OBVESTILO
Cenjene občanke in občane obveščamo, da od 12. avgusta 2010 poslujemo na novi lokaciji na naslovu:
OBČINA ZAVRČ, Goričak 6, 2283 Zavrč.
Uradne ure so:
—	v ponedeljek, torek, četrtek med 8. in 12. uro,
—	v sredo med 8. in 12. uro ter 14. in 16. uro,
—	v petek med 8. in 12. uro.
Dosegljivi smo na tel. št.:
sprejemna pisarna	02 761 04 82
faks	02 761 04 83
Hkrati vas obveščamo, da od 12. avgusta 2010 v novi občinski zgradbi deluje tudi KRAJEVNI URAD ZAVRČ.
Občinska uprava Občine Zavrč
IBČINA ZAVRČ
Občina Zavrč praznovala že štirinajstič
S tradicionalnim žegnanjem pri podružnični cerkvi Device Marije v Zavrču na praznik Marijinega vnebovzetja, 15-avgusta, se je v občini zaključilo praznovanje 14. občinskega praznika. Ob prazniku se je zvrstilo več dogodkov in slovesnosti, srečali so se tudi šahisti in lovci, 13. avgusta je bil društveni večer v kulturni dvorani v Goričaku, pomembnejši dogodki pa so se zgodili na moderniziranih cestah in ob odprtju nove občinske zgi-adbe. Osrednja občinska slovesnost v Zavrču je bila v soboto, 14. avgusta, na kateri je bil osrednji govornik završki župan Miran Vuk, kije z zadovoljstvom povedal, da so od lanskega do letošnjega praznika v občini uspeli uresničiti mnoge načrte in z novimi pridobitvami osrečiti številne Zavrčanke in Zavrčane.
V nagovoru in pri podelitvi priznanj sta se županu Vuku pridružila tudi podžupanja Marta Bosilj in podžupan Peter Vesenjak, ki sta predstavila tudi nekatere občinske naložbe v prihodnosti. V kulturnem programu so nastopili učenci završke šole, ki so pesmi, ples in glasbo združili v Mavrico prijateljstva.
Župan Miran Vuk je ob letošnjem občinskem prazniku izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom; pohvalil je svoje sodelavce, občinski svet in občane, ki so k napredku občine v zadnjih nekaj letih prav tako veliko pripomogli.
PRIZNANJE OBČINE USPEŠNI MLADI ŠPORTNICI DOROTEJI DOMJAN
Za uspešno delovanje na športnem področju je priznanje občine prejela Doroteja
Domjan, bila pa je to tudi hkrati zahvala za njen prispevek k prepoznavnosti in ugledu šole in občine Zavrč.
Doroteja Domjan, rojena 3. septembra 1996, je učenka Osnovne šole Cirkulane-
Čestitka letošnjim dobitnikom najvišjih občinskih priznanj, med katerimi sta bili tudi uspešni in zelo ustvarjalni učenki završke šole. Župan je v družbi podžupana in podžupanje najprej čestital zelo uspešni mladi športnici Doroteji Domjan.
Zavrč in je v šolskem letu 2009/2010 zaključila 8. razred. Tek je začela trenirati v šolskem letu 2006/2007 v ptujskem atletskem klubu. Je mlada obetavna športnica, saj je zelo hitro dosegla odlične rezultate. Sodeluje tudi v nogometni ekipi OS Cirkulane-Zavrč, ki je vključena v SKL. Med njenimi najbolj opaznimi uspehi velja omeniti naslednje:
•	v Železnikih je leta 2009 dosegla na državnem krosu na 1000 m 1. mesto;
•	v Železnikih je leta 2010 dosegla na državnem krosu na 1000 m 2. mesto;
•	v Velenju je na državnem krosu na 1000 m dosegla 3. mesto;
•	v Slovenskih goricah je na državnem krosu na 1000 m osvojila 2. mesto;
•	v Linzu v Avstriji je osvojila 8. mesto na 800 m;
•	v Srbiji je na evropskem
prvenstvu v krosu osvojila 11. mesto;
•	na državnem prvenstvu v atletiki v Kopru je dosegla na 1000 m 2. mesto in na 60 m 3. mesto;
•	v juliju 2010 se je udeležila tudi 44. mednarodnih iger šolarjev v atletiki v Kraljevini Bahrajn, kjer je v svoji konkurenci osvojila odlično 5. mesto.
Doroteja je uspešna tudi v šoli in zelo aktivna v interesnih dejavnostih šole.
PRIZNANJE OBČINE VSESTRANSKI USTVARJALKI KRISTINI KUČA
Za vsestransko uspešno delovanje na področju interesnih dejavnosti je priznanje občine prejela tudi Kristina Kuča, ki je letos zaključila svoje devetletno šolanje na OS Cirkulane-Zavrč. Kristina Kuča je bila rojena
Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Peter Vesenjak, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p.. Tisk: Grafis Rače. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762-01-50, 761-18-01. Glasilo občine Zavrč, Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600
izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno.

Za vsestransko uspešno delovanje na področju interesnih dejavnosti je priznanje prejela tudi Kristina Kuča, ki je junija zaključila devetletno šolanje v Zavrču.
22. junija 1995. V času svojega šolanja na osnovni šoli Cirkulane-Zavrč, predvsem v zadnji triadi, je bila zelo aktivna in tudi zelo uspešna pri vsem, česar se je lotila.
Naj naštejemo le nekaj njenih najbolj uspešnih aktivnosti:
•	z raziskovalno nalogo z naslovom Društvena dejavnost na področju humanitarnosti v kraju Zavrč, ki jo je predstavila na srečanju mladih raziskovalcev v Cirkovcah, je osvojila zlato priznanje;
•	udeležila se je tudi srečanja mladih zgodovinarjev v Novem mestu z nalogo
Humanitarna dejavnost v mojem kraju Zavrč v Halozah in prejela zlato priznanje;
•	sodelovala je v šolskem parlamentu, se udeležila zasedanja medobčinskega otroškega parlamenta na Ptuju ter bila s svojim znanjem in iznajdljivostjo izvoljena za predstavnico širšega ptujskega območja. Sodelovala je na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta v Ljubljani v Državnem zboru na temo Rasizem, diskriminacija, stereotipi. Vodila je skupino o rasizmu;
•	pripravila je monodramo z naslovom Tudi ljubezen ti
Fotografija, ki bo lep spomin na svečani dogodek na osrednji slovesnosti 14. občinskega praznika. Vodstvo završke občine v družbi letošnjih dobitnikov priznanj, manjka le Milan Fostnarič mlajši, ki je priznanje občine prejel za večletno in prizadevno delo na področju zaščite in reševanja.
droga vzame, ki jo je predstavila učencem in staršem po šolah na ptujskem območju;
•	sodelovala je na srečanju gledaliških otroških skupin in se uvrstila na medobčinsko revijo otroških gledaliških skupin;
•	s svojimi prikupnimi nastopi je vse leto bogatila šolske prireditve na kulturnem in športnem področju;
•	plesala je pri folklorni skupini, ki je na folklorni reviji PIKA, POKA prejela zlato priznanje v Rogaški Slatini.
MILANU FOSTNARIČU ML. PRIZNANJE ZA POŽRTVOVALNO
DELO V GASILSKI ORGANIZACIJI
Za vso požrtvovalnost, ki jo izkazuje gasilskemu društvu Zavre, in vse uspehe, ki jih je dosegel z mladimi kot njihov mentor, je Milan Fostnarič ml. prejel priznanje občine za večletno in prizadevno delo na področju zaščite in reševanja.
Milan Fostnarič ml. se je rodil 22. julija 1978 in je v gasilske vrste vstopil kot pionir. Želja, da nekomu pomaga, je rasla iz leta v leto. Izprašani gasilec je postal leta 1996 in od takrat svoje gasilsko znanje le še poglablja. Leta 1998 je postal nižji
Občinski praznik je po navadi priložnost za pregled minulega dela, predvsem pa priložnost, ko se občina predstavi z dosežki in uspešno zaključenimi naložbami. V preteklem obdobju se je v občini Zavrč dogajalo marsikaj pomembnega in glavne poudarke tega sta na osrednji občinski slovesnosti predstavila podžupanja Marta Bosilj in podžupan Peter Vesenjak.
Kulturna dvorana v Goričaku je bila tudi letos polna do zadnjega kotička, na prazniku v Zavrču pa so se zbrali tudi mnogi gostje.

Silvo Furman iz Gorenjskega Vrha, član OO RK Zavrč, je na osrednji občinski slovesnosti prejel posebno priznanje za 50-krat darovano kri. Za pogumno dejanje in za izjemno humanitarnost se mu je posebej zahvalil župan Vuk in ob tem izrazil željo, da bi bilo še veliko takih, ki bi gospodu Furmanu znali slediti. Pri podelitvi se jim je pridružila tudi Vida Milunič, podpredsednica OO RK Zavrč.
gasilski častnik, leta 2002 se je izučil za sodnika gasilskih tekmovanj, tri leta kasneje pa je postal nižji gasilski častnik prve stopnje ter leto za tem gasilski častnik.
Spoznal je, da so mladi člani prihodnost gasilstva. Zaradi močne želje po delu z mladimi je bil leta 1997 predlagan za mentorja mladine. Požrtvovalnost in delo, ki ga je vložil v mlade gasilce, sta nemalokrat obrodila sadove. Dvorana gasilskega doma je okrašena z bronastimi, s srebrnimi in z zlatimi pokali, ki so jih dosegli pionirji na gasilskih tekmovanjih pod njegovim vodstvom. Svojo požrtvovalnost in pripadnost je Milan Fostnarič ohranil vse do današnjega dne in aktivno deluje kot operativni član društva ter sodeluje v požarnih akcijah kot tudi v vseh drugih dejavnostih v društvu.
SLIKAR FRANC SIMONIČ JE ČASTNI OBČAN OBČINE ZAVRČ
Preprost in skromen, globoko zaverovan v svoje ustvarjanje, z globokim čutom za
izpolnitev želja domačinov — vse to je vodstvo občine Zavrč pripeljalo do tega, da je ob 14. občinskem prazniku podelilo naziv častni občan Francu Simoniču. Naziv častni občan je tudi za njegov velik prispevek k likovni umetnosti in dvigu kulture v domačem in širšem okolju.
Gospod Franc Simonič je bil rojen 11. novembra 1942 v Zavrču. Po končani nižji gimnaziji v Gorišnici in Tehniški tekstilni šoli v Mariboru se je leta 1963 odločil za študij likovne vzgoje na Pedagoški akademiji v Mariboru in od takrat tudi likovno ustvarja.
Zaposlen je bil v OS Franc Osojnik Ptuj in OŠ Franc Belšak Gorišnica.
Od leta 1974 je delal kot referent za izobraževanje v tovarni AGIS, od leta 1988 pa je delal na občini Ptuj, najprej kot referent za šolstvo in zaposlovanje, nato je od leta 1990 delal v državni upravi in se leta 2000 upokojil.
Na kulturnem področju je začel delovati prav v Zavrču, v takratnem Kulturno-pro-
Čostni občan je letos postal Franc Simonič, ki je pomembno prispeval k dvigu kulture v domačem okolju.
svetnem društvu, in odigral kar nekaj vlog v veseloigrah. Po preselitvi na Ptuj je z delovanjem gledališke dejavnosti nadaljeval in deluje še danes, saj je član gledališke sekcije DPD Svoboda Ptuj. Najbolj se je posvetil likovnemu ustvarjanju. Slika v oljni tehniki, akrilu, akvarelu, gvašu, pastelu, ukvarja se tudi z risanjem (uporablja svinčnik, oglje, perorisba, lavirana risba) in grafiko (linorez, jedkanica, sitotisk) ter z raznimi mešanimi tehnikami.
Leta 1996 je gospod Franc Simonič diplomiral na II. stopnji Pedagoške fakultete
in postal profesor likovne umetnosti. Udeleževal se je številnih likovnih srečanj, kolonij in ex-tempor po domovini in tujini, kjer je tudi razstavljal svoja dela. Preko 300-krat je razstavljal po mnogih večjih krajih naše domovine Slovenije. Za svojo udeležbo je prejel številna priznanja, zahvale in nagrade, med katerimi sta tudi dve veliki drugi nagradi mednarodnega ex-tempo-ra Piran leta 1996 in 1998. Svojo prvo samostojno razstavo je imel leta 1984 prav v Zavrču — na kar smo vsi ponosni, ker ni pozabil, od kod prihaja. V Zavrču je raz-
Štirinajsti občinski praznik je bil kot mavrica prijateljstva. V cel šopek so posebej za to priložnost spletli pisano mavrico prijateljstva učenci OS Cirkulane-Zavrč, ki so dodali bogat in izjemno prijeten kulturni program. Završki učenci in njihovi učitelji so se znova izkazali kot zelo ustvarjalni in domiselni, pa četudi so sredi avgusta še uživali na poletnih počitnicah.

stavi j al še leta 1989 in leta 2004.
Franc Simonič je ponosen na slike iz domačega kraja, ki so jih ljudje podarili svojcem v tujini, mnoge namreč krasijo domove v Kanadi, ZDA, Braziliji, Argentini, Avstraliji ter v številnih drugih državah. Prisoten je tudi na humanitarnem področju, saj rad podari svoja likovna dela v dobrodelne namene. Gospod Franc Simonič deluje tudi v Zavrču. Leta 1997 je poslikal del fasade na telovadnici osnovne šole. Z veseljem se odzove prošnjam društev; na gasilskem domu v Goričaku je naslikal zaščitnika gasilcev sv. Florjana.
V cerkvi sv. Janeza je na mestu treh ukradenih oltarnih slik nadomestil tri nove, v kulturni dvorani pa je prav tako vidno delo njegovih rok.
Kljub temu da njegova domačija stoji v Dubravi, se počuti kot Zavrčan — zaljubljen v svoj kraj, kamor se vedno rad vrača, saj je tu preživel svojo mladost. Zelo je vesel, da lahko po svojih močeh pomaga s svojimi deli in dejanji za napredek občine Zavrč. V posebno zadovoljstvo so nam in zagotovo tudi njemu spomini na vse napotke in pobude, ki jih je dajal pri gradnji nove osnovne šole v Zavrču — brez teh
šola ne bi stala. Še vedno je pripravljen sodelovati z občino Zavrč ali kako drugače pomagati k prepoznavnosti
in napredku občine Zavrč.
Tatjana Mohorko Fotografije: Rado Škrjanec, TM
Po najboljših močeh pa so pomagali tudi nekateri završki svetniki in v objektiv smo ujeli Janka Lorbka, ki je bil tudi sicer odgovoren za spremljanje gradnje nove občinske hiše, ter Slavka Kokota in Dušana Rojka.
Občina Zavrč ima novo občinsko zgradbo. Županu Miranu Vuku sta se pri odprtju pridružila dolgoletna svetnika občine Anton Petrovič in Slavko Kokot. Zanju je bilo to veliko presenečenje, župan pa se jima je tudi na tak način želel zahvaliti za dobro opravljeno delo v preteklosti in za njun velik prispevek k napredku občine.
Pri selitvi so občinski upravi pomagali tudi završki gasilci, ki so z gasilskim vozilom v novo občinsko hišo odpeljali veliko materiala.
Praznovala pa je tudi ekipa zaposlenih v občinski upravi Zavrč, ki jih vodi direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele. 14. avgust je bil zanje dan veselja in lepih trenutkov ob odprtju nove občinske hiše, v katero pa so se sredi avgusta že preselili.
Občinska ekipa se je iz završkega gradu, kjer je delovala vse od ustanovitve občine, že preselila v nove prostore v Goričak, kjer je občanom na voljo tudi pisarna krajevnega urada UE Ptuj.
Novi trije kilometri moderniziranih cest
V občini Zavrč so se občani dan pred osrednjo občinsko slovesnostjo, v petek, 13. avgusta, v velikem številu zbrali na treh moderniziranih cestnih odsekih: najprej v dolini v Turškem Vrhu, pri baru Veselič (cesta Cirkulane—Turški Vrh v dolžini 1.700 metrov), nato pa še na vrhu v Hrastovcu, kjer so odprli krajša odseka cest Hrastovec-Bimarovo (660 metrov) in Hrastovec—Stok (450 metrov). Prva naložba je občino veljala dobrih 273 tisoč evrov, drugi dve pa skupaj okrog 140 tisoč evrov. Zbranim na sloves7iostib je nove pridobitve posebej predstavila Danica Bratuša iz završke občinske uprave.
V Turškem Vrhu se je ob odprtju pomembne cestne povezave s sosednjo občino Cirkulane zbralo veliko ljudi in gostov.
Modernizirane ceste je z veseljem blagoslovil završki farni župnik Jože Pasičnjek, ki je izrazil posebno zadovoljstvo nad novimi pridobitvami v občini.
Županu Miranu Vuku so se pri odprtju obnovljene ceste v Turškem Vrhu pridružili še 89-letni krajan Franc Veselič, po domače Roginov iz Pesti k, ter sodelavke iz občinske uprave.
m
,
. 'V:
Nekateri bolj pogumni so se na novo cesto
mmm	jgvjgi
	
Ob letošnjem občinskem prazniku so bili v uporabo predani okrog trije kilometri moderniziranih cestnih odsekov, dela pa je tudi tokrat izvajalo Cestno podjetje Ptuj. Občina Zavrč je
za naložbe v cestno infrastrukturo uspela pridobiti tudi dodatna investicijska sredstva iz državnih skladov, je na slovesnostih posebej poudaril župan Miran Vuk in dodal, da so tudi vlaga-
nja v ceste dobra naložba za prihodnost. Po njegovem mnenju se v Haloze tudi z novimi komunalnimi pridobitvami vrača življenje, kar pa je za prihodnost obmejne občine zelo spodbudno.
Župan Vuk se je na svečanih odprtjih cestnih odsekov zahvalil prav vsem, ki so pomagali do uspešnega zaključka novih moderniziranih odsekov, zahvalil se je tudi občanom, ki so ponekod
zbrali manjši, a pomemben bo občina še naprej skrbela delež dodatnih sofinancer- za urejeno cestno infrastruk-skih sredstev, in obljubil, da turo. Vse tri odseke ceste je
Župana Vuka so na breg zapeljali v kočiji in tako dobro preizkusili kvaliteto modernizirane ceste.
Slovesno je bilo še v Hrastovcu, kjer je predsednik gradbenega odbora Zlatko Notersberg poudaril, da je to pomembna pridobitev za kraj, dobra cestna povezava pa prihodnost za vse, ki tukaj še živijo, in tudi za tiste, ki se v Haloze radi vračajo.
blagoslovil završki farni žup- sprejem in dobro pogostitev, nik Jože Pasičnjek, domačini	TM
pa so poskrbeli za prijazen	Foto: TM
Pri Žuranovih, nedaleč od meje z občino Gorišnica, kjer se obnovljena cesta zaključi, so pripravili prijeten sprejem in vse goste tudi dobro pogostili.
V Hrastovcu sta županu Vuku pri prerezu vrvice pomagala starejša krajana, njegova sorodnika, Rozika Notersberg in Ivan - Hanzek Vuzem.
Fekalna kanalizacijska dela naselij Goričak in Hrastovec
Fekalni kanalizacijski sistem je zasnovan kot sistem z eno čistilno napravo 200 PE, treh črpališč, tlačne kanalizacije in gravitacijske kanalizacije za odpadne komunalne vode. Na območju, kjer se izvaja operacija, je gosta poseljenost prebivalstva, ki živi pretežno v individualnih hišah z greznicami, katere pa velikokrat ne zadoščajo postavljenim zakonskim merilom in predpisom.
Investicija ima širši regionalni vpliv, saj so Dravsko, Ptujsko in Ormoško polje skupaj še z nekaterimi posameznimi vodnimi viri velik potencial za oskrbo
širšega območja z zdravstveno neoporečno pitno vodo.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007—2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Nepovratna sredstva so namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, opredeljena v Operativnem programu krepitve regionalnih razvoj-
Operacijo delno financira Evropska unija
Evropski sklad za regionalni razvoj
nih potencialov za obdobje 2007-2013 (razvojna prioriteta »Razvoj regij«, prednostna usmeritev »Regionalni razvojni programi«), s katerimi se sofinancira največ 85 % celotnih upravičenih javnih izdatkov operacije in so opredeljena v višini 693.748,18 evrov. Sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj so zagotovljena v proračunu Republi-
tbOBSJ? tb&JV
ke Slovenije na proračunski postavki SVLR št. 7619 Razvoj regij — okoljska infrastruktura -07-13-EU.
Operacijo v višini 15 % upravičenih javnih izdatkov operacije in vse neu-
pravičene stroške bo financirala Občina Zavrč iz proračunske postavke 150005, kar znaša 289.028,20 evrov. Celotna vrednost operacije znaša 982.776,38 evrov.
Operacija se izvaja od septembra 2008, s predvidenim zaključkom v septembru 2012.
Občinska uprava Zavrč
Preplastitev LC 102 101 Cirkulane-Turški Vrh
Lokalna cesta Cirkulane-Turški Vrh zajema preplastitev ceste v dolžini 1.740 m. Preplastitev omenjene ceste bo omogočala urejeno osnovno infrastrukturo prebivalcem, ki živijo ob tej cesti, ter vsem drugim prebivalcem v naseljih Turški Vrh, Pestike in Korenjak. Cesta se navezuje na lokalno cesto Zavrč—Turški Vrh v naselju Turški Vrh ter poteka skozi naselji Korenjak in Pestike ter se zaključuje v naselju Brezovec, kjer prehaja v občino Cirkulane.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007—2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa kre-
pitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007—2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«.
Nepovratna sredstva v deležu 85 % so namenska sredstva Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj, opredeljena v Operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojna prioriteta »Razvoj regij«, prednostna usmeritev »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« (na proračunski postavki SVLR št. 7618 Razvoj regij — prometna infrastruktura — EU-07-13) v višini 195.145,84 evrov; v deležu 15 % pa namenska sredstva proračuna Republike Slovenije (na proračunski postavki SVLR št. 7625 Razvoj regij — prometna infrastruktura -07-13 — slovenska udeležba) v višini 34.437,50 evrov. Z njimi se lahko sofinancira največ 100
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija
Evropski sklad za regionalni razvoj
REPUBLIKA SLOVENIJA
SlužbaViade Republike Slovenije
ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO
Kotnikova 28,1000 Ljubljana,
Tel.: (01) 308-31 -78 Fax (01) 478-36-19
% celotnih upravičenih javnih izdatkov operacije.
Vse neupravičene stroške bo financirala Občina Zavrč, ki so planirani v višini 44.116,66 evrov. Skupna vrednost celotne investicije znaša 273.700 evrov. Operacija se izvaja od decembra 2009, s predvidenim zaključkom v septembru 2010.
Občinska uprava Zavrč
Aktualno s sej občinskega sveta
Župan in elani občinskega sveta so se kljub vročemu poletju sestajali na rednih sejah občinskega sveta. Na konstruktivnih sejah so razpravljali o nekaterih pomembnih točkah in sprejeli naslednje odločitve oz. sklepe.
Na junijski seji so predstavniki podjetja Cestni inženiring predstavili občinskemu svetu Idejno zasnovo za izgradnjo pločnika, javne razsvetljave in ureditev vaškega jedra. Na podlagi navedenega projekta je ob obstoječem pločniku proti pokopališču predvidena javna razsvetljava od (bodočega) krožišča v Zavrču vse do pokopališča, nadaljevala se bo v center
Goričaka do trgovine Halo-žanka in v Goričak mimo občinske zgradbe in dvorane v smeri Drenovca, kjer se bo v tej fazi zaključila. Ob isti trasi je prav tako predvidena izgradnja pločnika. Projekt je dokaj zahteven in finančno obsežen, za kar se bo vodstvo in seveda občinska uprava potrudila, da bodo za izvedbo pridobljena določena finančna sredstva. Razpis
Završki občinski svet z županom Miranom Vukom na čelu se je v začetku avgusta še zadnjič sestal v starih občinskih prostorih, v zavr-škem gradu, kjer je bil sedež občinske uprave vse od ustanovitve občine.
pričakujemo nekje v mesecu Na isti seji v mesecu juni-septembru.	ju je občinski svet potrdil
2*0B£s/?
Utrinek s seje, na kateri zanimive razprave nikoli ne zmanjka.
še sklep o oceni izvajanja občinskega programa varnosti Občine Zavrč v letu 2009, sklep o potrditvi nove-lacije 1 občinskega programa varnosti Občine Zavrč, za rast drobno prodajnih cen se je povišala cena najema grobnih prostorov na pokopališču v Zavrču. Na podlagi Zakona o lokalnih volitvah je občinski svet sprejel sklep, s katerim je imenoval občinsko volilno komisijo, ki je že pridno začela s svojim delom.
Na julijski seji so župan in člani občinskega sveta razpravljali še o zadnjih uskladitvah ob praznovanju občinskega praznika in aktualnih temah, ki so nujno potrebne za nemoteno delo-
vanje.
AVGUSTA ZADNJA SEJA V STARIH OBČINSKIH PROSTORIH
Dokaj vroča (a ne le zaradi vremena) je bila seja v avgustu, saj je bil kot prva točka dnevnega reda obravnavan izračun davka na nepremičnine v skladu s predlogom Zakona o davku na nepremičnine. O tej temi bo svet še razpravljal.
V nadaljevanju je bil sprejet Predlog spremembe Odloka o ustanovitvi javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda OŠ Cirkulane-Zavrč, člani občinskega sveta so potrdili soglasje k zvišanju normativa otrok v zavodu OS Cirkula-
ne-Zavrč in cene programa v Vrtcu v Zavrču. Prisluhnili so Polletnemu poročilu o doseženih ciljih in rezultatih dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v letu 2010.
V nadaljevanju sta bila spre-
jeta še sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Zavrč in sklep o lepljenju in nameščanju plakatov z volilno propagandnimi sporočili.
Občinska uprava Zavrč Foto: TM
Zbiralnica ločenih frakcij, kamor odlagamo ločene odpadke
ODPADKE
LOČUJEMO!
Prav je, da si nekatere stvari, da nam pridejo v zavest in si jih bolje zapomnimo, preberemo večkrat. Ena takih stvari je gotovo »kako ravnati z ločenimi odpadki, ki jih je vsak dan več«. Že »doma« v gospodinjstvu je treba vzpostaviti smiselni sistem ločevanja odpadkov (steklo, papir, pločevinke, plastiko, tetrapak in drugo embalažo), tako da jih zbiramo v eni škatli ali vrečki in jih nato razvrstimo v najbližjo zbiralnico ločenih frakcij v ustrezne namenske posode.
Zbiralnica ločenih frakcij je na javni površini pokrit ali nepokrit, posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hra-
njenje posameznih frakcij (sekundarnih surovin), kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu.
Postavljena je v bližini strnjenih bivalnih objektov, središčih vasi ter v bližini trgovskih centrov, šol in vrtcev. Odpadki iz zbiralnic ločenih frakcij, ki so na območju občine Zavrč, se odvažajo vsakih 14 dni. Stroški odvoza so vključeni v ceno rednega odvoza komunalnih odpadkov.
NA ZBIRALNICI LOČENIH FRAKCIJ:
V	POSODO ZA PLOČEVINKE odlagamo čiste in stisnjene pločevinke vseh vrst živil in pijač ter konzerve.
V	POSODO ZA PAPIR
odlagamo časopis, revije,
prospekte, kataloge, zvezke, »knjige«, brošure, pisarniški in računalniški papir, pisemske ovojnice, papirnate nakupovalne vrečke, embalažni papir in kartonsko embalažo ter lepenko vseh vrst in velikosti, druge izdelke iz papirja in kartona, ki
jih je pred odlaganjem treba raztrgati, da jih spravimo v namensko posodo.
V POSODO ZA STEKLO
odlagamo vse vrste steklenic, steklenice živil, pijač, kozmetike in zdravil, kozarce za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo
bQ!BEJ? b&JV
vse nesteklene dele, steklo pa mora biti čisto.
V POSODO ZA PLASTIKO IN TETRAPAK odlagamo plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter živil, plastične kozarčke in lončke, plastične vrečke in folije, embalažo za tekoča živila - tetrapak vseh vrst (potrebno stisniti, saj tako pridobimo 50 % več prostora v posodi).
Povzročitelju komunalnih odpadkov, ki opusti pravilno uporabo odlaganja naštetih sku-
pin odpadkov, po občinskem odloku kot posledica sledi kazen, in sicer globa 1.400,00 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ter globa 400,00 evrov za fizično osebo.
Mag. Olga Fekonja, Skupna občinska uprava občin v
Spodnjem Podravju
Ko društva skupaj stopijo ...
Praznik občine je bil tudi letos priložnost, da se društva in sekcije, ki delujejo v občini Zavrč, predstavijo v posebnem društvenem večeru. Odziv je bil znova dober, srečanje pa je bilo 13. avgusta v kulturni dvorani v Goričaku, kjer so za lepe slovenske pesmi poskrbeli pevci in pevke skupine Trta in završke ljudske pevke. Skozi program sta obiskovalce popeljali završka podžupanja Marta Bosilj in Jožica Belšak, nova predsednica KUD-a. Nad prikazom delovanja društev, uspehov in načrtov je zelo navdušen tudi završki župan Miran Vuk.
Čebelarji so letos v besedi predstavili zdravilno moč propolisa, ki ima izjemen pomen za človekovo zdravje, pa tudi za zdravje čebel. Posebej bogato je bila založena tudi njihova miza, kjer so veliko sladkih kozarcev medu podarili tudi občankam in občanom.
Društveni večer so zače- potekalo ob predstavitvi li najmlajši člani PGD Občinske organizacije RK Zavrč, ki so se obiskovalcem Zavrč, Čebelarskega društva dogodka predstavili v gasil- Zavrč, KUD-a, TD Zavrč s ki vaji, nato pa je druženje in novoustanovljene pohod-
Mladi gasilci PGD Zavrč so se izkazali kot spretni gasilci.
Pevci in pevke so prijeten društveni večer povezali s pesmijo.
niške sekcije, Društva rejcev Zavrč, Športnemu društvu drobnice Haloze, Društva in Društvu upokojencev, gospodinj, pozdrav pa so Uspešnim vinarjem so ob tej namenili tudi Lovski družini priložnosti podelili zlata in

srebrna priznanja za uspešno sodelovanje na nedavnem vinskem ocenjevanju. Priznanja in značke za večkrat darovano kri pa so prejeli tudi dolgoletni završki krvodajalci: Ivan Kokot, Darinka Kocjan, Marija Kočevar, Jožef Liber in Irena Pravdič (značke za 5-krat darovano kri), Tomi Cvetko, Anton Furman, Dejan Kavkler, Martin Korošec, Marjan Krajnc, Nada Kukovec in
Štefanija Slameršek (značke za 10-krat darovano kri), Jožef Belšak in Sonja Majcenovič (značke za 1 5-krat darovano kri), Brigita Pučnik za 20-krat darovano kri, Smiljan Ivančič za 25-krat darovano kri, Silvo Furman, ki je kri daroval že 50-krat, pa je posebno priznanje prejel na osrednji občinski slovesnosti.
TM Foto: TM
Predsednik TD Zavrč Martin Težak v družbi uspešnih domačih vinarjev in kletarjev
Završki člani OO RK so v znak zahvale in za pomoč pri darovanju krvi prejeli posebna priznanja in značke.
Na koncu društvenega večera pa še bogata pogostitev, za katero so v največji meri tudi tokrat poskrbele pridne in domiselne završke gospodinje, in zdravica z odličnimi haloškimi vini.
3. srečanje starejših in bolnih občanov
Občinska organizacija Rdečega križa Zavrč je 1. avgusta pripravila že tretje srečanje starejših in bolnih občanov. Srečanje se je začelo zjutraj s svečano maso v cerkvi svetega Miklavža.
Starejši Zavrčani in Zavrčanke so se ob spremljanju kulturnega programa zelo nasmejali.
Ob 12. uri je sledilo sre- v katerem so nastopili: har-čanje v kulturni dvorani v monikarica Sandra, pevka Goričaku, tudi letos z boga- Minea, čistilka Micika, skurim kulturnim programom,	(nadaljevanje na str. 18)
Po kulturnem programu pa jih je čakala bogata pogostitev in nato še prijetna zabava v završki kulturni dvorani.
IZ NASE SOLE IN VRTCA
Tudi v vrtcu se marsikaj dogaja
po toboganu, igra v šotorih, hiškah). Poudarek damo na temo morje, poletje. Beremo zgodbe MAVRIČNA RIBICA NA POMOČ, BOR IN BINA NA SONCU, HOPEK SE UČI PLAVATI, pojemo pesmice in plešemo.
Skozi vse leto smo bili v vrtcu zelo aktivni, ko pa se je začelo lepo vreme, pa smo si lahko privoščili marsikaj več. V mesecu maju smo v okviru delavnice organizirali pohod do lovskega doma, kjer nam je lovec razkazal lovski dom
in na kratko tudi povedal, kaj vse počnejo.
V mesecu juniju smo se s kratkim programom poslovili od dvanajstih minima-turantov, ker septembra odidejo v šolo. Prikazali smo, kako je bilo, ko so bili še
minimaturanti dojenčki, in kako je sedaj, ko so veliki, samostojni korenjaki.
V juliju in avgustu smo sprejeli dvanajst novincev. V tem času izkoristimo sonce in se igramo na zunanjih igralih (v peskovniku, vožnja
Minimaturanti na obisku pri županu
Župan Miran Vuk si je tudi kjer so jim postregli z nekaj letos, ob zaključku šolskega sladkimi dobrotami in jih leta, vzel čas za najmlajše, prijazno nagovorili. Srečanje za minimaturante iz vrtca je bilo zares prisrčno.
Zavrč. Sprejem je malčkom	TM
pripravil v prostorih občine, Foto: Marjana Logar Kelc
Župan Miran Vuk v družbi malčkov - letošnjih završkih minimaturan-tov
Minimaturanti so se predstavili tudi na proslavi ob zaključku šolskega leta.
Peljal sem se z avtomobilom
Vsako jutro naju mami pelje v šolo. Pridemo do avta, damo torbe v avto, sedemo na sedež in se pripnemo z varnostnimi pasovi. Ko se pripeljemo do šole, mami ustavi avto, takrat se komaj odpnemo. Z bratom vzameva torbe in greva v šolo. Ko smo se peljali na morje, smo imeli prometno nesrečo. Hvala bogu, da smo bili vsi pripeti. Varnostni pas nas je obvaroval, da ni bil nihče poškodovan. Večkrat se spomnim na ta dogodek, zato atija in mamo ter tudi bratca vedno spomnim, da se takoj v avtomobilu pripnemo.
Kevin Vesenjak, 3. b
Plavalni tečaj
Učenci 2. in 3. razreda smo v času od 31. 5. do 4. 6. 2010 obiskovali plavalni tečaj v Termah Ptuj. Vsak dan smo se po malici z avtobusom odpeljali v toplice. V garderobah smo se preoblekli in počakali na plavalne učitelje. V bazenu smo se dobro razgibali ob vodni telovadbi. Potem smo se razvrstili v skupine. S pomočjo plavalnih pripomočkov smo vsak dan pridno pridobivali spretnosti plavanja. Teden je še prehitro minil. Kljub manjšemu začetnemu strahu nekaterih smo bili ob koncu plavalnega tečaja vsi zelo zadovoljni in uspešni. Imeli smo se res lepo.
Na plavalnem tečaju mi je bilo všeč:
—	razgibavanje v vodi,
—	učenje plavanja,
—	skakanje na glavo,
—	plavanje v globokem bazenu,
—	spust po toboganu.
Učenci in učenke 2. in 3. razreda
Slovenska mreža zdravih šol
OŠ Cirkulane-Zavrč je bila 10. 4. 1998 sprejeta v Slovensko mrežo zdravih šol. Glavni cilj je promocija zdravja v šolskem okoljti. S tem želimo dolgoročno povečati razumevanje in ozaveščenost mladih za izbiro zdravju naklonjenega vedenja. Zelhno vplivati na njihovo vedenje, na njihovo boljše zdravje. Prizadevamo si k celostnemu pristopu pri promociji zdravja, zato v aktivnosti vključujemo učence, pedagoške delavce, druge delavce šole, starše, zdravstvene delavce in lokalno skupnost.
Vsako šolsko leto si postavimo rdečo nit. V letu 2009/2010 smo izbrali temo Odnos-si. Večjo pozornost smo tako namenili odnosu do sočloveka,
dobri komunikaciji, odnosu do zdravja, odnosu do okolja, domačega kraja, računalnika, odnosu do zasvojenosti z različnimi kemijskimi substancami ... V okviru letošnje teme smo izvedli veliko aktivnosti:
—	zbiranje zamaškov (humanitarnost, pomoč invalidni osebi);
—	podari zvezek skritemu prijatelju ali prijateljici (akcija Karitas);
—	aktivnosti ob nevarnosti pandemske gripe (učenje pravilnega umivanja rok, načina kašljanja in pomen pravilnega izvajanja za preprečitev okužbe);
—	varna uporaba interneta (razgovor z učiteljem računalništva pri razrednih urah);
—	pohod prijateljstva (športni dan, izveden skupaj s starši, z delavci šole, učenci in njihovimi sestrami, brati, dedki in babicami);
—	sadovi jeseni (naravoslovni dan: druženje učencev od 1. do 9. razreda na kostanjevem pikniku z zabavnimi igrami);
—	varna pot v svet odraslosti (naravoslovni dan — aids, predavanje dr. Kolarjeve);
—	mladi in alkohol (naravoslovni dan, delavnice);
—	predavanje o novem zakonu o nasilju (za starše in delavce šole);
—	monodrama Tudi ljubezen ti droga vzame (Kristina Kuča).
Letošnjo rdečo nit smo zaključili z zaključno prireditvijo ob dnevu šole in občinskem prazniku v Cirkulanah, na kateri smo poudarili odnos do domačega kraja in domovine.
Darka Korošak Hazenmali, vodja tima Zdrave šole
Letna šola v naravi - Strunjan 2010
Šola v naravi je integralni proces, ki poteka zunaj kraja bivanja. Prepletajo se vsebine športa, naravoslovja, družboslovja, glasbenega in likovnega izražanja. Osnovni namen je spodbuditi kulturni odnos do narave ter spoštovanje naravne in kulturne dediščine. Šola v naravi je tudi izjemna priložnost za spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov med učenci ter nudi možnost poglobljenega spoznavanja in drugačnega skupnega sodelovanja med učenci in učitelji.
V četrtem razredu organiziramo letno šolo v naravi s poudarkom plavanja. Tudi letos smo za četrtošolce letno šolo v naravi že šesto leto organizirali v Strunjanu. Nastanjeni smo bili v apartmajih turističnega naselja Salinera. Čudovita in mirna okolica, lepa narava, dobri pogoji bivanja, dobri pogoji za izvedbo plavalnih dejavnosti, soline, bližina Pirana in drugih znamenitosti ter prijazno osebje so razlog, da se odločamo za Strunjan.
Šola v naravi je potekala od 14. do
18. 6. 2010. Poudarek smo dali pla- podmorski svet. Veliko smo vključili valnem tečaju, učenci pa so spoznavali tudi pohodništva ob obali do Pirana tudi značilnosti okolice, slovenskega in po sprehajalni poti skozi tunel do primorja, življenje ob morju ...	Portoroža.
V večernem času smo organizirali Šolo v naravi smo zaključili z zabav-športne in kulturne aktivnosti. Izvedli nim večerom, smo izlet z ladjico Subaquatic od Portoroža do Pirana in nazaj ter si ogledali	Učiteljica Sergeja Perkovič

Dragi dedek!
V šoli smo se učili o prometnih znakih. Ker si šofer, jih poznaš. Med vožnjo jih dobro opazuj. Bodi pozoren na pešce na cesti, še posebej v naselju in v bližini šol. Ko prečkajo cesto, se ustavi tudi, če ni prehoda za pešce. Ker rad pešačiš, bodi previden. Hodi po pločniku, če pa ga ni, pa po levi strani cestišča. Ce boš hodil v mraku in temi, imej s seboj kresničko. In bodi oblečen v svetla oblačila.
Tvoja vnukinja
Stella Furjan,
4. b
Dragi dedi!
V šoli smo se učili o varnosti na cesti in o prometnih znakih. Z babico gresta velikokrat na cesto, zato imejta vedno pri sebi kresničko. Ce kresničke nimaš, obleči oblačilo z odsevniki ali pa vsaj svetla oblačila. Ne vozi prehitro, ker hitrost ubija. Vem, da poznaš prometne znake, zato jih upoštevaj. Tudi to leto je vse preveč žrtev prometnih nesreč, zato bodi previden na cesti.
Pismo ti pišem zato, ker bi te rad opozoril na varnost v cestnem prometu.
To zimo se ne vozi pogosto, ker je poledica.
Hvala, ker si pismo prebral, in bodi previden.
Timotej Trančar - Kokot, 4. b
Ponosni na mlade člane RK Zavrč
Proti koncu šolskega leta je bilo svečano na šoli v Zavrču, saj je občinska organizacija Rdečega križa (RK) Zavrč skupaj s šolo pripravila krajšo slovesnost. Učencem smo veliko povedali o delu RK.
Otroci pa so nas preseneti- delu RK, o humanitarnosti, li z zelo širokim znanjem o posebej pa so se zaobljubili,
da bodo radi pomagali starejšim in da bodo tudi oni postali krvodajalci. Po izredno lepem programu, ki so ga pripravili učenci, smo v organizacijo svečano sprejeli 11 učencev, podarili smo jim majice in nageljčke. Sledilo
je srečanje ob sladkih dobrotah. Zahvaljujemo se učiteljicam.
Stanko Ivančič, OO RK Zavrč Foto: Marjana Logar Kelc
V organizacijo RK so sprejeli nove člane - učence završke šole.	Še skupinski posnetek enajstih mladih članov RK.
Uspešni v projektu Red je pas pripet
Učenci prve triade osnovne šole Ci rk u la n e-Za v rč in otroci vrtca smo v tem šolskem letu izvedli projekt »RED JE PAS PRIPET«. V projektno skupino je bilo vključenih 60 otrok. Projektno delo je potekalo vse šolsko leto, saj imamo v načrtu tudi promet.
V projektnem tednu smo si delo razdelili po skupinah. Srečali smo se tudi s policistom, ki nas je seznanil o poteku dela. Izdelovali smo plakate in jih obesili na vidnih mestih v šoli, risali skice kraja, varne prometne poti in opozarjali na nevarne točke. V kraju smo opazovali promet in ugotavljali število pripetih potnikov. Izdelali smo različne likovne izdelke in slikali slike na temo prometa, spoznavali in izdelovali prometne znake, izdelali knjigo o prometu, pasavčka, pobarvanke in prometna
sredstva.
Naši otroci se dnevno vključujejo v promet, zato je ogrožena tudi njihova varnost. Otroke smo ves čas navajali, da — preden stopijo na vozišče — najprej pogledajo, če se jim približuje vozilo. Pri prehodu čez cesto smo bili pozorni na to, da je otrok resnično pogledal na levo in desno in s tem tudi opazoval, kaj se dogaja na cesti. Vstop otroka v osnovno šolo je pomemben življenjski mejnik. V vrtcu se otroci pripravljajo in usposabljajo za samostojno sodelovanje
Zdravi in čisti zobje
Skozi vse šolsko leto smo tudi prvošolčki skrbeli za zdrave in čiste zobe. Obiskali smo zobozdravnika in opravili sistematski pregled. Ob koncu šolskega leta smo si zaslužili priznanje kot zmagovalci tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani.
Učenci 1. b
Učenci in učiteljice 1. triade Zavrč
v prometu, saj bodo kmalu sami hodili v šolo in se sami vračali iz nje. Otrokom mora zato pomagati celotno okolje, še posebej pa starši. Pri opazovanju prometa smo jih spodbujali, da bi razločevali različne zvoke in s tem ugotavljali smer, iz katere se sliši zvok. Ugotovili so, da nam zvok lahko pomaga, da ravnamo pravilno. Otroke smo opozarjali tudi na to, da vstopajo in izstopajo iz avta na strani, ki je obrnjena
stran od drugih vozil in prometa.
15. aprila smo imeli predstavitev projekta. Ta dan so nas obiskali predstavniki iz Ministrstva za promet in nam demonstrirali pravilno uporabo otroških sedežev. Seznanili so nas tudi s posledicami nepravilne uporabe varnostnega sedeža in varnostnega pasu in o nevarnosti, kadar v avtomobilu sploh nismo pripeti.
2‘b&OV
Raziskovalna naloga 2010
Tema mojega raziskovanja je bila društvena dejavnost na področju humanitarnosti mojega domačega kraja Zavrč v Halozah.
Veliko podatkov sem našla v različnih virih. Tako sem v raziskovalni nalogi naredila krajši kulturno-zgodovinski oris kraja. Zanimalo me je, ali so razlogi za humanitarno delovanje v kraju obstajali tudi nekoč. Izkazalo se je, da je res tako. S prebiranjem šolske kronike med obema svetovnima vojnama sem izvedela, v kako težkih razmerah so živeli takratni učenci moje šole in na kakšen način jim je učiteljstvo poskušalo stisko omiliti. Izvedela sem tudi za društva, ki so takrat delovala v šoli — največkrat zgolj na papirju. Iz Leksikona Dravske banovine sem veliko izvedela o socialni sliki v času pred drugo svetovno vojno. O nerešeni agrarni reformi, s katero so po prvi svetovni vojni hoteli pomagati haloškemu prebivalstvu, pa sem izvedela iz prispevka Ljubice Šuligoj; razbrala sem, da ta ukrep ni rešil socialno-ekonomskih nasprotij — revščina je ostala.
Zdelo se mi je tudi primerno, da v šolski kroniki poiščem primere humanitarnih aktivnosti na šoli, katero obiskujem, za obdobje mojega dosedanjega osnovnošolskega šolanja. Tudi te primere sem navedla v pričujoči nalogi. Ob prebiranju šolske kronike sem naletela na društva in organizacije, za katere sem vedela že prej, za nekatere sem slišala prvič oziroma jih danes ni več. To je bil razlog, da moja naloga vsebuje krajše predstavitve teh organizacij in društev.
V raziskovalnem delu naloge pa sem si zastavila hipoteze, da v času mojega raziskovanja krajani poznajo humanitarne organizacije v kraju, da odobravajo humanitarno delo, da menijo, da so humanitarne organizacije potrebne, in da cenijo ter spoštujejo ljudi, ki delujejo na humanitarnem področju. Hipoteze sem preverjala in potrdila z opravljenimi vodenimi intervjuji med
krajani in z anketnim vprašalnikom. Odgovori na zastavljena vprašanja v anketi so bili takšni, da so me pripeljali do sklepov, na osnovi katerih sem hipoteze lahko potrdila. Prav tako sem hipoteze lahko potrdila iz spoznanj vodenih intervjujev. Zraven tega sem dodobra spoznala delo nekaterih humanitarnih organizacij našega kraja in tudi, kako zelo pomembno in družbeno koristno delo opravljajo ti skromni posamezniki.
Zdi se mi, da je v sodobnem času vse več ljudi potisnjenih na družbeni rob in so zanje humanitarne organizacije možnost za omilitev stiske. Vesela sem, da sem z raziskavo dokazala, da završki krajani o krajevnih humanitarnih organizacijah in ljudeh, ki v njih delajo, razmišljajo pozitivno. Svojo nalogo pa razumem tudi kot izraz spoštovanja do ljudi, ki se trudijo na tem področju.
Za izdelavo raziskovalne naloge sem porabila veliko svojega prostega časa. Vesela sem, da sem pri krajanih naletela na dober odziv. Njihova pripravljenost odgovarjati na vprašanja mi je omogočila izoblikovati ugotovitve na osnovi pridobljenih odgovorov.
Zavedam se, da je moje raziskovanje kljub skrbni izbiri vzorca zajelo le majhen del prebivalcev. Ob koncu lahko mirno rečem, da sem zadovoljna, saj sem pri delu uživala, bila deležna tudi pomoči sošolcev in vedno imela podporo mentorjev. Predvsem sem se veliko naučila.
Verjamem, da sem z nalogo koga spodbudila, da bo moje delo nadaljeval ah nadgradil, in da bodo izsledki te naloge koristen podatek in napotek še komu drugemu.
Posebej pa sem vesela, da se je izkazala pozitivna naravnanost krajanov do humanitarnega dela, kar razumem kot dejstvo, da lahko v mojem kraju človek v stiski še vedno računa na pomoč sočloveka.
Ker sem želela, da bi bila moja raziskovalna naloga razpoložljiva še drugim, je dobila svoje mesto tudi na šolski spletni strani: http://www.cirkulane-zavrc.si/. Naloga je bila ob koncu šolskega leta predstavljena tudi zainteresiranim, s čimer sem se poskušala oddolžiti vsem, ki so mi pomagali pripraviti to nalogo, in se na svoj način posloviti od moje osnovne šole.
Mlada raziskovalka: Kristina Kuča Mentorja: Suzana Petek in Ivo Zupanič
11. mednarodni šahovski turnir v Zavrču
V počastitev občinskega praznika občine Zavrč se je v soboto, 7. avgusta 2010, v kulturni dvorani odvijal že 11. tradicionalni šahovski turnir. Organizator turnirja je športno društvo Zavrč — šahovska sekcija v sestavi Martin Majcenovič, Dragica Kolednik, Franc Bratuša, Franc Vajda in Roman Belšak.
Po pozdravu glavnega organizatorja turnirja Martina Majcenoviča in podžupanje Marte Bosilj ter krajšem kulturnem programu se je začel boj na 64 šahovskih poljih. Vodja tekmovanja je bila Dragica Kolednik, glavni šahovski sodnik pa Branko Orešek. Na letošnjem turnirju je sodelovalo 41 tekmovalcev.
je zmagovalec 11. tradicionalnega šahovskega turnirja postal 17-letni Žan Belšak pred Jožefom Kopšetom ter Dušanom Ličino. Žan Belšak je zmagal tudi med mladinci pred Klemnom Janžekovičem in Primožem Kokotom. Pokal za najboljšega domačina je letos prejel pobudnik in organizator šahovskih turnirjev v Zavrču Martin
Letošnjega šahovskega turnirja v Zavrču se je udeležilo 41 tekmovalcev.
Tekmovanje je potekalo za naslove v absolutni konkurenci, mladinski, najboljši domačin — Zavrčan in ekipno. Za ekipno tekmovanje se je prijavilo 7 klubov (Cestica - HR, Žetale, Spuhlja, Ptuj, Voča - HR, ekipa bratov in sestre Ličina in Zavrč). Sodelovali so tudi šahisti iz Hrvaške. Odigralo se je 9 kol po pravilih hitropoteznega šaha. Po izredno razburljivem zadnjem 9. kolu
Majcenovič. Zmage med ekipami so se po lanskem zmagoslavju ekipe Ličina letos veselili člani ekipe Žetal pred domačo ekipo Zavrča v postavi: Žan Belšak, Martin Majcenovič, Klemen Janžekovič, Franjo Lazar in Franc Bratuša ter ekipo bratov in sester Ličina iz Gorišnice na čelu z olimpijko Anito.
Šahovska prireditev je bila tudi letos organizirana na visoki kakovostni ravni.
Mladi šahisti so se tudi letos odlično izkazali.
K temu so svoj delež prispevali: Občina Zavrč kot glavni sponzor, organizacijski odbor turnirja, društvo gospodinj Zavrč, gasilsko društvo Zavrč. Hvala vsem. Tudi prostorski pogoji so bili za igranje odlični. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim sponzorjem, ki so prispevali praktične nagrade. Z njimi smo lahko nagradili prav vse šahiste in šahistke. Turnir smo zaključili ob dobri hrani s prijetnim druženjem. Vsem šahistom in šahist-kam čestitamo za uspehe in
kličemo na svidenje na 12. šahovskem turnirju v Zavrču prihodnje leto.
REZULTATI TURNIRJA:
Absolutno - L Žan Belšak,
2.	Jožef Kopše, 3. Dušan Ličina, 4. Igor Iljaž, 5. Janko Bohak, 6. Anita Vrabič, 7. Zoran Premožič, 8. Anton Butolen
Ekipno - 1. Žetale, 2. Zavrč,
3.	Ekipa bratov in sestre Ličina, 4. Ptuj, 5. Voča, 6. Spuhlja, 7. Cestica.
Roman Belšak Foto: Belšak
OO RK Zavrč vabi v ponedeljek, 6. septembra 2010, na krvodajalsko akcijo.
Vabljeni!

Završki KUD z novim vodstvom
V preteklem mesecu smo naredili v našem društvti nekaj sprememb. Dosedanja predsednica, kot je bilo sklenjeno že na občnem zboru, je svojo funkcijo po dveh mandatih vodenja društva predala Jožici Belšak, ki kot članica KUD-a že nekaj let prepeva v skupini » Trta«. Pričakujemo, da bo prinesla v društvo nove zamisli, da bo torej zavel »nov veter«, ki nas bo vse zasukal v hitrejšem ritmu.
Spremembe so bile deležne Mileni Potočnik. Hedvika tudi članice v skupini ljud- je devet let uspešno vodila skih pevk, kajti Hedvika skupino, z bogatimi izkuš-Mislovič je na lastno željo njami na področju ljudskega predala vodenje skupine petja pa bo še priskočila na
V pevski skupini Trta prepeva tudi nova predsednica KUD Jožica Belšak.
Otvoritev nove občinske zgradbe so s pesmijo popestrile tudi završke ljudske pevke.
pomoč, če bo potrebno.
Udeležili smo se tudi strokovnega seminarja in delavnic na temo »Ljudsko petje«, kamor nas je povabil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Seminar je potekal v Beltincih — ob 40-letnici Mednarodnega folklornega festivala Beltinci. Trajal je tri dni, od 23. do 25. julija. Seminar sta vodili glasbeni strokovnjakinji, specialistki za to področje — Vesna Sever
in Adriana Gaberščik. Ob strokovnem podajanju teoretskega znanja smo ves čas veliko prepevali. Naučili smo se tvoriti vse druge glasove iz osnovne melodije ter pridobili še mnogo drugega znanja in veščin, pomembnih za ljudsko petje. Seminarja sta se udeležili pevki Hedvika Mislovič in Vida Milunič. Veseli nas, da nam je sklad omogočil to možnost.
Vida Milunič
Konec septembra odprtje pohodne poti, posvečene Maksu
Furjanu
Pohodniška sekcija Turističnega drjištva Zavrč se je na velikonočni ponedeljek odpravila na pomladanski pohod po hribih in dolinah svoje občine. Pot nas je vodila med vinogradi po Goričaku, mimo rojstne hiše Maksa Furjana, tu in tam pa nas je pot zanesla tudi na hrvaško stran do cerkve sv. Mohorja in nato nazaj do izhodišča (Trgovina Haložanka) po grebenski cesti Turškega Vrha.
Na praznični velikonočni ponedeljek smo se v hladnem jutru odpravili čez naše prelepe griče. Prav nič na svetu se ne more kosati z lepoto, ki jo božja milost spelje prek hribov, ko prične nanje lesti
pomlad. To je čas, ko se naši hribi rešijo snežne odeje, ko si oddahnemo od pogleda v beli dan in naši vinogradi so nared za čudežna dejanja. Po gozdovih pojejo ptički, z vseh strani pa veter prinaša
vonj po cvetočih rastlinah, čili in nabrali novih moči za Ko smo se povzpeli na vrh nadaljevanje poti nazaj do k sv. Mohorju, smo se odpo- Trgovine Haložanka. Nazaj

nas je spremljal rahel dež, ki je spodbujal prebujajočo se naravo.
Mi pa smo bili vesela družba od blizu in daleč, ki se ni dala motiti ne dežju in ne vetru.
Naš drugi pohod v počastitev občinskega praznika smo izvedli v soboto, 24. julija, pred aninim.
Bila je deževna sobota, pa vendar se je popoldan izza oblakov prikradlo nekaj sončnih žarkov. Krenili smo od Trgovine Haložanka proti Švabovemu navzgor in po Plešivici navzdol ter čez travnik pod hrib, na katerem
stoji cerkev sv. Ane. Tam smo prisostvovali tudi križevemu potu in maši v cerkvi sv. Ane. Vreme je bilo deževno in povsod nam je kapljalo in curljalo, vendar to ni skalilo dobre volje pohodnikov. Po prijetnem vzdušju in kramljanju smo se odpravili nazaj domov po hribih skozi polno obložene vinograde. Med potjo smo se ustavili v vinski kleti Fostnaričevih, kjer so nam postregli z dobro haloško kapljico. Deževen dan se je hitro prevesil v temno noč in svetilke so zabrlele.
Vsi zadovoljni, da nam je uspelo, smo se pozno v noč
vrnili do Trgovine Haložanka.
Konec meseca septembra pa pripravljamo odprtje nove pohodne poti, ki jo bomo poimenovali po našem
pokojnem rojaku in gledališčniku Maksu Furjanu. Že sedaj vas vabimo, da se nam pridružite.
Danica Vajda, vodja pohodniške sekcije
Zatiranje pelinolistne ambrozije
Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), enoletnica, je ena najbolj alergenih rastlin. Njena prvotna domovina je Severna Amerika, po Evropi pa seje začela širiti v 19. stoletju. Na območju nekdanje Jugoslavije in v Sloveniji sojo prvič opazili v času druge svetovne vojne.
Poznanih je več kot 20 vrst, najbolj razširjeni pa sta pelinolistna in kratka ambrozija. Zraste lahko tudi do 1,5 m višine, steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Listi so deljeni in tudi porasli z dlačicami. Cveti od julija do novembra, odvisno od vremenskih in klimatskih razmer območja. Ker je nezahtevna glede rasnih razmer, je ambrozija predvsem plevel na neobdelanih in zapuščenih kmetijskih in drugih površinah. V Evropi in Sloveniji se pojavlja v večjih populacijah in predstavlja zaradi povzročanja inhalacijskih alergij eno najpomembnejših vrst, ki jih je treba zatreti.
V občini Zavrč ugotavljamo, da je tudi na našem območju vedno več zapuščenih in neobdelanih kmetijskih in drugih zemljišč, na katerih se lahko pojavi rast tega plevela. Iz tega razloga se pridružujemo pozivu Fitosanitarne uprave RS in pozivamo vse lastnike, da na svojih zemljiščih ugotovijo morebiten pojav rasti ambrozije in za uničenje. Na ta način bomo vsaj omejili — če že ne zatrli — ta škodljiv, zdravju nevaren in zelo trdovraten plevel.
Janko Lorbek,
predsednik odbora za gospodarstvo
Ambrozija, ki je ena najbolj alergenih rastlin, raste tudi v naših krajih.
POZIV K ZATIRANJU AMBROZIJE
V Sloveniji je z 19. majem 2010 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem stanju rastlin (ZZVR-1C, Ur. list RS, št. 36/2010), ki je opredelil pelinolistno ambrozijo in druge neofitne vrste rastlin iz rodu Ambrosia kot škodljive rastline, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi. Na tej podlagi Fitosanitarna uprava RS poziva lastnike kmetijskih zemljišč k ukrepu zatiranja ambrozije.
Očistimo Slovenijo, tudi na Završkem
Prekrasen pomladni dan, tudi gozd nas prijazno vabi z mladim zelenjem. Skoda, da so ljudje z vrha hriba zmetali vanj vse, česar niso več potrebovali: kovinske sode, dele raznih gospodinjskih strojev, odpadne gume, zlomljene velike steklenice za vino, prazne kozarce od vložene zelenjave ... A gozd je menda poleti poln gob!
Mi ljudje pa smo mu dodali še veliko svojih odpadkov za okras. Morda bomo po tej akciji drugače gledali na našo pokrajino.
Ura se približuje dvanajsti. Sledi krajši postanek. Pomaga malo pijače. Vmes se razvije pogovor o tem, kaj vse so našli tisti, ki so pobirali drugje. Nekako ne moremo verjeti, da smo odvrgli toliko
odpadkov. Kam vse smo jih odložili? Na mesta, kjer ne bi pričakovali drugega kot gozdne sadeže, rastje, živali
Prispela sta tudi dva traktorja, eden z vitlom, ki bo večje odpadke potegnil iz gozda, drugi bo pobral odpadke, ki smo jih znosili na kup, tudi iz globoke gozdne globeli. Nihče od prisotnih ne toži o
izgubljenem dnevu. Pri vseh je prisotna zavest o koristnem delu za našo Slovenijo, za naše Haloze, za našo občino Zavrč.
Prihodnje leto bomo pobrali odpadke tudi tam, kjer jih letos nismo utegnili!
Trezika M.
HUMU
i	JssmBfflm	
m a-1x- ^fesU	
i.JEOkA. '.-regi	
'	dum'.	
	
Nekatere odpadke je bilo treba iz gozda odnesti kar na hrbtu.
Pestike, krajši postanek
Osmi ovčje-kozji bal z golažijado
V soboto, 3. julija, je Društvo rejcev drobnice Haloze na gradu Bori uspešno organiziralo že 8. ovčje-kozji bal. Namen iti cilj društva je namreč izobraževanje članov, izmenjava izkušenj in izboljšanje kakovosti reje drobnice, zato je tradicionalni bal za vse to enkratna priložnost.
Iz tega razloga je društvo v tem letu izvedlo projekt za izbor naj rejca drobnice 2010. Na javni razpis se je prijavilo 8 kmetij. Izbor je potekal v dveh kategorijah, in sicer kmetije do 15 in kmetije, ki redijo več kot 15 živali. Rezultati izbora so bili predstavljeni na balu. Naziv naj kmetija v kategoriji nad 15 živali je prejela kmetija Kelemina iz Huma
pri Ormožu, naziv naj kmetija do 15 živali pa je prejela kmetija Feguš iz Slatine pri Cirkulanah. Ob podelitvah nazivov naj kmetija so vsi sodelujoči v izboru, med katerimi je bila tudi kmetija Vuk iz Turškega Vrha, prejeli zahvale za sodelovanje v projektu.
Ob že tradicionalni razstavi drobnice, prikazu striženja ovac in pastirskih igrah pa je
Dobitniki priznanj na izboru naj kmetija 2010
tudi letos potekalo tekmova- Drobnič iz občine Videm, nje v kuhanju golaža. Letos na drugem mestu so bili lan-so se pomerile štiri ekipe. Po skeletni zmagovalci Guntov-oceni komisije je najboljši čani iz kmetije Vesenjak iz golaž skuhala ekipa kmetije Korenjaka, na tfppcifc
je uvrstila kmetija Kelemina iz Huma pri Ormožu, četrto mesto pa je osvojila ekipa kmetije Spim iz Pestik.
Ob dobrem, sočnem golažu, jedeh iz mesa drobnice, kulturnem programu so dogajanje na Borlu s svojim prihodom popestrili tudi člani konjeniškega kluba Bori. Za
obiskovalce so izvajali panoramske vožnje s konjsko vprego, pogumnejši pa so lahko konje tudi zajahali.
Ob kulturnem programu in prijetni glasbi je v zabavnem delu sodelovala tudi naša mlada pevka Sany iz Hrastovca, ki je zapela nekaj pesmi in pri tem požela zelo
In še nekaj zabave za obiskovalce ...
Ekipa, ki je skuhala najboljši golaž.
glasen aplavz obiskovalcev. Za sodelovanje na naši prireditvi se pevki Sany in njenim staršem zahvaljujemo.
Ker so bila za organizacijo prireditve ter izvedbo srečelova potrebna tudi določena sredstva in praktični dobitki, se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli pomagali, da
smo prireditev lahko izvedli. Zahvaljujemo se tudi vsem obiskovalcem za dober obisk, vse ljubitelje živali ter dobre in zdrave hrane pa vabimo na naš naslednji 9. ovčje-koz-ji bal.
Janko Lorbek,
predsednik društva Foto: Igor Belšak
V društvu gospodinj se vedno kaj dogaja
Že naslov sam nam pove, da smo članice društva gospodinj Zavrč zelo aktivne. Skoraj vsak mesec pripravimo kakšen dogodek v domačem kraju ali se udeležimo kakšne prireditve kje druge.
Tako smo 11. aprila, na belo nedeljo, pripravile že tradicionalno velikonočno razstavo, kjer smo obiskovalcem pokazale, kaj vse se da narediti in s tem polepšati praznike. Razstavile smo najrazličnejše vrste pisank ali pirhov, vsak po svoje je pravi unikat ali mojstrovina, ki je nastala izpod pridnih rok naših gospodinj. Naredile smo raznovrstne aranžmaje, pa voščilnice z najrazličnejšimi velikonočnimi motivi. Spekle in razstavile smo različne sladice, ki so značilne za velikonočni čas v našem
kraju, tako je bilo mogoče videti najrazličnejše potice, bidre, velikonočno jagnje, pletenice, zajčke, pisanke ... Vsekakor na velikonočni razstavi ne sme manjkati velikonočna košara, napolnjena z raznimi dobrotami, od šunke, kruha, potice do pisank, hrena, vse skupaj pa mora biti pokrito s posebej za to priložnost izvezenim prtom. Zraven velike košare je bila na ogled tudi majhna velikonočna košarica, katero nese k blagoslovu najbolj priden otrok v družini. Vse razstavljeno je bilo potem
Spomladi so završke gospodinje pripravile bogato velikonočno razstavo in z njo navdušile marsikaterega obiskovalca.
mogoče tudi poskusiti in zelo hvaležne smo vsem obiskovalcem, ki so si razstavo ogledali in tudi kaj poskusili, saj tako naš trud ni bil zaman. Vesele pa smo bile tudi vsake pohvale, saj nam le-te dajo novih moči in volje za naprej. Naj lepša zahvala
pa velja našemu župniku, gospodu Jožetu Pasičnjeku, da nam je odstopil veroučno učilnico. Omeniti moram, da z gospodom župnikom zelo dobro sodelujemo, saj članice našega društva pomagamo tudi pri čiščenju in krašenju naših cerkva.

SLADKE DOBROTE ZAVRČANKE PONUDILE TUDI NA RAMINI STOJNICI
V mesecu maju smo se pripravljale na razstavo »Dobrote slovenskih kmetij« na Ptuju. Naš sponzor Rama nam je namenil sredstva za nabavo materiala, ki smo ga potrebovale za peko
peciva. Določeno smo imele, da moramo speči štiri vrste točno določenega peciva in vsakega je moralo biti najmanj 200 kosov. Poleg tega smo same izbrale še šest vrst peciva, vendar je moralo biti pripravljeno po receptih iz Raminih knjig. Organizirale smo se tako, da smo pekle po dve ali tri skupaj, saj je bilo treba napeči res ogromno peciva.
Ko smo 22. maja zjutraj vse to naložile v avtomobile, same sebi nismo mogle verjeti, kaj vse smo sposobne narediti, in prepričane smo bile, da nam bo veliko dobrot ostalo. Bile smo zelo presenečene, ko smo ugotovile, kako radi so obiskovalci pristopili k naši stojnici, in stkala so se mnoga poznanstva, izmenjali številni recepti. Nič ni narobe, če omenim, da smo bile deležne preneka-
tere pohvale. Naj še dodam, da smo bile zelo ponosne, da smo tudi na tak način predstavile naš kraj na prireditvi, ki jo obiščejo obiskovalci iz vse Slovenije, manjkalo pa ni tudi tujcev. Ogledale smo si tudi razstavo, kjer so se nam porajale številne ideje za naše nadaljnje delo, in samo želimo si lahko še takšnega delo-
vanja našega društva.
OBISKALE ČEBELARJA MAJCENOVIČA
6. junija, prekrasnega nedeljskega popoldneva, smo se članice Društva gospodinj odpravile na pohod. Zbrale smo se pri dvorani v Gori-čaku in nato veselo krenile po cesti, ki vodi v Drenovec. Kmalu smo skrenile z vročega asfalta in pot nadaljevale po hladni senčici gozda in tako kmalu prispele do našega cilja. Namenjene smo namreč bile k našemu znanemu čebelarju, Stanku Majcenoviču. Zalotile smo ga pri zelo zahtevnem delu, saj sta z ženo Tinico ravno pridno točila med. Izvedele smo ogromno stvari o čebelah, medu, propolisu, vosku, satovju ... Z medom smo se lahko tudi posladkale in na presenečenje vseh nas smo
v slovo tudi dobile med in vosek, da bomo spet lahko pekle dobre medenjake. Za prekrasen popoldan se najlepše zahvaljujemo gospodu Majcenoviču in njegovi družini. 26. junij 2010 pa bo ostal v najlepšem spominu tistim našim članicam, ki so se udeležile izleta v naše primorje in se naužile lepot Slovenije. Zato še enkrat hvala našemu županu, ki nam je to omogočil.
Ob izteku meseca julija je po naših kuhinjah postalo peklensko vroče, saj smo se spet odzvale prošnji Stanka Ivančiča, predsednika RK Zavrč, ki nas je zaprosil za nekaj sladkih dobrot za pogostitev starejših občanov. V ta namen izberemo takšne vrste posladkov, ki jih starejši ljudje lažje jedo. Tako smo 1. avgusta pričele »naš mesec«, saj vemo, da praznujemo 15. avgusta občinski
praznik. Ker se vedno nekaj dogaja, si povsod želijo, da jim gospodinje priskočimo na pomoč.
7. avgusta je bil v počastitev občinskega praznika šahovski turnir in spet smo gospodinje prispevale svoj delež s pecivom, ki mora biti posebej izbrano za to priložnost, saj vemo, da je to vrsta športa, ki zahteva umski napor in zato ne sme manjkati orehovega in podobnega peciva. Istega dne, popoldan, so imeli svoje srečanje še lovci in tudi njim smo postregle z našimi sladkimi dobrotami. V petek, 13. avgusta, smo se posebej predstavile na večeru društev, nikakor pa naših dobrot ni manjkalo tudi na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku.
Marija Kokot
Foto: arhiv društva, TM
Društvo gospodinj Zavrč je nekaj odlično pripravljenih sladic ponudilo tudi na Ramini stojnici na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij.
2>iDJB£=/?, 2>£^V
Med završkimi upokojenci
Pozdravljene, upokojenke in upokojenci ter občanke in občani naše občine Zavrč. Po dolgem času se vam spet oglašam v časopisu naše občine. Vsem želim veliko zdravja, sreče in da bi leto, ki se je že krepko prevesilo čez polovico, preživeli v miru in zadovoljni v krogu svojih najbližjih.
V našem društvu je minilo nekaj aktivnosti: občni zbor, srečanje starejših in bolnih članov in občanov, vendar opažamo, da se dogodkov premalo udeležujete. Druženje je koristno za vse nas, ko je to le mogoče. Veselimo se, dokler nam zdravje to dovoljuje. Mislim, da rek
»Kaj bom jaz med starimi« še ne drži.
Vsem vam, spoštovane in spoštovani upokojenci, bi rad sporočil, da je naš dom dobil lepo novo streho, tako da ne bo zatekalo. Upam, da je v ponos tudi naši občini, ki ji poleg velikih problemov uspeva najti razumevanje in
Utrinek s praznovanja občinskega praznika, kjer se je zbralo tudi veliko starejših občank in občanov.
Psi naj bodo pod nadzorom
Lovska družina Zavrč prosi vse občane, da imajo svoje pse pod nadzorom. Se zmeraj se namreč dogaja, da psi pokončujejo divjad na lovišču. Ker si želimo dobrih odnosov z vsemi občani, vas prosimo, da ne spuščate svojih psov brez nadzora na lovišče, ker bomo drugače prisiljeni lastnike psov prijaviti inšpekciji.
Po novem zakonu je minimalna kazen za lastnika, ki ima psa, spuščenega brez nadzora, od 420 evrov dalje. V želji po nadaljnjih dobrih medsebojnih odnosih prosimo vse občane za razumevanje.
Lep pozdrav!
LD ZAVRČ
Ko so gasilci PGD Zavrč obnovili ostrešje in prekrili dom, so streho uredili tudi nad društvenimi prostori DU Zavrč.
sredstva za vzdrževanje društvenih objektov. Hvala vsem vam, ki takšne investicije podpirate. Nasprotniki in nerazumniki se hitro približujejo upokojencem in starim, kmalu bodo tudi sami občutili bolečino, češ, kaj bi radi, saj državo in lokalno skupnost preveč stanejo. Pokojnine, ki jih prejemamo, niso dar države in tudi drugih, ki tako mislijo. Čeprav smo veliko delali in vlagali, danes le še životarimo, ne pa na stara leta spodobno živimo, kot so nam obljubljali in jemali od zaslužka. Preveč smo delali, zato bi si zaslužili več spoštovanja in lepše
življenje.
Za minuli občinski praznik vsem občankam in občanom naše občine Zavrč iskreno čestitam v osebnem imenu in v imenu vseh članov in članic Društva upokojencev Zavrč.
Zahvaljujemo se županu Miranu Vuku, podžupanji Marti Bosilj, podžupanu Petru Vesenjaku, vsem svetnikom in upravi občine Zavrč. Vsem vam, ki dobro mislite, hvala za vse!
Iskrene čestitke!
Franc Vaupotič,
predsednik DU Zavrč

Tudi v Zavrču varno v motoristično sezono
Motoristična sezona v naših krajih še traja in na žalost Uidi letos ni šlo brez nesreč, nekatere so se končale tudi s smrtnim izidom. Na Direkciji za ceste so z izvajanjem ukrepov za izboljšanje prometne varnosti motoristov začeli že pred štirimi leti, predvsem s tehničnimi ukrepi, v državi pa si že več let z združenimi močmi prizadevajo za izboljša?ije prometne varnosti.
Da do nesreč, v katerih so udeleženi pretežno motoristi, ne bi prihajalo, da bi ti dosledno upoštevali cestnoprometne predpise in se zavedali, da hitrost ni v glavi, temveč v rokah, so na pobudo nekaterih motoristov s pomočjo Policijske postaje Gorišnica policisti organizirali dan varne vožnje. V občini Zavrč se je zbralo okrog 50 motoristov, ki so se lahko preizkusili tudi v spretnostni vožnji.
s posebnim namenom, da bi domačini in tudi lastniki motornih koles iz okolice novo sezono začeli s spretnostjo vožnjo z motornim kolesom, ki jim bo v prihodnje zagotavljala tudi večjo varnost v cestnem prometu. Pri tem so nam pomagali tudi policisti iz Prometne policijske postaje Maribor, ki imajo s tem veliko izkušenj.« Dodal je še, da je eden od teh namenov obvladati motorno kolo na poligonu.
Motoristom so želeli predvsem približati spretnostno vožnjo na poligonu.
Igor Belšak, pomočnik komandirke na P P Gorišnica, je za Dober den o namenu druženja z motoristi na kratko povedal: »Vsako leto se povečuje število enosled-nih vozil oziroma motornih koles, zato smo na PP Gorišnica ob začetku motoristične sezone tudi organizirali ta preventivni projekt. Odločili smo se, da to naredimo
Predvsem so motoristom želeli približati spretnostno vožnjo, v okviru katere je bilo treba odpeljati slalom, vožnjo v krogu in pravočasno zavirati, ko se na cesti pojavi ovira. Sicer pa je PP Gorišnica prvi taki dogodek namenila predvsem večji varnosti motoristov na naših cestah. Ali bo to v prihodnje stalna praksa gorišniške
Pred trgovino TUŠ Haložanfca se je ob začetku motoristične sezone zbralo veliko domačih in okoliških motoristov.
policijske postaje, pa je Igor temu cilju, predvsem za več-Belšak odgovoril: »To je jo varnost.« eden od prvih projektov PP
Gorišnica in mislim, da bo	TM
tudi v prihodnje treba slediti
Mnogi motoristi se še kako zavedajo, da hitrost ni v glavi, temveč v rokah ...

Gasilski dan pri prijateljih v Obergralli
Med člani PGD Zavrč je se kako živ spomin izpred desetih let, ko so v avstrijski Obergralli s tamkajšnjimi gasilci, ob navzočnosti obeh županov, podpisali listino o pobratenju. Ta je iz leta v leto bila še bolj trdna, vezi med gasilci pa bogatejše in še bolj odlične. Postali so zares pravi prijatelji, zato skupna slovensko-avstrijska srečanja večkrat na leto ne presenečajo.
Završki gasilsci so obiskali tudi gasilsko šolo v Lebringu.
Predsednik PGD Zavrč Anton Bratuša prejema priložnostno darilo iz rok župana in poveljnika pobratenega društva.
Spomine na podpis listine o pobratenju so že obudili v začetku julija, ko so bili završki gasilci skupaj s predsednikom in poveljnikom Antonom Bratušem in Brankom Skokom na obisku v Obergralli. Tamkajšnji gosti-
telji so jim na dan obiska z veseljem pokazali gasilsko šolo v Lebringu, nato pa so se družili na skupnem pikniku. Podobno druženje bo tudi v Zavrču, ki se ga gasilci še kako veselijo.
TM
Letos je gasilski dom dobil novo streho.	V bivših prostorih pošte je urejena pisarna in manjša sejna soba.
Spoštovane občanke in občani!
Občinski odbor Slovenske demokratske stranke vsem iskreno čestita ob občinskem prazniku in se jim zahvaljuje za različne oblike sodelovanja pri številnih dejavnostih, ki našo občino delajo boljšo, lepšo in prijetnejšo.
V naši občini so vidne številne nove pridobitve, ki se jih lahko SKUPAJ zelo veselimo. Imamo izgrajene in modernizirane številne odseke cest. Imamo sodobno mrliško vežico. Gradi se kanalizacijsko omrežje. Imamo sodobno
pošto. Imamo novo in prostorno trgovino. Dobili smo novo občinsko poslopje. Želimo si še drugih pridobitev, ki bodo olajšale in izboljšale delo in kakovost bivanja v naši občini.
Imamo prečudovito in neokrnjeno naravo, ki jo lahko vsak dan občudujemo. Naš skupen dolg je, da takšno pokrajino zapustimo svojim zanamcem. Imamo marljive, poštene, odgovorne in sposobne ljudi, ki lahko našo občino SKUPAJ popeljejo novim uspehom naproti.
Mag. Dušan Rojko, predsednik OO SDS Zavrč

SLS.
Slovenska ljudska stranka
Spoštovane občanke in občani, iskrene čestitke ob 14. občinskem prazniku, čestitke ob vseh pridobitvah v občini in čestitka tudi ob nedavnem prazniku — velikim šmarnom.
Delavnost, poštenost, solidarnost in spoštovanje drugačnosti je naš moto, ki nas vodi.
Ljudskost SLS je v tem, da se zavzemamo za trajno in uravnoteženo blaginjo vseh ljudi. Te vrednote spoštujemo in krepimo. Zupan, podžupanja ter svetniki iz vrst OO SLS Zavrč smo v mandatu, ki se izteka, sledili ciljem in načrtom, katerim ste, spoštovane občanke in občani,
zaupali. S trdim delom, z znanjem in vztrajnostjo nam je uspelo zastavljene cilje realizirati in celo preseči. Spoštovani, upamo in prepričani smo, da se je veliko naredilo za razvoj našega kraja na vseh področjih družbenega življenja ter da ste te vrednote spoznali in jih boste v bližnji prihodnosti tudi znali upoštevati.
Še enkrat čestitke ob minulem občinskem in cerkvenem prazniku z željo, da skupaj delamo dobro ter nadaljujemo delo za boljši in prijaznejši jutri za našo lepo občino.
Janko Lorbek,
predsednik OO SLS Zavrč
Zavrčani na potepu po Goriškem in Primorskem
Občinski odbor SLS Zavrč je 25. in 26. junija organiziral dvodnevni izlet na Goričko in Primorsko, in ker stranko odlikuje ljudskost, smo na izlet povabili tudi TD Zavrč, Društvo gospodinj ter mnoge simpatizerje in prijatelje naše stranke. Za kulturni pridih in dobro voljo so bili z nami tudi člani pevske skupine Trta in ljudske pevke iz KUD Zavrč. Izlet smo organizirali s prav posebnim namenom, da skozi druženje spoznamo prelepe kotičke nase domovine, ki je prav na prvi dan izleta praznovala svoj največji praznik — dan državnosti. Prazniku smo Zavrčani posvetili tudi nekaj domoljubnih pesmi.
V petek, 25. junija, smo se z dvema turističnima avtobusoma odpeljali iz Zavrča, skozi Ptuj, mimo prestolnice do Vrhnike, kjer smo si gledali znameniti Tehniški muzej Slovenije. Muzej je namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške dediščine. Sedež muzeja je v kartuzijanskem samostanu Bistra v Bistri pri Vrhniki, kjer so na nekaj več kot 6000 m2 razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike.
Ves čas nas je spremljalo lepo, sončno vreme in iz Bistre smo se odpeljali v
Štanjel, v slikovito kraško naselje, v občino Komen. Po ogledu te stare avtohtone kraške vasi in skupinskem fotografiranju smo se odpeljali v Novo Gorico, do Frančiškanskega samostana, kjer smo si najprej ogledali cerkev in znamenito grobnico zadnjih francoskih kraljev Burbonov, ki so tu našli poslednje zatočišče, ko je Francija postala republika.
Iz Nove Gorice nas je pot vodila na turistično kmetijo v kraj Podsabotin, kjer smo bili postreženi s pristno primorsko kapljico in z večerjo. Iz Podsabotina smo se v večernih urah odpeljali na Obalo in prenočili v vilah Bernardin v Portorožu. Noč
V Goriških Brdih smo pokušali njihova vina, ki v okusu precej razlikujejo od naših.
Na postankih je za dobro vzduščje skrbela Martinova harmonika.
ob morju je bila prijetna in po dolgem spancu smo si zjutraj najprej privoščili obilen zajtrk, potem pa smo se v velikem številu sprehodili ob obali in se opravili do Pira-
na. V Piranu je bila sobota na Tartinijevem trgu v znamenju sejemskega dogajanja, imeli smo kaj videti, tisti bolj radovedni pa smo obiskali še prenovljen akvarij, ki ga je

zares vredno obiskati.	pevk, skupine Trta in zvokih harmonike
Iz Pirana smo se nato odpeljali v S trn- še dobro okrepčali. Nekateri so potem njan, kjer smo se ob pesmi ljudskih zbrali pogum in se odločili za kopanje
v morju, drugi so se nastavljali sončnim žarkom, veliko pa jih je poiskalo prijetno sencu v osrčju Portoroža in tam smo ostali do poznega popoldneva.
Pot do doma je bila prijetna, vzdušje na avtobusih veselo in nepozabno, tako kot je bilo nepozabno tudi naše skupno občinsko druženje. V Slovenski Bistrici nas je zvečer čakala še obilna večerja, doma v Zavrču pa enkraten zaključek dvodnevnega druženja, ki je ponudilo veliko lepih priložnosti za spogledovanje s turističnimi kotički Slovenije, za bogatenje prijateljskih vezi med našimi občani, ki so zdaj še trdnejše in v ponos vsem nam. Bilo je lepo, nepozabno in morda še kdaj ponovimo podobno druženje Zavrčank in Zavrčanov. Hvala vsem za dobro družbo in lepe, skupne trenutke.
Janko Lorbek,
predsednik OO SLS Zavrč Foto: RŠ
Haloianka
- Jj		mr
krjf		-s
		
	■ 1 ■ IjBLBfigMd
BI HeSH	Hi 1