• **^sn^sastmm^& J^^^MMBaOT W. ^p^^^^^w^BI^V Leto LXIX. št. 261 LltfkOana, pctdi 13. novemfrra lf& Ccna Din 1.- ^naja ^s^iii Jao ^upoiane, izvzem&) oedeije m prazauta. — i"—»tj?* ao &b peui • rst a Dld z, do kjo vrst a Lttn ZAO, od 100 do 300 vrst A Din tt, većji inserau petit 'rsLB DtD 4.-. Popust po dogovoru, infleratnJ davefc poeebe}. — >SknrenaK3 Narod« •*na nnftse^no » Jug-oslavifl Dln 12- sa Inozemstvo Dtn 25- RokopUrt •• n# *ra£a}o UREDNIŠTVO fN OPBAVN1ATVO LJUBLJANA« Knafljeva olic* Mev. ft. Telefon; 81-22. 81-23. 31*24. 31-23 tn 31-16 Podrutoice; MAJUBOfi Stroaamayerjeva 3b — NOVO MESTO. LijuDljauaka c. telefon St. 28w — GELJB: celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica I, telefon *£. 66, podru±nlca uprave: Kocenova ullca 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru loi PoAtna branilnlca v Ljubljani St. 10351. Grozote šnanske državijanske vojne: ¥ Madridu ne too ostal kamen na kamenu... General Franco grozi s popclnim razdejanjem prestolnice — Zaradi obstreljevanja 4 vžigalnlmi bombatni je že vse mesto v platnenih !* Jamama, 13. novembra, r. Po som-kaj dospelih poročilih iz Madrida, div-ja jo od včeraj dalje v vseh delih 5pan-skej^a glavncga mesta strašni požarji, ki so nastali zaradi bombardiranja mesta z vžigajočimi bombarni. ki so jih vrcrnj ves popoldan metala Francova letala, tako n. pr. severni madridski kolodvor, ki je bil podvržtn posebno hu-dt*mu nacionalističnemu bombardiranju iz zraka, delom-i pa tuđi zaradi zaziranja vladnih miličtvhov samih. Ti so tiamreč včeraj razdelili med nrebival-stvo og omne količine beneina in petro- leja ter mu naročili, naj povsod zaneti požar in zažgc vse madridske hiše, ka-kor hitro bi nacionalistične čete začele prodirati v mesto. Zato se tuđi boje, da bo špansko glavno mesto v kratkem samo še strašno pogorišče. Po nadaljnjih poročilih se lahko z gotovost jo trdi, da nacionalistične *ete še vedno nišo prešle preko relie Manzana-res. dasi je nacionalistično topništvo vče raj ves dan na vso moč obstreljevalo mestnn središče in vse točke, kjer ^o se nnhajali vladni miličniki. To obstrelje-vanje mestne^a centra se nadaljuje tuđi dancs z isto silovitostjo. Po poročilu, ki je prišlo sern iz Tene-riffe, pa so se razšiirle danes govorice, da so vladni rniličniki začeli uporabljati v svoji obrambi proti prodirajočim nacionalistom ćelo strupene pline. To ve-lja zlasti za severni del mesta Domailla v blizini severnega madridskega kolodvora. Doznava se nadalje, da je začel general Franco prejemati nova ojačenja iz Maroka, od koder je tekom včerajšnje-ga dneva prišlo nekaj tisočev tujih le-gionarjev. Pa tuđi rdeči so že začeli do- bivati izdatna ojačenja iz Barcelone, kjer je v pomožne čete vstopilo tuđi mnogo tujcev. Lizbona, 13. novembra, r. Po poročilih iz glavnega stana generala Franca je ta izjavil, da ne more več prevzeti odgovornosti za nadaljnjc zavlačevanje večjih vojaških akcij proti Madrida. Odgovornost za uničenje glavnega mesta bo zaradi tega padlo na branilce. Iz te izjave sklepajo, da je general Franco trdno odločen nastopiti v najkrajšem času brezobzirno proti Madrid«. Sođba v kerestinskem procesu Pet ©btožencev je ohsojenih na strogi zapor od 2 do 6 mesecev, vsi ostali pa so oproščeni Zagreb, 13. no\tembra. o. Kcrcsrinski proces, ki je trajal skoraj poldrugi mesec in v katerem se je moralo :'aiiovarj:iti 2° obtožencev /aradi znanoga krvoprelitja na dvorcu bivšega bana MihaloviCa. je bil dancs zaključen z proglasitvijo sodbe. Za proglasi-tcv sodbe ie vladalo veliko zanimanje in je bila sodna dvorana do zadnjega kotička za-scde.ua. Izdani so bih obscžni varnostni ukrt-pi. Oh navzoćnosti vseh obtožencev in branitelje v fer /astopnikov zasebnih iidelcžcnccv je preclsednik senata dr. Katnič ob 9 05 ob-iavil s«xlbo. Sodi^e je izmed 29 obtožencev samo 5 obtožcneev spoznalo zn krive sede-lovanja pri nasiljih v Kere^tincu odnosno Kakitju ter so bili po Ci. 154 k. z. zaradi prestopka zoper javni red in mir obsojeni: /. jVaks Miholič, 57 let star. poliedelec iz kerestinca na h mesecev strogoga /apora; 2. Djuro llitrvnt, 28 let star. delavec iz Rakitia. na o mesecev strogega /apora; 3. Stjepan Suvijalič. 44 let star, poljc-delec iz Rakitja, na 3 mesece strogegn za-pora; 4. Mirko Tomaško. 24 let star delavec iz Kerestinca, na 3 mesece strogega zapora in 5. Maks Klemenčič. gostilničar iz Kerestinca. 44 let star. na 2 meseca strožega zapora. Ohsojcnim se všteje v ka/en prcisko-valni zapor. Ostalih 24 obtožencev je bilo v smislu čl. 2S0 k. p. van'di pomanjkanja d<>kstilno sodbo in zaradi prenizko odmerjene kazni najavi! rcvi/ijo in priziv, /agovorniki obsojenccv pa so najavili revizijo zaradi preostrc kazni. Sodi'ee je ugodilo zahtevi obrambe ter so bili vsi obsojeni takoj izpuščcni na svo-bodo. Sodba je i/zvala v vscj javnosti veliko senzacijo. Reziiiža£i dunajske ksnterence Zbližanja ritnskega bloka r Malo antanto še ne bo tako kmalu R i ni, 13. novembru, b. Vo Štcviliiih ko-mcutarjih italijanskih listov o dunujskein zasedanju rimskega bloka so rezultati dunajske konference naslednji: /. Kimski protokoli se ne razAirjajo na druge srednjcevrop^kc države, kar poineni, da šc ne bo prišlo vsaj za sedaj ne, do in-timnejšega sodelovanja Italije, Avstrije in Madžarske / državami Ma!c antante. 2. Avstrijsko-nemški sporazum / dne 11. jnlija t. 1. se na Dunaju tolmaji kot poslc-dica rimskih protokolov. tako da se novi sporazum samo v/porc.Ji / rimskimi protokoli, s cimer zadobe ti ^e večjo veljavo. 3. Kontercnca /av/amc i/ra/ito protibolj-šcviško stan*'"r-. \.-,r ■ &tanova mora združiti vse miro" Ijubne marode tega srveta. Zato vabimo m* danet«. na praznkk miru. narode vseh konti-nentov, naj se nam pridnižijo v naporih za ohrauMtev miru- Mi 6mo pr'-pravljenj po„ra-jati se z veemi, toda pod enim «*amiin, ra zumljivim pogojem, da ta pogajania ne groze n&oniur. Papež o ftkomunistični44 bolezni Ves svet boleha na strašni duševni bolezni Rim, 13. novnihra r. Pri sprejemu učen-eev franeos-kega «?eminaria v Rimu je imel papež F*ij ^-f. na zbrane daljoj nagovor v fiaiicoitkem jc/iku, v kalerern je m€KJ drugim izjavil: Fram-ija boleha zadnje ča»e na strašni bo'pzni, ki je okužila državo. Za danas* njo mladino vsej^a sreta je tragična prednost v tein, da moro svoje ž;vljenje zaraditi na hridkih izkušnjah te^a okuženja. Treba bo združiti vse ^Uo, da se znebimo te strasne l»le/ni, na kat eri boleha danes ves svet. Naima diihovšfine jp, da to holeien zdravi. Budimpešta, 13. novembra b. Ob mnogotšte-vilnih preiekavah7 Jd |ih je tukajšnja policija izvedla v radnjom času, je bilo mogo* če mrotoviti, da se je v poelednje»m času zete* okrepdla na Madžarskom komunistioaa propaganda trockističnesra krila, tako zvace Četrte intemacLonale- Aretiram *o doslej ie vei voditelji te propagande med intelektualci in med dijaki, ki «o bili v zadnjem ca-»u etalno podrvTŽeni iriteniiviii pi>opagai>di neke kouiaj 151etne cimnazi}ke. Rmnumi? ptroti reviziGmzmu Rožljanje z *>i ^žjem ne vznetuirja prijatelje mira BukareMa, Ki. uuviMi.bra. A \. Vla«lna liberalna s»rank;i je urir»Nli!a v < »r:« ma- i nife>t;u;ij'). (iovniili so minisiii Inkulet. Ni- j sror, T^apodaru hi Valeipoj* t4*r Kcn^tantin Ilracanu. |>rej"in govoru po-udaril. «la je bila Kunmnij-i svojC*a> raz-kosana in ra/.di'lj^n:« niod [nis»me7.ne dr- -/.ave ter je ziisu^njeni Truisilvat;iji 6a-kala tisur let na svtiju ^.nb'xio Uri o>vo-iioditvc j« iki|Kh""1.-i 7.«r:"ii ino.'ne [»omoei nli*»li !::ti»f;'i!i ?t*sj»-r F aru-ije tu Italije. Pristavi' j«' il;i }*-* l prelite 7.1 :!je Kr:i«*ni11- io izJMvM m^d dnitrini. dn roi-li;iTijf* / ••rf»žj--nr> n(i v^re">-i»"|-i prijateljev miru riovorc f> reviziji. V r»-snici je bila Trianonska mirovna {Kijrodba posledkiii bu-kare$t;in3ke^a miru. ki so ?a diktirali tieti. ki 5*) se smatrali 7-1 zmagrovalce. švetovna vojna jo uveljavila načelo nacionalnosti in na teini načelu z-isnovaln samostojae države. Na tem načelu počiva ?<riiic^ je izrekla novi vladi zaupnioo 0 43 glasovi proti enemu. Nato je bil prečitan tika?: o razpustu zl>ornice, ker je potelkia zakonodavna doba. Francov brat o bodoči ureditvi Spanije Ncapelj, 13. novembra. AA. Davi je prispe] semkaj z ladjo »Vulcannio« polkov-nik Kainon Franco, brat generala Franca, vrhovnetja poveljnika nacionaKstičnih iet na 3paiiskovem ni potrebna. Bod-oca španska vladui bo imela izraznto vojaški zna-čaj in bo uredila drža-•¥dir}a stanice Drača Marinovića Izgredi v newyorSki Inki New York, 13- nov. AA. Med delavd ijii mornarji. ki bi hoteli delat] in ostaliani delavci. ki eo za nadalievanje etavke, eo bili včeraj hudi spopadi. Več oseb je bilo ranjenih, v newyor®kem pri»tanižču stavka 18.220 delavcov in momarjev. Brno, 12. novembra V ponedeljek so prive službi na nekatenb drugih stanieah je pri-šel končno v Mnrvico v Dateaelji, kjer jo bil komandir stanice naređtiik Dragemu pokretu in da se lahko zgodi, da brnio nekegu dne mačkovci ostali vojskovodje brez \>oj-ske, ker jim bodo klerikalci pobrali vso mladino. Zaradi te pripombe je kteroradikalni »Slovenec«, ki je tuđi glasilo Kni&liike ak ci je, ves iz sebe. Tako-le kriči: »Kar si je »ŠIov. Narod« do\x>iit, pa že prečega v*C me je indiferentnoga in strpnosti, ni mogočc ugotoviti, iz knkšnih namenov je »Slarod« vrgel po držani to grdo ovadbo.« Me prihaja nam na misel. da bi se prerekali z organom Katoliške akcije, ugotovljamo samo to-ie: Klerikalna »Hr\*atska straža*, glasilo Kafo-tiike akcije na Hrvtskem, piše v itevifki 260. z dne 11. t. m. na strani 5. v prvi koiomi od spodaj v članku »Za hrvatski Krom tn Skrom« dobesedno to-le: »Na kmetih to rm*-mere \**e prej kakor rožnate. Hrvatska kmetska mladina in preko nje hr\'atska vat ima mnogo velikih in neodložlfivih potreb v verskem, moralnem, gospodarske** in nacional ne m pogledu. Ako se ne borno za v*e to od točno zavzemali mi kaio/iki, bodo to našo popustljivost zlorabijali in še kako nosproi-niki katolicizma in brezboiniki. Dovot] /t omeniti na primer, s koliko večfirn mirom bi gledali v bodočnost, če bi na čelu pokreta Seljačkih in Gospodarskih stog v mesto ta na kmetih že dancs stali tjudje kršćanskih socialnih principom tn meiod. A kdo nam more dati take pobornike, ako ne ttano* ska mludinska kmetska organizact}a&« — Quod erat demonstrandumf NI priiahoiMtti na0^ga preokreta Zabetežili smo že mnenfe *OC»znra* bat oijnega gjledanja na sporazum jamstvo mm nje<*o\*o avet)aW/enje. V krogih JRZ rro nm ta pogajanfa i ptjlnim mirom. Vod Uni č£wA-telji JRZ potvećnjo seriaj $avno pozorno&t voillni agitaciji, ker smatrafo obćinske volitve za politično veievttine. Dokter ft* ne bodo končane in to bo 6 decembra, JRZ najbrže ne bo načela nobene^a dnrgpgm \-prasan_m notr&nje pofftike.« — Zdi m torej, da je poi k tportouma y hrvatsko* vprašanju še zelo doiga tn da ni utemeljen optimizem, ki je že videl odstranjene v*e teržkoće in zapreke zm reUtev h\ ui^idhgjn vpraia*»/a. Crnogorci—poseban murođT Jugoslavija je naši a na podlagi teze, da smo Slovenci, Hrvati tm Srbi en enoten trn-rod, ki so jo veiesile usvojile v smnt^fsr-matnski mirovni pogodbi. Vldjub temu pm se danes o.zrtan/a nauk, da sxno Srbi, Hrvati in Slovenci trije narodi, m kdor temu agt>~ \*arja sklicujoč se na temeljno načelo tm stanka naše države«, je progtisšea za narod-nega izdajalca. Not zdi se, da nek&terim zmešiinim glavom ie ruuik o treh naročtih ne ziidffštijje in bi zato radi astvarjaft §e četrti narod v Jugoslaviji V sptrlskem »Ja dranskem Dne\'niku« namreč piie S. M. Štedimlija to-le: »Crnogorci so postati, preživi jajoč svojo skupno usodo skozi već xto-letij, ena dahoima skupnost, a narod je duhovna skupnost manjšega ali večjega števila ljudi v pretek!ih, nedanjih in bodočih po-kolenjih, ki je nastala na pose-bnem oeem-tju radi tega, ker je imela skupno ttsodo. Crnogorci so pot e m t ak em po-s e b e d narod z v se m i atribmti p oseb ne ga po me n a te b e se d e * — Crnogorci so torej že tuđi pošeben narod Morda bi kazalo, da bi brihtne glave a fet Štedimlija se izkopale iz pozabnosti se stari avstrijski rekvizit — Jagicev »bcmmtski /#-Zlfc«r/ Sorzna poročifa. Curih, 13. novembra Beograd IX), Pari^ 20.185, London 21.225, Newyork 435 Bruaelj 73.flO, MiJan 22.925, Amsterdam 2ft4.sa Ber Bn m.96, Dunaj 77.T0 (91.20) Prm« 16 40, '^Usvšmsm ft* _fl> IMtaMP^to I4fe ?rran 2 »SLOVENSKI NAROD« p*tek, n. novembri. 1936. g;ev. 1^ Na željo vseh Ijubttetjev lepih fllmov ponavljamo prelamani film I po L. GANGHOFERJEVEM romanu ^* i U- m _ » I Harno dva dni, to je danet la jutri vIlGU li U DCIt US V KINU 8LO6INe snađite; NabaTtto •! takoj TOtopatot! | Kuda kriza — zaupanja Sa Zalto, Pexdirjcm in PeteUncccn še tvrdfca Jax, ki Ima 16O.OOO Din škode Ljubljana. 13. novembra. Gospodarska kriza, piavijo je v glavnem premygana. Skoraj na vseh gospodarskih poclroCjLti so posli zadnje Gase bolj živahni. Povpraževanje po blagu in po delovnili moćeh je večje. Nekoliko već denarja je prišlo v ohtok. Vzporecino z denarno krizo pa se je pojavila huda kriza zaupanja. kar dokazu je-jo Stevilne razprave proti uslužbencem v raznih trgrovinah. ki so vsi uživali veliko za.upa.nje svojih šefov ali g"ospoclarjev. Po-roćaii srno ža o tatvinah v trgpovinah ZaJ-ta. Pezdir in Petelinc. Prihodnje dni 3e bo pa začela obravnava proti gdč. Semecevi, Jrnji^ovcdkinji znane ljubljanske trgovine «. Kolesi in S.valnimi stroji Jax in sin. Ob-tožnica je žo sestavljena in j-h očita pone-vorbo HJO.COO Din. Knjigovodkinja je uživala dolga leta popolno zaupanje svojih Šefov. Kriza zaupanja torej na vsej crti! TATINSKI POMOĆNIK Ne samo v Ljubljani, tuđi na dežclstrečju v skiaclišče? Obtožonec: Ker so bila vrata zapita. Pomoinik je priznal tatvino, gle Je p5e-nice in r.ža je krivdo zanikal. Pšenico si je vzH. p.a račun, ker mu je bila Roza še ne-kaj donarja dolina. Mali senat s predsedni-kom s. o. s. Kovačem je pomoćniku prisodil za zlof ir.stvo tatvine 1 leto in 2 meseca ro-b;je Fant je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Glede tatvine rižu in pšenice pa ;> hi! oproščen. Čeprav mu je penat t!al naj maniš^ kazon. ki jo more po zakonu dati kot povratniku, se Kotar ni moprel odločiti. ali bi ka^n sprejel ali ne Ko mu je pred-•e:in»k pojnsn?!. <1r manjSe knrnj np mor0 dobiti, kvof jcmu ve<\io. je ob.sojenec komaj šlišno aprerovoril: Sprejmem! Ko je odfiel. so je prc'erno smeial. PROKLETSTVO 1»RETEKIX)STI L.epa Gorenjka Frančiška, žena tovarni-škcgra delavca in mati dveb otrok, je bila obJoižena, da je v hiši nekega kmeta, ka-mor je nodi'a vsak dan po nileko, iz omare j ukradia 250 E>in. Dokaziv za. tatvino prav za prav ni bilo. Glavna priča je bil 6 let st«in fantek, ki se ni upal obtoženki pogledati v oči, ko je sodnik skušil oba po vseh predpisih konfrontirati. Otrok je pač otrok! Močan Lndic so bili tuđi čevlj;, ki jih je ob-toženka Kupila na Jesenicah. Njen mož je bil v stavki, od njega denarja ni mogla dobiti. Malo je verjetno. u& je im?la kaj pri-hranjcnega. Končno je pa res, kakor je ie-kei njen branilec dr. Lulik. da ni dolžnost obioženke dokazovati, kje je dobila denar za ćevije. Obtožba naj dokaže, da ga je ukradia Ako bi bil Fračiškin kazenski list nepopisan, bi bila gotovo oproščena. V ka-zonskem listu je pa bilo zapisano, da je p ci irtl okrađla v bolnišnici kar tri bolni-ko in da je te^nj skušala tuđi — umoriti »voje dete. Svojemu komaj rojenemu ne-zakonakemu otroku je natrosila v usta prah kopirnega svinćnika. Senat jl je prtsođil po zakonu najmanjSo kazen 3 mesece stroge^a. zapora. Franffiški sodiSče ni vei jelo, da je bi] v kuhinji, kjer je denar izglnil. neki neznanec, ki je čakal na gospodinjo, ko je prišla po mleko. Frančiška se je razburila in izjavila, da kazni nikakor ne sprejme. LEGIJONAR MIHEVC Dve leti in pol je bil v tujski legiji v Maroku Prestal je vse strahote legionarskoga življenja v Afriki. Dober jim je bil, dokler je bil zdrav. Nekega dne so mu odpovedili živci. Odpustili so ga in tedaj se je začelo njegovo potepufiko življenje. Sel je v Nem-čijo. Iskal je delo. pa ga ni dobil. človek z razrvanimi živci ni bil već spoaoben za delo. Začel je krasti. Lačen se ni mogel po-tepati od mesta do mesta. od v*&: do vaši. 16 krat so ga pri jeli in kaznoval-. Napo-sled so ga izgnali. Potepal se je p> Češko slovački in po Avstrij: ter pr šel nato v svojo domovino Jugoslaviio. Zaneslo ga je v Domžale. Bilo je tretji dan po povratku. Stopil je v Dobrodelni dom da b: poprosil za kruh morda bi mu dali tuđi čpvHp in kaj obleke, ker je bi rastrgan V sob: sestre Fortunate je op-^zil nekai tabl'c čokolade in piškote. Takoj je ugriznil s?.i je bil vendar lačen. Ko si ie ostanek tlač^ v žep, so g"a zasačili in na bepnj uieli Sestra je imela 12 Din Škode ortškodrrne pa ni zahtevala. I^effiionar Karei je bP obs^len na 21 dn? zapora Ker so mu vSteli pripor. je bil 3 ure pn razprsv že na sv^^i, s katero uničpr>i lep-^'onar Mihevc na^ 'f(% ne ne bo vedel kaj početi. —■ Iz Ptuja — Otvoritev gledalište sezone je v pe-tek, 13. t. m. Gostuje mariborsko >Na-rodno gledaliSćet, ki vprizori v proslavo 60 letni-ce rojstva Ivana Can--arj,i njegovo .7-vi^tno in v Mariboru pra\"kar z naivcć-jim u pehom igrano farso- PohujSanje v dolini SeHtr.orjans^i« v režiji J Koviča. Sodelujeju Ra^bergerjeva, Starčeva, Kraljeva, Zakrajš' ova. Savin:va. Nakrst, Go-riSek Ković P.. Košuta, Košić, Ko\*ič J., Blaž, Rasberger, Verionik, štandeker in ?.faJeo. Iz Celfa I —c Zanimivo predavanje na Ljudskim v:ieuč-ilišču. V risalnici mežčanske sole b>3 predaval univ. prof. dr. Boris Zamik iz 7-2.-greba v ponedeljek 16. t. m. ob 20. o pomla-jevanju, načinu in uspehih. Predavatelj je v Celju že znan in priljubljen, zato bo go-tovo tudi njegovo predavanje v poneieljek dobix> obiskano. —c Delovni trg. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 99 brezposelnih, delo je bilo ponuieno za 20 oseb. posredovani je bilo izvršenih 8, od-r>otovalo je 9. ocipacllo 6 oseb. Dne iO t. m. je ostalo v evidenci 495 brezposelnih (302 moška in 193 žensk > nasproti 419 (238 moškim in 181 ženskam » dne 31. oktobra. Delo dobijo: po 1 mojster za izielo-vanie Samotne opeke kroj^šk1 pomočnik, snažilec jedilnega oroija ir> hlapec. 3 ku- hmricm (po i sa Beograd, Sarajevo in B»» gorje ob Savi), 3 sluikinje in 1 kznedka đekla. —rl La5kem pa si je dveletni posestnikov sin-ček Av^uat PeCnik istega dne pri padcu zlomil levo nopr>. Ponesrečenci se zdravijo v celjski boliršnici. dZ mtaribora — GledaliSče. Prva pc>novitev ob prerai- eri prav iepj u?pjle išhakt-speartjeve ko-niejije »LkročeLui tnuo^liivka« bo v sobo-to. 14. t. ni. za red C. — Velika prometna ovira bo odstranjena. Znano je. d:i je križišče Taitenbuhove in Vetrinjske ulice eno naji>oij prometnih ločk v M:iril>L»ru. Tu so se že ponovno pripetile hujie in lažje uečieča, kei je stikali^če obeh ;mtnlaj prilika, da to pr^uii/tno oviro odstrani, ker je ou:enj» na hiš,i napro^laj. Na /-iidnji stji nu-stneira sveta so o tem vpra-Aanju razj>ravlj;ili in sklenili. da se bo ob-čina udekv.ila e po »vojeni zastopniku. L'pati je. da \>o to vpražanje, ki je velike važnosti z:i mnri'.K)rski prt.mt't. ugodno re-šeno. — Smt pOtl orjaško bukvo. V Lipju pri št. Ilj-i je prniiral 2r>-Ietni posrstni^kl sin Anton (Jril s svojim bratom orja^ke buhve. Nesreća je hotela, da se mladenič ni mo,irel p;avoč '&no um:ikniti padnjočenm deblu, ki ^a je rn^drlo na tla in mu strlo prsni ^oš. (rri! je bil na mes'u nirtev. Umorjenl vajenec ni poneveril denarja. Včeraj dopoldne so na policiji ponovno zašli šal i niorlle;« Gove»iiča. M«d dru-rim je ta izpovcdal. da sta se z vajencem, ki je posta! žrtev morilca. dogovorila Ln napravila nacrt kako brsta p-novorila onih ."-100 dinarjov in p^bfMrr.ila. Pričo pn to tr-ditev 7avrnčajo. V'kleli so n'mree GovklicaI je vajenci Iz trsrovine bnš. ko je ta hotel iznn'iri denar. D"yi] mu je. dn ira fio^ilja njejrov cr« spodar. češ. naj fr« kMirai ie k neki stranki v Kamnioo in nato odda ve* denar. Zato je vajeoec oddai samo poslovno knjiiioo in odeel i» trgovine. V Lekarnliki uliei je Untrn. eakal^ Go-vedii, nakar sta oba odsla proti Kainnicl kjer se je nato odigralo itrašno dejanje. Morilca so TČeraj opoWne iiročili »odi^u. — Predstava v proslavo 25-letnice odr-skega dek>van|a Milana Skrbi nška bo to nedeljo ivečer. Odlični ljubljanski režiser in i^raJec, ki je deloral svojč^s zelo u«-pežno todi t Mariboru ter je letošnjo pom-lad dlavil &vojo petindvajgetletnko v Ljubici ni, gostuje ▼ ulogi dr. Morella v Lave-r>jevi drami »Prva legija«. Iz Kranja HOTEL „STARA POSTA44 v Kranju Jutri, v soboto, dne 14. nov. rveeer, v veliki dvorani Martlnovanje s plesom. Igra orke-ster Hurdes. — V nedeljo ne pozatoite priti na Mart ino vo gos in krofe. Se priporočata FR.%NC in FRANCKA LJEBEB — Ceiodnevni sportni »pored v nedeljo. V nedeljo se obeta kranjslcim sportnikoni izređno bogat spored in sicer se vrši že dopoldne ob 9. uri na igTi&ču lahkoatletski miting S. K. Korotana, ki se ga poleg domaćih lahkoatletov udeieii tudi lepo Ste-vilo tu>Lli. Panoge, v katerih se tekmuje, so bile že objavljene. Vstopnina k tej pri-reditvi je prostovoljna. Popoldne pa se vrši kar dvoje prvenstvenih nogometnih te-kem in sicer ob 13h drugorazredna za Go-renjsko prvenstvo med S. K. Savico s Stražišča in starim. Korotanovim rivalom S. K. Bratstvom z Jesenic. Savica je preteklo nedeljo na istem igri&Ću nepričakova-no visoko porazila v prvenstveni tekmi S. K. Gorenjca (s 6:1) in obeta biti tudi za Bratstvo dovolj trd oreh. tako da niti ni iz-ključeno kako presenečenje, ker ima Sa-vica v svojem moštvn nekaj prav dobrih igračev. Zanimivosti bo tedaj že v prvi tekmi dovolj. V glavni tekmi. ki prične ob '.;i5h. pa se srečata tudi v borbi za točke S. K. Reka iz Ljubljane in domaći KorOj tan. V prvi njuni tekmi. odigrani v Ljubljani. Ie Korotan porazil Reko. tesno sicer, toda sigurno in računati bi mogli, da bo tudi v nedeljo na domaćih tleh ostal zma-govalec. toda — zaigrati bo treba tako kot v prvih jesenskih tekniah, ko so fantje poleg- znanja položili v igro tudi elan in mnogo srca Prvenstvena tablica nam v rubri-ki točk kaže tako zgoščenost, da ni med prvim in zadnjim v tabeH prav nič več razlike kot dve piki. Nekoliko podcenjevanja ali igračkanja bi že utegnilo vrstni red te- meljito prevroiti. Drugi, nJC raanj vaten ćirutelj, ki teži z.3. lepso in uspešaejšo ig^ro, đasti sprednje vrst?, pa so Stevitn! prijatelji, ki ne bi hoteli odiiajati z ignsča ozU-voljenl. V svesti si, da anv» z opozorilom s tega mesta sto rili svojo dolžnost prepuštamo zadnjo be3eJo fantom na igraču. KOLEDAU 0anes: Petek, IX novunbra katoličani: Stani^lav, Neverika. DANAŠNJE PRIRED1TVE: Kino Slatie«: &krja:iiek ih>ji-, ivr^oli. ZKD: Mala niajnua ob 1 1. 5 v Matici. Kino lde*l: Charlie Chau v Loudanu. Kino Slopra: Ci rad Hubertus-Kino Vnion: Abeceda IjuImvih. Kmo M«»^rr; Siab Jconer — fk>t>er ra^e*te4c Kino Koiielje.o: iieleaa. in PoroJiiu tsvoj«* ga šefa, Koncert Dre>dpDSkega kvarteta ob 19 30 v velki FiLharmonimi dvorani. DE2URNE LEKAKNE 0ane»: Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Go-spojivelska co^'.a 4, lioh:ne<" ded.. Co *m 'J9 oaiohia 31. Prijst 2iiasto!o7ec Ljubi/:mn i3 novtfmbrc Na gla\*nem kolodvoru v goronjskem vlaku je bil sr.o^i zasačen mlad clc^antcn mo/, ki se je pod je t no smukal o-krog potni-kov, očividno /. namero poseči jim v žep. Detektiv jl: pa/il nanj tako dolgo, da 5a je zasačil. Stopil je k njemu in L!a povabil s seboj. Neznanec se je sicer brami. vendar se je naposled uda! in sledi! detektivu na stražnico. Ko so ga kasneje odvedli na policijsko upravo, se je aretir:i ■ ie predstavil za trgovskega potnika, Ivana koliba, doma iz Cavtata. Na policiji pa se seveda nišo zadovoljili samo s tem, marveč so temeljito preiskali njegove iepe. Na nemalo prs&enečenje so našli pri Koli-ču ćelo kopo legitimacij na razna imena, in /ato dvomijo, če je Količ njejjuvo pravo ime. Nišo pa našli samo legitimacij, mar-ve^ tudi razne vrcdr.ostne papirje, hranfl-ne knjižice m večjo vsoto denaria Policija je uvedla danes terntiji^e pow-\i?dbe ter u^otovila, da je spravila na var-no žeparja, tatu in ne\arne£a pustolovca. Usjotovljcno ie dalje, da se je Količ zapo-reiloma već dni vozil v vlakih med Rake-kom in Ljubljano ter med Zidanim mostom in Ljubljano. Kradel je potnikom iz žepov listnice ter prtljago s polic. Ncka.j dni se je zadr/eval tudi v mestu in okolici, kjer je zapravljal v družbi lahkoživih žensk denar na debelo. Policija je uvedla zdaj še na-tančnejše poizvedbe, da zgotovi pravo ime eleganrnega pustolovca. Epopeja čarobno Iepe, obenem pa tudi grozotno krut« narave! Najgranđijoznejši visokoalpinski film vseh oasov! I Hp^ n m _ wm __ H 499^ V ___ VA _ M JJI Oostav Die«sl, LenJ Riefonstahl tn I^^^^&M ^^JASVCr I Wl^^W MT ^^m^m^L pUot Krnst Uđrt* R^Ua "r. Fanek m*^^ ^^ ^^ Premiera jutri v KINU UNIONU UrađnJštvo ttt iielavstvo Nar&dn* ttshurne naznanja, da je danes zjutraj umri nas pra-vžc.%1 in đohsl predstojnik, ravnat&lj, gospod 5^- #• £M. fffi Pogreb đrftgega pokojnika bo v nđdetfo, 15. uovvmhra, iz mrtvaštte vežm ztrveti&Za sv. Jožefa na Vidovđanski cesti. Našega dobrega ravnatelja borno veđno obranili v naflepiem spomlnu. V LJUBLJANI, dna 13. novembra 1936. Uradništvo *.. aelavstvo Narodne tiskarne Danes zjutiaj je po dolgi bo-lezn umri naš zaslužni in dolgo letni ravnatelj gospod P I ■■V . I Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 15. novembra ob pol 3h popoldne iz mitvaške veže zave-tišča Sv. Jožefa, Vidovdanskacesta. Svojemu zvesternu sodelavcu ohrammo vedno rasten spomin. Luoliana, 13 novembra 1936. Narodna tiskarna. ?tev 26* »SLOVENSKI NAROD«, petek, !& novembra 19ML Stran 3 i Matineja ZJCJ>. ™ Frančiška Gaal V SVOJEM LJUBKEM FILMU „MALA MAMICA" Otto Walltrarg, Ernst Verebei, Baby Bandi in drogi Preostave v KUtnem kinu Matici v petek in soboto ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30. I Ei^ttfl^iiiBaBni Cene prosto rov Din 3.50 in 5-50. ■■■^■■■H DNEVNE VESTI — Poziv koroškim borceiu in dobrovoljcem Legija korctekih borcov v Ljubljani je pred nedavnim objavila časopLsni poziv v&cm kco&kim borcem n dobrovoljcem. Ja prijavilo »voje podatke o udeleibi v bojio za osvobodtev eloveiioke Korone. Prijav.lo te je or^anzaeiji legije veliko število tovari-5ev in nov;h fiiauov, vemdar jih je še mno^o, Ivi našega {>oziva a-^o re^no upostevaa aLi ^a po ua prezrli Zato ponovno opozariamo v?<^ Se nepri;a%-ljene tovariše. iia poal;eju svo.e prijave in podatke najka^nejt* »io 30. uoveml)ra t 1. tajništvu legije koro^kih bor-cev v Ljubljani Tavčarjeva ul. 2. (informacijska pisarna Blažič). Tovnriii! S;uo na na] boijšen» |*>tu. da v modni organ-zaciji do»e-žemo primanje dobrovolj^tva. ugodnosti in *vo;e upravičene zahteve. eksustencno zalči to in druge prednosti, Puelednjie vas pozivamo, da se okrenite organizacije Zveze le-gijouanev kraljevine Ju^oe-iavije, odnosno Leg-je koroikih borcev v Ljubljani, ki vam ed!no zamore ščUiti vaše intere&e in upravičene zahteve. Znajte, da bomo v borbi za svoje pravice dogledni in odločnj- Tajništvo legije. ■ ■ m_ vum nrm-----KP----tiw,------mi t IIUBERTUS Ra,mo dva dni! Danes in jutri! Lchdrji-va okreta v-VVo die Lerchc singt«: rsKRJANCEK POJE - 2VRGOLI Predstavi samo ob 16. in 21. 30 uri. Danes nepreklicno poslednjič! Veseloigra ABECEDA LJUBEZNI Lcrisi« t'llrich. Paul Horbigfpr, Thco Ling~en - Zahvala. Glavni odbor pod pisane Legije čuti v sebi prav posebno dolžnost izra /iti 6vo o m »vojih tovarišev članov najiskre-nejšo zahvalo vsem plemenit-m srcem, ki so ei toliko Ijubeznijo na praznik V^eb. ^vetni-kov in na Dusni dan obiskala grobove naših dra»,r h fanlov Posebna naša zahvala pa veJja Voem tatini dobrim in us-miljenim ro-kam. k> *o pomagale urediti in okončati za-imžčena grobišta koroških borcev in dobro voljcev. ki *>o [oložile na grobove jesenske ^vetke m priznale bele evečke. Vso spostlji vo zahvalo izrekamo predvodniku kluba ko roških Slovonc^v g. državnemu tožilcu dr. Kellai-ht-riu in tajniku kluba, ka &ta oeebno obi^kala potaniozne probove -n izkazaia našim mrtvim tovariiem hvaležnost za njihovo žrtvovan e. Prepričani dp:ralo. TUočera vani bvala- Leaiia ko^oikih borrev. — Konferenca lc«sne inchostrije. Danes se je prićela v Beogradu po trgovinskem minlstr tvn ^klicana konferenca, na /ate-ri se bodd obravnavala najvažnejša vpra-šanja v zrvezi z izvozom lesa v Italija. Zas topnik! bosanske lesne industrije -o sklenili nastopiti oštro proti zehtevam iesnih industrijalcev Slovenije, ki hočejo baje imeti lta.Iijaiu.ki lesni trg zase. Bo-.-anski Indu trijalci Sxmatrajo, da naj v enaki meri izva>:ajo les v Italijo indu tri-je iz vseh krajev. - Gradnja normalnotirne železnice Sarajevo—Brod. Priprave za zgraditev normalnotirne 2e!ezniške proge Sarajevo— Brod sr> v polnem razmahu. Oz!kiotirni mo:tovi bodo preneseni no novo progo Ustiprač-a—Foča, ki jo grade že več me- secev, za progo Sarajevo—Brod bodo pa dobavljeni železniiki mostovi normalne širine. Stroški za preureditev proge brdo znažali 400,000.000 Din. B ^m I I fl ■■ ■ I L ^H IH i^| Danes ob 20., v soboto ob 20., v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri Szocke SzakaU, Ernst Verebes, Ti bor Ha)may, Rosi Barsonv v smehapolni burki SLAB KONEC — DOBER ZACETEK (Ende schlecht — ailes gut; — Vpra&anje kinomatografsKib ta.t--'-. Lastniki kinom at ografov savske in drav-^ike banovine so p<> svojih delegat ih posredovali na pri tcjaih mestih v Beogradu, da se znižajo kinomatografske ta^pe in sicer državne Ln samoupravne, -i :iaj bi zna-šaie ;'kupno največ 50 r.c na drža--no takso, dočjn 2^aašajo -edaj 90°/». Ki-nomatografi v krajih, kjer še aobenega ni, naj bi bili spl^h opro&čeni V3eh javnih dajatev. še j>osebej naj bi ^e zniža-le tak:e med poćitnicami in ko^no naj bi se takse kategorizirale po veL kosti mest. FinanCni minister je oDljubil, da bo to vpra-šajije temeljito proučil in da to z nonm finaji^nim zakonom ostreženo upra\nčenim zahtevam lastnikov --ljan. Zavod za pospeševanje obrta bo pri-redil v prvi polovici decembra tečaj za pripravo na mojgtre=ki izpit. Vr£i] ^ bo v pri" tlični dvorani Zbornice za TOT v Ljubljani tkozj 5 dni- in sicer v popol danile ih urali-tako da ee ea bodo mo^li u-deležiti tuđi ro kodelski pomomLki iz krajev izven Ljubljane, ker bodo lahke dohajali z opoldanakinii viaki in odhajali z vecernimi zopet domov. Predmet predavanja bo tvarina o obrtnih, davčnih in drugih predpi^h, ki se izprašuje pri teoretionem delu izpita. Za poset tečaja se ne placa nikaka pristojbina. Prijave za tečaj s tocnLm nasJo^x>m je poslati najkas*rte-je do 25- novembra na Zbornico za TOI v Ljubljani. — Konferenca gospodarskih zbomic. V toreft se je pričela v Banjaluki konferenca gposjKKiars1 :ih zbornic. na kateri se je obravnavalo v prvi \T£ti vp rasan je zakona o cestnih fondih. Govorniki .ro nag"la-šali potrebo, da se morajo razna javna bremena za ceste dej-ansko porabiti za zgradi tev in vzdrzevanje čest. Zastcpnik zagTebeke zbornice je izjavil, da smatra ta zbornica, da 30 v^e javne in banovinske ceste ena celota in da tvorijo skupno cestno omrežje. Banovina sama mora skr-beti za vse javne ce te v svojem pedrod-je ne glede na to ali so državne ali banovinske. Zato po njegovem mneaiju Nekenra gospođu smo prodali blago za zimski plašč« Teden kasneje nam je pripeljal tri svoje prijatelje. Tako se jim je blago dopadlo. In cena tuđi! „Manufaktura" k. đ. trgovina, ki vas želi boljše postrefii Mestni trg 17. —— sploh ne bi bilo treba ustanoviti državne-gra cestnega fonda, temveć ^amo banovinske, ki bi bili pod vrhovnim nadzorstvom minLstrstva javnih del. Ljubljansko zbornico je zastpai na konfererjei r.jen generalni tajnik g- Ivan Mohorić. — Združi tev oMIn Kranj in Prims^vo. Z ukazom kraljevih namestnikov se zdru-žita občini Kranj in Primskovo pri Kra-nju v kupno obćino Kranj s ^edežem v Kranjn. — Oelo dobe. Borza dela v Ljubljani 'sprejjne taJcoj livarja, Cevljarja, poslovod- jo za te varao špirita, krojača. — Tiskarski &kmt je znižal slugi pri trgovcu Peteiincu Antenu Polajnarju v našem poroćilu dne 10. t. m. teden?Jco plaćo. Polajnar je dobiva 1 350 Din teden-ske plaje in ne 250 Din. Ražen tega je dobival za božićnico in za pirhe vsako le-to se po eno tedensko plače. Plačan je b:l torej 54 tedr.ov na leto in ne samo 52 tednov, voe to pa brez odteg!iajev, ker je plačeval vse socialne dajatve in davek zanj njegov Sef Sluga je iniel tn«ii vc^ako leto 14 dni plačaue?ra dopi: ta Klsto Kocfe2jevQ — Tei. 31-bZ Danes in jutri ob 20. dvojni sporeći: HELENA Usoda po nedolznem obsojene umet-nice. — LUIZA ULJLKICH Poroćila je svojega šeia CLAIDETTE COLBEKT — V'renie. Vremenaia napoved pravi, da bo nestajiovitno vreone. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Xajvižja temperatura je znašala v Beogradu in Skoplju 16, v Splitu 15, v Zagrebu in Sa-raje»u 14, v Mariboru 13, v Ljubljani 12. Davi je kazaJ barometer v Ljubljani 763.1 mm, temperatura je znasala 5.8. — Po pomoti pii lizoL V tx>inico so pri-peljali L^-l-etnegra posestnikove^ra sina Antona Bogauija iz stare ioke. ki se je po po-moti oapil atrupa. Doma si je hotel privo-ščiti par požirkov žgiinja.. pa je laanenjal stekleuici in zavžil lizol. Njegovo stanje je precej nevarno. — Krvava ljubavna tragedija. V fredo popoldne se je odigrala v Vseh svetih pri Zagrebu krvava ljubavna tragedija. Brez-pos^elni mesarski pomoćnik Branko Anič je ustrelil 26-letno Leop-ldino Bretschnei-der, potem pa je nameoil ^aoiokares še naše in se smrtno ranil. Bretscnueiderjeva je bila zaposlena v gostilni svojega so-rodnika Jazbeca in AiuZ -e je zaljubil v njo. Ljubezni mu ni vraćala, ker je bila zaročena in v krat:em bi se morala pero-čiti. Zaljubljeni fant, star komaj 20 let, ji je na vse načine prigovarjaL naj zapusti svojega izvoljenca, ko je pa spoznal, da ne bo nič opravii, je sklenil končati življenje nji in seoL, Aniča ^o prepeljali na kliniko, njegova rana. pa je tako težka, da ga niti zasliševati ne naorejo. — Bogat plen tinančnih organov. Na ju* goslovensko-avstripki meji blizu Čakovca so finančni organi v sredo ponoči zafiač^i tihctai>ce in jim zaplenih 236 vžigalnikov, 118.000 kamenokov za vžigakiike, 120 pake-tov igralnih kart in 6 kg saharina. Za to robo bi bili morali plaćati nad pol mdlijojaa carine. — Zdravnik s svojo krvjo r«ii! umirajo-Čega delavea. Delavec Zivko Uzelac je po dolgem prizadevanju dobil službo poštnega dnevničarja v Zagrebu, toda kma-Hi ga je jela mučiti težka želodčna bolezen. Moral je v bolnico, kjer ga je operira! znani kirurg dr. Bogdan Sto^ć. Izrezati mu |e moral sko-raj dve tretiini že^odca. Po operaciji je bil Uzelac zelo &lab. Ker ^a je napadel kaže^j. eo popokali sivi in jel je bruhati kri. Videc, da je v emrtni nevarnoeti in da je nujno po J trebna tran*fusi}Ji krri, je dr. Stojić «am ir tvoval potrebno količino krvi. Transfuzija ie SU ^ladko ki Uzei*c se poduti"ie mnogo bo- 1*». Iz Lfnbljane —lj Klopi m> dobre ia kurivo. Klopi v tivolskem gozdu imajo izredno mnogo so\*ražnikov ali prijateljev, kakor se vza-me. Baje ao ljudje, .i]e palamide, po 26 pipi1- in Lmj, po 40 Din pa morski 1 ^t. l>onav^ka ri-\ ha ?muo, ki ie 7elo dobra, |<* poreni, jx> -0 Dia. Dane6 *o bUe poteni tuđi ščake, in bi cer od 1(5 Din oaprej. Krape to prodajal: da- nee tuđi žive, Lu sicpr po 18 Din. Precej ie bilo lepih poetrvi po 40 Din. Zah zadnje ca-#e ni mnogo, a jib veri dar prodaja] o po ne-<=premenjeni ceni. od _o p^r do dinarja komad. —lj Velik uspeh »Skrjančka« v Ljubljani! Napoved, da bo Leharjeva opereta ■S.krjan- ček poie, žvrfjolic tuđi v Ljubljani velika privlačnost. Se je urosničila. Matica je bila včeraj polna in obeinstvo kar ni moglo preli val iti te mipne filmske operete. \s©ga te-gra, kar c£ovek pričiikuje od dobre^a. aa-bavnega f^-liua, je v ^šikriancku-« v izobilju. Marta Eggerth poje dejansko kot škrjanček, njen kristalno Čjeti gkis odvaja arca vseh po-s^usalcev. Takih filmov si Ljubljana re»s želi in prepričani smo, da bo Matica, ki pri naša že zaporedoma od svoje preuredile same dobre filme, z opereto »škrjancek«: pri vabila v svoj kino najšinše krotje ljub-teljerv filma. Občinstvo moramo opozoriti, da bosta danes v Maticj le dve predstavi, tt> je, prva ob 16. uri in zadnja ob 21. uri. Druga predstava ob 19.15 .oupatle zaradi koncerta. —lj Bomantićna zgoćha. o Janezu Son-ca in o njegovi prelepi gospe Ani Rozlni je vzbudila toli/so 2^mimanja, da je bilo šentjakobsKo gledalište pri premieri in rap«riza oba^erat pcpolnoma raj^prodajio. Uspeh pa tn priznanje, ki ga. je igra. do-živela, cbeta, da bodo tud! sledeče reprize te igTe deležne enakega obLska. Zato prosimo cenjeno občinstvo, da si pre krbi vstopnice za aobotno tn nedeljsko predstavo Janeza Scnca že v pretprodaji, *i je pri gledališki blagajni v Me^tnem domu v ioboto in nedeljo od IO. do 12. in od 15. do 17. —lj Predavanje v Sokotekem domu v Ši&ki. V petek, 13. novembra bo ob 20. uri v Sokolskem domu predaval br. Urbančič o temi »Ob obletnici rapalskega dogovora«. Predavanju bo sledil film »Zlato jezero«. —lj Plesna vaja Slušateljev abiturientske-ga tečaja drevi ob 20h. Trgovskt Dom. —lj /vo Peruzzi — nam že dobro znani pesnik — je napisa! uvodno besedo o Mate-ju Hubadu, ki jo boste slišali v ponedeljek 16. t. m. zveoer v veliki Filharmonični dvorani na koncertu Hubadove župe kot otvo-ritveno točko. Kdor še ne pozna našega dolgoietnega orača pevske ledine vokalne glabtr.c umetnosti, Mateja Hubada, naj priđe na koncert poslušat prvo točko. Ako še nimate vstopnice, jo dobite v Matični knjigami. Hitite, dokler so še različni prostori na izbiro. —lj Pevci in pevke, ki bodo sodelovali na Hubadovem koncertu v ponedelje-k 16. t. m., se morajo pri vstopu v garderobo na desni strani izkazati s posebno legitimacijo _ g |_ J [_ JM ■■ ■■ ■■ ■■ X ^^^^^J GLASI Wm, i% J^ a %3 w m* A> ^ £ Beseda 50 para. davek Din 3.—, oe«eda 1 Din, davek 3 Din preklid Za pismene odgovore glede mulih oglasov Je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne prizntimo. 1 «jjj!iL£jLaC3[3IJ3Q![3I3QQf ^nnr^niraranr- B**eied« 50 nar. davek 3 Din \aima:rši znesek t Din RIBE rižota & kaparoi-o!1-, brodet s polento in druge morske riba. Rfv«tavra<*i;a >Pri levu-E. 2945 JltdOd^HKA SOETtt MASIP 21 Sveže najfinejše norveško 1 HUBEKTUS K I 6 J E O L J E nepremo^liiv - temnoeiv in v ■9 ipiramp različnih barvah po 250 Din ter vsa drusa obla?ila po neverjet- t>R G PICCOLNA j qo nizkib cenah pri Preekerju V LJUBLJA.Ni Uubliana. Sv. Petra c 14 se priporoča bledim in sla-botnim osebam. Suh? drva, premog. topjj(Xih Vse iuior-macijc dobite vsak većer ob 18 un v G!a-sbcai Matici (soba $t. 6). Pnh*>d na oder l desne, i/hod čez oder na levo stran. — Uprava. —lj Občm zbor društvu siuiateljev juri-dične fakultete, se bo vr>il v sot>oio, dne 14. trn. oi> 15 uri v zbornici na univer/i. t). uri iz hiše žalosti S»r. Petra cearta 69 k Sv Kriiu se udeležlmo v civilu z rna-kom. —lj Dva karambola. Včeraj po po kine **a >e laicteb na krlz'.M« Tavearj-ve in Mi-klošičeve rp>:e lovorni avto m oseb.u av-to, v kateiem j« hil int. K. Pri fnVnju sra se ohe voii.li močuo poikodovsli Dru£t karambol pa se ja pripetil gno?i v SiikL kjer »ta blizu sure mitnica tr^U f>kurta; Tramvajski voi in oeki avtomobilist. Trara-vajski vor je avto odbil & c«*re in mu po-skodoval vet. pr^inji d*l. Setieč > je zikri-vil nepreviduo vozeći avtnmohi'ijit. —lj Ljubitelje franeotk« gla b# <\r«y. zarjan^.o na violinski koncert Rob^rta Sr«tens&, kl bo v torak, dne 17. t. m. ob TO. uri v mali Filharmoniji dvorani. Ro-b^rt So«»tens j« že ponovno obirkal naJe mesto in vselej navdudi] a ivojo umetntft © igro xbrajio obćinat\'o. Zato oposarjamo na njegrov koncert v tot&i 17. t m. r rnali Pilharrnoniiaii dvorani. Sedeži *o uh v predprodaji v Matični Juijigajrni ml 20 Din navztiol. Velik požar 'SpoiM okroj; -1.3'> j1 i7hruhnii * ur0hr»-darsk*5^! poplopju ^ogiiini^arke Tere7ijei*^l v Zrkovcih pri Mariboru, o^enj ki »^ ja navrlo razftiril tthii na drug1«* objekte. Ssl-stal jo velik požar ki je div jal vse do 1 zjutraj in j*1 d\> tal vp,-pf!il Miri volil^ g"OspK.Hl;iTska jx).roin preprečii«. da se oirenj ni razširi] na sose*lne hiSe, kar bi imelo katastrofalne posle^ic**. Kako jo oirenj nnst^l. še ni iiirntovijeno ^kolo ce-nijo n^i 2'O.noo Din, a je le delno krita t zavarovaln i no. Naše ^leđališče DR\MA Petek 13.; Zaprto. (Gostovanje v Celju). Sobota. 14: Na ledeni plošci, Izven. Ned&l-ja. 15; Vesela božja po*. Izven. Znita- ne eeeie, ob 20 Din navz iff^> >Vet5ela božja pot<. katero je upri^arjalo žjledaLiš^e lansko 8^zono z va^-kim uspelionu. I>ejanje pokaže ve«ele*;a in lahkoinJ&ekieiTa kmećkega fanta. ki »reča l*o niilvlju^ju na boa.li poH brhko dekle. ki postane po oaj-različnej^ih zapletljajih fantova neve^la, So-deJujejO; Stupica, M. Roltarjeva, Juvanova, Nablooka, Cf»ari Kralj. Bradina, Rakarjeva, Lipah in dru*»i. Reži^«r prof. .^o^t. Prelista* vc je iz^e-n po znižan'^h renah od 20 F>in navzdol. OPERA Petek 1&: Zaprto Sobota 14.; Leucia di Lairnnfrmoor. Gostovanje g. Joaipa Rijavca. Nedelja. 15; ob 15. Pod to goio zeleno.. Irven. Znižane cene od 30 l>in nav^doL ob 20. Hoffmnnnove pript^ve^Ike. Ixve«TU Ponedeljek 16.* Zaprto. • Gostovanje g. Josipa Rijavea. V pohota 14. t. m. bo r>ei na^ rojak g. Joeip Ri|ave>c v Domizzettijevi operi >Lucia di LaiuinermO'>r< glavno t^noreJco partijo. G. Rijavtv. je edini ^loven^ki tenori^i ki se je tako afirmiral v tujini na vseh evropskih odrih, da je na njih vedno dobrodošel, visoko eenjen goj«t. Ob-čirastvo opozariamo na to enkratno gostovanje tetja oen, skromen. postrežljiv in prijazen, dobričina, da se je človeku takoj na prvi pogled prikupi!. Zato je pa tuđi imel tako širok krog prijateljev in znancev. Rešen vseh viharjev življenja odhaja Fran Jezeršek v večnost. Za njim žaluje soproga in pet otrok, žalujejo pa tuđi vsi. ki so imeli priliko spoznati tega dobrega moža. Pogreb bo v nedeljo ob 14.30 iz Zavettšča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Mir prahu njegovemu! Težko prizadetim svoicem naše iskreno sožaljc. Viljem Werner: Na ledeni plošci Izvrstna predstava duhovite sodolme čeike komedije Ljubljana. 13. novembra l'iic 17. oktobra, t. 1. je »Većernik Xu-riMiiiu'li Li>iu- v lVn^i i>niusi'l razgovor gvuj'-^.t j*t.njCevaka z. dramatikom V. \Vcr-iivrj^m. ->< /^iKloviui nove češke drame liit-iLi.Mlaib teit \Vernerjevih brezpo-Bt'lnikov jkiestteik'n^ke počitnice so bile v tom času) vkIHo tu iirro v l'nuri 100.000 pla-čujočih posetnikov. kajti predstave so bile doslej zmeroni razpiodane in zna?a le do-ber obisk ene predstave v Narodne™ ali Stavovskem divadlu do 1400 oseb. A kje 80 Urno. Bratislava. Mor. O&trava. Olomouc, Cos Hud^jovice. Kladno, kje so ra'/en profesionalnih g'ledališe še diletanska. kje so zamejni odri v Sofiji, Bukarešti. Beogradu, Zagrebu. Ljubljani, Curihu, Basileju. Lod-žu. Varšavi, Biol&kom, Kodanju. 0>iem, Stoelvholmu. Amsterdamu, — kjer se je Wernerjeva igra že igrala ali pa se pripravlja! N>mški odri so jo igrali že v Pragi, v Rrnu. v Tsti. TepHcah in Liberm in na Puna ju zaigTa prof. Junka slavni Basser-mannc Wernerjev uspeh je torej resnično izven-reden, a ta uspeh še raste in jrledalUč. ki uprizarjajo ali ki uprizore to igro, je vedno več. Kje je vzrok ali utemeljitev tejra u?peha? — Avtor sam je dejal v svojem delu: ».laz sam notranje s koanadotu nisem doeela zadovoljen. . . Toda eno je dokazal. nanrreč da ni gledališke krize, nego je le kriza dramatskih avtorjev. Danes boce gledalec v gl(Niališču videti kos lastne človefcke ubo-de- ali pa to. Cesar v življenju ni. To vidite tuđi na uspehu Langerjeve »Konjeniske patrole«. To je komad, ki proslavlja solidnost mo/.akov. A ta je na svetu izumrla! Sele kaBeogradu nekdaj in »edaje y obliki bur-kaste komedije prikazal razkol med starš! in otroki. Wemer pa je iati problem poglo-bil in raxMril do pretresijive. neskončno bridke tragikomedije. Zakaj ob vsi brklko-sti je znal Werner dejanju in značajem primeriti tuđi toliko pra\x»atega obe5enjaš-kega humorja in podati većini značajev toliko komike, da bi se človek resnično moral z enim oče som jokati, a z drugim sme-jati. Cola vrsta aktualnih, družbo razburjajo-č'Ai problemov se duhovito pre4aka po komediji; niti »bela kuga« ni izostala* V teh-nično briljantni obliki imamo tu zopet ee-ako igro, ki dokazuje, da je Werner, kakor Langer in Čapek, mojstrski dramatik ne-navadne moči. Predstava v odlični režiji Cir. Debevoa je žela najgloblji uspeh in ostavila silen vtisk. Profesorja Junka igra Kralj s pol-nim doživetjem, prepričevalno in dojmljivo, njegova žena Ana je Saričeva, ginljiva, po* žrtvo valna mati in žena, polna najfinejših potez v svoji pri-srčni kreaciji; prav izredno močno osebnost je podaJ Jan z inž. Zden-kom, in njegov obpni izbruh jo učinkoval porazno, zares visoko dramatsko, veleza-nimivo zdravnico mo^aeo a vendarle prist-no ženo, ki hooe biti lepa, je ustvarila Milena Boitarjeva; rz življenja ugrabljenega, prištno komičnega, silno siiupatičnega fot-balista Jirka daje s posebnu uciiikovitostjo Sancin; filmsko kandidatko Hacčo ima Vida JtivanOva, ki je v igri, zunanje in z vsem nast-opanjem izvrstno označena kari-eristka; o*iličen v maeki. govorici in vede-nju je filmski režiser Pavelka, Skrninšek, kreacija prvega reda; prav tako Potokar z nogometiiš-om Cikanom. označenim ne le v brcajočem kretanju, nego tuđi s tipičnim žargonom, pa simpatično frivolni zdravnik dr. Ripa Gregorin, gladki in sladki prepo-tentnež, ministerijalni tajnik dr. Kondelka Jerman, prav življensko zajeta prevzetnica. tipična buriujka. tota Mali Gabrijelčićeva in prav dobra epizodna služkinjti Burca j Rakarjcva. ^'seRko7.i torej polno posrečene j igralske ustvaritve. ki zasluži jo vse naše pri-znanje. Tako imamo po »Konjerriški patroli« letos že drugo češko dramsko delo. ki bo brez dvoma zelo ugajalo in močno pnrl»> čevalo. Fr. G- Dr. Redlich ranrl V sredo popoldne je umri v dunajskem sanatoriju bivši avstrijski finarvčni minister in vseučiliški profesor dr. Josip Redlich, star b7 let. Imel je bripo. ki se ji je pridružila pljučnica. Doma je bil z Moravskoga in bil je eden onih redkih sinov svoje zemlje, ki so ji priborili slavo ne samo onstran njenih meja, temveč tuđi za oceanom. Rojen je bil leta 1869 kot sin premožnega lastnika sladkorne tovarne v Hodoninu. ŽrC v mladih letih se je posvetil državnim w-dam, postal je docent in pozneje redni profesor državnega prava na dunajski univerzi. Leta 1901 je rzšlo njegovo prvo veliko delo o angleški samoupravi, prevedeno pozneje v angleščino. francoščino in ruščino. To je postalo standardno de!o anoleške pravne ▼©-de. Sedem let pozneje je napisa! knjiga o pravu in tehniki angleškega parlamentarizma. Od leta 1907 je bil profesor na Har-vardski univerzi v Ameriki, kjer je preda-val izvzemši medvojno dobo do leta 1931. Njegova »Zgodovina avstro-ogrske monarhije od leta 1848« in »Ž-ivljenje Franca Jožefa«, preložena v angle^čino, sta najpo-membnejši zgodovinski deli na^e dobe. V zadnjem kabinetu bivšega cesarstva, ki ran je pripadla pod vodstvom vseučiliškega pro-fesorja dr. Lammascha naloga likvidirati avstro-ogrsko monarhijo, je bil dr. Redlich finančni minister. Tuđi v avstrijski repu-bliki je bil leta 1931 nekaj mesecev finančni minister. Kupujte domaće blago! Morilec in plesalka V wasrLnig'tonski jetnišnici sta se poro-čila oni dan na smrt obsojeni VVilhajn Breys in plesalka Ekiitli Castlerjeva. Brey* je bil obsojen na smrt zato, ker je svojega strica umoril in oropal. Stari Breya je bil zelo bogat. V Ncw Yorku je imel veliko trgovino s starinami, ki jo je vodil njegov nečak VVilliam. Nekega večera so naSU staroga trgovca, v trgovini mrtvega. tTbit je bil s sekiro. blagajna je bila pa izroparui. Sum je padel na njog-oveg-a nećaka, ki ae je zadnje čaše s stricem prepiral. Po dalj-šem oklevanju je VVilliam priznal, da je strica umoril. Zagrovarjal se je pa, da, je to storil v silnom mzburjenju in prepiru, ne pa iz dobičkaželjnosti. Morilec je bil obsojon na smrt na elek-tričnem stolu. Na dan usnirtitve se je pa poročil z mlado plesalko Edith Castlerjevo, kl je podedovala zdaj 200.000 dolar je v. Mlada dama je dobila mnogo grozilnih pišem, naj se nikar ne poroci z rnorilcem. češ da ne bo p reži vela poroenega dne. Ni se pa dala zastrašiti in ta čas, ko so se pripravljali posaditi njenega nioia na električni stol, je nastopila ona pot okrop Tekoča voda pod vecnitn ledom Ogromen ledeni pokriva v»o Clpfmlandi-jo. Ledena plast je debela na nekaterih kraj ih nad 1.000 m. Gladina svetr>\'nej;ft morja bi se dvigiiila m rallia velike dele Evrope, če bi se vse te ogromne grmade ledu stopile. Slavni ameriški lrtalec LItuI-Her^h je odkrito prtacnal. kako tesno inu je bilo p>ri srcu, ko je Ictel predlanaicim s svojo /eno nad tem neskoćnim ledenim grobom, v katerem je našlo smrt ie rano(fo polarnih ra/rskovalcev. Ekspedicija oxford<«ke univer*« je lani tn letos temeljito preiskala ta orj^Ari ledenik. Učenjaki so med drugim ugotovfll, da. ne obstoja rz povsem masivnoga ledu, Z rvo6-no in radiofonsko metodo »o nabili pod W>-deno plastjo še drugo pLa&r. Dobrih 20 m pod površino so nalete!i na razpoko, po k+-teri so se spustili već sto metiov dal od ▼ vodoravni smerl Pri^M ao do 2 m glotxjfcc0i jezera in izkazaio se j«, da )o wtaro n«JK manj 50 let. Ves ta čas voda v ajecn al *»-mrznila, Ironi|B Postopač spi Tva Jdopi ▼ pofficu. Mkotstt prid-e stra-žnik m ga žfauč\. — Hvala, — mu povi portopaft, — zhifdili ste me bo£ pra^o&auno. Sam-)aln ■• mi je namreč, da »em njgubrtt n* bors4 Ke svoj e p remoženjc. 9 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem m a i tancem, da J6 naš skrbni oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod RAVNATELJ NARODNE TISKARNE danes ob 6. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni mirno premiiiul. Pogreb dragega rajnkega se bo vršu v nedeljo, dne 15, novembra, db pol 3. uri popolđne iz mrtvaške veže Zavetisča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 13. novembra 1936. 2ALUJOČI OSTALI PMILE GABORIAU 5d ZAKONSKI IN C m NEZHKONSKI j9 I II ROMAN. Daburonu se je zdelo pametno prekiniti zasliše-vanje. S tako hladnokrvnim in trezno mislečim na-sprotnikom je seveda zašel na krivo pot. Nespa-metno bi bilo govoriti o tem, kajti nazadnje bi ga ne samo ne zastrašil, temveč tuđi ne zbegal. Treba mu je bilo zadati odločilen udarec. — Gospod \ikomt, — je dejal sodnik naenkrat, — povej-te mi prosim točno, kako ste preživeli č.is zadnji torek zvečer od desetih do polnoči. Pi vič je kazalo, da se je Albert ustrašil. Njegov pogled, uprt dotlej na sodnika, je postal naenkrat plah. — V torek zvečer, — je zajecljal, ponavljajoč besede. kakor da hoče pridobiti na Času. — Ga že imam, — je pomis-lil Daburon ves ve-sel. Glasno je pa pripomnil: — Da, od desetih do polnoči! -- Priznam, gospod. da vam na to vprašanje ne morem odgovoi iti. Odpovedal mi je namrec spo-min. . — O, ne govorite tega! — ga je prekini! sodnik. — Če bi vas vprašal, kaj ste delali pred tremi me-seci tega in tega večera ob tej in tej uri, bi še razumel vaše oklevanje. Ta-ko pa gTe za tOTek, a danes je petek Sicer je bil pa torek zadnji dan v predpustu, bil je pustni torek. To bi pač moglo pomagati vašemu spominu na noge. — Istega večera sem šel z doma, — je zamrmral Albert. — No, vidite, govorite točno, — je nadaljeval sodnik. — Kje ste veČerjali? — Doma, kakor obČajno. — Ne, kakor običajno. Po večerji ste naročili steklenico vina in popili ste ga. Gotovo je vam bila potrebna vzpodbuda za nove nacrte. — Nobenih načrtov nisem imel, — je odgovoril obdolženec nekam plaho. — Menda se motite. Po vas sta priafla dva prijatelja, predno ste sedli k večerji ste jima odgovorili, da imate važen sestanek. — To je bil samo vijuden izgovor, da bi mi ne bilo treba iti z njima. — Zakaj? — Kaj ne razuinete tega, gospod? Bil sem pripravljen na vse, nikakor pa ne potolažen. Učil sem se potrpežljivo prenašati ta strašni udarec. Mar človek v težkih trenutkih življenja ne išče šamote ? — Obtožba domneva, da ste hoteli ostati sami, da bi šli v La Jonchere. Podne vi ste rekli: Ne more se protiviti O kom ste govorili? — O osebi, ki sem ji bil prej&nji dan pisal in ki mi je bila baš odgovorila. Moral sem reci to, ker sem še držal v roH pismo, ki mi je bilo prav Kar izrocesio. — To ptamo je torej izviralo od neke ženske? — Da, —^Kaj ste storili z njhn? — Sežgal sem ga. — Ta previdnost kaže, da bi vas bilo utegnilo kompromitirati. — Nikakor ne, nanašalo se je na intimne zadeve. Daburon je bil prepričan, da je izviralo pdsmo od Klare Arlangeeve. — Ali naj zdaj pritisne nanj in se izpostavi ne-varnosti, da zasliši zanj tako grozno Klarino ime? Odločil se je bfl za to in sklonjen nad pisalno mizo tako, da ga Albert ni mogel videti, je vprašal: — Od koga je izviralo to pismo? — Od neke osebe, ki je ne bom imenoval. — Gospod, — je dejal sodnik strogo, — ne bom vam paukrival, da je vaš položaj zelo kočljiv. Če boste molčali, se bo pa še poslabsal. Ne pozabite, da ste zato tu, da vse odkrdto pove&te. — O svojih zadevah da, nikakor pa ne o zade-vah drugih ljudi Albert je is^ovoril te besede s auhim glasom. Bil je presenećen, zbegan in razburjen po tem naglem in strogem zasllšanju, ki mu ni dalo niti časa, da bi si oddahniL Sodnikova vprašanja so padala na njegovo glavo liki ldadivo na razbeljeno železo, ki ga hoće kovač hitro prekopati Ta dozdevni obdolžencev odpor je delal Daburonu težke skrbi. Poleg tega je bil pa silno presenećen, da je zalotil bistroumnega starega poli-cista pri napaki, kakor da bi bil Tabaret nezmot-Ijiv. Tabaret si je obetal nepobitni alibi, ki ga pa ni bilo. Zakaj? Ali ima torej ta prebrisani gredtnik kaj boljšega pri rokah? KakStno »vijačo *m^ pd-pravljeno? Nedvomno je piipravil neshiten ods>-rec, ki se ne bo dal odvrnitL Le počasi je pomislil sodnifc: nmwn ga fe. fe živahno je pripomnil: — Nadaljujmo. Kaj ste počeli po w6arj!T — Na sprehod sem šeL — Ne takoj! Ko ste popiM ateklenico vina, ste kadili v jedilnici, kar se je zdelo đokaj nenavadoo tako, da je -vzbudilo pOHomoet, Kaksne cigare kadite navadno? — Trabuke. — Ali ne rabite ustnfkov, da obvarajete MtfUaee dotika s tobakom? ■— Da, — je odgovoril Aibert, prreeenečen nad temi vpfrašanji. — Kdaj ste odSli z doma? — Ob osmih. — Ste imeli s seboj dežnik? — Da. — K>tti ste Sli? — Izpreshajal sem se. — Sami, brez cilja, vm večer? — Da. — Povejte mi torej točno, kod ate hodili. — 2al bo to zelo težko. Z doma sem oddel samo zato, da bi sploh kam krenffl, da bi hodfl, da bi se otresel more, ki me je težila že tri dni Ne vem, ali se morete zamisliti v moj položaj: bil sem ves iz sebe. Hodil sem kar na slepo srečb po nabrežjih, taval sem po ulicah ... ^mi vaš novi plašć OD PAULINA KE31 LAHKO DOKAŽEMO, DA JE NASA KOLEKCUA DAMSKIH PLAdCEV LJETOS NAJVECJA IN NAJLEPftA. KONFEKCIJA PATTUN, LJUBLJANA^ KONGRESNI TRO 5. Urejuje Jortp ZupMiOC — Za >Ifarodoo tttanMK Fran Jaran. — Za npcmvo in In—»tni đel ttrta Otoo OkMoC. — ym t. y^hg»ri,