Leto LV Poitnlo« plačana * gotovini V Ljubljani, v torek, dne 24. novembra 1936 Štev. 271 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno B Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi oLWIll S£OVEHEC Telefoni arednlitva: dnevna slnibs 2090 — sočna 2996, 2994 is 209« ček. račun: Ljub« ljana it I0.6V) >■ 10.144 za inseralei Sarajevo itv. 75b5. Zagreb Stv. 59.011. Praga-Dunaj 24.79* Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Izhaja vsak dan sjntraj. rszes ponedeljka ia dneva po praznika »Gentlemen agreement" (Anglija in Italija v Sredozemlju) Mussolini je nedavno dejal angl. časnikarju, ki ga je vprašal, če želi sporazum z Anglijo glede Sredoz. morja in kako si ta sporazum predstavlja, da ne želi nič drugega kakor »gentlemen agreement«. Ko so par oni pozneje angleški časnikarji spraševali bivšega mornariškega ministra Winstona Churchilla, kaj je »gentlemen agreement«, jim je odgovoril, da je to »sporazum med dvema gospodoma, ki sta si napovedala smrtni dvoboj, a sta sklenila, da se bosta do dvoboja v družbi tako obnašala, kot da bi ne bilo med njima ničesar«. Na to hudomušno definicijo je treba misliti, kadar govorijo o pogajanjih med Anglijo in Italijo za sporazum v vodah Sredozemskega morja. Prav za prav se šele sedaj zavedamo, kako velika je postala v zadnjem letu napetost med tema dvema velesilama. Tako velika, da se obe, Italija in Anglija trudita, da bi jo olajšali vsaj za neko prehodno dobo Šele sedaj izvemo, da je imela Italija vse svoje podmornice, ki jih ima daleč nnd sto, zbrane v vodah med Sicilijo in Tunisom, torej počez na angleški poti v Indijo, in da je imela veliko večino svojega zračnega brodovja spravljenega v sicilijanskih vojnih letališčih, šele sedaj zvemo, da je Anglija spremenila Malto v moderno pomorsko trdnjavo, da je utrdila Aleksandrijo in sploh vso sredozemsko obalo Egipta tako, kot da bi vsak dan pričakovala napada močnega nasprotnika in da je angleško brodovje še vedno zbrano v gibraltarskem pristanišču. Čc Italija in Anglija enaiko čutita, da nastale napetosti trenutno ne moreta prenašati in jo želita olajšati z zgoraj opisanim »gentlemen agreement«, je to znamenje, da njima ne gTe za nobeno konč-noveljavno rešitev medsebojnih težav s pomočjo kakšnega trajnega pakta, ki bi predpisal eni in druži, koliko vojnih ladij sme imeti v Sredozemlju, kjer sme graditi pristaniške utrdbe in podobno, marveč samo za začasen oddih, ki ga hočeta obe izkoristiti, da se še naprej oboro-žujeta do »dvoboja«, ki ga vsaj v Angliji smatrajo ra neizbežnega, ker so tam prepričani, da bi tudi najmanjši popust v korist Italije pomenil nevarno zrahl jan je angleške moči nn morju, •ki je za obstoj angleškega imperija življenje ali smrt. Isti Churchill, ki bo morda že pri prihodnji preosnovi angleške vlade postal mornariški minister in mil bo poverjena orsoni-zacija brodovne obrambe imperija, je dejal, »da še ne smatra, da je nastopil čas, ko bi se Anglija smele odreči svojemu vplivu na Sredozemskem morju. Vse, kar pogajanja med Italijo in Anglijo lahko prenesejo, bo medsebojna obljuba, da obe velesili ne bosta motili pomorski promet druga drugi in to tako dolgo, kakor dol po se bo pač eni ali drugi zdelo potrebno, da obljubo drži. Obe hočeta pridobiti na času, ker še nista na dvoboj pripravljeni, med tem se pa hočeta v družini evropskih narodov obnašati tako. kakor da bi bilo mod njima vse v najlepšem redu. Toda Sredozemsko morje ni problem, ki .sa bosta reševali samo Anprlija in Italija. Na njegovih obalah ležijo še druge velike in srednje sile. ki imajo življenjski interes na njegovi ureditvi. Predvsem je tukaj Francija, za Icatero je Sredozemsko morje edina zvezo z ničnimi afriškimi kolonijami ter mora že zaradi tega biti svobodno, da more Francija s svojimi afriškimi četami razpologati v Evropi, kadar bi se ji bilo treba braniti pred kakšnim novim nemškim napadom. Pot iz Franci ie v francosko Afriko pa vodi trdo mimo španskih otokov Ba-learov. Ako se na Baleare vsede Italija, ie za Francijo nastal položaj, ki sa ho morala razčistiti z vso odločnostjo in v kratkem roku. Mussolini je sicer izjavil, da ne namerava zasesti niti koščka španskega ozemlja, toda deistvo ie. du so italijanski mornarji že na Balearih in jih v primeru, če bi rdeče armade zmagale v držav--ljanski vojni nad četami generala Franca, otokov na noben način ne bodo izpraznile in jih izročile sovjetom. Če pa zmaga general Franco. pa je gotovo, da bo Italija v balearskih luknli lahko dobila prednostne pravice zn svoje bro-dovie. Anglija to vidi. Dobro vidi. In če Italija in Velika Britanija sedaj skleneta kakšen častni sporazum o premirju, pa bo konec v trenutku. ko bo položaj v Španiji dozorel toliko, da bo padla tudi končna odločitev o balearskih otokih. Tudi Francija to vidi in dobro vidi. Leon Blum za enkrat še Itihko ifrra človeka, ki se za Španijo ne briga, toda v trenutku, ko bo postavljeno vprašanje Baleorov, torej vprašanje svobodne vodne zveze mod Francijo in njenimi afriškimi kolonijami, bo tudi on moral zavzeti stališče, ki je mogoče samo eno. Kajti sicer bi tako njega kakor vsako drugo vlado, ki bi pred nevarnostjo zapiral oči, odplavila jeza vsega naroda, ki mu hočejo porezati življenjske žile. Danes še ni vse znano, kaj sta Nemčija in Italija v Berchtesgadenu sklenili glede Španije. Mussolini tega Angliji ne bo povedal, ko se bo ž njo pogajal o »gentlemen agreementu«. šušljajo se razne stvari, ki se tičejo razun Balearov tudi španskega Maroka in Kanarskih otokov. Potemtakem bo sporazum, ki ga bosta skleniti italijanska in angleška vlada samo kratkotrajen in ne bo preživel ure, ko bo položaj v Španiji dozorel toliko, da bo ta nesrečna zemlja postala predmet zanimanja velesil, ne samo zanimanja, marveč tudi medsebojnega barantanja med njimi. Ker pa Pred-vse.m Anglija s j>olno paro dela, da bo med tem za dvoboj pripravljena, kar sedaj še ni, bo njena politika zavlačevalna, da pridobi nn času, ki ji je potreben, da bo razjK>fagala z zadostno močjo, da ob Franciji, s katero jo sedaj v Sredozemlju vežejo podobne skrbi, uredi sredozemsko vprašanje tako, da obstoi njenega Imperija ne bo ogrožen nc v zapadnem delu Sredozemlja in ne v vzhodnem. Ce ravno si torej angleški državniki ne de- Iajo nobenih utvar glede bodočih odnošajev z talijo na sredozemskem področju, kjer je sožitje dveh ali celo treh dinamičnih imperijaliz-mov. ki drug drugemu nasprotujejo, naravnost i/.ključeno, in z gotovostjo hladnih računarjev vodo, tla bo slej ali prej prišlo do razčiščenja Anglija v Španiji - nevtralna s Govor zunanjega ministra Edna: tf a London, 23. nov. c. Danes popoldne je v spodnji zbornici moral podati izjavo o dogodkih v 8pa-. riiji angleški zunanji minister sir Anthony Eden. Ta izjava se je pričakovala s tem večjo [pozornostjo, ker je bila mednarodna javnost zelo razburjena zaradi vesti, češ da so tuje podmornice na-jmdle madridske vojne ladje v Inki Cartageni, kar pa se jc pozneje izkazalo za popolnoma neresnično. Zunanji minister Eden je v svoji izjavi najprej poudaril, da veruje, da se ho ohranil v Evropi mir in da je za to največje jamstvo dejstvo, da tako tesno sodelujeta za ohranitev miru Francija in Anglija. Nato jo Eden takoj prešel na špansko zadeve in je šc enkrat poudaril, da ho Anglija s Francijo ostala strogo nevtralna v španski državljanski vojni in da ne bo nobeni stranki v boju na noben način pomagala. Anglija tudi ne more nobeni izmed vojskujočih se strank priznali značaja vojskujočih se držav in zato ne ho nobeni stranki priznala pravire. da bi ovirala ali pa motila promet angleškega trgovskega brodovja. Zato bodo angleške vojne ladje ščitile angleške trgovske ladje, ki bodo vozile več kot tri milje proč od španske obale. Angleška vlada bo samo izdala odredbe, ki bodo onemogočile incidente. Če bi pa prišlo do incidentov, potem bo angleška vlada posegla jk> energičnih sredstvih, česar doslej še nt storila, ko so nekateri organi madridske vlade preiskovali angleške ladje. Ko se je nemški velejioslanik von Ribbentropp vrnil z letalom iz Berlina, se je takoj podal k angleškemu ministrskemu predsedniku Baldvvinu, pri katerem je ostal pol ure. Baldvvin je opozoril nemškega diplomata na stališče Anglije, ki bo še naprej ostala nevtralna v španski državljanski vojni. Nobeni vladi ne priznamo vojskujočega značaja Svojo trgovino bomo znali ščititi" n Anglija bo branita z vsem svojim orožjem meje na Renu Govor angleškega zunanjega ministra Edena v Leamingtonu so časopisne agencije le površno in nepopolno posnele. Sedaj leži besedilo tega važnega govora znano v neokrnjeni obliki. Ker je izjava angleškega državniku silno važna za usmeritev nadaljne evropske politike, objavljamo tiste stavke iz govora, ki opredeljujejo angleško politiko tako jasno, kot še noben angleški govor zadnjih let: minister Eden je poudaril sledeče točke: 1. Mi smo nasprotniki ustvarjanja sovražnih blokov na mednarodnem polju, lo se pravi, da sinn mi nasprotni temu. du se svet deli v dva nasprotna tabora, od katerih naj hi bil eden demokratičen. drugi pa diktatorski 2. Mi smo za sodelovanje z vsemi drtavami. Načela Zveze narodov ostanejo ludi za naprej načela naše zunanje politike in težave, ki so Zvezo narodov zadnje čase doletele, nikakor nc spreminjajo našega stališča 3. Mi smo za ohranitev miru. Toda. če Anglija hoče. da zmagajo ideali miru v svetu, ki je vos vdan oboroževanju, mora biti v prvi vrsti močna, da ho ves uvel videl in vedel, da svoje misli in svoje besede ter svoja načela o meilna-ronem redu lahko naslanjamo na zadostno moč. Oslabitev oborožene sile Anglije je slabo vplivala na spoštovanje pravico na mednarodnem področju. 4. Naša oborožena sila ne bo nikoli uporabljena za kakšno napadalno vojno ali za kakšen cilj, ki bi bil nasproten ciljem Zveie narodov ali mirovnega pakta podpisanega v Parizu (Kellog-Briand). 5. Naše oborožene sile se lahko uporabijo in se tudi boilo uporabile, ako tako nanesejo okoliščine, za obrambo Francije in Belgije proti vsakemu neizzvanemu napadu. 6. Naše oborožene sile se lahko uporabijo in se bodo uporabile, nko dosežemo nov političen red na evropskem znpadu (zapadni lokarnski pakt), za obrambo Nemčije proti vsakemu neizzvanemu napadu. 7. Naše oborožene sile se bodo uporabile, ako okolnosti tako nanesejo, zn našo lastno obrambo in za obrnmbo ozemelj narodov, ki sestavljajo britanski imperij. 8. Te označene obveznosti, ki jim prištevamo šc obveznosti, ki izhnjajo iz naše zvezne pogodbe z Irakom in z Egiptom, so edine naše obveznosti, ki so strogo določeno. 9. Končno še lahko pristavljamo, da se bomo posluževali naše oborožene sile tudi za lo, da pomagamo kakšni napadeni državi, ako b» lako sklenila Zveza narodov. 10. Rabil sem izraz >lahko uporabimo« zaradi tega, ker nas dolžnosti ne vežej.i lako, da bi morali avtomatično nastopili, kar hi morali, ako bi bili s komurkoli zvezani z vojaško pogodbo. Tako pa nismo in bomo nastopili z oboroženo silo v navedenih primerih, kadar bomo presodili, da je nastopil trenutek, da smo obvezani, da lo storimo. Nemčija lomi z Rusijo Nemški inženir v Rusiji obsojen na smrt Silno razburjenje po vsej Nemčiji Berlin, 23. nov. b. Nov sibirski proces se je končal z devetimi smrtnimi obsodbami. Glavni obtoženec v tem procesu je bil namestnik ljudskega komisarja za težko industrijo P i | a t a k o v. ki je še pred kratkim dobival visoke časti v državi. Pijatakov je bil obtožen, da je bil že pred petimi leti na sestanku s sinom Trockega, Fe d o r o m in pa S m i r n o v i m , ki je bil nedavno obsojen na smrt v znanem Zinovjevem procesu. Razen tega je bil Pijatakov obtožen, da ie pripravljal atentat na važne vojne objekte v zapadni Sibiriji. Med obsojenci pa je tudi nemški inženir S t i c k 1 i n g , ki je bil zaslišan na tajni razpravi. Na tej razpravi je državni tožilec trdovratno zastopal tezo, da zagovarjajo Trockijevi pristaši intenzivno sodelovanje s fašizmom. Silen odmev v Nemčiji Berlin, 23. nov. b. Obsodba ing. Sticklinga na smrt, je v vsej Nemčiji povzročila ogorčene proteste ter so po nalogu nemške državne vlade včeraj popoldne izšle posebne izdaje listov, ki so poročali o novih smrtnih obsodbah. Vsi listi soglasno trdijo, da so prepričani v nedolžnost obsojenega inž. Sticklinga ter zahtevajo v ogorčenih protestih njegovo pomilostitev, ker je vsak drugi pravni lek nemogoč. Jutranji berlinski tisk pa se obširno bavi z obsodbo inž. Sticklinga v Novosibirsku ter jo imenuje za največji mednarodni škandal, ki ne ogroža samo poslabšanje odnošajev med Nemčijo in sovjetsko Rusijo temveč ogroža naravnost svetovni mir. Kakor se poroča iz Moskve, je bil inž. Stick-ling na čelu vohunske organizacije, ki je široko razpredla svoje mreže po sovjetski Rusiji, poleg tega pa je bil tudi vplivna osebnost v prolirevolu-cionarnih terorističnih skupinah, ki so imele znane cilje in namene. Nemški jutranjiki ogorčeno pišejo o sodnikih-morilcih, ki proglašajo smrtne obsodbe brez kakršnihkoli dokazov in samo na temelju obtožb GPU, kjer vsak aretiranec vse prizna, kar od njega zahtevajo. Tudi nemška državna vlada je storila svoje korake ter potom svojega poslanika v Moskvi vložila energičen protest ter opozorila rusko vlado na nevarnost njenega postopanja z nemškimi državljani, proti katerim nima nobenih dokazov, temveč se naslanja le na informacije svoje tajne policije. Vsi znaki kažejo, da ho obsodba inž. Sticklinga imela dalekosežne posledice, kajti GPU je pričeta popisovati vse nemško državljane na področju sovjetske Rusije, zlasti pa inženjerje in delavce-slrokovnjake. Teh jo dovolj po vseh tovarnah sovjetske Rusije, ker so jih Rusi potrebovali za pri-četno obratovanje raznih tovarn. Očitno je torej, da se hočejo Sovjeti sedaj rešili teh inženjerjev in delavccv ter jih nadomestiti deloma s svojimi ljudmi, deloma z drugimi inozeinci. Ker pa mora po pogodbi sovjetska Rusija leni delavcem v slučaju odpovedi dati precejšnje odpravnine, sc hoče leni umaknili z raznimi provokacijami. da se na umazan način izogne svojim obeznostim. Cuje se tudi, da so vse doslej popisani nemški inženjerji in delavci Poljska zahteva kolonije Varšava, 23. novembra, c. Poljsko časopisje je danes kot na poziv začelo veliko kampanjo za to. da mora Poljska dobiti kolonije. Listi povdarjajo, da ima Poljska sedaj 34 milijonov prebivalcev, leta 1950 pa bo Poljska imela že 50 milijonov prebivalcev in zato je treba že sedaj poskrbeti za vse tisto, kar bo poljski narod rabil za svoj razvoj. na isti način, kot je prišlo 1. 1914 do razčiščen ja z nemškim pomorskim lmperiali/.mom ki jc ogrožal osnove Anglije, pričakujejo od četudi kratkoročnegu j>rcmirja z Italijo dobre jjoslc-dice na drugem področju. Ponehnnje napetosti med Italijo in Anglijo bo morda prijpomoglo, da se lio na evropskem zapudu sklenil in jx)d-pisal tolikanj zaželjeni vzhodni pakl. v katerem bi Francija, Anglijo, Italija,, Nemčija in Belgija ter morda celo Poljska skupno z vso svojo oboroženo silo jamčile za nedotakljivost sedanjih meja med Nemčijo in Francijo, odnosno Belgijo in bi v njem Anglija. Italijo in Poljska, ki ne mejijo na Ren, izjavile, da bodo j>o-magnle Fronciji in Belgiji, če bi bili napadeni od Nemčije, a pomagale tudi Nemčiji, če bi bila napadena od Francijc in Belgije, odnosno Poljske. Zunanji minister Eden je to misel izrazil in pristavil, »da ima Evropa šc 12 do IS mesecev časa. da to uredi. Čc bi pa tega nc stori- la, se pa bliža nevarni coni nove svetovne vojne«. Pomena zaželjenegn »gentlemen agreemen-tu« mod Italijo in Anglijo bi nc izčrpali, če bi nc dodali, du bi bil Angliji čas, da organizira svojo obrambo v zaledju Italije v vzhodnem delu Sredozemlja s tem. da tam zbere svojo skupino držav, ki jo bodo simpatično podpirale in ji stavile na raz|iolago «voju pristanišču, ka-dar bi prišlo do končnega obračuna /. velesilo, ki angleške pomorske ceste po Sredozemlju odraža. Fo zbiranje šc ni končano, a delajo na njem z odločno doslednostjo. Abesimja, za njo šj>unijn in končno itali-jansko-berltnskn zveza so sprožili v mednarodni politiki nevarno vprašanje, ki je dolga desetletju mirno počivalo. Do sedaj mirno, jiostajn Sredozemsko morje čedalje, bolj viharno in to spremembo političnega vremena žc čutijo vse obalne države. dobili opomin, naj bodo previdni in naj se ne udeležujejo sabotaž, ker bodo v nasprotnem primeru takoj izgnani iz Rusije brez kakršnihkoli odpravnin. Nemška vlada je zagrozila sovjetski Rusiji, da ho še enkral skušala urediti zadevo mirnim polom, toda v Berlinu skoraj nihčo več nc verjame, da ho ta spor mogoče urediti na lep način. Berlin, 23. nov. c. Danes so tukaj krožile zelo alarmantne vesti, da je Nemčija prekinila diplomatske o d n o š a j e s sovjetsko Rusijo in da je odpoklicala svojega veleposlanika v Moskvi. To pa v zvezi z inž. Stirklingoin, ki jc bil obsojen na smrt, ker nni je bilo dokazano, da jc bil agent Geslapo (nemške lajne policije). V popoldanskih urah pa so je izkazalo, da vesli o prekinitvi diplomatskih odnošajev niso resnične. Nemška vlada jc po poslaništvu v Londonu zanikala vesli, ki so govorilo o prekinitvi odnošajev med obema državama. Tuje podmornice napadle rdeče brodovje Velesile vest zanihajo Madrid, 23. novembra. A A. Havas: Le talsko in mornariško ministrstvo jc objavilo, da jc nekaj podmornic, ki pripadajo neki tuji državi, včeraj zjutraj ob 1). uri napadlo vojne ladje madridske vlade, ki so zasidrane v Kartagcni. Križarko >Ccrvantes< je zadel torpedo in jo prccej poškodoval. London. 23. novembra. AA. Havas: Angleška admiraliteta izjavlja, da doslej ni prišlo nobeno uradno |votrdilo o neki bilki med tujimi podmornicami in madridskimi ladjami Berlin, 23. nov. AA. Reuter: V zvezi s poročili o napadu tujih podmornic na madridske ladje pred Kartngeno. so izjavili na pristojnem nemškem mestu Reuterjeveinu poročevalcu, da zdaj ni nili ene nemške |>odmornice, v Sredozemskem morju Rim, 23. nov. AA. Reuter: Tu uradno deman-tirajo, da hi bile |>odmornice, ki so jih videli v Kartageni, italijanske. Canhov v Belgradu Danes nadaliuje pot v Berlin Belgrad, 23. nov. m. Danes dopoldne je prispel z letalom nn belgrajsko letališče bivši predsednik l>olgarske vlade in vodjo bolgarske narodno socialistične stranke Aleksander Ca n kov s svojo soprogo in tajnikom. Cankov se je v Belgradu ustavil nn svojem fiotovanju f>o Evropi. Z letališča se jo odpeljal v hotel »Srpski kralj«, kjer je časnikarjem izjavil, da je že leta 192") nameraval prepotovati Evropo in obiskali svoje prijatelje v Belgradu in v Berlinu. Razmere mu tega doslej niso dopuščale. Zato bo pn sedaj njegovo potovanje strogo privatno. Cankov potuje kol turist s svojo soprogo. Dalje pravi časnikarjem, da so vse pro-enoze, ki jih je objavljalo inozemsko časojusje glede sprememb v Bolgariji, brez podlage. V Bolgariji vlada politično zatišje, to je nnjholjša karakteristika za sedanjo Bolgarijo. Cankov bo jutri nadaljeval potovanje v Berlin. Nadaljnji program pa bo sestavil v Berlinu. Knez-namestmk se vrača Značilna mnenja tiska o pomenu bivanja v Londonu „Sodetovanje z Anglijo v Sredozemlju" Pariš, 33. nov. AA. »Petit Pirisieq< priobčuje poročilo i/, Londona o obisku Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla v angleški prestolnici. Poročilo se glasi: Nj. kr. Vi*, jugoslovanski knez namestnik Pavle, ki je prispel s Nj. Vis. kneginjo Olgo v London 11. t. m., je zbudil pozornost vse angleške javnosti, in lo je tudi v skladu z njegovim preprostim in skromnim nastopom. Londonski listi se omejujejo na to, da omenjajo, da je kne-ževski par v gosleh pri vojvodi Kentskem. Znano je, da je kentska vojvodinja sestra kneginje Olge in da si razlagajo njun obisk na angleškem posebno s tem da sc na neki angleški šoli šola njun 13 letni sin. Razen tega imata že dve leti navado prebiti nekaj tednov v Londonu. Nekateri so mislili, da bi tn obisk utegnil imeti tudi politični pomen. Mnogi mislijo, da so bili po- litični razgovori neizogibni, če že ne zaradi drugega, ie zaradi velikega pomena, ki ga Velika Britanija pripisuje vlogi, ki jo Jugoslavija more Igrati pri ohranitvi evropskega nuru. Znano je, da stremi britanska politika po tem. da se kar moči prepreči ustanavljanje nasprotujočih si blokov na evropski celini. Zato je naravno, da angleški voditelji žele, da so Jugoslavija ne vda mamljivemu vabljenju, kateregakoli izmed teh blokov. Sicer pa mislijo, da je r ožjem načrtu sredozemskega problema Nj. kr. Vis. knei Pavle imel plodovite razgovore z angleškimi državniki. Pravijo, da je britanski vpliv te pred nekaj meseci zelo zrasel v Belgradu, in nekateri cclo temu dejstvu pripisujejo Mussolinijcve nedavne prijazne besede na račun Jugoslavije v milanskem govoru. Morda ni preveč drrno misliti, da so v trenutku, ko gre za popuščarje napetosti med Anglijo in Italijo, proučevali razmerje med Anglijo ln Jugoslavijo s stališča njunega vpliva na italijunsko-angleško in italljansko-jugoslovansko razmerje. „Pred rešitvijo hrvatskega vprošania" Nocoj?njl »Temps« priobčuje obMren Slanek o političnem položaju v Jugoslaviji in pravi med drugim, da se bo v kratkem začelo živahno delo za ureditev hrvatskega vprašanja. V začetku član-kar pravi, da se bo knez namestnik Pavel vrnil v Belgrad prihodnji torek in omenja, da je bil dr. Maček tik pred odhodom kneza namestnika v London v avdienci pri njem. Nato poudarja člankar, da je zdaj ugodno ozračje za proučevanje hrvatskega problema. Dalje govori o stališču opozicije in omenja besede dr. Stojadinoviča, pa katerih je najvažnejša opozicija v Jugoslaviji Mačkova skupina. Končno ugotavlja, da se sedaj prvič po uvedbi diktature v Jugoslaviji sme tako javno in odkrito debatirati o važnih vprašanjih, zahvljujoč vladi dr. Stojadinoviča Politično življenje gre brez vsakih težkoč v smeri končne stabilizacija in zdravega poimovanja interesov velike jugoslovanske skupnosti. Konhordat pred parlamentom Dr, Sloiadinovič utemeljuje predlog za ratifikacijo Belgrad, 23. novembra. AA. Predsednik vlnde in zunanji minister dr. Milan Štojadinovič je poslal narodni skupščini takonski predlog o sklenitvi koukordata s sveto stolico z dno 26. julija 1935. V spremnem pismu narodni skupščini je predsednik ministrskega sveta napisal tole utemeljitev predloženega zakona: 26. julija 1935 smo v Vatikanu podpisali kon-kordat med sveto stolico in kraljevino Jugoslavijo. S tem dejanjem se je končalo delo velikega pomena. Neurejenost razmerja s katoliško cerkvijo jo bila škodljiva, ker so bili stiki med cerkvijo in državo posebno težavni in pomembnih posledic za mirno življenja družbe. Ta neurejenost izvira v glavnem iz tega. ker so z izjavo papeža Benedikta XV. z dne 21. novembra 1921 prišle izven veljave vse pogodbe Vatikana z državami, ki jim je do versajske mirovne pogodbe pripadalo ozemlje naše današnje kraljevine. Zato je nastala neodloi-Ijiva potreba, da se razmerje med katoliško cerkvijo in našo kraljevino pri nas uredi s pogodbo, ki bi veljala na področju vse kraljevine. To potrebo so razumeli naši politični činitelji in se je 21. julija 1922 ustanovil odbor za proučevanje toga vprašanja, da se bodo nato začela pogajanja za sklenitev konkordata. Zato je šla »pomladi 1925 v Kini naša delegacija. Pri tej priložnosti so se začeli razgovori za sklenitev konkordata. vendar se niso končali, temveč so se odgodili is nedoločen čas. Meseca marca 1931 so se začela ponovna pogajanja. po prekinitvi so se pa nadaljevala spomladi leta 1935. Delinltivno so se dela končala spomladi in smo ga tudi podpisali 25. julija 1935. (rlede na to, da je naša država že uredila svoje razmerje do drugih veroizpovedi v državi, in glede na to. da so tudi druge države, zlasti pa naši sosedi, sklenile konkordate in uredile svoje ras-merje s sveto stolico, je danes nastopil trenutek, da tudi naša država uredi to važno vprašanje. Se'a vlade Belgrad, 23. nov. m. Danes popoldne od 17. do 19. ure je bila pod predsedstvom zunanjega ministra in predsednika vlade dr. Stojadinoviča seja ministrskega sveta, na kateri so se pretresala razna resorna vprašanja. Ministrski svet je na seji pooblastil predsednika, da lahko predloži skupščini naslednje konvencije: 1. predlog zakona o mednarodni prometni konvenciji o prevozu na železnicah, ki je bila podpisana v Rimu 23. novembra 1933 ; 2. predlog zakona o konvenciji med Jugoslavijo in CSR, ki ima cilj, da se prepreči dvakratno obdavčevanje dediščin, ta konvencija je bila sklenjena 26. februarja 1930; 3. predlog zakona o mednarodni poštni konvenciji in pogodbi, ki je bila sklenjena v Kairu; 4. predlog zakona o sporazumu med Jugoslavijo in Belgijo o medsebojni sodni pomoči; 5. predlog zakona o konvenciji o sodni pomoči med Jugoslavijo in Vel. Britanijo, ta konvencija je bila podpisana 23. fehruarja 1936 ; 6. predlog zakona o konvenciji o zračnem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo, ta konvencija je bila podpisana na Bledu 3. septembra 1936; 6. predlog zakona o konvenciji glede arbitraže in sodnega razpravljanja med Jugoslavijo in Dansko; 8. predlog zakona o dopolnilnem protokolu k pogodbi glede trgovine in plovbe med Jugoslavijo in Italijo, ki je bil sklenjen 14. julija 1924, podpisan pa v Rimu 26. septembra 1936; 9. predlog zakona o konvenciji glede zaščite, varstva, prenovitve in obnovitve mejnikov ln drugih znakov, ki služijo za obeležitev obmejne linije med Jugoslavijo in Bolgarijo. Dr. Štojadinovič je ob tej priliki tudi obvestil ministrski svet, da je že po prejšnji pooblastitvi poslal narodni skupščini v pretres in odobritev konkordat med sveto stolico in Jugoslavijo. Horthy skozi Ljubljano Danes po polnoči se je peljal s posebnim vlakom skozi Ljubljano madžarski regent admiral Horthy, ki potuje v Italijo, da napravi uradni obisk pri Mussoliniju. V njegovem spremstvu se nahaja zunanji minister de Kanva. Budimpešta. 23. nov. AA Madžarski dopisni urad poroča: Namestnik Hortliy in njegova gospa sta se danes ob 15.3o odpeljala v Rim. V njunem spremstvu so šef civilnega doma Bertes, general Kerestes, Fischer, šef vojaškega doma, in adju-tant Simertin. Z namestnikom Horthyjem se je odpeljal v Rim tudi predsednik vlade Daranyi, ki se bo pri tej priložnosti predstavil v Rimu kot novi šef madžarske vlade. Odpeljal se je v Rini Na predlog finančnega ministra je ministrski svet sprejel sledeče uredbe: 1. o spremembi uredbe glede reguliranja pogojev proizvodnje, prodaje in odkupne cene sladkorne repe; 2. uredbo o brez-trošarinskem sladkorju za sladkanje vinskega mošta; 3. uredbo o izdaji blagajniških zapiskov v znesku 1 milijarde Din. Razen tega je gradbeni minister dobil pooblastilo, da lahko predlaga skupščini zakonski predlog o pooblaščenih inženirjih. Gradjanski v Angliji Woolwerhampton, 23. novembra, b. Današnjo igro ie izgubil Gradjanski z 2 : 4 (1 : 2). Tekma se je odigrala pri veliki megli. Gola za Gradjanski je dal oba Lešnik. Banditi zažgali cerhev na Dunaju Dunaj, 23. novembra, AA. Včeraj so neznanci vdrli v neko cerkev na periferiji mesta. Zločinci so zvlekli vse stvari na kup v sredino cerkve in to nato zažgali. Ljudje, ki so hodili mimo cerkve, so pravočasno opazili požar in tako je bito še dovolj časa pi ©prečiti, da cerkev ni do tal zgorela. Zanimive priprave za volitve v TOI Iz obrtniških krogov nam poročajo: Za nedeljske zbornične volitve je krog g. Pič-mana pripravil v Zagrebu čedno kampanjo. V hrvaškem listu so našli zatočišče — očividno so se dobro zavedali, kakšne posledice so si pripravili — ker se v slovenskem listu s takimi rečmi niso upali na dan. Vse vprek na levo in desno natol-cujejo in kličejo celo kraljevsko vlado na pomoč, ker se jim tako hudo godi. Junaki, ki so 6e šli v Zagreb skrivat, pa v isti sapi ista oblastva milo prosijo, naj jim pomagajo s svojo naklonjenostjo, da bodo prišli sedet v skupno zbornico. Celo tako daleč so se spozabili, da apelirajo na g. zborničnega komisarja, češ da so oni o njem priobčili »laskav članek«, dočim oni drugi, ki gredo danes v volitve na sporazuifrni listi, niso bili zadovoljni s tako rešitvijo. To se po domače pravi, prilizovati se. Seveda so njih nasprotniki gg. Ogrin In Rebek sami velemagnatje in kapitalisti, pičmanovci pa sami reveži in neizkušena obrtniška raja, ki pa vendar hoče imeti svojo samostojno zbornico. In v tem tonu gre vse naprej. Vse je krivo, volilna uredba, o kateri so drugi nemoteno in lepo v redu volili, volilni razpis, ki pozna 19 okrožij, kar povzroča jugoslovanskim obrtnikom tako strašne težave, da pri svojih tisoč in tisoč članih ne morejo zbrali po 50 podpisov za vsako okrožje itd. Pravijo, da so dobro vedeli, da je treba pri sestavi kandidatnih list kar na pike in vejice gledati, pa se vendar hudujejo, zakaj se ni pri njih to malo spregledalo. Pozabijo pa pregledati svoje dekrete, kjer imajo črno na belem, kako so njih predlagatelji pozabili poprej pridobiti obrtno pravico, ali prijaviti obrtnemu oblastvu, da so se preselili, drugi so pozabili, kako se pišejo, zopet drugi, da niso vnešeni v volilne imenike itd. To seveda niso vejice in pike, ampak to se teh ljudi ne tiče. Predrzno trdijo, da so se sporazumnim kandidatom samo zaradi lepšega razveljavile kandidatne liste. Nova ofenziva nacionalistov Avilax, 23. novembra, b. Nac!onalne sile so na vsej madridski fronti pre*le zopet v močno ofenzivo. Sedaj so zopet izvršile najhujši pritisk z juga in iznenadile branitelje, ki so pričakovali glavnega napada s severa, kamor so združili svoje najboljše sile. V prvem naskoku so nacionalisti prodrli v del mesta Delicias in zavzeli prve hiše. Položaj je zelo napet ker so nacionalne čete že zavzele spodnje dele hiš, medtem ko so se miličniki umaknili v nadstropja. Borbe se vodijo po stopnicah s pomočjo ročnih granat. O kaki enotni obrambi Madrida ne more biti več govora. Obrambo so prevzeli sedaj posamezni voditelji anarhistov, ki so se jim pridružili še inozemski bataljoni. Vsi pa delajo na svojo roko ter je general Miaia le še (ormalni lef obrambe, ki ga pa nihče noče poslušati. Tako anarhisti, kakor tndi komunisti so prepričani, da general Miaia samo zavira njih posamezne akcije, ki so včasih res uspešne, včasih pa zahtevajo ogromne žrtve. Pariz, 23. novembra, b. V Perplgnan so prispeli skoraj vsi francoski državljani, ki so pobegnili iz Barcelone zaradi nevarnosti bombardiranja luks. Večina beguncev je prišla v Perpignan na nasvet francoskega konzula, ki »e je sam umaknil iz Barcelone na francosko ladjo, kjer vodi svoje posle. Iz Barcelone so prispele vesti, da so v soboto neznani storilci umorili dva častnika bivše španske nacionalne garde, ki sta stopila v službo madridske vlade. »Echo de Pariš« trdi, da so ta umor izvršili španski anarhisti, ki tako maščujejo smrt svojega voditelja Geruttlja, ki je padel kot žrtev madridskih komunistov Tuka:Sjna izdaia »Newyork Heralda« poroča, da je španska vlada izdala nalog za izpraznitev 30.C€0 žena ln otrok ter starcev iz Madrida. Zaradi Koj nato pa naštevajo v okrožjih, kjer bodo volitve — in teh je 7 — svoje kandidate. Pičmanovci, ali kako bi jim rekli, se prosto obnašajo, kakor da je vse za njimi. Njihova matematika sicer precej šepa, ker številk, ki jih navajajo, še dolgo niti polovica niso, kaj šele vsil Pozabljajo, da so tudi najožji prijatelji, ki so do včeraj zaupali v Pičmanovo obrtniško poslanstvo, spoznali, da je njih vodja čas zamudil. Že dobro leto je tega, kar se mu je od podružnic začel lomiti kos za kosom. Zaman so bile diktatorske geste, s katerimi je ven metal odbornike in predsednike, kar mu ni šlo v račun. Slovensko obrtništvo pa ni tako neizkušeno in nezavedno, kakor ga on slika, ampak je nasprotno prav dobro spregledalo, da lz njegove moke ne T)o kruha. Kakšen smisel naj ima, vsemu svetu se po robu poslavljati v teh težkih časih in svojeglavno zbirati ljudi samo zato, ali je ta ali ona oblika zbornice prava. Slovensko obrtništvo je pod skupno hišo z ostalimi stanovi, ki jih skupaj ureja skupni obrtni zakon, težijo skupni davki, zadevajo iste carine, ga vežejo iste uvozne in izvozne potrebe, združujejo v istih obrtnih združenjih in se končno zaveda, da je član celokupnega slovenskega podjetništva, ve, da je samo skupna zbornica, za katero se ni treba boriti, ker je že desetletja tu, prava hiša za slovenskega obrtnika. Koliko je že obrtništvo od tega dobrega imelo! Ravno v teh hrvaških listih sami pripravljajo borih 10.000 Din na leto za pospeševanje obrti, če bi imeli samostojno zbornico. Tako ta stvar v resnici izgleda! Naj se ti ljudje nikar ne pritožujejo in tarnajo čez oblastva. V nedeljo bodo imeli priliko, da pokažejo, kaj je njihovo. Mi jim že danes povemo, da bodo grenko razočarani. Slovenski obrtnik ni za take reči. Zato bo volil ljudi, ki jim lahko mirno zaupa, da bodo vodili samo pametno gospodarsko politiko, uspešno in zanesljivo. Kot en mož bo šlo obrtništvo volit liste, za katere so se gg. Ogrin in Rebeek ter njih prijatelji sporazumeli. tudi zunanji minister «anya da vrne ne avni j WJ| rekvirira„, v„, avtomobili. pa tudi osta- oblsk grofa Ciana v Budimpeš i. Njih spremljajo , ■ zna sredjtva, da se transport beguncev šef protokola zunantega ministrstva nekl posla. £ du . Madridska vlada je pro- niški svetnik in poslaniški tajnik grof Teleczi. Z .. ■»V' ........ K Tin 1 ■ i/i il.lilnnski rioslnnik v Bu- Ira"c.c Meteor je padel med Poljčanami in SI. Bistrico Potniki, ki so prispeli nocoj z mariborskim avtobusom iz Celja pripovedujejo o zanimivem nebesnem pojavu, ki so ga opazili na vožnji v bližini Slov. Bistrce. Ko so se okrog pol 7 zvečer vozili proti Slov. Bistrici se je nenadoma zabli-skalo nebo v skoraj dnevni svetlobi in z viška je priletela ogromna ognjega krogla ter se zarila v tla med Slov. Bistrico in Poljčanami. Bil je to padec zelo velikega meteorja, ki je povzročil v vsej okolici umevno pozornost. Domači odmevi Dr. Kramer se ne bo poslovil od politike Z ozirom na vesti o lastninskih izpremembah v »Jutrovem« časopisnem koncarnu jo včerajšnja »Pravda« objavila pojasnilo dr. Kramerja, v katerem pravi ined drugim: »Vse te senzacionalne vesti so neutemeljene in izmišljene. »Jutro« je last društva Jugograflka, v katerem ima Ribnikar res 28% delnic. Ako bi mogel zanesljivo računati na delnice družine Žerjav, ki jih Ima tudi 28%, bi v tem slučaju imel dejansko večino kapitala. Toda kapital tu ne odloča, ker se sklepi sprejemajo po pomenu osebnosti, ne pa po deležih na akcijskem kapitalu«. Nato je dr. Kramer še dodal, da so prav tako izmišljene vesti, da bi se on nameraval umakniti iz političnega življenja. „Jutrove" vershe skrbi Skoro sleherno razumno bitje se pred koncem, zlasti če mu je ta konec znan po Času in obliki, začne pečati z vero in verskimi vprašanji. Tudi »Jutro« hoče ohraniti to pobožno navado, da bi ga vsaj potomci obdržali v dobrem spominu, če ga že sodobniki niso. Tako je v nedeljskem uvodniku napisalo celo razpravo, od kod pri nas ta žalostni pojav, da podirajo križe. Pravi, da to dela samo »sovraštva prežeta politična strast«, ne pa boljševiška propaganda ali celo komunizem, kakor smo mi pred nekaj dnevi kar naravnost zapisali. Nič pa »Jutro« ne razloži, kako da je ta »sovraštva prežeta politična strast« segla ravno po križih in božjih znamenjih, saj je vendar znano, da se je nekdaj kazala bolj v motenju shodov, v demonstracijah v letakih in ugovarjanju govornikom ali kvečjemu v razbijanju stekla na oknih političnih nasprotnikov, kar pa je bil že višek, ki smo ga vsi obsojali. Kako to, da je sedaj politična stra;;t preskočila na verske simbole? Ne more biti drugače, kakor da se je vmešal v politiko nekdo, ki mu je podiranje verskih znakov sredstvo njegovega političnega hoja in uničenje vere njegov političen program. To pa seveda ni boljševizem ali kaj podobnega, boljševizem kaj takega ne počne, saj je bil dosedaj še povsod do vere tako lepo strpen in prizanesljiv, poleg tega pa »Jutro« ludi ve, da »boljševiška propaganda ne hodi, vsaj pri nas še ne, po takih zapuščenih krajih«, kakor da bi Logatec ali Devica Marija v Polju spadala med zapuščene kraje. Sicer pa »Jutro« že ve, kod boljševiška propaganda hodi in udarilo po njej šele takrat, kadar se bo lotila verskih svetinj, dokler pa jih uničuje samo »sovraštva prežeta politična strast«, pa »Jutro« samo strasti pomirja, kakor jih je mirilo takrat, ko so »punktaši« kazali svojo politično smer s tem, da so se javljali na z uradnim orožjem zavarovanih zborovanjih JNS. ker je drugače niso smeli. Tako se »Jutro« navdušeno bori proti boljševizmu, obenem pa pravi, da je »v prvi vrsti živa in krepka nacionalna misel ona sila, ki more najlažje in najhitreje triunifirati nad boljševiškim razstrojstvoin«. Da >Jutro« tu ne misli globoke in z duhovno kulluro prežete narodne zavesti, ampak le unitaristični In centralistični nacionalizem, kakor ga zastopa bivši general P. Zivkovič in vsa JNS, je razumljivo samo po sebi, in ker je ta zavest po vsej Jugoslaviji tako živa in krepka, vsaj tako trdi vodstvo JNS, smemo pričakova&^.d^ibo v kratkem triupifirala nad boljševiškim -Htfstmj-stvom, saj bo to najlažje in najhitreje op#%%Ha. — O, »Jutrovi« uvodniki so boljševizmu nararjii, kar z jugoslovenarskim nacionalizmom bo udarilo po njem, pa bosle videli, kako se bo zrušil v prah! Škoda, da »Jutro« ne bo več dolgo pisalo v duhu JNS, potem se bomo morali pa proti boljševizmu boriti zopet katoličani sami; zelo bomo pogrešali »Julrove« pomočil Dobra šola V Barceloni so ustanovili 80 nacionalnih šol za otroke iz anarhističnih družin. Kot pri drugih sedanjih zadevah v Španiji, je tudi pri tej ustanovitvi šol »tovariško« pomagala Sovjetska Rusija, poslala je celo učni načrt, ki so ga rdeči sodrugi v Barceloni brez večjih sprememb sprejeli in uveljavili. Levičarski »La Voz«, ki izhaja v Madridu, je svojim čitateljem v kratkem poročilu pokazal, kako bo nova šola na zgolj »strokovni« in »neopredeljeni« podlag: vzgajala bodoče anarhiste. Priobčuje nekaj zgledov iz nove računice, ki je v tej anarhistični šoli učna knjiga: »V ječo smo vrgli 50 umazanih buržujev; 15 smo jih že postrelili, koliko jih moramo še po-streliti?« — »Za revolucijd je treba 20.000 revolverjev, vsak stana 45 pezet. Koliko pezet je treba za revolucijo?« — »Peter izdela 30 bomb, tri bombe da Janezu. Koliko bomb mu še ostane?« — »Če smo zaprli 6 orožnikov, 10 politikov, 3 indu-strijce in 8 policajev, koliko sovražnikov delavcev smo zaprli?« — Na takih zgledih se učenci vadijo računanja! Gotovo bo taka šola svojo mladino zelo dobro vzgojila in izobrazila. Ce bo trajala le nekaj let, bodo učenci izkazali učiteljem hvaležnost za njihov trud. da le zapu6te šolske klopi, in sicer kar po naukih, ki so jih prejemali v ljudski šoli. Poslednje dni se je po listih raznesla vest, da se mudi v Belgradu prvak SDK dr. Ante Trumbič. »Obzor« pa po pooblastilu samega g. dr. Trum-biča izjavlja, da je ta vest popolnoma prazna. JRZ si osvaja vso državo Ohninebo tinlilug* v savski banovinit JRZ 54% občin l: ::1!1—K vumve v zelshi hanovini : JRZ 760/o občin Belgrad, 23. novembra. A A. Končni izid volitev v zetski banovini: Pri občinskih volitvah v letski banovini je zmagala JRZ, vse ostale skupine pa so dobile vsega 62 občin. Od 268 občin, v katerih so bile volitve, so bile volitve prekinjene v dveh občinah. Po definitivnih rezultatih je JRZ dobila 204 občine, to je 76.69%, Združena opozicija je dobila 35 občin, to je 13.16%, bivša HSS 17 občin to je 6.39%, bivša SDK eno občino, to je 0.38%, meščanske liste 4 občine, to je 1.50% in neopredeljeni 5 občin, to je 1.80%. Ostale skupine niso, v kolikor so postavile svoje liste, dobile nobene občine. Končni izidi občinskih volitev, ki so bile v savski banovini na dan 22. novembra: Na občinskih volitvah v savski banovini je zmagala JRZ. Od 60 občin, v katerih so se vršile volitve, so se volitve izvršile v 59 občinah, v eni občini kostajniškega okraja pa so volitve bile prekinjene. Posamezne skupine so dobile- JRZ 32 občin, to je 54.24%, bivša HSS 12 občin, to je 20.34%, meščanske liste eno občino, to je 1.59%, bivša SDK 12 občin, to je 20.34%, skupina Ilodjere 2 občini, to je 3.39%. njimi potuje v Italijo italijanski poslanik v Bu dimpešti Colona. Na postaji so se od odhajajočih poslovili vsi člani vlnde in mnogo drugih uglednih osebnosti. Visoko uradništvo italijanskega ln avstrijskega poslaništva. francosko vlado za obvestilo, koliko begu-icev bi ona lahko prevzela Odgovor francoske vlade je bil pozitiven, ter je pripravljena prevzeti 30.000 beguncev iz španske prestolnice. Ban zetske banovine Peter Ivančevič je z ozirom na včerajšnje občinske volitve v Črni gori, ki so prinesle JRZ lepo zmago, danes sprejel časnikarje ter Jim izjavil, da je z rezultatom včerajšnjih volitev zelo zadovoljen, posebno radi tega, ker so se volitve izvršile v redu in miru ter popolni svobodi, tako gledo vlagan ja list kakor glede volitev samih. Zanimanje za volitve je bilo zelo Dunajska vremenska napoved: Na višinah 1 veliko ter je tudi odstotek volilcev visok. V do-jasno, zvišanje temperature, v nižinah še megleno. kaz svojih trditev glede svobode volitev je izjavil, da^ doslej proti volitvam ni bilo še niti ene pritožbe. Ban je poudaril razveseljivo dejslvo, da se je pri volitvah dosegla popolna harmonija med pravoslavci in muslimani. To se je posebej čutilo v Hercegovini. l'o teh volitvah, pri katerih si je JRZ od 266 občili priborila 204 občine, vse ostale stranke in politične skupine pa ostanek, ho ban posvetil skrb izdelavi proračuna za prihodnje proračunsko leto. Samarijan - na plan! Listič »Samarijan«. prijatelj bolnikov in vseh trpinov, kliče v svoji 1. številki pod gornjim naslovom: »Čuj ves verni slovenski sveti« Ljubezen, ljubezen, ljubezen — nad vsel Po enem dejanju usmilenja je podal »Samarijan« spoštovano, čislano, sloveče in blagodoreče ime po vsem svetu. In bo ostalo do konca sveta. Usmiljeni Samarijan — kaj morete o kakem človeku lepšega reči?! Samarijan — to je blag človek, to je dobro srce, to je zlata duša.« Pojdi m delaj tudi ti tako! — veleva Kristus svojim. Ali pa kristjani posnemamo Samarijana? .. Ne sme se reči, da se med nami ne stori mnogo dobrega. Toda še vedno premalo, veliko premalo. Sicer bi ne imela na svetu tako strahotno razdra-panih razmer. Kaj vidimo, kaj gledamo? Svet je prepoln sebičnosti, samoljublja, samopašnosti. Že sv. Pavel je tožil: »Vsi iščejo le svojega, ne pa tega, kar je Jezusa Kristusa.« Kaj bi rekel šele o sedanjem rodul Vse išče le sebe, svoje oblasti, svoje časti, svoje moči, svojega bogastva, svojih prijetnosti. Vse divja za denarjem in za zabavo, — kako pa drugi žive, to jih briga malo. Nasprotno: Drugi morajo le služiti njih samopašnosti; drugim pijejo kri, da se sami napa ajo in sitijo z n;o. Kdor ima le malo oblasti nad drugim, ga tlači, zatira in izrablja. To vadimo med narodi, med stanovi, med posamezniki. Narod zatira narod, če ga le more, stan pritiska drug stan, človek človeka. Zato taka zmeda na svetu, tak nered, tak nemir, tak prepir, tako sovraštvo, tako preganjanje, take vojske, tako pobijanje in klanje, taka stiska, taka kriza, ta.k stok, tak krik, da takega še ni bilo, kar biva človeški rod na zemlji. Žalibog, tudi mi kristjani smo močno pozabili na Kristusove nauke! In jim poetali nezvesti. Kristjani smo p 3 imenu, — ali pa smo tudi po duhu in deranju?! Krščansko smo pobarvani, — ali pa smo od Kristusovih naukov prevzeti in prežeti? »Iz tega bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če se ljubite med seboj.* Ali nas ves svet spozna, da smo učenci Kristusovi, po tem, da se ljubimo med seboj?!... Splošno vlada med kristjani mnenje: Kdor pridno moli, v cerkev hodi in zakramente prejema, ta je dober kristjan, — I, seveda! Tako mislimo, da! Kaj to ni prav?! Kaj molitev, sv. maša in sv. zakramenti niso nič?) Niso velika in važna reč? 0 seveda so! A vse še niso. Kaj pa je še treba? Liubezni! In kjer ljubezni ni, tam ni krščanstva. Brez ljubezni krščanstva ni! To bi se moralo kristjanom dopovedovati dan za dnem! Ker kristjani niso storili v polni meri svoje dolžnosti, zato so zdai nastopili drugi, ki trdijo in vpijejo na ves g'as, da jih sliši ves svet: »Krščanstvo ie odpovedilo, ni zimžno sveta urediti. Zato potrebujemo nove vere, ki bo to dosegla, česar krščanstvo ni moglo.« Tako vpijejo že mnogo let boljševiki. Tako govorijo tudi nemški nacionalisti. Znani Rorenberg ie letos na občnem zboru nemških »nacijev« v Niirnbergu to pred vsem svetom iavno in izrazito povedil: Krščanstvo se je izkazalo, da ni za rabo, mi potrebu:emo in hočemo vpeljati novo vero! Isto je proglasil nedavno vodja angleških nacionalistov, Čujte katoličani! Nam so napovedali konec. Imajo nas za mrtvike, ki jih je treba nesti — v grob. Ali se ne bomo branili? Pa kako! Čuj ti, slovenski krščanski sveti Razmere, v katerih živimo, neizmeren nered no vseh državah, besno sovraštvo med narodi, strahotna vojska zoper krščanstvo, dviganje pekla zoper Boga in niegovo kraljestvo nas kličeio in dra-mijo na ves glas, nam velevajo z vso silo, da se vzdramimo, da se otresimo svojega mrtvila, da se povrnimo k prvotnemu krščanstvu, da oživimo zopet pristnega krščanskega duha, da ljubezen zavlada med nami in po nas po vsem svetul Zato moramo ljubezen oznanievati, Pubezen pridigovati, ljubezen izvrševati, ljubezen razširjati, ljubezen izžarevati okoli sebe na vse strani. Pesem o ljubezni mora doneti po vsem svetu! Nobena pesem ni lepša, krkor pesem ljubezni. Z ljubeznijo moramo užgati vso zemljo! Le na ta način bo mogoče hudobnega duha, ki zdaj grozovito šari in gospodari po svetu, ki hoče osvojiti ves svet, — le na ta način ga moremo ugnati. Z drug'm ''e samo z mečem nikakor. Pošlji svojega duha — duha ljubezni — in prenovil boš obličje zemlje! Samarijan — na plan! Kaj je lepšega, kakor biti Samarijan? Kaj blažega in Bogu dražjega kakor delati samarijansko: lajšati drugim gorje?! Naj oživi med nami vse polno Samarijanov! Tekmujmo v dobrih delih! Skuša:mo se, kdo bo napravil več dobrega! Dandanes ljudje napravljajo vse mogoJe tekme. Naša tekma bo vseh na lepša. Vsak kristjan — Samarijan, pa bo drugače na svetu!.., Šhrlatinka nas je našla nepripravljene Ljubljana, 23. nov. Sramota za ljubljansko splošno bolnišnico postaja čim dalje bolj očita ter zavzema prav neverjetno obliko. Prav ta teden smo očividci naravnost nemogočega škandala, ki ga ni zakrivil nihče od odgovornih činiteljev, pač pa obupne razmere, v katerih je sedaj ljubljanska bolnišnica. Že leta imamo v Ljubljani opraviti z nekako periodično, to je ponavljajočo se epidemijo dveh nevarnih otroških bolezni, škrlatinke in davice. Ni še dolgo tega, kar sta ti dve bolezni zahtevali skoraj polovico smrtnih žrtev izmed obolelih otrok. Moderni medicini se je končno posrečilo najti uspešno cepivo proti obema boleznima. Najprej ;e medicinska znanost našla posamič cepivo proti "davifci in proti škrlatinki, končno pa je v zadnjih letih odkrila cepivo, ki je uspešno proti obema boleznima hkrati in je bolj poceni kakor cepivo, ki velja le za eno bolezen. Medicinska znanost je torej uspešno premagala vprašanje teh bolezni, toda ljubljanske razmere še vedno niso doralj ji mu utegnilo škodovati, če bi le vse povedal po pravici. IOrlu< družabni večer. □ Pogreb s. Vincencije Lah. Včeraj so v Mariboru spremljali na zadnji poti k večnemu počitku šolsko setro M. Vincencijo Lah, jubilantlnjo, rodom iz Pilštanja, kjer se je rodila dne 20. decembra 1805. Dvajsetletna je vstopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru, kateri je posvetila vso »zlato« dobo svojega redovnega življenja, saj je delovala zanjo — izvzenvi 14 dni njene zadnje bolezni — ves dolgi niz 51 let. Umrla je zaradi pljučnice dne 21. novembra t. 1. Pokojna je bila zelo nadarjena, sposobna učna moč za praktične predmete na gospodinjskih šolah. Kot take se je s hvaležnostjo sjxmiinja veliko število naših slovenskih gospodinj, ki so bile svoje dni učenke blagopokoj-ne s. Vincencije na kmetijski gospodinjski šoli v Marijanišču v Ljubljani, kjer je učila 12 let. Pozneje se je udejstvovala na slovenski gospodinjski šoli v Gorici in v Velikovcu na Koroškem. Med vojno je posvetila svoje moči ranjenim vojakom in pa beguncem po taboriščih v Wagni na Gor. Štajerskem in v Strnišču pri Ptuju. Bila je nekaj let tudi predstojnica v škofjeloški mestni ubožnici. Naj ji dobri Bog obilo poplača vse, kar je storila za blagor bližnjega! □ Obisk umetniške razstave. Da bo ustreženo željam obiskovalcev, je sedaj razstava mariborskih likovnih umetnikov v beli unionski dvorani na Aleksnndrovi cesti odprta vsak dan od 8 do 12 ter od 14 do 18. Radi nizke vstopnine in ugodnega časa je omogočeno prav vsakomur, da si to razstavo ogleda. Razstavljena dela v resnici zaslužijo vso pozornost mariborske javnosti. □ Priznanje zaslužnemu organizatorju lovstva. Slovensko lovsko društvo je nn svojem zadnjem občnem zboru pred reorganizacijo, ki se je v smislu zakona izvršila ter se je iz ŠLD osnovala Zveza lovskih društev, izvolilo znanega organizatorja našega lovstva bančnega ravnatelja g. Bogdana Pogačnika v Mariboru za svojega častnega člana. V soboto zvečer mu je izročil predsednik Zveze lovskih društev v Ljubljani g. dr. Kre.jČi častno diplomo kot viden znak tega priznanja. Izročitev se je izvršila slovesno v širnem krogu zelene bratovščine v lovski sobi hotela "-'Orel«. □ Napredek tekstilne industrije. Tekstilna tovarna Bren v Studencih pri Mariboru je dokupila poleg svojega obrata večje zemljišče, na katerem bo zgradila nove tovarniške objekte ter z njimi svoje podjetje znatno razširila. □ Begovičeva proslava v mariborskem gledališču. Sloviti hrvatski dramatik Milan Begovič slavi letos 60-letnico rojstva in 40-letnico svojega pisateljevanja. Mariborsko gledališče pripravlja vpri-zoritev njegovega najbolj znanega dela >Božji človek« v režiji Petra Malca. Premiere se bo udeležil pisatelj Begovič osebno. □ Nesreča v žel. delavnicah. Včeraj dopoldne se je hudo ponesrečil v delavnicah žel. nastavlje-nec Ivan Zdolšek. Tfžko železo mu je padlo na nogo ter mu jo zdrobilo v gležnju. Zdolška so reševalci prepeljali v bolnišnico. Mladina beži od doma. 16. t. m. je iz"lnil od doma 15-letni dijak enoletnega trgovskega tečaja Alojz Vouk. stanujoč v Mariboru, Koroška cesta 21. Dejal je. da si gre poiskat službo in da bo šel v Celje preko Slovenjgradca. Od tega dne za fantom ni nobenega sledu. Vouk je srednje postave. suh in bledmra obraza, oblečen je bil v temen plašč, modro srajco ter je odrel brez pokrivala. Odnesel je s seboj tudi pleten kovček z obleko in perilom. Kmmir bi bilo kaj o fantu znanega, naj sporoči materi Jožefi Vouk, Maribor, Koroška cesta 21. □ Roka v vretenn. V bolnišnico so pripeljali 57-letnega mlinarja Jurija Prislovnika. Mlinsko vreteno mu je zmečkalo desno roko. Ne=rečo je zakrivila neprevidnost. Konfp ce Opozorilo! Črnec Franc iz Koniic ni zastopnik zavarova ja KARI1 A ^ in nima pravice za Ka-ritas kasirirati, KARITAS, Maribor. Vlom pred kolodvorom. Tatvine, vlomi, poboji, pretepi itd — vse to so na Jesen;cah do'taj nepoznani slučaji. Jeseniško ljudstvo, med katerim tvori večino delavstvo, ne beleži prav nič kri-minalistike, zato je jasno ob vsaki taki priliki, da je grefko nanravil privandranec, katerih je tu zAo veliko s pretvezo, da čakajo na »delo v tovarni«. V soboto ponoči je tak zlikovec vlomil v prodajalno pred kolodvorom. Predno je prišel v notranščino, je moral precej ra?bi;ati, kar je mogoče na tem nrometnem prostoru le ob jutranj h urah Jeseničane vsak tik slučaj razburi in užali, zato zahtevah. da občira pomete po Jesenicah in da izžene privandrance, sai je na Jesenicah dovoli brezpo-el-nih domačinov, ki ne moreio priti do dela. Vsak naj išče dela v svocm kraju, saj ni rečeno, da nihče na kmetih več delati ne sme in da mora vsak delati le osemurno tovarniško delo, delo vendar ni nobena sramota, tudi kmetrko delo ne. Najmodernejši kino na Gorenjskem. Krekov dom je nabavil najmoderne;šo kino-aparaturo in začne s predstavami začetkom decembra. Taka aparatura je le še v Unionu v Liubljani, od kod"r bo Krekov dom dobavpal tudi filme. Ker je v Krekovem domu prvovrstna ludi dvorana, bo ta novi kino pomenil najmodernejši kino na Gorenjskem. Amerika v Evropi, V sredo bo ob 8 zboroval delavski parl-ment v Krekovem domu v telovadnici. Na programu je obširna novičarska revija in predavanje o novem delovnem sistemu pri Bati v /l'nu. Predavanje bo posebno zanimivo za delavstvo, ki bo videlo nov način organizacijo dela za dosego večje produkcije. Celie 0 Gostovanje ljubljanske drame. Drevi go stuje v mestnem gledališču ljubljanska drama z Langerjcvo »Konjeniško palrolo«. Predstava je za abonma, začetek ob 8. & Velik vlom v Cretu. V soboto je bilo med pol 4 in 6 zjutraj izvršena v Cretu v hišni št. 22, katere lastnik je g. Ivan Koželj, velika tatvina, lat se je priklatil v stanovanje gdč. Pepce Zupane, delavke, v Wcstnovi tovarni. Vlomil je v njen kov-čeg in odnesel iz njega 17.500 din gotovine in usnjene rokavice. Ko je g. Koželj ob 6 vstal, je opazil, da so vrata v sobo Zupanceve odprta. Se dopoldan je obveslil o tem Zupancevo, ki je prišla takoj domov in ugotovila, da je bila okradena. O vlomu 60 bili obveščeni tudi orožniki, ki pridno preiskujejo. Včeraj opoldan sta bila v zvezi z vlomom aretirana neki moški in ženska. -S Nesreča v premogovniku. V soboto ob pol dveh f>opoldne se je ponesrečila v premogovniku 23 letna delavka Tratnik Amalija s Sp. ReOice pri Laškem. Prišla je med dva jamska vozička, ki sta jo težko poškodovala na glavi in na desni roki. & Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Abeceda ljubezni« in nov Foxov tednik. .0- Gospodinje! Ne jx)zabite. da je danes ob 14 in 16 uri v kinu Metropol tonfilmsko predavanje »Jensko steklo na plinskem štedilniku« spojeno z izžrebanjem daril. Vstop prost. Trbovlje Nos'lec liste za JRZ v Trbovljah. Za nosilca liste JR'. za občinske volitve je poslavl,en go p. Križnik Fi'in, rudniški ključavničar in član banske-ga ,sve'a. Izbira nosilca je pogodena, ker uživa g. Križnik med trboveljskimi prebivalci veliko zaupanje. Je znan delavski organizator, kot član banskega sve'a je vedno storil svojo dolžnost v prid delavca, posebno ga pa odlikuje njegov odkrit značaj. K nos;lcem drugih lis', katere bodo najbrž tri, se še povrnemo, ko bodo liste vložene. Sestanek volilcev v Društvenem domu v nedeljo dopoldne je bil nad vse pričakovno dobro obiskan. Bre? vsake agitacije se ie zbralo nad 01 volilcev ter so vsi zbrano poslušali izvajanja gg. Žmavca. Jesiha in Križnika, ki so podrobno razložili potek poga:anj itd. S tem prvim sestankom se je volilna borba pri"ela, da pa ni prišlo do sporazuma. je krivda na drugi strani. Predavanje. V petek 27. t. m. bo v Društvenem domu v Trbovljah predavanje o zelo aktualnih vprašanjih sedanjega časa. Predava izboren poznavalec družabnih ra-mer, ki je spisal o niih že celo vrsto znanstvenih knjig, g., univ. prof. dr. And-ej Gosar. Začetek ob pol 6. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Prav dobro so se odrezali v nedeljo na odru Društvenega doma v Trbovljah igralci dram. odseka Skupine bojevnikov v Trbovljah z igro »Carski sel«. Dobro naučen tekst, spreten, mestoma odličen nastop, so gledalci mgradili z navdušenim ploskanejm. Igra proslavlja domovinsko ljubezen in ljubezen staršev do otrok in otrok do staršev in je tako zelo poučna za sedanji razrvani čas. Slikovite orientalske noše igralcev — skoro vse na novo nabavi ena last bojevnikov — so napravile na občinstvo zelo dober vtis. Dvorana in galerija sta bili polni kakor že dolgo ne. a vendar se je od mnogih strani slišala želja, da bi se igra kmalu ponovila. Na^znamilaZ Liubljana 1 Diuitvo Bela krajina v Ljubljani priredi jutri v torcik dno 24. t. m. ob 20 v verandi hotela Unioa proilman,le o Beli krajini. 1 Vil. poljudno-znanstveno predavanje Prlrodo-slovnega društva. Unio. pro/. dr. M. Hcbeki Kavčuk. Predavatelj nas bo scananll naji>r..LU.IPH», JMs.im" 'nmiMUMUl— Jugoslovanska koMri^irn?? v tjubljanl ZADNJE NOVOSTI: Botrler, Soldat und Milnch. Ein Bekonntnis-buch. 360 sir. nevez. 63 din. — Kosmas, Siehe, er ist vor den Toren. Ein Advenlsbuch, 118 str. vez. 43 din. — Krebs, Was kcin Auge gesehen. Unser Leben im Jenseits. unsere Gottesschau u. seliges NViodersohm mit unseren Lieben. 188 str. vez. 33 din. — Lippert, Einsam und Gemeinsain. 234 str. vez. 55 dii„ — Mauriac, Leben ,lesu. 281 str. vez. 55 din. — Mosshnmer, Wcrkbnch der Riligiiisen MKdchcnfiirung. f ebon in der Zeit. 827 str. vez. 88 din — Mfiller. Der Garize Mir.srii. hxerzitienlesungen. 118 str. vez 29 din. Schonk. Der Papst spridil zu Fragen der Zeit. 138 str. voz. 33 din. — Srholllg, Die Verwnltung der hei-ligcn Zakramente. Unter pastoralen" Geririits-punkten. 445 str. voz. 01 din. — Sladler. Die sn-zialen Ktindprbungen der Papsto 1832 1031. 126 str. vez. 61 din. — Striiter, Die Seele der Golles-mntter. Ein Blick in das Godankengut der Ma-rienverehrung. 204 str. nevez. 30 din. Aii Je Vaša prebava v redu? Vzemite zvečer 2—3 male ARTIN-DR4ŽE1E Dr.Vande,. in ziutrai se bo^te lahko iztrebili. Dobivajo se v vseh lekarnah v škalljicah po- 12 dražei Din8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50. Ogl rtg. p d S. nr. 7724 84. — Pravosodni minister pri sarajevskem nadSko- iu. V soboto se je pripeljal v Sarajevo pravosodni minister dr. Subotič po zasebnih opravkih. V nedeljo je minister ob! kal nadškofa dr, Šariča in se deli časa razgovarjal z njim. Dr. Subotič je obiskal tudi bana Lukiča. — Praktični učiteljski izpit na državnem učiteljišču v Mariboru, ki se je vršil od 6. do 21. novembra 1936 prod izpitnim odborom pod predsedstvom direktorja Frana Kadunca, so napravili sledeči gg. učitelji-pripravniki: Arko Miljutin iz Remšnika, Babič Matija iz Turnišča, Bolta Alojzij iz D. Lendave. Božič Anton od Sv. Duha na Ostr. vrhu, Cerkvenik Franc iz Slivnice pri Celju, Cer-nec Ad. iz Prevalj. Čulk Lea iz Sladke gore. Dro-venik Božidar iz Zavodne, Fatur Vilka iz Bodon-cev, Golar Emanuel iz Križevcev, Grum Adolf iz Podgorja. Haber Alojzij iz Nove cerkve, Heric Toja iz Žitečke vasi. Hinterlehner Stanko iz Sto-govcev, Hrabalek Janko iz Dramelj, Jagrovič Adolf iz Ljubečne, Jordan Janko iz Sv. Jurja ob ščavnici, Kariž Olga iz Kapce, Kmetec Jo=ip iz Sv. Marjete na Dravskem polju, Kobal Pavla od Sv. Duha na Ostrem vrhu, Kobolt Rudolf iz Selnice ob Dravi, Kociper Peter iz Svetinj, Kolar Vi-libalt iz Marenberga, Kovač Genovefa iz Sv. Benedikta v Slov. goricah. Kozina Zlata iz Stoparc, Križanič Franc iz Velike Polane, Lah Antonija iz Sv. Benedikta v Slov. goricah. Lampret Karolina iz Mežice. Leben Gabrijela iz Ščavnice, Leder Mirko iz Črne. Maston Martin s Huma pri Ormožu. Milovanovič Nada iz Studencev, Nahtigal^ Marjeta iz Križevcev, Oman Ignacij iz Gančanov, Ouček Franc i Tišine. Petrič Fran iz Potišovcev, 1'ihler Herbert iz Lokovice, Pinterič Danica iz Središča, Poljanec Olga iz Ljutomera, Porenta Stanislav iz Sv. Ane v Slov. goricah. Praznik Marija iz Sv. TomaSa pri Ormožu. Primec Marta iz Bo-donrev, Puher Jožef iz Runeča, Radšel Alojzij iz Skal, Rajner Josip iz Sv. Barbare v Halozah, Re-bornik Drago iz Vojnika. Rojic Josip iz Šmarja pri Jelšah. Sa\vicki Oton iz Sv. Antona v Slov. goricah. Silvester Vladislava iz St. Janža na Vinski gori, Slapar Štefanija iz Sv. Duha na Slari gori, Sodin Konrad iz Šv. Kunigunde, Stropnik Ivan iz Kapele. Škrabei Alojzij iz Crensovcev, šnejdar Marija iz Sv. Petra na Medvedjem selu, štante Rudolf iz Šmarja pri Jelšah, Štefan-Primc Rajnelda iz Križevcev, švajger Viktor iz Polen-:aka. Švarc Avgusta iz Sv. Jurija v Slov. goricah, Švegl Štefan iz Petišovcev, Turk Ida iz Zavodnje, Vipavec Viktor iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, /.idarič Danica iz Sv. Miklavža, Zorko Anton iz Vojnika, Zupane Franc iz Zibike, Zupane Leopol-dina iz Zibike, Zurman Janko iz Polja, Zemlja Gabrijel iz Tepanj. 24 kandidatov je bilo reprobi-ranih. — Praktični izpit za otroške vrtce sla napravili ilne 9. novembra 1936 otr. vrtnarici gdč. Počivavšek Zlata iz Črne in gdč. Spes Elizabeta iz Maribora. — Prihodnji izpitni termin bo 26. februarja 1937. — Pri zaprtju motnjah v prebavi vzp mite zjutraj na omzeti želodec kozarec na en v ne »Franz-Josef uTenelre« — Vremenska napoved. Evropa: Visok prit sk. Pretežno oblačno in hladno na vsem evropskem kontinentu. Depresija se vzdrž.uje na Atlantskem ceanu, na Sredozemskem fnorju in proti koncu severne Evrope, Zjasnilo se je v panonski nižini in v območju Sredozemskega morja. V Rusiji je mraz nekoliko popustil. — Jugoslavija: Jasno v primorskih krajih in v severnem delu donavske banovine. V ostalih oredelih oblačno. Temperatur i je v vse; državi padla, zlasti j" bilo mraz ponoči po sredini države in v severnih krajih. Najnižja temperatura Kalinovik —4, najvišja Mostar 16 stopinj. — Napoved za danes: Prevladuje jasno na severnem delu države in v primorskih kra ih. Polagoma zjasnitev v ostalih delih države. V dolinah rek megle. Temperatura se ne bo mnogo spremenila, ponoči mraz. _ V železni cevi umrl. V Zagrebu so našli pred nekim skladiščem starega železa v veliki železni cevi mrtvega starega berača. O tem je obširnejše poročal že -Poncd?! ski Slovenec«. Sedaj so ugotovili, da je bil to Gjuro ŽiviJnjak. Svoj čas je bil zidar, na stara leta pa ni mogel delati in je beračil. Stanoval je v železni cevi, v kateri je tudi umrl. _ Goljufija z izgubljeno denarnico. Delavec Todor Žiglč je na zagrebškem kolodvoru čakal na vlak. Pristopil je mbd natakar po imenu SljepčevL in mu naročil, naj mu prinese kovčeg lz hotela »Esplanade«. Srečen, da bo pred odhodom vlaVa zaslužil par dinarjev, se je Žigič takoj odzval njegovemu naročilu, pa se le pozneje zelo kesal. Ko pozneje svoje glasbene študije se izpopolnil v Milanu. Vse dosedanje kritike obeh so odlične. Gdčna Zupevčeva bo na koncertu zapela znamenito arijo Rozine iz opere »Seviljski brivec«. G. Kolacio pa si je izbral za svoj nastop pejmi skladatelja in kapeltiika g. dr. švare, ki bodo tokrat prvič izvajane. Z gdčno Zu pevčevo pa bo pel duet Nedda-Silvio iz opere »Bajazzo«. — Vstopnice za koncert so že na razpolago v Matični knjigarni na Kongresnem trgu v jioslopju Filharmonične družbe. Cene sedežev so po 35, 30, 25, 20 in 15 Din. lože s sedeži stanejo 150, stojišča (dijaška) po 8 in 5 Din, programi koncerta pa 2 Din. Ker bo gotovo tudi letos na časnikarski koncert velik naval, priporočamo vsem, da si pravočasno preskrbe vstopnice in sedeže po lastni izbiri. 0 Krščansko žensko društvo naznanja članicam in somišljenikom, da bo govoril p. dr Roman Tominec v sredo, 25. t. m. o 20 v Akademskem domu o temi »Zena v borbi za sodobne probleme'. — Pridite! 0 Na um?tniški razstavi upadih bo imel v sredo ob 18. i 5 vodstvo g. ume nostni kritik dr. Rajko Ložar. Ker bo razs ava odprta le še tekoči teden, vabimo vse ljubitelje na vodstvo in ogled razstave. © V okviru nanieščsnske ljudske visoke šole predava drevi ob 8 v dvorani Rokodelskega doma g. prof. dr. Vinko šarabon Vse Člane društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev na to predavanje iskreno vabimo. Vabimo pa tudi vso naše prliatolie Vstopnine ni. 0 Društvo sodn!kov kra'jevlne Jugoslavije — sekcija Ljubljana bo im-^lo 8. decembra t. 1. ob pol ena stih dopoldne v Ljub'j"ini — justi^na palača — svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu ie sprememba pravil (v smislu načelnega sklepa zadnjega rednega ob"nega zbora). Radi važnosti dnevnega reda vabi odbor vse članstvo k številni udeleibi. © Pedagoško društvo v L ubljani sklicuje svo: prvi širši sestanek za četrtek 26. t. m ob 20 v ri-salnici učiteljišča (Resljeva cesta 10). Dnevni red: Razgovor o pedagoškem tečaju za roditelje, ki ga bo drui'.vo priredilo. Vsi, ki se za vprašanje vzgoje zanimate iskreno vabljenil 0 Kino Kodeljevo igra danes in jutri »Kdo je morilec?« Cene znižane. 0 Nesreča. Včeraj zjutraj se je v litografski delavnici Čemažar pripetila hujša nesreča. S roj je zagrabil strojnika Vinka Štrozaka za roko ter mu jo zmeikal. Kljub najhujJim bolečinam je strojnik s prosto roko sam odbil vijake in izvlekel roko, nato pa od bolečin onrdlel. Poklican je bil reševalni avto. k; rfa 'e prepeljal v bolnišnico. 0 Tatinski klepar prijet. Pred meseci so se pojavile v Ljubi ani nenavadne tatvine. Tako je nekdo krade! žlebnike s streh, trgal bakrene in c;nkaste strehe ter odnašal pločevino. Med drugim :e zginil velik kos cinkaste strehe s stranišča na Napoleonovem trgu, pločevina z neke hiše v Komenskega ulici ter več kopalnih kadi. Ta tat se je po navadi delal, kakor da ie zaposlen klepar, ki ga pošila kakšno podietie, bakreno pločevino in kadi pa je proda:al trgovcem s kovinami, ako iih je hotel kdo kupiti. Policija je dolgo iskala, kdo bi to kradel ter je končno ugotovila, da to ne more biti nihče drugi, kakor brezposelni pomo"nik Mirko čopič. Policija je te dni tega Čopiča po dolgem iskanju našla in aretirala. Čopič je priznal skoraj i vse očilane mu tatvine, razen tatvine pločevine raz j javno stranirče na Napoleonovem trgu. Policija čopiča še zaslišuje. Škoda, za katero sumi policija Čopiča, da io ie on povzročil, znaša okoli 80!)0 din. 0 Dicamo stroje sta kradla. Ljubljanska policija je v zadn:em času pogosto prejemala ovadbe, da se množe ta'vine malih dinamo-stroiev s koles in molor ev. Pri nekaterih sumljivih ljudeh, ki jih je aretirala, je policira tudi zaplenila nekaj takih naprav. Končno ie policija izsledila dva mlada dečka, od katerih je eden dijak. En dinamo-stroj je poMcija že vrnila lastniku, za drugi stroi, ki je padel policiji v roko, pa še ni znano, kdo bi ga pogrešal. Lastnik naj se zglasi na policiji. 0 Hud pretep v gostilni. V noči na včeraj so se stenli gostje v neki moščanski gostilni. Med pretepom ie bil hudo ranjen mesarski pomočnik N. J„ ki je dobil več nevarnih vbodi,ajev po telesu. Naše di'aštvo Akademski kitih pradbenlkov. Na rednem občnem zboru kluha Je bil Izvoljen slede' i o'bor za »tud. olo IM« 117: č'a«t. pred«odiilik: prof. ki«. ŽnMnrSič Ciril, PNvtsc.t.nlik: Bol težav llado, podpredsednik: II n Ink Marko. Injivlk I.: Petelin Alfrevl, tnjnlk II.: Mi'kMf Miloš, blagajnik: MaJ.IM Jožu, knjižničar: S'rnb*rno Luce, odh brez mami : Cilk Ita lo. Delogati 7ji ZSKTF: Muha fiaišpor, 1'rSlč Jožo. Likar Oton, PHih Zoran. Klub Jiifionl akademikov It Trsta, Gorice in Istre poz!vn v»e svoje člane, da se udeleže rodnogm flan.iketra setasvka, ki bo dnum 'Al. t. m. ob 211 7,ve^er v klubovem lokalu. Na dnevnem redu J« predavamje K. dr. Verčoua. Gospodarstvo Naše rudarstvo v oktobru V oktobru 1036 je znašala naša rudarska produkcija (v oklepajih navajamo podatke za september 19(36): Črni premog 40.569 (36.560), rjavi premog 324.742 (249.951) in lignit 96.980 (85.931), torej skupno 462.291 ton, .dočim je znašala septembra samo 372.464 ton, lani septembra pa 444.885 ton. Nadalje smo producirali 49.181 (45.095) ton železne rude, 5.940 (5.940) kromove rude, 41.430 Bilanca Državne hipoteharne banke Objavljena je bilanca Državne hipotekarne banke za 31. oktober, ki kaže tele postavke (vse v milijonih dinarjev, v oklepajih podatki za dne 30. septembra): Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 474.2 447.2), posojila: hipotekar-na 2.047.8 (2.058.9), komunalna 802.64 (837.2), vodnim zadrugam 70.7 (77.6), menično-hipotekar-na 109.07 (112.14), domače menice 53.0 (53.7), lombardna posojila 156.7 (148.76), tek. račun fin. ministrstva 588.3 (628.24), razni tek. računi 294.3 (271.65), nepremičnine 222.25 (221.16), odkupljeni efekti 269.65 (272.0), efekti rez. sklada 175.06 (175.07), efekti amortiz. sklatln 9.4 (9.4), razna aktiva 218.36 (181.8) in bilančna vsota 5.556.9 (5.494.96). Pasiva: Samostojni fondi 403.74 (398.5), fondi in glavnice javnih ustanov 1.542.7 (1.540.25), hranilne vloge 1.166.1 (1.181.56), vloge v tekočih računih 447.03 (420.8), tek. račun finančnega ministrstva 75.66 (81.0), razni tekoči računi 378.7 (384.2), rezervni sklad 163.5 (163.46), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 43.0 (43.0), zastavni listi in obveznice v obtoku 786.25 (786.25), predujmi tujih bank 126.6 (126.6), razna pasiva 423.7 (369.34). Med aktivi se pozna, da je finančno ministrstvo vrnilo del svojega dolga kakor da so se umanjšala hipotekama posojila. Ta sredstva je porabila banka za okrepitev svoje likvidnosti in za dajanje novih komunalnih posojil. Med pasivi so znatno narasle vloge v tekočih računih, dočim so se hranilne vloge zmanjšale v manjši meri. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Ivana Dularja, trgovca z mešanim blagom, lastnika agenture na Viču, Tržaška cesta 28. Poravnalni sodnik Anton Avsec, poravnal, upravnik Rus Jože, ravnatelj zemljiške knjige v pok. Ljubljana VII, Lepodvorska ulica 3. Prijava terjatev do 28. decembra. Poravnalni narok 2. jan. 1937 ob 9. Ponuja 40% kvoto priznanih terjatev, plačljivo v 1 letu v 4 enakih obrokih. Prvi obrok 3 mesece po pravomočnosti poravnave. Izvoz koruze v Avstrijo. Po avstrijski uradni statistiki je znašal meseca oktobra uvoz koruze iz Jugoslavije v Avstrijo 296 vagonov od skupnega uvoza 1.632 vagonov . Jugočeška v letu 1935. Jugočeška v Kranju objaOlja svoj računski zaključek, iz katerega je razvidno, da je brutodonos podjetja od 1934 na 1935 zmanjšan od 24.6 na 22.44 milij., poleg tega se je dobiček radi tečajne razlike v letu 1984 v znesku 1.3 milij. izpremenil v letu 1935 v izgubo v znesku 0.4 milij. Din. Zaradi zmanjšanja stroškov od 20.96 na 18.2 in amortizacij od 3.9 na 2.4 milij., se je čisti dobiček družbe povečal od 0.8 na 1.46 milij. Din, dočim je bila za 1933 izkazana izguba v znesku 1.3 milij. Din. Bilanca izkazuje znižanje postavke tvorniških nnprav samo za 0.25 milij. Din, kar pomeni, da je družba še lani izvršila nove investicije, dolžniki so skoro neizpre-menjeni na 13.34, nadalje blagajna, Poštna hranilnica in vrednostni papirji na 22.44 milij. Zmanjšale pa so se zaloge tako izdelkov kot surovin od 56.5 na 49.34 milij. Din. Hrvatska lesna industrija proti sistemu izvoznih dovoljenj. V Zagrebu je bila v soboto pri zvezi industrijcev seja skupine gozdne in lesne industrije, kjer je bilo sklenjeno poslati pristojnim ministrom predstavko, v kateri se na podlagi avtentičnega teksta pogodbe z Italijo ugotavlja, da naša država ni prevzela nobene obveznosti, da kontingentira in kontrolira izvoz našega lesa v Italijo. Trgovinski sporazum z Italijo se ne sme vzeti za pretvezo, pod katero bi se pri nas uvedel sistem izvoznih dovoljenj in kontrole izvoza iz naše države, ker je to na škodo vse lesne industrije v savski banovini. Na drugi stra- Kulturni obzornik Ob tridesetletnici smrti »Goriškega slavčka" pesnika Simon Gregorčiča (f 24. novembra 1906.) »Kako se bo mirno tam spalo na gričku zelenem ob Soči, ... tam gori pri svetem Lovrenci !< Tudi to mu ni bilo dano, temu pesniku živ-ljenske nesreče in boli. Kdorkoli roma zdaj v tistih krajih, trideset let po Gregorčičevi smrti, bo videl, da ima njegov nagrobni spomenik, predstavljajoč v liku njegov klic »Naš čolnič otmimo«, razpoke počez, ki niso naravnega izvora, in ki še bolj kot lik snm podčrtujejo osnovno misel. Z njegove rojstne hiše je spominska plošča izginila ... Pesnik tako ni našel miru na zemlji, samo v svojem Bogu, v katerega je veroval. Zdaj gleda od svetega Lovrenca solzan čez dolinski svet, čez te zlate vinske griče, čez zelen dol in breg, na to vijugasto Sočo, globoko in trpečo, a krasno in bistro hčerko planin, čez sončnalo ravfln, o kateri je pel, da, »naši so samo — grobovi«. Pred tridesetimi leti je onemel »goriški s 1 a v č e k« in nastopil svojo zadnjo pot za klicem bolnega srca: »Nazaj v planinski raj!« Njegova srčna kri pa, vsa bridka, se je razlila po vsej tej rajski zemlji, po njegovi domovini, kateri se je posvetil ves, pojoč: »njo prvi spev je moj slavil, poslednji njej se bo glasil in zadnji glasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo! Bog čuvaj domovino njegovo I — ponavljamo ob dnnašnjem spominu smrtnega dne tega našega največjega narodnega harda, domoljubnega pesnika, njega, ki bi tako rad videl vse >Slovene pod streho hiše ene«, ki je ljubil le eno (40.067) ton boksita, 9.145 (11.597) ton pirita in 47.680 (43.390) bakrene rude ter 64.226 (65.357) svinčene in cinkove rude itd. Topilniška proizvodnja je bila naslednja: surovo železo 3.880 (3.857), baker 2.658 (2.635), svinec 257 (310), cink 201 (415), antimon 61 (61) ton, zlato 57 kg 936 gramov (52.489) in srebro 8.997 (8.997) kg. ni pa zahtevajo, da se izvede taka organizacija malih žag, da bi lahko direktno sodelovali v izvozu. Inozemski kapital ▼ naših bankah. Po podatkih prof. VI. RoSenberga iz Belgrada smo imeli v naši državi podružnice štirih inozemskih bank ter je od 615 obstoječih bank pri 17 udeležen inozemski kapital. Bilančna vsota podružnic 4 inozemskih bank znaša 736 milij. din, bilančna vsota 17 bank pa 2.554.6 milij. din. Pri teh slednjih 17 bankah ima inozemstvo 281 milij. plasirano v delnicah, največ Čehi 76.2, Avstrijci 46.2 in pa Francozi 45.3 milij. din., krediti inozemstva tem 17 bankam pa znašajo 621.9 milij. din, od tega iz češkoslovaške 179.6 milij din. Tako znaša udeležba inozemskega kapital« 902.9 milij. din ali 12.54% skupnega zneska glavnic, rezerv ln kreditov vseh delniških bank v državi. Angleški kapital v našem rudarstvu. Družba Zletovo Mineš, LTD, je predlagala povečanje delniške glavnice od 225.000 na 400.000 funtov šter-lingov. Glavnica se bo povečala z izdajo 700.000 novih delnic po 5 šilingov imenske vrednosti, katere bodo imeli stari delničarji pravico vzeti tri nove na pet starih delnic. Namen povečanja glavnice je nabava potrebnih sredstev za otvoritev rudnika v Dobrevu. kjer bodo zgrajene instalacije za predelavo rude, ki bodo imele kapaciteto 110.000 ton. V tem rudniku računajo, da je 948.000 ton rude, ki vsebuje povprečno 115 svinca, 1.7% cinka in 3.5 unče srebra na tono. Družba bo predvsem proizvajala svinčeno-srebrni koncentrat. Gospodarske zbornice Male zveze. Pred nedavnim je bilo poročano, da se bo v naši državi ustanovila posebna češko-jugoslovanska trgovska zbornica, poleg nje pa tudi posebna romunsko-jugoslovanska zbornica. Sedaj pa poročajo, da bo v naši državi ustanovljena samo ena zbornica in sicer Gospodarska zbornica držav Male zveze, ki bo imela sedeže v Pragi, Belgradu in Bukarešti. Nove italijanske devizne odredbe. Iz Rima poročajo, da je državni podtajnik za valute odredil, da se smejo odpreti pri Italijanski banki in deviznih bank prosti računi za inozemce, za pravne ali fizične osebe, tudi italijanskega državljanstva, ki prebijajo v inozemstvu ali pa ino-zemcev, ki stalno živijo v Italiji. Ti računi, ki se lahko vodijo v lirah ali drugih valutah, so prosti vseh omejitev. Francoski kredit Poljski. Pogajanja med Poljsko in Francijo so uspela ter je dovolila Francija Poljski kredit 800 milij. frankov, katerega bo Poljska vrnila v 4 letih v četrletnih obrokih. Nadalje bo Francija dovolila Poljski 800 milijonov frankov kreditov za naročila poljske oboroževalne industrije ter 350 milij. rediskontnega kredita (doslej je imela Poljska banka tega kredita samo 150 milij. frankov). Tudi se govori, da bo dovoljenih 350 milij. frankov za dograditev proge Gdinja—Gornja Slezija. Zadružništvo na Poljskem. Revizijske zveze so štele na koncu leta 1934 na Poljskem 11.101 zadrugo s 2,565.718 člani. Po članih je bilo največ zadružnikov kmetov, 70%, nadalje uradnikov, delavcev, trgovcev in obrtnikov. Bilo je 6.352 poljskih, 3.092 ukrajinskih, 868 nemških in 789 judovskih zadrug. Največ je bilo 5.153 kreditnih zadrug, 3.842 kmetijskih in mestnih konzumnih zadrug, 1.167 mlekarskih, 344 kmetijskih trgovskih zadrug, 214 stavbnih in stanovanjskih zadrug. Podatki so na razpolago za 10.812 zadrug, ki so imele bilančno vsoto 1,026.6 milij. zlotov. Lastna sredstva znašajo 216.66, tuja sredstva pa 764.78 milij., od tega 265.79 milij. hranilnih vlog. Po uradnih podatkih je število zadrug, ki niso včlanjene v nobeni zvezi, ravno lako veliko. Češkoslovaška prodaja pšenico Italiji. Iz Prage poročajo, da je prišlo med Italijo in Češkoslovaško do sporazuma, po katerem je Češkoslovaška prodala Italiji 1000 vagonov pšenice, in sicer nove češkoslovaške pšenice. Cena je 110 kron za 100 kg franko Trst. Tako predstavlja posel vrednost 11 milijonov kron. Obračun bo izvršen v kliringu. Hadjari in avstrijski les. Dunajski listi poročajo, da še ni prišlo do Bporazuma med Avstrijo in Madjarsko glede izvoza avstrijskega lesa nn Madjarsko. Madjari so namreč odklonili avstrijske zahteve za povišanje cen za 12—15%, ker bi morali potom obremeniti svojo plačilno bilanco za 3.5 milij. pengov. Angleški k rosi i t Franciji delno vrnjen. Te dni je Francija vrnila angleškim bankam 8 milij. funtov posojila, ki ga je najela spomladi v skupnem znesku 40 milij. funtov za 6 mesecev. Gospodarstvo nacionalnega socializma. Naš mladi rojak dr Danilo Oregorič je napisal v srbohrvaščini (v latinici) razpravo »Gospodarstvo nacionalnega socializma« — Doktrina — Praksa, ki je letos izšla v ftelgradu. Gospodarstvo naciona-nega socializma je sicer mlado, saj datira prevzem oblasti v Nemčiji pri njem šele od začelka leta 1933. vendar je zanimivo in važno, ker obvlada nacionalni socializem danes Nemčijo, eno največjih industTijfteh držav in gospodarskih velesil na svetu. Prvi del razprave se bavi z doktrinarni-mi osnovami nacionalnega socializma, katere analizira z ozirom na niih splošen položaj v socialni filozofiji narodov, nadalje razloži tezo tega sistema o razmerju med državo in gospodarstvom. Nato se avtor na splošno peča z osnovnimi pogledi nac. socializma no teorijo o gospo-1 darskem procesu tn končno v tem delu razprave | podaja dve važni veji tega miselnega sestava, če • ga smemo taiko imenovati: obresti ter denar in 1 denarni zavodi. Po tem pregledu idemih osnov prehaja avtor na drugi razumljivo obsežnejši del razprave o konkretnem delu nac socializma na gospodarskem in socialnem polju. Tu podrobno obdeluje vse veje nemškega narodnega gospodarstva, opisuje boj proti nezaposlenosti, podrobnosti socialne in agrarne politike, industrijsko, obrtno in trgovinsko politiko, zunei>jo trgovinsko politiko in denarstvo ter kreditno politiko. Tu je razprava izredno dobrodošla onim, ki se hočejo sistematično spoznati z vseh strani s položajem nemškega gospodarstva v sedanjem gospodar-skopolitičnem sistemu. Končno sliko prepušča-šča avtor bolj podrobnim študijam, kar je tudi pravilno, ker se pri takih razmerah, ko se pravzaprav gospodarski in sociailni sistem nac. socializma nahaja šele v razvoju, ne da prorokovati končnega uspeha ali neuspeha. Smatra pa, da so Nemci našli svojo obliko narodne regeneracije v svojem nac socializmu m pravi, da bi bilo prav, če bi tudi mi.pomislili, kakšno regeneracijo potrebujemo, kakšne naj bodo bodoče oblike našega nnrodno-gospodarskega in socialnega sistema Razprava, ki obsega 333 strani v značilni opremi se dobi tudi v ljubljanskih knjigarnah. !§c šolske potrebščine kupite najceneje v trgovini H. NlCMAN LJUBLIANA, KOPITARJEVA UL. 2 Borza Dne 23. novembra. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt v Ljubljani neizpremenjen na 241.50 denar, dočim se je v Zagrebu nekoliko učvrstil na 9.10 3450— 241.9450, v Belgradu pa na 240.50—242.10. Avstrijski šiling je v Ljubljani malo popustil ! na 8.61—8.71, v Zagrebu na 8.56—8.66, v Belgradu pa na 8.57—8.67. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.40 do I 32.10, v Belgradu pa 32 blago. Italijanske lire so v zasebnem kliringu nu-' dili v Zagrebu in Belgradu po 2.60. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 14.08 i do 14.28, v Zagrebu na 18.9950-14.1950, za konec novembra na 13X'6oO—14.1650, za sredo de-| cembra nn 13.9150—14.1150 in za konec deceni-; bra na 13.86—14.06. V Belgradu so nemški čeki 1 beležili 14.0034—14.2034. Ljubljana. — Tečaji s primom Amsterdam 100 h. gold. . . . 2346.66—2361.26 Berlin 100 mark............1743.03-1756.91 Bruselj 100 belg............733.20— 738.27 Curih 100 frankov............996.45—1003.52 London 1 funt.......211.74— 213.79 Newyork 100 dolarjev .... 4303.51—4339.83 Pariz 100 frankov............201.61 — 203.05 Pragu 100 kron............153.44— 154.54 Trst 100 lir ..............227.70- 230.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,091.578 din Promet na belgrajski borzi je znašal brez kompenzacij 4,119.000 din. Curih. Belgrad 10, Pariz 20.235, London 21.28, Newyork 135, Bruselj 73.60, Milan 22.925, Amsterdam 235.40, Berlin 175, Dunaj 76.75 (81.20), Stockholm 109.70, Oslo 106.90, Kopenhagen 95. Praga 15.40, Varšava 81.75, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.3875, Buenos-Aires 1.21. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 85—86, agrarji 50.50—51.50, vojna škoda promptna 375— 378, begluške obveznice 69—70, 8% Blerovo posojilo 87 —87.50, 7% Blerovo posojilo 76—77, 7% posojilo Drž hip. banke 88-89. Zagreb, državni papirji: 7% invest. posojilo 85.25—85.75, agrarji 52 blago, vojna škoda promptna 377 —380, begluške obveznice 70 bi., dnini, agrarji 66 blago, 7% Blerovo posojilo 77 do 78 (77.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 91 blago. 7% stab. posojilo 85 denar — Delnice: Priv. agr. banka 196 blago, Trboveljska 215—245, Isis 20 denar, Osj. sladk. tov. 157—160 (155, 160). Sladk. tov. Vel. Bečkorek 800—900, Gutmann 50—55, Našička 900 blago, Dubrovačka 235 denar. Jadr. plov. 350 denar. Belgrad, državni papirji: 7% invest. posojilo (86.25), vojna škoda promptna 377.50 -878.50 (377.50, 377), begluške obveznice 69.50— 70 ; 67.75 do 68 (67.85, 67.75), 8% Blerovo posojilo 86— 87.25, 7% Blerovo posojilo 76.25 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 88.50—90, 7% stab. posojilo 83.50 denar. — Delnice: Narodna banka 6980— 7050 (7000), Priv. agr. banka 195—196 (195.50). Dunaj, 23. novembra Tendenca na današnji borzi je bila čvrsta ter so bili tečaji pretežno višji. Naložbeni trg je bil miren. Beležili so (v oklep, sobotni tečaji): Donavsko-savsko-jadranska železnica obligacije 70.90 (70.70), gradbene srečke iz leta 1926 18.50 (18.50); delnice: Narodna banka 176.50 (177.50), Donavsko-savsko-jadr. 18.95 (18.60), Ferdinandova severna železnica 1.185 (1.170), Steg 33.95 (33.40), Siemens-Schuk-kert 149.50 (152.25), Steweag 31.90 (30.50), Ma-gnesit 99 (97.50), Trboveljska 27.02 (27.32). Alpi-ne 35.95 (35.75), Rima Murany 82.75 (80.50), Stevr-Daimler-Puch 229.75 (229), Leykam 41.50 (42), Scmperit 60 (59.50). Žitni trg Ljubljana. Pšenica: ban. 79 kg 2% in bč. 78 kg 2% 157-159, bos. 77 kg 4% 156—158, rž: 72 kg bar. postaja 131—135. Oves: slav. 105—110, ajda: par. Ljubljana 130—135, koruza umetno sušena promptna 89—91, za dccember 1986 in januar 1937 93—95, moka ničla bč. in ban. 250— 25o, št. 2 230 235, št, 5 210—215, otrobi pšenični debeli 102—106, drobni 88—91. Novi Sad. Pšenica: bč. ladja Tisa 163 -164, bč. ladja Begej 162.50- 163.50, slav., srem. 154— 156, srem. ladja Sava 159—160. srem. ladja Donava 161—162, bč., ban. ladja Donava 162—163, bč. ban. 153—156, bč. ladja Kanal 160-161. — Otrobi: bč., srem., ban. 77 —83, bč. ladja 81 -83. Vse ostalo neizprem. Tendenca slaba. Promet srednji. Živina Dunajski goveji sejem, dne 23. novembrn. — Na današnji sejem je bilo prignanih 588 volov, 299 bikov in 465 krav, skupno 1.352 glav govejo živine, od tega iz Avstrije 937, iz inozemstva pu 415. Cene I. volov so ostale neizpremenjene, dočim so se voli II. in III. vrste podražili za dva groša. Dobre krave so dosegle čvrste cene preteklega ledna. Pri majhni ponudbi in živahnejši kupčiji so se bili in klavna živina podražili za 2 groša pri kg žive teže. Cene so bile naslednje: voli 0.96—1.58, biki 0.89—1.07, krave 1 — 1.17 in klavna živina 0.65—0.88 šil. za kg žive teže. Naročajte in čitajte naša katoliška dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom« devo — Slovenijo, celo in nedeljeno —, o, še danes »vdovo zapuščeno!« V Gregorčiču je našla doslej svoj najbolj pesniški izraz slovenska domoljubna pesem, ki je v sedemdesetih letih navduševala naše očete z vero v ideale, danes tako zelo porušene, ki so samo še star pergament, čez katerega je usoda — ali kdo? — potegnil nerazum- ljive črte. šo danes živi njegova čitalniška pesem, ki je v nekem oziru šc bolj resnična kot pa je bila svojega časa, namreč slovanska elegija »Mi v grobi smo — po tuji zlobi smol«, ki jo pojo naši fantje in pevski zbori, misleč na pesnikov grob. in kraj pod slavnim Krnom... Gregorčič je naša najbolj patetična narodna nacionalna pesem, srčna deklamovanka za izgubljenim narodnim ide- alom Zedinjene Slovenije, jokajoča zdaj k nam iz tuje zemlje, prepojena vsa z njegovo srčno krvjo, žalostno kot je bilo njegovo srce. Njegovo s r c e pa je bilo kot biserna školjka udarcev prepolna in ran, v njem pa iz rane mu slednje nov biser rodi se na dan.« Pesnik, ki je na zemlji doživljal le gorjš in propad idealov, ki je bil ujet v boj kot v kletko, »bitje nesrečno življenja vse dni«, ki je zaverovan v klitje male cvetke imel samo to željo, da bi ne trpola kot človek, ni sovražil nikogar, in nikdar, razen enkrat — v sveti domovinski jezi, pač pa ljubil vse s pravo krščansko ljubeznijo in duhov-skim altruizniom, z nežnim sočutjem. V vsej njegovi življenski tragiki, pesimističnem razpoloženju, pa je imel Gregorčič kot le malokateri slovenski pesnik trdno oporo v krščanski ideji, ki Jo je vedno poudarjal in upodabljal v najrazličnejših metaforah in alegorijah, verujoč v Rešitelja »prihaja pač ta iz raja — ljubezen iz njega gori in roko podporno, mučencu. mi dnja, življenje budi mi, krepča mi moči!« Vso svojo življensko moč je črpal iz te vere v krščansko idejo, zato ni obupni, ko mu je srce trpelo najhujše boli. Kot mučenec je s stisnjenimi ustnicami pni o svoji osebni nesreči, da se ne izda preveč, ter je zato prelival to svojo žalostno usodo v vse stvari okrog sebe, v domovinsko In socinlno motiviko, v hnladiko pripovednih in v aforizme filozofskih in meditativnih pesmi, v deklamovatike in popevke. Povsod čutimo njegovo Brce, ki tem hlndniin, jasno izklesnnim in polnim verzom daje sične toplote, ter jih rešuje pred pozabo. In kadarkoli se nam hoče zdeti, da vidimo v Gregorčiču samo razumskega duhovnika, pripovednika In narodnega budilelja. nam ta osnovna srčna žalost da slutiti vedno toplega in velikegn pesnika, »idiličnega elegika mehkega in blagega slovenskega srca« kol pravi lepo Pregelj. Ob tridnsptletnlci njegove smrti se spominjamo tega mehkega pevca slovenske »zlate knjige«, ki jc v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja stal na višku takratnega slovenskega pesniškega Par-nasa kot zvon v sredini, ki pa je v osemdesetih letih po čudni a nujni usodi počil v udarcih, ki jih ni prebolel. Sicer je pravljica o s a m <5 Maiini-čevi krivdi danes precej zabrisana, toda nesrečna usoda, ki je Gregorčiča spremljala vse življenje, je hotela da je prav to mehko pesniško in stritar-jansko razboljeno srce bilo pozorišče borbe med idejno kritiko in umetnostnim zakonom ustvarjanja. Sicer od časa do časa dajo nekateri kritiki pri presoji Gregorčičevega svetovnega nazora prav Mahniču, takd na pr. StHbrnJ, pišoč »da G. ni postal katolik, dasi je postal duhovnik« (slov. prevod str. 42), toda v celoti pa je sprejeta oznaka, da je G. velik krščanski pesnik, njegova poezija naravnost tipično duhovska, idealistična, ki pa je v brezkrvnem realističnem opisovanju predmodeme dobe znala ohraniti tudi toplo osebno romantično čuvstvo. In to čuvstvo, ta osebna »strast« v njegovih osebnih kakor tudi domoljubnih in prigodnih pesmi daje njegovi poeziji pesniško nesmrtnost. Lepo je to oznako pesnikn Gregorčiča podal I. Pregelj (v zbirki Greg. I z -branih pesmi) v zbirki »Cvetje iz domačih in tujih logov« na katero tu ponovno opozarjamo!) z besedami: »Ta pesem jo trpkost slovenskega gorskega prebivalstva, idealizem katoliškega duhovnika in slovenskega izobraženega rodoljuba, eno sfimo veliko doinotožje, idilična elegija mehkega in blagega slovenskega srca« (str. 10). Toda Se poseben pomen pa ima Gregorčičeva pesem v slovenskem ljudstvu, kajti: vzbujala ga je iz narodnega mrtvila ter mu kazala narodne ideale, ki mu naj še dnnes lebde pred očmi. Ob tridesetletnici smrti pa nam je še milejša ta sladko trpka pesem »goriškega stnvčka«, ki oslepljen na obe očesi Se vedno poje žalostno v mrak, v gluho noč, pod »zvezdo milo, ki, oh, za goro tone... skrije se za temni gaj...«, proseč vsedlje Boga, naj rodu nesrečnemu »zjasni zvezde mu temni*.. .<: Id ^C0T) FRANCI k Baya*Ke Saja/a. ■Tmitl r^^^a- CutMa, ^ _ »TOšntta- mcLutt TKicaute Cartcujena [EtneHa Cadia. J"s'rnalametati.) V soboto, 21. novembra je na policijskem ravnateljstvu v Plznju bila deklici izplačana najdenina 2450 čeških kron. Deklica bi bila morala dobiti kar 5000 čeških kron najdenine, toda ker je nekaj biserov manjkalo, so ji najdenino skrčili. širite katoliško časopisje! Zemljevid Španije, po katerem se vidi, koliko ozemlja ima kaka stran zasedenega. Belo ozemlje je na karti črtkano z vodoravnimi črtami, med tem ko je rdeče ozemlje na karti belo. Beli poročajo iz Salamanke, da se sedaj na strani rdečih pred Madridom in v Kataloniji bojuje najmanj 8000 mož, ki so se udeleževali že svetovne vojske in ki so prišli po večini iz Rusije in Francije. Ti so hrbtenica rdečega odpora. Ti hočejo braniti Madrid do zadnejga, da bi med tem rdeče čete miličnikov lahko nemoteno zapustile Madrid ter se umaknile. Na drugi strani pa prihaja sedaj iz Londona drugo zanimivo poročilo. Glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald« je priobčil o tuji pomoči šipanskim rdečim četam zanimive podatke. Ta list poroča, da so vrhovno poveljstvo nad mednarodnimi četami, ki se sedaj bore na Španskem, prevzeli možje, ki »imajo precej skušenj v držav- Gledališče in koncerti Arntčev simfonični koncert v ljubljanski stolnici je bil glasbeni dogodek prve vrste. Arničev — pravim — saj je vso težo in breme sinočnjega večera nosil on. Saj je sam igral vsa skladbe na orglali, sam je vse skladbe instru-mentiral, sam je zbral orkester, sam je prevzel vso odgovornost za gmotno stran koncerta. Spored je nekak presek orgelsko instrumentalne glasbe v treh, štirih podobah izza 17. stoletja. Začel se je z Bachovim vrstnikom Evari-stom Feliksom datl'A b a c o, čigar »Cerkveni koncert« za godala in orgle prav značilno po eni strani kaže slovesni vrhunec italijanske koncertne glasbe, po drugi pa veliko sorodstvo z Bachovo baroko. Saj se n. pr. njegove harmonije slovesno sprehajajo kakor Bachove, saj bi njegov neprestano se gibajoči kontrapunkt človeka kaj lahko zmotil, da bi ga pripisal Bachu, saj živahni tretji del zveni, kakor da ga je napisal Bach za kak oratorij, ki nam pač ni znan. Zelo ljubek je drobno stopicajoči fugirani srednji stavek, predhodnik dunajskih klasikov. Kontrapunkt in z njim dosežene harmonične tvorbe so čudovito zdrave. Orgle so samo za oporo, za gosto ozadje; samo enkrat odločilneje posežejo v tek s svojim razgibanim hodom. Regerjevega veno neugnanega duha tudi te živahno kontrapunktirano, s harmoničnim bogastvom prepojeno delo kaže v njegovih najboljših značilnih potezah; nič čuda, če mu Nemci priznavajo prvenstveno moč ob prelomu stoletij in ga imenujejo najznačilnejšega voditelja v novo stvarnost, dasi je sam še ves poln nemira, poln iskanja, vendar pripravlja pot glasbeni jasnosti in preprostosti, ki se čedalje nujneje uveljavlja. JTa scherzo je kar izredno jasen za poslušalca, težek pa za igralca. Arnič ga je brezhibno igral in smiselno, izvrstno, plastično registriral. Kaj dobra, iznajdljiva instrumentacija zmore, se je videlo pri P r e m r 1 o v i skladbi, na različne načine obdelani (variirani) Hribarjevi pesmi »Ti, o Marija 1«. Več kakor za sto odstotkov je pridobila v tej Arničevi izredno jasni, pa enako izredno plastični instrumentaciji. Instrumentacija vso skladbo čudovito potencira, jo dvigne v lahno plavajoče višave. Instrumentacija je zlasti zato tako zelo dobra, ker upošteva značaj orgel: z orglami se lepo veže, pa vendar nikjer v orglah ne tone, vedno daje nevtralnemu orgelskemu tonu barvitost, življenje. Zelo lepo so se posrečili dvogovori med orglami in orkestrom in v orkestru samem med godali in pihali. Orgle so bile zelo primerne v moči in barvi. Orkester sam je zvenel čisto, zlasti gosli so pele sladko, ko dehtiva vonjava božajoče. Kratki, dokaj živahni preludij v C-duru je morda najbolj mikaven v srednjem imitatoričnem stavku, ki je bil tudi dražljivo registriran. Drugo polovico koncerta sla zavzeli dve A r n i č e v i skladbi večje, široko razpredene oblike. Najprej skrivnostno lepa A n t i f o n a iz simfonije »Te Deuinr za orkester in orgle. Glasba je ves čas silno napeta; bogato kontrapunktično tkivo se zapleta v nenavadno bogate, žive, pestre, kar očarljive harmonije. Antifono te »Tedeumske simfonije« je skladatelj pisal v Berlinu v nezakurjeni sobi, ko je toplomer zunaj kazal 32" C mraza, da je zbolel in bruhal kri. Ali je zato kaj čuda, če je*vsa prepojena kakor z mogočnim hrepenenjem in neomajnim upanjem, če iz nje odmeva kakor silen boj z nasprotujočimi silami? Odtod morda tudi nekatera kar plašna mesta, ko mu široko razprte oči z grozo zro v neznane, prazne dalje — kakor popotniku, ki je zašel, pa v gluho noč v strahu posluša, odkod mu zašije žarek luči, odkod mu pride pomoč. Pa mu vstane rahel svit, ki se mu v konec razvije v veselo, osrečujočo luč: Adju-torium nostrum in nomine Domini — naša pomoč je v imenu Gospodovem. — Ta prelepi del nam je vzbudil močno željo po celi simfoniji. Kdaj jo bomo slišali? Zadnja skladba, velika trodelna Sympho-n i a R e s u r r e c t i o 11 i s , t. j. Simfonija vstajenja — ali: Velikonočna simfonija že takoj s svojim veličastnim začetkom, s silnim, značilnim glavnim motivom popolnoma zajame. Skladba vstaja iz brezdanjih giasbenih globin. Srednji del s celtonskiini harmonično kontrapunktičnimi, tajnostno vase pogreznjenimi tvorbami, sijajnimi, nasičenimi barvami, z izredno lepim, tožečim, kakor neulešna srčna bolečina se ponavljajočim, rastočim in padajočim glavnim motivom, glavno glasbeno mislijo in nje preoblikovanimi, variiranimi, z neugnanimi pritajenimi ostinati v basu = kratkimi, venomer se v isti obliki ponavljajočimi bolestnimi sunki: ali ni, kakor da je vsa bolečina sveto zgnetena v eno? Ali ni kakor da Vstali v duši še enkrat doživi vso notranjo grozo, s svojim večnostnim pogledom še enkrat preleti vse sramotne muke? Ali ni kakor da ves svet v svoji nezmerni bolečini kakor Magdalena na dan vstajenja vsa obupana, z očmi v neutešno grenkobo potopljenimi, kleči Vstalemu pred nogami, z dvignjenimi rokami svojo grozotno revščino kažoč, nezmožen besede, kriči po pomoči? In ali ni, kakor da za vsem tem še vedno polje skrivnostno življenje? Kako zna skladatelj iz teh mračnih globin priklicati veselje, kako se mu razvije v zmagoslavno, osrečujočo radost, ka ko zna to blaženost izpremenjavati, modulirati! Od komaj zaznavnega, najrahlejšega drgeta v taj nati duše, do viharnega svet prelresnjočega zma goslavja, od mirnega pokojnega, skrivnostnega spanja do prevladajočega, vse dušne in telesne sile zavzemajočega življenja, v nebeškem blišču toneče glorije. Ob vi-iokem Irilčku v orkestru in še v orglah: ali nisi čutil kakor da se ves svet maje, ko Kralj Kralrev vsiaia? Človeka samega žene, da bi vstal, da bi hitel Vstalemu naproti v ta sladko, blaženo vonjivo. pa tako veličastno velikonočno jutro. — Vtis koncerta je bil silen. Skladbe kar po vrsti znatne, visoke vrednosti; igra na orglah brezhibna, registracija vzorna, mestoma dražestno iznajdljiva. Orkester je zvenel čisto, jasno, kakor ga v Ljubljani ni vselej moči čuti. Gosli n. pr. so res pele — z božajočim. sladkim, opojnim glasom Dirigent Šijanec je dokazal, da ima topel čut za glasbene lepote, pa jih zna tudi pokazati, iz orkestra izvabiti. Koncert je bil nepričakovano dobro obiskan. In to od tako odličnih poslušalcev. Mimogrede smo opazili gospo banico dr. Nallačenovo, gospoda podbana dr. Majcna z gospo, gospo županjo dr Adlešlčevo, predsednika apelar. sodišča g. Golia. vseuč. prof. dr. Lukmana in dr. Slavlča. Koncert je trajal nekako pet četrti ure: ravno prav, da ni nikogar utrudil, pa hi bili vsi še in še poslušali. Se o Arničevern delu samem besedo. — Najbolj značilni za Arniča so izraziti motivi, jasni, lahko umljivi, lahko potnnjivi, silno poralmi. Zato je lahko na vso moč varčen z njimi. Malo jih prinaša, pa jih za naše razmere izredno spretno rabi in razpreda z neprisiljeno, nujno poslušalci! se tudi v najbolj zapletenih primerih zdi — čislo naravno snujočo glasbeno doslednostjo, logiko. Pri tem obdelovanju glasbenih prvin mu za pogonsko motorno silo sijajno služI spretno rabljena, jasna, nikjer prenatrpana harmonična pestrost in lahka, nikdar siljena kontrapunktična razgibanost. Tako da poslušalec ne pride iz presenetljivega čiido-van.ja: K4j je v sodobni glasbi vendarle mogoča taka očarujoča lepota, tako živo, gibko življenje, tako lahen glasbeni hod? Ali je za pravo sodobno glasbo res nujno treba znesti. natrpati vse mogoče trdote in neprebavne grdotne nevšečnosti? Ali je res treba tako skladali, da skladb nihče ne razume, da jim poslušalci kakor brez uma stoje nasproti? Da skladbe res »razume« in more razumeti samo umetnik in še nekateri redki, izbrani, pa se morebiti še od teh kateri samo dela, kakor da razume? Ali je zato umetnost manj vredna, ?e govori v jeziku, ki ga vsakdo razume, ki ima veliko povedati strokovnjaku, pa dviga in osrečuje tudi njega, ki jo posluša s preprostim srcem, doiema neukim, strokovno ne izobraženim dulioni? Umetnost, ki je za vse, katere beseda je jasna, vsem dostopna, vsakomur iz naroda in vsemu narodu enako iz src povzeta, z jezika sneta beseda? Ki jo vsakdo čuti: le da posamezniku ni dano, da bj jo izrekel, pa jo v imenu vseh izreče eden. od Boga oblagodarjeni? Pri tem pa beseda plemenita, dvigajoča, za visoke vzore užigajoča, vsa lepa, vsa čista, čeprav mehka, nežna, trpeča, pa vendar ne vsakdanja, še manj prostaška. nikdar nezdrava, mehkužno osladna, ampak nad vsakršno nezdravo plehkost, nizkotno vsakdanjost dvigajoča, oživljajoča, da je človek ves blažen od te lepote, še če kaže kje eksotičen vonj, je vendar našemu srcu tako blizu. V Arničevih skladbah — tudi najbolj mirnih, vase zamišljenih, polje velikansko življenje, kakor da se iz glohokih korenin izvi ja, kakor da iz srčne krvi poganjajo napevi, iz brezdanjega občutja vro opojne harmonije. Sijajna je njegova instrumentacija. Prozorna je, lahna, še v najmočnejših vzgonih nikdar ma-zava. Kolikrat z enim, dvema glasbiloma doseže večji učinek, kakor marsikdo z veliko množico. Premišljena je, preudarjeno odtehtana. Kadar kak instrument nastopi, vsakdo čuti: ima vzroka za to. ima kaj povedati, pa naj včasih vrže v zgovorni tok samo kratek stavek, samo kratko, odločno besedo, tako da mu orkester poje v vseh instrumentih, Izrablja učinkovito, dražljivo, toda previdno, vse kar zveni: godala, pihala, trobila, tolkala in zvenila: pavke, zvonilo (zvončke), triangel, še pokrovke (činele). Tako preudarno rabljenih piz-zicatov, zvenil ne slišimo prav prevečkrat. Pa pri- meri 5e nepopisno blažeče kapljajoče tone iz Velikonočne simfonije. Te tople prevzemnjoče tone je mogel doseči samo z intuitivno zadeto zvezo med orclaini ln instrumenti Viške zna poudariti s silovitimi sunki zlasti v trobilih in tolkalih. Ritem njegovih det je izrazit, poln zngona. čeprav se zdi. da kdaj skoro miruje, vendar v njpin skrit preži neprestano napet korak. Posebno mikavnost ln prozornost ritmičnemu razvoju daje Slovenska in slovanska ritmična nosebnost (petSetrtinski) takt. ki ga skladatelj tako rad in tako uspešno rabi. Kakor da ritmično iz njega živi, mu teče naravno, brez snotike, ko se sicer marsikomu pozna, da se je odel v orožje, ki ni vajen z njim ravnati, na se mu korak spotika in nm gibki neugnani hod, ki je za petčetrtinski takt tako značilen, rad zastaja. Izvrstno mu za najrazličnejše namene služijo ornle: za toplo ozadje, za bujnejšo barvitost, za veličastno stopnjevanje. Prav v tej ljubezni do orgel je skrita velika sorodnost med nilm in Re-gerjem. I11 čp smo lani rekli, da 7. Arniča utegne dnzoreti naš Bach. letos to trditev samo izpopolnjujemo; saj v Amiču očividno zori slvenski Reger. ki ni družeča ka'-or sodobni Bach. Oh tem koncertu smo se le še bolj kakor lansko leto zavedeli, kakšna visoka glasbena sila ie v Arnlču. kaka umetniška potenca, ki — se zdi — z največjo lahkoto obvlada vsa glasbena sredstva. Pa se nam tudi na vso moč škoda zdi da bi tak sijaien koncert ogreval srca samo enkrat, samo na enem kraju. Tolike čiste lepote, kakor je že davno nismo užili, privoščimo tudi tem, ki jih to pot ni bilo zraven, ki hi tudi ne moili priti, če bi prav lioteli. Ali hi se ne dal koncert ponovili v krajih, kjer imajo dobre orgle? Maribor, Tržič, Jesenice. Novo mesto? Kako bi to zvenelo na novih orglah v Djakovu! Morebiti ga bo kdo skušal odpraviti s kratko besedo: Romantik!« Ce hi s to besedo hotel reči, da je skladatelj poznavalec solzave glasbe bližnje preteklosti, se kruio moti in bi Arnlču delal neodpuslno krivo. Če pa naj ta beseda pomeni pristno, zdravo, globoko. iskreno čustvo, izraženo tako, da v njem vidimo sebe. v sedanji dobi čutimo vso zdravo, doslej neizrečeno glasbeno usedlino, kar se je že v narodu v duši nabralo skoz veke. pa je v Amiču dobila svoj pristni izraz, potem je seveda srečni romantik na jčistejšega kova ... In še eno misel: Ali bi ne bilo prav, če bi se skladatelj, ki zna s tako lahkoto pričarati občutje, kakršno hoče in nas prestaviti v skrivnostne svetove — ali bi ne bilo prav, če bi se ozrl za dra-matekim besedilom za opero, pravljico, misterij? In še zadnjo: vsakomur, da se ie malo briga za našo umetnost, pa tega koncerta ni slišal, je zamude po pravici lahko žal. — Prirediteljem prisrčne čestitke k nad vse uspelemu delu! — K. Našemu športa drago smer Kadar pogorimo pri kaki važnejši tekmi, se vsi vprašujemo zakaj to, zakaj ne moremo nikamor naprej in zakaj igra kljub prizadevanju ne- > katerih, idealnih športnih delavcev, naš šport še vedno tako klavrno vlogo. Izgovori, ki jih dobimo vedno ob takih prilikah, postajajo že tako smešni, da jih ne boiiio navajali. Toda tem ljudem, ki uganjajo šport na tribunah, kavarnah in k večjemu šc za zelenimi mizami, ki igrajo — mimogrede povedano — v našem športnem udejstvovanju najvažnejšo in premnogokrat najžalostnejšo vlogo, ne moremo zameriti. Da se pa oni činitelji, ki vodijo naš šport in ki so zanj seveda tudi odgovorni ne zganejo v tem pogledu, pa nam je uganka. Kljub opetovanim klofutam, moralnim ali pa onim na športnem polju, kljub dobronamernim opozorilom in raznim nasvetom gredo svojo pot naprej, češ, saj tudi drugi delajo tako. Postavimo šport na široko podlago. Kdor se omeji na par rekorderjev, kdor se zadovolji s par prvovrstnimi klubi, ta je že zgrešil cilj športne vzgoje. Toda pri nas je slika še žalost-nejša. Samo en klub naj bo močan, samo en klub naj pobere vse, kar v športu nekaj pomeni. Kako zgrešen je tak način športnega udejstvovanja, nam dovolj jasno pokaže žalostna bilanca slovenskega .Športa v zadnjih letih. Kaj torej napraviti? Treba je iti na deželo in v one kraje, kjer še ni športnih klubov ter pridobivati mladino za športno idejo. Z mladimi fanti in dekleti se da marsikaj napraviti in tudi pridobiti bi se jih dalo za športne »novotarije«, samo, če se stvar pravilno zagrabi. Ustanavljajo naj se športni klubi po krajevnih prilikah. Kjer je n. pr. največ zanimanja za smučanje, se osnuje smučarski klub, kjer za plavanje, tam plavalni, kjer za nogomet, nogometni klub itd. Trenerji, ki jih imajo posamezni klubi, bi morali hoditi iz kraja v kraj ter prirejati športne tečaje. Sedaj pa prevladuje pri nas popolnoma zgrešeno mišljenje, da so trenerji potrebni samo najboljšim klubom in posameznikom, da jih spravijo na ono stopnjo, ki jim je potrebna za zmago. Saj ne zanikam, da taki klubi niso potrebni trenerjev, toda, veliko bolj važno je, da dajejo športni trenerji pouk onim, ki so ga najbolj potrebni. Zato bi bilo edino pravilno, da merodajni forumi podpirajo samo take trenerje, ki služijo uplošnosti, ne pa samo enemu ali dvema kluboma. Le tako bomo mogli postaviti špnrt na široko podlago in tako se bomo počasi približali onemu idealnemu stanju, ko nuj bi se vsak fant in vsako dekle bavila s športom, odnosno s telesnimi vajami. Iz mase bomo dobili rekorderje. Zagovorniki vrhunskih športnikov se naslanjajo preveč na potrebo teh rekorderjev, kakor da bi bil šport samo radi njih tu. Oni vidijo vso rešitev športnpga vprašanja samo v klubskih in državnih reprezentancah in onih rekorderjih, ki iih tvorijo. Priznam, da so potrebni rekorderji 111 sam sem bil in sem še vedno zato, da so naše državne reprezentance močne, kajli s tem, če zmagamo v inozemstvu na športnem polju, smo napravili veliko korist tudi svoji državi. Edino proti načinu, s katerim se ustvarjajo rekorderji in naše drž. reprezentance sem, in upam, da tudi vsi oni športni delavci, katerim je le količkaj za pravi šport in kateri v resnici želijo, da bodo naše državne reprezentance v bodoče bolj močne kakor doslej. Kajti neglede na to, da se s takim postppnnjem, ki je sedaj pri nas v praksi, vzgajajo športne prinia-done, ki so včasih do skrajnosti domišljave in častihlepne in katerim ie treba za vsak nastop posebej dati primeren honorar'., je to že samo radi tega zelo zgrešeno, ker v slučaju, da ede n ali drug zboli ali iz kakršnegakoli vzroka ne more nastopiti, ne dobimo zanj nadnmeslila. Vse to bo od-pjifllo \r trenolkn. ko boum imp!i speljano šporlno organizacijo v sleherni vasi, ker nam bodo dali posamezni klubi vedno toliko športnih moči na razpolago, da ne bomo nikdar v zadregi pri izbiri športnikov za mednarodne in olimpijske tekme. Preveč instanc — premalo klubov. Pri nas se je razpasla žo ta razvada, da smo takoj ustanovili zvezo, če je bilo le par klubov. Glavno je bila zveza, za vse drugo se je pa potem malokdo bripat. Napravili so se pravilniki, predpisale gotove tekme in to je bilo vse. Zato imamo še danec precej zvez, ki tega imena ne zaslužijo, kajti število njihovih klubov je tako minimalno, da niso niti vredne, niti zmožne življenja. Potem je pa Se ena druga hiba, ki bi jo bilo odpravili. Po dosedanji praksi naj bi se vsak klub. ki hoče gojiti kako Športno pnnogo včlanil v dotično strokovno žvezo. Prav je, da se preganjajo takozvani ?divji« klubi, toda nikakor ne gre, da hi moral biti en jn isti klub včlanjen v petih ali morda še več zvezati. Tega finančnega bremena klubi ne prenesejo, neglede nato, da se interesi posameznih sekcij z ozirom na posamezne zveze tupatam križajo. Glavno je, da se šport goji, vse drugo je postranskega pomena. Konlrole bo pa takoj dovolj, kakor hitro bo stopil v življenje zakon o obvezni telesni vzgoji naroda. Šport med narod, narod nam bo pa dal borcev, ki jih rabi domovina in pa državne reprezentance. I. K-er. Teh Zedrnjenia Pri SLADKORNI BOLEZNI PANCRESAIETS tablete zmanjšujeio izločevanje sladkorja. Povečujejo možnost hranitve z ogljikovimi hidrati. Zavitek 84.- dinarjev. Dobivajo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna S. MITTELBACH Zagreb, Jelačičev trg 2/c Odobreno pod S. br. 2433H llilifi. Odbor lahko atletskih smlnikov JL.tS.a, fShti-bem>). Za Tok ZetUiiJuuja., dno i. decembra ob 1U» « startom in oijem j>ri>l Narodnim Uouioni on določa naslednja Jurija: vrhovni sodnik: B. \Vl11dixch, vo-di>UMlj tekmovuiuju: Samcu Savo, starter: Megufta, sod-CeboJiku, puročevuileo za titak: Kmuavuer ui Pevalek, eaaomorilei: »Jorjaue. Liinpermaoi, Polajnar, zapisali, kiuja: Ova, Uo.vUsa, zdrav um: k«. iir. ifctuai m dr. Cobohlu, poročevalec os. li.sk: Korntav.uer U) evaluk. sodnimi ua jirogi: 1. vogal Kralja IVl.ru — MUiloilOcva: Mii/hel, Urunleld, 2. vogal kamailKKega — Keoljeva: Ujiildovec, livulo, 3. na Ouufciii — Urad: Vidic, strop-mik, 4. vogal \ ozua pot nu U.iul: Kualovaka «»la: Su-pašnik, Kcber, S. v<»gui priiv «s — ua 1'ruUli: l'o-lokar, Trliiik. <>• vogal Krakovski uaeiv — Couzovu: Urada«}, Cuderiuaji, 7. vogal Si. Jakoba trg — 'fiubar Jeva: (Jurar SI., 1'reuurt, 8. vogal Kungroviii trg — Šu-louburguva; dr. Alujovi', ivolar, 'j. vogul prod ikmio: Uriiiuold, Mlchel, Meguiiur, Sto.i, TrSar, Ul. vogal Vodnikov Irg — SludentovsKu: Kos, SkuUdj Janko, 11. Marijin irg — niool; dr. K uhelj, Siuuiič. O lavni kontrolni reuiliilji nu progah: 1. \ogal T}'lševii — Ta..-, c-urjovu: .Stok, 'lršur, i. vogal Kolovoriku — Tavoiu'. juva — hgu,l Vodnikov irg - Sludtmtovadia: mag. phunu. flccoll, Tuinn, OsU*J, 5. Unul — Vozna |iot ua Urad: tiuifi Diagun, Sturm Zvonko, B. vogal Kurjovska — 1'rivo/.: Sonda«, Kajfež, 7. vogal Nn 1'iula.h — most prciko Ljubljanici': Kaio MUlvoJ, Kocli, 6. vogal moat |xri-ko Ljubljanico — Trnovsk; prirtUlu'. Lrbeaiuiik. Cr/Uida, H. vogal Cojvo. va — Kinon.ska: dr. IKiugmi DiMiilo. Marteluine, lu. vogal Vegova — Krokov irg: KoSir, tiiujpor&i«', 11. voga Marijin Irg .— most proko UiuibUaiiioc: Wetbl, Čamornlk, 12. vogal Stritarjeva — Mcwlni trg: Hr<\> vnr, .Kosec, IS. vogal Stari trg — St. Jaikohn Irg: TranvpnA lioriet, Žorgu: razdelitev startnih Številk tek movaicom: Woil>l, Mprejenini od-bor /^-.topnil'1 ov oblasti (na startu): Snnoin Ivo, dr. llirsa, Križ, lvditnlji pred počlo: .lu.nnv-.ky. Slanina. PosrrlMt, Sodnik, Knlakor, reditelji na Aleksandrovi oe-fd.i l.n na riiltln: ostali Riflrti ASK Prininrj-n, ki mino določeni na progo. Ym atleti ASK Pritnorju, ki ne trVuiu.jeJo, morajo biti na ra&polaen Žiriji kot roditelji in se Javiti oh lfl.na v Are.nl Xa.TOdnegn T>onifl. Smtamek »odnifikegji im redi tolj.skegn /.bora nn.J-pov.nele r>li lfl.M v Aren; Na/rodnega Domn. Po tekmovanju morn.lo pre.la.ti vjri gg. *ixini 1.i na proiri iu glavni jcmilmlini reditelji, pNmrcui referat cod. zbora (vod»tvo) v daimiskii sobi kavarne Km ona. V«d gg. sodniki, tclml^nl 7/l>fir, tekmovalci in 7,af.-top-nliki orgaini7aelj so vahljeml tn^ivildne ob in :in na jn c-i'ano razdelitev nngrajd 7.mnffOvaloem v dvorntno hotelu Metropol — Miklič na Masaxykovl e^ati. SIa.nvii5 te. pred aodin tik. Jaso. V toretli 4. t. m. ob IS sc vrfi v w>bi Stev. 7P sestanek vseh ftlninov. Udel07.ba /ji vse ob-vir/.na. Signnno na n«d jvrideijo poverjeniki Dovjak, .lankole, Sl-uberne. Heim, Zebre. MegM^, Skoii»al, Anit-5ka, Vriul^ii* Radojka in Sernee Vlastn pod pokroviteljstvom bana dravske banovine, p. dr. Natlačena in častnim predsedstvom komandanta dravske divizije, p. generala Tonifa i« ljubljanskega iu-pana g dr. jtdlešiča. Vsakoletna Šport no-'»poni jirusk n fvve<\-vri ost Tek 7.e-dinjenja, trodleionnliri lahko ailetska prirediHov Je tudi letos dobila pri/.nanje najvišjih predisitavnitko^' javnegn življenja v dravski banovini, lian dravske banovine, g. dr. Natlačen je blagovolil prevzet'1 po-kroviiteljfltvo, koma.ndanl dtruvsko divifz.ljpsike oblnnti, genara-l g. ToniC in prodstvlnik mestne obline in žu-pain ljubljanski g. dr. Adleffp? t>a ^flKtno preiVed^tvo. Priredite^' obeta biti ona_ najve"jili zadnjih lef v LJubljani, ker se pričakuje -z. "o-zjrom nn velik no-pre-dek lahke aitletike v nafll banovini v lelošujem lotu rekordno Število lokmovnleev. Na pronaifandnem laVkoatletskem tekmovanju SK Mure v Murski Soboti dne 15. t -m. so bili doseženi ti-le rezultati; I. 100 m, juniorji: 1. Či.sar 121, 2. Deškovič 12.7. 3. Abaknnvov 13.5 (vsi SK Mura). IT. met krogle, seniorji: 1. Tručl 10.29 m, 2. Bratkovič 9 57 m. 3. Drbelak 9 05 m (visi SK Mura). IU. skok v daljavo, 'uniorji: 1. (SSK Ma- raton) 5.10 m, 2. Čišar (SK Mura) 5.07 m. 3. Pulko (SSK Maraton) 4.97 m. ' IV. (JO'.dr,i >ek, luniorji B in C: 1. Pu»ko (SSK Mira ton) 6 27,12. 2. R-nko (SK Mura) 6 35. 3 Jelša (SSK Maraton) 6.5. V. met dis'r3 < T OS S O NUDI PO 1ZKBUNO DUODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKB TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE Kitajski katoliški tisk Tisk, ta velika sila modernega časa, igra tudi pri razširjanju krščanstva in njegove kulture zelo važno vlogo. Tega se danes katoliška Cerkev v polni meri zaveda in kolikor se da podpira posebno ono misijonsko časopisje, ki se tiska in izdaja v misijonskih deželah samih. Zanimiv je naslednji pregled sodobnega kitajskega katolišitega časopisja, ki je v povojnih letih še posebno napredovalo: Od leta 1017 do 193;") se je število publikacij pomnožilo od 22 do 115. Samo v letu 1928, ko je bila konstituirana nacionalna vlada, je nastalo (i.S novih listov. S tem tiskom vrše misijonarji veliko kulturno in misijonsko delo. Čeprav je katoličanov le 0,6% vsega prebivalstva, izdajajo 4.0% publikacij (vseh je na Kitajskem 2r>00). Največ jih imajo province llopeh, Kiangsu in Kvvantung, skupaj 75, in.od teh samo veliki mesti Peking in Sanghaj 25. 66 publikacij je izključno ali predvsem religioznega oziroma misjonsko-informativnega značaja. 49 ostalih se pa peča tudi z drugimi problemi. Med njimi je 7 pravih časopisov (celo dva dnevnika) in več znanstvenih revij. Tako je kar osem meteoro loško-astronomskih listov, več drugih obravnava filozofska, socialna ali gospodarska vprašanja. Posebej je treba omeniti štiri dijaške liste, ki s katoliškega stall:čn motrijo in presojajo vsa umetnostna in literarna vprašanja, ter se bavljo tudi z vzgojnimi in filozofskimi vprašanji. 42 listov izhaja v tujih, 55 [ia v domačem kitajskem jeziku. Mnog listov je tiskanih v dveh ali več jezikih. Naklada je ze!o različna: 47 listov Ima le po 500 naročnikov. SO po 500 do 1000 naročnikov. Nnjliolj je razširjen dnevnik Tientsiner Social Welfare» in sicer v 30 000 izvodih, takoj za njim pa sla dva jezuitska mesečnika, eden v 14.500, drugi pa v 5200 izvodih. Listi v kitajskem jeziku ostanejo večinoma v mejah Kitajske, dočim 81% vseh listo pošiljajo tudi v inozemstvo. 34 listov je brezplačnih; lo so večinoma listi v tujih jezikih, ki imajo predvsem namnn ohranjali slike -/. misijonarji in domovino ter pridobivati sodelavcev in podpornikov »n te/ko, a Iako važno apostolsko delo. 2 uri prisrčnega smeha in zabave! Vam bosta pripravila Slon Laurel ln O iver llardu v operi CIGANSKO DEKLE Juirl I4.no MATICA! Ifrblgaitski? gledališče DRAMA - Začetek oh 20. Torek, 24. novembra: Zaprlo. (Gostovanje drame Sreda, 25. novembra: «Zo narodov blagor t. Red U. v Celju). Četrtek, 26. novembra: Zaprlo. Petek, 27. novembra oh 13: Kralj Lear. Izven. Diija&ka predstava po cenah od 5 do U Din. OPKRA - Začetek «b 20. Torek, 24. novombra: 'Botra Smrt'. Iied A. Sroda, >l'od to goro zeleno*. Red Sredn. Četrtek, 26. novembra: 'Matija Gubcc. Rod četrtek. Moiiboisko ^edališii Torek, 24. novembra oh 2«.: «Baron Trenk*. Red A. Sroda, 25. novembra: Zaprlo. Četrtek, 26. novembra ob 20: 'Prva legija«. Red It. Znižane cene. Poizvedovanja Volneno rjavo šerpo sem zgubila v četrtek zvečer na Jegiičovi cesti. Pošten najditelj naj jo odda v podr. «Sloveuea* na Miklošičevi cesti 5. * K I N O * UNION Premieral Prekrasen film napete vsebine 2 EL1SS0 LAN 1)1 v glavni vlogi iMEMnaoi Nepreklicno poslednllSt Hitite ln oglelte st izvrstno burko po odrskem komadu Kontušovka Ida Wiist — Inge List - Theo Llngen Jamčimo, da se boste Izvrstno zabavali l t TEl. 21-24 Danes nepreklicno poslednltč razkoSna opereta Boccaccio Hell Finkenzeller, Wiily Frltsctt, Paul Kemp (TajuMOAK. o616., 19." in 21." W Radio Programi Radio Ljubljana t Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«. Torek, 24. novembra: 11.00 Šolska ura: Tatovi in policija v živalstvu (K. prof. Hafael Bučar) — 12.00 Za vsakega nekaj (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.(10 Čas, spored, obvestila — 13.15 Iz Schubertovih del (plošče — 14.IKI Vreme, bona — 18.00 Pester spored (Radijski orkester) — 18.40 O Islamu: Vzori in boji Mohameda (s. urednik Fr. Terscglav) 10.00 Cus, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.3C Nac. ura: Krstna slava pri južnih Slovanih (Ivan Franič iz Zgba) — lfl .VI Zabavni zvočni tednik — 20.00 Meyerbeer: Ples z baik-Liami (ploS6e) — 20.15 Anion Leskovec: Jurij Plevnar — drama v treh dejanjih — Izvajajo člani radijske igralske družimo — 21.16 Klavirske točike na ploščah — 21.3« Velika fantazija iz Puccimijeve operre «TuTandot« (igra Radijski orkester) — 22 00 ('as, vreme, poročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester). Dragi programi t Torek, 24. novembra Belgrad 1: 19.50 NnTodnc pesmi — 20.30 Relsrrajska filharmonija — 22.20 Narodne pesmi — Brli/rad II. 19.00 Na Donavi (Djuričič) — Zagreb: 20110 Opera — Dunaj: 22.20 Arije — 23.20 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Plošče — 2(140 Simfonični koncert — 21.40 Igra — 22.3'! Plesna glasba — Rim-Bari: 2.40 Opera I.a Romdine« — Praga. 19.35 Lahkn glasba — 20.55 Radijski orkester — 22.15 Šrainel — Variava: 20.15 Simfonični koncert — 22.45 Plesna glasba — Berlin: 20.10 Orkestralni koncert — 21.00 Kabaret — Koniguberg: 20 10 Odlomki iz italijanskih oper — Koln: 20.10 Johanua Straussa koncert MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din P—;ieni tovanjski os>.asi Din 2,'—. Najmanjši «ne»ek za mali oglas Din II)-—. Mali oglasi se pla ujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se ra 5una enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica pt Diu 2'.')0. Za pismene o tgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. Prodajalka stara do 25 let, se sprejme za trgovino v manjšem mestu. Prednost imajo le poštene brezposelne in revne. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17457. Družabnika (-co) sprejmem k mesariji v Ljubljani. - Informacije: Franc Skolc, Kladezna 21 Izurjeno prodajalko s kavcijo, sprejmemo za mlekarno in pekarno, zaupno mesto. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 17462. (b) Natakarico mlado, prikupljlvo, pošteno, sprejmem za popoldansko službo. Stanovati mora doma. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Igrišče« št. 17471. (b) 1500 Din dobi, kdor ml preskrbi službo v skladišču ali tovarni. -Ponudbe upravi »SI.« pod »Nagrada« 17452. (a) Pomočnik mesarski in prekajevalskl vešč tudi nemščine, išče službo. Nastop lahko takoj. Naslov v upravi »Si « pod št. 17453. (a) Čevljarski pomočnik zmožen boljšega dela — išče mesto, po možnosti stalno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17454. (a) mm\ Učenca za trgovino mešanega blaga v Ljubljani, ob lastni oskrbi, takoj sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridnost 24« št. 17367. (v) Službodobe Trgovski pomočnik-ica skromen, pošten, vesten, soliden starejša moč, iz-učen v trgov, z meš. blagom, zmožen samostojnega pisarn, dela s perfekt. znanjem strojepisja, slovenščino ln italijanščine v pisavi, se sprejme v vodji trgovini na deželi. - Ponudbe je staviti na oglasni odd. »Slovenca« pod »Agllen« št. 17237. b II Radio ii Radio aparat dobro ohranjen, novejše tipe (tstosmernl tok) — kupim. Pismene ponudbe : Reklam Rozman, Praža-kova 8-1. (i) Brusnično marmelado In druge, ter malinovec, garantirano pristno, nudi po konkurenčnih cenah : Podravska Industrija sadnih sokov, Maribor, Trubarjeva ulica. (r) Največjo izbiro damskega perila n. pr: svilene, volnene in mako triko kom-bineže, maice, hlačke, zimske spalne srajce, pidžame, dobite najceneje v novi spe-cijalni trgovini F.!. Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 30 Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kupi nad 25 Din primerno reklamno darilce! Slager film, katerega se spominjate iz dobe nemega filma! KONIGSmnRK Danes premiera v KINU UNIONU V popolnoma novi izde'avi, novi intcenacij Z novimi igralci: Vsebina po istoimenskem romanu. V glavni vlogi lepa Ellssa Landi Napeti dogodki in liuoezen lepe kneginje do mladega protesor)a na kneževem dvoru. Enonadstropna hiša nova, popolnoma dograjena, v bližini nove lesene cerkve v Vodmatu, kakor tudi vlsokoprltlična hiša na šmarskl cesti naprodaj. Delno se lahko plača tudi s knjižicami ljubljanskih denarnih zavodov. -Poizvo se: 1. Oražem, Predovlčeva ulica 5. (p) Travnik 9000 m', po 5 Din, prodam v Mestnem logu. Poizve se: Strma pot 8, Ljubljana. (p) Hišo in vrt v Savinjski dolini, prodam za hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Celju. Ponudbo podružnici »Slovenca« v Celju. (p) Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev tzposlujem naj kulantneje takoj v goto vini. AL. PLANINSER. Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1. — Telefon 35-10 5000-15.000 Din posojila Iščem na posestvo. 7 odstotne obresti. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 17457. (d) Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, kupim za nominalnih 200.000 Din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodno« št. 17461. (d) rana Zračno sobo s štedilnikom, odda za 150 Din Godec, Aljaževa št. 3-1. ' (s) irirmfTTH Vsakovrstno zlato kupuis po naivišjih cenab CERNE, luvelir, Liubl ana Woltova ulica št. i. JU Orehi tenke lupine, GOkg 245 Din. Ia. jedrca, bela, 10 kg 160 Din, 25 kg 390 Din. Debele suhe slive 10 kg 64 Din, 50 kg 225 Din — franko voznina netto teža razpošilja: G. Drechsler, Tuzla. (1) Zimske suknjiče boljše vrste, in Hubertu-se — vam nudi poceni Presker. Sv. Petra c. 14. Tinček in Tonček spet v Afriki 216. Radijska postaja na prostem. ? >Če je ta, ki kliče na pomoč, res kapitan Mrhar, je najina sveta dolžnost, da mu pomagava,« je spotoma rekel Tinček. »To se razume samo po sebi,« je pritrdil Tonček. »Torej na pot!« Ubrala sta jo v smer, odkoder so odmevali zamolkli udarci bobna. Majhne opice, ki jih je kar mrgolelo okoli njiju, so nekaj časa z velikanskim hruščem in truščem skakljale za njima, kakor da tudi one hočejo pomagati kapitanu Mrharju iz stiske in zadrege. Pa so se kmalu naveličale teči v eno smer in so zaostale... Opice ostanejo pač zmerom opice! Nenadoma sta dečka zagledala na rogovili nekega drevesa velik boben. »Aha, to je pa radijska postaja, ki se je lahko posluži vsakdo!« je vzkliknil Tinček. »Telegrafiral bom kapitanu Mrharju, da mu prihaja pomoč. Tonček, ti pa medtem pokliči gorilo!« Tonček je prislonil dlan k ustom in začel kričati na vse grlot »Halo, Vauhul Halo Vauhu! Kje si? Pridi sem!« Toda nihče se mu ni odzval. Gorila je izginila brez sledu. Medtem, ko je Tonček klical gorilo, da je bil že ves hripav, pa je Tinček začel s tolkačem udarjati po bobnu in oddajati Morse-jeve znake: »Halo, kapitan Mrhar, pomoč se bliža! Midva sva tu, Tinček in Tonček. Potrpite, kmalu boste rešeni!« Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog. LJubljana — židovska ul. In Stari trg 3 pisalne mize v najboljšem stanju, proda ugodno ARC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, telefon 24-44 (poleg gor. kolodvora). (1) ž:. alni stroj pogrezljiv, nemški fabri-kat, z okroglim čolnič-kom, kateri tudi štika — poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišjih dnevnih cenab Strojne tovarne in livarne d.d.f Ljubljana Razpis Občina Oselica, srez Škofja Loka, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razrede srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 Din. Domačini imajo prednost. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Oselica, dne 21. novembra 1936. ZLATO Roman. — Spisal Blaise Cendrars. Poslovenil Miran Jarc. Mračilo se je. Kmetje so sc vračali s polj s sekiro čez ramo ali pa s košarico v roki. Pred njimi so stopicale deklice v belih ž-ivotkih in v visoko spodvezanimi krilci. Držale so se za boke in pele: Če bi bila ptičica ... Na pragih so starci kadili iz porcelanastih pip, starke pa so spletale dolge bele nogavice. Pred krčmo pri »Divjem možu« so pili lahko belo domače vino iz vrčev, na katerih je bila vtisnjena kot grb škofovska palica s sedmero rdečih točk Gruče so se pogovarjale še-petaje brez vpitja in nepotrebnih kretenj. Pogovor se je pletel o prezgodnji, v tem mesecu še kar nenavadni vročini in suši, ki bi utegnila škodovati žetvi. Bilo je šestega maja, leta 1834-. Fantalini so sc gnetli okrog majhnega Sa-voyarda z lajno iz Svetega Križa. Otročaji pa so se plašno motovilili okrog razdraženega svizca, ki je pravkar ugriznil enega od njih. Črn pes jc dvignil nogo ob enega izmeri štirih mejnikov, ki so obrobljali pisan vodnjaik. Poslednji sončni žarki so oživljali zgodovinska pročelja hiš. Dim ee je dvigal premo v čisti večerni zrak. Nekje v dalji so klopotala kola po polju. Prihod tega tujca je nenadoma izpremenil vse te miroljubne ljudi. Če se čez dan prikaže kak neznanec, je vasica Riinenberg vsa iz sebe. kot da se je zgodilo nekaj posebnega, kaj šele zdaj, ko se je pojavil neznanec pozno pod noč tako nenavadno uro. črnemu psetu je obvi.scla noga v zraku, starim ženicam pa jc pletivo zdrknilo s kolen. Tujec je prišel po soloturnški cesti. Otroci so mu sprva prihiteli nasproti, pred njim pa so osupli obstali. Gostje pri Divjem možu« so prenehali piti in tujca pn strani opazovali. Ta pa se je ustavil pri prvi hiši, kjer je vprašal po županu. Stari grešnik, ki ga je vprašal, se je okrenil k svojemu nečaku Janezu, potegnil ga za tiho in mu ukazal naj pokaže tujcu pot do župana. Potem pa spet puhal dim iz svoje pipe in zrl za tujcem, ki je z dolgimi koraki sledil za be-žečim dečkom. Kmalu so ga videli, da je vstopil v županovo hišo. Vaščani so samo še utegnili ujeti ga z besnim pogledom. Bil je velik, suhoten in Crczgodaj upalega obraza. Izpod klobuka s sre-rno zaponko jc molel čuden šop rumenkastih las. Čevlje je imel močno obite z žeblji. V roki je nosil debelo trnovačo Tu se je razpletel živahen pogovor. »Ta tujska sodrga človeka še pozdravi ne!«, se je. oglasih krčmar Buri, ki je imel roke prekrižane čez trebušček. »Vidi se mu, da je iz mesta,« je pripomnil stari Plešec, ki je svoj čus služil v Franciji, in spet hotel odpreti zatvornice svoji zgovornosti, saj jih je znal najbolj čudaške o stvareh in ljudem, ki jih je tam doživel. Dekleta so opazile rlrven kroj njegovega površnika in ovratnik z visokimi ogliči, ki mu je pokrival ves spodnji del ušes; polglasno so se med seboj šalile, zarde-vale, in bile vse iz sebe. Mladci, ki so se 6cstali okrog vodnjaka, pa so gubančili čela in čakali s stisnjenimi pestmi, kaj se bo zgodilo. Kmalu pa so spet zagledali tujca, ki je stopil na cesto Videti je bil močno utrujen in klobuk je nesel v roki. Znojno čelo si je otrl z veliko, svileno ruto. kakor jih izdelnvajo v Al/aciji. Tisti hip je spet poskočil fantiček, ki ga je potrpežljivo čakal na pragu. Tujec ga jc pogladil po licih, podaril mu tolar, odšel z dolgimi koraki čez trg in mimogrede pljunil v vodnjak. Zdaj ga je vsa vas spremljala, z očmi. Pivci so se dvignili. Tujec pa jih sploh ni pogledal, stopil je v svoj voz in kmalu ga je skrila očem ista deželna cesta, obdana na obeh straneh z jerebikami. ki je peljalo v glavno kantonsko mesto. Ta pojav, ki se je tako nenadoma prikazal in spet izginil je zmedel glave miroljubnim vaščanom. Otrok se je kar razjokal. Srebrni novec, ki mu ga je dal tujcc, je krožil iz roke v roko. Na dolgo in široko so pomenkovali. Najbolj razburjen je bil krčmar Kruto je bil užaljen, ker tujcc ni blagovolil stopiti v njegovo hišo in izprazniti vsaj vrček pijače. Naj-rujši bi dal kar zvoniti hudo uro, da bi sklical sosednje vasi in uprizoril lov r.eznanca. Kmalu pa so se razširile govorice, da je tujec tu baje domačin in da je prišel, da bi mu župan napravil domovnico in dal potni list za potovanje daleč na tuje. Ker pa ni mogel dokazati svoje domovinske pravice in ker ga župan ni poznal in nikoli še videl, tudi ni dobil ne domovniee ne potnega lista. Vsa vas je hvalila župana zaradi njegovega pametnega ravnanja. Drugo jutro se je vršil v pisarni policijskega tajnišlva glavnega kantonskega mesta sledeč razgovor. Bilo je nekaj minut pred enajsto uro: Stari pisar: »Prosim ali izdate potni list za Francijo tako imenovanemu Janezu Avgustu Suterju, rojenemu v Riinenbergu?« Policijski tajnik Closs; »Ali ima domovnico, izstavljeno po županu njegove občine?« Stari pisar: »Ne, toda njegov oče jc bil moj prijatelj in jaz jamčim zanj.« Policijski tajnik Closs: »Tako pa nc gre taka stvar. Gospoda šefa ni, in le on bi' lahko rešil to zadevo. Na žalost pn je danes odšel v Aaran, jaz pa pod takimi pogoji nc morem izdati potnega lista.« Stari pisar: »Ali dragi moj. vi ste pa preveč natančni. Saj vam pravim, da je bil njegov oče moj stari prijatelj. Ali vam to nc zadošča?« Policijski komisar Closs: »Ljubi moj Giibis, dolžnost je dolžnost, vse drugo me ne briga. Brez domovniee ne napišem potnega listo.« Pozno zvečer pn je dospela tiralica iz Bcr- na. Toda medtem je tujec že prekoračil švi carsko mejo. * Janez Avgust Suter je pustil ženo in svoje štiri otroke na cedilu. Švicarsko mejo je prekoračil pod Marijo na kamnu; mahnil jo je ob gozdnih parobkih v bližnje gore. Ves dan je močno pripekalo in žgalo. Zvečer je dospel v Ferette tik pred nevihto. Noč je prebil v zapuščenem skednju. Drug dan je stopil na pot že pred zoro. šel je proti jugu, pustil Delle ob strani, prekoračil Lomont in dospel v dolino Doube. Brez odmora je hodil pet in dvajset milj. Mučil ga je glad, saj ni imel beliča v žepu, kajti tolar, ki £a je podaril fantiču v Riinenbergu je bil njegov poslednji novec. Dva dni je še begal in blodil jk) visoko ležečih, puščavskih pašnikih svobodnih gor9, zvečer se je plazil okrog kmečkih hiš, ali pasji lajež ga je vsakokrat odpodil nazaj v gozdove. Neki večer je imel srečo, da je pomolzel kravo v svoj klobuk in na dušek je izpil toplo, penečo se pi jačo. Do tiste ure pa jc živel samo od kislice, ki je je izruval nekaj šopov, in od cvetočega lieijana, ki mu je stebel ca izsesal. Našel |e tudi prvo jagodo v tistem letu, in še dolgo, dolgo jo je ohranil v spominu. V senci jelk so ležali še veliki skladi zledene-lega snega. * Janez Avgust Suter je imel ena in trideset let. Rodil se jc petnajstega februarja tisoč osem sto tretjega v Kandenu. v veliki vojvodini Ba-denski Njegov stari oče Jakob Suter, ustanovitelj Papirnice Suter, kot stoji v registrih cerkvene občine Kilchberg v Baselu, je zapustil vasico Riinenberg, ko je imel komaj petnajst let in se je šel učit v mesto. Deset let pozneje je imel že največjo tovarno papirja v Baselu. Razpletel je zveze z malimi vsctičiliščnimi mesti južne Nemčije tako na široko, da je moral v Kandernu zgraditi nove papirnice. Janez Suter, oče Janeza Avgusta, pa jc vodil vsa ta nova podjetja. Za »Jugoslovansko tiskarno« v LJubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Rakovcc. Urednik: Viktor CenCifc