http./Mvvv.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK.19.avgust 2021/ ŠTEVILKA 1411. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - Isola / cena: 1,50 EUR
1411
|lll!llllllll||illlllllllll||
I789f> l 2"4406 7 111
DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM
S^JEE-1 Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
STISKQRNQ MP)NPRQČ
w

040/432-9^13
Avgust bi bilo treba zakonsko podaljšati
Vladavina rimskega cesarja Avgustusa predstavlja dobo kulturnega ter umetniškega razcveta in več kot stoletnega obdobja blagostanja v rimski državi, Avgust v slovenski državi predstavlja obdobje zmedenosti in nesposobnosti.
(Aljoša) Avgust je zoprn mesec. Morda se nam to vleče še od otroštva, od časa osnovne, pa tudi srednje šole, ampak avgust je čuden. Nenavaden. Dolg je 31 dni, pa vendar v vsem letu najhitreje mine. September se vleče. November prav tako, celo februar, ampak avgust ne. Morda je tudi to krivo, da je strokovnjakom na Ministrstvu za šolstvo in NUZ-ju, očitno zmanjkalo časa, da bi se dostojno pripravili na novo šolsko leto. To se jim je zgodilo že lani, ko se je postavljanje enotnega računalniškega sistema za šolo na domu zavleklo globoko v september.
Jasno, avgust jih je prehitel, september, ki se tradicionalno po polžje počasi kotali naprej, pa jim je dal dovolj časa, da vsaj na silo rešijo težave šolarjev in njihovih staršev.
In zakaj bi bil letošnji avgust drugačen? Še ribiškega praznika ni, da bi naznanil tisto znamenito „zadnjo rundo" pred jesenjo. Dvakrat se obrnemo in šola bo začela. Število okužb pa medtem, tako kot lani, skokovito narašča, strokovne covi-dne skupine, tako kot lani, grozijo z zaprtjem države, ministrstvo pa za vsak slučaj za razliko od lanskega leta, se tokrat ni lotilo reševanja problema, ki bi se ponovno potegnil globoko v september. Bravo!
O prezračevalnih sistemih smo sicer poslušali vse leto, ampak ta avgust, ta prekratek avgust... stroka je tako vseeno prišla do genialne zamisli: pa saj imamo okna! Okna!
Ko bi le to vedeli gostinci, ki so za zaprtimi vrati (in okni. Okni!) čakali večino lanskega leta.
Torej, smernice NUZ-ja glede prezračevanja so jasne. V poletnem času se prezračuje večino dneva. To ne bo problem. Se pa bojim, da bo težava nastala v zimskem, hladnejšem času. NIJZ namreč predlaga, da se učilnico prezračuje enkrat vsakih dvajset minut za 3 do 5 minut ter med odmori. Ker šolska ura traja 45 minut, odmor pa 5 in predpostavimo, da bo čas
prezračevanja, zaradi varnosti, vedno 5 minut, pomeni, da bodo okna odprta za toliko časa vsakih dvajset minut. Če predpostavimo, da je v učilnici dvajset do dvaindvajset stopinj celzije, januarski zrak, ob občasni burji, pa lahko zagrozi s petimi stopnjami nad ničlo. Če poznamo prostornino učilnice, vemo, da je navaden zračni tlak 1 bar, poznamo temperaturno razliko in imamo tudi čas, koliko in kako moramo torej starši obleči svoje otroke, da se ne bodo zaradi stalnega potenja in hlajenja prehladili? To je istočasno življenjski problem in priprava na naslednjo sezono šole na domu. Iz izkušenj vem, da traja več kot avgust.
nnn
INTES4 SNNB40LO BANK
\r
NAROČNINA - SPOROČILA ■ MALI OGLASI
tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si J
Ruska klima rešuje živjenja
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi, Že res, da je vsak vikend "doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico, listi, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja,
Vrtiljak nadaljuje svoj krog, prilagaja le svojo hitrost. Odpiramo se, zapiramo se, čeprav ne prostovoljno, ker smo zapirani in nas zapirajo. Ker drugega ne znajo, ali pa jih ne zanima. Ker če bi znali, ne bi včeraj na ministrstvu za šolstvo napisali, da priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje pred začetkom novega šolskega leta (ki se je končalo junija meseca, začenja pa septembra, vmes pa skoraj celo leto ni bilo normalnega šolanja v šolskih učilnicah) priporoča, če bo vse normalno, a že zdaj ni nič normalno, vsaj kar se ministrstev in vlade tiče, da vsaka šola, v skladu z svojimi možnosti, »pripravi načrt prezračevanja učilnic, ki temelji na obstoječem sistemu prezračevanja, to je naravnem, mehanskem.« Navodila so jasna -pred začetkom pouka bo treba preveriti ali se vsa okna varno odpirajo, ali gretje deluje, jebiga, ministrstvo in NIJZ skrbita, da se otroci ne prehladijo in ne zamrznejo, ko novembrske, decembrske in ostale zimske mesece temperature padejo pod ničlo, učilnice pa je treba prezračevati vsakih dvajset minut. Ruska klima - odpri okna in vrata in naredi prepih. Otroci so vmes. Naslednja priporočila so: »Dijaki, študenti in zaposleni pa naj imajo s seboj dodatna oblačila in primerno obutev. Zračilo bi se na vsakih dvajset minut: pozimi od tri do pet minut, poleti od 10 do 20 minut, prav tako, naj bodo okna odprta med odmori. Če prostorov ni mogoče učinkovito zračiti, niso primerni za izvajanje vzgojno-izobraževal-nega procesa,« še navaja NIJZ.
Mraz nas krepi
Ta seznam bebavosti, neznanja, nekompetentnosti, ni mogoče pametno komentirati, je sam po sebi dovolj in sam sebe in svoje avtorje, ki so država in govorijo v imenu države v kateri živimo in katera živi od nas, pa bi morala živeti za nas, ker jo zato imamo, prikaže v pravi luči: prav nič je ne briga za nas in naše otroke.
Nikjer nobene besede o tem, da
bi šole in vrtci morali imeti (kar je obveza države, da nabavi in vgradi) dodatne prezračevalne naprave in ultravijolične čistilce zraka, ki uničujejo viruse. Nikjer ni napisano, da je Nemčija od spomladi do danes na svoje šole in za svoje otroke porabila 200 milijonov evrov za te aparate. Zapisano pa je, da nas je nastanitev tujih policistov, ki nas ščitijo pred isla-misti, ki uničujejo naš evropski način življenja, našo krščansko tradicijo, stala, ker to je naš denar, ni državi poslan s neba, 571.226,30 evrov. Samo za ta denar bi lahko kupili kakšnih 600 ultravijoličnih čistilcev zraka.
Koliko opreme bi potrebovali?
V Sloveniji imamo 448 osnovnih in 319 podružničnih šol, 334 javnih otroških vrtcev in 88 zasebnih vrtcev, 574 srednjih šole. Zanje država nima denarja, da bi jih opremila z opremo, ki ščiti zdravje in življenja otrok. Ni državne inštitucije, ki ne bi bila opremljena s to opremo. Ni pa nobene šole ali otroškega vrtca, ki je zaščiten s to opremo. V tako ignorantski državi živimo. In vsi so tiho, razen, ko gre za oblast. Meni in vsem okoli mene je vseeno ali bo ministrica za šolstvo zamenjana ali ne. Meni in vsem okoli mene ni vseeno, če ima covid. Nobenemu tega ne želimo. Zanima me, kot tudi vse okoli mene, zakaj ti, ki lovijo politične točke ob ministričini zamenjavi, ne zahtevajo, da se v naslednjih mesecih, pre-
den se bodo šole zaprle, ne začne z njihovo zaščito, z vgradnjo vsaj teh UV uničevalcev virusov? Nobene besede o tem, zato pa so polnih ust ko je govora o oblasti. Možno je nekaj spremeniti, ampak to ne bo država. Lahko mi spremenimo, šolski ravnatelji, sindikati, prostovoljci, civilna družba. Kako? Lahko, samo poskusiti je treba. Vsak teden se nam poštni nabiralniki napolnijo z barvnimi katalogi velikih trgovskih centrov, da jih niti ne naštevam. Ni regije, mesta, občine, v katerih jih ni vsaj nekaj, saj kjer je eden so vsi drugi zraven. Stroški tiskanja in poštni stroški distribucije teh barvnih katalogov so ogromni. Zdaj bi civilna družba, to pomeni mi vsi skupaj, Občinarji v občinah in regijah v katerih so ti trgovinski megalopolisi, šolski ravnatelji, prostovoljci in civilna združenja, sindikati (tudi zaposleni v teh centrih so člani sindikata in njihovi otroci gredo v šole z drugimi otroki), če bi nastopili skupaj bi hitro začeli reševati probleme z zaščitnimi UV in prezračevalnimi sistemi - naj se vsak ta trgovski center odreče enemu tedenskemu katalogu in ta sredstva nameni za nabavo UV čistilcev

zraka. Ker so trgovsci, imajo že uveljavljen sistem nabave, kar država nima. Država je, če je poštena, dolžna uporabljati sistem javnega naročila, pa počakati na pripombe in pritožbe na izbranega dobavitelja, kar traja, ti trgovski megacentri pa enostavno naročijo, z denarjem, namesto barvnega kataloga, kupijo UV čistilcev zraka. In jih, ker kataloge zastonj vržejo v nabiralnik, donirajo šolam na svojem območju, ker v te šole in vrtce gredo tudi njihovi otroci. Če bi UV čistilcev bilo preveč, bi jih donirali še šolam, ki v svoji bližini nimajo trgovskih centrov. Če bi jih bilo premalo, pa zakaj ne bi akcije ponovili? Večja reklama bi to bila zanje, kot tiskanje barvnih katalogov, katerih so smetnjaki polni. In bi državi dali lekcijo - ne rabimo je, vsaj ne takšne, kakršna je ta v kateri živimo. Ker nam nudi rusko klimo, a že živimo sibirsko zimo. Nemogoče? Vsaj dokler ne poskusimo.
Zoran Odič
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Obala v rdeče se pred začetkom šolskega leta?
Število pozitivnih testov se naglo dviga, predvsem na obali, kjer smo trenutno jekorderji". Pa ne samo po številu pozitivnih testov, smo tudi rekorderji (v negativno) po številu ljudi, ki seje (oziroma ni) odločilo za cepljenje.
torek, 17. avgust 2021
•	Obalno-kraška 18,1
•	Slovenija (vse regije) 10,6
vir podatkov: NIJZ
V	zadnjem obdobju v Mandraču nismo posvečali veliko prostora covidu. Malo zato, ker ga ni bilo veliko, malo zato, da si odpočijemo od vse situacije, malo pa tudi iz vraževerja. Morda, če o njem ne pišemo, bo izginil. Pa ni.
V	torek je bilo v državi opravljenih 2.228 testov, od tega je bilo pozitivnih 385, kar znaša 17,3%, kar je veliko. 14 dnevna pojavnost virusa se je dvignila na 121,4 na 100.000 prebivalcev, sunkovito pa se dviga tudi število hospitalizacij. Teh je bilo samo včeraj 13, za skupno 57. Intenzivno terapijo potrebuje 9 ljudi, trije pacienti s covidom pa so umrli.
Na Obali „dogaja“
Če pogledamo po regijah, je Obalno-kraška regija najbolj prizadeta, globoko v rumeni fazi, to pa predvsem zaradi obalnih občin, ki so vse po vrsti že „rdeče“. V Kopru so v torek našteli 25 novih primerov za skupno 129 aktivno obolelih. V Izoli je bilo pozitivnih pet naših sokrajanov, za skupno 55, v Piranu dva (skupno 43), v Ankaranu pa 1 (skupno 8).
Virus ne stagnira. Stagnira cepljenje
Če je število pozitivnih testov čedalje višje, pa se je skoraj ustavilo pri številu ljudi, ki so se v državi cepili proti covidu. Z vsemi odmerki je cepljenih vsega 41%, z enim odmerkom pa 46% ljudi. V Obalno-kraški regiji so te številke še nekoliko nižje, 38% za vse odmerke in 42% za en odmerek in so ob Podravski regiji tudi najnižje v državi. Podobno je tudi v Izoli, kjer je cepljenih z enim odmerkom 42%, z vsemi pa 37,5% občanov.
Nove številke, novi ukrepi
Od ponedeljka je v veljavi več novih (starih) ukrepov za zajezitev širjenja virusa co-vid-19. Največje spremembe so na področju kulture, saj je vlada znova uvedla obvezno uporabo zaščitnih mask, tudi za prireditve na odprtem. Po novem bo pogoj PCT obvezen za še nekatere sektorje, od taksistov do trenerjev, ter tudi obiskovalcev športnih prireditev.
Kako bo z začetkom šole?
Do začetka šole sta še dva tedna, zaenkrat pa ni veliko znanega o tem, kakšni bodo pogoji in kako jih bodo izvajali. Zaenkrat je jasno, da se bodo morali srednješolci samotestirati.
Najprej enkrat tedensko, v primeru, da se epidemiološka slika v državi poslabša, pa bi se morali testirati pogosteje.
Če pa je kdo pričakoval, da bodo na ministrstvu za šolstvo poletni čas izkoristili za pripravo standardiziranega sistema za prezračevanje učilnic, se je krepko motil. Vse, kar so v teh dveh mesecih ugotovili je da, učilnice, ki imajo okna, jih bodo morale uporabljati za prezračevanje, tam, kjer pa oken ni, oziroma se jih ne da odpirati, pouka ne bo. Prezračevalo naj bi se, so še zapisali, vsakih dvajset minut in med odmori. V zimskem času pa naj se otroci temu primerno oblečejo.
AM
Izola - Trg Etbina Kristana 2, 051/301 052,031/356 887
h .	LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
šifra	NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
Poznate napravo za gledanje skozi zid? Ja, okno, seveda!
Navodila za prezračevanje prostorov v varstveno-izobraževalnih zavodih, ki so jih pripravili na NUZ, mejijo že na Butalce Frana Milčinskega. Zaradi stiske sprostorom smo jih nekoliko skrajšali, ampak bistvo ostane.
Prezračevanje zaprtih prostorov za preprečevanje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2
Zaradi vse več dokazov, ki govorijo o pomembnosti prenosa novega korona virusa po zraku z aerosoli, novejša priporočila za preprečevanje prenosa virusa SAKS CoV-2 še bolj poudarjajo zračenje. V praksi ugotavljajo, da so dejanske frekvence menjave zraka v prostoru nižje od priporočenih za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV- 2. Priporočila se razlikujejo glede na tip zračenja (mehansko, naravno ali hibridno) in glede natančnosti. To je razumljivo, saj je glede na različne parametre, ki jih je potrebno upoštevati (različna velikost oken, prostornina razreda in število otrok v prostoru, različna količino izločenih virusov, razlika v temperaturi in relativni vlagi notranjega in zunanjega zraka...) težko podati enotno priporočilo. Pri mehanskem prezračevanju lahko določimo število menjav zraka na uro. Pri naravnem prezračevanju pa si lahko pomagamo z merilnikom C02.
V Nemčiji priporočajo v šolskih prostorih zračenje skozi na stežaj odprta okna vsakih 20 min, pozimi 3-5 minut, poleti 10-20 minut; po vsaki šolski uri pa odprta okna ves čas v odmoru. Ugotavljajo, da temperatura po prezračevanju hitro spet naraste na prejšnjo vrednost. Priporočila
-	Priporočamo, da vsaka vzgojno-izobraževalna ustanova pripravi načrt prezračevanja posameznih prostorov.
-	Zaradi razlik v izhodiščnem stanju in različnih možnih rešitev priporočamo, da načrt prezračevanja pripravite s pomočjo strokovnjakov tehnične stroke.
-	Pred zagonom pouka priporočamo, da se v zgradbah preveri, ali se vsa okna varno odpirajo, ali so eventualne naprave za mehansko prezračevanje ustrezno vzdrževane, ali gretje deluje dobro.
-	Dijaki/študenti in zaposleni naj imajo s seboj dodatna oblačila in primerno obutev.
-	Če prostorov ni možno učinkovito zračiti, niso primerni za izvajanje
Obeta se ribolov pri sosedih
Slovenija in Hrvaška se dogovarjata za možnost ribolova slovenskih ribičev v hrvaški izključni ekonomski coni, To bi lahko pomenilo, da se ribolov vrača na stara pota. Vse imamo, le floto smo dali
v razrez,
V sredo je Izolo obiskal Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. Prepričal se je o delu Inšpekcije za ribištvo na morje, spregovoril pa je tudi o prihodnosti ribištva v državi. Oziroma izven lete.
Kot je povedal minister Podgoršek, bilateralni pogovori že potekajo o možnosti slovenskega ribolova v Hrvaški izključni ekonomski coni. ..Pogovarjamo se o tem, katere pogoje morajo ribiči izpolniti za to, da lovijo. Pogovori so zelo učinkoviti in kmalu bomo prišli do usklajenega dogovora", je še povedal. Minister pričakuje, da bi se dogovori o možnosti ribolova v hrvaški izključni ekonomski coni zaključili še to jesen, prve slovenske ribiške ladje pa bi zaplule v izključno ekonomsko cono še pred koncem leta. Pravi, da sta obe strani izkazali zanimanje za dogovor, Slovenija pa ima pri tem tudi pravno podlago, saj vse ribiške flote evropske unije lahko namreč lovijo tudi v ekonomskih conah članic. Kot je bilo razumeti, se v tem trenutku z domačim zunanjim ministrstvom dogovarjajo predvsem o načinu spremljanja izlo-va.
Tune (še) ne moremo loviti
Pogovor je stekel tudi glede težav lova na tune, ki je v Sloveniji prepovedan zato, ker nismo pridobili evropskih kvot . Kot je povedal minister, rešitve zaenkrat še nimajo, tako da so tune v našem morju zaenkrat lahko še mirne, druga zgodba pa bo, verjetno, kar se tiče ribolova v hrvaški izključni ekonomski coni, kar pa naj bi bilo, po ministrovih besedah, „stvar dogovorov in mednarodnih kvot za ulov tune. “
Orade [v školjčiščih) pa bi lahko začeli
Minister Podgoršek je še omenil, da načrtujejo spremembo zakonodaje, ki bi omogočila izdajo posebnega dovolj enaj za izreden iz-lov orad v školjčiščih, kjer po poročanju školjkarjev te ribe letno povzročijo ogromno škode, pravih načinov, da bi se zaščitili, pa nimajo. „Po predsedovanju Evropski uniji nameravamo pričeti s spremembo te zakonodaje", je zaključil.
Ulov letos slabši, a ne slab
Minister se je dotaknil tudi letošnjega ulova, ki je nižji od lanskega. Kot je povedal, z zaskrbljenostjo spremljajo razmere na slovenskem morju, vendar je poudaril, da tudi ribiči sami izpostavljajo, da je to del naravnih fluktuacij samih količin rib. ..Pričakujemo bistveno boljšo jesen, tudi po izkušnjah ribičev pričakujemo, da bi bila letošnja letina zelo primerljiva s prejšnjimi leti, kar se samega izlova tiče," je še dejal minister. V primerjavi z lanskim letom je bil letošnji ulov slabši od lanskega, vendar je primerljiv z ulovom v letih 2017,2018 in 2019, je še dodal.
To je potrdil tudi ribiški inšpektor Robert Smoje, ki pravi, da je tudi izhodov na morje manj kot leto prej, težava pa je trenutno predvsem ta, da je zelo malo muškatnih hobotnic molov, ki se lovijo v tem obdobju.
Popoldan z ribiči
V popoldanskem delu obiska se je minister sestal s predstavniki morskih ribičev. Predstavil jim je aktualne vsebine in aktivnosti ministrstva na področju ribištva, tudi v luči vodenja Sveta EU. So povedali na ministrstvu. Ribiči so ministru tudi predstavili stanje na področju ribolova, izkušnje in nekatere ovire s katerimi se soočajo ter tudi aktivno sodelovali v razpravi s predlogi za izboljšanje položaja ribičev in boljšega podpornega okolja za delo na morju oz. predpisov, so še zapisali.
AM
Proti poplavne zapore
Občinski svet je pred časom že sklenil, da bo Občina subvencionirala neko protipoplavno rešitev za stanovalce starega mestnega jedra, ki so na najbolj poplavno nevarnih območjih. O kakšni rešitvi še nismo slišali, eno od možnih pa opazimo že pri sosedih v Miljah. Nihče ne pravi, da je to najboljša rešitev, ampak prepričani smo, da v boju ena na ena premaga plastične vreče napolnjene s peskom in zmletim odpadnim gradbenim materialom. Tako, v vednost.
-	nadzori In legalizacije objektov
-	pridobivanje gradbenih in
•• ■

■mi.
GGS d.0.0. Koper, Vojkovo nabrežje 23	_ aafifcoffl
Em ....... '
-ureditev meje
-	parcelacija
-Izdelava geodetskega načrta	uporabnih dovoljenj	tel.: 05 6278 300
-	Izdelava etažnega načrta z vknjižbo ■. pridobitev hišne številke GSM: 041 638 364
-izravnava meje	-komparacija	e-mail: lnfo@ggs.sl
-zakoličenje objektov	- pravno svetovanje	www.ggs.sl
-	evidentiranje stavbe	- cenitve nepremičnin
-	vpis stavbe v kataster stavb	.
OPN le do konca leta?
Eden od desetih protiargumentov civilne iniciative, ki se zavzema za sklic referenduma proti sprejetju OPN-jaje, da naj bi država podaljšala zadnji rok za sprejetje dokumenta za eno leto. Na Občini, in kot kaže na ministrstvu, se očitno s tem ne strinjajo.
Na spletni strani Občine Izola so objavili zapis o tem. da je Ministrstvo za okolje in prostor 13. avgusta 2021 pozvalo občine, naj občinske prostorske načrte sprejmejo do zakonsko določenega roka. Kar pomeni, da morajo OPN sprejeti do konca letošnjega leta.
Objava je po vsej verjetnosti vezana na prizadevanja civilne iniciative za sklic referenduma, s katerim si predlagatelji želijo, da bi se OPN vrnil v postopek odločanja. Eden od argumentov predlagateljev referenduma je namreč tudi ta, da ni res, da država zahteva, da se OPN sprejme do konca leta, temveč dopušča možnost, da se ta rok podaljša za dodatno leto.
V sporočilu za javnost Občine Izola so zapisali tako-le:
Kot navajajo v dopisu z dne 13. avgusta, je sprejem OPN za občine ključnega pomena, saj predstavlja podlago za izdajo gradbenih dovoljenj (in predodločb) v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, določa pa tudi pogoje za druge posege v prostor. Sprejem vsebinsko in tehnično poenotenih OPN v vseh slovenskih občinah je pomemben tudi zaradi vzpostavitve prostorsko informacijskega sistema na državni ravni in za ustrezno implementacijo instru-
Številka
35030-1/2021 •25SO-310 13 08 2021
Sprejem občinskih prostorskih načrtov do zakonsko določenega roka
V letu 2018 sprejet Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS St 61/17. v nadaljnjem besedilu ZUreP-2) je med drugim na novo določil tudi veljavnost občinskih prostorskih aktov, sprejetih na podlagi drugih predpisov m končanje postopkov pnprave prostorskih aktov na podlagi prej veljavne prostorske zakonodaje
Določbe 268 člena ZUreP-2 podaljšujejo veljavnost nekatenh starejSih občinskih prostorskih aktov določbe 273 člena ZUreP-2 pa omogočajo da se postopki pnprave občinskih prostorskih načrtov (v nadaljnjem besedilu OPN) začeti pred začetkom uporabe ZUreP-2. dokončajo v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Ur list RS. št 33/07 in 70/08-ZVO-1B, v nadaljnjem besedilu ZPNačrt)
Sprejem OPN je za občine ključnega pomena, saj OPN predstavlja podlago za izdajo gradbenih dovoljenj (in predodločb) v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, določa pa tudi pogoje za druge posege v prostor.
Sprejem vsebinsko in tehnično poenotenih OPN v vseh slovenskih občinah je pomemben tudi zaradi vzpostavitve prostorsko informacijskega sistema na državni ravni in za ustrezno implementacijo Instrumentov urejanja prostora, v interesu enakovredne obravnave in pravic vseh državljanov na celotnem območju Slovenije.
Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu, ministrstvo) posebej opozarja na določbe 268 člena ZUreP-2. da prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 ter prostorski ureditveni pogoji, sprejeti na podlagi Zakona

mentov urejanja prostora, v interesu enakovredne obravnave in pravic vseh državljanov na celotnem območju Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor posebej opozarja na določbe 268. člena ZUreP-2, da prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta
1986 do leta 1990 ter prostorski ureditveni pogoji, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, prenehajo veljati z dnem uveljavitve OPN, najpozneje pa 31. decembra 2021.
Ministrstvo zato občine, ki še nimajo sprejetega OPN poziva, da svoje aktivnosti v zvezi s pripravo
Ugotovitev tedna:
Kaj bi se zgodilo, če bi se sprejetje izolskega OPN-ja potegnilo za nekaj mesecev v leto 2022? Res je, da bo država do takrat menda odločala o gradbenih poslih občin, kjer dokument še ni sprejet. Res pa je tudi, da bi to odločanje prenehalo, ko bi ga nato sprejeli, kar se lahko zgodi nedolgo za tem. Ali morda nismo vsega pravilno razumeli?
in sprejemom OPN pospešijo, upoštevaje zakonsko določen rok 31. december 2021. Po tem datumu prenehajo veljati vsi planski akti in prostorski ureditveni pogoji. Skladno z zakonom bo na več kot 80% površine občine Izola pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj za posege v prostor onemogočeno.
OPN občine Izola je bil sprejet julija letos na 17. redni seji Občinskega sveta Občine Izola. OPN ohranja in zavaruje pravico graditi vsem, ki jo imajo, ter varuje lastnike zemljišč z jasnimi določbami. Poleg tega OPN sledi mnogim pripombam in pobudam občanov ter poenoti in poenostavi razumevanje pogojev gradnje v celoti. Nemudoma po uveljavitvi prvega celovitega OPN bo omogočen začetek postopka sprememb OPN, v katerem se bo nadaljevalo z obravnavo preostalih in novih pobud ter s katerim bomo sledili doslednemu zavarovanju prostora v občini.
PREJELI SMO
Spoštovana gospa in gospod Pečan
Glede na to, da ne želim, da bi naša "nadaljevanka" trajala v nedogled, bi jo rad zaključil z današnjim dnem. Ne bom se spuščal v podrobnosti v smislu: pa zakaj, pa zato, ampak bi se raje osredotočil na bistvo.
Že vse življenje, od bivše "Juge" dalje, poslušam hvalospeve politične elite v stilu mi smo naredili to, mi smo naredili ono, mi, pa mi, pa mi... Verjamem, da nekateri res vodijo to državo s poštenimi nameni, toda njihova prizadevanja zvodenijo v negativnem povprečju. Nas, navadne smrtnike pa zanima ravno povprečje, oziroma REZULTAT skupnega dela naših veleumov. No, rezultat je porazen. Koliko smo zadolženi, koliko pokradeni, izigrani in kako nizko smo padli, pa je in bo pokazal čas.
Vidite, vse to me, kot mnoge druge, jezi in žalosti. Najbolj pa me žalosti to, da so naši politiki RAZKLALI slovenski narod kot še nikoli. Pa tako malo nas je.
Za konec bi citiral še Cankarja : NAROD SI BO PISAL SODBO SAM .
Vladimir Jeremič
Uganka
Kaj je to? Nekoč so čakali na ribiško floto, da se vrne iz jadranskih lovišč. Danes čakajo na delavce Komunale, da vrnejo kontejnerje na svoje mesto v ekološki otok. Odgovor je na zgornji fotografiji, kajpada.
Arhitekt in urbanist Mediterana
V začetku avgusta so v Kosovelovem domu Sežana odprli spominsko razstavo z naslovom Matjaž Garzarolli, arhitekt in urbanist Mediterana, Razstavo je pripravila Ustanova Maksa Fabianija in je na ogled še do nedelje, kasneje pa jo bomo morda videli tudi v Izoli, kjerje ta ustvarjalec deloma preživel in delal zadnja leta življenja,
Razstava Matjaž Garazarolli/ arhitekt in urbanist Mediterana, je inventura, vpogled na njegovo risalno mizo, v njegov izjemno bogat arhiv projektov, skic, zapiskov, ki se raztezajo od oblikovanja do urbanizma in njegovega-širokega pogleda na arhitekturni kozmos in kratek čas bivanja človeka na planetu Zemlja. Arhitektove skice in načrti so razstavljeni v objektu, kateremu je botroval kot soavtor in odgovorni vodja projekta. Arhitekt in urbanist Matjaž Garzarolli ki je bil, poleg graditelja mesta, predvsem prodoren mislec in izjemen analitik prostora in časa, v katerem arhitektura nastaja in biva, je največkrat nagrajeni primorski arhitekt, saj je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada, republiško nagrado borbe in dvakrat Plečnikovo plaketo. Že v 3. letniku študija leta 1972 sta Matjaž Garzarolli in sošolec Jurij Kobe dobila 2. nagrado na natečaju za popotresno urbanistično ureditev Banja Luke.
To je bil zavidljiv uspeh za mlada nadebudna arhitekta in zaslužek, s katerim sta plačala potovanje v Indijo. Ob koncu sedemdesetih let sestavijo vplivno arhitekturno skupino Kras, v kateri so bili: Marko Dekleva, Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar in Egon Vatovec.
Skupina je s kontekstualnim pristopom spremenila slovensko arhitekturno prakso. Sežane si danes enostavno ne moremo predstavljati brez arhitekture skupine Kras, O tem pričajo: Občinska stavba Sežane, Kulturni dom Srečka Kosovela, mrliška vežica, hotel Klub v Lipici, galerija Augu-sta Černigoja v Lipici in trgovina v Vremskem Britofu, ki jo je Garzarolli označil za manifest njihove mestotvorne arhitekture.
Konec obstoja skupine Kras je bil za Garzarollija zelo travmatičen, vendar je nadaljeval svoje delo najprej v studiu Galeb v Kopru, kjer je njegov mediteranski pogled na arhitekturo in urbanizem prenesel tudi na ureditev Prešernovega trga (osrednji del kot tepih dnevne sobe s starim tlakom), Staničevega trga in Gortanovega trga (trikotna kan-delabra z lučmi in klopmi kot osrednja elementa trikotnih trgov) in nekatere specifične projekte, kot je bila, ureditev Forme vive v Seči. Zanimiva je zgodba spomenika osamosvojitvi Slovenije pred starim vhodom v luko Koper. Matjaž je že izdelal študijske makete spomenika na njegovo veliko razočaranje pa je bil, mimo njegovega predloga, ironično realiziran kot spomenik Martinu Krpanu.
*
Kapo Istra, poslovni center na Ogrlici v Kopru predstavlja njegov poskus oživitve propadlega gradbišča z preurejenim parterjem in mezani-nom na principih rimskega mesta ter dozidanim hotelskim stolpom. Matjaž ni bil nostalgik, a je bil vendarle do konca pristaš skiciranja na milimetrskem papirju in njegova soba v Trnovem, kjer je živel zadnja leta, je bila polna najrazličnejših načrtov in skic ter razmišljanj o umeščanju objektov v prostor.
Veliko je bil prisoten tudi v Izoli, kjer je znal povedati marsikatero modro misel ali se zgražati nad nekaterimi posegi v našem mestu, vendar je bil Matjaž predvsem dobronamerni vztrajnež pri svojem zagovarjanju mediteranskosti arhitekture tega območja.
Med njegovimi zadnjimi zamislimi je bila tudi ureditev območja med parkom Pietro Coppo in Lonko, kjer je danes gostišče Pri Perotu.
Na tistem prostoru sta bila prej umeščana dva, sicer že precej zdelana kioska K67, avtorja Saše Mehtiga, natanko enaka kot je tisti v zbirki Muzeja moderne umetnosti v New Torku in taka kot je kiosk ki so ga pred kratkim umestili na Ukmarjev trg v Kopru. Matjaž se je zavedal pomena teh dveh objektov in je predlagal ureditev območja na način, da se kioska lahko ohranita in vključita v sodobnejšo ureditev prostora. Žal v mandatu prejšnjega župana ta njegov predlog ni bil deležen razumevanja, kioska so odstranili in to na način, da od njiju ni ostalo nobenega sledu.
Tudi nadzor je bil „na roko“
hri J-
(Tl I
i
!-■
-H 6	_ ^
© —t"
*r- fL -t. V,	'5 r, v- - 0
l'r .et."
J«u: < i "7
V' l?-t.
Ostala pa je skica ureditve tega območja, ki jo je Matej Mljač, skupaj s še nekaterimi člani Ustanove Maksa Fabianija, našel v kupih milimetrskega papirja porisanih z najrazličnejšimi projekti. Tam je tudi beležka o nadzoru pri nekem, nam neznanem objektu iz leta 2017. Veliko takšnih skic in razmišljanj je imel na mizi Matjaž Garzarolli, a mnogih ni več zmogel realizirati ali pa so bili preprosto preveč domišljeni za svet povprečnosti. (D.M.)

S Petrom Klepcem po Donavi in Savi
Aleksander Funaje star pomorski maček. Eden redkih, še živečih iz prve generacije izolskih ribičev, ki so prišli od drugod. V začetku petdesetih jih je veliko prišlo s Štajerske, Funa pa iz Goč v Vipavski dolini. Vtem nadaljevanju pripoveduje o tem, kako sojih na lastnem podjetju finančno prikrajšali za leto dni ribolova v Egiptu..
Z Ribe sem šel zato, ker me enostavno niso nič upoštevali. Niso mi dali orodij za delo, niti mreže, ki sem jo sam izdelal in ker niso cenili mojega dela sem na delavskem svetu povedal, da grem proč in sem šel v koprsko Luko. Tam sem na kadrovski službi samo povedal koga poznam in so me takoj sprejeli na delo. Postal sem ekonom na delovni ladji Peter Klepec.
Kapitan Anton Jurič mi je v dveh mesecih povedal in pokazal vse, kar je bilo treba vedeti. Bil je namreč precej bolan, ker ga je nekoč zadel tovornjak, zato me je v resnici on naredil za njegovega naslednika. Tako sem tudi postal kapitan Petra Klepca, delovnega stroja, največjega po Veli Jožetu na tem delu Jadrana..
S Petrom Klepcem sem prepotoval cel Jadran pa tudi skozi Črno morje in preko Donave ter Save do Šabca. Dejansko smo v dveh mesecih prevozili Jadran, Sredozemlje, Črno morje, Donavo in Savo. Takrat so nameravali dograditi avtocesto Beograd - Zagreb in mi bi takrat tam veliko zaslužili, saj bi opravljali dve deli hkrati. Po eni strani bi poglabljali rečne struge in po drugi bi delovišča zalagali s tem materialom za gradnje. Takrat smo opazovali, kako so za rečne struge in obalo skrbeli v Romuniji in Bolgariji, pri nas pa nič. Vse je bilo zaraščeno z grmovjem. Že ko smo prišli v Mitroviče nam je postalo sumljivo marsikaj v zvezi s tem poslom in ko smo prispeli do Šabca sem šel v Zagreb k vodji tega celega projekta, ki sem ga poznal že od prej.
Zgodilo se je veliko zanimivega, dobrega in slabega. Spoznal sem, kaj je politika, kaj so človeške vrline in slabosti in vedno iskal kakšne izboljšave, čeprav na koncu od tega nisem imel veliko.
Med izkušnjami lahko omenim še prevažanje pohištvenih izdelkov, ki so jih ustvarjali zaporniki na Golem otoku. Z Golega otoka smo vrhunsko izdelane omare in mize vozili v Koper na Jadrolines in od tam so šli v New York. Šef Golega otoka je bil z nami vse dokler ni šel z ladje zadnji paket in so ga odposlali v Ameriko.
konec.
Imel je veliko idej glede tega, kaj vse bi s Petrom Klepcem lahko koristnega počeli, toda na koncu iz vsega ni bilo nič, saj so denar menda preusmerili v nakup orožja in tako je bila naša pot zaman.
Spet rečna plovba
Po tej neuspešni avanturi s Petrom Klepcem sem dobil delo na italijanski ladji, s katero smo prepeljali ogromno kamenja v delto reke Pad, ker so Italijani želeli zaščititi te njihove plovne poti. Delo je bilo zelo naporno in dogajale so se tudi nesreče, ampak mi smo bili uspešni. Kapitan ladje je bil, če se prav spomnim, Medoš s Kort, ki je bil prej na Splošni plovbi. Na tisti ladji sem bil, dokler me ni zagrabila revma, ki je spremljevalka vseh ribičev. Tako sem se moral izkrcati in vrnil sem se v Luko Koper. Tam sem se zaposlil na lesnem skladišču, kjer sem tudi dočakal upokojitev.
Že med delom in tudi po upokojitvi sem kegljal in mislim, da sem bil kar dober, vendar je kegljanje naporen šport, zato zdaj bolj kolesarim od doma do trgovine in nazaj in se tako-le spominjam kaj vse sem doživel v tem letih, ki sem jih, kot Vipavec, preživel z morjem.
Pri bigrailu je Funa s posadko zajel 23 ton papalin (iz knjige Marina Sinkoviča)
KAPUČINO
Izolani začeli s pokrom
NOGOMET
Izolani začeli z zmago
3. SNL - zahod Rezultati 1. kroga
Eksist Žiri - Arol Škofja Loka 1 : 0 Tinex Šenčur - Farna Vipava 0 : 1 Brinje Grosuplje - Adria 1 : 1 IKK Tolmin - Šobec Lesce 3 : 2 Slovan - Svoboda Ljubljana 1 : 0 Brda - Elta Izola 0 : 4 Postojna - Sava Kranj 2 : 3
Brda - Elta Izola 0 : 4
Vipolže (Športni park Vipolže), 15.08.2021 ob 18.00, Sodnik/i: Žagar Jure, Zidar Blaž, Kurtušič Igor, gledalcev: 100
Elta Izola: Bičič Nick, Požrl Jurij, Pucer Abel, Pletikos Chris (73' Vukelič Marko), Vaši Scott (83' Požrl Rok), Žitko Jure, Opara Žiga, Rodica Tomaž (73' Mingotti Lucas), Štromajer Jaka (57' Kali-zan Matija), Čavalič Amir, Šolaja Maj
Strelci: Pucer Abel -(0:1- 12'), Opara Žiga -(0:2- 27'), Šolaja Maj -(0:3- 29'), Šolaja Maj - (0 : 4-88')
Paolo Jurčič bo trener kadetov
Kadete MNK Izola bo v novi sezoni vodil Paolo Jurčič, ki si je vzel čas in odgovoril na nekaj naših vprašanj.
-	Se lahko predstaviš in poveš nekaj o sebi?
-	Ime mi je Paolo Jurčič, star sem 39 let in prihajam iz Pazina. Z nogometom sem se prvič srečal že pri petih letih, igral pa sem ga do 14. leta, ko sem zaradi težav s kolenom moral igranje prekiniti za dve leti. Igralsko kariero sem zaradi omenjene težave dokončno končal, ko sem bil star le 21 let. Ves čas sem igral za NK Pazinka-Pazin iz 3. Hrvaške lige, kadetska ekipa moje generacije pa je igrala tudi v finalu hrvaškega pokala.
-	Lahko opišeš tvoje trenerske izkušnje?
-	Po nenadnem koncu igranja sem se odločil, da se posvetim trenerstvu, posledično pa sem relativno hitro začel z izobraževanjem in tako pridobil licenco ‘C’ kategorije.
Prevzel sem vodenje ekipe U-ll NK Pazinka - Pazin. V omenjenem klubu sem deloval do leta 2009 in tam vodil ekipe od U-ll, pa do juniorjev. Bil sem tudi voditelj mladinskega pogona, v istem času pa sem pridobil tudi Uefino licenco ‘A’ kategorije v nogometni akademiji v Zagrebu. Omenim lahko tudi, da sem bil trener mlajših selekcij Istre, obenem pa vodil tudi ekipo NK Livade. Po zelo uspešni sezoni 2017/2018, sem dobil ponudbo, da bi treniral profesionalni nogometni klub NK Novigrad, ki je takrat nastopal v 2. Hrvaški ligi. Lansko leto pa sem v Novigradu delal kot glavni trener ekip U-15 in U-19.
-	Ali poznaš nogometni klub Izola že dalj časa in kaj bi o našem klubu znal povedati?
-	V bistvu o slovenski nogometni ligi ne vem veliko, je pa res, da sem o Izoli in o fantastičnih ter fanatičnih ‘Ribarih’ slišal že marsikaj dobrega - recimo to, da na tekmah ustvarijo nepozabno vzdušje. Še danes se govori o zgodovinsko pomembni tekmi Izole proti Benfici v pokalu Uefa in to mi vedno naredi prav poseben občutek.
-	Kako ocenjuješ trenutno kadetsko moštvo? Kakšen način igre lahko pričakujemo?
-	Kadete sem prevzel oziroma jih začel trenirati pred slabima dvema tednoma tako, da se moramo še dobro spoznati. Opazil sem veliko talentov, a končno mnenje si bom ustvaril v toku prvenstva, ko bom tudi sam bolje spoznal slovensko prvenstvo. Zaenkrat lahko zatrdim, da bomo na treningih in tekmah dali vse od sebe - tako jaz, kot celotna ekipa.
-	Kako so te sprejeli sodelavci v klubu ter igralci in vodstvo? Ali imaš kakšno sporočilo za njih?
-	Počaščen sem, da sem bil povabljen v klub in da sem povabilo sprejel. Dejstvo, da sem prišel v MNK Izola, v ta prelepi kraj ter da imam fantastične pogoje za delo mi daje dodatno motivacijo, da z delom in predanostjo prinesemo nasmeh na lica vsem navijačem.
MNK Izola
JADRANJE
Z zaključkom SP v razredu ILCA 4 končana uspešna sezona
Na Irskem se je končalo naporno svetovno prvenstvo ILCA 4, ki ga je Izolanka Alenka Valenčič končala na 16. mestu, Luka Zabukovec pa na 12. mestu v kategoriji U16 in na 40. mestu skupno med 242 najboljšimi jadralci na svetu iz 31 držav. Trenerja Jakob Božič in Matija Čok sta povedala:
"Luka in Alenka sta na svetovno prvenstvo na Irsko pripotovala direktno z evropskega prvenstva v Nemčiji, kjer sta naredila dober rezultat, Alenka je bila skupno 8., Luka pa 7. in hkrati srebrn v kategoriji U16, a smo si po tihem želeli ta rezultat v Dubli-
nu še izboljšati. Alenka je prvi dan dobro jadrala, na sredini obeh plovov je bila med prvimi tremi, nato pa naredila kakšno napako in tako končala plova na 6. in 7. mestu. Luka je prvi plov končal 5., drugega pa 19. Drugi dan pa seje nekoliko zalomilo, oba sta naredila prehiter start in bila diskvalificirana. Pri Alenki je diskvalifikacija pustila pečat, saj pri naslednjih startih ni bila več tako suverena, v konkurenci najboljših na svetu pa je brez vrhunskih startov težko biti v ospredju. Še en plov je v naslednjih dneh končala na 3. mestu, ostale pa izven deseterice. Prvenstvo je zaključila na še vedno odličnem 16. mestu. Luka je po diskvalifikaciji še naprej začenjal z dobrimi štarti, v finalu prijadral rezultate v prvi deseterici, vendar je po še eni diskvalifikaciji v zapletu z Nizozemcem ostal brez možnosti za boljši rezultat. Prvenstvo je zaključil na 40. mestu skupno in 12. v kategoriji U16. Po napornem poletju z udeležbo na treh prvenstvih ekipa že razmišlja o prihodnjih izzivih in o tem, kako se še bolje pripraviti na naslednjo sezono. ”
Jzs.si
VESLANJE
Matej in Gabrijel 9. na svetu!
Matej Markuža (VK Argo Izola) in Gabrijel Potočnik (VK Bled) sta kljub zdravstvenim težavam nastopila v finalu B mladinskega svetovnega prvenstva v Plovdivu, kjer sta osvojila 3. in s tem končno 9. mesto!
Pogum, borbenost, nepopustljivost in želja po dokazovanju so naša fanta, kljub težavam, krasili tekom celega prvenstva. Optimistično zremo v novo sezono, saj Matej in Gabrijel še eno leto ostajata v mladinski konkurenci!
VK Argo
KAPUČINO
Deveto mesto je dobra popotnica
Matej Markuža je s končnim devetim mestom na mladinskem svetovnem prvenstvu v dvojnem dvojcu pokazal, da se bogata izolska tradicija veslanja nadaljuje v novo generacijo,
Mladi izolski veslač Matej Markuža je v dvojnem dvojcu, s so-veslačem Gabrijelom Potočnikom iz Bleda, na mladinskem svetovnem prvenstvu dosegel odlično skupno deveto mesto.
Potem, ko sta morala polfinalni nastop zaradi zdravstvenih težav takorekoč predati, sta v malem finalu, ki je odločal o uvrstitvah od sedmega mesta naprej, priveslala do tretjega mesta.
-	V polfinalu sta imela težave z boleznijo.
-	Moj soveslač Gabrijel Potočnik iz Bleda ima blago obliko astme, ki pa jo je močno poudarila temperaturna razlika, saj je trenutno v Bolgariji izjemno vroče.
-	Tako močna je temperaturna razlika? Pa saj je tudi pri nas vroče.
-	Pri nas je toplo, v primerjavi z Bolgarijo (smeh). In zaradi tega je dobil blažje vnetje pljuč, govorili so tudi, da ima bronhitis. Zaradi tega sva polfinalno tekmo odpeljala samo zato, ker sva morala, sicer bi bila diskvalificirana in upala, da se bo počutil boljše na dan malega finala.
-	Za tako aerobni šport, kot je veslanje, je to kar močen hendikep. Ja, seveda. To, da ti pljuča ne delajo pravilno je kar grozno. S tem, ko sva odveslala ravno toliko, da sva prišla do cilja, sva tudi nekoliko privarčevala na moči, in s pomočjo zdravljenja, tudi antibiotikov, sva na koncu uspela doseči kar dober rezultat. Neverjetno je, da je uspel tako hitro priti k sebi, saj je tretje mesto v malem finalu odlično.
-	Gre za dober rezultat, ne glede na zdravstvene težave.
-	Tako je. Zavedava pa se, da če bi bila oba zdrava, bi prišla vsaj do prvega mesta v malem finalu.
-	Kakšna so bila pričakovanja pred prvenstvom?
-	Kot veslača se nama niti sanjalo ni kam spadava v tej konkurenci. So pa trenerji verjetno verjeli v to, da lahko doseževa uvrstitev v finale ali pa morda visoko mesto v malem finalu.
Ženski dvojec je to tudi dokazal, midva pa sva imela ta hendikep. Škoda.
-	Je to dobra motivacija za naprej? Imaš še kakšen nastop v maldinski kategoriji?
-	Star sem 17 let, tako da me čaka še eno leto v tej kategoriji in je to vsekakor zelo dobra iztočnica. Čez dva meseca imamo še evropsko mladinsko prvenstvo, nato pa še eno celo leto tekmovanj.
-	Kako je veslati z Blejčanom?
-	Kot z vsakim (smeh). Res pa je, da sem moral trenirati na Bledu in Bohinju, sicer pa je vse ok.
-	Kako ti uspe usklajevati šolo in veslanje?
-	Zdaj so bile počitnice, tako da ni bilo problemov, pozimi pa ni tekem in delamo predvsem na osnovni fizični pripravljenosti. Proti koncu leta je sicer vedno več tekem in je treba vedno bolj stopnjevati priprave na vodi in drugih lokacijah, kjer je lepše veslati. Letos smo imeli srečo, da se je po-klopilo s počitnicami, sem pa moral lani prvi mesec šole izpustiti za prirpave na evropsko prvenstvo.
-	Pa so v šoli razumevajoči?
-	So, ja. Imam status športnika, poleg tega pa tudi dobre ocene, tako da jih ni skrbelo zame. Dokler nimaš težav v šoli, ti dovolijo nekoliko več.
V ponedeljek so mlademu veslaču v domačem klubu Argo pripravili manjši sprejem, na katerem je bil tudi najuspešnejši izolski veslač vseh časov, Rajko Hrvat, ki
pa je za letos žal že zaključil s tekmami, saj je za oktober napovedano svetovno prvenstvo, ki bi moralo biti v Šangaju na Kitajskem, odpovedano. Razlog je epidemija covida. .Morda pa se bom preizkusil v obalnem veslanju", je dodal v šali. Svetovno prvenstvo v tej kategoriji je namreč prav tako oktobra, na Portugalskem, leto 2028 pa naj bi prišlo tudi v olimpijski program.
AM
Izola je gostila sabljače
V	mesecu juniju je Izola gostila sabljaški turnir Izola Cup junior ter Izola cup open. Organizacijo je nase prevzel Sabljaški klub Izola ter v dogovoru z Osnovno šolo Vojke Šmuc organiziral edini sabljaški dogodek v Sloveniji poleg državnega prvenstva za letošnjo sezono. Udeležbo so predstavljali sabljači in klubi Sabljaške zveze Slovenije.
Na junior tekmovanju so se predstavili sabljači iz otroških kategorij do deset, do dvanajst in do štirinajst let. Tekmovali so po pravilih sezone 2020, saj so zaradi nam že znanih razlogov lani izgubili priložnost, da bi se borili za naslove državnih prvakov.
Med najmlajšimi sabljači je zmago v moški konkurenci odnesel Ale-xander Hajdin, srebrno medaljo je osvojil Anže Lorencon, bronasto pa Oskar Ocepek Segulin - vsi SK Izola. V konkurenci deklic pa je Tjani Tršar zasedla prvo mesto in zlato odličje.
V	konkurenci do dvanajst let je Aleksander Anthony Froggatt osvojil srebro. V konkurenci do štirinajst let se je Sarah Božič, v konkurenci Ljubljančank, gladko prebila do finala ter osvojila zlato.
Naslednji dan je potekalo tekmovanje v absolutni kategoriji - Izola cup Open 2021. V mešani konkurenci je Sarah Božič začela premagovati tudi moški sabljaški svet ter se prebila do finala, kjer je zasedla drugo mesto in s tem srebrno medaljo. Lan Golob je pristal na tretjem mestu z bronastim odličjem.
Poleg omenjenih sabljačev so se uspešno predstavili tudi Luka Kraj-lah, Luka Mlakar, Klemen Sokolič, Giuseppe Pellegrini in Nikita Averyanov.
Antonije Hajdin, predsednik
Kino Otok bo poletje ujel za rep
Mednarodnemu filmskemu festivalu Kino Otok - Isola Cinema so izjemne okoliščine tudi letos prekrižale tradicionalne junijske načrte. Zato se bo še ena ekstraserijska izdaja festivalskega druženja v Izoli zgodila ob koncu poletja, med 25. in 29. avgustom 2021..
Festival Kino Otok je že 17 let filmska zgodba v nastajanju. Temelj festivala je pristno filmsko srečanje med vsemi udeleženci festivala, ključni element pa odmeven filmski in spremljevalni program za občinstvo vseh generacij, ki vključuje projekcije, srečanja z gosti, delavnice, filmsko-vzgojni program Podmornica - Otok za mularijo, spremljevalni program In še več, pa tudi večerni festivalski utrip na izolski plaži Svetilnik.
Pogovori so kot film
mn

m-'* >;
Grafična delavnica JEDKANICA
Javni sklad za kulturne dejavnosti organizira v soboto, 4. septembra od 9.30 - 15.30 delavnico jedkanice, ki je namenjena tako začetnikom, kot tistim s predznanjem. Mentorica bo profesorica likovne umetnosti Tina Mohorovič, ki je diplomirala na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, končala podiplomski študij scenskega oblikovanja in ima za sabo številne samostojne in skupinske razstave. Delavnica bo potekala v Sončni dvorani, kotizacija je 20€
Na Kino Otoku verjamejo, da film v celoti zaživi šele, ko ogledu sledita tudi razmislek in pogovor. Zato si prizadevajo, da v festivalsko dogajanje vključijo čim več gostov - avtorjev filmov, ki kar najbolj neposredno predstavijo svojo ustvarjalnost. Tako bodo tudi letos spodbujali živahen dialog med gledalci in avtorji filmov, ki bodo prišli v Izolo.
Film Čarovnice iz Orienta (Les Sorcieres de POrient, 2021), ki preko osebnih pripovedi in bogatega arhivskega materiala oživi napore in dosežke ekipe skoraj čudežnih japonskih odbojkaric, bo predstavil avtor Julien Faraut. Lois Patino, bo gledalcem Kino Otoka ponovno odrezal bogat kos pogače galicijske kulture v sanjavem filmu Rdeča luna.
Biografski dokumentarec o sijoči zvezdi italijanskega filma Midi Valli, Alida (2021), bo predstavil režiser Mimmo Verdesca, ki v prvi osebi, preko še nikoli objavljenih pisem in dnevnikov ter drugih ekskluzivnih arhivskih materialov velike igralke, celovito izriše življenje mladega dekleta iz Pulja.
Alida Valli je bliskovito postala ena najbolj znamenitih in priljubljenih igralk italijanskega in svetovnega filma.
Veselimo se lahko tudi dveh premier (in ekip) filmov, ki sta nastala v slovenski produkciji: novega, nežno presunljivega filma Miroslava Mandiča, Sanremo (2020). Film, ki neutrudno potuje po svetovnih festivalih, bodo na slovenski premieri predstavili avtor, glavni igralec, izvrstni Sandi Pavlin ter ekipa filma.
Zanimiv pogovor o humanizmu in cinefiliji se obeta s srbskim režiserjem Ivanom Ikičem, čigar Oaza (2020) se ponaša z obilno zbirko nagrad in priznanj svetovnih festivalov.
Na festival pride tudi pomemben katalonski režiser Marc Recha, katerega retrospektiva se bo po projekciji v Izoli zgodila v Kinod-voru in Slovenski kinoteki. V Izoli si bomo v družbi avtorja ogledali film Avgustovski dnevi.
Celoten program s posebnimi povabili bomo objavili v četrtkovem Mandraču.
Po žurki pa zares
Prvo gostovanje prekmurske, beltinjsko lendavske skupine Prašnati na Primorskem je bilo, po odzivu in splošnem mnenju prisotnih, več kot uspešno. Ne gre dvomiti v to, da jih bodo po nastopi pri spini še večkrat poklicali na gostovanje v naše kraje, saj so Prašnati z zasedbo cimbale, harmonika, saksofon, kontrabas, boben in vokal, kot narejeni za preigravanje starih godb povojne generacije pa vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Izvrstna izvedba in dobro izbran program ter odlična kondicija bi lahko nastop zavlekla do jutra, če bi to le bilo mogoče. Danes pa prihaja k špini povsem drugačna godba. Mlada, sodobna, malo angleška, malo slovenska, predvsem pa sila cenjena pri slovenskih glasbenih kritikih. Prihajajo NoAir. Spet bo vse drugače.
Za sedeže je zdaj že čakalna vrsta na 040 211 434.
Mestna knjižnica Izola, v okviru evropskega projekta Europe readr, upravlja s knjižnico na plaži, takoi-menovano „Mojo bralno sobo". V okviru le-te, v sklopu študijskega krožka Drevesa pripovedujejo, pa Patricija Sosič Kobal vsak torek pripoveduje pravljice tako otrokom kot tudi ostalim.
»Pravljice niso samo za otroke", je pripovedovalka v torek večkrat opomnila starejše mimoidoče, ki so si ob opazki nekajkrat vidno oddahnili in prisedli zraven. „Zdi se mi, da je marsikomu lažje, če ga povabim k poslušanju. Zato grem vsak torek, še preden začnem s pripovedovanjem pravljice, najprej naokoli in zberem nekaj ljudi. Resje, da so to pretežno otroci s starši. “
Patricija je veteranka pripovedovanja, svojo strast pa je v tem projektu povezala s skrbjo do zelenja, do dreves in rastlin. Pravljice, ki jih pripoveduje, so vse tako ali drugače povezane z drevjem, a še pred pravljico nekaj časa nameni splošnemu poznavanju narave. „Seve-da je zelo odvisno od tega, kako staro poslušalstvo imam. Ne moreš enako pripovedovati šestletnikom ali dvanajstletnikom. Še pred začetkom se tako pogovarjamo o tem, kaj drevesa so in kako z njimi ravnamo. Veste, nekateri najmlajši se niti zavedali niso, da so drevesa živa bitja. Zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, da jih okoli teh stvari, še preden začnem s pravljico, podučim. “ Navadno se ob pripovedovanju, ki se ob torkih začne ob petih popoldan, zbere med dvajset in trideset otrok, ob tem pa še kakšen ducat staršev in naključnih mimoidočih. In kako uspe toliko otrok, povrh vsega na plaži, zadržati pri miru, da poslušajo in se zraven učijo?
..Najprej moram povedati, da veliko pomaga lokacija, ki so jo izbrali za knjižnico na plaži. Ko sem pripovedovala pravljice ob morju je bilo veliko težje, tukaj, med borovci, pa imamo mir. Poleg tega veliko dam na interaktivno pripovedovanje, da se vsi počutijo kot del zgodbe. In jasno, pomembno je tudi, kako pravljico pripoveduješ. Otroci te hitro preberejo, če nisi iskren in izgubijo zanimanje. Jaz se velikokrat poskušam dat v kožo majhne Patricije in pogledati na zgodbo iz njihove perspektive. “ Patricija pravi, da so otroci, pa tudi starši, praviloma prilepljeni na blazino do konca pripovedi, nato pa otroci še pomagajo pospraviti prizorišče. Jn velikokrat, ko koga srečam po mestu, mi maha in me pozdravi. Pa čeprav sva se ob pripovedovanju prvič videla. To pomeni, da so si zgodbo, pogosto pa tudi njen nauk, vsekakor zapomnili. “
Velika večina otrok in staršev, ki se ob torkih zbere ob pravljici so turisti, zato bi lahko Patricija brala tudi vedno isto pravljico, a tega ne počne. ..Zaenkrat pripovedujem štiri ljudske pravljice, imam pa pripravljenih še kar nekaj. A nekako ni potrebe, saj se občinstvo stalno menja. S pripovedovanji bom nadaljevala vsej do konca avgusta, od zanimanja pa je odvisno, če bom tudi naprej, septembra. Takrat upam, da se nam bo pridružil še kakšen domačin. “ Ker če je res, da se domačini zaenkrat pretežno izogibamo gneči na plaži, je tudi res, da jo bomo v septembru imeli spet samo zase. In zraven tudi pravljice na plaži. Če si jih bomo le žele-
ars longa, vita brevis
»Umetnost je trajna, življenje je kratko"
V rubriki ki je namenjena opozarjanju na ustvarjanje izolskih in istrskih pesnic in pesnikov se danes drugič predstavlja v Izoli že dolgo živeči Pirančan, Vanja Pegan. Pisatelj, pesnik, glasbenik, pedagog, morjeplovec, radioamater in sploh ustvarjalec je na vpogled poslal svojo novo, še neobjavljeno pesniško zbirko iz katere objavljamo to-le:
MARIZA
sedela sva na zidku ravnokar sva sestopila vsak s svojega seznama opravil dolžnosti hotenj hrepenenj položnic sama
v tistem hipu tako zelo sama sonce je zahajalo in avtomobili so drveli mimo bili so polni glasni in vidni in bili so vse kar je ob tistem zidku sploh bilo še bršljan seje zraščen umikal v večer
tam sva sedela nič večja od oranžne svetlobe zahajajočega sonca nič večja od trenutka
in življenje je bilo bilo je drugje
3. 4. 2019
: Vanja Pegan
■	Zase pravi, da je dvojna osebnost. Pol dneva poučuje igranje kitare, da
■	lahko drugo polovico dneva ustvarja. Piše prozo, poezijo, mladinske
■	in otroške knjige, bil je tudi urednik založbe s katero je promoviral ! mlade literate, predvsem pa je človek morja, saj ga ni dneva, da se s J svojo leseno barčico ne bi odpravil iz piranskega mandrača v zaliv.
J Tam je tudi nastalo nekaj zanimivih haiku pesmi, ki jih je zapisal v
*	knjigo Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta, ki je bila prava prodaj-I na uspešnica.
■	Od leta 2002 je član Združenja književnikov Primorske, naslednje leto ! je pridobil status samostojnega kulturnega delavca, od leta 2013 pa je J tudi član Društva slovenskih pisateljev.
; Njegov ustvarjalni opus je res zavidanja vreden. Izdal je tri knjige za
■	otroke (Citronček in Giovanin, Mesto 2000 in To-
■	nin), tri zbirke kratkih zgodb (Kopanje mornarjev I v topli vodi, Nebo davnega poletja in Štiri morske I milje), štiri romane (Čoln, Pisatelj, Adam in pilot,
J Potovanje na začetek poti in Svetilnik), dve zbirki
•	pesmi (Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta in
*	V nevihtni kapljici nad mestom samevam), zvočno J knjigo (Nebo davnega poletja) in besedilo za
•	otroško gledališko predstavo(Trije oslički in ko-jj žica Rožica) ter besedilo za plesno pravljico
■	(Lučka in najlepše darilo). Napisal je tudi glasbo
J za deset gledaliških predstav.	.
....................................................................;
19.30 Park Pietro Coppo
Otvoritev razstave Bodi VOd3 KDLU TlibS IZOl3
Program Musiča Creativa
10.00 Letni kino Arrigoni
Koncert Musiča Creativa
Koncert Bakan Rock Gang
Koncert Help! A Beatles je prestavljen na 10. september 21 8 cnhnta
JL »O m J V K#U Id
11.00	Galerija Plač Izolanov
Otvoritev razstave ElIZO HrOVatifl
21.00	Park Pietro Coppo
Koncert Lisjaki
Koncert Dire Straits Cover
nedelPHHHBHHHHHHHHHHHi
19.00	Park Pietro Coppo
predstava za otroke Pika in Cene v pravljici
20.30 Park Pietro Coppo
Koncert Matija Bolčina
26.8.
18.00 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper Vrt knjige, predstavitev knjige
Palma Berta avtorice Patricije Sosič Kobal
Predstavitvi se bo pridružila tudi založnica in direktorica izolske knjižnice Marina Hrs
20.30 Park Pietro Coppo
Koncert Arnika Marancin
20.30 Park Pietro Coppo
28.8. sobota
Koncert PeaH Jam Project
.....č,,' č..j,,.,,.U	.L,
od 18.00 Park Pietro Coppo
18. PRAZNIK OLJK, VINA IN RIB
Program: Kompanija Izolana, Primorski fantje, Društvo harmonikarjev Izola, MoPZ Delfin
19.00 Park Pietro Coppo
Predstava za otroke POVOdni ITIOZ
Gledališče LA LANU 20.30 Park Pietro Coppo
Koncert Popr 'N' Soul
Program CKŠP Izola
LETNI KINO ARRIGONI PARK PIETRO COPPO
Fčetrtek"ig"avgustroD>i9i30l BODI VODA
j-,-	.... '■	'
Otvoritev razstave Park Pietro Coppo
Program: MusicaTGreativa
^ asys®

®feED0


O
Občim-Comunc dt
IZOLA • ISOLA
VSTOPNICE Galerija ALGA
Ponedeljek-petek: 9.00 -12.00 Sreda, četrtek, petek: 17.00 -19.00 www.center-izola.si
Jskd
m)
Galerija Insula
razstava
Grafični svet Mihe Eriča
Razstava bo na ogled do 2. septembra 2021.
POP UP UM
Libertas 3 / Koper
Paride Di Stefano, Denis Dražetič, Natalija Gajič, Vianney Lefebvre, Lara Je-ranko Marconi, Henrike von Devvitz, Martin Zelenko
Galerija Plač IzolanovM
razstava Digitalni fotogrami
Galerija Alga
Vezi: ME4
Ksenije Pfeifer, Mojca Lenardič, Vlasta
Hf
Markočič, Vesni Marion
Razstava bo na ogled do 18. avgusta 2021.
M§3m,
Mestna knijžnica Izola
Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola
Saša Sergej Merkandel	Krisztina Doltar
Sledovi ostanejo	Spomini na otroštvo
grafična delavnica JEDKANICA
Sončna dvorana, Ulica Giordano Bruno 8, Izola
sobota, 4.9. 2021 od 9.30 do 15.30
Delavnica je namenjena tako začetnikom, kot tistim s predznanjem. Primerna je za vse ljubitelje ustvarjanja.
JEDKANICA je tiskarska tehnika globokega tiska. Globoki tisk je način tiskanja, pri katerem z vtiranjem nanašamo barvo v vdolbine na matrici. Tehnika jedkanja je v Evropo prišla z Orienta, a prva jedkanica, ki jo lahko štejemo v zvrst grafike, se je pojavila šele v zadnjih letih 15. stoletja. Jedkanica izkorišča lastnost kisline, da razjeda kovine, ne pa nekaterih drugih snovi, npr. asfalta, voska ... Jedkanica nima zavihkov ob razi kot suha igla, a tudi ne premore ostre, čiste črte kot bakrorez.
MENTORICA: Tina Mohorovič, prof. lik. um., mag. scen. obl.
Dodatne informacije: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Območna izpostava Izola, Ulica Giordano bruno 8,6310 Izola, oi.izola@jskd.si, GSM: 030 700 354
Enzov avtoportret in vizije
V soboto, 21. avgusta ob 11.00 bodo v galeriji Plač Izolanov odprli razstavo slik enega najbolj znanih Izolanov, Enza Hrovatina.
Enzo, ki ga širša javnost in ne le Izolani najbolj pozna kot kitarista in pevca, kot solista in kot člana nekdanjih Faraonov, je glasbenemu ustvarjanju že pred časom dodal tudi slikanje.
Njegova dela so bila doslej na ogled na skupinskih in samostojnih razstavah, ustvarja pa v glavnem v akrilu, loti pa se tudi str-gank in podobnih likovnih tehnik. Od svojevrstnih mandat je prešel v mehkejše, manj urejene a zato živahnejše podobe, ki v sebi še vedno nosijo veliko notranjega spraševanja avtorja, ki se ne boji več odgovorov ampak jih sam tudi ustvarja. Bolezen, ki ga je prikrajšala za kakšno zunanje doživetje mu je kljub vsemu napolnila duha in zagotovo bodo obiskovalci presenečeni nad optimizmom, oziroma vizijami, ki jih odražajo njegova dela.
Ob odprtju bosta zaigrala Samo Turk (kitara) in Erik Kramberger (saksofon), lahko pa se zgodi tudi še kaj več..
KINOOTOK 2021
torek, 24. 8.
Letni kino Arrigoni
20.00 film presenečenja za domačine, prost vstop
Sreda, 25.8.
Letni kino Arrigoni
20.00 Otvoritev festivala - Assandira (Salvatore Mereu, Italija, 2020
20.30	Video na plaži Programi kratkih filmov in pogovori z avtorji
Četrtek, 26. 8.
Letni kino Arrigoni
20.00	Krt Malte Alberdi, Čile, ZDA, Nemčija, Nizozemska, Španija, 2020
22.30	Ne pogreb, temveč vstajenje (Lemohang Jeremiah Mosese, Lesoto, Južna Afrika, Italija, 2019
Art Kino Odeon
14.00	Megli navkljub (Goran Paskaljevič, Italija, Srbija, Francija, Makedonija, 2019
17.00	Čarovnice iz Orienta (Julien Faraut, Francija, 2021
20.30	Video na plaži Programi kratkih filmov in pogovori z avtorji
Knjižnica na plaži
V ARHEOLOŠKEM PARKU SIMONOV ZALIV
Knjižnica bo odprta po urniku arheološkega parka in sicer vsak dan od 17.00 do 20.00 ob lepem vremenu.
NA PLAŽI PRI SVETILNIKU
Knjižnica na plaži pri Svetilniku deluje vsak dan od 10:00 -18:00 v lepem vremenu. Vsakdan ob 11:00 in vsak torek ob 17:00 ob lepem vremenu lahko prisluhnete pravljici.
K špini pride Lucio Dalla
V petek, 28. Avgusta ob 20.00 bodo pri špini, v sklopu festivala Kino Otok, premierno predstavili dokumentarni film Lucio Dalla in njegova pesem Italije (Per Lucio) uveljavljenega mojstra dokumentarnega filma Pietra Marcella. Pred filmom bo istrski kantavtor Igor Lia odigral in odpel njuno Piazza grande.
Naših fosilnih ostankov ne ho iskal nihče
lakoje razmišljal Bogdan Jurkovšek, kije skupaj s soprogo Teo Kolar Jurkovšek med najbolj uglednimi slovenskimi geologi. Skupaj sta napisala vrsto geoloških monografij in zadnjo med njimi, Fosili Slovenije, je predstavil ob obisku razstave lz[s]olani, kjer je sodelovala njegova hči, izolska slikarka, Barbara Jurkovšek.
Pogovor o fosilih bi lahko bil nezanimiv, če bi bil takšen sogovornik. Toda Bogdan Jurkovšek zna pripovedovati o teh stvareh tako zanimivo, da se poslušalcu zazdi, kot da je vstopil v nek znanstveno fantastični film s planetom zamlja v glavni vlogi in s sila stransko vlogo nas, ljudi, ki na njej živimo. Že uvod v knjigo Fosili Slovenije je zanimiv tudi za splošno izobraženega bralca. Tako-le piše:
-	Vse pogosteje se oziramo v vesolje in iščemo rešilno bilko na prijaznem planetu, ki bi ga bilo mogoče spremeniti vsaj v zasilno bivališče pregnancev s prenatrpane in že precej zastrupljene rodne Zemlje .Če bi celotno zgodovino Zemlje uokvirili v eno samo leto, smo ljudje na tem planetu šele nekaj zadnjih minut, posameznikovo življenje pa sploh traja le neznaten trenutek.
-	Je Slovenija in Primorska bogata s fosili?
-	Veliko je tega, vendar je treba vedeti, da je bilo tukaj nekoč morje in zato tukaj ni bilo dinozavrov, ker ni bilo veliko kopnega. Zato imamo toliko več teh različnih vrst vodnih živali od tistih, dolgih do 2 metra in dva metra je bilo veliko povsod na Krasu. Rhinobatos, ki je bistvu skat je bil najden pri Dobravljah, tam je bila najdena tudi želva in še polno stvari. Recimo, v okolici Lipice je ogromno morskih školjk. Te fosile najdemo v škrilah, ki so jih ljudje uporabljali za pokrivanje streh. Vse to je nastalo v morski vodi, saj je sladka voda prišla šele ob koncu krede, ko nastane premog v Vremskem Britofu in soseščini.
Planet in mi
-	Vedeti moramo, da ko je meteorit padel na Vukatan je pomrlo 75% vsega živega, to kar mi počnemo pa je najhitrejša ekološka katastrofa v zgodovini zemlje. Ko smo ljudje pred 70 tisoč leti prišli v Evropo smo, na primer, najprej počistili Neandertalce.
Neandertalcev nismo asimilirali, čeprav imamo vseeno precej nea-dertalskih genov, a jih nismo dobili po prijateljski poti. Počistili smo tudi vse ostale praljudi, ki so takrat živeli tukaj, uničili smo vse velike sesalce in smo zagotovo največji škodljivci na tem planetu. Mi smo za ta planet bolj nevarni kot asteroid, ki je padel pred 66 milijoni let.
Če pa hočem biti optimist bom izjavil, da se bo človeštvo do leta 2150 zmanjšalo za kakšni dve milijardi, ker tako preprosto ne gre več naprej. Na to bo vplivalo marsikaj. Recimo, če segrevaš pole je normalno, da se ti morska gladina dviguje. Po nekih grobih izračunih naj bi se vodna gladina morja dvignila za pol metra do konca stoletja. Na primer v zadnji ledeni dobi je bila obalna linija Ancona - Zadar. Tam se je iztekala Soča in zato ni nič čudnega da sta si soška postrv in tista iz Neretve zelo podobni.
Zanimiv nastanek flišnih skal
- Fliš z Belih skal in Strunjana je zanimiv zato, ker je nastajal v globokem morju v oceanskem bazenu. Fliš se je nabiral na robu takih bazenov in ko je zdrsnil po bregu na dno bazena je tam zasul vse živali, ki so bile takrat tam.
To se je ponavljalo vsakih nekaj let. Življenje se je spet vrnilo v bazen in spet se je sprožil podor in tako naprej par milijonov let, dokler se bazen ni čisto napolnil.
Ilustracije nikoli videnega
- Jaz se z znanstveno ilustracijo ukvarjam že kar nekaj časa, saj sem se tudi usposabljala za to. Ker izhajam iz družine, ki se ukvarja z naravoslovjem mi je tematika blizu in zato se je zdelo najbolj normalno, da mene prosita za ilustriranje te knjige. Seveda mi ob začetku povejo, kakšni so bili takrat pogoji za življenje, kakšno je bilo rastlinje, kakšna temperatura, potem mi povedo kakšne so bile velikosti flore in favne, skratka, imeti moram kup informacij, šele potem se lahko lotim risanja. Končni izdelek ni slika, čeprav je narejena na platnu, ampak prikaz tistega o čemer govorijo avtorji knjige, čeprav je res, da včasih nastanejo prav zanimive risbe. Skratka, izdelki morajo “stati” estetsko in strokovno. Temu delu pravijo paleoart. Sicer pa sem delala še za marsikoga, na primer za arheologe in muzeje. Veliko sem delala na Ptuju in še marsikje, kjer potrebujejo te vrste ilustracijo.
D.M.
Dr. Bogdan Jurkovšek je upokojeni znanstveni svetnik Geološkega zavoda Slovenije, na katerem je štiri desetletja deloval kot regionalni geolog. Večji del svojega raziskovalnega dela je posvetil izdelavi geoloških kart, biostratigrafiji in paleontologiji. Je avtor ali soavtor več sto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov in več geoloških kart s tolmači.
Dr. Tea Kolar-Jurkovšek je znanstvena svetnica Geološkega zavoda Slovenije in vodja raziskovalnega programa Regionalna geologija Slovenije. Aktivno sodeluje v raziskavah stratigrafskih mej in usmerjanju konodontologije v svetu in je avtorica ali soavtorica več sto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov.
Barbara Jurkovšek je leta 2006 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kasneje se je izpopolnjevala na Accademia di Belle Arti di Lecce v Italiji in leta 2009 na ljubljanski Likovni akademiji magistrirala iz slikarstva pri prof. Metki Krašovec. Od leta 2009 je samozaposlena v kulturi. Deluje na področju slikarstva, kiparstva, grafike, kaligrafije in znanstvene ilustracije. Za njo je 45 samostojnih in več kot 135 skupinskih razstav in projektov v Sloveniji in tujini. Živi in ustvarja v Izoli.
V soavtorstvu sta dr. Bogdan Jurkovšek in dr. Tea Kolar Jurkovšek, napisala nekaj geoloških monografij, med katerimi so Karbonski gozd (2002), Geologija Krasa (2013), Konodonti Slovenije (2019), letos pa je izšla njuna najnovejša knjiga Fosili Slovenije, pri kateri je kot ilustratorka sodelovala njuna hči, Barbara Jurkovšek.
RIBARNICA - PESCHERIA TRŽNICA IZOLA
J* KAPITAN MARKO - Rl
'a	- o
1:00386(0)40262301 E: ribarnica.marko.izola@gmail.com W: kapitan-marko.com
Urnik
NEDELJA
TOREK, SREDA, ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
8-12
8-13
8-15
8-13
OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Kriminalije
Glasno in jasno
Prejeli smo obvestilo, da občanko moti glasna glasba, ki prihaja iz plovila, katerega lastnika so že gostje opozorili na moteče dejanje, vendar se na to ne ozira in jih ne upošteva. Policisti so kršitelja izsledili in izrekli globo zaradi kršitve javnega reda.
Kraja šotora na ladjedelnici
Neznani storilec je s strešnih sani avtomobila, parkiranega v Izolski ladjedelnici, nemškemu državljanu ukradel šotor in ga s tem oškodoval za 2000 evrov.
Si bosta bratsko razdelila globo?
Policisti so intervenirali v Livadah, kjer sta se brata verbalno sprla in fizično obračunala med seboj. Policisti so izrekli globo zaradi kršitve ZJRM.
Od oljčnika do vinograda
Občan je na svoji parceli v Izoli kuril travo, pri tem pa mu je ogenj odšel izpod nadzora tako, da je zgorela večja površina travnika med oljčnikom in njegovim vinogradom. Gasilci so požar pogasili, zoper občana, ki kurišča ni ustrezno zavaroval, so policisti ukrepali tako, da so s poročilom obvestili požarno inšpekcijo.
Tudi turisti napihajo
V	Jagodju je bil pijan za volanom zaloten štiriinštirideset letni tujec, kateremu je alkotest nameril 0,41 mg/l alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje, prepovedali nadaljnjo vožnjo in izrekli globo v višini 300 evrov.
Zalotili so ga v Nožedu
V	Nožedu so policisti zalotili domačina pri vožnji pod vplivom alkohola. Zaradi rezultata 0,55 mg alkohola, mu je bil izdan plačilni nalog v višini 900 evrov ter 16 kazenskih točk.
Podrl ga je s skirojem
Dopoldan smo bili iz SB Izola obveščeni, da je pri njih na zdravljenju moški, ki naj bi ga pred tem podrl nekdo s skirojem. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da se je 78-letnik pripeljal z avtobusom na avtobusno postajo v Izolo. Ko je izstopal, je mimo pripeljal 47-Ietnik z električnim skirojem in podrl oškodovanca. Na kraju mu je nudil svoje podatke in mu pomagal. Povzročitelju sledi kazenska ovadba za povzročitev prometne nesreče s hujšimi poškodbami.
Letos imamo že osem utopitev
Policija je obravnavala utopitev v Izoli. 58-letni moški iz Novega mesta je šel plavat, kmalu zatem pa sta reševalca opazila, da je nagnjen naprej, z glavo v vodi. Takoj sta ga potegnila iz vode in pričela oživljati, kljub temu je umrl.
V letošnjem poletju je policija obravnavala več utopitev, ki so povezane z nadpovprečnimi temperaturami ozračja in neprevidnim ravnanjem. Ko iščemo ohladitev na urejenih in neurejenih kopališčih, ob tem včasih pozabimo na lastno varnost. Zato bodite previdni in poskrbite, da bo ohladitev prijetna in varna. Vzrokov za utopitev je več, med njimi pa so tudi različne bolezni in alkohol.
Od 1. 6. 2021 do danes smo bili na PU Koper že 16-krat obveščeni o tem, da se nekdo utaplja v morju. Vsem so takoj pomagali, kljub temu pa je 8 oseb umrlo.
www.medgeneracijskicenterizola.si
POLETNI URNIK
OB PONEDEUKIH, SREDAH IN PETKIH OD 7.00 DO 13.00 OB TORKIH IN ČETRTKIH PA OD 14.00 DO 20.00
PONEDELJEK
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
9.00	-10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč (zbiramo prijave)
9.00	-11.00: Družabne igre 10.30-12.30: Namizni tenis (zbiramo prijave)
TOREK	—
14.00	-16.00: Namizni tenis (zbiramo prijave)
16.00-	18.00: Tarok
18.00-	19.30: Družabni plesi
18.00-	20.00: Šah
19.00	- 20.00: Klepet v angleškem jeziku
sreda	——
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
8.00	-11.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-11.30: Skupaj rešujemo križanke 10.30-12.30: Namizni tenis (zbiramo prijave)
ČETRTEK	—
14.00-	16.00: Namizni tenis (zbiramo prijave)
16.00-	18.00: Tarok
18.00-	20.00: Šah
19.00	- 20.00: Klepet v italijanskem jeziku
19.00	- 20.00: Joga z elementi plesa za odrasle PETEK
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
9.00	-11.00: Merjenje krvnega tlaka
10.00	-12.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka ...
10.30	-12.30: Namizni tenis (zbiramo prijave)
VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV IN NA LASTNO ODGOVORNOST.
Svetujemo:
-	Ne hodite na plažo v vročini, predvsem ne med 12. in 17. uro.
-	Pijte dovolj tekočine, predvsem vode.
-	Starejši in bolni se izogibajte najhujšemu soncu.
-	Nikakor ne v vodo pod vplivom alkohola!
-	Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode.
-	Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti.
-	Poskrbite tudi za svoje premoženje in vrednih stvari ne puščajte brez nadzora.
MALI OGLASI
NAJAMEM
-	Najamem enosobno stanovanje cca 40 m2 v pritličju ali z dvigalom na Obali. Tel.: 031 710 857
RAZNO
-	Brezplačno odstopim dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo iz lesa in kakovostnega ultrapasa, izdelano
ročno pri mizarskemu mojstru najboljše primorske generacije. Za ogled, ki je možen v popoldanskih urah, pokličite na štev.: 041 838 160.
-	Iščemo moškega za občasno pomoč na njivi. 041 613 299.
-	Iščem zanesljivo gospo za čiščenje apartmajev. Info. gsm: 041 670 085
+386 (0) 41 858 473
Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi:
Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur
Saj veste kje?
Med parkom m Lonko.
Liter gre v liter
Tako je govoril znani trener Vujadin Boškov, ko je potreboval odgovor, ki nič ne odgovori in vse pove. Seveda je bilo v njem tudi nekaj resnice. Namreč, ko je nekaj polno je polno in več od polnega ni. To velja povsod razen na parkirišču Lonka, kjer se avtomatski blagajni oziroma vratarnici včasih kaj zameša in potem spusti na parkirišče več avtomobilov, kot je parkirnih mest. Rezultat je tavanje po parkirišču naprej in nazaj, pregledovanje vrst, vožnja do konca in potem razočarana vožnja nazaj, ter nato boj za prvo osvobojeno parkirno mesto. V želji po čim večjemu številu parkirnih mest je parkirišče urejeno tako, da ga v nujnem primeru ne bi izpraznili niti v pol ure. O krožnem prometu ne duha ne sluha, o semaforjih, ki bi kazali prazna mesta pa .tudi ne.
S sobotnim koncertom v parku Pietro Coppo, so nastopajoči obujali stare domače pesmi. Marjetka & bend so večer napolnili s petjem, živahnostjo in pestrim izborom pesmi. Te so se prenesle tudi med publiko, ki je cel večer veselo sodelovala in prepevala zraven. Marjetko so spremljali glasbeniki: Miran Pečenik in Marko Petelin na harmonikah, Gorast Radojevič na basu, Savo Kralj na bobnih, pevke Cvet v laseh in kot gost se jim je pridružil še Stanly Bakan na kitari. Z njim je skupina priredila nekaj pesmi v drugačnih ritmih in dodatno navdušila razgrete poslušalce.
Bil je lep in vroč pevsko- poletni večer...
V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega
FOTO KO PI RAMO vse po vrsti, v barvah in črno belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika.
BEREMO
knjige založbe tednika Mandrač in nekatere
knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži.
IZDELAMO napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo.
OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali
oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi.
SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo
malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.