerija pa se ne ukvarja samo z likovno umetnostjo, tudi z organizacijo klasičnih koncertov in izobraževanjem s področja kulture, z delavnicami za najmlajše ter vodenimi ogledi razstav, po katerih vodi kustosinja Doroteja Kotnik. Prvi koncert je potekal v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Večji koncert klasične glasbe pa načrtujejo v letu 2024. Delujejo povezovalno, sodelujejo z Miheličevo galerijo, Galerijo mesta Ptuj, festivalom Art Stays. To sodelovanje bodo v prihodnje še nadgradili.
Razstavo Gregorja Pratnekerja je odprl podžupan MO Ptuj Boštjan Šeruga.
MG
Ptuj • Miheličeva galerija s skupinsko razstavo sodobne umetnosti
Pošasti so ljudje
V Miheličevi galeriji so odprli gostujočo razstavo Mestne galerije Nova Gorica z naslovom Pošasti so ljudje. Gre za skupinsko razstavo sodobne slovenske umetnosti, na kateri razstavljajo Mirsad Begic, Goran Bertok, Saša Bezjak, Andrej Brumen Čop, Tina Dobrajc, Mito Gegič, Milan Golob, Natalija Šeruga Golob, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Janez Kardelj, Mateja Kavčič, Betina Habjanič in Karin Vrbek, slovenski umetniki različnih generacij in umetniških stilov.
Vizualna umetniška dela obiskovalca popeljejo skozi svet pošastnih prikazni, demonov in „frikov", tudi občutka strašljive nočne more, prisotne celo v resničnem življenju. Včeraj je bil to covid, danes je to vojna, kaj pa nas čaka jutri? Vse to skozi svoja dela izpričujejo aktivni ustvarjalci sodobne slovenske umetnosti.
„Vse od antike do danes številna vizualna dela upodabljajo zlo, vojne, Hades. V slovenski umetnosti najdemo motiviko srhljivega pred-
vsem pri umetnikih, ki so delovali med 1. in 2. svetovno vojno. Med najprepoznavnejšimi so France Mihelič, Zoran Mušič in Jože Tisnikar, ki jim je skupno to, da so znali na direkten in pre-finjen način upodobiti tisto, česar nas je groza: temo, strah in smrt. Ker pa živimo v svetu, kjer grotesknost vnovič prihaja do izraza, kjer se po dveletnem spopadu s pandemijo soočamo z eno najresnejših kriz evropskega obstoja in nad nami namesto ptičev letajo vojaška letala,
Foto: Črtomir Goznik
Kuratorka Nina Jeza je predstavila umetnike in koncept projekta.
smo se odločili, da je čas poiskati motiviko 'srhljivega' tudi med aktualnimi slovenskimi umetniki. Tako razstava temelji na predstavitvah absurda, hororja, groze in obče grotesknosti skozi umetniški pogled kreacije. Glede na razstavljene umetnine lahko zagotovo govorimo o pretresljivih individualnih izkušnjah, preslikanih v čudoviti svet artističnega izraza, kjer gre za ujemljivost tistega, kar je v resnici nedosegljivo, a vendarle tako blizu, tako zelo globoko. Smisel upodabljanja groznega je v tem, da vsaj za kratek času ubežimo realnemu, se potopimo v imaginarno in skušamo simbolno razumeti. V tem je tudi pomen naslova razstave: strah, ki je okoli votel, znotraj ga pa ni, ki izvira iz človekove lastne izkušnje, njegovega razumevanja tistega, kar ga plaši in navdaja z grozo. Da so pošasti v resnici ljudje, vidimo pravzaprav že iz zgodovine kaznovanja kot takega, saj se še ni zgodilo, da bi za gnusna dejanja na sodiščih obsojali mitološka bitja. Pošasti niso pošasti, saj te obstajajo v domišljiji. Pošasti so realna bitja - bodimo pošteni - s(m)o 'le' ljudje," je na odprtju razstave Pošasti so ljudje, ki ga je pospremil tudi performens dveh mladih umetnic, Karin Vrbek in Betine Habjanič, izpostavila njena kuratorka Nina Jeza ter predstavila sodelujoče umetnice in umetnike.
Na ogled bo do 15. oktobra.
MG
petek • 15. septembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Uspelo že 20. Grajsko ocenjevanje vin
Štajerska vina vse bolj prepoznavna tudi v Evropi
Deveti september ni bil samo praznični dan za društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, praznovalo je namreč tudi Društvo vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice s svojim Grajskim vinskim praznikom in podelitvijo priznanj najboljšim vinarjem z območja Srednjih Slovenskih goric in Haloz. Dvajsetico so izpisali pri obeh društvih, dvanajst let pa ima že tudi izbor knežjega vina.
V dvajsetih letih grajskega ocenjevanja vin so ocenili 1.488 vzorcev. Najvišja povprečna ocena vseh ocenjenih vin je znašala 18,46, dosegla so jo vina na prvem ocenjevanju leta 2004. Povprečna ocena ocenjenih vin na letošnjem grajskem ocenjevanju znaša 18,25 točke za letnik 2022.
„To ocenjevanje organiziramo z željo, da bi širši javnosti predstavili kakovostna vina in vinogradnike z območja Slovenskih goric in Haloz, kje so dobre vinogradniške lege, na katerih raste in dozoreva grozdje, iz katerega vinarji done-gujejo vrhunska vina. Nanj se lahko
uvrstijo vina, ki so na predhodnih društvenih ocenjevanjih dobila odlične ocene. Prizadevamo pa si tudi za razvoj turizma na območju VTC 13 ter prepoznavnost območja doma in v tujini. V preteklosti smo izvedli več zanimivih in uspešnih projektov. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje, da bomo imeli podporo občin in občinskih svetov občin ob VTC 13," je v imenu organizatorjev 20. Grajskega ocenjevanja vin in Grajskega vinskega praznika povedal Simon Toplak, predsednik Društva VTC 13. Čestital je vsem dobitnikom priznanj, diplom in glinenih amfor.
Zgodba Grajskega ocenjevanja vin in Grajskega vinskega praznika je tesno povezana tudi s svetovalno službo KGZ Ptuj. V tem času so skupaj izpeljali več projektov. Direktor Andrej Rebernišek je ob vinskem prazniku izpostavil ureditev grajske vinske kleti z vinogradniško razstavo oz. muzejem.
Kakovost vina je izjemno porasla, štajerska vina pa so tudi vse bolj prepoznavna v Evropi.
Več kot 85 odstotkov vin je prejelo zlato medaljo
Vinogradniki z območja Srednjih Slovenskih goric in Haloz imajo veliko srce, da pridelujejo vinsko trto. Ni enostavno glede na to, da je vinograd tovarna pod milim nebom, izpostavljen številnim vremenskim nevšečnostim. „Tudi lansko leto je bilo zelo zahtevno pridelovalno leto. Trta je zacvetela šele julija. Zaradi vročih poletnih dni pa je
nadoknadila vse, ustvarila pogoje za pridelavo vin vseh barv, stilovin kakovosti. Takšna vina smo ocenili tudi na letošnjem jubilejnem Grajskem ocenjevanju vin. Vseh vzorcev je bilo 49. Več kot 85 odstotkov vin je dobilo zlato medaljo, 15 odstotkov srebrno, bronaste medalje ni bilo, tudi izločenega vzorca ni bilo. Največ je bilo vin letnika 2022, ocenili pa smo tudi vina starejših letnikov in vina posebnih kakovosti starejših letnikov, tudi penine. Vsa ta vina odsevajo sortno značilne barve, sadne in cvetne cvetice so izjemno dišeče, po
okusu pa so vina sveža, iskriva, primerno polna in prijetno pitna. Tokratna vina imajo prihodnost," je v imenu ocenjevalne komisije povedala predsednica Tadeja Vodovnik Plevnik. Nagrajencem je čestitala z željo, da bi letošnji zahtevni vinski letnik spravili čim bolj varno in dobro v kleti in da bi ga uspešno tržili.
Podelitev priznanj, diplom in glinenih amfor je spremljal kulturni program, v katerem sta nastopili plesni skupini KD IS Viteza Gašperja Lombergarja z Bleda in Pellegri-na društva Cesarsko-kraljevi Ptuj.
MG
Prvaka grajskega ocenjevanja vin 2023
Letos sta knežje vino postali vini obeh prvakov grajskega ocenjevanja vin 2023. Z njima bodo tako napolnili dva soda v grajski vinski kleti, je povedal knez Bojan, ki je prepričan, da ju bodo obiskovalci z veseljem pokusili.
Marko Breznik, Vinogradništvo Breznik, Komarnica, Cerkvenjak (glinena amfora za suho vino, vino normalne trgatve, šardone 2021): „Z vinogradništvom se v naši družini ukvarjamo že dobrih 30 let. Obdelujemo tri hektarje vinogradov. Prisotne so vse glavne štajerske sorte. Zelo smo zadovoljni, da je naš šardone prejel najvišje priznanje grajskega ocenjevanja vin na Ptuju. Lanski letnik je bil dober, predlanski odličen. Trgatev smo že začeli. Veselimo se tudi letošnje letine, tako kot vsake do sedaj."
Viljem Žvegler, Bistrica ob Dravi (glinena amfora za vino normalne trgatve, sivi pinot 2022): „Vinograd imam v Moravcih v Slovenskih goricah; spadam med male vinogradnike. Osredotočamo se na kakovost, ne na količino pridelave. V tem mi uspeva. Z vinogradništvom se ukvarjam že skoraj 40 let. Glinena amfora mi pomeni veliko priznanje, spodbudo za delo za naprej, predvsem pa je priznanje za moje dobro delo. S tem bomo nadaljevali, delali še boljše in nadgrajevali svoje znanje in delo ter uspešno prodajali svoj pridelek."
Foto: Črtomir Goznik
Prvaka 20. Grajskega ocenjevanja vin (Marko Breznik, Vinogradništvo Breznik in Viljem Žvegler) v družbi podeljevalcev glinenih amfor: podžupana MO Ptuj Boštjana Seruge, predsednika Društva VTC 13 Simona Toplaka, Andreja Reberniška, predsednika Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, člana ocenjevalne komisije in direktorja KGZS Zavoda Ptuj, predsednice ocenjevalne komisije Tadeje Vodovnik Plevnik, specialistke za vinarstvo, KGZS Zavod Maribor, in kneza Bojana.
Majšperk • Haloška delovna brigada 2023
Majhna dela, ki veliko štejejo
Pred dvema letoma se je v Stopercah rodila ideja o povezavi pridnih rok mladincev in mladenk iz Majšperka pod okriljem Haloške delovne brigade. Ideja je padla na plodna tla in letos so se brigadirke in brigadirji povezali že v tretji prostovoljni akciji pomoči okolju, društvom, posameznikom.
»Zelo smo zadovoljni z odzivom, saj so mnogi z nestrpnostjo čakali konec poletja in s tem začetek Haloške delovne brigade. Kljub začetnemu odzivu nas je le-
tos malce manj, nekaj čez 20. Bilo nas bi več, vendar se številni mladi brigade niso mogli udeležiti zaradi drugih obveznosti,« je pojasnila Julija Lorber. Kot običajno so tudi
Motiika Plavčak: »Lepo je, da se mladi povežemo v pomoči kraju, zavodom in društvom. Občutek imam, da se vse bolj pozablja na pomen sodelovanja, druženja. Haloška delovna brigada pa to dvoje ravno spodbuja. Treba je stopiti skupaj in menim, da bo ta solidarnost vedno bolj potrebna.«
Romana Kamenšek: »Haloški delovni brigadi sem se pridružila, ker imam čas, ker želim nekaj dobrega narediti v okolju, v katerem živim. Seveda se bom udeležila brigade tudi prihodnje leto, ker je vzdušje odlično, pa tudi občutek je dober, ko narediš nekaj dobrega.«
letos povabili društva, zavode, posameznike, da sporočijo potrebe iz okolja. »Odzvala so se društva, šola, župnija. Morda bi si želeli, da bi nas pozvali tudi posamezniki, ki potrebujejo pomoč, morda pri zelenih opravilih ... Sicer pa temelji Haloške delovne brigade so postavljeni, so dobri in seveda si želimo še rasti, morda tudi izven meja naše občine.« Letos so brigadirji in brigadirke poprijeli za čopiče, metle, motorne žage, brusilke in opravili manjša, a zato nič manj pomembna dela. V Sestržah so se lotili obnove lesenih skulptur, prebarvali so igrala in uredili okolico šole na Ptujski Gori, na Janškem Vrhu so po zaprosilu župnišča obrezali drevesa, v Majšperku so prekopali in uredili igrišče za odbojko na mivki. Eno osrednjih delovišč je bilo seveda v Stoper-cah, kjer je zbrana mlada druščina obnovila igrala ob šoli ter gole na bližnjem nogometnem igrišču.
Fantje so na stoperškem igrišču poskrbeli za celovito prenovo nogometnih golov.
Foto: Mojca Vtič
Zadane naloge so opravili v treh dneh, kljub potu, ki ga je zahtevalo delo, in poletno-jesenskim temperaturam pa jim ni bilo hudo, je priznal Timotej Kidrič, letošnji vodja delovišč. Domačinka in redna soustvarjalka krajevnih prireditev Monika Plavčak pa je dodala: »Prepričana sem, da sedaj že vsi dobro vedo, da če se ima kdo
fajn, se imamo Stoperčani. Vedno organiziramo delo tako, da je prijetno, zabavno.«
Haloška delovna brigada ne bo usahnila. Mladi so vešči raznovrstnih del, so pripravljeni pomagati okolju, v katerem so in še vedno odraščajo. Pomagajo si med letom, odzovejo se tudi na klic na pomoč, tako so se letos v okviru
odprave gasilcev podali na Ljubno ob Savinji odstranjevat posledice grozovitih neurij. Mladim Majšper-čanom in drugim, ki so letošnjo brigado zamudili, pa sporočajo: »Zagotovo se ponovno vidimo prihodnje leto. Upamo na odziv okolice, na ideje in pobude, seveda pa si želimo tudi dodatne moči.«
Mojca Vtič
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 15. septembra 2023
Dravsko polje • V Hočah bi obglavili najdaljši lipov drevored v državi
Župan obnovo razume zgolj in edino kot golosek
V času, ko je globalna politika odkrito priznala podnebni zlom in bi moralo biti sveto varovanje vsega, kar je še zelenega in živega na Zemlji, ima župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak namen posekati najdaljši lipov drevored v državi. Urejali bi novo tematsko in pohodno pot, davek projekta je posek celega drevoreda. Čeprav v projektu niti ne omenjajo celovitega poseka starih dreves, temveč ves čas omenjajo obnovo drevoreda. In ne le to, v projektni dokumentaciji je celo jasno zapisano, daje pri drevesih, ki se bodo ohranjala ali sadila na novo, treba prilagoditi izvajanje gradbenih del in tudi sama saditvena dela.
Varuhi narave, predvsem so to posamezniki, ki jim je mar za okolje, so na nogah. Ne razumejo, ali neuspeli projekt tovarne Magna za župana in njegovo ekipo ni bil dovolj velika lekcija. Posekali so več deset hektarjev gozda, zidali na najboljših kmetijskih površinah in nad zakladnico pitne vode Dravskega polja. Morajo ponovno z glavo skozi zid? Je res tako nujno, da pade 222 dreves, se sprašujejo ljudje, tudi takšni z izkušnjami v gozdarski stroki.
Kaj bi s projektom pridobili
Na občini Hoče-Slivnica so si zamislili projekt ureditve tematske in pohodne poti ob lipovem drevoredu, ki bi ga obnovili. Vrednost projekta je 750.000 evrov, 350 tisočakov bi zanj prispevala država. Obnova drevoreda po interpretaciji župana Marka Sor-šaka pomeni, da starega posekajo in posadijo novega. „Namen projekta je ureditev tematske in pohodne poti z zamenjavo in pomladitvijo dreves v samem drevoredu," je jasno razumeti namen občine. Cilji projekta, zakaj se ga sploh lotevajo, so v dokumentaciji navedeni zelo splošno: večja varnost občanov in turistov, oblikovati turistično zanimive integralne turistične produkte, razbremeniti določene turistične točke in povezati turistične znamenitosti kraja. „Na ta način bo obiskovalcem in turistom ponujeno več turističnih zanimivosti in doživetij," pravijo na občini. Čeprav ni jasno, kako
Foto: Arhiv M24
Zupan Marko Soršak sam sebi nastavlja protislovja. Zanimivo je, da v projektni dokumentaciji (DIIPu) občina ne navaja poseka vseh dreves, ampak ves čas omenjajo obnovo oziroma urejanje drevoreda. Zapisali so celo usmeritev, da je pri drevesih, ki se bodo ohranjala ali sadila na novo, treba prilagoditi izvajanje gradbenih del in tudi sama saditvena dela.
Foto: Lepote Slovenije/Mateja Njivar
s posekom odraslih dreves in zasaditvijo novih ponudiš turistično zanimivost in doživetje. Če bi bil prodajni produkt lipov čaj, kot to omenja župan Soršak, je to lahko tudi iz cvetov stoletnih lip, ne nujno iz mladih, za katere v današnjih klimatskih razmerah več niti ne moremo vedeti, ali bodo sploh rasle.
Golosek pod ptujskim gradom, nato pa plazovi
Nedvomno je na mestu vprašanje, zakaj 200 let stara drevesa v celoti posekati. Če je na njih bela omela, se jo da odstraniti in ni treba izvesti goloseka. Mar ni bil posek na ptujskem grajskem griču
dovolj velika lekcija, da nepremišljeni golosek ni rešitev? Rezultat goloseka so danes plazovi, ki nevarno drsijo po pobočju pod ptujskim gradom. Drevesa je enostavno treba redno vzdrževati, obrezovati krošnje, čistiti zajedavce. Kot je dejal profesor na mariborski
Ogromno ljudi seje v medijih in na družabnem omrežju Facebook oglasilo na temo poseka. Zakaj je treba posekati vse, sprašujejo. V drevoredu so zdrave odrasle in mlade lipe. Nekaj jih je posušenih in te naj posekajo, ne pa da mora pasti celoten drevored. Predlagajo tudi, da bi ob drevoredu, ki bi ga racionalno in z občutkom obnovili, zasadili še enega, novega in bi dobili najdaljši dvojni lipov drevored v Sloveniji.
biotehniški univerzi, sicer Ptujčan Ignac Janžekovič, je za to treba imeti občutek. Profesor Janžeko-
vič, ki je zaposlen na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah, poseka celotnega dre-
Zakaj bi moralo pasti 222 dreues:
-	varnejši dostop do več turističnih točk občine,
-	zmanjšanje obremenjenosti Botaničnega vrta Pivola,
-	trajnostno preoblikovanje javne turistične infrastrukture z obnovo lipovega drevoreda in izgradnjo tematske in pohodne poti,
-	izboljšanje funkcionalnosti, varnosti in kakovostijavne turistične infrastrukture,
-	omogočen hitrejši razvoj turistične dejavnosti v občini,
-	zagotovitev boljših pogojev bivanja v smislu varovanja okolja, trajnostnih ukrepov, zelene infrastrukture,
-	širjenje ponudbe kakovostnih storitev in doživetij turistov.
Vir: občina Hoče-Slivnica
Foto: Sta/M24
Drevored 222 lip v Hočah je pod kulturno-varstveno zaščito. Na Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine so pojasnili, da so izdali soglasje za posek 23 dreves. Prav tako celotnega poseka ni odobrila arboristka Tanja Grmov-šek, označila je 35 dreves.
voreda ne odobrava. Fakulteta se je sicer ob dvomih glede goloseka drevoreda zavila v molk. Prav čez njeno parcelo naj bi namreč tekla načrtovana tematska pot.
Po Soršakovo traktorji nevarni za drevesa
Župan Marko Soršak je za medije povedal, da so ob drevoredu kmetijske obdelovalne površine, ki jih obdelujejo s težko kmetijsko mehanizacijo, ta pa naj bi bila za korenine škodljiva. Županove izjave, zakaj drevored posekati, so, milo rečeno, smešne: „Zaradi intenzivne obdelave kmetijskih površin in vožnje težke mehanizacije v območju korenin, pa tudi zaradi močnega osončenja južne vrste ter soljenja ceste so številna drevesa v slabem stanju ali pa so okužena s polparazitom belo omelo."
Pritisk javnosti se je vendarle obrestoval, saj je župan Soršak ta teden nekoliko umiril konje in napovedal javni posvet, morda celo referendum o drevoredu. Za to jesen načrtovani posek so vsaj za nekaj časa prestavili.
Mojca Zemljane
EU • Migrantska politika
Nemški NE migrantom
Nemčija je ta teden prenehala sprejemati migrante iz Italije v okviru evropskega prostovoljnega solidarnostnega mehanizma.
V okviru mehanizma naj bi Nemčija sicer sprejela 3500 prosilcev za azil, ki so zatočišče sprva poiskali v Italiji. Do prekinitve sodelovanja jih je v Nemčijo prispelo okoli 1700.
Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva je pojasnil, da se Nemčija trenutno sooča z velikimi izzivi v smislu sprejemnih in nastanitvenih zmogljivosti. Kot je dejal, je tako med drugim zato, ker nekatere članice EU - vključno z Italijo - ne upoštevajo t. i. dublinske uredbe na tem področju.
Po podatkih nemške zvezne policije je avgusta v Nemčijo prispelo 15.100 nezakonitih migrantov, kar je 40 odstotkov več kot julija, ko jih je prišlo 10.714.
Sta, Ur
Ako na Mateja (21.) sonce sije, kmalu lepa jesen zasije.
10/21
17/27
15/23
L14/2Í
12/23
13/23
14/24
14/24
16/24
14/25
Danes bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo oblačnost trgala. Le ponekod bodo nastale posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 20 do 27 °C. OBETI
V soboto in nedeljo bo deloma sončno in večinoma suho. Po nekaterih nižinah bo jutro megleno. Še vedno bo razmeroma toplo.
Napoved za Podravje
N
W
A
Vir: ARSO
-■iUiJ-yj
v.....vi
JOßSSZW 'iUOTiSÇUK		Rokomet
C ¥ Ii «H jh ~5XS W/ /Mi		Stavijo na čvrsto igro in razpoložene vratarje Stran 14
r .'¿•/JI		Padalstvo
' i it i .¡A «TSe Wm te		Najbolj natančni domači padalci Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Tenis
Zapleti z igriščem, uspešni le najboljši Slovenki
Stran 16 Ptujski športni vikend
V soboto vrhunec dogajanja na Mestnem stadionu
Stran 17
{Podulajti nat na íuitoutiún íjilztu!
RADIOPTUJ

www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca Slovenije, 1. SNL, NK Aluminij
Vrnitev na klubsko sceno z večnim derbijem in derbijem novincev
V preteklem tednu je bila pozornost slovenske nogometne javnosti namenjena reprezentanci, ki je svoje naloge v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2024 opravila z odliko. Septembrski cikel je končala s popolnim točkovnim izkupičkom po zmagah nad Severno Irsko doma (4:2) in San Marinom v gosteh (0:4). Trenutno varovanci selektorja Matjaža Keka zasedajo 1. mesto v skupini H, razlike med štirimi moštvi pa so minimalne -zgolj ena sama točka.
1.	SLOVENIJA
2.	DANSKA
3.	FINSKA
4.	KAZAHSTAN
5.	SEVERNA IRSKA
6.	SAN MARINO
B 4	1	1
B 4	1	1
B 4	O	2
B 4	O	2
B 1	O	5
B O	O	B
13:B	13
12:5	13
11:4	12
9:5	12
4:8	3
O:21	O
„Bodimo objektivni; mi smo odigrali že obe tekmi s San Marinom, naši tekmeci za preboj na EP pa še ne. Prava priložnost za jemanje točk pravim tekmecem bo v naslednjem, oktobrskem ciklu, ko se bomo pomerili s Finsko doma (14. 10.) in s Severno Irsko v gosteh (17. 10.). Izzivov je vsak dan več, prihajamo pa v položaj, ki smo si ga želeli - to je, da smo v igri za uvrstitev na EP v Nemčiji. Teh šest točk z zadnjih dveh tekem smo pričakovali in to ni presežek, saj smo to morali narediti, drugače nimamo česa iskati,« je dejal Matjaž Kek.
„Oktobra bomo igrali velike tekme, upam, da bodo fantje takrat zdravi. Energija je dobra, gremo pa korak za korakom. Šport to zahteva, če želiš biti na visoki ravni," je dejal selektor in opozoril, da morajo ostati na tleh, brez evforije, a prepričani v svojo kakovost in pripravljeni se „stepsti" z vsakim.
Pojasnil je, da so kot ekipa v času njegovega drugega mandata že bili zrelejši, a brez konstantnosti. „Zdaj pa jo fantje imajo. Uživajo in to mi je všeč," je še pristavil in se ozrl tudi na pomanjkljivosti. „Potrebuje-mo pa konkretnost, igro v 'duelih', čvrstost. Prepričan sem, da bo tudi to prišlo. Fantje so res lačni, tudi priznanja, kar me veseli, ker ob tem niso bahavi," je povedal Kek.
Kot je menil, lahko precej bolje naredijo določene stvari v linijah gibanja, sami postavitvi in izvedbi igre. Zanikal je, da je to kader, ki je dokončno postavljen. „Igralski krog ne bo nikoli zaprt. Aljoša Matko ni prišel v reprezentanco, ker ste vi o tem pisali. Enostavno si to zasluži."
Kljub temu da je dela še ogromno, pa je poudaril, da ima ob sebi fante, ki si upajo in ki so sposobni tudi sami kaj narediti. Kot je dodal,

Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme med Aluminijem in Celjem, v kateri so Kidričani ob dobri igri doslej edini odščipnili točki Celjanom.
so predrzni in pozitivni, „kar je zaščitni znak te ekipe".
Tudi tisti, ki manj igrajo, se hočejo dokazati, ko dobijo priložnost, je še povedal, in med temi izpostavil tudi Sandija Lovriča in Vanjo Drkušiča. „Lepo je slišati pohvalo selektorja. Povedal bi tudi, da je to tudi njegova zasluga, ker skrbi, da se vseh 23, 24 igralcev počuti posebno. Tako smo vsi motivirani in pripravljeni na priložnost, ko ta pride," je povedal branilec Drkušič, igralec ruskega Sočija.
Mladi slovenski nogometaši niso bili kos izbrancem Thierryja Henryja
Istočasno je s kvalifikacijskimi tekmami za EP 2025 na Slovaškem, začela tudi slovenska nogometna reprezentanca do 21 let. Po zmagi v Sarajevu (1:2) je v drugi tekmi klonila v Kopru proti vrstnikom iz Francije, ki jih vodi nekdanji odlični napadalec Thierry Henry.
Slovenija - Francija 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Barcola (45.), 0:2 Cherki (50.), 0:3 Barcola (57.), 0:4 Mara (88.).
SLOVENIJA U-21: Turk, Strajnar, Kuzmič, Ratnik, Ilenič, Zeljkovič, Jevšenak (od 72. Antolin), Sešlar, T. Cipot (od 56. Dapo), Begič (od 56. Brest), Flakus Bosilj (od 83. Gradi-šar). Selektor: Milenko Ačimovič.
Mladi galski petelini so prevladovali na igrišču, svojo moč pa so pokazali zlasti v drugem polčasu, ko so s kakovostjo posameznikov kaznovali
nekoliko bolj odprto igro izbrancev Milenka Ačimoviča.
Del mladega moštva so bili tudi David Flakus Bosilj, Marko Brest, Žan Jevšenak in Nino Milic.
Prvi večni derbi v sezoni
V 8. krogu bo na sporedu prvi „večni derbi", Olimpija in Maribor se bosta merila v Stožicah. Z uvodom v sezono so lahko bolj zadovoljni v ljubljanskem taboru, saj so si prvič zagotovili nastopanje v skupinskem delu katerega od evropskih tekmovanj - v konferenčni ligi. V tej jih že v naslednjem tednu v sredo čaka najtežje gostovanje pri francoskem Lillu (v skupini sta še Slovan Bratislava in Klaksvik iz Ferskih otokov).
Olimpija je v dosedanjih šestih tekmah osvojila 12 točk, Maribor točko manj. Izredno zanimiva je gol razlika Olimpije - 18:12. Če je povprečje treh doseženih golov na tekmo nadpovprečno, pa je za aktualne prvake nadpovprečno tudi število prejetih, povprečno dva na tekmo. Le enkrat so zmajčki svojo mrežo ohranili nedotaknjeno, ob zmagi proti Rogaški 5:0.
Vijoličasti so na drugi strani sezono začeli s tremi zmagami (Kalcer, Aluminij, Bravo), nadaljevali pa z dvema remijema (Rogaška, Domžale) in porazom (Celje). Bolj od minimalnega točkovnega zaostanka za največjimi tekmeci skrbi igra, ki je daleč od podobe, ki pritiče Mariboru. Ali je uspelo hrvaškemu trenerju Damirju Krznarju v premoru ta nivo dvigniti, bo pokazal že sobotni obračun.
Srečanje so odgovorni v sodniški organizaciji (znova) zaupali v vodenje Mateju Jugu.
Izredno pomembna tekma tudi za šumarje
Krog se bo začel s sobotnim dvobojem med Aluminijem in Rogaško. Letošnja novinca v prvoligaški druščini sta doslej osvojila štiri in dve točki in sta v spodnjem delu tabele na 8. in 10. mestu.
„Reprezentančni premor smo izkoristili za delo. V prvem tednu smo odigrali težki tekmi proti egiptovskemu Al Ahlyju in hrvaškemu Rudešu. Glavni namen je bil, da fantje ostanejo v tekmovalnem ritmu, ob tem pa so dodatno minutažo na teh tekmah dobili igralci, ki so sicer igrali manj na prvenstvu. Tekmi sta pokazali, da so tudi ti igralci dobro pripravljeni in da lahko nanje konkretno računamo. Al Ahly je odličen klub, gre za afriške prvake, smo pa tekmo izgubili v zadnjih desetih minutah (1:3). Lahko smo zadovoljni s prikazanim, a pravo merilo je vendarle rezultat. Omenil bi odlično vzdušje na stadionu v Wildonu, kjer smo igrali srečanje, ki je bilo izjemno. Že uro pred tekmo je bil stadion poln in res je bil privilegij igrati proti takšni ekipi. Tudi z Rude-šem smo odigrali kakovostno in trdo srečanje (1:1), pravo prvenstveno,
1. SNL, 8. krog: Aluminij - Rogaška, v
soboto, 16. septembra, ob 15.00 v Kidričevem
podobno kot pričakujemo z Rogaško. Žal mi je, da je nekaj dni pred tekmo klop Rudeša zapustil trener Robert Prosinečki, a takšen je pač trenerski posel. Končna ocena bi bila, da smo v tem premoru naredili veliko dobrega. Vikend so imeli igralci prost, v tem tednu pa smo že v procesu priprav na tekmo z Rogaško. Naredili bomo vse, da pre-potrebne točke ostanejo v šumi," je dejal trener Robert Pevnik.
Koliko je na delo vplival zadnji poraz z Bravom (2:0 v Ljubljani)? „Tega srečanja ne bi več pogreval, ali je bil gol veljaven ali ne, prepuščam drugim. Očitno je, da bomo morali igrati manj všečno in bolj na rezultat, ob tem pa se ne bomo smeli obremenjevati z zunanjimi dejavniki. Moram pa povedati, da smo kljub izgubljeni tekmi ohranili mir v slačilnici in ekipni duh. Še vedno v moštvu vlada medsebojno zaupanje," je dejal Pevnik.
Dejstvo je, da ste ostali brez Marka Bresta, ki je bil pomemben člen moštva. „Pred tem smo ostali že brez Marinška in npr. Šturma. Vsi ti odhodi niso dobri za našo igro, a so dobri za klub, ki od tega živi in lahko del pridobljenih sredstev vlaga v druge mlade igralce. Ti odhodi so fante še bolj motivirali, želijo se še bolj dokazati in stopiti po poti teh, ki so odšli v bogatejše klube in bodo lažje poskrbeli za svojo finančno prihodnost. So pa v tem času prišli nekateri drugi igralci. Jasno je, da niso vsi isti tip igralca in da je treba nekatere stvari v igri - t. i. avtoma-tizme - postaviti na novo," je dejal Pevnik in se dotaknil še zadnjega novinca v prestopnem roku, Tina Matiča: „Lani je bil najboljši strelec
druge lige, v Celju pa ni dobil prave priložnosti in mu manjkajo igralne minute. Podobno kot Šturma ga bo treba vrniti 'v nogometno življenje', potem pa bi lahko bil zelo koristen za moštvo, saj ima odličen občutek za gol."
Tekma z Rogaško je nedvomno ena izmed najpomembnejših v tem delu sezone. „Ja, to bo mini derbi v boju za sredino lestvice, kamor lahko posežemo oboji. Liga je izenačena, zato vsako tako srečanje izenačenih tekmecev šteje veliko, ne bo pa odločilno. Rogaške nikakor ne bomo podcenjevali, gre za zelo neugodno ekipo in bo treba vložiti veliko napora v to, da bi tekmo dobili. Verjamem v igralce in v to, da bomo v pravem trenutku v pravi dnevni formi. Doslej smo dosegli 8 golov, prejeli pa smo jih 11, tako da bo zelo pomembno popraviti koncentracijo v obrambi - le proti Radomljam smo srečanje končali brez prejetega gola. Veliko smo delali na psihološki pripravi, da ostanemo zbrani, disciplinirani in mirni, ne glede na to, ali povedemo ali se znajdemo v zaostanku. Tekma traja 90 minut, ne sme biti prevelike ev-forije in ne prevelikega padca. Če bi samo v zadnjih minutah dosedanjih srečanj obdržali boljšo koncentracijo, bi imeli štiri točke več (pri remiju s Celjem in porazu z Olimpijo, op. a.) in bi bili precej višje na lestvici. To so minute, ki nas delijo od veliko boljšega izkupička," je zaključil Pevnik.
Oba gola na pripravljalnih srečanjih je za šumarje zabil Sandro Jovanovič, ki si je hitro priboril vidno mesto v moštvu Aluminija in je doslej vedno začel v prvi enajsterici.
„Reprezentančni premor smo dobro izkoristili, že obe srečanji sta bili zelo koristni, saj smo igrali proti močnima tekmecema. Tudi preko tega smo si nabrali novih moči za naslednje pomembno obdobje, ki nas čaka. Že v soboto nas čaka zahtevna tekma z Rogaško, saj oboji potrebujemo točke za mirnejše nadaljevanje. Nedvomno nas čaka trda tekma, bomo pa naredili vse, da se dokopljemo do treh točk," je dejal 21-letni krilni igralec, ki je zabil oba gola na pripravljalnih tekmah, na prvenstvu je pri enem (dosegel ga je proti Celju): „Veliko bolj bi mi bilo všeč, če bi dva zabil na prvenstvu, zato se bom potrudil, da se to tudi zgodi. Vsak igralec rad doseže gol, tudi z mano je tako, še pomembnejši pa so izidi ekipe - ti so vedno v ospredju."
Z Rogaško v šumo prihaja Oskar Drobne, ki je pri Aluminiju kot trener deloval od decembra 2020 do marca 2022. Veliko njegovih takratnih varovancev še danes nosi rdeče-beli dres, zato jih nedvomno odlično pozna. Bo to uspel izkoristiti za prvo zmago v sezoni? Doslej je ob štirih porazih (eden je bil za zeleno mizo) vpisal dva remija (z Mariborom in Kalcer-jem), oba na „domačem" stadionu v Krškem.
Jože Mohorič
14 Štajerski
Šport
petek • 15. septembra 2023
Rokomet • RKJeruzalem Ormož
Stavijo na čvrsto igro, razpoložene vratarje in podporo s tribun
Ormožani so odlično krenili v sezono 2023/24 in v 1. krogu v gosteh ugnali Dobovo, nasploh prvič, odkar ekipi skupaj igrata v elitni ligi!
„Zmago v Dobovi smo dosegli lažje od pričakovanega. Dobova je - roko na srce - po prikazanem na uvodni tekmi eden izmed resnih kandidatov za izpad iz lige. Nobeni zmagi se ne gleda v zobe, ampak šele tekma proti Slovenj Gradcu bo dala pravo oz. realno sliko o naši kakovosti," je na kratko o uspešnem gostovanju pri Dobovi povedal trener Jeruzalema Ormoža Saša Pra-potnik.
Zmaga v Dobovi je tako že arhivirana, sedaj so vse misli že usmerjene v težko domačo tekmo proti športnemu ponosu Koroške. „Slovenj Gradec je v 1. krogu remi-ziral proti ljubljanskemu Slovanu (26:26). Tekma je bila izjemno izenačena in kakovostna z obeh strani. Pri Korošcih imata vse niti igre v svojih rokah Rok Cvetko in Miha Kotar. Zelo nevarni so tudi iz krilnih položajev, na desnem zunanjem pa igra nepredvidljivi tujec Kristi-an Eskeričic. Najslabši del koroške ekipe so krožni napadalci, a tudi tukaj ne bo odvečna pazljivost. V
prvi vrsti bomo znova morali biti na nivoju v obrambi. S čvrsto igro in dobrimi vratarji ter fanatično podporo s tribun lahko nadaljujemo uspešen niz na začetku nove sezone. Smo optimistični in z veliko vnemo čakamo novo preizkušnjo," je o tekmi s Slovenj Gradcem dejal Tinček Hebar, strelec desetih zadetkov na prvi tekmi v Dobovi.
Tekma med Jeruzalemom in Slovenj Gradcem je na sporedu v soboto, 16. septembra, ob 19.00. Na Har-deku se znova obeta lep obisk zelo zanimive tekme.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B liga (m)
Lokalni derbi za številne mlade neprecenljiva izkušnja
Ekipi Velike Nedelje in Gorišnice sta novo sezono v 1. B-ligi začeli s porazoma proti Izoli, oz. Mokerc Kigu. Zmagovalca na obeh srečanjih so enostavno odločile izkušnje.
„Končni poraz s sedmimi goli razlike (25:32) ni realen kazalnik stanja na igrišču. Res je, da smo si zaslužili poraz, a ne s tako visoko razliko. Pomembno je, da se je celotna ekipa borila, treba pa bo popraviti realizacijo metov iz izdelanih priložnosti. Seveda nas največ dela čaka v igri
v obrambi. Ostali smo brez celotne obrambe iz minule sezone in se še iščemo. Obenem imamo igralce peresno lahke kategorije, kar nam povzroča dodatne težave. Verjamem pa, da bomo iz kroga v krog igrali bolje," je optimistično pred nadaljevanjem prvenstva povedal Marko Kralj, v tej sezoni kapetan Velike Nedelje.
Neuspešno so sezono začeli tudi pri RD Moškanjci-Gorišnica, s porazom v Mokercu (34:22). „Nekaj časa nam je uspelo držati korak s tekmeci, nato pa se je videla naša največja pomanjkljivost - premalo številčen igralski kader. Z minimalnim številom rotacij je nemogoče držati potreben
Padalstvo • 44. Ptujski padalski pokal
Najbolj natančni domači padalci
Padalski skoki na cilj imajo posebno mesto v zgodovini Aerokluba Ptuj, podobno pa velja tudi tekmovanje za Ptujski padalski pokal. Minulo soboto in nedeljo je v vročem vremenu brez večjega vetra doživel na letališču v Moškanjcih že 44. izvedbo.
„To je bil najbolje organiziran in izpeljan Ptujski padalski pokal do
sedaj. Pri tekmovanju so namreč med seboj zelo dobro sodelovale tri generacije našega kluba. Ob našem delu je bila tokrat na letališču v Moškanjcih tudi raznolika dodatna ponudba in v dveh dneh se je zbralo zares lepo število gledalcev," je o tradicionalnem padalskem dogodku povedal najuspešnejši ptujski padalec zadnjih let Peter Balta.
Organizatorji so na tiho upali, da bodo lahko tekmovanje padalcev v skokih na cilj izvedli z avionom Slovenske vojske Pilatus PC6 Porter, a ga žal drugo leto zapored niso dobili
nivo igre in tekmeci to znajo izkoriščati. Realnost je, da ima večina ekip v 1. B-ligi dve enakovredni sedmerici, mi pa tukaj zaostajamo in se znajdemo v podrejenem položaju," je dejal trener Gorišnice Ivan Hrupič.
Pred ekipama je zdaj sosedski derbi, Velika Nedelja bo v petek ob 19.00 gostovala v Gorišnici. „Na tekmo se pripravljamo kot na vsako drugo. Poskušali bomo popraviti napake iz tekme proti Izoli, in če nam uspe te napake vsaj prepoloviti, bomo konkurenčni na sosedskem derbiju. Za nas mlade bo sosedski derbi nekaj posebnega, saj še nikoli nismo igrali pred tako veliko množico ljudi. Po-
skušali bomo igrati hitro in raznovrstno ter prihajati do lahkih zadetkov iz protinapadov in polprotinapadov. To bo neprecenljiva izkušnja za nas mlade, ki se veselimo tekme. Vsi skupaj se želimo predstaviti v čim lepši luči, če pa nam uspe zmagati, pa bo to še toliko slajše. Glede na izkušnje igralskega kadra so domačini v vlogi favorita, a na sosedskih derbijih se stvar hitro lahko zasuče v drugo smer," je o petkovem gostovanju v Gorišnici povedal 17-letni Tit Grabo-vac, ki je na svoji sploh prvi članski tekmi proti Izoli dosegel tri zadetke.
Izkušnje v napovedanem srečanju bodo zagotovo na strani Gorišnice, kjer pa se bolj ukvarjajo s tem, kako v igri nadomestiti Filipa Ranfla, Denisa Hrupiča in Kevina Vento. „Z dobrim dnem naših vratarjev, z borbenostjo vseh na igrišču ter s podporo s tribun lahko računamo na uspeh, a pot bo vsekakor težka," je zaključil Hrupič.
JM
Foto: Črtomir Goznik
V sezoni 2022/23 so igralci iz Gorišnice slavili na domačem lokalnem derbiju z Veliko Nedeljo z izidom 28:27 (v Veliki Nedelji so domačini slavili z izidom 34:23).
za izvedbo tekmovanja. Tako so padalce dvignili v zrak s svojim letalom, ki je sicer v odličnem stanju; iz njega so opravili skupno osem serij.
Za prestižni pokal se je tokrat potegovalo šest ekip: Aeroklub Ptuj 1 in 2, Red Bull Salzburg, Prijedor, Sinj in Sombor. Padalci iz petih držav so prvi dan opravili šest, drugi dan pa še dve seriji skokov na cilj. Glede na zbrane kazenske centimetre je zmaga ostala doma, saj so prvo mesto osvojili člani Aerokluba Ptuj 1.
O ekipni zmagi je Peter Balta povedal: „Naš glavni cilj je bil, da osvo-
Rezultati: Ekipno:
1.	Aeroklub Ptuj 1	129 cm
2.	Prijedor	143 cm
3.	Red Bull Salzburg	268 cm
Posamezno:
1.	Peter Balta (AK Ptuj 1)	14 cm
2.	Matevž Cestnik (AK Ptuj 1)	17 cm
3.	Ivaylov Delev (Red Bull Salzburg)	18 cm
jimo prvo mesto, kar nam je tudi uspelo. V dobrih pogojih za skoke na cilj smo oddelali solidno, a smo si nabrali nekoliko preveč kazenskih centimetrov. V naši ekipi je s svojimi skoki zelo pozitivno presenetil Matevž Cestnik, za katerega bo dosežen rezultat nedvomno dobra spod-
Foto: Črtomir Goznik
Peter Balta (AK Ptuj 1)
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa AK Ptuj 1 je slavila v ekipni konkurenci.
buda za naprej." Člani zmagovalne ptujske ekipe so bili Peter Balta, Matevž Cestnik, Matej Kostanjevec, Boris Janžekovič in Marko Veselič, medtem ko so za drugo ptujsko ekipo skakali Tomaž Korpar, Sergej Pukšič, Jernej Forštnarič, Marino Radešič in Tina Toplak. Slednji so solidno opravili svoj nastop in so si v glavnem nabirali nove tekmovalne izkušnje. Veliko jih ima Peter Balta, ki je med posamezniki zmagal pred Matevžem Cestnikom in Ivaylovom Delevom. Odličen ptujski padalec je
o zmagi dejal: „Pričakoval sem boljše skoke in boljši končni rezultat. Ne glede na to sem vesel, da sem osvojil prvo mesto in da je zmaga ostala doma."
Člani Aerokluba Ptuj so na 44. Ptujskem padalskem pokalu pobrali prvi mesti v ekipni in posamezni konkurenci, prav tako pa so poželi številne simpatije in pozitivne odzive ob odlično izpeljanem tradicionalnem padalskem tekmovanju na letališču v Moškanjcih.
David Breznik
petek • 15. septembra 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Atletika • Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U-16
Ptuj gostil dvodnevni atletski praznik
Energija, ki so jo mladi atleti v soboto in nedeljo prinesli na Mestni stadion na Ptuj, kjer je potekalo Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke (U16), je bila izjemna in se je poznala tudi na doseženih rezultatih. Dodatno vzpodbudo je mladim športnikom dalo sončno vreme, tako da so v dveh dneh dosegli tudi nekaj državnih rekordov, veliko najboljših rezultatov sezone in osebnih rekordov.
Na Ptuju se je predstavila prihodnost slovenske atletike in glede na množično - nastopilo je blizu 500 atletov in 50 slovenskih klubov - ter tudi kakovostno zasedbo je mogoče pričakovati uspešno atletsko prihodnost. Za utrinek sedanjosti so se na tekmovanju v organizacijskem smislu zelo potrudili člani Atletskega kluba Ptuj. Svoj pogled na dvodnevni atletski praznik je podal predsednik kluba Dejan Doki: „Dejansko so se z dobro voljo in delom pri organizaciji tega tekmovanja aktivirali skorajda vsi člani našega kluba. Pomagali so nam tudi predstavniki Atletske zveze Slovenije in nekateri sodniki iz drugih atletskih sredin. V teh dveh dneh se je na Ptuju
zvrstilo ogromno nastopov in šlo je za izredno množično atletsko tekmovanje. V atletiko je vključenih ogromno otrok, kar je dobra perspektiva za prihodnost našega športa. Verjamem, da so se mladi atleti imeli v teh dveh dneh na Ptuju dobro in da je večina zadovoljna z doseženimi rezultati. Mislim, da je naš klub zares dobro izpeljal državno prvenstvo, na katerem
smo želeli tudi, da se naši mladi atleti predstavijo svojim staršem, sorodnikom, prijateljem in znancem."
Štiri srebrne medalje za ptujske atlete
Pionirji in pionirke Atletskega kluba Ptuj so se pod vodstvom svojih trenerjev Gorazda Rajherja, Aleša
Bezjaka in Aleša Petroviča zavzeto pripravljali za »domači« nastop na Prvenstvu Slovenije. AK Ptuj je zastopalo 28 tekmovalcev, skupno pa so osvojili štiri srebrne medalje.
Člani druge najhitrejše štafete na 4-krat 100 metrov so bili Aleks Žitnik Rogelj, Jaka Žuran, Nik Stajnko in Lan Žitnik Rogelj, ki so za srebrno medaljo tekli čas 47,76 sekunde.
Štafeta 4-krat 100 metrov AK Ptuj je zasedla 2. mesto.
Nogomet • Ženska liga
Ljubljana premočna, sedaj prihajajo njihove tekme
REZULTATI 4. KROGA: Drava Ptuj - Ljubljana 0:9 (0:5), Olimpija - Krim 7:0 (5:0), Cerklje - Primorje Gaia Naturelle 1:1 (0:0), Radomlje Medex -Gažon 10:0 (4:0). Prosta je bila ekipa Nona Mura.
1. OLIMPIJA	5	5	0	0	44:0	15
2. MURA NONA	4	4	0	0	43:1	12
3. LJUBLJANA	5	3	0	2	15:8	9
4. CERKLJE	5	2	2	1	9:5	8
5. RADOMLJE MEDEX 4		1	2	1	11:3	5
6. PRIMORJE GAIA	4	1	1	2	4:23	4
7. GAŽON	5	1	0	4	1:35	3
8. DRAVA PTUJ	4	0	1	3	1:24	1
9. KRIM	4	0	0	4	1:30	0
Drava Ptuj - Ljubljana 0:9 (0:5)
DRAVA PTUJ: Maša Šibila, Tja-ša Jasenc Jakop (od 26. Rosemari Kepe), Daša Kirbiš (od 34. Ela Ušen), Selma Šabotic, Pia Ciganovič, Eva Vidovič, Nuša Štumberger (od 72. Monika Kelc), Ines Krajnc, Anja Lon-čarič, Maša Potočnik (od 72. Dragana Dodik), Taja Lončarič (od 72. Lana Zalar). Trener: Sandi Bauer.
Ekipa Ljubljane je na Ptuju potrdila vlogo popolnih favoritinj v obračunu z domačo žensko vrsto

v ■ - 1 5-- V-
I5>
Ptujske nogometašice so morale na domačem igrišču priznati premoč močni zasedbi ZNK Ljubljana.
Drave. Že v prvem polčasu je Mirjam Kastelic pri gostih dosegla tri zadetke, po dva sta dodali Nika Koprivnikar in Katja Turk, po enega pa Tija Zakrajšek in Tjaša Tibaut.
Gostujoča trenerka Lucija Grad je imela v svojih vrstah nekaj zelo izkušenih igralk, ki so potrdile status po moči tretje ekipe v državi.
Ptujska ekipa bo svoje priložnos-
Golf • Akron šolsko tekmovanje
Lepi uspehi mladih ptujskih golfistov
Pod okriljem Golf zveze Slovenije v letu 2023 poteka Akron šolsko tekmovanje v golfu za osnovnošolce in dijake. Minuli konec tedna so mladi golfisti igrali v Olimju in zbirali točke za skupno razvrstitev. V koledarju je enajst tekem, za končni rezultat pa jih šteje šest najboljših.
V Olimju so se izkazali mladi predstavniki Golf kluba Ptuj, saj so osvojili
štiri prva in dve tretji mesti. Turnir-skih pokalnih zmag so se veselili Val Vid Vuk (U8 dečki) Matija Škrut (U10 dečki), Mila Mohorič Zbil (U10 deklice) in Vid Kavnik (U18 mladinci). Tretje mesto sta zasedla Jakob Lah (U18 mladinci) in Eva Cerar (U18 mladinke).
Gre za lepe uspehe mladih igralcev golfa. Nekateri izmed njih bodo to soboto tekmovali tudi na Golf igrišču Ptuj, kjer bo v sklopu Ptujskega športnega vikenda izpeljano klubsko prvenstvo in dan odprtih vrat.
David Breznik
g ¡gggm
¡gpiip; ,
W ... - ■ -
Tia Kelc je osvojila dve srebrni kolajni - v metu kladiva in diska.
Do drugega mesta je v metu kopja prišla Tija Lovše, ki je orodje vrgla 39,86 metra. V suvanju krogle je ista atletinja zasedla nehvaležno četrto mesto z rezultatom 10,52 metra. Pod dve drugi mesti se je podpisala še Tia Kelc, potem ko je disk vrgla 30,50 in kladivo 45,66 metra daleč.
Izpostavit velja še sedmo mesto Jaka Žurana v teku na 100 metrov z ovirami s časom 16,54 sekunde, 8. mesto Nika Stajnka v teku na 300 metrov s časom 39,62 sekunde, in 11. mesto zelo nadarjene sprinterke Ane Čurin Prapotnik v teku na 100
metrov s časom 13,15 sekunde (več kot 120 nastopajočih).
Ob omenjenih najuspešnejših predstavnikih AK Ptuj so za ptujski klub tekmovali še Zara Rižnar, Hana Horvat, Žana Ciglar, Ana Milošič, Neja Trbuc, Zoja Kaisersberger, Eva Lobenwein, Alja Šegula, Lia Sledič, Arandjela Horvat, Nika Bračič, Živa Majdič, Larisa Vrabl, Sara Kraljevič, Adela Cigula, Tjaša Tomplak, Ela Bezjak, Žana Ciglar, Ana Milošič, Zala Derviši, Lisa Rotar Čeh, Ota Aracki in Paskal Rihtarič.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
ti iskala v nadaljevanju prvenstva, ko se bodo v naslednjih tednih pomerile z ekipami Gažona, Primorja in Krima.
JM
■	.i /' W , 'if ' J	Í * !
v. .V-..... "	i	:
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Aluminij - Rogaška; OB 17.30: Mura - Bravo; OB 20.15: Olimpija - Maribor; V NEDELJO OB 15.00: Kalcer Radomlje - Domžale; OB 20.15: Koper - Celje.
2.	SNL
RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 16.00: Gorica - Kety Emmi&Im-pol Bistrica, Beltinci Klima Tratnjek - Nafta 1903; OB 18.00: Triglav Kranj - Ilirija 1911; V SOBOTO OB 16.00: TKK Tolmin - Rudar Velenje, Fužinar Ravne - Krka, Primorje eMundia - Dravinja, Tabor Sežana -Jadran Dekani; V NEDELJO OB 16.00: Brinje Grosuplje - Vitanest Bilje.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Drava Ptuj - Avto Rajh Ljutomer, Zavrč - ZASE Videm, Hajdina - Korotan Prevalje, Koroška Dravograd - Rače, Krško - Šampion; OB 18.30: Brežice 1919 Terme Čatež - Podvinci; V NEDELJO OB 16.00: Šmartno 1928 - Premium Do-brovce.
Super liga MNZ Ptuj
RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Markovci - Stojnci, Grajena ANpro - Apače, Boč Poljčane - Ormož; V NEDELJO OB 16.00: Bukovci - Središče, Gorišnica - Gerečja vas.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Tržec - Hajdoše; V NEDELJO OB 16.00: Dornava Digitalpartner.si - Skorba, Podlehnik - Pra-gersko; V SREDO OB 16.30: Makole Bar Miha - Rogoznica.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Zgornja Polskava - Pol-skava avtop. Grobelnik; V NEDELJO OB 16.00: Leskovec - Slovenja vas SMS sanacija, Oplotnica Senčila Senica - Cirkulane.
Ženska liga
RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 12.45: ŽNK Mura Nona - ŽNK Olimpija Ljubljana; V NEDELJO OB 16.00: Primorje Gaia Naturelle -ŽNK Radomlje Medex; OB 17.00: ŽNK Gažon - WFC Drava Ptuj; OB 20.00: Krim - ŽNK Cerklje. Prosta je ekipa ŽNK Ljubljana.
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec, Ljubljana - Riko Ribnica, LL Grosist Slovan - Krka, Koper - Urbanscape Loka; OB 20.00: SVIŠ Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško; V NEDELJO OB 18.00: Trimo Trebnje - Gorenje Velenje; OB 20.00: Škofljica - Dobova.
1. B SRL (m)
2. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Velika Nedelja (v petek ob 19.00 v Gorišnici).
V nedeljo kasaške dirke v Ljutomeru
Kasaški klub Ljutomer bo to nedeljo še predzadnjič letos gostil kasaško prireditev v prleški prestolnici. Organizatorji pripravljajo sedem dirk, najpomembnejša pa bo štela za naslov državnega prvaka med triletniki. Na 2100 metrov dolgi stezi bo nastopila deseterica kasačev, ki si je zagotovila udeležbo v kvalifikacijski dirki in po najboljšem zaslužku. Kar sedmerica prihaja iz KK Ljutomer, po eden pa iz KK Komenda, KK Slov. gorice Lenart in KK Stožice Ljubljana. Že tradicionalna dirka bo potekala v sklopu praznika občine Križevci. Peterica 3- do 14-letnih tujih kasačev bo tekmovala na 2.100 metrov dolgi stezi. V prvi dirki (ob 14. uri) bodo nastopili dveletni kasači, ki bodo premagovali 1.600 metrov dolgo stezo.
Jože Mohorič, NŠ
Foto: DB
Foto: DB
1G Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 15. septembra 2023
Tenis • Turnir WTA125 v Ljubjani
Veliki zapleti z
• «VV	V .1
igriščem, uspešni le najboljši Slovenki
V tem tednu v Ljubljani poteka največji letošnji turnir v Sloveniji, WTA Zavarovalnica Sava z nagradnim skladom 115.000 dolarjev. Prvi nosilki sta bili Slovakinja Anna Karolina Schmiedlova (58.) in Španka Aliona Bolsova (79.), obe pa sta že izpadli v 2. krogu. V igri za zaključne boje sta še dve najboljši Slovenki, Tamara Zidanšek (87.) in Kaja Juvan (106.).
Tamara Zidanšek je v 1. krogu v torek ugnala Michaelo Bayerlovo (448.). Četrtopostavljena Slovenka je premagala češko kvalifikantko po
vsega 59 minutah igre s 6:0, 6:1.
»Ponedeljek je bil zelo dolg. Na pot iz Barija v Ljubljano smo se odpravili ob 9. uri zjutraj, v hotel sem prispela okoli 20. ure. Kljub temu ne čutim nobene utrujenosti. V zadnjem času smo ogromno delali na regeneraciji, telesno se počutim zelo dobro in vesela sem, da je tako. Dvoboj sicer ni bil zahteven, med njim sem občutila igrišča ter žoge in se sproti prilagajala razmeram," je po prvem dvoboju v Tivoliju dejala Tamara Zidanšek, ki je za zmago potrebovala slabo uro.
uvnnn
ŠPORT
Na Trgu republike doslej le peščica dvobojev
Osrednje igrišču na ljubljanskem turnirju na Trgu republike je prvi dan tekmovanja, v ponedeljek, zdržalo le tri igre, podlaga je bila premalo utrjena. Slovakinja Anna Karolina Schmiedlova (1. nosilka) in Uzbekis-tanka Nigina Abduraimova sta se nato preselili v Tivoli. Po dvodnevnem utrjevanju terena je Arena Mima Jaušovec prestala testiranje, tako da se je v sredo teniško dogajanje spet selilo v središče Ljubljane. Izpeljana sta bila dva dvoboja, v drugem sta se med dvojicami predstavili Nina Potočnik in Ela Nala Milic. Proti Rusinji Amini Anšba in Američanki Quinni Gleason sta v zelo izenačenem dvoboju izgubili 4:6, 4:6. Nadzorniki iz WTA so četrtkovo dogajanje zaradi slabše vremenske napovedi znova v celoti preselili v Tivoli.
Tudi v drugem krogu Tami ni imela zahtevnega dela, proti 21-letni rojakinji Pii Lovrič (509.) je za zmago potrebovala le dobro uro. Pri tem ni izgubila nobene igre, s suvereno predstavo je izkoristila vse priložnosti za hitro dokončanje dvoboja.
„Piin način igre mi načeloma ustreza in mi je lažje igrati z njo kot s kakšno drugo igralko. Res je bilo 6:0, 6:0, ampak so bile točke dolge in izenačene ... Sama se poskušam osredotočiti nase in v vsaki točki de-
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Perutninarji uspešni na tekmovanjih na Dolenjskem
Konec tedna so kolesarji KK Perutnina Ptuj nastopili na dveh dirkah na Dolenjskem, na državnem prvenstvu v vožnji na čas na Otoč-cu in na Knobleharjevem pokalu v Škocjanu. Z obeh so se vrnili z novimi odličji.
Državno prvenstvo v
vožnji na čas
V soboto je na Otočcu potekalo
državno prvenstvo v vožnji na čas, na katerem je v kategorijah dečkov in deklic A, B in C skupno nastopilo blizu 180 kolesarjev in kolesark. Člani KK Perutnina Ptuj so osvojili tri medalje: državna prvakinja je postala Živa Bohak, podprvaka pa Vivi Oblak (obe deklice C) in Anej Resman med dečki B.
Rezultati, uvrstitve članov KK PP:
- dečki C: 4. Gal Hrastnik, 22. Anej Vinkler, 29. Maks Nahberger...;
-	deklice C: 1. Živa Bohak, 2. Vivi Oblak, 4. Zoja Jančič ...;
-	dečki B: 2. Anej Resman, 15. Miha Kirbiš, 20. Luka Lampret, 22. Matija Lačen, 28. Miha Gramc, 33. Andraž Mahorič;
-	deklice B: 5. Hana Štumperger, 6. Kaja Adam, 7. Gaja Muršec;
-	dečki A: 5. David Adam, 7. Maj Bohak, 22. Nik Vidovič, 32. Mark Šte-harnik, 40. Jernej Bomšek.
Uspešna dekliška ekipa KK Peruntina Ptuj
Futsal • Reprezentanca Slovenije
Foto: Damjan Adam
Bukovec zraven, Gaj ser, Rajter in Ruis na čakanju
Slovensko člansko futsal reprezentanco čaka drugi del kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2024, ki bo naslednje leto v Uzbekistanu. Šlo bo za deseto prvenstvo najboljših reprezentanc sveta, Slovenija pa lovi prvo uvrstitev na to tekmovanje.
Kvalifikacije, ta del se bo končal 20. decembra letos, bodo potekale po sistemu tekem doma in v gosteh, vsako reprezentanco pa tako čaka šest tekem. Slovenija se bo v skupini D merila z Italijo, Češko in Španijo.
V	septembrskem delu kvalifikacij Slovence čakata tekmi z Italijo v gosteh (15. septembra ob 20.00) in Češko doma, v Mariboru (19. septembra ob 18.45).
V	skupini A so Kazahstan, Romunija, Azerbajdžan, Nizozemska, v B Ukrajina, Poljska, Srbija, Belgija, v C Hrvaška, Slovaška, Francija, Nemčija, v E pa Portugalska, Gruzija, Armenija in Finska.
Zmagovalci vseh petih skupin se neposredno uvrstijo na svetovno
prvenstvo. Štiri najboljše drugouvr-ščene reprezentance pa se uvrstijo v dodatne kvalifikacije, ki bodo med 8. in 17. aprilom 2024. Zmagovalca dveh parov bosta potovala na svetovno prvenstvo.
Na seznamu selektorja Tomislava Horvata so Nejc Hozjan (Catania), Teo Turk (Came Dosson), Igor Osred-kar (Cazin), Jeremy Bukovec (Omiš), Matej Fideršek (Minerva), Marko Pe-ček (Dobovec), Žiga Čeh (Dobovec), Klemen Duščak (Dobovec), Denis
Tamara Zidanšek je v prvih dveh dvobojih oddala le eno samo igro.
Nina Potočnik je morala v 1. krogu priznati premoč 2. nosilki, Španki Alioni Bolsovi.
lati to, kar mislim, da mi bo prineslo uspeh," je po dvoboju dejala Zidan-šek, ki je v zadnjem času našla prave občutke.
Dotaknila se je tudi sodelovanja s trenerjem Blažem Kavčičem: „Rada treniram, sem disciplinirana glede dela, ker vem, da se dobro počutim, ko imam stvari pokrite. Posledično grem rada na igrišče. Tu se kar uja-meva, oba trdo delava in se strinjava glede tega. Saj ne, da prej nisem uživala, a mi je zdaj lažje. Končno sem
WTA Zavarovalnica Sava (115.000 dolarjev nagradnega sklada), rezultati:
1.	krog: Zidanšek (4.) - Bayerlova (Češka) 6:0, 6:1, Potočnik - Bolsova (Španija, 2.) 2:6, 3:6, Juvan (5.) - Knutson (Češka) 3:0 - predaja, Lovrič - Szabanin (Madžarska) 6:4, 6:2;
2.	krog: Zidanšek (4.) - Lovrič 6:0, 6:0, Juvan (5.) - Bulgaru (Romunija); četrtfinale: Zidanšek (4.) - Andreeva (Rusija, 8.)
samozavestna ter grem na igrišče in vem, da sem pridno delala, natreni-rala stvari, ki jih potrebujem, in da bom to tudi izpeljala. Nobena tekma ni lahka, ves čas je potrebno ostati zbran ter delati tisto, kar ti prinaša rezultat.," je povedala Tami.
25-letna Konjičanka, ki je v ponedeljek napredovala na 87. mesto WTA-lestvice, je v Ljubljano prišla kot zmagovalka turnirja v italijanskem Bariju. Ta spada v isti rang WTA 125 kot ljubljanski turnir. S petimi zmagami tam in dvema na domačem turnirju je v nizu sedmih zaporednih zmag.
V	četrtfinalu se bo v petek pomerila z Rusinjo Eriko Andreevo (164.).
Ena izmed osmih Slovenk v glavnem turnirju je bila tudi 26-letna Ptu-jčanka Nina Potočnik (344.). Žreb ji je v prvem krogu namenil drugo nosilko Aliono Bolsovo. Španka z mol-davskimi koreninami je v prvem nizu hitro prišla do prednosti (1:4), kar ji je zadoščalo za mirno osvojitev niza.
V	drugem je bilo srečanje izenačeno do izida 3:4, nato pa je 25-letna Španka izkoristila tretjo break priložnost v tej igri in nato dokončala dvoboj.
JM
Knobleharjev pokal
V nedeljo so se perutninarji podali v Škocjan, kjer je potekal tradicionalni Knobleharjev pokal, ki šteje za Pokal Slovenije. Ob dečkih in deklicah so nastopili tudi mlajši mladinci in mladinke, tako da je število udeležencev preseglo mejo 200 nastopajočih.
Kolesarji in kolesarke KK Perutnina Ptuj so se na stopničke povzpeli kar šestkrat! Zmago sta v svojih kategorijah dosegli Kaja Adam in Živa Bo-hak, na drugo stopničko sta stopila Vivi Oblak in David Adam, na najnižjo pa v svojih kategorijah še Hana Jero-mel in Zoja Jančič. Odlične uvrstitve v deseterico je doseglo še nekaj ptujskih tekmovalk in tekmovalcev.
Rezultati, uvrstitve članov KK PP:
-	dečki C: 7. Gal Hrastnik, 10. Anej Vinkler, 11. Maks Nahberger;
-	dečki B: 4. Anej Resman, 7. Luka Lampret, 23. Miha Kirbiš, 28. Miha Gramc, 35. Andraž Mahorič;
-	dečki A: 2. David Adam, 5. Maj Bohak, 15. Nik Vidovič, 24. Mark Šte-harnik, 42. Jernej Bornšek;
-	mlajši mladinci: 4. Nik Muršec, 5. Luka Lupša, 35. Jakob Bornšek;
-	deklice C: 1. Živa Bohak, 2. Vivi Oblak, 3. Zoja Jančič;
-	deklice B: 1. Kaja Adam, 7. Gaja Muršec, 8. Hana Štumperger;
-	mlajše mladinke: 3. Hana Jero-mel.
UR
Davisov pokal: Slovenci na čelu z Rolo proti Luksemburg'u
V	Ljubljani bo na igriščih v parku Tivoli v petek in soboto, 15. in 16. septembra, potekal dvoboj v drugi evro-afriški skupini v Davisovem pokalu med Slovenijo in Luksemburgom. Kapetan Grega Žemlja je v reprezentanco vpoklical Blaža Rolo, Bora Artnaka, Sebastiana Dominka in Matica Križnika. Najvišje uvrščeni Slovenec na svetovni računalniški teniški lestvici je Ptujčan Blaž Rola, ki zaseda 457. mesto.
„Na takšnih dvobojih je zelo pomemben ekipni duh. Vsak igralec je rad del ekipe, saj večji del sezone igra zase. Upam, da bomo ustvarili pravo vzdušje. Tudi ekipa Luksemburga je zelo povezana, njihovi igralci so že nekaj časa v Sloveniji in so igrali na obeh ITF-turnirjih v Mariboru. Ogledal sem si nekaj njihovih dvobojev, kapetana tudi poznam, saj gre za nekdanjega vrhunskega igralca. Skrivnosti praktično ni," je dejal ka-petan Žemlja.
Kot zadnji se je v ponedeljek reprezentanci priključil Blaž Rola, ki je nazadnje igral na turnirju v Avstriji. Bil je uspešen, saj je zmagal med dvojicami.
„V ponedeljek dopoldne sem imel še zdravniški pregled, nato pa sem se ekipi pridružil na popoldanske treningu, saj se želim maksimalno pripraviti na dvoboj. Telo moram spraviti na pravi tir, da bom konec tedna ustrezno pripravljen. Želja je, da bomo imeli močno podporo s tribun. Upam, da bo tudi zaradi tega moja igra še boljša," je dejal najiz-kušenejši igralec v ekipi Rola, ki je za reprezentanco prvič igral leta 2010.
V	reprezentanci Luksemburga bodo pod vodstvom Gilesa Mullerja nastopali Alex Knaff (486. ATP), Chris Rodesch (609. ATP), Raphael Cal-zi (1665) in Gilles Kremer. Najboljša igralca Luksemburga sta nazadnje nastopala v Sloveniji, na turnirju WTT v Mariboru. Slovenci so v Davisovem pokalu nazadnje igrali februarja letos, ko so v Turčiji izgubili proti domači reprezentanci s 4:0.
JM, sta
Fotozapis
Po Prlekiji 150 kolesarjev
Minulo soboto se je s kolesi po poteh Prlekije podalo 150 rekreativcev, ki so v različnih starostnih kategorijah premagovali tri trase - cestno (63 km), MTB (40 km) in družinsko (22 km). Vsi udeleženci so uspešno prispeli na cilj TK Bioterme Mala Nedelja, kjer so organizatorji prireditve (ŠZ Ljutomer, ŠD MTB Prlekija in ŠD
Stari hrast) podelili nagrade. Pokale so prejeli najštevilčnejša ekipa (Ocean Orchids Cycling) ter najstarejši in najmlajši kolesar. Titula je pripadla 76-letni Lidiji Vastič in petletnemu Jonu Forstnerju. Praktične nagrade so bile dodeljene še osmim naključno izžrebanim kolesarjem.
NŠ
Totoškovič (The Nutrition Extrem), Luka Čop (The Nutrition Extrem), Neje Berzelak(Siliko), Žan Janež (Sili-ko), Max Vesel (Siliko) in Jure Suban (Siliko).
Na čakanju pa so Tilen Gajser (Minerva), Nejc Kovačič (Oplast Kobarid), Tine Šturm (Oplast Kobarid), Nik Ambrožič (The Nutrition Extrem), Uroš Durič (Siliko), Tilen Rajter (Meteorplast Šic bar) in Alen Ruis (Meterorplast Šic bar).
sta, JM
Foto: TZS
Foto: IZS
petek • 15. septembra 2023
Šport, rekreacija
Štajerski	17
Atletika
A
Čeh, Šutej in Mišmaš Zrimšek v finalu diamantne lige
Svetovni podprvak v metu diska Kristjan Čeh, Tina Šutej v skoku s palico in Maruša Mišmaš Zrimšek v teku na 3000 m zapreke bodo zastopali barve slovenske atletike v finalu diamantne lige, ki bo konec tedna v ameriškem Eugenu. Tam je lani na svetovnem prvenstvu Čeh osvojil zlato, letos pa bo v Oregonu branil lansko zmago v diamantni ligi.
Tekmovanje se bo začelo že pred poldnevom po lokalnem času, da bo na ogled v poznih večernih urah v Evropi. V soboto, prvi dan finala,
bosta tekmovali Šutej in Mišmaš Zrimšek, v nedeljo pa še Čeh.
Slednji je 10. septembra na mitingu zlate serije Svetovne atletike v Zagrebu zmagal z 68,48 metra. Na tekmi ni bilo Šveda Daniela Stahla, olimpijskega zmagovalca, ki je letos v Budimpešti na svetovnem prvenstvu v izjemno izenačenem obračunu Čeha v zadnjem metu tekme potisnil na drugo mesto. Na prvem dvoboju Stahla in Čeha po SP je v Ta-linu 30. avgusta slovenski rekorder zmagal z 68,39 metra, Stahl je za drugo mesto vrgel 66,89 m.
Slovenski orjak iz Podvincev je nato 4. septembra na mitingu srebrne svetovne serije v Bellinzoni v Švici zasedel drugo mesto s 67,15 metra, Stahl ga je premagal za devet centimetrov. „Dva meta sta mi zelo dob-
ro uspela. Sem še vedno v dobri formi, to je lep obet za finale diamantne lige, kjer bom branil lansko zmago," je po nastopu v Zagrebu napovedal Čeh.
Finale diamantne lige je bil lani 7. in 8. septembra v Zurichu, letos bo prvič v ZDA, v Eugenu. Vnovič bodo trije slovenski predstavniki v finalu, kar se je lani primerilo prvič v zgodovini te najprestižnejše serije mitingov v kraljici športov.
Za večino preostalih slovenskih atletinj in atletov bo konec stadi-onske atletske sezone v Novem mestu. V dolenjski prestolnici bo v soboto in nedeljo finale atletskega pokala Slovenije, oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 15.30.
sta
29. Ptujski športni vikend 2023
V soboto vrhunec dogajanja na Mestnem stadionu
V organizaciji Zavoda za šport bo tudi letos organiziran Ptujski športni vikend, ki bo v svoji 29. izvedbi ponovno združil preko 30 klubov in društev, ki se bodo predstavili s svojo dejavnostjo.
„Tudi letos smo združili moči s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, ki bo organiziral lasten projekt Sejem prostega časa, kar pa lepo sovpada z našim projektom Predstavitev klubov in društev. Vrhunec dogajanja bo zagotovo Mini olimpijada za
otroke ptujskih in okoliških vrtcev, po napovedih bo število vključenih otrok okrog 200. Otroci bodo uživali v številnih športih, ki se bodo tokrat predstavili, osnovni namen pa je, da se čim več teh otrok v nadaljevanju vključi v športno dogajanje," je dejal direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj.
V četrtek sta že bila izvedena dogodka balinanje in footgolf, v petek dopoldan bo Športni dan za OŠ Mladika, v soboto pa bo na Mestnem stadionu vrhunec dogajanja za vse starostne kategorije: predstavitev Šole zdravja, kolesarjenje, animacija za otroke, predstavitev uniformiranih poklicev, turnir v odbojki na
Športni vikend 2023
Petek, 15. 9. 2023
Športni dan za Oš Mladika	Športno dogajanje za osnovnošolce od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Hokej na travi	Predstavitev in igranje hokeja na travi od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Talna odbojka	Predstavitev talne odbojke od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Lokostrelstvo	Predstavitev lokostrelstva od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Frizby	Predstavitev in igranje frizby od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Badminton	Predstavitev badmintona od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Cirkus	Cirkuška animacija od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Avtomobilčki	Vožnja z avtomobilčki od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Mini odbojka	Predstavitev mini odbojke od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Igralo - poligon	Dogajanje na napihljivem igralu od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Boks	Predstavitev boksa od 8.30 do 13.00.	Park pri OŠ Mladika
Preventivni programi	Promocija preventivnih presejalnih programov od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Košarka	Predstavitev košarke od 8.30 do 13.00.	Košarkarsko igrišče pri Campusu
Atletika	Predstavitev atletike od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Nogomet	Predstavitev nogometa od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Odbojka	Predstavitev odbojke od 8.30 do 13.00.	Športna dvorana Mladika
Košarka na vozičkih	Predstavitev športa invalidov od 8.30 do 11.00	Košarkarsko igrišče pri Campusu
6. Ptujski športni vrtinec	Poligon od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Test hoje	Test hoje in meritve od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Footgolf	Predstavitev in igranje footgolfa od 8.30 do 13.00.	Mestni stadion Ptuj
Sobota, 16. 9. 2023
Šola zdravja - 1000 gibov Kolesarjenje Sejem prostega časa Koncert
Gasilci - predstavitev
Policija - predstavitev
Slovenska vojska - predstavitev
Mini olimpijada
Turnir v odbojki na mivki
Animacija
Animacija
Košarkarski turnir
Turnir v tenisu
Test hoje
Golf
Nedelja, 17. 9. 2023
5. Tek Vivat Poetovio 1950
Animacija
Karting
Predstavitev telovadbe ob 9.00, sodelujejo skupine iz Ptuja.
Zbor kolesarjev ob 9.00, pričetek kolesarjenja ob 9.30.
Predstavitev klubov in društev od 9.00 do 13.00.
Koncert mladih ptujskih glasbenikov od 10.00 do 13.00.
Predstavitev delovanja gasilcev od 10.00 do 13.00.
Predstavitev delovanja policije od 10.00 do 13.00.
Predstavitev delovanja Slovenske vojske od 10.00 do 13.00.
Predstavitev športov za najmlajše od 10.00 do 12.00.
Turnir v odbojki na mivki od 8.00 naprej
Igralo - poligon, dogajanje na stojnici od 9.00 do 13.00.
Igrala na prostem od 9.00 do 13.00.
Košarkarski turnir mlajših selekcij od 13.00 naprej.
Turnir v tenisu od 9.00 naprej.
Test hoje in meritve od 10.00 do 13.00
Klubsko prvenstvo in Dan odprtih vrat od 10.00 do 16.00
Tek v krogu dolžine 1000 m, od 10.00 do 12.00 Animacija od 10.00 do 12.00 Vožnje z gokarti od 9.00 do 12.00, promocijska cena 10,00 EUR / vožnjo Kartodrom Slovenja vas
Mestni stadion Ptuj
Mestni stadion - okolica Ptuja
Parkirišče pri Mestnem stadionu Ptuj
Parkirišče pri Mestnem stadionu Ptuj
Parkirišče pred Mestnim stadionom Ptuj
Parkirišče pred Mestnim stadionom Ptuj
Parkirišče pred Mestnim stadionom Ptuj
Mestni stadion Ptuj
Igrišče za odbojko na mivki na Ranci
Igrišče z umetno travo
Igrišče z umetno travo
Športna dvorana Mladika
Teniška igrišča Terme Ptuj
Mestni stadion Ptuj
Golf igrišče Ptuj
Mestni park Ptuj Mestni park Ptuj
Planinski kotiček
Pohod po Evropski pešpoti E7 iz Šentjerneja do Kostanjevice
Petek, 22. 9.
Ptujski planinci vas tokrat vabimo na pohod po evropski pešpoti E7 iz Šentjerneja skozi Pleterje do Kostanjevice na Krki, ki poteka v okviru srečanja in druženja evropohodnikov v Sloveniji. Z željo, da srečamo prijatelje z evropohodov, vas vabimo na prijeten pohod.
Udeleženci izleta po E7 SLO se zberemo v petek, 22. septembra, ob 6.30 na parkirišču ob železniški
postaji na Ptuju. Najprej se bomo popeljali do Čateža ob Savi, od koder sledi vzpon po krožni poti na razgledni sv. Vid. Nato se bomo popeljali v Šentjernej, kjer bo začetek pohoda po evropski pešpoti E7. Najprej nas bo pot vodila do znamenitega samostana Pleterje, kjer si bomo privoščili počitek. Sledi hoja po E7 SLO čez vinorodno območje pod Gorjanci vse do prelepe Kostanjevice na Krki. Proti večeru se bomo vrnili v Ptuj.
Stroški planinskega izleta po E7 SLO znašajo 25 EUR. Prijavite se www.pdptuj.si ali (izjemoma) v pisarni PD Ptuj do torka, 19. 9., oz. do zasedbe prostih mest, kar je tudi datum plačila. Prosimo za vplačilo na
TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 202300922, namen Šentjernej. Vodil bo Uroš Vidovič.
Pohod po E7 na Zdole
Sobota, 23. 9.
Ptujski planinci vas tudi letos vabimo na srečanje pohodnikov po evropskih pešpoteh SLO. Srečanje bo združeno s pohodom po E7 od Kostanjevice na Krki skozi Krško na Zdole.
Udeleženci srečanja in izleta po E7 SLO se zberemo v soboto, 23. septembra, ob 5.40 na parkirišču ob železniški postaji Ptuj. Najprej se bomo popeljali do Kostanjevice na Krki, kjer bo začetek pohoda po evropski pešpoti E7. Sprva nas bo pot vodila skozi Krakovski gozd in Leskovec do Krškega, kjer bo sprejem domačinov. Sledi hoja po E7 SLO čez vinorodno območje na Zdole, kjer bo popoldan srečanje pohodnikov po evropskih pešpoteh SLO s podelitvijo značk za prehojene evropske pešpoti. Proti večeru se bomo vrnili v Ptuj.
Stroški izleta 25 EUR. Prijavite se na www.pdptuj.si ali (izjemoma) v pisarni PD Ptuj do torka, 19. 9., oz. do zasedbe prostih mest, kar je tudi datum plačila. Prosimo za vplačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 202300923, namen E7. Vodil bo Uroš Vidovič.
[P" 1 ... W »>*%■> m+t*
áéiwJk. »
JBžll- - áLfcrai-VÜáfcV'l „ W
mivki, košarkarski turnir, predstavitev šole golfa, šport invalidov ... Tudi za glasbo bo poskrbljeno, saj se bo predstavil band Gimnazije Ptuj.
V nedeljo dopoldan bo na sporedu 5. Tek Vivat Poetovio, tek po ptujskem parku v obliki krogov dolžine 1 km. Spet ne bo štela hitrost, ampak število pretečenih krogov v času od 10. do 13. ure. Zanimivo bo tudi na kartodromu v Slovenji vasi, kjer se bo možno preizkusiti v kartingu.
Organizatorji vabijo vse športne navdušence, da se preizkusite v številnih športih ter spoznate delovanje različnih klubov in društev iz MO Ptuj.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z lanskoletnega Ptujskega športnega vikenda
Sft*
V*Hlfll* 2023
ČETRTEK, 14.9.2023 Footgolf -tekmovanje Balinanje
PETEK, 15.9.2023 Športni dan za OŠ Mladika Hokej na travi Talna odbojka Lokostrelstvo Frizby Badminton Cirkus
Avtomobilčki M ini odbojka Igralo - poligon Boks
Preventivni programi
Košarka
Atletika
Nogomet
Odbojka
Košarka na vozičkih 6. Ptujski športni vrtinec Test hoje Footgolf
Veslaški simulatorji
WWW.SPORTNIVIKEND.SI
SOBOTA, 16.9.2023 Šola zdravja-1000 gibov Kolesarjenje Sejem prostega časa Koncert
Gasilci - predstavitev
Pol icija - predst avit ev
Slovenska vojska - predstavitev
Mini olimpijada
Turnir v odbojki na mivki
Animacija
Animacija
Košarkarski turnir
Turnir vtenisu
Test hoje
Veslaški simulatorji Golf
NEDELJA, 17.9.2023 5. Tek Vivat Poetovio 1950 Animacija Karting
Več informacij na: https://sportnivikend.si/program/

14. - 17. SEPTEMBER 2023

18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 15. septembra 2023
Ptuj • Avgusta dober obisk v Termah
Zadovoljni s poletno sezono
Zunanji termalni park Term Ptuj so 3. septembra zaprli. Slabo vreme je nekoliko vplivalo na slabši obisk junija in julija, so pa izjemno zadovoljni z avgustovsko statistiko, kije veliko boljša kot lanskoletna.
Razumljivo jc, da vreme močno vpliva na obiskanost zunanjih termalnih kopališč.
Nestanovitno vreme, veliko dežja in neurja so vplivali na obisk ptujskega vodnega parka, a so s končnim izkupičkom vendarle zadovoljni. Kar nekaj dni, koncev tedna, predvsem avgusta, je bilo nadpovprečno dobro obiskanih. Kljub temu da so zunanji vodni park že zaprli, gostom še vedno ponujajo možnost kopanja na prostem. Direktorica Milena Mojzeš poudarja, da zunanji bazen, ki deluje v sklopu notranjega termalnega parka, obratuje: »Ker je lepo vreme, se gostje zelo radi
še vedno posončijo zunaj, kjer imamo ob bazenu tudi lepo urejeno teraso, ki je zelo dobro obiskana.«
Letošnja poletna sezona v Termah Ptuj je zadovoljiva tudi z vidika nočitev. Zasedenost med poletnimi počitnicami je primerljiva s preteklim letom. Struktura gostov je 49 % domačih in 51 % tujih gostov, ki jih je letos nekoliko več. Prevladujejo Avstrijci, Čehi, Nemci, Belgijci, Italijani, Nizozemci, Angleži ...
Dženana Kmetec
Starše • Prireditev Pozdrav jeseni privabila ljudi od blizu in daleč
Veselo druženje ob kulinariki in glasbi
Na Vaškem središču Starše so se minuli konec tedna poklonili darovom jeseni. V soboto je namreč Turistično društvo Starše v sodelovanju z občino organiziralo že 24. tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni. Gre za dogodek, kije zelo dobro obiskan, vsako leto pa privabi tudi številne obiskovalce od drugod.
Domača društva so tudi letos bogato obložila svoje stojnice.
Pozdrav jeseni združuje vsebinsko bogat kulturni program in pisano tržnico najrazličnejših dobrot. Za slednjo poskrbijo domača društva, kmetije in drugi ponudniki. V goste pa povabijo tudi domače mojstre in pridelovalce iz sosednjih občin. Obiskovalci so se veselo sprehajali med 29 stojnicami, poskušali najrazličnejše domače dobrote, od drobnega peciva, mesa, prilog, kruha, palačink, vafljev, bograča ... Najlepše je bilo videti, kako se ljudje veselijo drug drugega, si sežejo v roko, poklepetajo, si namenijo prijazne besede. Ponudniki na stojnicah, ki so se izjemno potrudili, pa
Staršani so bili nadvse veseli številnih gostov iz pobratenih občin.
so bili veseli pohval in besed zahvale. Med ljudmi je bil vidno razpoložen tudi župan Stanislav Creifoner, ki je v uvodu pozdravil vse zbrane, še posebej pa goste iz pobratenih občin in novega župnika Marjana Fesla, ki je prišel pozdravit svoje farane. Precejšnja gneča je bila pri stojnici Lovskega društva Starše, ki so mimoidočim ponujali odlično pripravljen bograč in zraven kos domačega kruha. Pri sosednjih stojnicah je dišalo po sladkih dobrotah, članice društva Ajda so že tradicionalno pekle palačinke s sladoledom in prelivom. Vsako leto jih napečejo več kot 600. Letos so stojnico okrasile z zelišči, ki so zrasla na društvenem vrtu. Mladi so na drugem koncu pripravljali vaflje in ponujali sladko limonado. Članice Župnijske karitas Starše so napekle drobno pecivo, ki je bilo videti izjemno, pa tudi po okusu bi prekašalo izdelek še tako izjemnega kuharskega mojstra. Svojo stojnico je imela tudi Občina Starše, kjer so se lahko občani pobliže spoznali z zaposlenimi. V kulturnem programu so nastopili Godci ljudskih viž, ansambel Banjalučki vez, nato je sledila veselica z ansamblom Šank kvintet. Veliko zanimanja je požela tudi povorka traktorjev Kluba Tomos iz Prepolja.
Estera Korošec


t i
DOŽIVELI BOMO:
•	ogled osupljivega Nacionalnega Parka Plitvice
•	polpenzion ob sloviti rabski plaži z vključeno pijačo ob večerji
•	izlet v mesto Rab
•	pokušina slovite »Rabske torte«
•	vožnja z ladjico
•	veliko prostega časa in možnosti sprostitve
22 - 26. september
Septembrski dnevi so lahko tako zelo lepi za sproščujoče počitnice. Dovolj časa bo za uživanje v prostem času, ki ga bomo izkoristili za kopanje, sprehode in uživanje v poznem poletju, na večerji in po njej pa se bomo družili in zabavali.
Ogledali si bomo Nacionalni Park Plitvička jezera z 16 med seboj povezanimi turkiznimi jezeri, ki je že od 1979 vpisan na Uneskov seznam svetovne dediščine. Raziskovali bomo lepote jezer in slapov, občudovali naravni čudež, ki ponuja res nepozabno doživetje za vse. Na koncu se bomo zapeljali še z ladjico in cestnim vlakcem, tako da bo izkušnja res popolna. V mestu Rab se bomo ležerno sprehodili ob občudovanju očarljivega starega mestnega jedra, obdanega z zgodovinskimi zidovi in kamnitimi ulicami, po ozkih ulicah občudovali srednjeveško arhitekturo z bogato zgodovino, ki sega v antične čase.
Poskusili bomo tudi znamenito Rabsko torto, ki bi jo naj že v 12. stoletju stregli papežu Aleksandru III. Mandlji in liker Maraskino so le ena od opcij, kako jo lahko pripravimo, domačini pa nam bodo predstavili njihovo originalno.
Da se bomo z morjem še bolj povezali, bomo raziskali morsko obalo z ladjico. Nekje na poti proti domu, se bomo ustavili in si privoščili tudi okusno malico.
CENA 455 €
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom
-	nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah
-	4 x polpenzion *** (pri večerji vključena pijača)
-	vstopnina Nacionalni Park Plitvice
-	panoramska vožnja z ladjo
-	lokalni vodnik ogled Raba
-	pokušina »Rabska torta«
- malica na povratku - turistična taksa
-	vodenje in organizacija potovanja
Splošni pogoji so sestavni del programa!
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski TEDNIK radioPTUI
SONČEK
Foto: DK
Foto: EK
Foto: EK
petek • 15. septembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Cirkulane • Športniki so ponovno organizirali zabavno-kulinarični dogodek
Med ljudi razdelili 500 pečenk
Na Športnem stadionu Cirkulane je minuli konec tedna dišalo po mesnih specialitetah.
Tamkajšnje Športno društvo je namreč organiziralo Pečenkijado. Z dogodkom, ki so ga prvič izvedli pred tremi leti, so obeležili 30-letnico društva, hkrati pa so ga posvetili letos preminulemu članu Borisu Emeršiču. Sodelovalo je 16 ekip, ki so skupno pripravile okoli 500 okusnih pečenk.
Foto: SD Cirkulane
Vse kuharske ekipe so dale vse od sebe in pripravile odlične pečenke.
Vsaka je plačala prijavnino v višini 50 evrov ter za ta denar prejela pet kilogramov svinjskega mesa (20 pečenk) in nekaj pijače. Njihove izdelke je najprej preizkusila strokovna komisija in določila tri zmagovalce. Prvo mesto je osvojila skupina Karington, drugo mesto Mali Okič-Slatina in tretje mesto skupina Adidas. Najatraktivnejša skupina so bili Havaji (Dolane-Gradišča). Zmagovalcem je pokale izročila županja Antonija Žumbar. Ekipe so večinoma sestavljali domačini. Vzdušje je bilo zelo veselo, prijetno in zabavno, organizatorji so poskrbeli tudi za živo glasbo in animacijo za otroke. Primož Horvat, predsednik ŠD Cirkulane, je zadovoljen z izvedbo dogodka. Ob tej priložnosti se je zahvalil tako vsem tistim, ki so pomagali pri organizaciji, kot kuharskim ekipam. Tudi letos so na prizorišče privabili veliko število ljubiteljev pečenk, ki so z velikim zanimanjem spremljali peko, nato pa pečenke tudi z veseljem preizkusili. In glede na to, da so bili ob zaključku prireditve vsi kotli prazni, so bile prav gotovo dobro pripravljene in odličnega okusa.
Športniki želijo večji pokriti prostor za druženje
Športno društvo namerava tudi v prihodnje organizirati razne športne dogodke. Eden izmed tradicionalnih je Aninski tek. Trenutno imajo okoli 100 članov, pod njihovim okriljem pa delujejo nogometna šola, članska in veteranska nogometna ekipa ter ribiška sekcija. Prav tako skozi vse leto skrbijo za športni stadion v Cirkulanah. Z infrastrukturo so zadovoljni, si pa v prihodnje želijo malo večji pokriti prostor za druženje. Njihov glavni namen je promocija športa in zdravega življenjskega sloga, nekoliko večji poudarek dajejo nogometu. Letos se lahko pohvalijo z novo člansko ekipo mladih nogometašev, starih med 20 in 25 let, ki so bili prav vsi vzgojeni v domačem klubu oz. prihajajo iz občine Cirkulane. Trenutno igrajo v 2. ligi Medobčinske nogometne zveze Ptuj, njihova želja pa je, da bi se uvrstili v super ligo.
Estera Korošec
Destrnik • Odlično obiskani tradicionalni vaški pikniki
Sovaščani še držijo skupaj
Bližajoči se konec poletja je na Destrniku čas, ko se prebivalci posameznih vasi ob dobri jedači in pijači srečajo, pogovorijo in nasmejijo.
Vaščani Gomilcev se lahko pohvalijo z najstarejšim stažem prirejanja vaških piknikov v občini Destrnik
Tako so se konec avgusta na pikniku pred gasilskim domom zbrali vaščani Vintarovcev in se zabavali do poznih večernih ur, minuli konec tedna pa so imeli srečanje vaščanov na dnevnem redu še v Gomilcih in Jiršovcih. V Gomilcih se lahko pohvalijo z najstarejšim stažem prirejanja vaških piknikov v občini Destrnik. Na posestvu Lunina dolina se je tudi letos družilo mlado in staro, organizatorji Vaški odbor Gomilci pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da se srečanja, na katerem se velikokrat rodijo tudi nove
ideje za še boljše bivanje v tej majhni, a »srčni« vasi, kot ji pravijo, iz leta v leto udeleži več vaščanov.
Kako pomembna so tovrstna druženja za vzpostavljanje medsosedskih vezi, se zavedajo tudi Jiršovča-ni, ki so se v velikem številu zbrali v Lovskem domu in dokazali, da znajo sovaščani tudi v tem vse bolj odtujenem svetu še vedno držati skupaj. Privoščili so si celo zabavo ob živi glasbi, zaradi katere so marsikoga zasrbele pete in se je zavrtel v plesnih korakih.
SD
Dravsko polje • Ob svetovnem dnevu turizma
Turistični ponudniki vabijo
Občine Dravskega polja so pred štirimi leti oblikovale destinacijo Ravno polje. Ponudniki, vključeni v destinacijo, ob letošnjem svetovnem dnevu turizma ponovno vabijo, da jih obiščete.
Doživetja na kmetiji na ravnici Dravskega polja so zanimiva tudi za najmlajše.
Foto: Aktivna družina
„Obiskovalcem bomo ponudili priložnost, da spoznajo številne še neodkrite turistične bisere štajerske ravnice, drugačna doživetja in lokalno kulinariko na Ravnem polju ter začutijo utrip življenja na podeželju. Letos destinacija ob svetovnem dnevu turizma že tretje leto odpira svoja vrata na turistična dvorišča, in sicer v soboto in nedeljo, 23. in 24. septembra, med 10. in 17. uro. Poleg številnih unikatnih doživetij in zanimivosti, ki jih ponuja destinacija sodobnemu turistu, je na Ravnem polju tudi bogata kulturna dediščina, preko katere bodo lahko obiskovalci spoznavali preteklost življenja na Ravnem polju, prisluhnili zanimivim zgodbam in se podali v svet Rimljanov, ki so na tem območju pustili močan pečat," je povedala vodja destinacije Ravno polje Sonja Breznik. Najbolj vedoželjni obiskovalci bodo imeli priložnost v Dravi iskati zlato, za ljubitelje zgodovine in kulturne dediščine bodo odprti grad
Rače in Rimske gomile, za vse, ki imajo radi podeželje, pa bodo vrata odprle turistične kmetije. Med drugim bodo organizirali še ogled oljarne Fram, gobarskega učnega parka, možna bo vožnja s starodobniki, vabila bosta muzej mineralov in fosilov Pangea ter Botanični vrt Tal 2000, obiskovalce pričakujejo tudi v ŠRC Green lake in na športnem letališču v Skokah.
"Veseli nas, da med turisti raste zanimanje za nova, drugačna doživetja in za manj znane turistične desti-nacije. Na pestro dogajanje vabimo vse, ki želijo doživeti nekaj novega, v manjših okoljih, vstran od množic turistov," je dodala Breznikova.
Destinacija Ravno polje je nastala pred štirimi leti, 2019, in združuje lokalne ponudnike petih občin: Kidričevo, Starše, Miklavž na Dravskem polju, Rače - Fram in Hajdina.
MZ
Promocijsko sporočilo
PittaRosso v Qcentru Ptuj prazni police
V prodajalni PittaRosso, v največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi ulici, je v teh dneh izjemno živahno. Pripravili so izjemno akcijo z neverjetno nizkimi in ugodnimi cenami.
PittaRosso se namreč seli na novo lokacijo, zato praznijo police, kar pomeni, da morajo vsi izdelki iz trgovine. Več kot
polovica artiklov, ki jih najdete v trgovini, je na voljo po skorajda smešno nizkih cenah, saj jih dobite že od 3 do 15 evrov.
PittaRosso
Več kot polovica artiklov
od 3 do15€
• • • • 1 • •
JTVTX |>.V>V • • • • • • •••
VSE MORA VEN!
V trgovini Pittarosso Qcenter Ptuj več kot polovica artiklov od 3€ do 15€.
Akcija velja do sobote 30.9.2023, ko zapiramo trgovino in se selimo na novo lokacijo! Ostajamo v istem centru - Qcenter Ptuj!
Seveda boste na svoj račun prišli vsi - tako moški, ženske kot tudi otroci. Prav za vsakega boste našli nekaj, a ne čakajte predolgo, saj velja rek - kdor prej pride, prej melje. Na voljo so artikli za različne sezone in vremenske razmere - zdaj je morda pravi čas, da kupite tople čevlje, ki bodo vse člane vaše družine greli v mrzlih zimskih dneh in ko bodo otroci uživali na snegu. Udobni in mehki športni copati, sobni copati, pa tudi poletna obutev, ki bo v vaši omari počakala do prihodnjega poletja - vse to ponujajo police prodajalne PittaRosso v Ocentru Ptuj, in to po neverjetno nizkih cenah. Pri njih dobite tudi jakne in softshell jakne, pa nogavice, nahrbtnike in še veliko drugih artiklov, tudi smučarske čelade za samo 10 evrov. Cene so res izjemno nizke, zato je zdaj pravi čas, da poskrbite za udobno in kakovostno obutev po neverjetno ugodnih cenah. Akcija velja do sobote, 30. septembra 2023, ko PittaRosso zapira svoja vrata in se seli na novo lokacijo. A brez skrbi, ostaja v istem centru - Ocentru Ptuj, kjer bodo še naprej skrbeli za vašo modno in udobno obutev.
Foto: FB
20 Štajerski
Na sceni
petek • 15. septembra 2023
v
Skrinja domačih viž - Smarnqgqrski kvintet
Novi kvintet na slovenski narodno-zabavni sceni
Šmarnogorski kvintet je ena najmlajših zasedb v slovenski narodno-zabav-ni glasbi. Prvi javni nastop so imeli aprila 2022. Kot gostje so nastopili na večernem koncertu Saša Avsenika v Begunjah. Ta nastop štejejo tudi kot uradni začetek delovanja ansambla.
„Ideja za nastanek ansambla se je porodila v januarju 2022. Takrat sta se Matic in Ana povezala z željo po ustanovitvi ansambla. Matic je iskal člane preko socialnih omrežij, Ana pa preko poznanstev s Konservatorija in Akademije za glasbo. Prve vaje smo imeli že dva meseca kasneje, v Tacnu pod Šmarno goro. Po prvem nastopu v Begunjah pa so se začeli nastopi na zasebnih dogodkih in tudi javni nastopi po drugih slovenskih krajih. Člani ansambla smo: Matic Toplak (harmonika) iz Tacna, pevec Žan Avbelj iz Mengša, pevka Ana Plahutnik iz Spodnjih Stranj, kitarist Jurij Bastarda z Vrzdenca, Nace Remih (bariton, kontrabas) iz Zaloga, Peter Grdadol-nik (trobenta) iz Šentjošta nad Horjulom in Jernej Korbar (klarinet) iz Trebnjega.
Zdi se nam pomembno, da to našo pristno slovensko glasbo ohranjamo in jo tudi izvajamo naprej, saj je ta nekaj, s čimer se Slovenci lahko tudi pohvalimo širnemu svetu," so se predstavili člani novega kvinteta na slovenski narodno-zabavni sceni.
V svet narodno-zabavne glasbe so s polno paro zakorakali z Avsenikovo glasbo, ki je bila njihov prvotni navdih. Svoj pečat na narodno-zabavni sceni pa so pustili prav vsi do sedaj uveljavljeni narodno-za-bavni ansambli, tako da lahko rečejo, da se navdihujejo tudi nad skladbami ostalih uveljavljenih kvintetov in trio zasedb. Trenutno se lahko pohvalijo s svojo prvo avtorsko skladbo Pogumno na ples, s katero so uspešno nastopili na letošnjem festivalu Steverjan in osvojili 3. nagrado, na kar so zelo ponosni, da so že na svojem prvem tekmovalnem festivalu tako opozorili nase. Avtor melodije je Tommy Budin (klarinetist Ans. Saša Avsenika), avtor besedila pa je Bernard Miklavc.
Za festivale narodno-zabavne glasbe Smarnogorski kvintet pravi, da jih je premalo. „Festivali so zmeraj dobra popot-
nica za vsak ansambel, ki šele začenja, da se predstavi širši publiki, tekmuje z ostalimi zasedbami ter tako pridobiva nova poznanstva, prijateljstva, predvsem pa izkušnje," poudarjajo mladi glasbeniki, ki so tudi prepričani, da vsaka glasba, če hoče preživeti naslednje generacije, da jo bodo še poslušali, se mora razvijati in nadgrajevati. Menijo, da smo v tem trenutku na neki prelomnici, ko se ta glasba razvija, saj opažajo vse večjo priljubljenost pri mladih.
Smarnogorski kvintet do konca leta čaka več igranj na zasebnih zabavah. Novembra bodo nastopili tudi v Cankarjevem domu, na dobrodelnem koncertu Radia Ognjišče. Do konca pa želijo izdati še nov valček. V letu 2024 jih čakata najmanj dva odmev-nejša nastopa, Alpski večer in Avsenikov festival. Morda pa jih bomo že v letu 2024 pozdravili tudi na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe Slovenije. Letos so si ga že ogledali, tako da prve vtise že imajo, morda pa snujejo tudi že valček ali polko za 55. ptujski festival.
MG
Foto: zasebni arhiv
Smarnogorski kvintet
Ptuj • 21. Ptujske grajske igre
T i «« * Igre z novim sijajem
Letošnje, 21. Ptujske grajske igre so prvič potekale na dvorišču ptujskega gradu, na zgornji ploščadi, spodnja pa je gostila tržničarje, srednjeveške obrtnike.
V tem okolju so na novo zasijale, je skupna ocena vseh, ki so jih obiskali. V lepem sobotnem popoldnevu jih je bilo veliko, ki so si jih ogledali, med njimi tudi obiskovalci grajskih zbirk od blizu in daleč. Svoja vrata pa je imela odprta tudi grajska vinska klet z vinogradniško zbirko. Srednjeveško obdobje je poustvarilo 18 skupin iz Slovenije,
Hrvaške in Avstrije, ki ohranjajo in oživljajo tradicijo življenja v srednjem veku. Veliko je bilo glasbe, plesa, tudi viteških dvobojev.
Z 21. Ptujskimi grajskimi igrami je društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj praznovalo tudi 20-Ietnic0 svojega delovanja.
MG
.-t-

Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci 21. ptujskih grajskih iger so se poklonili ptujski županji Nuški Gajšek, se predstavili mestu in občanom.
Foto: Črtomir Goznik
18 skupin iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije se je letos predstavilo na dvorišču ptujskega gradu. Na fotografiji plesna skupina Pellegrina društva Cesarsko-kraljevi Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Z viteškimi dvoboji se je predstavilo Društvo Vitezi najemniki grofov Celjskih. Z najem-niškim vojskovanjem so si celjski grofje ustvarili velik del prihodkov in svojega vzpona.
Foto: Črtomir Goznik
Živahno pa je bilo tudi na tržnem delu iger, kjer so obiskovalci lahko spoznali tudi lončarja pri delu.
petek • 15. septembra 2023
Za kratek čas
Štajerski	21
vlv
ena najvplivnejših plemiških rodbin
na Štajerskem
v času baroka
ivah
TAVČAR: VISOSKA !
francoska igralka (martine)
ivan
Cargo

curd jilRGEHS
oriental. enorezeh bojni h02
E3
pravljično
bitje nenarav-hega videza
pridelovalec olja
lump, ki krade bivši hrv. rokome-tas (igor)

sobo-slikar
rutica
osje gnezdo
MLADA DAMA
rastlina, ki jo je treba okopavati
HAS strojnik (zoran)
prebitje do cilja
glavho mesto zambije
prvotna,	ïïssâef'
osnovna	spiska?
oblika*	snemalna oblika knjiga
NAVJE (KRAJŠE)
nasa igralka glasbeni
slog zjamajke
flavtistka grafenauer
delo brez vrednosti popoldanski počivalnik
svinjski hrbet s kostmi
znak za kalcij
egonkunej ida lupino
pripadnik organizacije
otroška priprava za igranje pritr-dilnica
prašičji podočnik
italijanski re2iser (pupi) kijih model
ognitev
guy laroche
ameriški igralec nicholsoh
kruti hunski kralj
pevka rupel
POSLOVNEŽ SlMONKA
Meri 36.197 km2 in ima 23,5 milijona prebivalcev. Glavno mesto je Tajpej. Je otoška država, ki leži jugozahodno od Okinave in severno od Filipinov. Država je nastala leta 1949, ko so se po zmagi revolucije na Kitajskem privrženci generala Čankajška umaknili pred komunisti na otok. Država ni splošno mednarodno priznana. Mednarodno priznanje ovira predvsem nerazrešen politični status ozemlja. Država trenutno nadzoruje istoimenski otok, otoke Penghu, Kinmen in Matsu. Do leta 1991 je razglašala tudi suverenost nad celinsko Kitajsko, ki pa je od leta 1949 ni več nadzorovala. Danes je država ena izmed azijskih tigrov (države v Aziji, ki so po 20. stoletju doživele velik gospodarski razcvet). Državna denarna enota je dolar, spletna domena pa .tw.
Tedenski horoskop

3 OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Jesenska jutra bodo nekoliko bolj naporna, kajti radi bi ostali še v postelji. Čas je, da se povežete z notranjo modrostjo in da naredite obračun, kaj si želite in česa ne. Zavedajte se, da morate v ljubezni pobudo vzeti v svoje roke. Zaznamovala vas bo močna erotična energija.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Postali boste zelo priljubljeni in oddajali pozitivno energijo. Tako se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili in vas imeli radi. Listi bodo šelesteli in popolnoma od vas je odvisno, kaj se boste odločili. Službeno obveznosti vas bodo klicale, ne pozabite na svojo dušo.
¡Ma
Čeprav si boste zelo želeli spremembe, bo čas namenjen temu, da stvari premislite. Vračali se boste v obdobje po že prehojeni poti, slabe stvari je treba pozabiti in dobre vzeti kot večne modrosti. V veliki meri vas bo zaznamovalo delo. Odpravite se k frizerju ali h kozmetičarki.
TEHTNICA
J^ (23. 9. - 23. 10.)
Naredili boste določene zaključke in kar ne boste mogli verjeti, da je tu že jesen. Sedaj je čas, da se lotite zadev z drugega zornega kota. Pomembno opravilo vas čaka v službi, počasi se vendarle daleč pride. V ljubezni si morate vzeti čas za pogovor, koristna bo večerja v dvoje.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Intuitivni signali se bodo ojačali in našli boste odgovore v sebi. Znali boste ločevati zrno od plev. Raziskovalne naloge in čiščenje preteklosti vam bodo šli dobro od rok. Na delovnem mestu bo nekaj več miru, kar pa ne pomeni, da morate počivati. Sonce sreče ne bo zašlo!
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Čeprav naj bi vas v osnovi zaznamovala delavnost, resnost in zanesljivost -ne bo popolnoma tako. Počasi boste upali živeti svoje sanje in se soočiti z vsem tistim, kar vam predstavlja izziv. V ljubezni bodo zvezde na vaši strani. V službi pa ne bo vse po vaše.
AVATI, Pupi - italijanski filmski režiser in scenarist, ETIMON - prvotni, izvirni pomen besede, RANT, Zoran - naš strokovnjak za strojeslovje in procesno tehniko
Videm, Repišče • Kjer teče življenje kot nekoč
Ob 200 let stari hiši postavili klopotec
V vinorodnem naselju Repišče, kjer se zdi, da čas teče počasneje, stoji stara cimprana hiša, ki pripoveduje zgodbo preteklih generacij. Hiša, kije danes v lasti zakoncev Bezjak, je stara že več kot 200 let in je postala pravi simbol ohranjanja dediščine in tradicije v tej skupnosti. Stanko in Anica Bezjak se namreč vseskozi trudita, da ohranjata hišo v prvotni obliki.
Hišo so zgradili pred več kot dvema stoletjema, o tem priča letnica, ki se je ohranila na enem izmed vhodnih tramov. Zgrajena je iz lesa in blata. Pred desetletjem so na njej obnovili streho in naredili fasado. Že od nekdaj je bila namenjena zgolj občasnemu bivanju, npr. v njej se je zgolj prespalo, ko so opravljali košnjo, trgatev ali kakšna druga večja dela. Vsak kotiček ima svojo zgodbo in ta dom je preživel mnoge vzpone in padce skozi zgodovino. V hiši je ohranjena stara preša, katere kletka je zgrajena samo iz lesa in je štirikotne oblike, ne tako kot smo navajeni okrogle. V tej kletki ni kovinskih delov, tudi tla preše so bila lesena. Zaradi večnega sušenja lesa je bilo za trgatev preveč dela z zamakanjem, zato so pod prenovili.
Poleg ohranjanja hiše pa se Bezjakova trudita tudi za medso-sedske odnose. Zato so skupaj z domačini iz Repišč postavili klo-potec velikan s premerom peres kar šest metrov, a so ga zaradi močnega vetra že morali zmanj-
šati. Postavili pa so še tudi enega manjšega, da opravlja svoje delo. Klopotci niso le dekoracija, temveč tudi simbol povezanosti
z naravo in spoštovanja tradicije. Vsi zbrani pa so mnenja, da so takšna druženja zelo dobrodošla in so zagotovo nekaj, kar nas vse
navdihuje k razmišljanju o pomembnosti ohranjanja svojih korenin in dediščine.
PM
H
% RAK
(21. 6. - 22. 7.)
Pesem o sreči bo v vašem primeru močno odmevala. Naredili boste prerez in se ločili od tistega, kar vas bremeni. Navidezno si boste še vedno ustvarjali določene strahove in omejitve. Toda pravilno je, da pogledate na življenje z drugega zornega kota.
m
\j
LEV
(23. 7. - 22. B.)
Ugodnosti vas čakajo doma in počutili se boste ljubljeni. Projekte vzemite v svoje roke in prišli bodo svetlejši časi. Pri tem ne pozabite nase in na tisto, kar vas veseli. Vonj domačega ognjišča bo kot prgišče sanj in čas je, da jih začnete živeti. Ljubezen daje, oživlja in obuja.
DEVICA
^¿gj (23.8.-22.9.)
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Aktivno se boste lotili dela na sebi in pokukali v skrivnosti svet ezoterike. Skozi to boste pravzaprav spoznali, da niste sami, ampak obdani z nevidnimi silami v ljubezni. Občutke, ki jih boste ob tem začutili, zapišite.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Izkazali se boste na delovnem mestu. Istočasno pa se bodo stvari uredile tako, da najdete dovolj časa za tisto, kar vas veseli. Nakazano je, da je ob vas nekdo, ki vas ljubi srčno. Tako bodo dnevi prijetni. Privoščite si tudi branje kakšne knjige in se odpravite na sprehod v naravo.

O / v>
VODNAR
(21. 1. - 1B. 2.)
Pred vami je čas radosti, harmonije in ugodnih trenutkov. Našli boste svojo srečo in imeli veliko prijetnih trenutkov. Tako se boste v osnovi lahko upravičeno veselili. Odpravite se lahko na neko pot v tujino ali pa greste po nakupih. Če še študirate, se vam obetajo ugodnosti.
' RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Odprle se vam bodo nove poti in odlične priložnosti. Končno boste tudi vi znali reči bobu bob. Aktivno se soočite s tistim, kar vas veseli in kar vam podarja notranji mir. Kreativne in umetniške dejavnosti vam lahko vnesejo sanje. V ljubezni boste tkali nevidno nit sreče.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 12. septembra 2023
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
DRVA, suha, bukova, cepljena polena, 1 m3 drv po 120 €, dostava po dogovoru. Informacije na telefon 041 620 853. Tomaž Ostervuh, s. p., Florjan 168, Šoštanj.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
n
ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
www.roletarstvo-arnus.si
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM bukovo hlodovino. Tel. 069 657 824.
PRODAM trgatev rdečega grozdja (kvinton). Pobrežje 120. Tel. 02 764 38 01 ali tel. 051 230 821.
PODARIM trgatev na brajdah, mešano. Tel. 040 699 895.
PRODAM odojke. Tel. 041 986 390.
KUPIM traktor z nekaj priključki ali samo traktor. Tel. 041 680 684.
PRODAM grozdje (kvinton) na braj-dah. Tel. 041 394 392.
PRODAM obiralnik koruze Tornado
40	in tračni obračalnik Sip 200. Tel.
041	261 676.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01
NEPREMIČNINE
MATI s sinom nujno išče hišo za najem - Gorišnica, Markovci, Dornava ali Ormož. Telefon: 031 326 682.
PRODAMO - starejša pritlična vzdrževana
hiša na Ptuju, 136,70 m2,1.1930,438 m2
zemljišča. Cena: 95.000 EUR.
Kontakt:	q p * y
041 933151 ^^ rcr/i IMA
Lrf 7JJ	^ POETOVIO
02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
ŽIVALI
NEMŠKI ovčarki, čistokrvni, brez rodovnika, stari 4 mesece, cepljeni, či-pirani. Izjemno lepi, vredni ogleda. Prodamo. 031 287 382. Robi Serdin-šek, Zakl 12a.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
DELO DOBI TERENSKI PRODAJNI ZASTOPNIK NA PODROČJU ŠTAJERSKE IN PREKMURJA
Podjetje Sinkopa, d. o. o., Žirovnica že 30 let deluje na področju proizvodnje in direktne predstavitve izdelkov končnim potrošnikom. Glede na povečan obseg dela, raznovrstnost artiklov in rast podjetja iščemo nove ambiciozne, komunikativne in delovne osebe za prodajo na področju Štajerske in Prekmurja.
Vaše delovno področje:
-	absolutno in odlično poznavanje prodajnega programa,
-	odlična sposobnost predstaviti lastnosti izdelka na terenu,
-	prepričljiva in maksimalna sposobnost uspešno zaključiti naročniško-pogodbeni postopek s stranko,
-	maksimalna natančnost pri izpolnjevanju listin. Ponujamo vam:
-	stimulativen, nadpovprečen in variabilen osebni dohodek (plačilo izključno po učinku oz. po provizijah),
-	izobraževanje oziroma uvajanje v delo,
-	proste vikende,
-	delo predvsem v dopoldanskem času,
-	prodajno blago, proizvedeno v našem podjetju ali ekskluzivno blago pod zaščiteno blagovno znamko Sinkopa,
-	odlične pogoje za kupce, kar pomeni: slovenski izdelki, odličen poprodajni servis, takojšnjo dobavljivost potrošnega materiala in servisnih delov, odlične plačilne pogoje za kupce, certificirane in testirane izdelke, dobavljivost izdelkov takoj po sklenitvi pogodbe, tehnično pomoč za kupce na brezplačni številki 080 81 33.
Način prijave:
-	kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti: loncka@sinkopa.si;
-	pogoj: status zunanjega sodelavca (s. p.). Kontakt za kandidata:
kontaktna oseba: Tončka Tičar, telefon: 04 / 537 85 10, naslov: Sinkopa, d. o. o., PE Radovljica, Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica.
ODLOČITE SE ZA NAKUP SONČNE ELEKTRARNE ŠE LETOS
Izberite Sončni plus
in prejmite bonus!
080 21 15
samooskrba@energijaplus.si Več na energijaplus.si

BONUS
Brezplačno čiščenje sončne elektrarne
Skupina Ohse
To je tržno sporočilo podjetja Energja
V
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
PVC okna, vrata, senčila

ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, I VRATA
PTUJ
GSM: 041 716251
www.oknavrata.com
Rova Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
2 GLASBO DO SRCA
Bodite v Marjano«'! družbi i/tako srede med 20. in 2l>. ure m redi» Ptuj.
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
PETEK. 15. september
00:00 Vldeo strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Kronika iz občine Gorišnica
10:15 Koncert skupine Trta v Zavrču, 1. del
12:50 Starpoint prodajno okno
14:00 Vldeo strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Koncert skupine Trta v Zavrču, 2. del
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Seja Sveta Občine Gorišnica
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani
SOBOTA, 16. september
00:00 Vldeo strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 60 let Radia Ptuj, 75 let Štajerskega
11:00 Utrip Ormoža
11:50 Ptujska kronika
12:20 Starpoint prodajno okno
13:30 Video strani
17:00 Starpoint prodajno okno
18:00 Koncert skupine Trta v Zavrču, 2. del
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Kronika iz občine Markovci
21:00 Moč glasbe nas združuje, 2015-5
22:20 Starpoint prodajno okno
23:20 Video strani
NEDELJA, 17. september
>:00 Vldeo strani 1:00 Jutranja telovadba !:30 Šport in špas
»:00 60 let Radia Ptuj, 75 let Štajerskega :10 20 let društva za ohranjanje dediščine 1:00 28. Lukarskl praznik v Dornavi kOO Kronika iz občine Dornava 1:00 Seja Sveta Občine Gorišnica i: 10 Koncert skupine Trta v Zavrču, 5. del ':40 Moč glasbe nas združuje, 2015 - 5 >:00 APS 19 - Alfi po Sloveniji - Florida 1:00 20 let TD Starše :00 Video strani
PONEDELJEK. 18. september
1:00 Video strani 1:00 Jutranja telovadba 1:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 1:00 40. let Folklornega društva Lancova vas 1:30 Ptujska kronika ,:00 Moč glasbe nas združuje, 2015 - 5 [:00 Koncert skupine Trta v Zavrču, 2. del 1:10 Starpoint prodajno okno k30 Italijanska trgovina - v živo 1:00 20 let društva za ohranjanje dediščine 1:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 1:00 Kronika iz občine Markovci :00 60 let Radia Ptuj, 75 let Štajerskega ::00 Starpoint prodajno okno 1:10 Video strani
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
81	r /RadioPtuj J
	
fu	J' /RadioPtuj ^J
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
petek • 15. septembra 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
PETEK 15. september 7:30 Glasbena osmica (tuja) 7:55 Utrip Ormoža 8:40 Obzornik 7V Dravograd 9:45 ArtStavs 2023 10:00 Tele M 10:15 Dober večer 11:10 Pogled nazaj :40 Tadej Toš in c
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
NEDELJA 17. september 7:30 Glasbena osmica (tuja) 7:55 MAMBO-Plesna zgodba 8:55 Zmaievska sulica 10:40 Utrip Ormoža 11:25 Glasba za vse 12:00 Pregled tedna
11
ogrevanje
>t
12:00 Ptujska kronika 12:20 Portal 12:30 Cista umetnost - september 13:05 Glasba za vse
'3:35 Ženski nogometni magazin S01E05 4:00 Tempo, 3. oddaja 4:25 Tele M	'
4:45 Videostrani 00 Ptuiska kronika
3:20 Glasbena osmica (slo.) 18:50 Pomurski tednik 19:25 Ženski noqometni maqazin S01E05 19:50 Kdo? y	a
20:00 Ptujska kronika 20:20 Portal
20:30 Obzornik TV Dravograd 21:40 Tadej Toš in ogrevanje 22:00 Ptuiska kronika 22:20 Iz dežele ob Muri 70. oddaja 23:00 34. medn. rally starodobnin vozil 23:25 Cista umetnost-september 00:00 Pogled nazaj 00:50 Videostrani SOBOTA 16. september 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Utrip Ormoža
8:45 Ženski noqometni maqazin S01E05 9:10 MAMBO - Plesna produkcija 2023
0:15 Življenje pohorske Planje 0:55 Vol, podjarmhena moč 1:35 Tempo, 3. oddaja 2:00 Pregled tedna 2:30 Porfal ~:40 Boqle
2:40 Boqled nazaj 3:10 Cista umetnost - september 3:45 Glasba za vse 4:15 Iz dežele ob Muri 70. oddaja 5:00 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 8:20 Glasbena osmica (tuia) 18:45 ObzornikTV Dravograd 20:00 Pregled tedna 20:30 Porfal ,. 20:40 Pomurski tednik 21:15 Cista umetnost - september 21:50 Arbitrium 22:00 Ptuiska kronika
22:20 Pogled nazaj.....
22:50 34 medn. rally starodobnih vozil 23:15 Dober večer 00:30 Videostrani
______ :eqk
12:30 Porfal 12:40 Pogled nazaj 13:10 Iz dežele ob Muri 70. oddaja 13:50 Cista umetnost - september 14:25 Tempo, 3. oddaja 14:55 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (slo.) 19:20 Pomurski tednik 20:00 Pregled tedna 20:30 Porfal
20:40 Obzornik IV Dravograd
21:50 Kdo?
22:00 Ptujska kronika
22:20 Cista umetnost - september
22:55 34. medn. rally starodobnih vozil
23:20 Dober večer
00:35 Videostrani
PONEDELJEK 18. september
septe
7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Iz dežele ob Muri 70. ( 8:40 Utrip Ormoža
8:00 Iz dežele ob Muri 70. oddaja -september
9:25 Cista umetnost -10:00 Tele M 10:25 PreqlednikTV Maribor 10:50 Dober večer 11:45 Poetovi Cup 2023 12:00 Pregled tedna 12:30 Porfal 12:40 Pogled nazaj 13:10 Glasba za vse 13:40 Tele M
14:05 Preglednik TV Maribor 14:35 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (tuja) 18:45 Pomurski tednik 20:00 Pregled tedna 20:30 Portal
20:40 Obzornik TV Dravograd 21:50 Film od blizu 22:00 Ptujska kronika 22:20 Cista umetnost - september 22:55 Pogled nazaj
23:25 34. medn. rally starodobnih vozil 23:50 Tempo, 3. oddaja 00:35 Videostrani
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Terezije Šmigoc
21.9.1926-3. 9. 2023 IZ SPODNJEGA LESKOVCA 21
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno sožalje.
Najlepša hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem in godbeniku ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: njeni najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, liifo®petv.tv, www.petv.tv
H:».1, l il
majda.segula@radio-tedmk.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiodtednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Celo življenje si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
Danes, 15. septembra, mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast, dedek, pradedek
Peter Kukovec
Z VIČAVE 87
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Pogrešamo te ...
Tvoji najdražji
Čas hitro beži, a v naših srcih boš vedno z nami ti.
V SPOMIN
13. septembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica
Marija Emersic
IZ GOLOBOVE ULICE 5, PTUJ
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče ob njenem preranem grobu.
Vsi njeni
Naročite
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:___
Pošta:
Štajerski
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d,,. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Lepi spomini
ne
bledijo!
PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PlltJ
Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah
Milan Kneževič kandidat aŠsMM?, za sekretarja medobčinskega j—iilg sveta ZKS Maribor s^Ü
S SEJE KOMITEJA OK ZKS PT0J
Premalo dogovarjanja
sistema!
NÄÄssöttMBSsfc s s¡ •
ÄÄrSaSr?" yS.SSSÍTR'?8
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker teme [j i prikodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 15. septembra 2023
Dornava • Zlatoporočenca Marija in Milan Belšak
Nikoli jima ni dolgčas
Po 50 letih zakona sta si zlati da pred matičarjem in pričami zaobljubila zakonca Marija in Milan Beišak iz Mezgovcev. Svečani dogodek zlate poroke sta proslavila s svojimi najbližjimi. Dan je bil lep in čustven, poln obujanja spominov in radostnih trenutkov.
Markovci • Slikarska razstava Franca Simoniča
Šolska avla kot galerija
Šestega septembra je v avli OŠ Markovci potekalo odprtje samostojne likovne razstave profesorja likovne umetnosti Franca Simoniča iz Ptuja.
Razstava likovnih del Franca Simoniča obsega 26 slogovno raznolikih slik in risb. Popelje nas med realistične mestne vedute, tihožitja, človeške figure, portrete, krajine in abstraktne motive. Kljub umetnikovemu poudarjanju pomena likovnega raziskovanja in slogovnih sprememb ter njegovemu poigravanju z izraznimi sredstvi in likovnimi tehnikami ostaja njegov osebni slog nezgrešljiv. Slikar Simonič se je odločil, da eno izmed razstavljenih slik podari šoli, izbiro pa je prepustil ravnatelju.
Razstavo je odprla učenka 8. razreda Karmen Jug, ki je obiskovalce, učence, učitelje in druge goste v svet umetnosti popeljala z nežnimi zvoki violine. Ob odprtju je občinstvo najprej nagovoril ravnatelj šole Ivan Štrafela, nato pa je nekaj besed o avtorju ter njegovem delu navzočim namenila prof. likovne umetnosti Olga Zorko. Z lepimi
mislimi o umetnosti nasploh se ji je pridružila še gospa Cecilija Bernjak, članica Likovne sekcije dr. Štefte
Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Razstava je na ogled za vse ljubitelje slikarske umetnosti.	Olga Zorko
Foto: arhiv šole
V avli OŠ Markovci razstavlja likovni umetnik Franc Simonič. Na fotografiji z ravnateljem OŠ Markovci Ivanom Štrafelo.
Foto: Stanko Kozel
Marija in Milan Beišak sta po 50 letih zakona obnovila poročno zaobljubo.
Zlata nevesta Marija je rojena 8. decembra 1950, zlati ženin Milan 7. maja 1951. V zakon sta stopila 1. septembra 1973, dom in družino sta si ustvarila na Milanovi domačiji v Mezgovcih. V zakonu sta se jima rodila sin Sandi in hčerka Maja, danes sta več kot ponosna stara starša petim vnukom, ki jih naravnost obožujeta, enako tudi vnuki njiju. To so Nika, Leo, Nuša, Jan in Žana. Kruh za družino sta Belšakova služila vsak s svojim poklicem. Marija je bila učiteljica, najprej v Miklavžu pri Ormožu, nato v dijaškem domu na Ptuju, od ustanovitve šole naprej pa v ptujski OŠ Olge Meglič. Delu in poklicu je bila zelo predana, enako tudi mož Milan, ki je bil prevoznik in je
prekrižal Evropo ter del bližnje Azije po dolgem in počez. Dolga leta je bil tudi samostojni podjetnik, opravljal je avtobusne prevoze.
Belšakova sta že nekaj let upokojena, a jima dolgčas ni nikoli. Milan se odzove, če je treba opraviti kakšno vožnjo, Marija pa ima veliko dela v lukarskem društvu, kjer je aktivna že dve desetletji. Dela v vinogradu, skupaj s člani TED Lukarji skrbi za Čušekovo domačijo, zelo rada bere knjige, vsak teden se z nekdanjimi sodelavkami srečuje na kavici in klepetu. Tudi Milan se rad podruži s prijatelji. Z velikim veseljem si oba vzameta čas za družino, otroke in vnuke, zelo rada se odpravita na izlete in dopuste. Aktivnosti jima v
glavnem ne zmanjka. Civilni obred zlate poroke zakoncev Belšak je v soboto, 2. septembra, opravil dor-navski župan Matej Zorko. V slavnostnem nagovoru je med drugim poudaril, da je zlata poroka edinstven in neponovljiv dogodek. „Zagotovo vajina življenjska pot ni bila vedno lahka, bila so tudi nemirna obdobja, ki pa sta jih s trdno voljo in povezanostjo uspešno prestala in to življenjsko moč ter trdnost v 50 letih skupnega življenja nadgrajevala vse do danes," je dejal župan in ob potrditvi zlate poroke izrekel čestitke. Cerkveni obred zlate poroke je bil v farni cerkvi sv. Doroteje, opravil ga je pater Slavko Strmšek.
MZ
umre9onÜnasúa,so^n<
.ezodowoljeni.
* * *
femmisto nobena ne mara.
žepu	samo	e	od	erf?
O
Prijatelj }e tako poženščen,
7emlio samo da]e paiw
VdMdrWik'»03" '
v m™ovepo«l»Mlešp"Ca"|C'

<XX><XXXXXXXXXXXXXX>0<>0<>0<>0<^^
Nagradno turistično vprašanje
o
vi v SP
vaniu m
cy	cy
Bliža se 27. september - svetovni dan turizma. Na Ptuju ga bomo tudi letos obeležili s podelitvijo priznanj TD Ptuj za urejeno okolje, za vsa prizadevanja narediti naše okolje čim bolj privlačno za prebivalce in obiskovalce, hkrati z najboljšim, kar ponuja lokalno okolje. Najboljši na področju urejanja okolja in gostoljubnosti na državni ravni pa bodo prejeli priznanja na tradicionalnih dnevih slovenskega turizma v novembru.
Še pred tem pa je Turistična zveza Slovenije izvedla spletno glasovanje v okviru natečaja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Zmagovalne desti-nacije so tako dobile dokaz, da se ljudje v svojem kraju dobro počutijo, radi pa jih imajo tudi obiskovalci. Ptuja ni med ljubljenci ljudskih src. V svoji kategoriji je prejel le 370 glasov, sicer pa je v kategoriji srednjih mest zmagalo Zagorje z 2.583 glasovi. Med večjimi mesti je slavilo Velenje, med manjšimi mesti Radlje ob Dravi, ki je prejelo kar 3.220 glasov. Med izletniškimi kraji je bila Ptujska Gora 17., prejela je 62 glasov, Grad Vurberk je med izletniškimi točkami prejel 290 glasov, Videm pri Ptuju, ki so ga uvrstili kar med manjša mesta, pa je prejel 101 glas in zasedel 6. mesto.
V sredo so v Celju odprli že 55. Mednarodni obrtni sejem, ki k obisku vabi do nedelje, 17. septembra. Na njem bodo pozornost namenili tudi turizmu, posebno pozornost tudi kadrom v turizmu. Na današnjem posvetu pa bodo govorili o športnih prireditvah, ki so priložnost za gospodarstvo in turistične destinacije, lokalne skupnosti, sponzorje. Predstavila se bo tudi destinacija pod blagovno znamko Štajerska - urbanaravni užitek. Le--ta zajema Maribor, Ptuj, Pohorje, Jeruzalem, Slovenske gorice, Haloze in Ravno polje. Sobota na Ptujskem in v okolici prinaša več zanimivih dogod-
kov, ki jih je vredno obiskati. Dopoldne bo v vzhodnem stolpu ptujskega gradu potekala delavnica za družine z naslovom Zapestnica prijateljstva. Njeni udeleženci si bodo ogledali razstavo Veščine in skrivnosti mojstrov
in mojstric tkanja, spoznali (otipali) bodo fino svilo, mehko volno, bombaž in lan, spoznali, kako so nekoč iz vlakna spredli niti, jih obarvali z naravnimi barvili ter stkali tapiserije, čudovite umetnine, ki še danes krasijo stene grajskih soban. Iz pisanih niti pa bodo stkali zapestnico. V PMPO vabijo tudi k ogledu spletne razstave Tapiserije, dragocene tkane slike.
V Galeriji Luna pa se bo ob 11. uri začel voden ogled po razstavi mednarodno uveljavljenega mariborskega umetnika Gregorja Pratnekerja. Po njej bo vodila umetnostna zgodovinarka v dialogu z umetnikom. Zvečer pa KD Cirkulane vabi v kulturno dvorano v Cirkulanah, kjer se bo ob 19. uri začelo Tamburanje s tamburaši iz Cirkulan in Rogatca z degustacijo halo-ških vin v sodelovanju s Turizmom Pungračič. Danes bo nadvse zanimivo tudi v Središču ob Dravi, kjer bo potekal že 20. tradicionalni praznik buč, na katerem pa se bodo letos obiskovalci lahko prvič posladkali z 20-metr-sko bučno rulado velikanko.
Letos mineva 110 let od odkritja III. mitreja na Zgornjem Bregu. O tem smo spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Dejan Unuk s Ptuja. Danes sprašujemo o tem, kdaj so v okviru Grajskega vinskega praznika na Ptuju prvič izbrali knežje vino in katero vino je to bilo. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 22. septembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj so v okviru Grajskega vinskega praznika na Ptuju prvič izbrali knežje vino in katero vino je to bilo?
fj
Ime in priimek:
_"t ___ _.._ .	1
Naslov:.
Foto: Črtomir Goznik
Knez Bojan Miško in kneginja Brigita z letošnjima prvakoma grajskega 1 Davčna številka: .
ocmjeraj vin (Vinogradništvo Breznik in Viljem Žt>egler), katerih vino ^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
(šardone letnik 2021 in sivi pinot letnik 2022) je postalo knežje vino 2023.