m, * **mmmmm*mmmmmwm% *anm» piočono v Leto LXXII., it. 249 LJubljana, četrtek 2. novembra 1939 Česa Din i.- SLOVENSKI d Din Z tahofa vsak dan popoldne tzvzmtl oedeOe la praznike. // hum on do 80 pata do 100 vrst o Din 2-50, od100do300vrgl6DinS. večji kum aH potil vrsto Din 4.-Popust po dogovoru, tnsorotni davek posobot- H »Slovenski Narod" volio v Jugoslaviji Din 12-—> so inozemstvo Din 2Sr— M UREDNIŠTVO IN UPtAVNttTVO LJUBLJANA, Knanjaoo ufico Sov. J rolofon. 31-21 31-21 31-24. 31-25 In 31-31 Podru ime«. MARIBOR. Granat ta ft. 7 // NOVO MESTO. UubOonsko tanana U. 76 f/ CBJt collsko uredniirvo Stro*smoyenevo ulice 1. telefor it 65i podružnico upravo, Koctnovo ui 2. toftofon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SOVENJ GRADEC Sloetffco« trg S U Pomno hranilnico v Ljubljani ŠL 1035L Finska hoče ostati nevtralna in svobodna: F uski predlogi danes izročeni o moško Veliko ogorčenje na Finskem skvi — Energične izjave finskega objave ruskih zahtev, kar bo zelo oteikočilo pogajanja v Mo zunanjega ministra — Nova navodila finski delegaciji Helsinki. 2. nov. Govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova je izzval na Finskem slab vtis. Predsnočnjim so v finskih političnih krogih razpravljali o možnosti prekinitve pogajanj z Rusijo in o odpoklicu finske delegacije, ki je že odpotovala v Moskvo. Govor Molotova, ki je odkril obseg ruskih zahtev, je tu učinkoval kakor bomba. Zatrjujejo, da ta govor nasprotuje sporazumu, na podlagi katerega sta se obe stranki obvezali, da ne bosta objavili nikakib podrobnosti, dokler trajajo razgovori. Vlada je najprej delegaciji na poti v Moskvo poslala brzojavko, da v Viborgu. na rusko-finski meji, prekine potovanje in čaka na nadaljnja navodila iz Helsinkov. Četrt ure pozneje pa je delegacija dobila ukaz, naj nadaljuje potovanje v Moskvo. Ob tej priliki je finski zunanji minister Erkko podal izjavo, v kateri Finska izraža svoje zadovoljstvo zarad: govora Molotova. Med drugimi ie izjavil: Molotov je sporočil zahteve Rusije javnosti v času. ko so bili finski delegati prav na poti v Moskvo, da predajo odgovor finske vlade. S tem je ustvaril Molotov zelo težko situacijo. Finska bo ustregla željam Sovjetske Unije, da zasigura mir, a da pri tem vseeno ne stavi na kocko svojo lastno sigurnost. Težko je reči, dali izjava Molotova deluje na kakršenkoli način na odloke finsko vlade, vendar na vsak način zelo otežkoca nadaljevanje finsko-ruskih razgovorov. Glede izjave Molotova, da ima Sovjetska Unija pravico in dolžnost podvzeti ukrepe glede svoje varnosti v finskem zalivu in v zalivu pred Ljenin-gradom, opozarja Erkko na finsko-rusko pogodbo iz leta 1922. na podlagi katere je zasigurano vzajemno spoštovanje meja, in določeno, da se vsi spori mirno rešijo. Finska prepričana, da je ta sporazum še v veljavi do leta 1945 in sicer na podlagi nove pogodbe, ki je bila leta 1934 sklenjena med obema državama. Berlin, 2. novembra. AA. (DNB) Iz Helsinkov poročajo, da je zunanji minister Erkko govoril snoči na slavnostni predstavi v švedskem gledališču v korist finskih vojakov. Slovesnosti je prisostvoval tudi predsednik finske republike v družbi vseh članov vlade Erkko je predvsem obžaloval, da je predsednik ljudskih komisarjev Molotov v svojem včeraišnjem govoru navedel podrobnosti o sovjetsko-finskem pogajanju in je nadaljeval: V ukrepih, ki jih je predlagala Rusija, vidi Finska ruski imperializem. Finska se se ne more spuščati v nič, kar bi moglo ogrožati njeno lastno nevtralnost. A ti predlogi pomenijo u služnost Finske v korist tuje države na finskih tleh. Finska volja, da ostane nevtralna, predstavlja obenem tudi varnost za Rusijo Finska izhaja s stališča, da so njeni dogovori z Kaj se godi na zapadu? Medtem ko poročajo Iz Pariza o močnem topov-skem streljanju izza Siegfriedove linije, prihajajo iz Rima optimistični glasovi, da Nemčija ne bo začela ofenzive Pariz, 2. nov. j. Dalekosežni topovi za Siegfriedovo linijo so začeli bruhati ogenj na francoske vasi med mejo in Magino-tovo črto. Vse kaže, da hočejo Nemci s •ilnim bombardiranjem očistiti teren za skorajšnjo veliko ofenzivo. Vsak dan Je opažati vso večjo aktivnost, zlasti v dveh glavnih sektorjih vzdolž reke Mozele in vzhodno od Saarbriickena v dolini reke Bika. Rim 2. nov. z. Iz vseh evropskih središč prihajajo vesti, ki so povsem v nasprotju s pesimizmom, ki je vladal v preteklem tednu glede na nemške napadalne načrte. Veliko pozornost so tu izzvale zlasti izjave raznih vojaških strokovnjakov v obeh taborih, ki jih je ponatisnil tudi italijanski tisk, da namreč na zapadni fronti ni računati z ofenzivo v večjem stilu ne od nemške, ne od francoske strani. Nekateri strokovnjaki so celo mnenja, da sploh to leto ni pričakovati kakih večjih vojaških operacij, pa tudi vesti o pripravah za velike letalske napade na Anglijo se zdijo pretirane. V vojaških krogih vedno bolj prevladuje mnenje, da se bo ta >vojna, ki je najbolj čudna od vseh, kar jih je do sedaj bilo«, od obeh strani nadaljevala z blokadnimi in drugimi akci- jami. Obsedno stan]« na Holandskem Amsterdam, 2. nov. AA. (Havas) Hola ndska vlada je takoj po snočnjl izjavi ministrskega predsednika proglasila obsedno stanje. Samo za 3 pokrajine to ne velja. V občinah, ki Jih navaja dekret o proglasitvi obsednega stanja, prevzamejo vojaška oblastva upravo v svoje roke in lahko izdajo tudi naknadne ukrepe. Civilna oblastva postanejo samo izvršilni organi za izvedbo teh ukrepov. Okoliščina, da se obsedno stanje, ki ga Je parlament izglasoval, razširi na večino države, Je Jasen dokaz, da je HoJandska trdno odločena braniti svojo neodvisnost. ?o govora Molotova Tako v Londonu in Parizu kakor v Berlinu so zadovoljni — Mednarodni položaj je ostal ne* spremenjen V AngUH LONDON. 2. nov. mp. Angleški listi podčrtavajo v govoru Molotova odstavek, kjer trdi, da bo Rusija ostala nevtralna ter opozarjajo na paradoksni značaj te trditve. Molotov namreč v isti sapi zavrača odgovornost za sedanjo vojno na Anglijo, hkrati pa odklanja Nemčiji sleherno vojaško podporo, čeprav Jo označuje kot žrtev napada. >New Chronicle« piše. da je govor Molotova težak tudi za Nemčijo, ker pomeni konec vseh nemških upov na sovjetsko vojaško pomoč. Anglija in Francija sta v govoru Molotova napadeni samo s besedami in te besede obeh držav ne bodo bolele. Svet jih bo znal oceniti z ono ceno, ki so jo vredne. »Dailv Mail« in »Daily Expr*ss« poudarjata, da Molotov.v svojem govoru ni ničesar nudil Nemčiji in Ji tudi ni stavil nobenih predlogov ra nienn m»rr»v»"» kampanjo. V Franciji PARIZ, 2. nov. mp. V francoskih vladnih krogih izjavljajo glede na govor Molotova, , da je ponovil samo to, kar je že večkrat povedal Po splošni sodbi je najvažnejši del njegovega govora tisti, kjer govori o načelih ruske zunanje politike. V ostalem pravijo, da je Molotov dejal, da vodijo zavezniki ideološko vojno proti Nemčiji in da se ideologija z vojno ne da uničiti. Iz njegovega govora dalje sledi, da je Turčija odklonila rusko pogodbo in * je rajši zvezala s Francijo m a -. • ,. in jc tudi Finska odklonila zavezniško pogodbo v obliki, kakor jo je Rusija sklenila z baltskimi državami, kljub temu pa se vodijo še nadaljnji razgovori. Iz govora je dalje razvidno, da vodi Rusija povsem oportunistično politiko, kajti v govoru je več nasprotij. Na oni strani zagotavljajo vso pomoč Nemčiji, na drugi strani pa zagotavljajo nevtralnost. Molotov je tudi priznal, da je pogodba mod Nemčijo in Rusijo pospešila vojno. V splošnem Je treba ugotoviti, da Je francoska Javnost ostala hladna. Vse sodbe soglašajo v tem, da Je v Molotovovem govoru najzanlmlveje to, cesar nI povedal In to Je, da se trgovinska pogajanja med Rusijo ln Anglijo nadaljujejo in da Molotov ni niti z besedico omenil, v koliki meri namerava Busija podpirati Nemčijo. v Turčiji ANKARA, 2. nov. mp. V turških vladnih krogih se vprašujejo, kaj naj pomeni preteči ton v govoru M«Wova, da se mora turška vlada zavedati odgovornosti, ker ni sprejela paleta s Rusijo. V vladnih krogih zaradi tega obstoja prepričanje, da bo Imel Molotovljev govor diplomatske in politične posledice v zunanji politiki Turčije. na finski HELSINKI, 2. nov. mp. Reuter poroča, ia se finski tisk obširno bavi z guvuiom Molotova. Listi so al edini v tem, da je za zdaj ie preuranjeno soditi, koliko bo govor Molotova vplival na potek pogajanj da pa se bodo vsekako zavlekla, kar je Rusijo sklenjeni s svobodno voljo. Na Finsko ni vplivala nobena tuja država. Finski narod strastno ljub: svobodo in si ne želi nobene vojne. Pokazal Je svojo pripravljenost do daljnosežnih žrtev, kakor se Jasno vidi iz predlogov, ki Jih bo finska delegacija jutri izročila v Moskvi. Finska zelo dobro ve, po kateri poti ima hoditi, naj bo ta pot še tako težka. Finski narod mora stati ob strani in se ne vtikati v politiko velesil. Ni okoliščin, v katerih se tudi v sedanjem trenutku ne bi mogla doseči miroljubna ureditev. Helsinki, 2. nov. j. Včeraj je predsednik republike Kallio podpisal dekret, ki daje finskemu narodnemu junaku maršalu Man-nerbedmu v primeru vojne diktatorsko oblast. Helsinki, 2. nov. mp. Finska telegrafska agencija je objavila naslednji proglas vlade: Finska je storila vse, da bi našla rešitev, ki bi zadovoljila Rusijo. Finska vlada upa, da bo Rusija ostala verna sklenjenemu nenapadalnemu paktu med obema državama. Finska delegacija bo takoj po prihodu v Moskvo dobila nove instrukcije. Ruski pritisk na nordijske države V Stockholmn in Osla komentirajo izjave Molotova kot nevarnost za severne države in zapadno Evropo ZTJRIH, 2. nov. j. sNeue Zurcher Zei-tung« javlja iz Stockholma, da švedski politični krogi na svoj način tolmačijo izjave Molotova, češ da Rusija ne bo izvajala nikakega pritiska na Švedsko in Norveško. Ruske zahteve, da dobi Rusija na izhodu Finskega zaliva oporišče za svojo mornarico, se označujejo kot kardinalna točka za svobodo nordijskih narodov in za njihovo politično nevtralnost- V Stockholmu dobro vedo, da to oporišče ne bi imelo defenzivnega značaja, temveč prav nasprotno popolnoma ofenzivni karakter. Na švedskem so prepričani, da se Lo finski odgovor glasil: Ne! Prodiranje Rusije na severovzhodu Finskp, pomeni prej ali pozneje tudi pritisk na nordijske države, na Švedsko in Norveško in kot posledica tega pritisk na vso Zapadno Evropo. Utrjevanje Alandskega otočja, kar zahteva Rusija od Finske, pomeri ustanovitev oporišča, iz katerega bi se izvajal pritisk na nordijske države, kar hi pomenilo rtkl! konec njihove neodvisnosti. pričakovati, da Rusija od svojih zahtev ne bo popustila, zlasti pa ne od zahteve glede mornariških oporišč na otokih pred .Leningradom. V ostalem so listi zelo rezervirani v svojih komentarjih. V Ameriki VVashington, 2. novembra. AA. Štefani. V političnih krogih komentirajo včerajšnje napade v reprezentančni zbornici na Rusijo kot odgovor na gospoda Molotova. Posebno komentirajo predlog Člana reprezentančne zbornice Mac Cormiea, da naj TJSA pretrga razmerje z Moskvo in odpoklice svojega poslanika. Tudi listi so v svojih komentarjih silno ostri, posebno glede tistega dela govora, kjer je sovjetski komisar meril na politiko USA. Roosevelt ni hotel dati nobene izjave glede govora Molotova. Moskva, 2. novembra. AA. Reuter. Tukajšnji ameriški diplomatski krogi izjavljajo, da je neutemeljeno in neumestno primerjanje sovjetsko finskega razmerja z razmerjem med USA in Kubo ali Filipini. V Italiji molče RIM, 2. nov. AA. (Štefani) Današnji jutranjiki ne prinašajo še nobenih komentarjev o govoru Molotova. Listi so prinesli le obrežne izvlečke iz tega govora. Prav tako tudi ne komentirajo govora predsednika turske republike I smeta Ine-^ja. Odmev v nevtralnih državah LONDON, 2. nov. mp. Dopisnik agencije Reuter poroča o sodbah nevtralnih držav o govoru Molotova. V skandinavskih državah in na Holandskem odločno protestirajo proti temu, kar je Molotov rekel o Finski. V ostalem se vidi, da vodi Stalin popolnoma svojo politiko. Holandskl tisk pričakuje, da bo Finska odločno rekla ne. V VVashingtonu pravijo, da gre Rusiji v prvi vrsti za utrditev lastnega položaja in da Rusija ni obljubila Nemčiji nobene vojaške pomoči. Zadovoljstvo v Berlinu BERLIN*, 2 nov. mp. Govor Molotova so v Berlinu sprejeli z zadovoljstvom- Zlasti poudarjajo Usti odstavek, da Rusija popolnoma odobrava nemško politiko in pripombo Molotova, da se bodo trgovinska pogajanja med Rusijo in Nemčijo kmalu ugodno končala. Listi na koncu ugotavljajo, da je Nemčija prav tako potrebna Rusiji, kakor je Rusija Nemčiji. Izjave Molotova na 2. strani Turčija ostane zvesta svojim prijateljem Predsednik tnrike republike o položaju po ankarskem paktu Ankara, 2. novembra mp. Predsednik republike Ineni je imel včeraj govor, kjer se je v začetku dotaknil nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj Turčije. O pogodbi z Anglijo in Francijo je izjavil, da je zagotovila Turčiji varnost in da ni naperjena proti nobeni državi. Turčija vodi ves čas odkrito in dosledno mirovno politiko. Ta pogodba bo stopila v veljavo le tedaj, če bi kdo ogroža! turško nevtralnost. Naše delo stremi za tem, da bi bodočim generacijam prihranili težave sedanjega časa, je izjavil. Storili smo vse, da bi ostali v starih prijateljskih odnosa jih z Rusijo. Če se nam ni posrečilo, ni naša krivda.Kljub temu pa bomo tudi v bodoče gojili prijateljske vezi z Rusijo. Turki drže dane besede in so zvesti svojim prijateljem. Ineni je zatem poudaril zaupanje naroda v vojsko, nakar je govoril o notranjih vprašanjih. Anglija ne sklepa tajnih pogodb Zanimivi odgovori Churchilla in Buttlerja v angleškem parlamentu LONDON, 2. nov. j. Včeraj popoldne je bila seja spodnje in zgornje zbornice. Najprej je govoril minister za prehrano Mor-rtson, ki je navajal, da je Anglija dovolj založena z živili, vendar bo potrebno nekatera živila racionlrati, zlasti mast in masla Nato je govoril prvi lord admiralitete Churchill, ki je navajal, da na Atlantiku operirata dve nemški vojni ladji in sicer »Deutschland« ter neka njena sestrska ladja. Ena križari v severnem delu Atlantika, druga v južnem. Eden poslancev ga je vprašal, kdaj bo >Deutschland« potopljena, nakar je Churchill odgovoril, da na taka vprašanja pač ne more odgovarjati. Prihodnji teden bo dal nova poročila o operacijah angleškega brodovja. Na vprašanje, kaj je ukrenila Anglija proti temu, ker nemške podmornice uporabljajo Irske luke, je Churchill odgovoril, da je za to odgovorna traka vlada, a glede ; operacij nemških podmornic izven teritorialnih voda Trake je prepričan, da bo angleška mornarica ie opravila svoje. i Nato je govoril državni podtajnik Butt- I ler ki je na vprašanje, da Ii ima angle-* ška vlada s kako državo tajno pogodbo, ki bi lahko po končani vojni izzvala teškoće glede njene realizacije, odgovoril, da angleška vlada nima namena sklep, u ta-aih pogodb, ki bi po končanih vojnih operacijah ustvarjale take tezkoče, Povedal je tudi, da je pooblaščen od irske vlade objaviti, da je na Irskem Jeruzalem«v* mufti, da pa Ima jamstva, da se ne bo politično udejstvoval. Državni podtajnik je nato poročal ie o položaju na Daljnem vzhodu, navajajoč, da so demonstracije proti Angliji prenehale. ▼ Italiji Sina, 2. nov. mp. Angleika vlada je naročila v Italiji velike količine raznega blaga. Razgovori o poglobitvi trgovinskih odnosa jev med Italijo, Anglijo ln Francijo se nadaljujejo._ atestirajte v »SL Narodu"! Iz notranje politike SRBSKI KLUB V SARAJEVU SPREMENIL PRAVILA Sarajevski Srbski klub je na svojem letnem občnem zboru spremenil ime v »Srpski kulturno prosvjetni klub«. Na tej skupščini so bila spremenjena tuđi klubova pravila, ki ser1 a j dovoljujejo, da smejo biti člani kluba tudi pripadniki drugih ver, ako so prepričani prijatelji srbskega naroda. Nealovani ne morejo biti klubovi člani. HRVATSKI POLITIKI V AVDIENCAH Vi. Vel. kraljica Marija je sprejela v daljne avdienco podpredsednika vlade dr. VI. Mačka, Nj. Vls. knez namestnik Pavle pa je sprejel glavnega tajnika HSS dr. Jurja Krnjevića, ki je pred tem o\ pravosodnega ministra dr. Lazo Markovi -ca, kateremu je čestital krstno slav«. HRVATI IN SLOVENSKA BANOVINA »Hrvatski dnevnik« se bavi v uvodnika s slovensko polemiko o bodoči ureditvi slovenske banovine ter zaključuje: Daleč smo od tega, da se mešamo v interne slovenske stvari. Nas se tiče te vprašanje samo toliko, kolikor bi nas eventuelno gospodarsko prizadelo. Mi imamo po uredbi o banovini Hrvatski pravico do finančne in gospodarske samostojnosti ter smo dolžni prispevati skupnosti samo za skupne posle ln potrebe, med te posle in potrebe pa ne spadajo posebne gospodarske potrebe Slovenije. Imamo samo dobre želje za slovenski narod ter smo sigurni, da gledajo na to vprašanje prav tako Srbi. kolikor so prizadeti njih gospodarski interesi. Ne more biti politične avtonomije brez gospodarske avtonomije. Za samoupravo ni samo skupina okoli »Slovenca«, ampak tudi skupina okoli »Jutra«. BRATSTVO MED MUSLIMANI IN KATOLIKI »Hrvatski dnevnik« javlja iz Travnika: Tu je bila manifestacija sloge in bratstva med Hrvati muslimani in Hrvati katoličani. Okrajna organizacija HSS v Bogo j nu je priredila v Hrvatskem domu ramazanski večer, na katerem je s programom sodelovala tudi mestna organizacija HSS iz Travnika. Na tej proslavi se je zbrale mnogo hrvatskih muslimanov in hrvatskih katolikov, prišlo pa je tudi mnoge seLjakov obeh ver. Zapeli so himno »Lepa naša domovina«, nato pa je govoril predsednik bogojanske organizacije Karadža. ki je v svojem govoru naglasil, da od te svečanosti nričakuje dvig nacionalne zavesti hrvatskih muslimanov. Govorili «o še drugi, ki so podčrtali svojo radost zaradi sodelovanja muslimanov in katolikov. Poslani so bili brzojavni pozdravi dr. Mačku in banu dr. ftubašiču. KOMISARJI V HRVATSKIH DRUŠTVIH Ban dr. Subašič je v zvezi z reorganizacijo Udruženja ratnih invalidov v banovini Hrvatski imenoval komisarje v oblastnih odborih v Zagrebu. Osijeku. Sušaku, Splitu, Dubrovniku. Mostar ju, Travniku, in v Karlovcu. Švicarske volitve BERN, 2. nov. AA. (Havas) Po rezultatih, znanih do snoči. niso volitve v 19 kantonih od 24 prinesle nobenih posebnih sprememb. Komunisti so izgubili svoja dva mandata v Baslu in Curihu. Trgovinski zastoj med Nemčijo in Italijo Pariš, 2. nov. mp. Iz Rima poročajo, da je nastal v trgovinskih odnosa jih med Nemčijo in Italijo zastoj. Italija ima namreč v Nemčiji 460 milijonov mark zamrznjenega kapitala in zato hoče z njim plačati premog, ki ga dobi iz Nemčije, s čimer pa Nemčija ne soglaša. Italijanska industrija je biLa zaradi tega prisiljena naročiti premog v Angliji. Avstralska narodna obramba Svdnev, 2. nov. A A. (Reuter). Predsednik avstralske vlade je dal po včerajšnji seji vojnega kabineta izjavo, v kateri poudarja da bo vlada razširila avstralski program o narodni obrambi. Med drugim bo kupila 500 letal tipa Lockhead v USA, Je Zedlnjene države revdUrajo nevtralnost-ni zakon. Razen tega bo avstralska vlada motorizirala vojsko, zgradila 2 rušilca in še več tovarna za strelivo ln vojni tra-crial. Položaj katollSke cerkve v Nemčiji **n», 2. nov. br. Švicarski usti poa^ čajo, da se je položaj katoliške cerkve v Nemčiji spet zelo poslabšal. Pred kratkim so nemške oblasti zaprle jezuitski no-viclat v Inomostu. Zaprte so bile tudi vse tri katoliške univerze v Nemčiji, ki so delovale pod vodstvom jezuitov. Iz jezuitskih samostanov v Inomostu so pregnali okrog 400 jezuitov, ki so morali v eni uri zapustiti svoje prostore. Borzna poročila. Curih, 2. novembra. Pariz 10.11 London 17.835. New Tork 44«, Bruselj 74.50, Milan 22.50. Amsterdam 236.75, Berlin 178.50. StockV"m 106.25 Oslo 101.30. 86-10. i i i Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, aetrtek, *. Ruska beseda o in vojni Molotov o sovjetski politiki po pakta s Nem«|o, o zahtevali nasproti Finski, o islalovljenja pogodbe s Tnr£i|o in o zboljšanju odaoiajov s Japonsko — Ka] zasleduje ruska zunanja politika Moskva, 2. nov mp Včerajšnja »Pravda« prinaša obširno poročilo o zasedanju sovjetskega vrnovnega sveta ln pravi med drugim: V Kremi ju so se sestali zastopniki 183 milijonov prebivalcev Sovjetske unije. Zlasti toplo so bili pozdravljeni zastopniki 13 milijonov osvobojenih Belorusov in Ukrajincev. Navzoči so bili tudi vsi prva* ki stranke, vojske, vlade in delavskih organizacij, med njimi Stalin, Molotov, Vo-rošilov, Kalin.n, Kaganovič. Mikojan, Andrejev, Zdanov. Malikov in drugi. Po otvoritvi zborovanja je stopil na govorniški oder predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov, ki je v začetku ugotovil, da ie Rusija postala središče svetovne politike Nato je govoril o nenapadalnem paktu z Nemčijo, češ da je zgodovinski dogodek prvega reda. Od podpisa pogodbe je preteklo 60 dni. Namesto sovraštva je med obema narodoma nastalo prijateljstvo Molotov je dalje govoril o miroljubnosti Rusije in je pri tem navajal pogodbe z baltiškimi državami. Kot velik uspeh sovjetske zunanje politike je navedel osvoboditev zapadnih Belorusov in Ukrajincev Tudi odnošMl z Japonsko so se v zadnjem času zbolišali in so na najboljši poti, da se Še bolj po-globe. Kaj hoče Rusija od Finske Nato je Molotov obširno govoril o od-nošajih s Finsko. Rekel je, da so se dosedanji prijateljski odnošaji s Finsko spremenili v posebne odnose in to samo zato, ker se vmešavajo tretje države. Sovjetska Rusija mora osigurati Leningrad. Na kopnem je od finske meje odaljen ie 32 km, kar za današnje moderno topništvo ni nobena razdalja. Na morju pripadajo Finski vsi otoki v Finskem zalivu in v primeru, da bi jih oborožili, bi bila to velika nevarnost za Leningrad. Podlaga za današnje odnošaje s Finsko Je mirovna pogodba iz 1. 1920, ko je Rusija priznala nedotakljivost finskih meja. Rusija priznava svobodni življenjski razmah vsem narodom in ni nobena ruska vlada, odkar obstoja sovjetska država, kršila tega načela. Finska in Rusija sta interesiram na medsebojnem sodelovanju. Rusija pa Ima ne samo pravico, ampak Je celo njena dolžnost, da zagotovi prost dohod k Leningradu ne samo po morju, temveč tudi po suhem Leningrad šteje danes 3.5 milijona prebivalcev, dočim ima vsa Finska 3.6 milijona ljudi in je torej naša zahteva opravičena. Ponekod so razširili vesti, da smo zahtevali od Finske pristanišče Viipuri in Ledoško jezero in celo Aaland-ske otoke. Vse to je laž, kakor so popolnoma izmišljene govorice o naših zahtevah glede Švedske in Norveške, Naše zahteve so skromne in minimalne. Medsebojni odnošaji naj se prijateljsko uredijo. Predlagali smo pogodbo o medsebojni pomoči. Finska je to odklonila, češ da bi to bilo proti principom njene nevtralnosti. Zato nismo vztrajali pri svoji zahtevi, pač pa smo zahtevali osiguranje Leningrada z morske in kopne strani. Karelijska meja naj bi se pomaknila nekaj tuca tov kilometrov bolj severno od Leningrada, v Finskem zalivu pa naj bi nam Finska dala v najem — ne v našo last — majhen del otokov, ki bi na njih Rusija uredila mornariška oporišča. V zameno smo pripravljeni dati Finski razne koncesije. Odstopili bi otoka Ribači in Srednji in del Ka-relijskega ozemlja, dovolili bi pa tudi oborožitev Aalandskega otočja, vendar samo s pogojem, da bi pri tem sodelovalo le finsko vojaštvo, ne pa tudi kaka druira država, ker pač tudi Rusija ne bi smela sodelovati. Razen tega smo bili priprav ljeni jamčiti Finski sigurnost Taka utrditev političnih odnošajev bi povzročila tud naglo zboljšanje gospodarskih odnoiaje\ med obema državama. Ne verjamem, le nadaljeval Molotov, da Finska na te predloge ne bi pristala, kajti v nasprotnem primeru bi to povsem spremenila poloiaj hi |e naravno, da bi te Finski škodovalo. Upam, da bo Finska tc razumela. V svojem nadaljnjem govoru je Molotov omenil tudi Zedinjene države in je rekel: Postopanje Zedi njenih držav meče Čudno luč na njih načelo o nevtralnosti in nevmešavanju v tuje zadeve. Roosevelt je 12. oktobra v osebni poslanici Kalininu izrazil upanje, da bodo prijateljski odnošaji med Rusijo in Finsko ostali neskaljeni Kalinln ie v svojem odgovoru Roo-seveltu opomnil, da temelje ruski odnošaji do Finske na pogodbi iz leta 1917. ko je Rusiia zagotovla Finski spoštovanie njene interr~ttete. kar le potrdila tudi pogodba iz leta 19**0 V soffl^siu s tema pogodbama se vodiio rudi sed^nV ra^eovor* Gre samo za utrdite" med^boinib ve^" tn za osiguranje Rusne in F*n=ke če je kol'čkpi dobre volje in če F'nska ne b^ nasprotovala naŠ^m minim^lmh zar*«*-vam. ni nobenega vzroka, da ne bi prišlo do prijateljskega sporazuma. In kaj je hotela od Turčije Molotov je nato govoril o odnošajih s Turčijo in je izjavil. Glede Turč je krožijo mnoge laži Popolnoma izmišljeno je. da bi Rusija zahtevala odstop Ardoganska m Arska. kakor tudi spremembo pogodbe v Montreuxu. V resnici je Rusija ponudila dvostransko prijateljsko pogodbo, ki naj bi v primeru vojne onemogočila tujim vojnim ladjam dostop v Crno morje V vojni naj bi Turčija ne dovolila tujim vojnim ladjam plovbo skozi Bospor Zaradi pogodbe Turčije z Anglijo in Francijo je izpolnitev ruskega predloga postala nemogoča. V današnji politiki Turčije je mnogo jasnega Turčiji je bolj prijalo vezati se z Anglijo in Francijo, ki vodita vojno z Nemčijo S tem je Turčija prenehala biti strogo nevtralna Ako se bo Turčija tega kesala. nočemo prerokovati Turška vlada se Je bržkone zavedala odgovornosti, ko je storila ta korak. V ostalem so osnovna načela sovjetske zunanje politike naslednja. 1. Proste roke v mednarodni politiki. 2. Nadaljevanje politike nevtralnosti. 3. Nad al in ia pomor prizadevanju, da se sedanja vojna ne razširi, temveč omeji. Odnošaji z Japonsko Molotov je nato ponovno govoril o odnošajih z Japonsko, ki so se zboljšali. O konfliktu na mongolsko-mandžurski meji je dejal, da so pri tem sodelovale vse vrste orožja, pri čemer so bile na ruski strani velike izgube, na nasprotni pa še neprimerno večje. Ta konflikt je bil likvidiran. Na dnevnem redu je sedaj sestanek mešane komisije, ki naj reši mejna vprašanja. Ce bo na japonski strani enaka dobra volja, kakor na ruski, bo zadeva zadovoljivo rešena V teku so tudi pogajanja za poglobitev trgovinskih odnosov Seja je bila nato zaključena in se je nadaljevala včeraj Kuznecov je stavil dva predloga: 1 Naj ne bo o Molotovovem govoru nobene debate. 2 Vrhovni sovjetski svet vzame poročilo Molotova na znanje in sklene odobriti zunanjo politiko vlade Oba predloga sta bila soglasno sprejeta Vrhovni svet je nato še z vsemi glasovi sprejel novo ustanovljeni sovjetski republiki Zapadno Belo Rusijo in Zapadno Ukrajino v Sovjetsko unijo. Praznik mrtvih v Ljubljani Rekorden promet pri Sv. Krtin S fićm&&e$a vCattta KINO UNION: Brezdomci. Po pravici je svetovna kritika imenovala ta film naj-humanejši, najaktualnejši in najkultur-nejši film. Ameriška filmska produkcija je v zadnjih letih ubrala nova pota. Prizadeva se dati filmom umetniško in kulturno vrednost. Film naj s svojimi este-tičnimi, etičnimi in socialnimi elementi ne samo zabava in kratkočasi, temveč tudi poplemeniti duše, dviga srca, vzgaja in izobražuje. »Brezdomci« so film te vrste, odlično režiran in odlično igran film, v katerem oče Flanagan (Spencer Tracy) dokaže, da ni nepoboljšljivih in nepopravljivih otrok, marveč je mladina žrtev slabega, zločinskega okolja. To je vera, ki jo brani danes že dobršen del pedagogov. Izkustva z brezdomci, ki so jih v Ameriki pobrali s cest v beraških četrtih in iz beznic ter jih spravili v modema vzgaja-lišča. so pokazala, da je večina zapuščene mladine zašlo na kriva pota zaradi tega, ker ni Imela toplega družinskega gnezdeča, v katerem bi ob materini ljubezni otrok dorašcal v vrednega človeka. Majhen odstotek takih brezdomcev je tudi dedno obremenjenih z nagnjenjem za zločinsko življenje. Toda tudi taki otroci so v vzga-jališčih postali vredni ljudje. Tako je s tem perečim vprašanjem zanemarjene mladine kakor z jetiko. Zdravniki trdijo, da Ima otrok jetičnih staršev samo dispozicijo za jetiko, ob primerni negi in primernem življenju ga ie mogoče obvarovati pred smrtjo. Oče Flanagan je dokazal, da je mogoče tudi otroke z zločinskimi dispozicijami s primerno vzgojo obvarovati smrti na vislicah. Prepričani smo. ds bo ta odličen film dosegel tudi v LJubljani popoln uspeh. KINO MATICA: Marta Antolnetta. V prikazovanju in oživljanju pomembnih zgodovinskih dob in dogodkov vodi Hollv-wood, ker lahko žrtvule milHone dolarjev za rekonstrukcijo zgodovinskega miljeja. Popolna tehnična sredstva, dobri režiserji in tudi odlični igralci dopuščalo ameriški filmski produkciji dosersnje rekordov v evokaciji preteklosti. »Marla Antolnetta« Je uspel, odličen zgodovinski film o vsakemu izobražencu znani traffediji francoske kraljice, ki je med Revolucijo prišla pod giljotino. Prepričev^--* človeška, do vseh odtenkov dognana je igra glavne igralke Norme Shearer in odlični so tudi vsi ostali igralci in igralke Američani radi potvorijo v takih filmih zgodovinska dej stva. V tem filmu se je režiser držal Zwei-govega biografskega romana o nesrečni francoski kraljici. Vsi glavni akterji so podani verodostojno in seveda tudi degenerirani Ludvik XVI. Film je brez dvoma najboliši zgodovinski film, ki ga je doslej Amerika poslala v Evropo. Iz policijske kronike Ljubljana, 2. novembra Mir v mestu v popoldanskih »mah, ko je bilo na praznik vse na pokopališčih, so izrabili tatovi in potepuhi. Snoči so opazili, da je bilo vlomljeno v izložbeno okno v veži Preskerjeve trgovine na Sv. Petra cesti Vlomilec se je splazil v vežo in odprl izložbo tako, da je odstranil vijake pri zatikanju, potem pa odprl okno in ukradel iz izložbe zimsko suknjo ter nekaj drugega blaga, v skupni vrednosti okrog 1000 din. Vlomilec je svoj posel opravil neopa-ženo in tudi neovirano izginil s plenom. Na glavnem kolodvoru so včeraj popoldne opazili mlajšega sumljivega moškega, Jci se je sukal nekaj časa po peronu, potem se je pa pomešal med potnike, ki i vstopali v vlak proti Zidanemu mostu. Detektiv je opazil, da je mladenič pokril roko s robcem, nato pa hitro segel enemu izmed potnikov -v žep, iz katerega je privlekel Ustnico. Preden jo je pa mogel spraviti, je že pristopil detektiv *t drznemu žeparju in ga zgrabil. Žepar se je sicer upiral, pa mu ni ntč pomagalo. Na stražnici so spoznali v njem že dolgo zasledovanega tatu Dnaana Mrkšlča, starega Sele 23 let doma iz Banjaluke. MrkšiČ je Že svoj čas kradel po Ljubljani in srcer na vele sejmu in na kolodvorih. V Ljubljani Je b3 zaradi žepnih tatvin obsojen na 8 mesecev ječe nato pa so ga izgnali. Ker je bilo zadnje dni prijavljenih več žepnih tatvin v vlakih med Zdanim mostom in Ljubljano, ni izključeno, da ima tudi te na vesti. Mrkšič, Da preve,;lra ^lpljivost nI 4obra. je spoznala kuharica v nekem penzlonatu v Rožni dolini Trika P., W je nasedla pre-vejanl crtanki. Mlada ciganka ki Ji je pripovedovala, da je doma z Vrhnike se je večkrat *gTa^-'-» -pri Tilki in ji med dru- g- m natvezila, da JI bo izpoalovala boljšo LJubljana, 2 Bfl je srv, znračen dan. ki je se poglob* ^zpoloženje praznika mrtrifa. Dežja pa nI jilo in zato je bil promet pri Sv. Križu ta em večji. Prejšnja leta ao se množice delno zadržal« na starem pokopališč-1, letos so se pa uamerjale naravnost proti Bv. Crižu in popoldne je naval Od ure do ure larasčal. Bdi se, da je bil najhujši ob 16., ko se je začela slovesnost pred novo vojako kostnoo. NEKATERI NE VEDO ZA NAVJE Vendar je bil precej lep tudi obisk Nav-ja. pokopališča naših zaslužnih mož, čeprav se adi. da mnogi za ta kraj, ki bi noral biti svet vsem Slovencem, Se vedno niti ne vedo. Navje, ki je urejeno preprosto, brez vsa tih novih stavb in brez vsakega vsiljivega okrasja in razkošja, je v resnici park, kjer nič ne moti pietetnega čustva; reven narod smo m tako urejen zadnji dom velikih sinov naroda učinkuje prav po svoji prisrčnosti, mnogo bolj kakor bd morda bahat panteon. Le zakaj ne zahaja tja več mladine, zakaj ne privedejo učitelji pokazat šolarjem kraja, kje počivajo Levstik, Vodnik. Jurčič, Kopitar, čop, Ble weie in se mnogi drugi? Razveseljivo je pa. da so na grobove položili cvetje ter prižgali sveče dijaki 3. drž. realne bežigrajske gimnazije. Tudi ^Preporod« je počastil spomin naJ h slavnih mož — kakor vsako leto — z venci ie Navju in pri Sv. Kržiu. Na Navju so gorele sveče v vrstah tudi vzdolž poti, ne le la grobovih. Grede krase posebno mačehe, Id jih je nasajeno za celo njivo. Na tem pokopališču se duh umri. Morda je tudi prav, da ni navala, saj Navje ne more sprejeti večjih množic. AVTOBUSI NISO VOZILI K Sv. Križu so prihajali ljudje Že od poldneva po neštetih cestah v gostih procesijah. Posebno zadovoljni ao bili letos pešci, ker je bil odpravljen avtobusni promet in ker tudi osebnih avtomobilov ni vozilo mnogo. Prejšnja leta so si pese* delili s širokimi avtobusi ozke ceste. Ni pretiravanje, če pravimo, da so bili ljudje zaradi avtobusnega prometa v Linhartovi ul. celo v smrtni nevarnosti. Promet ni bil .dč olajšan zaradi avtobusov, ker so bili pežci v veliki večini. Povsem novi prometni momenti so se pa pojavili iani, ko je vozil na pokopališče že tramvaj. Lani tramvaj s cer še ni zmogel velikega navala, ker je bil vozovnl park nepopoln m je bilo se korkor toliko mogoče zagovarjati prevoz z avtobusi. Vendar je bil promet že zelo otežkočen zaradi avtobusov in smo imeli res izredno srečo, da se ni pripetila nobena resnejša nesreča, REKORDEN TRAMVAJSKI PROMET Letos je tramvaj že zadovoljivo opravil svojo nalogo. To je treba pripisovati temu. da so se od lanskih izkušenj mnogo naučili, predvsem pa mnogo večjemu vozov-nemu parku. Včeraj je vozilo k Sv. Križu 46 motornih vozov m 6 prikolic, kupno torej 52 vozov. Promet je olajšalo ter pospešilo zlasti, ker je večina vozov vozila naravnost ter ni bJo zamudnega prestopanja. Tako se je promet na vseh progah zadovoljivo razvijal. Po približnih cenitvah snoči je letos prepeljal tramvaj približno tretjino več potnikov kakor lani ob Vseh svetih. Ce je bilo torej lani 76.000 potnikov, jih je bilo letos pribl žno 100 tisoč. Vendar so to samo cenitve. (Statistiko bomo objavili na drugem mestu.) Letos so «e ljudje ustavljali že pred pokopal ščem; Žale so budile veliko zanimanje. Portalno poslopje privlačuje pozornost zlasti s svojo belino v okolici, ki je skoraj vsa siva Med hmeljniki se je razvila tudi letos, čeprav je vzel precej prostora park ob Žalah, pokopališka trgovina. Toda značlnih stojnic z žegnanjsklm blagom ni bilo. Med prodajalci sveč tn vencev vztrajajo še kos tanja rji. Včasih so se ljudje tam lahko mastili celo s klobasami. Velike stojnice ao imele dame. ki so prodajale vence in sveče vsesvetske akcije. Popoldne se je kupčija ustavila skoraj povsod. Meščani pač okrase grobove po večini najpozneje do poldneva na praznik, REVNI ZA REVNE . . . Čeprav je bila veČina grobov lepo urejena kakor vrako leto, vendar se je zdelo, da je bila dragega cvetja in vencev znatno manj. Tudi znak nemirnih časov, ko ljudje pri vsem varčujejo? Nekoliko je nedvomno vpl vale slana, ki je uničila veliko cvetja tudi na pokopališču, kajti mnogi grobovi so bih okrašeni že pred dnevi. S tem ni rečeno, da mnogih ^ro;x>v niso tudi krasili zelo dragi vrtnarski izdelki in redko cvetje. Marsikje je drago cvetje budilo pozornost in zato so ljudje še tem lažje opazili, da ni bilo vmes niti naj-skromneise odkupnine revnim v podporo, preprosti smrekovi venci vsesvetske akcije bi lahko imeli marsikje trak z napisom »Revni za revne«, namestu »Rajnim v spomin, revnim v podporo«. SLOVESNOST OB VELIKEM KRIŽ TJ Ob 15. se je zgrnila množica ob /elTcem križu sredi pokopališča. Na podstavku križa so gorele številne sveče v Tpomin onim, ki so pokopani drugje; z zelo lepim vencem je pa društvo »Tabor« počastilo spom n onih, ki so izkrvaveli onkraj meje. Zoč;vn*o'* Br Pittaar le nato imenoma nSvedel v*e br?t*» in se«tro ter svoice oVuitvelim1 Članov. V oT^«n so navzoči nefasHvl stala z pnorn;«"t"'rn molkom, oh rr>vinčk" pejvufs, bv vi»~*r_ ia ni 7aV'VaH tHVt^t »s^av* aoHb- cr»-kola T ie fa*s»sit *e koral »7^*- sw"<1ievs iz opere r>n1or p-»kar le ^»Ms lena B*S* 1 tetna sv*e>no«| 7ak1*"č«»na ^r*"' no^^'VI *a^n^ svp*ira©*f1 Sin no+^m n***T' «n pe^liov ve »v^'h deseti v-4*»r «:o polomili na nje vence ln prižgali lučice. Central* z* predajo kvasa Ljub'jan* 2. novembra V proizvodnfi in prodaii kvasa je bil končno napravljen red s posebno uredbo o organizaciji prodajnih central. Se nedsvno je bils v vsej državi samo ena taka centrala in sicer kartel ki ie bila v njem organizirane malone vsa industrija kvasa. Največja ovira je bila razdelitev prodajnega področja, s katero nekateri tovarnarji niso bili zadovoljni Te ovire niti uredba n: odstranila, ker v njt nt v ta namen potrebnih določb. Večina velikih tovarnarjev je pa smatrala svoja prodaina področja za pridobljeno pravico Treba je bilo najti srednjo pot in doseči kompromis med tovarnarji. V ta namen je bilo treba ustanoviti prodajno centralo, ki bi biH v nji združeni vsi tovarnarji od največjih do najmanjših. V petek ie bilo v Beogradu zborovanje tovarnarjev kvasa, na katerem je prišlo do kompromisa in ustanovljena je bila centrala za prodajo kvasa Centrala je bila ustanovljena po vzorcu centrale za prodajo špirita in za prodajo sladkorja Kakor ti dve bo tudi cenfala za prodajo kvasa pod nadzorstvom finančnega ministra. Razumljivo je da je državna oblast forsuala krepko organizacijo industrije kvasa, ne samo, ker 'e kvas trošarinski predmet, temveč tudi za--adi proizvodnje glicerina, potrebnega za državno obrambo. Z druge strani je bilo pa treba usposobiti industrijo kvasa, da bo lahko izkoristila svojo kapaciteto. Upravni odbor centrale za prodajo kvasa je izvolil za svojega predsednika g. Avgusta Praprot-ntka iz Ljubljane. dočem tekmovanju za firvat*V-> prvenstvo bo sodelovalo sam«. I klubov D veti bo izpadel avtomatično, a Ljubljana :»pl<>b izpade. Samem ?r Celje. 2. novembra Na praznik Vseh svetih je umrl tragične smrti 421etni mestni sluga Ferdo Čuden. Stanoval je z zeno in tremi otroki pri svakinji Kokoljevi na Bregu št. 12 pri Celju. V sredo popoldne je šla žena z otroki na okoliško pokopališče, kjer je pokopana Čudno-va mati ki je umrla pred dvema letoma. Čuden je deja' ženi, da mu ni dobro in je ostal doma. Odšel je v svoj«: *obo. oblekel pražnjo obleko, si sezul Čevlje, prižgal svečo in jo postavil poleg postelje Nato je legel na posteljo in si pognal iz samokresa dve krogli v desno sence. Svakinja, ki je bila v sosedn' sobi. ga je našla nezavestnega v m'aki krvi. Čudna so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer pa je ob 18. izdihnil, ne da bi se zavedel. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi hude pljučne bolezni in gmotnih razmer. Pokojnik je bil vesten uslužbenec in zelo skrben družinski oče. SPORT Zanimive vesti V Splitu je bila včeraj odigrana ligaška tekma med Hajdukom m Bačko, ki se je končala z zmago domačinov 4:2. Hajduk, ki je bil mnogo boljši, se je na ta način re-vanžiral Bački za poraz v Subotici. Hrvatski nogometni savez je snoči sklenil, da se prekinjena tekma med Gradjanskim in Hajdukom nadaljuje v nedeljo 12. novembra ne glede na to, koliko igralcev bosta dala Gradjanski ali Hajduk za državno reprezentanco proti Madžarski. Hajduk bo dobil za tekmo odškodnino 6000 za pot. i Splitčani bodo nastopili z 10 igralci brez * izključenega Kscijana m tekma se bo vršila pod vodstvom sodnika Macoratijs z izvajanjem enajstmetrovke. Odigrano bo vsega skupaj 82 minut. Današnji zagrebški »Jutarnji list« priob-čuje senzacionalno vest o važnih sklepih, tičočih se bodočega sodelovanja hrvatskih klubov v prvenstvu hrvatskega nogometnega saveza Z ustanovitvijo slovenskega nogometnega podssveza bo izpadla SK Ljubljana is prvenstva dosedanje hrvstsko-slo-venake lige ter bo sodelovala v bodočem prvenstvenem tekmovanju Slovenije. V bo jf? q( q* h7 ca KOLEDAR DANES" Četrtek, 2. novembra katoličani Verne duše DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Maria Antoinetta KINO SLOGA: Misterijozna grozodejstva Mr. Wonga KINO UNION: Brezdomci KINO MOSTE: »Heroji z Marne« in »Mr. Motto« DEZTJRNE LEKARNE DANES: Dr. Bakaičič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murma-yer, Sv. Petra cesta 78. Zadnja pot Francita Erjavca St. Vid. 2. novembra V torek so v §t. Vidu nad Ljubljano pokopali tragično preminilega učitelja pilota-lovca Francita Erjavca, ki ae je ponesrečil na poletu nad Nisem Pokojn' Franci, ki je bil iz znane šentviške družine, se je izučil pasarske obrti, a se je že kot otrok navduševal za letalstvo. Neugnana želja za letalskim poklicem ga je napotita, da je takoj po končani učni dobi *top*' kot gojenec v vojako šolo. iz katere je priSel kot dober pilot, priljubljen pri predstojnikih in tovariših. Neprestano je hrepenel po novih uspehih, usoda pa je hotela drugače in je končal v službi, star komaj 26 let Njegove zemske ostanke so prepeljali iz Niša v Ljubljano, kjer so izkazali pokojniku vojaško čast, potem pa so ga z avtofur-gonom prepeljali na dom v St. Vid, odkoder je bil v torek popoldne pogreb na domače pokopališče. K pogrebu priljubljenega mladeniča tn vrlega vojaka se je zbrala ogromna množica domačinov Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina in pa štirje piloti v polni opremi Zadnjo čast je ponesrečenemu pilotu izkazalo šest letal, ki so krožila med pogrebom nad šentviškim no-'^pali^čem ter vrgla na zemljo .~^w vence. • katerimi »o pokrili pokojnikov prerani grob. I Detomorilka pred sodniki Celje. 30. oktobra Pred okrožnim sodiščem v Celju se je zagovarjala v petek Cecilij« Podpečanova is St. Janža pri Slovenjem Gradcu, ki je 12. avgusta umorila v St. Janiu svojega dveletnega nečaka. Ko js stopila otrokova mati k studencu po vodo, je Podpečanova pograbila nož in prerezala otroku vrat od enega do drugega ušesa. Otrok je na mestu izdihnil. Podpečanova je položila trupelce na prag in zbrisala krvave sledove. Zdravnik izvedenec je ugotovil, da je Podpečanova duševno bolna in da ni odgovorna za svoje grozno dejanje. Po sklep j sodišča bo oddana v umobolnico. Iz Kranja — Jajce pametnejše od kure V vel Uri kranjski tovarni, ne v tekstilni in ne v tovarni gumija, ki ima zaposlenih nad 700 ljudi obojega spola, se je zgodilo, da je gospod ravnatelj objavil na razglasni deski, da so se v tovarni pojavili plakati take in take vsebine, s katerimi se pa gospod ravnatelj ne strinja. Se istega dopoldneva je nekdo popravil razglas gospoda ravnatelja s tem, da je prečrtal besedo »plakat«, ln jo nadomestil z lepim slovenskim izrazom »letake Gospod ravnatelj se vedno išče zločinca. — SlOvenRka stn&a botja bo v nederjo 5. t m. ob 11. v Narodnem domu v Kranju. Vstop prost, za vernike - okatOsV Ske cerkve pa strogn dolžnost. Stev. 24Q »SLOVENSKI NAROD«, Stran 3 Največja filmska zadnjih 10 leti FIlm, ki je žel trtamfe po i DAvđošanjem gleda to dal Ljubljana! srete to U Brezdomci Predstave ob 16., 19. in 21. uri Najboljša vloga velikega umetnika! Tega filma ne boste pozabili vse sto je ti v ljenje! KINO UNION - Tel. 22-21 Nepozaben in odličen v igri! (Nad 1Z.OOO JJudi je dosedaj občudovai^film KINO MATICA - Tel. 21-24 _ Predstave ob 16., 19. in 21.15 url A A ZALOIGRA ZADNJE FRANCOSKE VLADARICI ! ! Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri senzacionalen film iz zakulisja kineškega okraja v San Franciscu. V mučilnici kitajskega razbojnika, kjer se dogajajo najstrašnejša grozodejstva! — Kot dopolnilo ameriška senzacija: številke, ki prinašajo smrt! Misteriozna grozodejstva Mr. Wonga KINO SLOGA, Jntr] prem|era! JOSEPHINE BAKER in Jean Gabln telefon 27"30 v velikem francoskem filmu razkošja, pikantnih scen, divnih melodij in čarobnih plesov ZOU-ZOU — SESTRA ALI LJUBICA DNEVNE VESTI — Finančni direktor Sedlar Avgust upokojen. Direktor dravske finančne direkcije v Ljubljani Avgust Sedlar je na predlog finančnega ministra upokojen. Upokojen je tudi višji svetnik v finančnem ministrstvu dr. LjuJevit Valjavec. — Iz prometne službe. Premeščena sta iz Banove Jaroge na Jesenice višji kontrolor Friderik Sever iz Dol. Lendave na Ponikve kontrolor Leopold šegula. — Promocije. Na zagrebški univerzi so bili promovirani za doktorja prava Peter Horn, za doktorje medicine pa Franc Ehr-lich, Jože Erker, Matija Perak in Ivan Rade j. — Pošiljanje paketov v 'noz^rastvo. Odbor za izvoz pri Narodni banki je sporazumno s finančnim ministrom sklenil, da se prepove poeil janje v inozemstvo poštnih paketov, v katerih so živila obleka ali drugi proizvodi, ki so deloma ali v celoti inozemskega porekla. Izrecno je prepovedano pošiljati tudi pakete po pol kilograma kot vzorce brez vrednosti v katerih je kava. kakao. čaj. poper in druge začimbe Čokolada, riž. milo volneni in bombažni izdelki, platno, svilene tkan'ne usnjeni izd lki itd. Carinarnice so dobile nalog, da morajo take pakete vračati. — Soc'alno zavarovanje dobi več zdravnikov. Nedavno Je stopila v veljavo nova kolektivna pogodba zdravnikov socialnega zavarovanja. Po tej pogodbi se bo povečalo število zdravnikov približno za 100. V kratkem pa pride tudi do večjih lzprememb v zdravstveni službi sploh. Obetajo se nekatere redukcije, premestitve itd. — Problemi naših ribičev. Zveza sladkovodnih ribarskih zarrug je imela v Novem Sadu občni zbor, ki so mu prisostvovali delegati iz dunavske, hrvatske vardarske in dravske banovine. Izvoljena je bila nova uprava na Čelu z dosedanjim predsednikom 2ikičem in po^predsedrrkom Albertom čebularjem Končno je bfo sklenjeno sklicati izredni občni zbor, ki se bodo na njem obravnavala še nekatera važna vprašanja našega ribarstva. — Akcija za zboljšanje p°1oŽaja monopolskih delavcev. Zastopniki Zveze monopolskih delavcev in delavk ter delavski zaupniki so se zglasili pri upravi državnih monopolov, kjer so posredovali za izboljšanje položaja monopolskih delavcev. V upravi ck-žavnah monopolov so jim povedali da se pripravljajo izpremembe in dopolnitve pravilnika o poslovanju, plačah in pokojninskem skladu za vsa monopolska podjetja. Pri tem se bo^o upoštevali predlogi Zveze monopolskih delavcev. Obeta se tudi nov pravilnik za delavce v državnih solarnah — Zavarovanje delavcev in nameščencev v avgustu. Po podatkih SUZORa je bilo v avgustu pri vseh okrožnih uradih zavarovanih 767 871 delavcev in nameščencev od teh 577.229 moških m 190.642 žensk. V primeri z julijem je naraslo število zavarovancev za 21.019, v primeri z avgustom lanskega leta pa za 10.898. Največji porast v primeri z lanskim letom izkazujejo gradnje železnic, cest tn vodove* dov in sicer za 5593 delavcev, tekstilna in-dustrita za 2491, kemična Industrija pa za 2166. V industr ji tobaka se je pa znižalo Število zaposlenih delavcev za 13 951, v gozdno Žagarski industriji pa za 3977. V primeri s predlanskim letom je bik) letos v avgustu število zaposlenih delavcev za 46.820 večje. Največji absolutni porast raposlitve v primeri z lanskim letom izkazuje O UZD v Beogradu in .sicer za 10.510 v Ljubljani za 3985, na Sušaku pa za 2986. Poimrečna dnevna zavarovana mezda je znašala 24.66 din tn je bila v primeri z lansk m letom večja za 60 par. ▼ primeri z julijem tekočega leta pa za 39 par Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala 473.72 milijonov lin proti 454.07 mini Jonov v juliju tekočega m 455.40 milijonov din v avgustu lanskega leta. — Izvoz pgonfčne mo*e v Nemčijo. Nova trgovnska pogodba z Nemčijo določa, da se bo izvažala iz naše države v Nemčijo tudi pšenična moka. Določen je maksimalni kontingent 2.500 vagonov. Na zadnjih pogajanj'ih pa nI bilo rešeno vprašanje con, niti druga tehnična vprašanja. V kratkem prispe v Beograd posebna delegacija iz Berlina, ki bo z našo delegacijo uredila ta vprašanja. — Zagreb dobi novo veliko kolodvorsko posto. Novi ravnatelj zagrebške pošte H. Krenčić je pred dnevi izjavil, da so že odobreni krediti za podiranje skladišč na kolodvoru, kjer bo stalo veliko poštno poslopje, in za zidanje tega poslopja. Delati bodo začeli, čim bodo izdelani načrti. V Zagrebu torej ne čakajo na kredite, temveč le na načrte, medtem ko pri nas produciramo na debelo načrte cela desetletja, preden se kje od taja skromen kredit. Razen nove kolodvorske pošte bo Zagreb dobil tudi avtomatsko telefonsko podcen tralo na Peščenici. ICsj <""*iteta "Tebfllf telefonske centrale f-1 1 **i gnp številk v Zagreb; samo s. ,. osiJcev. — Podpore kmetom za stavbna dela. Gradbeno ministrstvo Je izdelalo uredbo o podeljevanju podpor kmetom za izpopolnitev gospodarskih poslopij in naprav. Višina podpor bo odvisna od količine porabljenega cementa pri kmečkih stavbnih delih. Ker je trošarina na cement občutna, so stroški stavbnih del prav zaradi tega zelo visoki. Kmetje bodo po novi uredbi prejemali podpore kot odškodnino za trošarino na cement, tako da bodo prav za prav porabljali nezatroćarinjeni eement. — Zastopniki mlinske industrije pri trgovinskem ministru. Trgovinski minister dr. Andres je sprejel v torek delegacijo mlinske industrije in zastopnike beograjske industrijske zbornice. Delegacija je naprosile ministra naj bi se ustanovil pri Prizadu posvetovalni odbor za mlinsko industrijo. — V dolgočasnih Jesenskih dnevih Je najprimernejše in najkoristnejše razvedrilo dobra, živahno pisana knjiga Založba >Cesta«. Ljubljana Knafljeva 5. je izdala doslej pet takSnih knjig. In sicer Ravlje-nove »Zgodbe brez groze« in njegovo »Crno vojno« ki nas spominja na judenbur-ške dogodke, Klabundovega »Pjotra — Rasputina«, Thompsonovega »Sivka« in Marije Maverjeve »Rudarsko balado«. Da bd omogočila nakup teh knjig tudi revnejšim slojem. Je določila ceno za lepo broširano knjigo na 10 din za vezano v celo platno pa 15 din Za odpremo knjige in poštnino računa samo 1 din Naročite Še danes te knjige ali vsaj eno izmed njih. da se preprfčate. kako prijetno razvedrilo vam bodo dale In kako primerne so za darilo. Naročila sprejema Založba »Cesta«, Ljubi lana Knafljeva ulica 5. — Pred ©o-dmi trgovi n*lc*m1 poeat»nj*. Prihodnji teden se prične v Beogradu tr-orovmaka pogr V»n1a * Francijo v dnurl polovici novembra pa prispe v Beograd na noc^Han-fa an^lfSka delegseija Razen tega se obetajo v kratkem tudi treovinska pograjan 1a s Ansnllo in Madžarsko. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ho nestanovitno vreme, v presledkih rahel dež. Včeraj je deževalo v LJubljani. Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Rabu. Najvišja temperatura 1e znašala v Splitu in Dubrovniku 17. Kum boru 16, Visu 15, na Rabu 13. v Beogradu 8, v Ljubljani 5.2. v Zagrebu in Sarajevu 5. v Mariboru 2.5 Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3 temperatura je znašala 8.4. — Poskusen samomor ljubljanskega študenta v Sarajevu. V Sarajevu si je hotel v torek zvečer končati življenje slušatelj farmacije iz Ljubljane Ciril Jančar. Prereza! si Je žile na rokah in zavžil deset tablet veronala. Prepeljali so ga v bolnico Jančar ni hote1 povedati, kaj ga je pognalo v obup. Njegovo stanje je zelo težko. — Aretacija nevarnega sleparja. Sarajevska policija je aretirala včeraj Aleksandra Stelnerja, upokojenega avstrijskega polkovnika in borznega agenta, ki trdi, da je bil rojen leta 1875 v Novem Kneževcu. Aretirali so ga zaradi sleparij Od nekaterih Sarajevčanov je izvabil precej denarja. Predstavljal se jim Je kot dedič ogromnega premoženja. V Fllad^l-fljl živeči brat naj bi mu zapustil 14 milijonov dolarjev Policija je pa že zbrala informacije, is katerih je razvidno, da je Steiner nevaren slepar. Kaznovan je bil že na Dunaju In v Budimpešti, kaznovalo ga Je pa tudi Že ljubljansko sodišče enkrat na 9, drugič pa na 4 mesece. Zagrebška policija je pa sporočila sarajevski, da je bil Steiner aretiran že dvanajstkrat zaradi sleparij. V Sarajevu je imel stanovanje in oblačil se je zelo elegantno. — Sneg t Cml gori. Po vseh Črnogorskih planinah je zapadlo mnogo sne?a. Na Cakoru, Komovih in drugih planinah ga je zapadlo en meter. Snega je toliko, da je promet že deloma oviran. — Avto fra Je podrl. Predsnočntlm so rjfti reševalci klicani v Presko pri Medvodah, kjer so naložili na avto 171etnega kovaškega vajenca Albina Podakarja in ga odpeljal! v bolnico. Poda kar se je po deiu peljal s kolesom iz Medvod v Presko, kjer Je doma. V temi pa Je nenadoma pri vozil za njim neki avtomobiUst. ki ga je podrl. Podakar ima težje poškodbe po vsem telesu tn na glavi. — Dve nesreči. Posestnikov sin France Skrbeč Iz Starega trga na Notranjskem je doma cepil drva. Pri sekanju pa mu je nenadoma spodletela sekira in si je odsekal kazalec leve roke. — Delavec Andrej Ba-kovnik v Majdlčevi tovarni v Kranju je domov gredoč padel s kolesa, — Izpred oltarja pobegnil k drogi. V vasi Furjanca blizu Karlovca so imeli v nonedeljek redko senzacijo. 251etnl Marko TambroŠič bi se bil moral poročiti s 181 etno Miko Serakovičevo, eno najbogatejših vaških deklet. Bila sta že pred oltarjem, od koder je Marko pobegnil k svoji lju-nfci Katarini Cunovič lz sosedne vasi. Mika al je pa tudi hitro pomagala iz sa-Irege s tem, da je našla drugega ženina, Styria«, last Cirila Kalinger-ja. Mariji Jaku poviče vi na Sv. Petra cesti 86 je nekdo odpeljal 700 din vredno žensko kolo znamke »Sturm«. Pred Škofijo 16 je tat ukradel 1000 din vred.io kolo znamke »Baronia« Ivanu Palčiču. Palči-čevo kolo ki ima dve žični zavori, je rdeče pleskano. Z dvorišča šole na Ledini je bilo odpeljano 800 crn vredno kolo znamke »Puch« Matiji Rotarju. Izpred Jugo-slovenske knjigarne na vogalu Vodnikovega trga je bilo ukradeno 500 din vredno kolo znamke »Ideal« Katar ni Dobravcevl. V Kopitarjevi ulici pa je tat odpeljal 500 din vredno kolo znamke »Avtotip« Leopoldu Jarcu. Tatu so opazili, pa je na ukradenem kolesu pravočasno pobegnil. —lj Napaden na cesti. Na Dolenjski cesti je snoči nekdo napadel brusača Jožeta Čudna, Čuden, ki se je zatekel v bolnico, je povedal, da je šel sam po cesti, naenkrat pa je prihrumela izza vogala neka pijana družba in je eden izmed pijancev skočil k čudnu ter ga z nožem kresni! po glavi. Nogavice rokavice KARNICNIK Nebotičnik. Iz Celja —c O Vseh svetih so romale nepregledne množice na celjska pokopališča, da obiščejo lepo okrašene grobove svojih dragih. Zelo živahen je bil ves dan promet na okoliško in na mestno pokopališča, kamor so tudi vozili mestni avtobusi. Ob 15. so peli združeni moški zbori Celjskega pevskega društva. »Oljke« in »Celjskega zvona« na okoliškem, ob 16. pa na mestnem pokopališču, ob 15. pa je pel pevski odsek gabrske gasilske čete na bolniškem pokopališču in pozneje na vojaškem oddelku mestnega pokopališča, ki ga je dala mestna občina, kakor vsako leto za Vse svete, primerno urediti. Članstvo krajevne organizacije Legije koroških borcev v Celju se je udeležilo ob 8. zjutraj v opatijski cerkvi službe božje za padle in umrle koroSke borce Službi božji je prisostvovalo tudi mnogo drugega občinstva. Po službi božji so krenili koroški borci na dvorišče vojašnice kralja Petra, kjer Je bila pred spomenikom padlim koroškim junakom lepa spominska svečanost. Po govoru in položitvi venca je oddal vod vojakov Častno salvo —c Sokolski, društvo Celje-matica. ki bo slavilo priho Inje leto 50-letnlco svojega nadvse pomembnega in uspešnega udejstvovanja, je imelo v ponedeljek zvečer v veliki dvorani Narodnega doma 50. redni letni občni zbor, na katerem so bili s veČino glasov izvoljeni v upravo naslednji bratje in sestre: starosta dr. Milko Hrašovec, podstarosta dr. Lojze Neril, tajnik Janko Hočevar, zapisnikarica Mi-mica Lojkova, blagajnik Ivo Svet, matri-kar Miroslav Modic, prosvetar Franjo Cepin, knjižničar Janez Selevšek, načelnik Konrad G rilec, I. podnačelnik Slavko Koncilija, II. podnačelnik Gojmir Gala, načelnica Nada Delakorđova, I. podnačel-nica Zdenka Cergolova. II. podnačelnica Anica PfefererJeva. odborniki Matko Smid, Anton Basa. Franjo Dolžan, Jože Pečnik in Zofka Debelakova, orodjar Karel Tratnik, garderoberka Valds Inkreto-va, praporščak Franc Goručan, referent za tisk Franjo Cepin, referent za sokolsko Petrovo petletko Franjo Dolžan, referent za župni socialni odsek Anton Bala, društveni zdravnik dr. Jože Flajs. Revizorji so Ciro Sadar, Bernard Wltavsky in Drago Naprudnik, člani razsodišča dr. Lojze Nendl (predsednik), dr. Jožko Požar, dr. Jože DolniČar, dr. Milko Hrašovec in dr. Milan Orožen. Predsednik gospodarskega odseka je Franjo Dolžan, člani tega odseka pa dr. Štefan Rajh, Ciro Sadar, Jo*e Ažman. Dngo Sirec, Jože Pečnik. Franjo Saksida. Tvo Si -t. Stanko Pere. Fortunat Stanovšek. Roza Nendlova. Zofka Debelakova. Avgusta TJlagova, Helena Rajhova 'n Marija Pečnikova. —c SK Celje : SK Hrastnik. V nedeljo 5. t. m. popoldne bo na Glaziji pod savezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Hrastnikom. Ker sta obe moštvi v dobri formi, bo srečanje gotovo zelo zanimivo. Moštvo SK Celja bo moralo vsekakor napeti vse sile, da mu ne bo simpatična enajstorica SK Hrastnika pripravila neprijetnega presenečenja. —c Umrljivost. V mesecu oktobru j* umrlo v Celju SI oseb in sicer 8 v imata in 23 v javni bolnici. —c Uradni dan Zbornice sa TOI za Celje in okolico bo v torek 7. t m. od 8 do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi uliet —c Nagradno strelsko tekmovanja Strelska družina v Celju bo priredila ▼ nedeljo 5. t m. svoje letošnje zaključno nagradno strelsko tekmovanje na strelišču v Pečovniku. —c Usoden padec. V Trnovijah pri Celju je padel 71-letni dninar Štefan Faza-rine doma tako nesrečno, da si je nalomfl več reber. Oddali so ga v celjsko bolnico, —c V celjski bolnici Je umrl v ponedeljek 50-letni dninar Josip Brezovnfk le Za voden i pri Šoštanju, —c Slinavka in parkljevka se Je pojavila v hlevu posestnika Mihe Drobiža ▼ Zavodni pri Celju. Mestno poglavarstvo le Izdalo stroge ukrepe, da člmpre1 orneil in zatre to nevarno kužno bolezen Iz Trbovelj — Rojstva, poroke hi umiranja. V Trbovljah sta bila pretekli teden dva krsta, dve poroki in šest smrtnih slučajev. Poročili so se: Hauptman Albin rudar tn Majcen Angela, zasebni ca; Kostanj sok Avgust, pod uradnik, in Robilšek Karolina — Bilo srečno; Umrli so: Pungeršek Peter, 3 mes.; Sel J uli Jana roj. Heller, vdova po davčnem inšpektorju 54 let; PetretlČ Maks 18 dni; Podrenik Melhior 84 let; Božič Jakob, mesar in posestnik 71 let; Gnedič Jožefa 6 mes. Nase so žal je! RAzno 3eseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek s. - Din. Male oglase sa »Slov. Narod« sprejema uprava do 9. ure dopoldne Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLJJA v Ljubljani se priporoča bledim m slabotnim osebam KLIŠEJE JUGOGUFIKA KROJAŠKO Pra-AVNICO je otvoril Simčič Ignac, Loke 268, Petelinova vas, Trbovlje. sne POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8. - Din. Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od ^7. do 8 in od V»8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 meseca. Novi tečaji se prlčno 2. novembra. Šolnina zelo nizka. Moderna in največja strojepisnlca ! Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska c. 15, tel. št, 48-43. 3044 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— Dm. 1# VAGONOV CEP ANIC lepih, suhih, proda takoj Brvar Jakob Zagorje ob Savi, Dolenja 50. 3103 S LUŽB E Beseda 50 par, daven posebej Najmanjši znesek 8.— Din. s dobrimi referencami, ki bi opravljal tudi druga hišna dela, želi mesta k osebnemu avtomobilu. Krempul Ivan, Zg. Rečica 44, Laško. Kavarna „Central" Dospela je nova damska kapela z znanimi pevaAV caml g. Ljubico, g. Ivko, g. Maddo in g. Mila, Danes v četrtek odprta vsa aočt ^^^^m^i^^n^ S^^n#^l ^n*l^^L^ ^^^^K^L^^K J NajboljSi vodnik po radijskem sveta je „NAŠ VAL« sporedi Avropsldh postaj na strokovni članki, roman, S radijskega In tele^Jakega sveta, filmska pregled, nagradni natečaj. smMnlet labrnja vsak patak m je tam lepo fostrtraa! UPRAVA: gjnhijsna, Knafljeva ulica 5, naročnina samo It.— dinarJsv! ^akiilaturni papir oprava ,,Stoven*kega Naro4f«" Stron 4 »SLOVENSKI NAROD«, bre 1089. Stev. 249 Iz mrke sedanjosti rešimo vsaj mlado pokolenje kulturnih predavanj je otvoril protcaor dr. Karel Ozvald s pomemtmitni o mladini na prehodu iz težke sedanjosti v bližnjo in neznano bodočnost Ljubljana, 2. novembra Ni slučajno, da je novo sezono kulturnih predavanj otvoril naš najodličncjši pedagog prof. dr. Karel Ozvald, ki je v ponedeljek predaval v okviru Pedagoškega društva na univerzi o k ve ti dolžnosti vseh, da rešimo iz mrke sedanjosti vsaj mlado pokolenje v lepšo bodočnost - za seme novega, srečnega človeka. Kdo drugi nego pedagog, ki je spoznal vse zaklade v mladih dušah, ki je posvetil vse svoje življenje problemu doraščajoče mladine, bi bil bolj upravičen spričo dogodkov po svetu opozoriti na najsvetejšo nalogo starejše generacije. Kdo drugi bi bolj iskreno in imperativno hotel, da bi danes, ko je zavladal duh vojne, iz mladih vrst prej ah slej vstal nov človek, ki bo imel odprto dušo za svetinje človeštva, kakor so delo. resnica, ljubezen, pravica, domoljubje. Šola je in bo vedno plod svoje dobe, je med drugim izvajal predavatelj ob navzočnosti častnega števila mladine, ki je sledila predavanju z največjo pozornostjo, prav za to pa je morala šola postati nekakšna žrtev racionalizacije. Znanje za ravnanje! v tem je ponosni prestiž moderne dobe. OdJtod je tudi vzet sedanji prekomerni kult znanja v šoli. Današnja šola je prepojena z miselnostjo moderne tovarne, je le še goli mehanizem brez duš?, katero ji je Lzpil racionalisticni volkodlak. In okostenela in pa birokratska je. Mladi švicarski učitelj Brnst Kappeler je ugotovil, da, sedanji svet ne more več ozdraveti ob dobrih učencih, ampak samo še ob dobrih ljudeh. Morda je ni bilo dobe, ki bi premogla več nadarjenih učencev kot naša - bistrih glav, razboritih, prebrisanih glavic. A tudi to je treba iz-ne&i. <";«l nobena dobe, m toliko duhovnega sveta porabila za dovrševanje svojega propadanja, za ojačevanje rušečih sil. Kako bore malo jih je, ki bi svojo inteligentnost posvečali sočloveku in njegovi blaginji. A koliko jih po vseh državah noč in dan sedi v tovarnah za iatielovanje orožja. Dokaj negovana rast človekove inteligentnosti doslej ni prinesla boljših ljudi. S te strani se šola ni pokazala. Postali smo sicer jasnejši, toda ne čistejši, rezkejši, toda ne hrabre jši, ugla jene jal toda ne finejsi. Zato, tako je dejal Kappeler. nekaj časa ne bom več negoval učenca v otroku, temveč človeka, kadarkoli opazim, da je tega potreben. Ta. se pravi človek v njem, me sedaj potrebuje, temu moram pomagatL Predavatelj je nato orisal glavne znacil-nosrti današnje dobe, v kateri je prlavno gesk* >prosveta4., kar je sodobniku isto, kar znanje, se pravi tako znanje, ki napravi ni človeka mtelekfcuaica, ki mu je lastni jaz V5vc na svetu. Današnji človek je vseskozi zniehaniziran. Ni pa prosveta isto kot kultura in ruski filozof Berdjajev trdi, da ga v naša dobi na bolj perečega vprašanja nego vprašanje, kaj je kultura in kaj civilizacija, kako se med seboj razlikujeta in kaj ju veže. Tipu s zares kulturne miselnosti }e berač, ki ga Ivan Cankar omenja v >Be 1: krizanterm<. Pred cerkvenimi vrati je zmrznil, bos in gologlav, ali na njegovih prsih je bila križan tema, belejša in svetlej6a od snega. In ustna so se mu smehljala: nič sočutja, ljudje božji, kdo iznaed vas ima tako krizantemo? A eden izmed najbolj zgovornih znakov sedanjega civilizacijske usmerjenega življenja je pač sodobna >telesna kultura«, to je negovanja telesa po racionalnih ter za >rekor^e ~ usposabljajočra predpisih gimnastike, športa in evgemike. Ni dvoma, da boljša bodočnost narodov poleg gospodarstva in politike največ zavisi od vzgoje mladega pokolenja. Toda bilo bi neosnovano, se nadejati prerojenja v duhovnem življenju naroda in človeštva od šob»k|h reform. Sodobno reformiranje šolstva ima začetek in konec v težnji po izboljšanju metod, ki pa je vedno le sredstvo za dosezanje kakega cilja A velikih ciljev vzorov in idej. ki so najmočnejši činitelji v oblikovanju človeka, današnja doba na žalost nima. Kako bodočnost nam kovala bode. miaciica barov, šimija, fox-trota? pravi Alojz Gradnik. Taka moč, ki človeka res prek vasi, zrevolucionira, obrne v nov pravec, ni dana učnim metodam in organizacijskim oblikam šole, ta moč je marveč dana edinole duhovni vsebini, ki je položena v to ali ono kulturno, obratovalno dobrino. Holandski zgodovinar Huizinga je v svoji knjigi >V senci jutrišnjega dne«, katera je nekakšna diagnoza glede na kulturno krizo ali duševno stisko naše dobe. kljub mnogim. temnim znamenjem optimist, kajpa ne lahkoveren optimist, saj resno podčrtava dejstvo, da se je skoro vse, kar je nekoč veljalo za trdno in sveto, sedaj zamajalo. Svojo knjigo zaključuje takole: Pisec teh strani je eden izmed tistih, ki jim je dano, da ostanejo v svojem poklicu m v svojem osebnem življenju trajno povezani z mladino. Ima to vero. da sedanja mlada generacija po sposobnosti za težko življenje ne ostaja za onimi, ki so bili pred njo. Vse to kar je učinkovalo na njeno rast: razmajane vezi, zmedene misli, razpršena bogove most. napak porabljene energije -- vse to je ni napravilo slabotne^ niti ne lene in tudi ne rnlačne. Vidi se, da je odkritosrčna, širokega duha, iz lastnih sil živeča, pripravljena za uživanje, pa tudi za stradanje, se hitro odloči, je pogumna in blagodusna. In pa lažjih nog je, kakor so bik prejšnji rodovi. Tega mladega rodu naloga vodi, da znova svetu vlada, tako kakor hoče svet biti vladan, da ga ne pusti izginiti v vrtincih lastne objesti in omame in da ga zopet prepoji z duhom. Za prehod iz težke sedanjosti v bližnjo in neznano bodočnost, je predavatelj zaključil, pa ne bi mogel boljše svetovati, nego da učitelj in učiteljica vestno uva-zujeta Kappelerjeve besede: Nekaj časa ne bom več negoval učenca v otroku, temveč človeka, kadarkoli opazim, da je tega potreben. Ta, se pravi človek v njem, me sedaj potrebuje, temu moram pomagati.« Nevzdržen položaj naših obrtnikov 24 obrtniških združenj je poslalo finančnemu ministru spomenico Ljubljana, 2. novembra Naše obrtništvo bije vedno težji boj za obstanek. Razmere so od dne do dne slabše in moramo se naravnost čuditi da naš obrtnik v tem trdem boju še ni omagal da je navzlic izredno težkim razmeram v njem se vedn. toliko opUmizma ln vere i boljše čase, da vztraja pri svojem težkem delu. Naše obrtništvo je skromne v svojih zahtevah se zna omejiti do skrajnosti Toda razmere so postale že tako nevzdržne, da pri vsej svoji skromnosti tudi naše obrtništvo ne more voc molčati. V skrajn: sili sv je obrnilo na finančnega ministra s spomenico, ki jo je podpisalo 24 obrtniških združenj v dravski banovini in je torej izraz teženj in zahtev vsega organiziranega slovenskega obrtništva. Spomenica se glasi: Finančnemu ministrstvu, Beograd! Podpisana obrtniška združenja, ki zastopajo s svojo upravo vse svoje člane so na skupni seji sklenila poslati p. n. spomenico, da bo pojasnjeno nevzdržno in naravnost obupno stanje, v katerem se nahaja celokupno obrtništvo dravske banovine. Poče tek svetovne gospodarske krize datira že iz leta 1930, ter se stopnjuje vse do današnjih dni. Val krize je zajel tudi pridobitne sloje nase države, tako obrtnike, poljedelce, zadruge in denarne zavode. Država ki je s skrbjo gledala nevsecne razmere, je zaščitila kmečki stan, zadruge in denarne zavode deloma z moratorijem in s skrajno znižano obrestno mero. Pri tem uvidevnem sanacijskem delu je pa država popolnoma prezrla obrtniški stan, ki je isto tako jedro našega naroda kot kmečki stan in potreben državne pomoči v isti meri. Obrtništvo bije svoj skromni eksistenčni boj, ker se temelja rokodelstva že rusdjo. Naročila so padla na minimum, ter ponudba dela je tako velika, da obrtnik dobi naročilo v očigled hude konkurence in povrhu še šušmarstva more računati le na malenkosten zaslužek. V neštetih slučajih s prodajo izdelka, komaj krije rezijske stroške. Posledica je, da obrtništvo ne more preživljati svojih družin niti odplačevati obresti najetih posojil, še manj pa odšteti kaj za tekoče davka. Prav posebno pa čuti obrtništvo težke gospodarske posledice, ki so nastopile v letu 1938 kot posledica političnih neprihk v svetu. Naročila so skoraj popolnoma izostala, ker so naročniki smatrali za ogrožene že svoje nepremičnine zaradi svetovnih homatij. Surovine, ki so dobile Že pred to dobo kolikor toliko na kredit, morajo sedaj obrtniki plačevati v naprej: seveda kdor more; zato je največ obrtnikov brez vsakega dela in zaslužka. Nevzdržne mere, ki jih preživljamo zadnje čase poženejo marsikaterega obrtnika v obup, tako da seže po lastnem življenju. V teh težkih razmerah obrtništvu ni mogoče zadostiti tekočim obveznostmi niti odplačevati davkov, kar dokazujejo večletni zaostanki. Rubežni so pri obrtnikih na dnev- nem redu in poženejo marsikakega obrtnika v obup do nerazsodnosti. Kazmc-?, katerih ni kriv obrtnik so po-; lsnile naš stan popolnoma ob tla. Pod težo bremen pada obrtništvo v pesimizem. ; Dama se prijazno nasmehne in pravi: tara 37 let V Yale je umrl Jože Demšar, star 62 let. doma iz Dobrave pri Poljanah nad Skofjo L-oko. V Evclethu je umrl Janez VudeniČ, star 39 let. rojen v Ameriki. V Pueblu je umrla Veronika Jesih. stara 41 let, doma tz Kon.polj prt Dohrepolj^h, v Leadvile Je umrl Matija Jamnik, star 36 let, doma iz vast Gradišče, fara Zelimlje. V La Salle je umrl Andrej Derganc. doma iz Novega mosta. V Wittu je podlegla operaciji Frančiška Ma-žgon. stara 58 let. V Lemontu je umrla Marija Kordula. redovnica in učiteljica, stara 4S let. doma iz TomajA na Primorskem. V Clevelandu so umrli Antonija Svt-gelj. rojena I^ovko. stara 33 let. 'loma iz okolice Cerknice. Ant*>n Potočar. star 59 let, doma iz St. Petra pri Novem meotu, Franc Majer. star 74 let. doma iz Gorice vasi pri Ribnici V Pueblu je umrla Marija Starcer. stara 53 let, doma Iz Ilove eore, far:-. K-k.i. V Chiragu je urml Frane Knez. star 24 let V železotopilniei se je tako hudo opeko!, da je v bolnici umrl. V Wll-waukee sta umrla Franc S^amoviČ. star 34 let. rojen v Ameriki, in RornHia Ft-m, stara 59 iet, doma z Dr' i V Eve- lethu je umrl Janez Kastelee «t;»r 62 let V Dulnthu je umrla J Peršlm. stnra 55 tet. v Colomotu jo umrla v Ameriki rojena žena J.Turka stara ti l^t V Chiea-sru je umrla Rozalija Z:«Me stara 44 let. doma iz Zalovic v Prekmurju V Conneautu je umrla Frančiška Stopar ^tnrn 14 let. V Sehamukenu 1o umrla Marija Bombaeh. rovma Novak, stara 54 bet, dn-ma iz Stransko vasi pri Stični V Garieku |e umrl Anton Rorilnr. V Chicapm so j<* pripetila smrtna nesreča Pri eksploziji dinamita jo na£H amrt icietni Anton !Yo- har. V Pullmanu ir umrl* Rozalija Bokal, roima Pome, stara 62 let. doma iz Kota. smar^no pri Litiri. V Mltw ko na Dolenjskem. V Cnleagtl je umrla Kristina Golob, rojena Primožič, v Pueblu sta umrla Frane Lak in Alojzija KohoMč. doma i;: Oerji pri Velikih Laščah, v Aurori je umrl Frane Bornik star 53 let. ženski raj na Sumatri Zanimive zakonske razmere pri plemenu Menangkabau Sumatra je tudi največji otok na Malajskem otočju. To otočje pripala po večini Holandski. Sumatra je vsa Holandska, toda na otoku so so ohranila nekatera domača plemena, ki še vedno žive svoje posebno življenje. To velja zlasti za gorate kraje, ki imajo svoj sedež v mestu Podangu na obali. V gorah živi pleme Menangkabau. Žene tega plemena uživajo tako velike pravice, da lahko govorimo o pravem ženskem raju na Sumatri. Poglavar rodbine ni moško, temveč ženska. Žena opravlja vse premoženje in vodi vse gospodarstvo. Ce umre, preide njeno premoženje z vsemi pravicami na najstarejšo hčer. če ni hčere, ne stopi na njeno mesto sin. temveč sin najstarejšega ženinega brata. Sicer pa lahko vsaka žena, ki nima hčere, pohčeri katerokoli drugo dekle in ta postane po tem njena dedinja, V Ženskih rokah je tudi vsa trgovina tega plemena. Zelo zanimive so pri Menangkabauih zakonske razmere. Dokler ni prodrla do plemena mohamedanska vera, je moral živeti vsak mož pri svoji ženi v koči svoje tašče. Ko je pa pleme sprejelo islam, ki dovoljuje mnogoženstvo, so sklenili poseben kompromis. Mož je obdržal svoje stalno bivališče pri svoji materi, po vrsti pa mora zahajati k svojim ženam in njihovim materam. Ce ima recimo z dovoljenjem korana štiri žene, preživi pri vsaki en teden. Ce je pa drugače, mora na vsak način ostati pri vsaki ženi enako dolgo, kajti tašče strogo pazijo na to in možje morajo brezpogojno ubogati de nedavno m imel mož tega plemena z gospodmjstvom nobenih stroškov, žene so ga v celoti vzdrževale, dobival je od njih celo darila In denar za tekoče izdatke. Zdaj so se pa te razmere s tukom s hoLan-dsko civilizacij izpremenile. Možje lahko nekaj zasluzijo v podjetjih belokoz-cev. Tako so prišli do svojega denarje in so se nekoliko emancipirali od srvojih žen. Siri se navada, da prinašajo možje ženam darila — obleke, živila in denar. To sicer ni družabna zahteva, smatra se na za tako potrebno, da izgubi v očeh ljudi ves ugled, kdor to zanemarja. Razen tega ga pa začno prezirati tudi žene in se navadno po vrsti ločijo od njega, če jih ima več. Zakoni, se sklepajo sicer iz ljubezni, toda navadno traja zelo dolgo, preden se ženinovi in nevestini starši sporazumejo na tem, koliko naj nevesta ali bolje rečeno njena mati plača za ženina. Ce je ženin iz nižjega ali srednjega stanu, sm plača zanj v našem denarju okrog 5000 din. Za uglednega ženina m plača seveda mnogo več, tu pa tam desetkrat toliko. Toda ženin od tega denarja nima mnogo. Kupiti mora nevesti darila in preskro! vtm potrebno za svatbo. In Če je pozneje prisiljen k ločitvi, kar je vedno v rokah vsemogočne žene, mora ves pred sva* bo dobljeni denar vrniti, žena pa obdrži vse otroke. Po vsakem nekaj. «Kako lepega bratca Imaš. Po kom se je pa vrgel ?> «Nos ima po očetu, brado po materi, glas pa po hupi našega avtomobila.* V avtomobila. Šofer: «Ali niste zaklicali: Naprej ne več? Ali naj ustavim?* Gospod: cNeumnoet, vozite naprej, kraj mene sedeča dama ni govorila z varni* Le1* Madyfca: MOŽ, 16 KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN Sele potem se je vrnil po Kauma. Najprej ga je pregledal, da-li si ni zlomil rok ali nog, ko je padel raz stene, potem je pa Še njega dvignil in vrgel v avto. Zaprl je voz in sedel k volanu. Ha vi ovo telo je položil kraj sebe — kajti niti zdaj se ni mogel odreči strahu, da bi se utegnilo kaj zgoditi — reflektorji so zažareli in posvetili na pot pred seboj, a^to je zdirjal naprej. 13. Z Bigm krikom se je prebil pozlačeni solnčni srp nad obzorje in takoj je radostno izbrisal z neba rdeče oblačke nedonošenega jutra. Po modrik£3ti hioritni cesti je drvel avto. Mož za volanom, čepica potiš, i jena na oči, pisani šal krepko ovit okrog glave. Kraj njega zvezani mož, v kozeJc zvezani, čigar zaprte oči so pričale, da je bodisi onesveecen ali pa da spi. Kar je zvezani mož brez svarila odprl oči tako mirno in z jasno zavestjo, kakor Človek davnih dni Leteča krajina mu je skočila na mrežnico. Pestri šal moža za vr lanom, iz katerega so žarele samo oči, in se iz njih ni dalo ugotoviti nič točnejšega, ga je udaril malone bolestno. Pet zadnjih let se je prebujal na isti postelj. Pet let je čutil vedno ob prebujenju kraj sebe življenje drugega, o katerem je lahko trdil: eno sva... zdaj pa naenkrat ta neobičajni udarec med oČL Havlova misel, ki se je porodila takoj nato, je bila točna in jasna, Nekdo me je zahrbtno pobil afi omamiL AB je bfl to plin ali pa neka čudna strela? Ta mož za volanom je zasluzil spoštovanje, Havel je nekoliko dvignil glavo in pogledal predse z dozdevno pozornim in tnimim pogledom... pri tem je pa ogledoval moža kraj sebe, Komaj se je ganil, toda mož za volanom je drvel tebi nič meni nič po cesti naprej proti Berlinu. Naravnost v nenasitno žrelo Vojnega konzorcija, Zdaj bo čas, da bo maršal Svmplom triumfiral. Stolp neobičajnih dojmov — pa te pobijejo v njem kakor nadležno muho na steni vaške izbe. Stolp neobičajnih dojmov — uf, kako zoprna poezija z* rabeljski stolp. Možgani, ki so jo ustvarili, bi morali tudi na sebi poskusiti perverzno zoperoost tega pesniškega naziva. Pogled v to smer je rezal kakor nabrušeno jeklo. Trajalo je najmanj dve sekundi, preden je Havel ustavil tok svoje domišljije, tekoče v tako neplodno smer. Zasmejal se je. — Dva MSnjs»a faraov dobita, če me odpeljete nazaj, — je dejal navidez mirno in na svojo glavo razpisano nagrado je podvoji povsem z lahkim srcem, ker je vedel, da bo ta mož zaslužil z njegovo ajetacijo razen razpisane nagrade tudi svetovno slavo ali svetovno prokletstvo, nedvomno pa popu-j larnost, Pisani šal na moževem vratu se ni niti ganil in ščitek njegove čepice je ostal trdovratno zarit v mrtvi legi. Niti najmanjšega glasu ni bilo iz neznan-Čevega grla, Havel je počakal, da je minilo mučne četrt minute. — Ponujam deset milijonov, — se je začula naenkrat v tišini nova ponudba, ki se je pa dvignila zbegano, kakor duša nerojenega grešnika. Neznance ve oči so ostale zastrte z ledom brezbrižnosti. — Niti za trilijon — je siknil trdo skozi zobe. Ta glas?! Bil je strahoten v svoji grozi. Bilo je odveč ustrašiti se ga zlasti prav zdaj. Kaj je moglo biti strašnejšega od tega, kar je zdaj Havla čakalo? Toda v tem glasu je zazvenel nekam znan ton. Poznam ga, Gotovo ga poznam. 2e poprej je čutil na svojem tekmecu nekaj neotipljivega in neoprede-ljivega, kar je sprejemal malone podzavestno s konci prstov... in kar je zdaj bruhnilo na dan z nepre-mar1 jivo silo. — Oprostite, nisem se vam še predstavil, — je dejal Havel ironično na njegove sika joče besede. — Jaz sem mž>nir Havel. — Iz njegovih besed je odmevalo roganje in komaj dojemljivo zaničevanje To je končno premaknilo gomolje neznanega moža. Vedel je točno, čamu so bile izgovorjene te besede. Zdaj ga je bilo sram, da si je tako dolgo zakrival obraz s šalom. Ironičen ton Havlovih besed je pa kanil še nekaj grenkih kapljic v morje njegove mržnje, Potegnil si je obraz zakrivajoči šal na vrat. — Stara znanca sva, jaz sem Rybaf. — Zelo me veseli, — se je priklonil Havel uglajeno, kolikor so mu to dopuščale vezi. — Mene pa še bolj, — se je odrezal Rybaf s trdimi besedami. Igra je bila izgubljena. Havel je vedel zdaj čisto dobro. Seveda mu ni prišlo niti na misel, da bi še barantal za svoje življenje. Sedela sta nepremično skupaj kakor dve železni maski. Havel je zrl predse na blestečo modro cesto, preli ajajočo tu in tam v zelenkast odtenek, kakor da se ga to več ne tiče. Peljala sta se v odprtem avtomobilu. Veter jima je bril v obraz in solnce je bilo že razprostrlo neprisiljeno vso pahljačo svojih žarkov. Mimogrede je bil Havel že malo prej opazil, da leži zadaj v avtomobilu pobit človek. In zopet se je za hip zalotil na misli, kako in kaj bi storil, da bi ga drugič ne zadel zahrbtni plin. Znak nervoznosti... Sledi pet misli naenkrat, — pa se vendar ne bojim? Blesteči zobje mejnikov ob cesti so se naenkrat zarezali daleč naprej. Priložnost je še tu — se je zasmejal Havei sam pri sebi. Ce se je že treba biti, naj gre boj do konca. Brez dolgega razmišljanja, z enim samim besnim pritiskom je padci liki vseuničujoče kladivo z zgornjo polovico telesa na roko, držečo volan ... To je bilo preveč presenetljivo in premočno, za hitrost drvečega avtomobila je to povsem zadostovalo ... Tema kakor blisk ... mejnik se je zaril s suhim hruščem v prsi avtomobila... Po zraku je zažvižgalo, začul se je zamolkel padec. Urejuje Josip Zupanfic u Za „Narodno nsbarno' Fran Jaran u Za upravo b imoratnl del fakt Oton dulstof // Vsi v Ljubljani