^r l^f Gorenjski časnik od ieta 1947 w ^^ ify k Prvi prpdhodnik tednik Gorenjec leta 1900 TOREK, n. septembra 2007 Leto LX, šl. 73. cena 1,20 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marha Volčjak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov Lokacijski načrt za Kapucinsko predmestje, ki predvideva gradnjo trgovskega centra blizu Partizanske ceste, še vedno ni sprejet. Danica Zavrl Žlebir Šolske ulice pa bi se z njo strinjala slaba četrtina. Pač Skofja Loka • Na četrtkovi knadnem referendumu, pa pa je tri četrtine vprašanili jundžiča, da bi o trgovskem centru odločali občani na na- seji občinskega sveta so na- niso sprejeli. odgovorilo, da se bo s tein mreč svetniki ločki dnevnega reda s to tematiko na predlog svetnika Andreja Novaka Občani, ki nasprotujejo promet skozi Škofjo Loko gradnji trgovskega sredilča v soseščini Partizanske ceste. povečal. Na neposredno vprašanje, ali bi podprli premaknili z začetka na ko- so dva dni pred občinsko gradnjo trgovskega centra v nec dnevnega reda, nato pa sejo sklicali že drugo okroglo neposredni bližini svojega sejo prekinili- Gre za velik mizo o tej problematiki, na- doma, je pritrdilno odgovori- poseg v prostor, zato je stvar njo pa povabib' tudi strokov- lo 38 odstotkov vprašanih (ie treba še enkrat temeljito pre- njake. Pred tem so opravili 29 odstotkov prebivalcev lehlati, je v imenu odbora za tudi anketo med krajani Par- Partizanske ali Šolske ulice), gospodarstvo dejal tudi tizanske ceste (172 anketira- veČina pa jih meni, da bi mo- Franc Sifrar, Blaž Kavčič pa nih) in celotne občine (187 rali o tako pomembni odJo- ocenil, da so utemeljene ne- anketiranih). Po njej zgolj Ütvi prisl^lhniti vsem obča- katere bojazni prebivalcev tretjina vprašanih predlaga- nom Škofje Loke (41 odstot- Partizanske ceste, in prav no lokacijo trgovskega centra kov) ali pa prizadetim kraja- tako menil, naj odločitev od- ocenjuje kot primerno, od nom (44 odstotkov). Prebivalci Partizanske ceste nasprotujejo gradnji trgovskega centra v svoji neposredni ložijo. Predloga Blaža Ku- prebivalcev Partizanske in ^ 3. stran soseščini. Kokra, )ezersko Štirje mrtvi Minuli konec tedna so na Gorenjskem ugasnila Štir življenja. V hudi prometni nesreči na regionalni cesti v Kokri so v petek zvečer umrli 40'letni voznik osebnega avtomobila Fiat Uno s Ptuja ter sopotnika v njegovem avtomobilu, 28-letni držav- an Ukrajine in ^2-letni Kranjčan. Peljali so se iz Spodnjega jezerskega p rot Preddvoru, ko so v blagem ovinku zapeljali na brežino. Obrnilo jih na streho, nato pa so trčili v voznika osebnega avtomobila, k? je pripeljal naproti. Letos je na gorenjskih cestah umrlo že 25 oseb, lani pa v vsem letu iS. Policija je medije obvestila tudi o tragični nesre- gorah. Žrelu pod Kranjsko kočo na Ledinah je namreč v nedeljo popoldne usodno spodrsnilo 36-letne- mu plantncu izTupalič. S. S. GG WWW.COReNlSKICLAS.SI Gorenjska G re m O gor. AKCUSKI PtttHfiANEK eur ij/)i/l ENOPROSTÒREC It w ' * nje ed AMI KA « Q2fW CPI MÖlltWÄlfÄflDprto wN m * KASKO Bogato M A^WN^PMIM ^ ^^j^m av^^^ra ■ m • éàMéà2$CAÙ( ÌTOPW www*Ma.sÌ Pr&d9jrìo $ervl6n i center KMAG d.d. Lesfcoskova 2, Ljubljana, 01/ SM$4'02 KiAMOto«» ANOVANJSH IN POT^NIŠKl 6RE5TN0 MURO, PiULAGOJF^O VAS7M POIHEBAM Pomj(}0ave<:9Odil os. dol6.QS 2007 mm '6 j.iruimeeiuSf DO 5 ^ BDNUSA MA VSE IZDELKE f • ^-taktni motor 0,7S k »/1,0 KM 1 i • SMHprl Škarje za živo mejo V-BKS 80 na bencinski pogon delovna jirostornina ?5.4 cm', dolžina rezila n diamanmo bmšen noi. proUvIbracijska OOS odo in Qtoüm. ^.art.: 7832629 cm, na ttii 28 mm. lasersko rezan Ka. Q.S I rezervoar. 2 dodatna 0.7S I 73 AKTUALNO « i Vilo Prežeren bodo i obnovili kl stoji m frni od eb Blejskem jczffit. je minuli čeir* tek na dražbi kupilo podjetje Condor ReaL Draibd^ b jo je organiziralo mi* nistrstvo z» obrambdi je uspela 2e v prvem poskusü. Kupec je zanjo pia* čal K95 milijona evrov. AKTUALNO Nismo krivi, če znamo Ob^na Cerklje je ena od iestth gorenjskih obćm. ki je bi [a uspeina na razpisu 13 evropska sredstva. Zato je župan Franc dobnikom ni bilo vroče Starodobnikt so na cestf na stari ljubeljski prelaz na tradicionalnem Hra> Stovern memonalu navduSill nad Iri (isoč obiskovalcev. Večina starodob-nIh motor;ev fn avtomobilov je bila kos sirmf makadamski cesti, na kateri so bite nekdaj znamenite KMETIJSTVO Občutno dražji koruza in pšenica Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok ja^c je povedal, da sta se fetos med kmetijskimi pridelki v Sloveniji najbolj podražili koruza in pSenrca. Cene so sc povečale tudi na svetovnih trgih. VREME Danes zjutraj bo oblačno, čez dansebo ddtw :gasniJo. V sredo in četrtek bo sončno, sprva bosta ponekod megfa ali nizka oblačnost. & jutn: sončno 5/20 CÙ I o : VD : ^ 17703529 2 POLITIK A dein ica.zavrl @g'gla$. si goren)sk:i ciAS lorek, u, septembra 2007 Kranj Svetniška skupina SD močnejša za dva Vodja svetniške skupine socialnih demokratov v mestnem svetu občine Kranj Aleksander Ravnikar je v petek sporočil, da se je svetniška skupina okrepila za dva nova člana. njrm sta namreč prestopila Beno Fekonja in Borut Zatler, izvoljena kot člana Stranke mladih Slovenije. Sedaj opozicijska SD v kranjskem mestnem svetu Šteje deset ljudi. Svetnika v "novih političnih škornjih" sta povedala, da sta sicer težko prekinila stare vezi, ki so bile ob političnih tudi poslovne in prijateljske, vendar se v novo druščino selita zato, da bosta v večjf skupini lažje spravila nekatere svoje zamisli v prakso, kajti "aktualna politična oblast ju je doslej marginalizirala". Beno Fekonja je znan po lanski pobudi o brezplačnih vrtcih, ki je prerasla na nacionalno raven, Borut Zatler pa po odmevni akciji "ogrevanje na Planini". Že v preteklosti so socialni demokrati sodelovali z obema svetnikoma, saj so bile njihove zamisli zelo skladne, s prihodom v njihove vrste pa bosta ne le Številčno, pač pa tudi vsebinsko obogatila skupino, smo slišali na novinarski konferenci, kjer sta o novi pridobitvi spregovorila tudi svetnika Stane BoStjančič in sekretar stranke SD v Kranju Rudi Bizovičar. D. Ž. Borut Zatler in Beno Fekonja (prvi in drugi z leve] sta okrepila svetniško skupiTio SD v kranjskem mestnem svetu. Kranj Med najlepšimi tudi Vojašnica Kranj V petek smo se v VojaSnicl Kranj udeležili krajše slovesnosti ob podelitvi priznanj za najlepšo urejeno vojašnico Slovenske vojske. Slovenska vojska namreč v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije že več let ocenjuje urejenost vojašnic, s Čimer pripadnice in pripadnike slovenske vojske spodbuja k večji skrbi za urejeno delovno in bivalno okolje. Letos je bila med velikimi vojašnicami prvič najbolje ocenjena prav kranjska, druga je biia Cerklje ob Krki, tretja pa Franc Rozman Stane, Ljubljana. Med malimi vojašnicami pa je na tretjem mestu pristala vojašnica Janko Premrl Vojko, Vipava, druga je bila Slovenski pomorščaki Ankaran, zmaga pa je šla v roke Slovenski Bistrici. A. 8. ljublana 2e pet uradnih kandidatov Na državni volilni komisiji sta prejšnji teden kandidaturi za predsednika države vložila §e Mitja Gaspari in E]ena Peča- rič. Včeraj je kandidaturo vložil tudi Danilo Türk, tako da imamo sedaj Že pet uradnih kandidatov, doslej sta ju namreč vložila že Lojze Peteri« in Zmago Jelinčič. D. Ž. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ! Knjigo prejme ALBIN ŠEST iz Srednje vasi v Bohinju Novembra volitve v državni svet Predsednik državnega zbora France Cukjati je podpisal odlok o razpisu volitev v državni svet. Danica Zavrl Žlebir Ljubljana - Volitve v drugi dom slovenskega parlamenta bodo potekale 21, in 22. novembra, in sicer pivi dan za predstavnike lokalnih interesov, dnigi dan pa za predstavnike tako imenovane civilne dniibe. Državni svet ima 40 članov, poleg 22 članov lokalnih interesov tudi 18 predstavnikov deloda, j alce v in delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samo- enoti Kranj) in Boris BreganI družbe. Pripravili smo več (v volilni enoti Jesenice). Za posvetov in z njihovimi ugotovitvami postregli vladi in ministrstvom. Zelo smo bili letošnje volitve v državni svet so volilna opravila začela teä včeraj, 10. septembra. delavni, čeprav državni svet- Prvega moža državnega niki z menoj vred delujemo sveta Janeza Sušnika smo ob nepoklicno in je zaradi tega koncu mandata vprašali, naše delo težje. Kljub temu kako ocenjuje minulih pet pa smo skušali narediti kar let dela. "Glede na pristojnosti državnega sveta smo bili v preteklem mandatu kar največ v okviru pristojnosti, ki jih inna državni svet." Bo Janez Sušnik na letoš-uspešni, Nastopali smo kot njih volitvah v državni svet korektiv državnemu zboru znova kandidiral? Pravi, da in bili budni na zakonodaj- bo, njegova Izvolitev pa je od- stojnih poklicev (po Štiri Čla- Janez Sušnik/fotoiCorazJKaveie nem področju," je povedal visnaod 33 elektorjev,kolikor ne} ter negospodarskih de- Janez Sušnik. "Vložili smo jih je v deveti volilni enoti. litve 22 predstavnikov lokal- več ustavnih presoj, večkrat Sušnik, ki je bil na lokalnih Člani državnega sveta se nih interesov volijo v lokal- smo na odločitve državnega volitvah izvoljen tudi v obČin- volijo za dobo petih let. Volit- nih skupnostih, in sicer se zbora Izrekli tudi veto. Dr- sld svet občine Šenčur, pa ne avnosü (Šest aanov). ve so posredne. V interesnih oblikuje 22 volilnih enot za žavni svet deluje nepolitično, računa, da bi ga za državni organizacijah potekajo za območje ene ali več lokalnih kot interesna .skupina, a poli- svet volili kot politika. Pravi, svetnike, ki so predstavniki skupnosti. Tudi te državne tika ima pri tem tudi svoje da so ga na volitvah pred pe- tako imenovanih funkdonal- svetnike izvolijo elektorji. prste vmes. Kljub temu si timi leti volili bolj kot pred- nih Interesov, Volitve opravi- Gorenjske lokalne interese nismo pustili vplivati in smo stavnika gospodarstva, na kai jo na volilnih zborih elektor- sla v minulem mandatu v dr- pri svojem delu obdržali sa- računa tudi sedaj, saj njegova ji, te pa izvolijo organizacije v žavnem svetu zastopala Ja- mostojnost. Veliko smo do- stranka SLS v tem delu Go- skladu s svojimi pravili. Vo- nez Sušnik {izvoljen v volibii segli tudi na področju civilne renjske ni zelo močna. Slovenijo obiskal Romano Prodi Danica Zavrl Žlebir Brdo pri Kranju - Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji je bil v nedeijo in včeraj italijanski premier Romano Prodi. Že v nedeljo je predsednik sveta ministrov republike Italije Prodi skupaj s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo in zunanjim ministrom Dimitri- % jem Ruplom obiskal Kobarid in si tam ogledal muzej prve svetovne vojne. Včeraj dopoldne pa so na Brdu potekali uradi pogovori med premieroma. v katerih sta se med drugim dotaknila vprašanj narodnih manjšin. Posvetovala sta se tudi o bližnjem slovenskem predsedovanju Evropski uniji. Zatem je visokega gosta iz sosednje Italije sprejel tudi predsednik dr» žavnega zbora France Cukjati, Prodi pa se je srebal tudi s predsednikom stranke SD Borutom Pahorjem. Na sliki Janez Janša s sodelavci med pogovo rom z italijanskim kolegom Romanom Prodi jem. Dvorana za več kulture v kraju 6 odstotkov sodelujočih pa se do tega ni opredelilo. tokratni raziskavi je so- Matf/ž Pintar malo, kako je s kulturnim anketiranih (67 odstotkov) je delovalo 221 prebivalcev Be- ži vi jen jem v Begunjah. menilo, da bi takšna dvorana gun), kar je skorai 60 odstot- Begunje • Za začetek novega V pn^em vprašanju nas je pripomogla k izboljšanju kul- ^^^ ^seh poklicanih (teh je kroga raziskav smo se letos zanimalo, ali krajani menijo, turnega utripa vkraju, 29 od bi^o gospodinjstev). Štiri obrnili v samo osrčje Gorenjske. Vas Begunje ima da Begunje potrebujejo večnamensko dvorano. Dobra stotkov pa se jih s tem ni stri- brezplačne številke časopisa njaio- Ena izmed možnosti smo podarili 102 sodelujoči- danes že skoraj tisoč prebi- polovica (59 odstotkov) sode- za takšen prostor je tudi Ran- ma, vse nagrajence in dnige valcev, KS Begunje pa je naj- lujočih pravi, da jo potrebuje- dneerjeva vila. S to lokacijo bralce našega časopisa pa va- večja krajevna skupnost v , 36 odstotkov vprašanih se je strinjalo 63 odstotkov bimo, da izkoristite ugodne občini Radovljica. Krajani se meni, da ni potrebna. 5 od- sodelujočih, ji odstotkov jih naročniške pogoje in nas pomeni, da to ni primerna loka- kličete v Klicni center slepih dja za večnamen.ski prostor, na telefon 517-00-00. ukvarjajo z zelo raznolikimi stotkov pa ]in )e dejavnostmi, nas pa je zanj- opredeljenih. Še nekaj več A}i menite, da Begunje potrebujejo večnamensko ja\rno övorano? Da 5QV. Ne Ne vem, brez odgovora 5% Ali b^ dvorana pripomogla k dvi|pu kult urnega utripa v kraju? Od 67^ Ne Ne vem. brez N8 221 A 4 / GORENISKI GLAS torek, 11. septembra 2007 M KTUi LNO info^g-^s.si 3 Vilo Prešeren bodo Vilo Prešeren, ki stoji m eni najlepših lokacij ob Blejskem jezeru, je na dražbi minuli četrtek za 1,95 milijona evrov kupilo podjetje Condor Real, preuredili pa naj bi jo v gostinski loka Vilma Stanovnik Bled . Potem ko je Vila Pre-Seren od laaske jeseni za- pušCens samevala, saj so na ministrstvu za obrambo na« črtovali, da naj bi jo obnovili in uporabljali za namene predsedovanja EU, pa so se poleti odlo^iL, da jo vendarle prodajo. Vila je namreč potrebna precejšnje prenove, ker je na eni najlepših lokacij tik ob jezeru, pa bi bilo primerneje, da je odprta za vse obiskovalce Bleda. Tako je ministrstvo za obrambo vilo minuli Četrtek začelo prodajati na dražbi, dražba pa je uspela že v prvem poizkusu, saj se je za nakup odločilo nepremič* ^^ obòW Blejskega jezera že od lanskega novembra sameva Vila Prešeren in skorajda ni ninsko podjetje Condor obiskovalca, ki ne bi začuden pogledoval proti nekdaj privlačni gostinski terasi. Real s sedežem v Lescah, ki je za vilo ponudilo največ in Prepričan sem, da je konku- bi bila Vila Prešem ograje- o tem že potekajo. Tako jo na koncu kupilo za 1,95 renca tudi v turizmu in go- m. ni, saj je dogovorjeno, upam, da se bo prenova Čim milijona evrov. "Zadovoljen stinstvu zdrava, predvsem da bo občina lastnik parcele prej začela in da bo resni6 sem, ker se je za nakup od- pa me veseli dejstvo, da se je ob jezeru, upam pa, da bo no na tako čudovitem kraju ločilo podjetje na Čelu z pri obnovi objektov ob Blej- vila Čim prej zaživela. Pri kmalu stal lep gostinski lo- Bahtiarom Bajrovičem, ki skem jezeru vendarle začelo nas na občini je bU že v pe- kal," je povedal blejski žu- že vlaga v blejski turizem. premikati na bolje, Skrbi, da tek novi lastnik in dogovori pan Janez Fajfar. Preddvorska praznična priznanja Osrednja slovesnost v počastitev občinskega praznika v Preddvoru je bila na Zgornji Beli. Danica Zavtil Žlebir Zgornja Bela • Vrhunec letošnjega občinskega praznovanja, ki bo v Preddvoru trajalo do 18. septembra, je bila priren »contvens znamka pod i*. 9771961 pt Uradü RS za intelei;tualno laftnino. U«t4novilel| 10 izdaialelj. Coteniski gkas, d.0.0., Krani Direktorfcai Marija Voldak / Naitov: 4, 400C Kranj / T«l,. 04/201 42 09, tax' 04/201 42 I}, «-mjil, in rnali in osmrtnice: tef.: 04fž0i 4247 jsprejem na Avtomatskem odiivniku 24 ur dnwno): uradne v%ak delovni dan od S, do 19 ore f CorfiA|&ki glas je paltedmk, izhaja lorVih in petkih, v nakfadi 22.000 izvodov / Redr^^ prilog«: Uoja Cor«njska, Lctopì» Coreniska (er^krat ielno) In devel lolainih pciiog / Tisk: SET, d.d., LJubljana t Naročnina: c?l,: 04/201 42 41 / Cena izvoda* 1,20 EUR. lerna naro^ni- na' I77.0& Redm plačniki imajo 10^ popuju, pollptni 20% popusta, l?tnr popu- (la; v eerte je vračunan DDV po itopnjl naročnina s« upošteva od (eko(e Stevtike £a$opkS9 do pisncfa preklica, ki ve1|a od začetka naslednjega obia^unskega obdobja / Ot asne sTori(v«: po Marjeta Rozman in Marko Vilfan. V soboto, 15. septembra, pa na dvorišču infor« macljskega centra pripravljajo septembrsko Triglavsko tržnico, ki jo sofinancira občina Bied. Na njej bo mogoče kupiti sveže sadje, zelenjavo In ozimnico pridelovalcev iz TN P in okolice, Potekala bo med in 12. uro, ob n. url pa bo za radovedne organiziran voden ogled skalnjaka in ribnika z Andrejo Kunšič, študentko hortikulture. Hkrati s tržnico pripravljajo tudi delavnico za odrasle in otroke pod imenom Rdeče, rumene, bele rož'ce, kjer se bodo izdelovali Šopki, ki nikoli ne ovenfjo. Vse do druge svetovne vojne je mreč na podeželju močno razširjeno izdelovanje rož iz papirja. Najpogosteje so jih oblikovali iz krep papirja, nekateri tudi Iz posebnih papirjev za Izdelovanje rož. Ponekod so jih povoskali in tako dosegli njihovo trajnost in odpornost. V. S. na- na Pustem V imenitnem okolju Pustega gradu so v soboto uprizorili Grajske zdrahe in predstavili zgodovino gradu, srednjeveške plese, mečevanje ... Gvrro Zaplotmk dovljiškega Linhartovega ki je predstavila mečevanje, njenico in spremljal pohod- ....................................... odra mladih. "S to igro bi srednjeveške plese in igre z nike na poti od Fuxove brvi Lancovo • Pusti grad, ki ga li- radi nastopili še kje," je po ognjem. Kot so povedali, so na grad/'Na gradu seje zbra- stine prvič omenjajo leta končani predstavi dejal pred- jih tokrat prvič povabili na lo okoli tristo ljudi, " je zado- 1228, po velikem potresu sednik društva Rok Tavčar in Pusti grad, letos pa so nasto- voljen ugotavljal predsednik 1509. leta in kasnejšem poža- dodal, da vsako leto pripravi- pili tudi zunaj meja - na krajevne sktipnosti Gregor ru pa ga niso več obnavljali, predstavlja z ostanki grajske jo v kraju Se prireditev ob novem letu in materinskem Madžarskem, v Srbiji, v Ro- Remec in poudaril, da je pri-mimiji ... Konjeniški klub reditev tudi velik organizacij- stavbe in obzidja z dvema dnevu. Grajsko razpoloženje Pusti grad, ki zdrjžuje okoli ski zalogaj. Za elektriko na obrambnima stolpoma imenitno "kuliso" za vsakoletno na gradu je ustvarila tudi sed- petdeset konjenikov iz Lipni- gradu so 2 agregatom poskr-merica iz igralske skupina vi- Ike doline in od drugod, je beli člani domaČega gasilske- prireditev, s katero želijo oži- teza Gašperja Lambergarja, predstavil srednjeveško ko- ga društva. ^^ti nekdanje dogajanje na gradu in spodbuditi druženje v kraju. Letos sta krajevna skupnost Lancovo in kulturno prosvetno društvo Jclovi- cä-Lancovo poskrbela za celodnevno dogajanje. Pohodni- Id so že dopoldne krenili po vodni učni poti Grabna rica in popoldne §e od Fuxove brvi na Pusti grad, kjer je bila osrednja prireditev. Po predstavitvi zgodovine Pustega gradu in njegove okolice je igralska skupina Luna, ki deluje v okviru kulturno prosvetnega dništva, po režiji in scenariju Alenke Bole Vra* bec uprizorila Grajske zdrahe, za katere je besedo napisala domačinka Polona Škri-njar. Nastopilo je enajst domačih igralcev in trije iz ra- Igralska skupina je na gradu uprizorila Grajske zdrahe. Navdušeni za grajske poroke V preteklih letih so se na Blejskem gradu poročali predvsem tuji pari, v zadnjem času pa se za poroke v čudovitem okolju odloča tudi vse več slovenskih parov. Vilma Stanovnik po ves teden," pravi Lea Fer- ....................................... jan, ki je prepričana, da 2ato Bled - "Priznam, da morda v tudi poroke postajajo po-preteklih letih nismo dali do- membna turistična ponudba volj poudarka promociji po- Bleda, ki jo bodo še skušali rok na Blejskem gradu. Tako nadgraditi, so se veČina na gradu poročali tuji pari. slovenskih pa- bilo zelo malo. To raz- Pri porokah na gradu pou- rov darjamo odličnost ponudbe, saj res skrbimo, da je poroka merje se sedaj obrača in tre- izvistna. Z vsakim parom se nutno se na Blejskem gradu ukvarjamo posebej, upošte- poroča polovica domačih in varno njiliove želje, jim sku- polovica tujih parov," pravi Šamo ugoditi in narediti, da Lea Ferjan iz Turizma Bled je njihova poroka univerza!- in hkrati dodaja, da se za po- na. Na razpolago za poroko roko v čudovitem okolju blej- imamo dva prostora, viteško skega gradu ne odločajo le dvorano ali pa lapidarij za slovenski pari iz okolice Ble- okroglo mizo, od koder je ob Lea Ferjan ski^l za poroke da, ampak iz vseh koncev dr- lepem vremenu izreden raz- na blejskem gradu, žave. Tako bo letos na Blej- gled, in zdi se mi, da je to res skem gradu že okoli 60 po- na rok. "Poroke so postale po- i prostor, ki ga imamo na Bledu. Zato se večina največje zadovoljstvo nam je, ko nato z njihovih poto- membne za ves Bled, saj so- odloči za zunanji prostor," vanj ali od doma dobivamo delujemo s Številnimi part- še dodaja Lea Ferjan in po- razglednice in zahvale, " še neiii: od hotelirjev, cvctličar- jasnjuje, da imajo tudi pri pravi Lea Ferjan, ki je tudi jev, friz.erjev, gostiricev in organizaciji porok, tako kot vesela dejstva, da naj bi grad drugih. Pari, tako tuji kol do- povsod v turizmu in gostin- kmalu imel tudi dvigaJo, kar mači, večina pridejo na Bled stvu, največ težav z dobrim bo vsem, ki zaradi starosti, vsaj kakšen dan prej. Tudi kadrom. "V turizmu so ljud- bolezni ali zgolj zaradi vlso- mnogi svatje, ki jili je na po- je res pomembni, zato sode- kih pet težko pridejo na peči- rokah v povprečju med 50 in lujemo z najboljšimi in se no, omogočilo, da bodo na 150, prespijo na Bledu, An- tnidimo, da pari in sva^e z slovesen trenutek imeli zgolj dežj večinoma ostanejo kar Bleda odhajajo zadovoljni. V lepe spomine. Radovljica Desni breg bo predlagal dopolnitve programa Sveti krajevnih skupnosti (KS) z območja desnega brega Save bodo do iS- oktobra pregledali obstoječe razvojne programe, predlagali dopolnitve in izpostavil prednostne naloge, ki bi jih lahko vključili v rebalans občinskega proračuna za letošnje in prihodnje leto. To je bil glavni sklep sredinega sestanka radovljiškega župana, porfžupanov in predstavnikov občinske uprave z občinskimi svetniki n predsedniki krajevnih skupnosti z desnega brega Save, na katerem so obravnavali že izvedene in načrtovane razvojne projekte na tem območju. Na sestanku, (i ga je župan sklical zaradi pomislekov nekaterih občinskih svetnikov o zapostav-jenosti desnega brega in dvomov o možnosti uresničitve vseh načrtov, so ugotavljali, da vlaganja na desnem bregu Save naraščajo. To kažejo občinski proračuni zadnjih let, sprejeti dveletni proračun aO07-200S in tudi razvojni načrt občine do leta 2013. Župan se bo v prihodnje mesečno sestajal s predsedniki KS s tega območja. C. Z. GORENJSKI GLAS torek, n. septembra 2007 GORENJSKA 5 Starodobnikom ni bilo vroče Tudi letošnji n. Hrastov memonal je na staro ljubeljsko cesto privabil številne ljubitelje starih motodklov. Matjaž G reg ori č « • • • * 4 * Ljubelj • Sončno vreme, veliko Število gledalcev in izjemna predstava starodobnikov so tudi letos zaznamovali drugo septembrsko nedeljo ob stari makadamski cesti na Ljubelj, ko se po njej zapodijo stari motocikli na tradido- najjiem Hrastovem memori^ diu. Orgaj^torji letošnje, že enajste prireditve so letos prejeli rekordno Število prijav voznikov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Češke. Tako kot je že v navadi, so vozniki že v sot>oio dopoldne opravili tehnični pregled in se popoldne za trening zapodili na progo, medtem ko je Šlo v nedeljo Tisti, ki so premagali ljubeljsko strmino, so se v dolino vračali vidno zadovoljni./^«t«: zaies. Ljubeljska proga je bila po gorskih dirkah znana med najhitrejši voznik Richard močnejša od starodobne teh- Bruderman s 77 leti, najsta- letoma 1926 in 1961, dolga je Petschnig iz Avstrije je s svo- nike. Ker na dirkah starodob- rejše voziJo Indian Scout iz 2300 metrov in je s 330 metri jim Pudiom iz leta 1954 od nikov ni običajno, da bi Štel leta 1924 je na Ljubelj pripc- ena najzahtevnejših, saj na starta do vrha prelaza potre- samo čas, so si motocikli in IjaJ Jožef Komljanec, prizna- nekaterih delih doseže celo boval dve minuti, 51 sekund vozniki prislužili tudi dodat- nja za pogum pa so dobiJe 33-odstotm vzpon. Posebnost in tri destinke m najbližjega ne točke za neoriginalne dele tudi tri dame. Doki je tudi makadamska cesta, ki zasledovalca ugnai kar za ne- in opremo, vse skupaj je štelo Prizadevni Sani AMD Tr- jo organizatorji vsako leto kaj sekund. Dirko s prvo do- v končni izkupiček, organiza- žiČ so se tudi tokrat izkazali z pred dirko na novo utrdi j o. poldansko in finalno popol- torji pa so podelili tudi poseb- odlično organizacijo tekmo- Skoraj vsi starodobni mo- dansko vožnjo so končali sko- na priznanja. Med drugimi si vanja, ki jo je ne nazadnje todkli in peščica avtomobilov raj vsi, le redid so morali pri- ga je prislužil tudi najstarejši nagradilo krepko več kot tri io premagajo brez sape, letos znati, da je ljubeljska strmina voznik med motoristi, Eduard 0soč obiskovalcev. Pomoč za dograditev doma Naklem Graditelji doma starejših občanov v Naklem bodo odkupili del postelj. Stojan Sa(e drugim. Stavba je rasla hitre- podpisali pogodbo o vložku 626 tisoč evrov. Glede opre- ...............................................je od načrtov. Ker bi z dogra- pri gradnji drugega dela me se še pogajamo z Do- Naklo - Vodstvo Občine Na- ditvijo celotne stavbe naen- doma. Ocenili smo, da bo mom upokojencev Kranj, Wo ima precej skrbi z uresni- krat zmanjšali stroške, je tak zanj dobila in sama prodala ker je bila prvotna vrednost čitvijo največje letošnje nalož- predlog potrdil občinski svet trinajst postelj. Občini bo 840 tisoč evrov previsoka, be. Dom starejših občanov v letošnjo pomlad. Odobril je ostalo še dodatnih sedem po- Menimo, da bo možno z ra- Naklem so začeli graditi lani. najem 776 tisoč evrov dolgo- stelj. Gradbena dela gredo h doiializadjo opreme to ceno Predvideli so, da bi najprej ničnega kredita za dograditev koncu, saj so že izdelali fesa- zmanjšati za polovico. Će ne zgradili glavni del stavbe s glavnega dela stavbe. Strinjal do. Končana morajo biti no- bo zagotovil derurja kranjski skupnimi prostori in sobami, se je tudi z možnostjo, da iz- vembra, da bo sredi decern- dom, ga bomo morali sami. Naša želja je, da bi prve stanovalce naselili v dom do src- V katerih bo 26 postelj za vajald del sofinancirajo grad- bra 2007 tehnični pregled oskrbovance iz domače obči- njo prizidka. stavbe. Gradnja doma bo sla- ne. Nato naj bi ob pomoči dr 'Z družbo Gradbinec GIP la dobra 2,1 milijona evrov, dine prihodnjega leta," je po- žave naredili prizidek za dvaj- smo se dogovorili, da degradi Letos smo zanjo zagotovili v vedai Ivan Meglič, podžupan set postelj, Id bi jih ponudili vso stavbo. V kratkem bomo občinskem proračunu blizu Občine Naklo. Preddvoru za, na Jezerskem ne Občinski svet v Preddvoru je dal soglasje h koncesiji za zobozdravstvo, jezerski pa zavrni Danica Zavrl Zlebtr nameri svojega dosedanje- so podprli koncesijo v do- g]i sprejeti odločitve o mo- ..............................................................................ga zobozdravnika, da odide maČi občini. Medtem pa se rebitni podelitvi koncesije. Preddvor • Občinski svet v v zasebno prakso, vendar je zobozdravnik obrnil tudi Tudi s ponujenim predlo- Preddvoru je pred nedav- želijo, da nadaljuje svojo na občino Jezersko, kjer gom zobozdravnika glede nim dal pozitivno mnenje k dejavnost v enakem obse- sprva ni bil zainteresiran za pokrivanja stroškov niso podelitvi koncesije na po- gu, kot jo je do sedaj, ko je koncesijo, Tamkajšnji žu- soglašalL Kritični so bili dročju dentalne medicine, poleg preddvorskih skrbel pan Milan Kocjan nam je tudi do dosedanjega dela in sicer zobozdravniku, ki tudi za paciente na Jezer- povedal, da so v soboto na zobozdravstvene ambulan- je doslej v P redd vo ru opra v- skem. Osnovno zdravstvo izredni seji občinskega sve- te na Jezerskem in na osno- Ijal javno službo, Nielsu Gorenjske namreč nima ta z začudenjem ugotovi- vi vseh teh dejstev so skle- Udiriu- Na občinskem sve- zobozdravnika, ki bi ga na- li, da se je treba za nove nili, da koncesije ne bodo tu so dobili tudi dopis mesto njega poslalo na je- Osnovnega zdravstva Gorenjske, v katerem sporoča- zersko, kjer je imel doslej ambulanto enkrat teden- organizacijske oblike zobozdravstva odločiti v samo podelili. Pričakujejo tudi. da se problem zobozdrav- dveh dneh, česar ne odo- strva na jezerskem reši čim jo, da sicer nimajo nič proti sko, Svetniki v Preddvoru brava j o, zato tudi niso mo- prej V MEKON LOKA D.O O. PodKibnIk 253. 4220 ikolfa Uko tel.: 04 51 50 590 info@mekon-loka.si %vww.mekon-loka.si JEZIKOVNI TEČAJI • Angleščina »NemiCma • Italiianiiina * Španščina * Francoščina * Ruščino »Slovenščino *LatinS{ino «Hrvaščino TEČAJI ZA PROSTI ČAS « Mozaik • Klekljanie • Nakit • Keramiko « Rison{e • Slikanje • Poslikava stekla, svile,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI • Windows • Word • Excel • Power Point ^ ZA: I učence m ... , diiake studente odrasle upokojence » ' KDAJ? ^ Pri^tki od 17. septembra dalje. No volio je već kot 200 rozHčnih lerminov. I PONUDBA No » z^wm ^^iOH I od ^ 4o ' IndMdiMlni pouk. tt^cil tO SebonJs S4.4260 Bled >041/614 718 vabi k sodelovanju: DELAVCA NA PAKIRNI LINIJI (m/ž) Pogoji: ' n^manj IV. stopnja izobrazbe DVA POMOŽNA DELAVCA (m/ž) Pogoji; - kc^^ćana osnovna èda ' prednost Imajo kandidati, ki so vajeni kmečkih opravil I * DVA MONTERJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ (m/ž) Pogoji: • poklicna šola kovinske smerì -tri leta detovriih izkušenj Delovno razmerje se bo plenilo za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece. Deta se czvajajo v tovarni Podnarf. Delo je možno nastopiti takoj. Pisne prt^ve pošljite v 6 dneh od objave ogLasa na zgorrjr naslos*. btf» no.«jmmcl « 9« taTMićovB« Gorenjska 96 MHz R A O Z A A D O V Obiščite naio novo spletno stran www«gorenjskiglas.si Dnevno sveŽe novice \ Kažipoti Pisma bralcev Razvedrilo več kot i8oo različnih obiskovalcev dnevno novost Gorenjskega glasa od marca letos zaenkrat so vse vsebine, prav tako arhiv, Še brezplačne Gorenjski Glas 2ù \/òi biiéhmc iùi 6 G O R E NJ S KA GORENiSKl GLAS torek, II. septembra 2007 Preddvor že drugič dobil lekarno Od prejšnjega tedna v Preddvoru spet deluje ekarna, čeprav je zasebnica, ki jö je odprla pred osmimi leti, spomladi vrnila koncesijo. Danica Zavri Žubir skupaj 2 osmimi zasebnimi le- ....................................... kamami pa ima Gorenjska Preddvor* Pogoji poslovanja so preskrbo 2 zdravili nad sloven-se za majhne lekarne bktveno skim povprečjem. V Sloveniji poslabšali in zasebnica je vrnila imamo eno lekarno na 7300 koncesijo, ki ji jo je občina po- prebivalcev, na Gorenjskem delila pred leti. Na srečo je bü pa na 6300. Napovedala je, da lekarno pripra\4jen prevzeti in bo sedanji obratovalni čas veljal Šest mesecev, potem bodo amlizbali. ali je to racionalno. obdržati javni zavod Gorenjske lekarne in tako se za občane Preddvora pravzaprav ni veliko V vsakem primeru pa bodo spremenilo. Ugodnejši je le rudi pri krajšem obratovalnem poslovni čas, ki traja ob delav- času upoštevali potrebe upo- nikih od jutra do večera. Na rabnikov, je zagotovila Rakov- kratki slovesnosti ob začetku čeva. V lekarni sedaj delata delovanja javne lekarne v petek dve zaposleni, ena od njiju je je župan Miran Zadnikar ob- tudi nekdanja zasebnica foži-čanom položil na srce, naj ca Sparovec. Ob ponovnem obiskuje jo lekamo v domačem odprtju lekarne je župan Mi-kjaju, da bo obratovalni čas os- ran Zadnikar ^ povedal, da so tal takšen, kot je sedaj, ob slab- pravkar prodali stari zdravjem obisku ga bodo skrajšali stveni dom za 220 tisoč evrov, na največ 40 ur tedensko. Di- kupnino bodo vložili v naJoip rektorica Gorenjske lekarne prostorov za novega, ki bo bo- Romana Rakovec je ob tej pri- disi v trgovskem centru na jo- ložnosti povedala, da pomeni dfovem vrtu. ki ga najnerava odprtje lekarniške podružnice Mercator zgraditi že do pri- Preddvoru širitev njihove hodnje jeseni, bodisi bodo mreže. S preddvorsko imajo zanj odkupih sedanje prostore po vsej Gorenjski sedaj 21 le- trgovine sredi Preddvora. Na kamiških enot, v kiatkem slovesno odprtje pa računajo bodo v Kranju odprli še f^o. septembra 2008. Zaloc Dvo kilograms k i iurček Mojca Kosmač iz Zaloga pod Krvavcem se je prejšnji teden s prijateljico Mirjam odpravila nabirat gobe v gozd v okolici Tržiča. Bilo je mrzlo, veter je celo nanašal sneg. Nista dolgo hodili, ko je ob robu gozda odstrla posušene vejice na smrekici in pod njimi zagledala pravega orjaka - dvojnega jurčka, ki je tehtal kar 2,23 kilograma. "Še dobro, da me ob vračanju ni ustavil inšpektor, Eno samo gobo sem imela, pa bi morala kazen plačati," se je pošalila ob našem obisku. Zanimivo je, da KosmačevI niso veliki ljubitelji gob, tako da je Mojca orjaka razdelila med z/iance. Neka) ga je gotovo dobila tudi njena mama, ki te dni praznuje 3o let. S. Ži ri Denar za ohranjanje podeželja Občina Žlri je 31. avgusta objavila javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja za leto 2007. "Gre za običajen vsakoletni razpis, ki pa je bil letos zaradi novega pravilnika ob novem programskem obdobju objavljen pozno. Letos za ohranjanje podeželja namenjamo 37 tisoč evrov," je povedala Olga Vončina z Občine Žlri. Razpisno dokumentacijo je mogoče dobiti v tajništvu občine in na spletni strani vAvw.ziri.si, rok za oddajo vlog pa je do 15. oktobra 2007. B. B. na Minulo soboto sta si v preddvorski cerkvi po petdesetih letih znova rekla da Kati in Zdravko Porenta. Danica Zavri Žlebi r BaŠelj • Živita v BašSju, tik ob potoku Belca, kjer je Kati po stari mami podedovala skromno hišico. Kot nezakonski otrok ni imela srečne mladosti, poleg tega se je družina iz Bašlja preselila v Kranj, kjer se je težko navadila druge šole. Ko se je pozneje vrnila v Bašelj, pa je pogrešala kranjsko druščino. Zaposlila se je v Iskri. Tam je delal tudi Zdravko, doma s kmetije v Bitnjah» po poklicu vodovodni inštalater, ki je potem opravil delovodsko šolo in delal kot vodja tekočega vzdrževanja. Zbližala pa sta se na šoferskem tečaju, pove Zdravko. Vzela sta se ob koncu avgu-sta 1957 in začela urejati liišl- Zdravko Porenta, Ančnikova iz BaŠlja, sta slavila zlato poroko. co v Bašlju, saj ju je vse bolj vleklo pod gore. Čez dve leti nato. Mladi danes komaj ver- da Gorenjski glas pa bereta lišča,alipa po gozdu, kjer naj-sta se preselila vajijo, tisto leto jamejo, kako smo živeli brez celo dlje. Zdravko se je nanj de odvržene r<^ove smjadi in se jima je rodila tudi hči edin- pralnega stroja in celo brez naročil pred 55 leti, ko je bil jelenjad!. Kati, ki jo zadnje ka. In kupila sva tudi naš prvi vode v hiši, se spominjata Po- pri vojakih. Svoje čase sta veli- čase mučijo težave s hrbteni-avto, pravi Zdravko, ki si je za- rentova, Prat in zajemat vodo ko hodila v hribe, Zdravko co. pa gre s prijateljico vsak pomnil, da je za deset let star za kuho so hodili v potok Bel- tudi s "paličarji" iz Stra^Ča. večer na enoiimi sprehod v fiat HOC tedaj dal 43 plač. Ce- ca ali pa so jo lovili pod ka- Na Triglavu sta bila nazadnje okolico. Poma skrbita za ko- prav je bil videti nadvse spodoben avto, pa sta včasih gume na poti iz Bašlja v Kranj pom, šele pozneje so napelja i vodovod. sredi devetdesetih let, na naj- koši, rejo ovac pa sta prepusti« bližji Storžič pa sploh nista la zetu. S hčerkino družino "A nič zato, danes se imava Štela vzponov. Zdravko po- (imata odrasla vnuka in vnu-tudi po dvakrat krpala. Tudi prav lepo," povesta zlatoporo- sebno rad pohaja po planin- kinjoj živijo v isti hiši in se sicer življenje ni bilo prav rož- čenča, ki ne pozabita dodad, skih travnikih, kjer nabira ze- lepo razumejo. ndrejoni izvirajo iz Gorenje Zetine BohiAN Bogataj razlogu za rodbinsko sreča- tih vrat, deveterica otrok pa tos osvojila drugo mesto na ..............................................................................nje povedala Janez Jelovčan je poskrbela za Številno so- izboru za kmetico Sloveni- Visoko - Kozolec ob Tavčar- in Ljudmila Mohorič. Sobot- rodstvo. Med znanimi An- je. Najstarejša na srečanju jevem dvorcu na Visokem je nega srečanje se je udeležilo drejoni so podjetnik Boris sta bila 81-letna AJojz Božič gostil rodbino Andrejon. kakih 170 sorodnikov (od Mesec, Martina Jelovčan, in Francka Peternelj, naj- "Ponavadi se srečujemo dvesto povabljenih), ki iz- predsednica Gasilske zveze mlajša je nekaj mesecev samo na pogrebih, kar je haja iz Gorenje Žetine, kjer Škofja Loka. Vido Peternelj stara Neja, rodbina pa se je premalo, hkrati pa smo orga- še danes živijo Vodniki, ki je bil nekdaj v reprezentan- pred tednom povečala tudi nizatorji želeli, da se spozna- so leta 152} na kmetiji na- ci smučarjev skakalcev, z rojstvom Nejca, ki bo svojo tudi naši otioci in se ne za- sledili Kajžarje. Pr' Andre- Luka Novak je perspekriven je daljne sorodnike spozna-Ijubljaio med seboj," sta o jon je danes kmetija odpr- adet, Anka Vodnik pa je le- val na prihodnjem srečanju. GORENJSKI GLAS torek, il. septembra 2007 PISM irt/o@g-dös.si 7 SI Sport - učenje angleščine za neuke Slovence Človek si oh takih dogodkih davno izjavo visok^ga uraäni- doskj obrodik bogate sadove in bomo ostali brez reHlca! Zato Kouor ni potreben, Neruizad- /jomogo kakor ve i n zna. Jaz ka z Direkcije RS za uste, da tako je b i/o tudi tok rat. Prošnji sem ponosen, da so opozorila o nje zaradi i^likosti ne more v sem uporabila ščepec ein iz ma nobena nova trasa usU, ki ni zapo moč so se odzi^li krajani nepoštenem selekdo n iranju, sko raj tretjino k ovorsk i h ulic. in pisanje ter pom nožila ljubezen do slovenske besede. bila d ružbeno sprejemljiva za naše KS, obrt n iki, podjetnik i, komu kaj plačati in komu ne, ker so preozke! Da je to voz ilo lokalno okolje. Še ni bila reali- Gasilska zveza Tržič in seveda naletela na takojšen odziv in tudi za druge občane TriiČa.je Irena Ahćin zirana. C. KokrSkega odreda 36 Novinarka Gorenjskega gia-sa Vilma Stanovnik nas od 21. avgusta obvešča o XI. Evropskem veteraiiskem prvenstvu v plavanju, skokih v vodo, daljin- t • v • skem ter sinhronem plavanju. ' V LOKI O CCtrti Ker živim v neposredni bližini kti\ega bazena v Kranju, sem räZVOjni OSI na dogodek opozorjena tudi preko veiik^ plakata pri kokr- Zato pričakujemo, da bo Občina Tržič pod novim vodstvom in novimi svetniki. Žu- iskanje rešitve! Ministrstvo za samo delno res. a če so vam zdravje ni dolžno plačevati ta- tako hudo mar ljudje v Krizah, 4000 ÌCrani prav Občina Gorenja vas-Po- pan in občinski svetniki so pod- kih investicij, to je naloga obči- Pristavi, v starem Tržiču in 'ane v tuidaljevanju nosilka prli program za boljšo požarno ne, Čtsar pa g. Sajovic ne ve drugod, zakaj potem ne poma- osrednje pobude pri razvoju in splošno varnost m ohmo^u (izjava v enem od äovenskih gate kupiti vozila pripadajo- projekta IV. razvojne osi, fei občine Tržič. Zbrati tolikšen dnevnikov, da obtina ni dolž- čim društvom! Odgovor se pomora postati tudi v resn iä raz - la sten delež ni mačji kašelj, na sk rheti za zdravstveni dom ) nuja sam : ni jih tre ba poplača-vojna. ial pa kot župan obči- zato tako žaljivo in "fovšarit- in zato ni želel sodelovati pri ti! Nc^' pa g^ilce Kovofja zno- ne, ki seje pi^tek IV, razvojne no" pisanje le kaže nivo osebe, nakupu! Hvala Bogu, da seje va opozorim, da jim privoščim osi močno dotika, na uvodoma ki to piše. Gasilci v Kovorju odzvala ga. Bomova in peklo- nov avto (plačilo sem navse- V petkovi f JI. avgusta) izda- navedeno ofcrogio mizo nisem smo bil i ponosni i n vesel i tolil^- nila manjkajoči dena r! zadnje odobril sam!), a razu Škem mostu ter panojev postav- ji Većega Časopisa sem prebral b u povabljen. nega obiska gasilcev in gostov občini je leto dni stalna meti morajo, da ga tudi dru- Ijenih kar tako. Po mojih poda- Članek pod gornjim naslovom, tkih stojita oba na zasebnem o predstavitvi načrtov s predvi-zemljišču. so^asja lastnikov denim grobim prostorskim po- organizatorii niso iskali. segom v dolino Kopačniu in Sedaj pa k vsebini teh pano- naselje Hotavlje. pri čemer bi jev. Ne vsebujeta niti ene slo- vas Sovodenj z okoliSciml na-venske besede. Alije takšno sdji "odrezali" od sveta. Želim mitan Cadež, župan na slovesnem prevzemu vozila, praksa, da se vodstvo sklicuje gim! Ceno take zvestobe svoje- To je bil dokaz, da na poti do na neporavnane račune in za- mu predsedniku pa bodo tako cilja nismo bili sami. Dokaz, dolženost, česar nihče več ne ali tako še kako drago plačali da smo v Kovofju gostoljubni verjame! Realizacija Sajovče- vsi Kovoijani prav kmalu na Ij^j^r je bil obisk na veseli- vih obljub o znižanju komu- deponiji. Gasilci v Kovorju ci. Tako rekordnega obiska res nalnih polož:nic, znižanju pla- Vesel sem bil tudi obiska nis mo pričak oval i, zato se je Čila varstva v vrtcih, povišanju množ ice na vesel ici sice r pol oglaševanje sploh dovoljeno, sporočiti, da se Občirui Gore- ((Sf OFfidO IZ ^^^^ ^^^^^ ^^ bolj potruditi, da plač Pekovim delavcem in- kdo manjše, kot navaja Sajovic, a prepuščam stroki. Zame je ne- nja vas-Poljane s to varianto . t* i dopustno, da SC takšen o^s, ki nikakor ne strinja in da smo QI9V6 i SViU označuje prireditev, uporabi v junija posredovali Ministrstvu Sloveniji. Od prebivalcev Evro- za okolje in prostor, kakor tudi pe se pričakuje, da znajo tudi Ministrstvu za promet tudi vsaj enega od "svetovnih" Jezi- tretji, najboljši predlog možnih Ruparju smo postregli vse. Pohvale i\a ve katere nakladancije. ne sta- vseeno, saj je bila to v vsem letu račun organizatorjev pa so to* nejo popolnoma nič, pa jih edina zabavna prireditev v celi krat daleč presegle občinske vendarie ne realizirajo! V Trži- občini! Le ognjemet, kije bil meje. In prav je tako. Naj se ve, čuje investicij samo toliko, kot tak kot v občini še nikoli v zgoda so v Kovoiju doma pogum- jih je bilo začetih v preteklih k- dovini in je terjal več tiso^ ev- Po enoletnem zatišju, koje ni. pošteni »i iteseli ljudje. tih (Šola Bistrica. Kino ...i rov. je bil nepotreben, ker je bil kov, kar za anglefäno vseka- variant, ki bi povezal dolino bivši župan Pavel Rupar trosil kor velja. Toda prireditve, fei HobovSčice in Mino Idrijce, ki laži o pomoči kovorskim gasil- nimajo sinhronega prevajanja sta med seboj oddaljeni le dobre cem za nakup gasilskega avto- v slover^Čino in ki se o^šujejo 4,5 kihtnetra. s tunelsko pove- mobila, pa resnica in ciničen ^^^^^^^^^^ v a n^Sčin i. v Sloveniji zame zavo pa ne bi grobo posegal/ v odnos do gfisilcev spet oživlja in niso dopustne. Velika Črna naravno okolje. Zavedati se nekaterim ne da mirnega jg CflkrSt O pika torej velja orgßnizatojjem moramo, daje v Kopačnici spanca. Manipulaäje in laži o Franc Smolei nova ni nitierut! Niti eno grad- plačan iz prispevkov Kovofja-PREDSEDKIK PCD KovoR beno dovoljenje ni bilo v tem nov in občine in bi lahko preostanek doniranega denar iz moralnih vidikov potrošili letu pridobljeno na novo, kar seveda tudi nič ne stane, pa za oglaševanje. ohranjeno naravno okolje, gostoljubnosti in poštenosti ko- r6S6V3ll16ni Nekaj dni po postavitvi pa- imatno vodovarstvena območ- vorskih gasilcev se niso obnesle nojev sem razmišljala, kaj je z ja in varovana obmo^a Natu- « novembra 2002 ob odprtju menoj narobe, da me to moti. re 2000. po ceii dolini so gosti mostu v Kovorju. niso se obnes- Saj venda r znam «ngieifko. Ko prehod i živali in di vjadi, da o le la nsfeo jesen, ne bodo pa vozilu vendar. Nula! Še manj stane kako drugače! Moja sugestija urejanje okolice in cestnih bi bila, da bi ga namenili za otokov pa so jih p rvlč letos do- reševalno voz ilo, iz hu mani- bro uredili šele nekaj dni pred tamih vidikov, ne drugače, če Šuštarsko nedeljo. In karje še ga je bilo že preveč. Tako pa je ve^i absurd: dolgov v letu dni šel denar namenjen humani- niso uspeli zmanjšati niti za tami dejavnosti v zrak. Dejstva, da reševalru? vozilo cent (!), obratno, povečali so Na koncu pa naj g. Sajovic pa je enak problem izpostavila Topličarjevem vodnem viru obrodile sadov niti tokrat niti v v Tržiču ho, sem se razveselil se za novi milijon evrov ali še enkrat prebere tisti kitajski starejki gospa, sem vedela, da sploh ne govorimo. prihodnje. Da ne bi mo^i po- tako, kot mnogi občani Tržiča! 240 milijonov tolarjev! Mi pregovor, ki ga je zapisal na je problem globlji. Doživela je Na Občini Gorenja vas-Po- kazati šokantnega odnosa biv- Ob vsakodnevnem ločevanju lahko kdo pojasni, zakaj na- začetku svojega pisanja! jaz namreč, da se slovensko v jav- Ijane imamo občutek, da se šega župana do gasilcev, nam in razlikovanju ljudi na naše stajajo novi dolgovi, če pa nič- bom prav na kor\cu dodal čisto nosti rti govorilo in ne pisalo, sploh ne pogovaijamo z minis- bilo dovoljeno snemanje, ko invaSe. na pripadne in resnico- esar ne delajo? V Tržiču so Omenjeni pano jo je spomnil trstvom za okolje in prostor, ici smo Te obiskali pred letom dni ljubne ter kršenju moralnih in res drugi časi. prav na tiste čase i n bila je prizadeta. kratkega, slovenskega: laž ima (še vedno) kratke noge! bi kot prvo moralo prav nara- v županski pisarni. Neizmer- etičnih pravil, da o kršenju Člo- Pako kowrskem gasilskem vovarstvene vidike najbolj za- na vdja. moč in enotnost ko- veko vih pravic sploh ne govo- avtu: ocena drugih gasilskih Pavel Rupar, SDS Tržič Naj omenim še promet. Ce- govajjati in spoštovati. V isti vorskih gasilcev so že velikokrat nm.je obstajal resen strah, da društev je, da tako velik avto za sta pred mojim domom ima sapi pa tudi razMr\em njihov polovično zaporo v času prire- odgovor, ki smo ga dobili v za- ■ ditve. Vožnjo lahko nadaljuje četku meseca avgusta, da je le tisti, ki ima dovolilnico orga- naš predlog z vidika gradbeno- nizatoija. Vsakič, ko se od- tehnične stroke nesmiseln, saj pravljam od doma in ko se vra- se stroka boji zahte\mdših izzi- čam, me spremljajo budni posedi rediteljev in njihova ž^ja, da pokažem dovolilnico. K£rje vov pri iskanju novih projektnih rešitev. Po drugi strani pa postaja nimam, jih pomirim takrat, ko čedalje bolj jasno, da je obäna zapeljem na dvorišče. Imamo Cerkno pripravljala varianto prebivalci "zaprtega" območja poteka trase po Kopačnid že kakšno pravico do predhodne- več let, in to žal vednosti ga obvestila ali dodatnih dovo- in sodelovanja naie občine. V lilnic. je najverjetneje odvečno vprašanje. Organizator pa ja ne bo posvečal pozornosti tako majhnim, nepotrebnim stvarem. Nekuj deset ljudi se namreč popolnoma izgubi v vsej ga pr» oobi i od 7. - 22.9.2007! V ćasu od 7. - 22.9.2007 se vam bodo želje uresničile ... poskrbitTìO ^a ... ... izmere na domu, dostavo izdekov na dom. odvoz embalaže, pohištvo po me J PRENOVLJENA poslovalnica v Kranju z NOVIMI MODEU notranjih vrat. 6% ugodnejši nakupi v trgovinah //pò/ed na masivno pohištvo, vhodna vrata in kljuke HOPPE. 'poDuanamasfi/nocN^išTvoveljs same do owusH se med &etioi nc seitevaro. VrhurJSk3 »/rsto v v^k dorrt lipbled Pesem gozda v vašem domu 8 I I O I sitno n sub ic@ g-gla $. si GOREN)SKI Glj\S torek, 11. septembra 2007 Tržič Tržiški policisti včeraj odprli vrata V tržiški policijski postaji je bilo včeraj zelo Živahno, pa ne zato, ker bi v tamkajSnje prostore za pridržanje osumljencev kaznivih dejanj (edine na Gorenjskem) pripeljali konvoj osumljencev, ampak so policisti pripravili dan odprtih vrat. Najštevilnejši obiskovalci so bili ppi/ošoički 12 domačih osnovnih šol, katere so policisti spremljali že na poti do policijske postaje. Tam so jim predstavili delovne prostore in opremo, ki {o uporabljajo pri svojem delu. Gostitelji so morali odgovoriti tudi na marsikatero zvedavo vprašanje, najbolj pa je otroke zanimalo, ali bodo videli zapore, je pojasnil komandir Policijske postaje Tržič Mitja Perko. Tržiški policisti se sicer te dni tako kot njihovi kolegi po drugih policijskih postajah udeležujejo roditeljskih sestankov, kjer staršem svetujejo^ kako z otrokom pravilno sodelovati v prometu. S. S. Kran) Srečanje policijskih motoristov V soboto so se v Kranju zbrali "gorenjski prometniki" na vsakoletnem zboru upokojenih in aktivnih prometnih policistov. Robert Sušanj, vodja sektorja prometne policije v upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave, je pojasnil, da si veliko policistov, potem ko se navadijo motorja v službi, kupj motor tudi v privatnem življenju. Prvič so se zbrali lani ob so-letnicl prometne policije Kranj; z motorji so se odpravili v Avstrijo. Za cilj letošnjega zbora so določili okolico Šentjurja na Štajerskem, kjer so obiskali kolega prometnika. Poudariti je treba, da se zbora policisti udeležijo izključno s svojimi motorji. Včasih se je policijske enote na motorjih držal vzdevek "leteča enota", izraza mlajši policisti skoraj ne poznajo več. Kot je še povedal Sušanj, je zbor oblika prijetnega druženja policistov, V prihodnjih letih bi radi zbor razširili še s policisti, ki nimajo lastnih rrotorjev, bi pa se srečanja radi udeležili z avtomobili- Srečanje so zaključili v Kokri, pri eni od legend kranjske prometne policije, Francelinu Prešernu. E. N. <8® PRODUCTION ZORN1K do.o^ Pot na Litice 17,4260 B1«d Zaposlimo PRODAJNO-NABAVNEGA REFERENTA PRIČAKUJEMO: • V. ali V{. stopnjo izobrazbe ekonomsko • komercialae socn in 3 delovnih • aktivito zrumje angleškega in nem&kega jcziks, » opravljen i2pi( B kategonje> • dek) s standardnimi PC orodji fMS Office). NUDIMO: - redno zaposUtev zd dolote itn 1 leta s 3 mesenim poskusiim delom. mohH»( apostitve zh oedoloden ćai Wjavedo 19.09.2007 poptóti ali nd e-mail: Stanje na sodiščih se popravlja Po obisku okrožnega in okrajnega sodišča v Kranju je minister za pravosodje Lovro Šturm oceni da se je reševanje zadev na obeh sodiščih vidno izboljšalo. Simon Šubic Kranj • Minister za pravosodje Lovro Štiirm je vieraj z državnim sekretarjem Robertom Maroltom obiskal okrožno in okrajno sodišče v Kranju in okrajno sodišče v Škofji Loki, ki jih raval obiskati ob obisku vlade na Gorenjskem (18. in 19. septembra), vendar sebo tedaj udeležil Sveta ministrov Evropske unije. Tako kot pred štirinajstimi dnevi na okrajnih sodiščih v Radovljici in na Jesenicah» se je minister seznanil 2 uresničevanjem projekta Lukenda, izvajanjem zakona o zagotavljanju pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaša- Minister dr. Lovro Sturm (v sredini) v'pogovoru s predsednikoma okrajnega in okrožnega n}a, s kadrovsko in prostor- sodišča v Kranju - Matejo jereb in Mihaelom Kersnikom sko problematiko, s potekom izvršbe, z izkušnjami tošnjega leta stanje že bis- mo okrepitve," je pojasnil tiko kranjskih sodišč, ki pa na področju informatizacije tveno boljše. "Na okrož- po obisku v Kranju. Kranj- bo do konca leta v večji meri in z delovanjem zemljiške nem sodišču ugotavljamo sko okrožno sodišče je po že odpravljena, saj bodo s se- knjige. precejšnje izboljšanje pri ministrovem mnenju med danje lokacije preselili zem- Na okrajnem sodišču v reševanju pomembnih za- boljšimi okrožnimi sodišči Ijiško knjigo in gospodarski Kranju je minister izvedel, dev. V prvem polletju smo v državi. Večjih problemov register. "Po preselitvi, ki je da so imeli v zadnjem Času rešili 8,8 odstotka zadev več ne predstavlja niti sojenje v predvidena okoli novega precej težav zaradi pomanj- kot prej, zmanjšali smo šte- razumnem roku, prav tako leta, se bodo razmere na kanja sodnikov, ker pa so v vilo nerešenih zadev, tak nimajo veliko nadzorstve- kranjskem sodišču kar pre- tem času že uspešno izpe- trend pa pričakujemo Se nih pritožb, vse prejete pri» cej izboljšale, še zlasti za liali vse razpise za nove naprej. Nekaj težav imamo tožbe pa so tudi rešili. stranke, saj bodo vpisniki sodnike, minister Šturm §e na gospodarskem òddeì- Minister se je seznanil odtlej v pritličju," razmišlja pričakuje, da bo konec le- ku, kjer pa tudi pričakuje- tudi s prostorsko problema- minister. Umrli voznik in sopotnika Na regionalni cesti v Kokri so se v petek zvečer smrtno ponesrečile tri osebe. Tragična nesreča se je v nedeljo popoldne pripetila tudi v gorah - v Žrelu pod Ledinami je v smrt omahnil 36'letni planinec. Simon Šubic reč v petek okoli 20,25 pripet- iz smeri Sp. Jezerskega proti katerem je naproti pravilno ...................................... ila huda prometna nesreča, v Preddvom. V blagem levem pripeljal 6o-letni voznikz Je- Preddvor, jezersko • Že tako kateri so umrle tri osebe, ena ovinku je zapeljal na breži- zerskega. V silovitem trče- Črna letošnja statistika posle- pa je bila lažje ranjena, no, kjer je avtomobil obrnilo nju so se smrmo ponesrečili die prometnih nesreč na Go- Policijska uprava Kranj je na streho, nato je zdrselo na voznik Fiata in njegova so- renjskem se je v petek še ob- sporočila, da je 40-letni voz-čutno poslabšala. Na regio- nik iz okolice Ptuja vozil nasprotni vozni pas, kjer je z desnim bočnim delom trčilo potnika, 28-letm državljan Ukrajine in 52-letni Kranj- nalni cesti v Kokii se je nam- osebni avtomobil Fiat Uno v osebni avtomobil Subam, v čan, medtem ko je 60-letni voznik z Jezerskega utrpel lažje rane. Padel v 2relu V nedeljo ob 16.35 se je pod Kranjsko kočo na Ledinah smrtno ponesrečil 36-letni planinec iz Tupali6 Po poročanju policije se je planinec pred nesrečo zadrževal na robu Žrela pod Kranjsko er mu je najverjetne- je spodrsnilo. Padel je po pobočju približno 150 metrov globoko in se pri tem tako hudo ranil, da je na kraju nezgode umrl Do njega je s he-likopterj em Sloven ske vo j ske poletela dežurna ekipa Gorske reševalne zveze na Brniku, medtem ko so se domači reševalci z Jezerskega do po- V Kokri so umHi voznik in sopotnika. Letos je na Gorenjskem umrlo že 25 oseb, lani vse leto ì8. nesrečenca odpravili peš. GORENJSKI GIAS torek, 11. septembra 2007 vil ma .stanovnik (S>g-glas.si 9 Irena slabo vreme Na evropskem prvenstvu v klasičnih padalskih disciplinah je bila narava močnejša od organizatorjev, ki so lahko izpeljali le tekmo mladincev in žensk, znova pa je blestela Irena Avbelj. Zoran RačiČ vremena ne moremo naioä- naše veselje je biJa znova raz- nje, kajti do prvega skoka ....................................... ti. Narava je bila žal močnejša red zase Irena Avbelj, Id je s smo morale čakati kar tri dni. Osijek - Premočan veter, dež od nas," je bil slabe volje glav- Štirimi zaporednimi niđami Vesela sem novega naslova, in nizka oblačnost so bili to- ni organizator Željko Du- in enim centimetrom v peti Škoda je le» ker nismo krat glavni povzročitelji slabe menčič. seriji osvojila zlato medaljo v izvesti še kakšnega skoka več. volje med padalci in organi- Nekaj boljSe volje so bili pa- skokih na oli. "Zadnji trenin- Toda medaljam se nikdar ne zatorji, ki so v Osijeku pripra- dald zgolj vpetek» koso izve- gi, ki smo jih imeli pred potjo gleda v zobe," je po novem vili 5. evropsko prvenstvo v dli pset skokov na dij vkonku- v Osijek, so očitno obrodili imenitnem iispehu dejala Ire-klasičnih padalskih discipli- rend mladincev» mladink in sadove. Z uvrstitvijo se nisem na Avbdj. Njen uspeh je s Še-nah. "Videli ste, koliko truda žensk, kar je zadostovalo za obremenjevala, zagotovo pa stim mestom dopolnila Maja smo vložili v prvenstvo, toda regularnost tekmovanja. Na so tokrat odloČile tudi izkuš- Sajovic, a z nekoliko grenkim priokusom zavoljo slabšega drugega skoka, ki ji je s tremi centimetri spodnesel medaljo. Fantje, v slovenski reprezentanci so bili tokrat Roman Kaiun, Uroš Ban. Pelar Balta, Senad SalkiČ in Domen Vodi« Šek, so ostali praktično brez skokov, Čeprav so organizatorji v petek pozno popoldne le pričeli tekmovanje, a jih je prehitela tema, zato je prvo serijo opravilo dvanajst reprezentanc od šestnajstih, kar pa ni imelo pravega pomena. Letošnja sezona pa še ni končana, kajti padalce konec tega meseca čaka finale svetovnega pokala v švicarskem Locamu, prihodnji mesec pa potujejo tudi v Indijo na svetovne vojaške igre. Izkušena Irena Avbelj je še enkrat več dokazala, da se znajde tudi v slabših tekmovalnih razmerah in najhujši konkurenci. Maratonci so tekli po snegu Letošnji Slovenski alpski maraton je bil v znamenju priimka Kuhar. Na 35 km je zmagal Nejc Kuhar iz Kokre, na 50 km pa Coran Kuhar iz Bašlja. Maia Bertonceli Preddvor - Na sedmem Slovenskem alpskem maratonu (SAM) v organizaciji Kluba trmastih iz Preddvora je teklo več kot 330 tekačev, veliko tudi iz tujine. Na najkrajši, desetkilometrski preizkušnji, ki je štela za gorenjski p)okal v rekreativnih tekih, je zmagal Boštjan Hrovat iz Begunj, \à je na SAM-u zadnji dve leti nastopil na 35 km in je tudi lastnik rekorda proge. Letos se je zaradi nastopa na svetov- Nejc Kuhar je bil prvi v cilju Slovenskega alpskega mara- nem prvenstvu v gorskih te- tona na 35 km. kih. Io bo v nedeljo v Švici, odločil startati na najkrajši raz- har iz Kokre. Na SAM se je soko, kar mi je uspelo. Na 50 dalji, tako kot najboljša žen- odločil prid potem, ko zaradi km pa nekaj let še zagotovo teku, kar mu letos zaradi omenjenih razlogov ni uspelo. Pri ženskah je na tej razdalji zmagala Mateja Šuštariič. Na 50 len dolgi progi s startom v Preddvoru, pa potem do Tržiča in po trasi 35 km maratona na Jezersko, je prvič zmagal Goran Kuhar iz Bašlja pri Preddvoru, ki je bil lani 3„ na 50 km pa je nastopil že četrtič: "Treniram teke na dolge proge. Za SAM sem se posebej pripravljal zadnja dva meseca, Letos sera tekel maraton v Radencih, v načrtu imam še Ljubljanski maraton. Moj rekord v maratonu \e dve uri in 47 minut. Letos tečem tudi Pri- ska Valen)a Miak iz Gorenje bolezni ni m<^el nastopiti na ne bom šel," je bil zadovoljen morski pokal v rekreativnih tekih." Tudi on si je prednost nabral že do Kofc ter vasi. izbirni tekmi za reprezentan- Kuhar in dodal: "Na koncu Na maratonu na 35 in na co za SP v gonkem teku. Na sem bil zelo utrujen, poleg 50 km je bila proga letos ne- 35 km }e startal že pred tremi tega je bilo čez Plešivec zara- potem v solo teku tekel do d- koliko spremenjena, saj je po- leti. "Takiat me je na koncu di snega zelo težko. Tekme- Ija. "Najtežje je bilo na Dolge tekala čez Plešivec, ki je s čisto pobralo, letos pa sem že cem pa sem ulel že na Kof- Njive. Imel sem hudo krizo, :8oi m najvišja točka marato- pozimi treniral dolžino, na iz ce." Kuhar je še dejaJ, da ga tudi krče, prav tako po spana. 35 km (start v Tržiču) je ur Kališča sem vztrajal tri, prihodnje leto na ta maraton stu s Plešivca," je opisal teža-najhitreje pretekel turni smu- ri ure, Vedel sem, da če zdr- verjetno ne bo, saj se bo sku- ve. Prva Ženska v cilju je bila čar in gorski tekač Nejc Ku- äm do konca, sem lahko vi- šal uvrstiti na SP v gorskem Britanka Annabelle Steams. ROKOMET Š kof) a Loka Ločanom podvig ni uspel Škofjeloški rokometaši so kot povratniki v elitno slovensko rokometno ligo na prvi prvenstveni tekmi v domači dvorani na Podnu morali priznati poraz proti ekipi Cimosa Kopra 25 : 34 (13 : i8). Domači igralci Knauf insulation, ki so nastopili v novih oranžnih dresih, so prevečkrat zgrešili gol, ekipa Cimosa pa je dokazala, da upravičeno računa na uvrstitev med najboljše v Sloveniji. V. S. Izkušeni Sergej Sokolov je že na prvi tekmi za Knauf Insulation dosegel sedem golov in bil najboljši strelec domačega moštva. / fowTin»ook\ CORENISKI SEMAFOR NOGOMET 2. SNU 5« krog: Zagorje : Triglav Gorenjska 1 ; 4 (o : o). Vodi Bonfika z 12 točkami, Triglav Gorenjska na 4. mestu Ima 8 točk. V nedeljo ob 16.30 v Kranj prihaja Bonfika. 3. SNL - zahod» 5. krog: Tinex Šenčur : Izola Argeta 7 : 2. Portorož Piran : K. V. Radomlje 0:0, Kranj : Jesenice 5 : z, Jadran Dekani : Roltek Dob 2 : o. Na lestvici s 13 točkami vodi ekipa Kranja. 1. gorenjska liga, 3. krog: Britof : Kranjska Gora i : Velesovo : Sobec Lesce 2 : 3, Bohinj : Naklo 2 : 3, Bled Hirter : Alpina Žiri o : o, Železniki : Sava 2 : 3 - LoČan in Polet bosta igrala danes ob 17. uri. 2. go* renjska liga, 2. krog: Preddvor : Kondor 5 : 2, Bitnje : Visoko o r 3. Hrastie ìn Trboje sta tekmo preložila. V. S. TEKI 7. Slovenski alpski maraton (SAM): 10 km {tek je štel za Goren|ski pokal v rekreativnih t«kih): absolutno, moški; 1. Hrovat (THB) 34:32, 2. Pintar (ŠDSorica) + 1:49,3. Boett-ger (AK Žumberak) + 2:06; ženske: i. Mrak (AD Posočje} 39:33, 2. Oman (Gorenjski glas) + 3:30, 3. Šolar (Gorenjski glas) •I' 5:20; zmagovalci po kat^orijah: moški, 60 let in starejši: Slavko Sitar (ŠD Mošnje), 50-59 let: Pavel Set- nikar (Tapos Medvode), 40-49 let: Tomaž Kalan (Okrepčevalnica Kozolc). 30-39 let Boštjan Hrovat (THB), 20^29 leb Simon Spruk (Stahovica), do 19 let Rok Markuš (KGT Papež); ženske: 60 let in starejše: Marija Žmavc (Gorenjski glas), 50-59 let MIlojka čufer (Graparski kericl), 40-49 let Alenka Kalan (Gorenjski glas), 30-39 let Valerija Mrak (AD Posočje), do 29 let Jana Oman (Gorenjski glas); 35 km» moški: 1. N. Kuhar (GRS jezersko) 3:04:13,2. Janjato- vič (KGT Papež) -i- 5:02, 3. Primožič + 5:09; ženske: 1. Šu- Staršič (AK Portovald) 3:34:11, 2. Novak (AK Triglav) 15:59, 3. Balant (Tekaški forum) + 37:52: 50 km, moŠkl: i. G. Kuhar (Destroyer Kranj) 4:46:19, 2. Andrejčič + 4:38, 3. Franceschini (Ita) + 17:20; ženske: 1. Stearns (Gbr) 5:29:59, 2, M. Lapania -f-18:26, 3. S. Trobec + 31:38. M. B. (KOLESARSTVO 15. dirka Trst^Videm: mlajši mladinci (79 km, 98 tekmovalcev, povpr. hitrost: 41 km/h): 5. Bogataj, 11, BeŠter (oba Sava). M. B. LInz-Passau-Budweis (425 km): 1. etapa: 7. Faltheiner ,(Avt, Sava); skupno po 3 etapah: 1. Marcel (Svi), 14. Demarin (Hrv, Sava); Dejan Bajt (Sava) je bil a. v točkovanju gorskih ciljev In 3. na letečih ciljih. M. B. SOFTBALL 4. turnir Lisičke : Golovec 7 : o. Lisičke : Ose 8 : 9: na lestvici s 7 točkami vodijo Lisičke. V. S. IO —•i 9 Vilma. sta noun ik ® g-gias .si GORENJSKI GIAS torek, 11. septembra 2007 HOKEJ Jesenice Izkupiček tekme za bolne otroke Na Jesenicah, kjer te dni sestavljajo dokončno moftvo Acroni-ja jesenic za nastop v hokejski ligi EBEL (zadnji novinec na preizkušnji je joel Stepp)» so odigrali še dve prijateljski pripravljalni tekrns. V prvi so se domaČi hokejisti s 3 :3 razSli z ekipo V5V Beljaka, v drugi pa so z 2 m premagali Volan. Danes ob 19. uri bo v dvorani Podmežakla Še prijateljska tek-ma med Acronijem Jesenicami in ekipo ceJovŠkega KAC-a. Izkupiček tekme bo namenjen hematoonkološkemu oddelku Pediatrične klinike Ljubljana za otroke, obolele za rakom. V. S. NOGOMET Brdo pri Kranju Po zmagi nad Luksemburgom jutri 2 Belorusi Slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifìkacijski skupini G za EVRO 200S pričakovano in brez težav še enkrat premagala ekipo Luksemburga. Varovanci Matjaža Keka so z dvema goloma Klemena Lavriča in golom Millvoja Novakovi-ča s 3 : o tokrat slavili v gosteh. Že v nedeljo so se vrnili na trening na Brdo, jutri, v sredo p3 jih čaka še tekma pred domačimi navijači. Kot so sporočili iz NZS, se bo tekma v Celju • glede na zadnji podatek, da se bo tekma EP v košarki med Slovenijo in Litvo pričela ob 21.30 In ne ob 16.30, kot je bilo prvotno dobčeno - z Belorusljo prestavila z 20. ure na 19.43. Želja NZS je, da bi si lahko gledalci oba televizijska prenosa državnih reprezentanc ogledali v celoti. Prav tako bo poskrbljeno za obiskovalce celjske nogometne tekme, sa) si bodo košarkaško tekmo lahko v družbi drugih slovenskih navijačev ogledali na velikem video prikazovalniku Arene Petrol. V. S. ŠOLANJE PSOV KVRP Kranj vabi lastnike psov k vpisu v tečaje male sole, osnovnega éofanja In Rally o bedi enea. 1 reformacije na www.k I u b-vrpk .si aH tel.: 041/261 768. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-poštd: mdliogldsi(^g-glds.5j www.gorerijskiQlas.si Pos /ovojnice Sk. lokd.04/ Radovljica» 04/ 5^20•44S Tržič, 59-71.350 Bled.04/S7-30«I20 JewnK». 04/ 55 09-755 Madžarska. Safaton Cup 2007: 3. mosto s tareiHh deklic ROKOMETNI KLUB NAKLO VABI K VPISU DEKLICE OD 11. LETAOAUE 1 Vsok ponedeliek ob 18. url v Športno dvorono $6TŠ v StrohÌn|u Informacije: 040 201 200 oli 040 673 414 6'posto: rknaklo^gmoiLcom Ponosni na mlade Mladi atleti Triglava pridno zbirajo odličja na domačih tekmovanjih, v ktubu pa ponosno spremljajo uspehe svoje najboljše tekmovalke Brigite Langerholc. Vilma Stanovnik skih tekih, " pravi nekdanji kranjski atlet Matjaž Polak> Kranj • Minuli petek je bil še en velik dan za atletski klub ki že petnajst let v klubu dela kot trener, poleg njega pa je Triglav. Njihova Članica Bri* trener še Boštjan Sinko. Po- gita Langerholc, ki je pred !eg omenjenih treh sta repre kratkim na svetovnem prvenstvu tekla v finalu na Soo zentantld še Petra Perčič in Špela Kern, med najbolj per- metrov in osvojila peto me- spektivnimi mladimi atleti v sto, je na slovitem mitingu klubu pa so Tamara Zupa-zlate lige v Zurichu svojo nič, Žiga ŽepiČ, Alisa Be0č, uvrstitev iz Osake izboljšala £ma Doleoec in Teja Zupan. še za mesto. V prihodnjih Poleg obeh trenerjev se z dneh Brigito Čaka Še nekaj mladimi ukvarja še pet vadi- nastopov, prav tako pa sezo- teljev, M skrbijo tako za naj- na še ni končana za njene mlajše v atletski §oli kot za mlade klubske prijatelje, ki malce starejše, ki se že meri- se pripravljajo na državno jo na različnih tekmovanjih, Žan Sladfč, Tamara Zupanič, Tina Čarman, jure Kovač in prvenstvo za pionirje. med katerimi je v zadnjih ie- Žiga Žepid na treningu. / f©», c©rard x»v<)« "Naši tekmovalci nastopa- tih zelo popularna taJco ime- jo tako na državnih prven- novana zlata liga za najmlaj- stvih kot na atletskih poka- še. "V klubu vadim otroke že lih, nekateri pa se udeležuje- enajsto leto in vesela sem, da jo tudi mednarodnih mitin- je atletskih navdušencev iz gov. Letos so na državnih pr- leta v leto več. V atletsko šolo venstvih in atletskih pokalih vpisujemo otroke od štirih Slovenije v različnih katego- let starosti naprej» vadba pa rijah osvojili že kar 43 odličij, je zabavna in ne preveč za- kar je trinajst več kot lani, če- htevna ter zato primema za prav sezona še ni končana, vse. Otroci prek igre spozna- in nove kolajne pričakujemo vajo osnove vseh atletskih tudi na državnem prvenstvu disciplin, v prihodnje pa v za pionirje. Seveda ima v klubu načrtujemo tudi, da bi mednarodni konkurenci tre- prek poletja pripravili aktiv- nutno najvišje cilje Brigita ne atletske počitnice. Vse, ki Langerholc, ki se bo po kon- bi se nam radi pridružili va- čani sezoni začela pripravlja- bim, da nas obiščejo na stati na olimpijske igre v Pekin- dionu v Kranju od ponedelj- P®^®^ gu, prav ^0 visoko dija re- ka do četrtka med 17. in 18. prezentant Jure Kovač, ki se uro, lahko pa tudi pokličejo diteljica Saša Eberl, trener ki bi nam omogočila lažje in bo skušal približati olimpi}- po telefonu 236 68 39 ali po- Matjaž Polak pa še dodaja: kvalitetnejše delo, obenem ski normi, Petra Šink pa ^ja gledajo na naio spletno stnm "Želimo si, da bi čim prej pa tudi Še več dobrih rezulta-na svetovno prvenstvo v gor- www.ak-triglav.si," pravi va- imeli tudi atletsko dvorano, tov." Vadfteljica Saša Eberl TENIS Kranj i Triglav že skoraj v končnici v prvi slovenskillg) za člane : In članice se zaključuje red- j ni del. V moški konkurenci i Vilma Stanovnik se bosta v play off skoraj za- ^ ......................... Igrali so tenis belem Ob 20-letrtici igranja tenisa v Gorenji vasi so v nedeljo pripravili teniški turnir dvojic v belem z lesenimi loparji. gotovo uvrstili ekipi Triglava : Gorenja vas • "Leta 2001 in Branika, saj je pred njima : smo praznovali stoletnico le še zadnji krog in po suve- : dograditve prvega temškega renih zmagah Triglava ni pri- : igrišča v Sloveniji, ki je bilo čakovati, da bi lahko prišlo : zgrajeno na bližnjem Visodo presenečenja. V njunem : kern. Takrat smo dobili za-medsebojnem obračunu je i misel, da pripravimo prvi bil uspešnejši kranjski klub z : turnir v belem, za katerega rezultatom 5 : 4. Pri dekletih : veljajo pravila, da se igra na je položaj bolj zapleten, saj : ravni tistega obdobja, ko se se bo o drugem mestu ter s : je igralo še bolj počasi in z le- tem udeleženkah v zaključku i senimi loparji. Tumir je lepo tekmovanja odločalo na za- : uspel in letos, ob 20-letnid te- dnjem srečanju med ekipa- i niša v Gorenji vasi, smo se ma Triglava in Branika, ki se ; odločili, da takšen turnir po- Na turnirju v belem je nastopilo trideset igralcev In igralk, bo danes popoldne na igriš- i novimo," je povedal predsed- na sliki pa sta Nika Selak in Andrej Rezar. čih kranjskega kluba. Dekleta : nik teniške sekdje pri Parti- V postavi Kiavdija Rebol, Marcela Cuderman. Urša zanu Gorenj a vas Izidor Se- 4 • klubske lige, pa tudi po Selak in Marko Pustavrh, za lak, ki že od leta 1987, ko so v množičnosti. naj gospoda turnirja sta bila z )erman, Barbara Mulej in f Gorenji vasi zgradili prva peš- Na nedeljske turnirju, ki so istim številom glasov izbrana Sončka JazbinSek si bodo : čena igrišča, skrbi za popula« se ga večina udeležili domaä Matej Oblak in Andrej Rezar, pod vodstvom Marka Pora : rizadjo tenisa v Poljanski do- tenisači, povabili pa so tudi za naj damo pa Eva Selak. po nekajletnem premoru ; lini in hkrati vzgaja mlade te- nekaj gostov iz škofje Loke, Kot najbolj gentlemanski do spet poskušala priigrati liga- j nisače. Klub je znan pred- Kranja in Ljubljane, sta bila nežnejšega spola se je izka- ško končnico. B. M. ; vsem po odmevni oreanizad- najuspešnejša dvofica Nika zal Danilo Pajer. i GORENJSKI GLAS torek, 11. septembra 2007 vil ma. sta novn i k @g-glas. s i 11 Po pršut očetovim kolesom Kranjčan Luka Mezgec je na 9. vzponu na Blegoš z gorskimi kolesi za veliko nagrado Krasa minulo nedeljo postavil nov rekord proge in zaslužil tudi slasten pršut. Vilma Stanovnik moje še ni prišlo iz Škotske» ....................................... kjer sem nastopil na svetov- BlegoŠ • Prek sto Šestdeset nem prvenstvu. Vendar pa kolesarjev in kolesark se je sem se hitro privadil, poteg-minulo nedeljo z gorskimi nil v zadnji klanec in zrna-kolesi podalo Ì2pred Zadruž- gal," je v dlju povedal Luka nega doma na Hotavljah, Mezgec s Primskovega najhitreje pa je bil na Blego (Bam.Bi), ki je zmagal v kašu i9-letni Kranjčan Luka tegoriji pod 23 let in • tàko Mezgec (na pravkar minu- kot vsi drugi zmagovalci po lem svetovnem prvenstvu v kategorijah • prejel zajeten gorskem kolesarstvo je osvo- pršut, nagrado Krasa Seža« jil 41. mesto), ki je s časom ne, pa tudi posebno nagrado 44:}i;32 dosegel tudi nov re- za rekord proge, pokal in se- koid. "Na dirki sera nastopil veda Številne Čestitke. Med tretjič, tekmo na Blegoš pa imam v lepem spominu, saj mlajšimi mladinci je zmagal Med ^nti je bil na Blegošu najhitreje Luka Mezgec, med Miha Tertinek (Genesha dekleti pa Tanja Žakelj. sem tu leta 2005 prvič postal team), med starejšimi mia- državni prvak med starejli- dind |aka Podobnik (MKB A pa Tanja Žakelj {MBK nesha team), amaterji C Homi mladinci. Vzpon je lep» Hidria), v kategoriji elite Hydria), ki je bila s časom nit Rudolf (KK Sloga), v ka- letos pa je bil tempo kar dober, primeren za rekord. Na Milan Cvet (KD Hrasmik), med ženskami C Rada Ža- 53:36:20 tudi najhitrejša med ženskami. Med ama- tegoriji masters 1 Simon AliČ (KD Paklenk), v masters II začetku sem Imel malo te- kelj (Pekarna MeguSar), terji A je bil najhitrejši Pri- Petei VeseJ (KD Uni team) v žav, ker sem moral nastopiti ženskami B Špela Krajnar mož Porenta (Barabi), med masters HI pa Bojan Ropret z očetovira kolesom, saj (Ljubljana), raed ženskami amaterji B Blaž Lorber (Ce- (Bambi). Državnih naslovov ne šteje več MATA BiRTObrcELj duadorika in triatlonka z Vikrč, o tekmi na Bledu pa dodaJa: Bled - Na Garmin triatìonu na "Startali smo prvič skupaj s Bledu je v različnih kategoriiah fanti. Po plavalnem delu sem nastopilo 499 tekmovalcev, iz vode prišla s Cebinom, ab- kar je največ doslej. Zmagoval- solutnim zmagovalcem, na caolimpiktriadona.kiještelza kolesu in v teku pa sem po- državno prvenstvo, sta postala tem šla svoj tempo. Ko sem lanska prvaka hc^ Cebin (TK po 40 km kolesarjenja prišla Inles Riko Ribnica) in Mateja na tek, sem v prvem krogu Šimic iz kluba organizatorja iraela kar težke noge. Proga je tekmovanja, TK Trisporl Kam- bila zelo razgibana/' nik. Za Simičevo je bil to že le- Duatlonska in triatlonska tošnji četrti naslov državne pr- sezona je v Sloveniji najverjet- vakinje, po naslovu v duatlonu, neje končana, ŠimiČevo pa Ča- akvatlonu in sprint triatìonu. kata Še dve triatlonski tekmi v "Naslovov ne Štejem več. tujini, zadnja bo svetovno vo- Lmam jih med 25 in 30," je po- jaško prvenstvo 21. oktobra v Mateja tirnic je na Bledu zabeležila še četrti naslov jasnila doma nepremagljiva Indiji. državne prvakinje v letošnji sezonL/ foto:Ajik«Bu(ovec KOL^^R^O COH\i Ogris najboljši mladi kolesar po Slovaški Na 51. dirki Po Slovaški (UCl 2.2) je odlično kolesarit Vid Ogris iz Cori], sicer član ekipe Radenske Powerbar. V skupnem seštevku je dirko, na kateri je zmagal Nizozemec Joost Van Lei- jen (Van Vliet - EBH), končal na 5. mestu kot najboljši Slove- nec. Poleg tega je bil na dirki najboljši mladi kolesar. Belo majico si je priboril že v etapi in jo obdržal do konca. Poleg kolesarjev Radenske je na dirki nastopila tudi ekipa Perutnine f^uj, za katero vozi tudi Gorenjec Matej Stare, ki je dobil predzadnjo, etapo 4B. M. B. ŠKOF)a Loka Po prvi zmagi pristal v bazenu Pokal Slovenije v cestnem kolesarstvu za dečke se je pretekli konec tedna nadaljeval v Škofji Loki s tekmo za Pokal Loka. Med najmlajšimi, dečki C, je zmagal David Per (Adria Mobil) pred domačinom janom Koš ni kom in Gašperjem Katrašnikom (oba Sava), med dečki 8 je bil najmočnejši Marko Curk (HIT Gorica), med najstarejšimi, dečk/ A, pa je do svoje p/ve pokalne zmage priSel Ptujčan &laž Zelenko. V sprintu je bil tokrat boljši od kolesarja Save Urbana jelovčana v majici slovenskega državnega prvaka. PtujČana so po dirki za prvo zmago so-tekmovalci vrgli v bazen na cilju v Pevnem. M. B. GORSKO KOLESARKO 8ukovžč(ca Blaža Klemenčič deseta na svetu V Fort Wiìliamu na Škotskem je potekalo svetovno prvenstvo v gorskem kolesarstvu. Blaža Klemenčič iz Bukovščice se je v krosu, ki je olimpijska disciplina, uvrstila na odlično 10. mesto, kar je tudi najboljša slovenska članska uvrstitev na svetovnih prvenstvih doslej, Svetovna prvakinja je postala Rusinja Irina Kalentjeva. M. B. VATERPOLO Bratislava Osmo mesto ni bilo dovolj V nedefjo se je v Bratislavi končal evropski del kvalifikacij za uvrstitev na olimpijske igre v Peking. Naša reprezentanca je v konkurenci enajstih ekip z zgolj eno zmago proti ekipi Nizozemske (9 : 5) na koncu osvojila 8. mesto, kar pa ni bilo dovolj za dodatne kvalifikacije in morebitno uvrstitev na 01. Zmagala je reprezentance Črne gore. Na Malti pa se je v soboto začelo kadetsko prvenstvo na katerem nastopa tudi naša reprezemntanca. V prvem nastopu so naši z Nizozemsko igrali 8 : 8, nato pa so 13 : 7 izgubili s Francijo. J. M, GIBAJTE SE Z NAMI Janez Ferlic V drugem delu sezone Pod streho smo več kot načrten trening in rezultat bi uspešno pospravili sedmo po-novitef Slovenskega alpskega se moral pokazati konec novembra na maratonu v Firtn- maratona. VeČina po tekaški cah. plati, nekateri pa po organiza- Še pred tem pa bomo izpe- cijski. Oboji nekoliko utrujeni. Ijali promodjski tek, in to bo S upermaraton Go renjskega glasa od Bohinja do Kranja. Šestdeset kilometrov teka za Ker so me nekateri na tekmi spraševali, ali bom nastopü ali ne inče ne. zakaj ne, je odgo- vor vsem naslednji: Da se boste šestdeset let Gorenjskega glasa, na tekmi vsi dobro počutili in Ker pot Gorenjskega glosö v domov odnesli lepe tekaške vti- vseh teh šestdesetih letih verjet- se in spomine. Organizatoiji se no ni bila vedno rožnata, bo trudimo tekme približati vam. tudi pot tekačev težka. Ne bo tekačem, in àm bolj zadovolji- Šla po ravnih cestah, ampak A Glasovi tekači se pripravljamo na 1. Tek Gorenjskega glasa. / Rdi le Brcgar ti vaše zahteve in okuse. Vča- bomo že takoj v Bohinjski Bis- je tudi težko, a smo se tega trid zavili proti Soriški plani- ie navadili in menimo, da to ni, kamor nas bo pripeljal štiri- pač sodi zraven tako kot v vsa- najst kilometrov dolg klanec in kem poslu, kjer se dela z ljud- na vrhu bo komaj tretjina poti. mi. Pred nami je še tudi za- Nato se spustimo v Selifco doU- ključek Gorenjskega pokala v no tn prek Čepuljpod obronki rekreativnih tekih na 1. Teku Jošta pritečemo do cilja. Vse Gorenjskega glasa, ki bo v skupaj se bo zgodilo v ponede- Preddvoruv soboto» Z2. Septem- Ijek, i.oktobra. Dolgapotbo, bra, v okviru praznovanja šest- a vsi verjamemo, da bomo desetletnice izhajanja Časopi- zmogli. Teklo nas bo nekaj sa. Na sporedu bodo otroški in Glasovih tekačev, pridružil mladinski teki ter osrednji Tek pa se nam bo še izkušeni ma- Gorenjskega glasa. Poskrbeli ratonec Franc Kaučič. Ne bo bomo za vse tekaške generacije, smel manjkati niti Talerjev Zopet ne bom nastopil, čeprav Polde, ki bo le dober teden bi zelo rad tekel na trasi, ki pred tem nastopil na etap- semjo že niČkolikokrat pretekel nem, 344 km dolgem maratonu od Zagreba do Vukovarja^ Poldeta nič ne ustavi. Teče skupaj z Glasovimi tekači, ki smo se že natrenirali za našo "tekmo sezone". Gorenjskemu počasi, a zelo zelo daleč. glasu pač nekaj dolgujem, ker Čaka nas torg še pestra jesen, je nam, tekačem, namenil toli- kije ob lepih barvah in toplih ko pozornosti in naklonjenosti. temperaturah tekačem verjet- Upam. da bomo tudi v prihod- no najbolj naklonjen letni čas. nje del usti^rjanja Gorenjske- Spremljali pa bomo tudi po- ga gi050- Potem pa bo tudi pri dvig Dw5ana Mravljeta na gr- meni prišel čas za reden in bolj Ških cestah od Aten do Šparte. •t Promocijski 60 km dofg Supermaraton Gorenjskega glasa od Bohinja do Kranja bo v ponedeljek, 1. oktobra. Pot nas bo vodila tudi preko Sonce. 12 Ni info® g-glas.si GORENISKI GLAS torek. 11. septembra 2007 MOJ POGLED Damiana Šmid Navade, ki ubijajo (3) te kdaj razmišljali o vsak dan slišal nekaj stavkov, grožnjah? V slovarju iz katerih grozi bodisi aia {čt najdemo pod grožnjo ne boš priden, bom povedala opis obljube, napovedi nečesa atu, ko pride domov - le kakš- neprijetnega, hudega neko- na strahopetna mama je mu. Vsi poznamo grožnje, še to?}, bodisi učiteljica fle Ča- od pravljic naprej smo jih bi/i kaj, da prideš v šolo, tam bò bolj ali manj deležni v vzgoji, pa red?), bodisi komunalna odvisno od naše dovzetnosti služba (če ne boš priden, te zanje ... Ce ne boš priden ... bodo smetarji vzeli?) ali kar če se ne boš učil ... če ne boš je še priročnih ljudi, katerih naredil naloge ... Če ne hoŠ položaj starši zlorabljamo, prišel pravočasno domov ... kadar se počutimo nemočne v Skupaj z leti smo grožnje vzgoji. Z grožnjami je pov- vtkali že kar v naŠ vsakdan. sem preprosto. Če jih pogosto se nanje navadili in jih neka- izgovarjamo, nas nihče ne ko sprejeli za del igre, ki se ji vzame resno, ker jih običajno reče življenje. Grožnje v vseh ne izpolnimo. Ste že videli, odnosih pa zelo ranijo, ohro- da bi ob smeteh čakala mijo i n povz ročajo st isko. N« - mama z otrokom. da ga odredi to in to, če ne, se bo zgo- peljejo na odpad ? Ste že sfi^a-dilo ... če se boš obnašal tako, li za učiteljico, lei v šoli priča-kot jaz želim ... če boš takšen, ka otroka in mu reče • lej, lej, bom kar šla ... Toliko zgodb ti si pa tisti, ki doma nič ne je. kol je lju d i. Zdt se mi, da uboga ? Čez grožnja mi p rela • so grožnje ena izmed najbolj gamo svojo odgovornost na grdih oblik, kadar si želimo oČeta. učiteljico aH na komu-nekoga podrediti, ga nadzira- nalno službo, potem si priti, oblikovati po svoje, imeti znajmo, da vzgoji nismo kos in poiščimo pomoč. Kajti grožnje spadajo med nasilje, ki se iz psihičnega kaj hitro Bo otrok res bolj ubogat, če bo sprevrže v fizičnega. tai'da na vrvici kot lutko. Zakaj sicer nekomu grozili? Se mar grožnje govorijo iz Prisluhnite nam - polepšali vam bomo dan. 91.0 MHz ISTICNI iiADia; uiuiui.potepuh.com Moč trte Na svetu lepše rož'ce ni, kot je vinska trta: pozimi spi, po let' cveti, v jesen' sode nataka, Je ena od pesmi, ki jo opeva. Težišče zdravilnosti je gotovo v grozdju, ki je zelo bogato z antioksidanti, a tudi grozdni sok, cvetje, sveži listi in vitice ter nenazadnje tudi prevreti grozdni sok 02. vino premorejo določene lastnosti, ki ugodno vplivajo na zdravje. Vavuì Kun er skiepi, epUeptičnih napadih in pri živčnih tegobah. Pre- Vinska trta (Vifiy vinifera) vretek je primeren za nožne se je pojavila na zemlji še in ročne kopeli pri ozebli- pred čiovekom. Odtise prve nah. V ljudskem zdravilstvu trte, ki naj bi bili stari okoli se uporablja Še mazilo iz li- Šestdeset milijonov let, sona- stov proti lažjim pojavom m v okolici Pariza. Vinska ohromelosti v nogah, recimo trta je uspevala v Italiji, Fran- po lažjem infarktu- Sok. ki ciji, med Črnim in Kaspij- priteče iz svežih zarez v trti, Grozdje je zakon! sldm morjem ter na Kavka- ustavlja kri in razredčen omenjene kure, naj se odloČi za krajšo, dvo- ali tridnevno. V tem času naj poje dva do tri kilograme grozdja in, če se le da, ničesai drugega. Grozdje vsebuje veliko naravnega sladkorja, zato daje občutek sitosti. Če mu bo uspelo, si bo učinkovito očistil kri in odstranil iz telesa nakopičene strupe. Odpravil bo tudi zu. Na svetu je na tisoče sort obliki obkladka krepi oči. vpliva na delovanje črevesja morebitno preveliko količino vinske trte. Srečamo jo pov- Zdravi tudi izpuščaje, lišaje, in ledvic. Grozdje ima poziti- kisline v želodcu in krvi ter sod, kjer je človek. Posadil si čire in nečisto kožo. Cvetje ven uänek na živce, mozga- nasitil telo, če mu manjka vije, da je ob njem, 'm da ga vinske trte v obliki poparka ne, kožo, kosti in zobovje, taminov. Jesenske grozdne razveseljuje z grozdjem. Ka- poživi hrbtni mozeg ir^ tivč- Učinkovito deluje proti kopi- kure krepijo telo in ga napra- kršnokoli že je ... Kislo ali ne vozle. Če pešajo možgani čenju sečne kisline. Z njim vijo bolj odpornega za zimski sladko ... Grozdje zori po sor- ali se pojavi ohromelost zdravimo putiko, ateroskie- čas, ko mu primanjkuje vita- ti in legi od julija do oktobra, udov, ima tak čaj kot pijača rozo in previsoko vsebnost V tem času ga veselo trgamo, ali tekočina za vtiranje dobre holesterola v krvi. Deloval minov in je zato bolj dovzetno za bolezni. se z njim sladkamo in si tako uspehe, na okusen naän krepimo zdravje. Čeravno ne sodimo cozjje za bolne v vinorodna območja, se tudi jj, zdrave pri nas najde kdo. ki si iz naj bi celo proti rakavemu razraščanju tkiva. kvintona, jurke. izabele ali Plodovom trte, grozdju, pa Grozdje kot mleko Grozdje velikokrat primerjajo z mlekom. Kot rastlinska Grozdno kuro bi morali hrana je menda enakovred- jesenske grozdne kure kakšne druge sorte, za bsten namenimo častno mesto in začeti jeseni, ko so grozdi no materinemu mleku. užitek pripravi kakšen bokal 02. "Štefan" vina. To vino ni ravno najboljšega okusa. mu zapojmo hvalnico, kot lepo zreli in prepojeni s son- Grozdje in neprevret grozd-mu jo je pel znameniti &an- cem. Pojejte kilogram do dva ni sok priporočajo nosečni-cosici zelišč ar. Maurice Me- grozdja dnevno. Ktiro delajte cam, otrokom, športnikom. če mu dodamo še jabolka, je ssegue. Grozdje vsebuje iz- že bolje... redno dragocene sestavine, brez vmesnega premora teden ali dva. Po kuri boste ljudem, ki bolehajo na jetrih in revmi, pa tudi vsem, ki jih kot so grozdni sladkor, ki hj- povsem prenovili jetra in muči visok krvni dak ah Listi vitice in cvet' ^^ preide v kri in nam daje prečistili ledvice, tako boste kakšna kožna bolezen, deni- ' ' energijo, pomembne mine- polni moči dočakali zimo. mo mozoljavost in kožni iz- Zdravilne moči trte je do- rale • kalij, kalcij in fosfor, be- Uredila se bo prebava, se puščaji. Le diabetiki se mu vek kaj kmalu odkril. Listi in Ijakovine, sadne kisline, aro- ustavila tehtnica, otekline na morajo odreči, ker vsebuje vitice so priznano ljudsko matične substance, vitamine rokah in nogah bodo izgini- preveč sladkorja. Obložite z zdravilo zoper revmo, protin, skupine ß in vitamin C. Ker le, ublažile se bodo revmatič- grozdnimi jagodami pečen- bruhanje in krvav izpljunek. vpliva na obnavljanje krvi in ne težave, izginila pekoča ke, na primer perutnino in Čaj pripravljamo iz svežih ali organizma in učinkuje kre- zgaga v želodcu, vnetni pro- divjačino. Grozdje raztaplja posušenih listov. Za skodeli- pilno, se priporoča prebolev- cesi na prebavilih bodo pre- maščobe in olajša prebavo. co vzamemo čajno žličko nikom. A tudi za povsem nehali, izginili pa bodo tudi drobno zrezanih listov in ne- zdrave ljudi je zelo koristna mozolji in kožni izpuščaji- Tudi zrelo, posušeno grozdje oziroma rozine so zdravilne. kaj vitic ter pripravimo popa- in povrhu vsega Še okusna Kdor se počuti izredno dobro Dajejo moč in ugodno vpli-rek, ki pomaga pri težavah s jed, ki čisti kri in spodbudno in meni, da ne potrebuje vajo na dihalne organe. Pri frizerju V RAKOVIH KLEŠČAH Makjeta Smolnikar Zdrav Človek ima tisoč kor ne nameravam izgubljati za zobmi.) Zdravnik: "Medi- dnei^u me nihče ne sprašuje.) Kaj naj pa zdaj naredim? različnih želja, bolan eno Časa in se najprej podrediti cinska sestra, katera pa dru- Zdravnik osuplo: "K fiizerju Verjetno se spodobi, da se tudi samo: ozdraveti. Kdo je to uradni medicini, potem pa. če ga. Poslušajte, gospa Smolni- ste Šli!? Gospa Smolnikar^ vi gospodu profesorju opravičim. misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži. Četrtek, 7. junij bo tako naneslo in bo ta od kar, ste bili ali niste bili na sli- ste vendar v bolnišnici, kar Ojoj, kako sem štorasta. Ojo- men^ dvignila roke, iskati po- kanju pljuč?" Kot otrok, ki ga med drugim potneni, da mo- joj. Ojoj oj. " Zdravnik: "No, moč pri pogojno rečeno alter- mama zaloti s prstom v mar- rate biti bolniškemu osebju no, gospa Smolnikar. Se mu nativi. melodi, potisnem glavo med kadar koli na voljo. Vi ste tu bom že jaz opravičil. V svo-Na Golnik se vrnem ob 27. ramena, obrnem kotička ust- vendar zato, da u pozdravite, jem in v vašem imenu, " To je Po temeljitem pregledu se z uri. Pet minut za tem, ko spet nie navzdol, za spoznanje iz- Vi niste na poätnicah. Kaj bi torej za mano. Zdravniku ob- gospodom Petrom Papugo do- ležim v i?oIninfei postelji, se pri govoriva, da mi bo pri urad- meni oglasi oddelčni zdrav- buljim oči ter zavrtim glavo levo - desno in Še dvakrat levo bih, če bi se vsi bolniki spre- ljubim, da se ne premaknem hajali tako, kot se sprehajate več, ne da bi medicinskega nem načinu zdravljenja, pri nii:. Zanima ga, kako se po • desno. Kar pomeni: ne, go* vi? Moram vam povedati, da osebja ob instila, kam grem in morebitni kemoterapiji ali pri bronhoskopiji počutim. Bolj spod doktor, na bronhoskopiji sem gospoda projesorja (prof kdaj pridem. obsevanju, stal ob strani s tra- zabodeno, kot ga pogledam, nisem bila. Zdravnik zapre- dr. Andreja Debeljaka, op. M. Zdravnik nekoliko užalje- dicioruilno kitajsko medicino, ga verjetno ne bi mogla. "Po pade no: "Niste na bron- S.) poseb^ prosil, da vam Še no odide in mukotrpne Andrej, ki je pri prevedu ves kakšni bronhoskopiji." trapa- hoskopiji? ja, kje ste pa bili, danes opravi bronhoskopijo cije je konec. Cimrama razlo-Čas navzoč, gleda na vzpored- sto vprašam. Zdravnik: "Ne gospa Smolnikar, ko vas je in pristal je. da vam jo opravi, žim, kako so zadeve pri Pano zdravljenje precej skeptič- vem, kako naj drugače re- sestra iskala?" jaz, vsaj po ico ho končal vse druge obvez- pugi potekale in kako se glasi no, ampak to je njegova stvar; čem? Po bronhoskopiji, pač. moje iznajdljivo: "Pri frizer- nosti. pomeni, zunaj delovne- njegova diagnoza. Na vrsti je način premagovanja moje Vas sestra ni dobila." jaz. Še ju." (Ops, lagati se mi pa res ga dne. Vas pa nikjer! Nerod- večerja, ki jespei nepokusim, življenjske preizkušnje Je iz- bolj zabodeno: "Kakšna se- ni treba; pri frizerju sem bila na rei." jaz: "Ojoj. Oprostite, in dan je iako rekoČ končan. ključno v mojih rokah. Nika- stra?" (Lahko bi držala Jezik včeraj, ampak po včerajšnjem Res je nerodno m žal mije. (Se nadaljuje.) / GORENISKI GLAS torek, 11. septembra 2007 RADOSTI ŽIVLJENJA infò(§>g'das.si 13 Koriander Boris Bergant Koriander je aromatična sredozemska rastlina, ki ga gojimo doma. S suhimi semeni je drugače in [ih najdete v vseh bolje založenih trgovinah. Svež koriander se sodi med najstarejša kuhinj- ohrani v hladilniku le kak ska zelišča, saj dokazi o nje- dan ali dva, zato ga je najbo- govi uporabi segajo 5000 let Ije gojiti doma. lahko pa ga v zgodovino. Kot kulturno brez večje izgube okusa tako rastlino so ga prvi vzgajali ali drugače zamrznemo, s stari Egipčani, Grki in Rim- suSenjem pa si ni vredno be- Ijani ter ga uporabljali v kuJi-nariki in v zdravilstvu. Ima liti glave. Drugače pa je s semeni, ki jih izključno suši- Piščančje prsi solite in jih s koriandiom ter povrite na razvejano steblo, svetlo zele- mo. Lističi koriandn se upo- v ponvi specite ter jih pusti- polovico. Dodajte maslo in ne pernate liste in bele, rož- rahljajo predvsem v kitajski, te, da se ohladijo. Oprarü pa- limonino lupinico, solite in nate ali rumene cvetove, iz indijski, srednjeazijski, se- pnki narežite na trakove, pa- odstavite. Ko se maslo raz- katerih se razvijejo okrogli vemoafrižki in latinskoame- radižnik narežite na krhlje, pusti, dobro premešajte in plodovi. Na pogled je podo- riški kuhinji. S ceUmi po- avokado na trakove in Čebulo omako prelijte po tunini. Po- ben peteršilju, razlikepaso v ganjki jedi okrasimo, zdrob- na kolobarje. Vse skupaj po- strezite z rižem ali s pire okusu in velikosti, zraste do Ijene pa dodajamo solatam, solite in popoprajte ter zme- krompirjem. 90 centimetrov visoko in juham in omakam. Se pose- §ajte. Na krožnik naložite ze- ima citronast priokus, zato bej dobro začinijo ribje in fi- lenjavo, nanjo naložite na jedem doda svežino. V kulii- žolove jedi Semena se upo- trakove narezana piščančje koriandrom nji uporabljamo lističe, se- rahljajo kot začimba v kitaj« prsi, prelijte s prelivom in Puranje prsi z ohrovtom mena in korenino, ki pa se ski, indijski in evropski ku- okrasite. Za preliv zmešajte Za A osebe potrebujemo: jj po okusu med seboj razliku- hinji, zdrobljen koriander pa jogurt z začimbami in solite dag puranjih prsi, 1 rdeča pa- jejo. Koriandrovi lističi je tudi ena izmed sestavin ter popoprajte po okusu. arabski peteršilj ali kitajski indijske začimbne meiani- peleršilj) imajo aromatičen ce, cunyja. V deželah sever- ^ ^ n^ono vonj in blag okus po janežu. ne Evrope pogosto dodajajo koriandrom Rumeno rjava konandrova zdrobljena koriandrova se-semena imajo sladkoben, iz- mena različnim sladkim ko- razh vonj, po katerem spo- lačem ali koktajlom, pri nas Za 4 osebe potrebujemo: 4 sveže tunine kotlete aJißJde tež- prika, 40 dag ohrovta. 1 žličko sueze sesekljanega korianära, 2 stroka Česna, 2 dl m^snejuhe, 2 žlid sojine omake, 1 žli^o jedilnega ^roba, J žlic olja, sof in sveže mlet poper. minjajo na mešanico mu-Skatnega oreščka, pomarančne lupine in žajblja, sesekljana koriandrova korenina pa ima podobno aromo kakor lističi, le da je izrazitejša. Najpogosteje uporabljamo dve sorti koriandra: drobnozrnati ruski koriander in velikozrnati indijski pa so pogosto sestavina za- ke po 20 dag, j marvše limone, Meso in papriko narežite čimb za vlaganje, marinad 2 èlici oljčnega olja, 2 di suhega na trakove, ohrovtove liste in paštet. heiega vina, pol žličke sveže se- pa narežite na kvadratke, V sekljanega koriandra, 3 žlice voku segrejte polovico olja, masla, sol in 5v«že mlet poper. dodajte meso in ga na hitro opecite, solite in stresite na Limone oščelkajte pód krožnik. V vok vlijte pre- Za j oseb potrebujemo: i vročo tekočo vodo in dve čis- ostalo olje in dodajte nare- Pikantna solata s piščancem rdečo in 2 zeleno papriko, 2 paradižnika, : avokaäc, 1 čebulo, to na tanko olupite. Lupino zan česen, papriko in na drobno seseidjajte in iz )i- ohrovt. Popražite in prilijte koriander. Koriander je pri jo dag piščancih pni, 1 nava- mon iztisnite sok. Tuno soli- mesno juho s škrobom in nas manj znan zaradi svoje- den jogurt, 1 strt strok česna, i te in popoprajte ter jo na olj- sojino omako. Malo poduši- vrstnega vonja in okusa, sve- Ì/ico sveže narezanega drob- čnem žega dobite v poletnem času njaka, 1 žličko sveže seseklja- u z vsaKe stram pecite tri minute. Preložite i te in dodajte še meso ter po-tresite s koriandrom. Duši- na tržnici, pa še to ne pri nih koriandrouih lističev, ta- na ogret krožnik in jo posta- te še nekaj minut in takoj vseh prodajalcih {morate kar basco po olcusu, sol ìn sveže vite na toplo. V ponev vlijte postrezite s kuhanim rižem malo povprašati), lahko pa mlet poper. vino in limonin sok, začinite ali z rezanci. ZELENO IN CVETOČE ICOR Pavlič Jesenski okras Poletne zasaditve se bodo dolgo cvetijo in tudi preživijo počasi poslovile z oken in najhujši mraz. Vrtnarji le a balkonov in nekateri se bodo redko ponudijo popolno je- i tako za polovico leta poslovi- sensko izbiro, dobro si je 5 jo cd okenskega okrasja. Drugi pa rože zamenjajo s ogledati več vrtnarij in sestaviti zanimivo zamisel. Rože sezonskimi. Prav jesenske kombinirajte 2 iglavci» ki do- ča, rdečelistni kodrasti korativne trajnice» pustite zasaditve pritegnejo nase polnjujejo cvetoče rastline in ohrovi, pisanostebelno blitvo njiliove cvetove, da se posu-nove poglede. Pisane jesen- zelo obogatijo nasad. Lepi so in srebmolismo zelje. Prav šijo in vam bodo tudi čez ske barve dajejo vsi mogoči barvni odtenki rumenih kri- tudi pozimi, ko se na njih okrasnega zelja so sosedje zimo krasile vrt. Posadimo nabira ivje in ne spreminjajo Italijani vzgojili že kar nekaj tudi čebulnice, z njimi lahko zantem in mačeh, ali oranž- oblike. Ne zmrznejo, ne ove- vrst, ki lepo okrasijo cvetlič- v vrt vnesemo nove barvne nih, toza in vijolLčriih odten- nijo, veter in mraz jim ne no korito. Poskusite, zamisli kombinacije. Sploh je jesen kov. Zraven so seveda Še spremenijo oblike. Pozimi je veliko tudi potem, ko glav- Čas za nove zamisli in nove rese, bodike, zimzeleni, raz- pri teh rastlinah pazite le na ne rože odcvetijo ali pa sta zasaditve. Tudi na pomlad je ne cvetoče trave, izbira je res izsužitev. Če se jim korenine vam jih uničila toča in dež. treba misliti sedaj, saj tisto. velika. Za dodatek so Še posušijo, odmrejo. Ker se Na cvetličnih gredicah od- kar bomo sedaj posadili, bo okrasne buče, okrasno zelje moda tudi pri rožah spremi- stranjujemo odmrle dele spomladi že cvetelo. In prav in drugi piodovi, Id jih nudi nja, med jesenske lepotice rastlin, ki so cveteli poleti. nova pomlad prinese nove jesen. Prav pri nakupu kri- lahko zasadite zadnje čase Poberemo seme rasdin, ki barve in novo energijo Iju- zantem bodite izbirčni. Na tudi kulinarične rastline: jih želimo posejati spet na- dem po dolgi in zaspani voljo so "prezimne sorte", ki okrasno papriko, razna zeliš- slednje leto. Če pa imate de- zimi. KUHARSKI RECEPTI Za vas (zbira Dan;ca Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: goveja juha z vlivanci tn peteršiljem, pope-Čena govedina Iz juhe, kisla smetana z gorčico namesto omake, pečen krompir s kumino, endivija s fižolom v solati, sadna kupa; Večerja: pita iz bučk. sadni sok ali jogurt. Ponedeljek • Kosilo: gosta zeijnata juha s krompirjem \n kranjsko klobaso, palačinke s češpijevo marmelado, grozdje: Večerja: testenine z bučkami, paradižnikova solata. Torek • Kosilo; paradižnikov sok z muSkatnim oreŠČkom, ocvrte sardele, krompirjeva solata; Večerja: po dunajsko ocvrte bučke, dušena zelenjava s ki$lo smetano, kruh, jogurt. Sreda - Kosilo: goveji zrezki v naravni omaki, zelenjavna rižota, mešana solata; Večerja: lignji na žaru, blitva s krompirjem po dalmatinsko, jogurt. Četrtek • Kosilo: rlčet z zelenjavo in govedino (bočnik), palačinke z limonovim sokom; Večerja: pleskavice na žaru, kajmak, kumarična solata s krompirjem. Petek - Kosilo: ocvrti ribji fìJeji (oslič, škombre, sled), stolče- no sladko zelje s krompirjem in oljčnim oljem, endivija s paradižnikom, sadje; Večerja: rižev narastek z jabolki, sadni sok. Sobota - Kosilo: goveji golaž z dišavnicami (peteršilj, žajbelj, majaron, rožmarin) po primorsko, široki rezanci, radič s fižolom; Večerja: pica z gobami, jogurt aH prvo. Testenine z bučkami Za 4 osebe potrebujemo: 50 dag bučk. 2 stroka česna, nekaj lističev bazilike, šopek peteršiija. 3 mesnate paradižnike, 4 žlice oljčnega olja, sol. 40 do 50 dag testenin (špageti ali peresniki), S dag sveže naribanega parmezana. Bučke razpolovimo in narežemo na tanke ploščice, Česen sesekljamo. Paradižnike vržemo v vrelo vodo, jih na hitro upimo in očistimo semenja, razrežemo na kocke. V kozle segrejemo olje, na njem najprej malce opražimo bučke, dodamo česen, še malo pražimo, nato pa dodamo paradižnik in vse sesekljane diiavnice, posolimo in dušimo na malem ognju, Medtem skuhamo testenine al dente, jih odcedimo, pokaplja- mo z nekaj kapljami oljčnega olja, premešamo in takoj preložimo v pogreto skledo, prelijemo z omako iz buČk, po vrhu fe malce potresemo z zelenim peteršiljem In ponudimo. Gorenjska ^ Gremo gor. tf K« g PKJ M k\t>\H ^ C,11 ini ✓ * h \ J U^MMM.UI'J ^ .MU 1 • 'U I A s vvV \ ris \nn\\i il i iL> I I •šinili nun . f 14 ^NIMIVOSTI info@g-glas.ä GORENJSKI GUS torek, u. septembra 2007 Poraščeni Veliki vrh» za katerim je mogočna Kočna. f Feto |«l«n« |w&iin Zadnja markacija na vrinem grebenu /Pote:)tien*just>r« Planinski kotiček: Veliki vrh nad Jezerskim (1742 metrov) velik / strm p Obisk Jezerskega turistu, izletniku ali plar^incu ponudi mogočnost severnega ostenja verige Kočne, Crintovca, Dolgega hrbta, Skute itd. Naš današnji vrh je zato skoraj neopazen. leuma Justin slapu Cedca in na Veliki vrh. trenutek občutek, kot da boŠ Da, a le Če ste alpinist. Kljub Pot si lahko malenkost skraj- zdrsel navzdol. Vmes stimi- temu da ni označen z visoko V Sloveniji je piecej vrhov, šate. Če se z avtom povzpne-ki imajo v imenu pridevnik te po gozdni cesti nad smu- vtliki. Vrh, na katerega se da« ölte 02. nad vlečnico. na raWo popustì, a kar nekako nam ne da normalno dihati. Nato sledi še eno sedlo. stopnjo težavnosti, je precej izpostavljen. Storiič je od tod videti pov- nes odpravljamo, ni zelo ve- Z Zgornjega Jezerskega ki nas usmeri levo, najprej sem drugače, spredaj Kozji lik, niti ne zelo visok, je pa nas markacije vodijo proti kr- zložno, nato strmo navzgor, vrh» Ženiklovec, Stegovnik, strm. In opozorilo že na sa- niči Makekove Koč ne, kjer Naj opozorim, da boste mor- Vimikov Grintovec, Pristov- mem začetku: če se boste po nas usmerijo desno v gozd. da kdaj pa kdaj morali up>ora- ški StoržiČ, zadaj greben Ko- dežju odpravljali na omenje- Nad smučiščem gremo ne- biti tudi roke. Spolzka in dr- Šute, pa avstrijski Obir. S se- ni vrh, bo potrebna še večja kaj časa po gozdni cesti, nato seča pot vas bo pripeljala na verovzhoda nam maha Goli pazljivost kot sicer, kajti sko- zavijemo levo znova v gozd. vršni greben, kjer boste iz vrh, vmes je Jenkova planina raj celotna pot poteka po goz- Pot se zložno in ptočasi vzpe- pritlikavih borovcev lahko in Jezerska Baba. V ozadju, du, kjer se prepletajo zemlja, nja do sedla med Malim in videli glave obiskovalcev Ve- daleč stran Olševa in Peca. drevesne korenine in skale. Velikim vrhom, do sedla, likega vrha. Ja, kljub vsemu Res čudovit razglednik tale Zemlja kar p>olzi, mokre ko- kjer leži Murijeva planina. sem bila tisti dan prijetno strminar, renine in skale pa otežujejo Ob robu travnika nas marka- presenečena nad številnimi sestopanje. Ampak, brez dje usmerijo levo, strmo obrazi, ki sem jih srečala na strahul Počasi in previdno se navzgor po zahodnem po- vrhu. po poti vzpona m sestopajte previdno. Če ne gre drugače, tudi "rikverc ", daleč pride! bočjuVelikegavrha. Strmina Do vrha je manj kot pet torej s hrbtom naprej. Nujno Ko se pripeljemo na Zgor- ne popusti, lahko rečemo, da minut, na vrhu pa čudovit bo pa. potrebno občasno pri- nje Jezersko, zavijemo tik je z vsaldm korakom hujša, razgled na Makekovo Ko^o, jeti kakšno skalo ali pa kore- pred Kazino desno v smeri Pot je speljana med koreni- Jezersko in okoliške vrhove, ninico. Makekove KoČne, kjer vas nami in skalami, kjer se pre- Kočna, tik ob vami, se vam Z Zgornjega Jezerskega do prvi smerokaz opozori, da plela s čmo, gozdno prstjo, bo zdela kot na dlani in gre- vrha je dve uri hoje, ruvzdol ste na pravi poti. Tukaj so iz- zato je potreben stabilen in ben daje občutek, da se po boste hodili verjetno tudi pri- hodišča za Češko kočo, do trden korak, saj imaš vsak njem da priti na njen vrh. bližno toliko. Srečno! ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE • PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) POH tcuvic OSN Sou » 9 07. GEfìaC C T4CFVie JESEMCS 3 SO 07, ZCKWKA8Lt2lC MOST^iJ, tKmOA KSnĆEVA33A. KRANJ 18 9 07, eun ssolmi^ i. 11 »or. ilJK 1. BEGU^ 11 90? hrsar• eiisk ktvix^ savsuu.xfwu li 907 hM^EM, 31. Luajw 1190? KSOfK^Ük sk iOKA Uicr OGPCX P0CAECA5 UWÙÒE 9 Ql^CK U42 PAEOMOSt?: POUtAME NAO äX LOKO 21 9 07, swnla • friu«e, kcao^ e; tpit u 9 07. l20LU:uAKgAC VO^CVLCS« ZS»LlS « 10 jusun qiul snv^ska 3. kum rfiOO^ RUCdf XRMCAJ) OUOftJCd' CS»LK ueOr.OOMOfl J B^KtOIKA &£RCE aadcwjca la f 07. lass) ald kajim0va3 U f 0?, ArvECOl K R. eRHÖ&EVA I&e. UUeUkNA u 9 HTT Al^N&k eOK)V$KA n £94 C UJKA.C KOKRd^äAOCH 999.^ oow u 9 07. fliV^ ZG 0TriC IO. wfar U 9 07..CLCMCA. HRS I. PmXNOR t4 9 o;. AOW», KCnČ£VA », SK UXA « 1007. ecMVoatw. m(3U ?&. WMÙCE le.Q07.SM«WT.M VAOtKMh'^VM ie907.VN0M M VIĐN9A1.KftaHl 12 9 07, S^ StiAS C ?,SKll>W U iOf. iSaNC. aSMCA 37. 2ELEZN« ?9.9.07. KOVIC B7. C&HJi 9 07. SGP TEHW. C 2.ŠK LOM 9 07. Srm^iG 0AJet£VA7, S£M3JR 1s9v gofeuska 19a RAOMJCA OBÜK.KCVIK U 0,07. ISKRA US, LIUSUUISKA A KJVNJ 16 9 07 KOFT. ALPSKA LfSCE srnuGAR li9 07.CSS^^AAKLOKA3i ^ ICKA 61Q 07. 3^'MCA 107 2l^WN)CA KLEPAR 12 e 07. SQP tihuk. STARA C 2 ^ LOKA avtulspar I7.0 07. AVTOm RUPA38.KJWÜ MFBliC 31007, OtltCKlN^ PRECMOTT PCUANE HAD LCMO STROJNIK 19 • 07; PTAL PECUK. STRAHIPU 31. AVTOHEHIINIK 19 9 07. CUCK INZ, PREDMOST 22 POUWE NAD Sk i£}ho ÉL£KTTnKAR £N£RG 299 07. ZOft^VVO UnaVC, ZßiM 12. CQU4IK 6 10 07, tSKmKA 107,2lFlOVt0ùS 17 e 07. VK)f>£0. MUE SKUPINOV. V El£XTROENCPG 2d.e 07 : ECMfìD POIOĆUK ZG LU^22 SLCA TKALEC 16907 PAWPC^.K0«PSKAi4.KM>U frizer U e 07. JANARWAT. ^RSM 930. KAVU m 907.sn.e2anakozuh.c. ua9f€ciy.«fmi MfZĐKFIVEC. TISAR. 2EIUAVAR 12 9 07.$GPT^K STAMC 2 ^ LOKA SOAR U 9 07. DAP66A. 2l. JiSEMCE 14 9 07, GMZUPW. L£DMA 1. BL£D 1? 0 07; S6P THHMK ST«UUC ^àK LOKA V02NIK I ? O 07. SGP TQMK. StAAA C 2.&K LOKA 119 07.VBBA miZEVQ 4. KFUNJ VOZNm AVTOSliSA 39 e 07, ANTON WfT ». ZELEZM^ PflOOiiUALEC e 10 07. 2», UJGUfHA >6 fi 07. O&^lCMn^ASKA MJVieuW r« «07; OM eiETWEtSOVA 10. KMNJ II »07: TUdSLRSMVICT C e JESSCC 11.907 Jl^tNmAR. 8000^ 2. ^ lOKA U 9 07. UANA mCM 4. JESĐCE ) 10 07, . Gf¥GORĆ>SVA ?7, M U 9 07; C« UAA^. SWU C 2S.KMU :4 90?;ROMA-1EX.PCOSuOl4 Tffbt la 907.ALmA.S KWU U 9 07. CCUA. HKAĆEVK aO. lC«A iaiK*R II8 07. JGZBECIO. PFÉCC6U6 ». KRMI 14 OKWW ETT«. XOm^NSKA 19. BLCD NATAKAR 14 6 07 0KAR94a?ìT40. 14 s 07; 3UA(W CO. Sr4U lCM 22 LOM SREDNJA ROKL IZOeR. u«07.Cl>^, SEGUNJe t. dCQuriJE U <9 07. HtlAl^M.- EKO, SiOV&NSM 14, iX»Lt liso?. WTERIKHD. U. PREDO^R II e 07, KARIERA. CUHASKA 21, ÜUEUAM U.907. hUNPOViER. MOROdKA M. KRANJ 139 07. pam«. PCLWC n. Kuvc r«« 9( U. B 07. Udj^ INT. C KCKRSKEOAOOREOA II, KRCE LfSARSKTTSH 16 907;äWOAM VACN>tA 1. KftlK^ SmOJNiTEK S1007, CklVOm IWAZtC. W KAUf i;, mìL ^ <9 (77, MG tiCLE 41, VISOKO ».9 07. F7VMC UCNilA rnilACM 1Z KRMU 31 9 07; l^WAK AV SntkriH} 191. W(10 ».9.07, MOS. KCffl3B9 07 SANINGirT, M IMONOVAI,IAVÜ EKONOMIST U 9 G7, OURS KRWr. SLDVENSKt TRC I, KSANJ r4 90r OURS RADOVUICA, PRESEÌ»0VA li. tMWiXÀ Ili 07, WTEK, W SWtT». Sk U)KA 14 9 07. UKU^ ZORNIK. POT HA USICE 17,9LED 139 07. SCPTEHStuMC 2,SK.LQI;A CROWIZATOR KIÀ IBS07, ^ROCGM. SAVSKA2?. KAVil vlijA sTvoic soet 14 9 07. EunXCM, SAVSKA 22. KAAMJ 14 fì 07: FOTO SflRK, LASUMSKA4,9l£0 UNIV. OIPL Ml STROJNIŠTVA II 9 07. ACnONi KO(«£VA44. JCSENTCE DIPL tut STROJNr^TVA 810 07. niASfCR-t. ZnOtACA 107. BfKMKA DIRL IH2. LABOR. etOMECHCINE 18.907: ZD SK.ICKA STARA C . IO, ^ LOKA DIPL INt ORADe€M$TVA Id 9 07. SGPTWIK. SIAAK C LOKA UNIV. DEPL EKONOMIST 14 9 07, KOMiATOR KUfWlSKA 21. JESSM« DIPL CXONQIRSI 14 9 07. EMRS tWU, SlOVENSW TR6 2. ¥SVHi UNfV, 0(PL PRAVNIK IT 9 07; SS JESKNSCS,TIT9A ii?, PROP. DEFEKTOL ZA 017ÌEVMO HOTENC ia9 07.0ŠJ.JVi?TSKA 9, KRANJ mea sesnu ?19 07,BCIH^CAGCU« GOlNlK 36. GOUtK u 9.07. se JESENICE, TITOVA i»?.JESeNCE DIPL PlZH^TSRAPe^ 14 9 07, OZG. ZO WANJ, OOSPOSb^TSKA 10. KRANJ II 9 07: se JESENICE. TTTOVA112. JESENICE DIPL ZORAVSTVENW 14 9 07;VSZNJ. C ^LE&AJEV 8. ^S£MC£ DR MSD.SPEC SPLOŠNE MED. SPEC PCDIATRUE 29 9 07, n« e^lMn^i Mian oemoMi thJb In urMov u dito ^»foOK • n4 4onts£J As»ZnodfrRSzB isKitooie sr • tel deledaleécA. 9t«» opozvUmo, M wronUne ndpeke M oOM moood* MojeDelo. com - ' rZKBI niMODMOST MO)E DELO, spletni marketing, d.o.o. Profetarska 4. 1000 Ljubljana. Slovenija, 101 S20 5d VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSÜTVENtH OGLASOV <300 • 500) NA: www.moledelo.com.info@mojedeIo.corn Prodaatec v specialaJrani ioortrl trgovini n/ž ILjuUiand) tva in poOi/odoe^a nbotovs, lovske in ribiške opreme, K sodebvaTiju vabimo samoSo^. kom jnrf^uie ir pošterte XardK^ate z rtasMnjO izobrazbo: proda^elec, poslovodsKi. ekonomski (ehnik, tf/d. Zaželene 90 IzKuinje v ntaloprodaji. tnor^um, d.o.o.. Štfkavas 130.1330 Koöw, ot^ Shratno do 19.9.2CC7. na wmv n^edeb com. Vodì3 proizvodnje m/ž (Škof)a Loka) Iščemo nove sodelavce $ V, ali VI. stoprto sliqne izobcazbe; pet let dekvnrii izkušenj na DC>jobn#i ijelowih mestali; poznsvanie stand«^ kakovosti; ps^o snanle nemikega bi angi6èke9a jađ^a: pocnaranle Offic« programov; sposoOriosI tconturicirar^, vodenja in moftwanja Cenimo pnzadevnna In dobre i«zu!tBte stnulaiMv nagradirno. Kopb, d o. 0.. Kjdriiesa nsla 7S, 42^0 ŠMf9 üM. pime zOirvno Oo 16.9. 2007. r\8 www mo^lo.eoffl. v pfodaji in nabavi fn/ž(L«sce) ftićakujenio V-Vil. Sopnic» ekonomske, komerràine ali istillane imdn, detM« etvàf^ « po^of, potnauanie apbkacl v oholu MS Ofi^. zna- ni& ariQteskSQa znania vei Il#i jeztov zaztiefìo, tomuriXaciìske. poQa^atsltB Ti orgaNzas^sKe spceobnosti. znanje izüelai.« ponudb» po^ prasavanj. dokumentn r porosi, ^qti^ kategorije B. Zapffifisv za r«ÌQbò»n čs 9 4 im. pc«kisiim dekrn. EKORPM, d. o. o.. c». BegiAjskdO«$taai, 4248le$C6. zbiramo do 16. 9 2007. na vim motedeto ccin Vodja konferenen« deposti m/2 (L>jbiiana) Sk>«ns»a podfuznca mednarodne artaTitsl« héa IDC šča konie- reoćne Odgovorni Doste za organèacqo in i^^dbokon^ienc. V9S pn^u^errvo, da in^ ustrezno kopnio eobrazbe Ml. ći već), OeloMne ckušnte. ste komurikatMii, vnA odft^ piozenlacijske spo$>> booäi, cdKrra obvladata av;id§iQre2)k. Nudimo zaposlitev za nedc^oMf CSS, s (> meeečnn pcekLenrn debn). DC Adnstcs. d 1000 LjuC^a^ cvia^e Zbirai« Oo ?1.9.2007. Već na MW rr^^ PnxU^alec m/z {Kran)) Podjetje Slowalch le zastopnik za ur« prestižnih blagovnih znan^k Iščemo kandUala za delovrw maslo prodajafea m/ž zs poskM^naKs v Mafibor\j In Krvitu. PriOdkujeirto ustrezno izobrazbo uslrezne smeri. razme(|6 bomo sMerillza določen čas. z moboslio l^sne^ aposldv« za nedolccer fias. SloM^h,d.o.o.,Go8po?»«t^S, 1000 Ljubljsr^. pnlmzbVamodo6 15 ?007.Vaćr>awvm.nK)fedelo.com. Prodajdlec/Prodajslkd tekstila in modnih dodatkov {Domžale^ Prrčakiiemo IV. ali V. stopnjo (zotrazbe trga«ke ekužnja na podo* brvem delovrtem mestu, komundathnost; na ućer)e; vese- le do dela s strankami. Nudimo aposiitev a določen čas z mozncäio podaljšanja za nedoločen čaa: lit^eno dekM)o oko^; redno plàillO. Fenika projekt, d. 0. o., Jurčkova cesta 224. 1000 LiuMjana. pr^ zbiramo Oo 4.10.2007. na wmv mcfedeio.com. Prod^lec/ProdajaUia posteijnine ^ posleljnđt vložkov {Domiate) Mlado sio^«fisW podjetje. ki se ukvaija s prodaj posteljnine in postanti vMkov v MM krog vabi nme sodelavce: prodàjiiec m/l Pričakujenu: K é V. stopt^o izobrazbe trgođha smen. iftušnje na podobnem deìiwm mestu, komufiikat^nosi, p(1prav^noslnau6enie.ve$e^doOeta$äran> k^m. Nudmo' zaposttev za dcJcćdn čas z možnostjo podafeèanja v nedo hmnčas, iB«^ deiovno okol)d... Dom« prD)eKt. d.O.O.JurčkM cesta 224.1000 Uub^. prgave zb^amo Oo 4.1Q. 2007. Več na vMw.moìedelo.oom. Proiektni inlenir* svetovalec m/ž (U^^bljan«) Ulado podieOe iz Ijub^ Sče nose sodel8vcen imcUe* mentacgo restev v energetski panogi. Trg je EU in JV &t> ce Zanirnaponaskandidab(ke}sta)uietQ(zpod(oć)aiizike,materrđi eleMrofehné:e ali raćunalrušfva idf odličrim znanjem angleškega jezika Del id(uén)etiisonuvK»potiebr«.Nudìmodek>vmotv Ićno bkacio« usposab^anje v tvjim Centia Design, giobdkv enei^e^ sistemi, d. o. o.. Zbilie 8p, 1215 pniave zbramo do 5 10 2007, Več fHä wviW mcfedelo com. Posiuževdici fn gDi^vijavcI strojrilh lirtij ter orodjaiji In vzdrževale orodij m/2 (ŽelaznikI) Od Handd^ prtäakujerTio fV. ai V stopnjo kwmarske. strelne é eieR* m) smeri r na^nj 2 >etl delovnih i^uženj, pr^isv^nost zs učenje. usiveoalnosi zanesf*ost ter le^ trh(ffnensko deb. Mudimo z^os^ (ev v uspe^ rastočem podretju s BO^etno ki omogoča osebnostni razvq, možnost naocedovan^a. ledr« rTiesečno pbólo m sDniui^ tM« nagia^ije v ok^ družbe. Niko, d. d, Železniki. Otokj 16,4229 i. pr^zC»Ldfi$l. Nn^eDrvers in ostali) kot ludi ostalo strokovno d0ki>mentaci}0 iNvtiite cefer*. dokuront). intEsTii tehniòii dctiumenti, tesedä za splet, ipd j za pisanje rsse in vTdrzevar^ obstoječe te^nćne dokumentsc« v ànglesittfli jeziku 'tti^iè p^MjäSkO delO. EW 6. ù 0., IH Lojzeta Mrcrđta 4c, 4000 Kra)^, ptiM zbramo do 19.9.2007 Več na www motedelo.com Vzdrževalec strojev In opreme ali avtomehanik m/2 (Ško^ Loka) Popravio In vzdrtevar^ ttvomid sczif. strojev in detovne opieme. Habjan r^nSport. d. 0.0.. Šl^ ItMi Zmin«e 7S, 4220 Ško^ Lökä, ß^M 2±«amo do 19.9.2007. Več na wAsv.mojedoio.com. Aplikativni speci^lst v informatiki m/z (Krarj} Z?iedamo se. (ä so Ijudfe nas narečji kapital, zato uspeh graduò re loMtNinostj. ZTBniu ler rash In razvcfj posam^^ K sodelovanju va> bimo kMr«^ a mtjMv*^ ki fia izkuèrife z EfV Ini. sistemi in osnovnm pro^wnnjem v C jeziku, pozna osnMretadjsUi baz cedati^, zaželene so podotsriih delowih mestiti HIdria ^(les, d o. o. Samska 2, 4 Kiani, pnave zbiramo do 25,9.2(XJ7.\feč na wviSv.mojedeb.com. .Ol PHP pfogrtfftèr m/i (Usee) Zarad povečanega oblega dei zafx^sümo pfip progrsfnetja s pozn»» niemSQL^ Acene,d.o.o..'4pekdce3ta62, 424e I.e5ce. pi^ zbiramo do 26.9.2007. V^t ra www.mcwdefe.com žen «ki po hfl toki trek Ing covili « Iz Irpoine^a igomje^o maleriolo * S tekstilno podlogo in vložVom, ki vpija znoj • V«likosti: 37 do 4) O ientko/moika treklng mo|Ìca is nito « M«h4k Ril « v^likoifi: do «MoUt» veltkosliria do2ó Ženikl/moiki frokiiig broirokovnlk " s teflonsko oblogo, W odbija vodo in urr>ozani)o« Vbkno 120»čHo proti sončnim iorkom t bktorjam UV 40 * Aktfv«n iM-notarial; odbija vodo« urovnova vlago In se hitro mu • Notranja ^dlogo iz motenalo $cotchgard. ki je zelo loKak zo vzdrisvanja * Z mnogiini uporabnimi žepi velikosti: 3B do 46 • MoikevelikosH:46<šo50 UV Vftinii «notvrtcL Tfefloir scoiOKJun Mof ki poivisoki fraking covili ^ Iz odpome^o Zdornje^a motoriolc" S podlogo \t iročnego bfoga ^ (^cbusbn pompici » profiloin do 45 0 Žentko/moiko treking lokno ^ Zaroda vor|tr>ih iivov odporna proti v«tn) in vodi ^ $ft«ml|cva in zložl|rvQ kappce * Odsovni vomostni trakovi ' Z fioTlcivljfvpmi robovi In edprtinoni zq zronoj* pod paiduho • S podoijuinìffl hrbN^im dobm in mnogimi vpor9bnimli«pi^Z«ntkft velikosti; » MoU« ve ikosli: 46 do 56 VfhfA Tfeflorr Kompol « z vizimo pftkc v pokrovu ^ l»kolnik • i povèMvalnim 0iklocija Lnds po td.: 04/235 S4 20.04>/24£ 773 ali Corenßki glas po 04/201 4241. Gorenjski Glas z otroki na po Kekčevi "Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog. Če mu kdo nastavi zanko, ga užene v kozji rog. Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh ..." UršaPeternel Darja in Jani h rovai ne spi- se zavije varajo, je skriven, ko. Poleg Bedanca otroci ..............................................................................ta na dosežkih in vsako leto zato smo morali vsi mižati obiščejo tudi Brinceljnovo Glasna KekĆeva pesem je poskrbita za kakšno zani- ... Medtem Darko pove, da koćo in se popeljejo po nje- odmevala iz Bedanc busa, mivo novost. Tako so z leti Bedanc pridnim otrokom govi novi drči, skozi skrivni ko smo se v nedeljskem do- program dopolnjevali in nič ne naredi, Bolj se ga rov pridejo do Kekčeve poldnevu, kopica otrok In zadnja leta otroke do dežele morajo bati poredni in tisti, koče, kjer jim Mojca in Ke- nekaj staršev, iz Kranjske pelje pravljični Bedanc bus, ki jokajo, ker hudobni moŽ kec zaupata posebno skriv- Gore odpeljali v skrivnostni predlani je novo kočo dobi- zavoha solze In kako nost, zadnji pa je obisk tete svet na oni strani PiŠnice, la teta Pehta, lani si je novo sploh vemo, da je v bližini Pehte, ki je prijazna in otro- pod Vršič. Menda so tam kočo zgradil Bedanc, nov je Bedanc? Ker v njegovi bliži- kom pripravi zdravilni Čaj volkodlaki in hudobni škra- tudi sknvni rov, skozi kate- ni močno smrdi... Menda in knih s korajžo. Nekaj ti in vampirska mačka s tri- rega otroci pridejo do Kek- se že pol leta ni umil... Dar- zdravilnega, kar se uživa po desetimi Šapami- Vsaj stari čeve koče. Letos pa se je no- ko pravi, da zadnje Čase Be-Mišnjek je tako strašil Kek- vega domovanja razveselil dane iŠČe kuharico, zato rad ca v Vandotovi pripovedi o Brinceii. V njegovo kočo se vzame kakšno mamico ali kapljicah, pa ima teta Pehta skrito tudi za starše... Kot je povedala Dana Kekcu in Bedancu ... A na pride do dvižnem mostu, iz naši poti po Kekčevi deželi hiše pa se otroci popeljejo jico, ki 10 opazi na Hrovat, na dveurnem spre- VZgO]l izletu. In menda je tako hu- hodu po Kekčevi deželi naj po drči oziroma toboganu. Super! doben, da mu potem mora bolj uživajo otroci v starosti ona nohte na nogah gristi... od pet do sedem let, ki do- Bedanc ima pri svoji koči bro poznajo zgodbice o tudi zakurjen kotel s smrd- Kekcu in ki imajo najbolj Ijivo obaro, v koči pa pri- živo domišljijo. Zanimivo In kaj vse otroci vidijo in pravljeno kletko, v katero je, da je izlet namenjen k sreči nismo srečali prav nobene hudobne štirinoge pošasti. Bil pa je seveda Be- danci Tako strašen, da smo ß^danc išče kuharico se vsi bali! Pa teta Pehta, Brincelj in Mojca. In seveda naviliani Kekec, ki je otro- doživijo v Kekčevi deželi? zapre najbolj poredne ... predvsem domačim go- kom zaupal neko skrivnost. Izlet vodi vodnik Darko, ki Sliši se strašno, a kot je po- stom, kajti tujci ne poznajo ki je nočejo pa nočejo raz- sprejme udeležence - v eru vedala Darja Hrovat, pro- pripovedk o Kekcu. V agen-kriti ... Ja, veliko domišljije skupini jih je običajno gram vsakič prilagodijo sta- dji Julijam vodene izlete v se je prebudilo v dveurnem okrog štirideset. Nekateri losti obiskovalcev. Najmlaj- Kekčevo deželo pripravljajo potepanju po Kekčevi deže- starši se izleta udeležijo Šim, Id se zvečine bojijo Be- od maja do oktobra, odvis-H, Id ga že od leta 1991 pri- skupaj z otroki, zlasti tisti- danca, se ta strašni mož z no od vremena. V zimski pravljajo v agenciji Julijana mi najmlajšimi, medtem brado prikaže le od daleč, sezoni pa pripravljajo san-iz Kranjske Gore. Že sama ko večje otroke lahko za- prepodijo ga z glasnim opo- kanje po Kekčevi deželi, zamisel ureditve Kekčeve dežele v gozdovih pod Vršičem je bila izvrstna, a za- Kranjske Gore odpelje proti starejšega obiskovalca tudi seveda le, če bo zapadlo dognana lastnika agencije Kekčevi dežeh, a odcep, kjer ujame in zapre v svojo klet- volj snega. upajo v Darkovo varstvo, našanjem sovjega skovika- Lani so ga organizirali pr-Bedanc bus iz središča nja, medtem ko kakšnega vič, letos bodo nadaljevali, Kekčeva koča Kekec zna zavnskati, da le kaj! .. « Mojca in Kekec z otroki kličeta Rožleta, ki je na Vršiču Otroci pri teti PehtI dobijo kruh s ko raj £0 In zdravi I m čaj. GORENJSKI GÌAS torek, 11. septembra 2007 EKONOMIJ) sUfan. zam @g-glas. si 17 Ob jubileju pričakujejo rekord jutri odpira vrata že 40. Mednarodni obrtni sejem v Celju, na katerem pričakujejo rekorden obisk okoli 170 tisoč obiskovalcev. ŠTIFAN ^AfiGI Celje - V sredo bo svoja vrata odprl minister za gospodar stvo Andrej Vizjak. nje pri pridobivanju evropskih sredstev bodo 2 obisko- odprl že 40. tradicionalni povečan interes tujcev Mednarodni obrtni sejem (MOS). Sejem bo trajal od samo najnovejše dosežke v posamezni dejavnosti, tem-vaici sejma delili tudi pred- več v počastitev jubileja tudi stavniki Slovensk^a deželne- izdelke in storitve, ki so v šti-ga gospodarskega združenja ridesetih letih zaznamovali Na letošnjem 40. MOS-u iz Italije, Trsta, Avstrijci pa 12. do. septembra in bo se bo na več kot šestdeset ti- pripravljajo poslovna srečanja razvoj posameznih obrti. Kot že nekaj let doslei bodo letos zaznamovan 2 okro- soč kvadratnih metrih pred- avstrijskih in slovenskih obrt- predstavljene tudi storitve za stavilo 1.605 razstavljavcev iz nikov ter podjetnikov. x\ držav. Med vsemi blagov- glim jubilejem, prav tako pa beleži rekordno število razstavnih površin in razstav- nimi znamkami se letos Predstavitve razstave Ijavcev, ne samo domačih, predstavlja več kot tretjina tu- svetovanje ampak tudi tujih. V družbi jih. Ponudba posameznih Celjski sejem, d. d-, si obeta- segmentov bo bolj celostna in Člane, ki jih izvajajo strokovne službe OZS in številni partnerji. V tej sejemski dvorani pa bo tudi velika razstava domače in umetnostne Vsakoletni obrtni sejem je obrti. Strokovnjaki iz Sveto- jo rekorden sejemski obisk pregledna, še posebej na po- tudi najpomembnejša pri- valnega centra OZS bodo na in pričakujemo okoli 170 ti- dročju telekomimikacij, grad- ložnost za predstavitve dejav- sejmu vsem zainteresiranim soč obiskovalcev, saj gre za beništva in zaključnih del v nostì obrtnih zbomic, Obrt- svetovali brezplačno. $tiri okrogle mize in štirinajst delavnic Zbornica pripravlja Štiri osrednje strokovne dogodke • okrogle mize in kar Štirinajst strokovnih delavnic. Na okroglih mizah bodo obravnavali finančno nedisdpUno, ki Še vedno predstavlja velik problem v slovenskem gospodarstvu. promodjo podjetništva, ki bo namenjena učencem zadnjih razredov osemletke, ter intemadonalizadjo malih in srednje vdikih podjetij. Ta bo Gadi uvod v mednarodno poslovno konferenco, ki bo istega dne in na katero je OZS povabila udeležence iz največji sejemsko poslovni gradbeništvu. Na sejmu se na zbornica Slovenije pa red- sedmih držav, da bi s praktič-dogodek v jugovzhodnem neposredno predstavlja 133 no pripravlja vrsto obsejem- nimi primeri osvetlili postop-delu Evrope. Bogat razstavni tujih podjetij. Pričakujemo sldh dogodkov. V osrednjem ke, Id jih mora narediti pod- program bo letos spet spremljalo veliko število po- povečan obisk tujih gospo- razstavnem prostoru bodo jetnik za prodor na tuje trge. darskih in političnih delega» pod okriljem območnih obrt- Zadnja konferenca bo obra« svetov, razprav, okroglih miz cij. V okviru skupinskih pred- nih zbomic predstavili regije vnavala prenos dejavnosti v in poslovnih srečanj, pripra- stavitev se bodo predstavili in njihove projekte. Velik del družinskih podjetjih. Celoten vili pa so tudi pester zabavni Avstrijd, Hrvati, Madžari, bo namenjen tudi delovanju program si lahko chiedale na program. Sejem bo slovesno Srbi in Tajvand. Svoje izkuš- sekdj, ki bodo predstavile ne spletni strani zbornice. Avtobusne vozovnice še ne bodo cenejše Predlog javnih avtobusnih prevoznikov za polovično znižanje cen vozovnic, kar naj bi s subvencijami omogočila država, je obtičal v medministrskem usklajevanju. Štefan Zargi meta z avtobusi, ki je Še en- sistemsko pa naj bi to podro- nje, da je javni prevoz za oko- ..............................................................................krat dražji od železniškega čje uredili s 1. januarjem Ije in družbo sprejemljivejši. Ljubljana • Sekcija za javni prevoza potnikov. Predlog so 2009, ko bodo prevoznikom Vse skromnejši javni promet prevoz potnikov v linijskem namreč predstavili ministru dodelili tudi nove koncesije, je tudi posledica In vzrok za in prostem cestnem prome- za promet Janezu Božiču {ki Prevoznika so sicer mnenja, slabo gibljivost delovne sile, tu pri Združenju za promet je sedaj v odstopu) že na za- da prometiio ministrstvo že dohodkovno najšibkejšim pa in zveze Gospodarske zbor- četku leta, javnosti pa pred vrsto let vse preveč analizira bi morala država še dodatno nice Slovenije je v četrtek pri- tremi mesed, odgovora pa - in išče Idealne rešitve, pri- omogočiti brezplačne prevo- pravila okroglo mizo na temo pobude o jo-odstot* nem znižanju prodajnih cen razen neuradne podpore - niso dobili. pravlja naj^razliČnejSe projek- ze. Slovenija s subvendoni- te in premalo upošteva teko- ranjem javnega potniškega Na četrtkovi okrogli mizi je čo prevozniško problemati- prometa prispeva v povpre- vozovnic. Člani sekcije se za- Janez Blaž z direkcije za ce- ko. Ocenjujejo tudi, da iska- čju 25 odstotkov sredstev, vedajo. kot so poudarili že v ste pri ministrstvu za promet nje dodatnih sredstev pri ob- medtem ko naj bi ta znesek v vabilu, da je v kratkem času v povedal, da pobudi pozdrav- činah ni prava rešitev, saj državah Evropske unije do- državnem proračunu težko Ijajo in da so se aktivno lotili imajo morebitne možnosti segal tudi do 90 odstotkov. najti občutna sredstva - gre reševanja te problematike, za subvendoiiiranje le boga- Slišati je bilo mogoče tudi za- za okoli 20 milijonov evtov v vendar gre za medresorsko tejše občine. nimiv podatek iz nekaterih prvem letu. ki bi bila potreb- problematiko, v kateri so po- Na okrogli mizi pa so po- raziskav, da se na predavanja na za uresnidtev tega predloga, z okroglo mizo pa so že- leg prometnega ministrstva udeleženi Še ministrstvo za leg prevoznikov in predstavnika ministrstva sodelovali vozi z osebnimi avtomobili od 30 do 45 odstotkov štu- leli znova opozoriti ta pobu- delo, šolsko in visokošolsko še strokovnjaki, študentje, dentov, z vlald med 15 in 20 do, ki naf bi prispevala k po- ministrstvo, Delne rešitve bi sindikalisti in naravovarstve- odstotki in le okoli 15 odstot-pularizaciji potniškega pro- bile možne že prihodnje leto, niki. Vsi so potrdili prepriča- kov z avtobusi. KRATKE NOVKIE Ško fja Loka Še en prevzemnik za jelovico Kot smo v petek že poročali, je bila minula sreda pomemben dan v boju za lastništvo škofjeloške Jelovice, saj sta se zgodila dva pomembna dogodka; podjetje EBS Group Gregorja BenČine je uresničilo svojo napoved o objavi prevzemne ponudbe 5 ponudbo 4,5 evra za delnico, Istega dne pa je največji lastnik Jelovice - Janez Dežeiak, ki Je od paradržavnih skladov kupil po ceni 5,9 evra za delnico, prodal svoj delež povsem neznanemu podjetju Agens Iz Nove Gorice. Kaj vse to pomeni v prerivanju za večinsko lastništvo družbe Jelovica, je težko oceniti, kot smo že poročali, pa se verjetno ije boj med EBS Group na eni strani ter podjetjem Agens in zasebnikom Janom Kovačem, ki imata skupaj 33 odstotkov delnic Jelovice, pozn avalcl pa so prepričani, da delata za škofjeloškega podjetnika Bojana Starmana, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Jelovice. Medtem ko o načrtih podjetja Ambient, ki je z nakupom delnic od Deželaka postalo največji posamični lastnik, nI nič znanega, pa je na drugi strani direktor podjetja Agens Ivan Prlnčič, ki Ima i6 odstotkov delnic Jelovice, potrdil vest o tem, da pripravljajo nasprotno ponudbo za prevzem Jelovice. Kakšna bo njegova ponujena cena, še nI jasno, potrdil pa je, da bo višja od ponudbe EBS Group. Objavil naj bi jo v tem tednu. Š. Ž. L) UBI) AN A Bo država Skimar prodala? Poročali smo že, da se Ustniki krovne družbe Elana Skimar konec avgusta na skupščini družbe niso sporazumeli o do-kapitalizaciji družbe niti o novih članih nadzornega sveta. Čeprav je bil pred to skuf^ŠČlno med družbeniki dosežen načelen dogovor o dokapitallzacljl, pa so urejanje medsebojnih razmerij In zlasti različni pogledi na to, kdo naj bi bil novi član nadzornega sveta, povzročili, da skupščina dveh temeljih vprašanj nI rešila. Predvsem vprašanje 10,2-mili-jonske d o kapitalizacije, k; jo predlaga uprava, utegne vplivati na nadaljnji razvoj Elana. Nova skupščina je sklicana za 25. september In v Kapitalski družbi (KAD), ki je največja lastnica Skimarja, zagotavljajo, da si pospešeno prizadevajo za uskladitev stališč. Zanimivo pri tem je, da je postalo spet aktualno vprašanje prodaje Skimarja oziroma pridobitve strateškega partnerja, kar vseskozi zagovarja edini zasebni družbenik KD Kapital, ki je skoraj 17-odstotni lastnik. Po zadnjih vesteh pa se mu pri tem stališču pridružuje tudi državna DSU s skoraj T4-odstotnim lastniškim deležem, v KAD pa dopuščajo tudi to pot. Š. Ž. LEASING ^ HypoGroup ALPE ADRIA Smo del u&pešnč mednarodne fm^nčnc skupine Hypo Group AJpe Adria in vodilna lizinska skupina v Sloveniji* Zaradi iiritve obsegi poslovanja iičemo samostojne in samoiniciativne sodelavce, s katerimi bomo tudi v prihodnje skupa) uresničevali na^c ambiciozne načrte. Pridružite se nam na delovnem mestu: Strokovni/^ uMMd^kä n IMng pnmMn v PE Kranj Vaie naloge bodo med drugim obsegale pridobivanje poslov in svetovanje $tfanlcam ter odgovornost za pravilen potek financiranj* Od Vas pdàltMiemo: « V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeh « dobro poznavanje Tmanä^e matematike • vsaj 2 Ičtl delovnih izkušenj vkomcrciali • znanje sngleikega in/ali nem^^kega jezika • dobro poznavanje račun, programov Wordi Kxcel • natančnost^ prepričljivost^ komunikativnost^ samostojnost • dodatni pogoj; poskusno delo 3 mcseci Delovno razmerje z Izbranim kandidatom bomo sklenili za duloćen das 12 mesecev z mo^.nostjo podaljšanja nedoločen čas* In kaj vam ponujamo mi? Delo v prijetnem delovnem okolju, kreativno delo polno novih izzivov» možnost pridobivanja znani in Vase pisne pnjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo ^ 8 dni po objavi na naslov; ^ Nvi^u liM%in(; Ü n , Xj^lio^^k«^ ^luibJ, itsU lOi^U li^Jl'ljJn«!^ 4 i v i8 KMETIJSTVO cveto .zaplot nik s.si GORENJSKI GLAS torek, 11. septembra 2007 Občutno dražji koruza in pšenica Med kmetijskimi pridelki sta se v Sloveniji letos najbolj podražili koruza in pšenica. Cveto Zaplotn i k za. U je biJa ob koncu avgusta 90 odstotkov dražja kot v Ljubljar>a • Minister za krae- enakem lanskem obdobju, tijstvo, gozdarstvo in prehra- Cena pšenice je v tem obdo- no Iztok Jarc je skupaj s sode- bju porasla ža 80 odstotkov, lavci na petkovi novinarski konferenci predstavij gibanje cen kmetijskih pridelkov v V prvih osmih mesecih so jvetu in v Sloveniji in pojas- podražitve krme nil razloge za podražitve. Kot porasli stroški prireje mie* je dejal, so cene kmetijskih ka od 5»2 do 6,2 odstotka pridelkov, to je mleka, mleč- . in strošld reje mladih pita- nih goved za 5^3 odstotka. nih izdelkov, žit ter prašičje ga in perutninskega mesa v zadnjih mesecih porasle Uko na svetovnih kot na evrop- močno so se podražile še ne- skih trgih. Cena žit se je zvi- katere vrste sadia in zelenja- šak od 80 do 100 odstotkov, ve. Cena perutninskega mesa razlog za to je slaba letina, se )e znižala za pet odstotkov, možnost uporabe žit za izde- perutninsko meso se je po-lavo biogoriv, zmanjšanje za- dražilo za devet odstotkov in log žit ter večje povpraševa- mleko za slabih šest odstot-nje Živinorejcev po krmnih kov, pri odkupnih cenah go-žitih. Mleko se je v zadnjem vedi pa zaenkrat Še niso zaletu v povprečju podražilo za znali vpliva sprememb na tu-Štiri odstotke, na kar sta vpli- jih surovinskih trgih. vala predvsem manjia po- Ker je Slovenija velika nudba in vse večje pov^raše- uvoznica hrane iz Evropske vanje na hitro rastočih trgih. unije, se vpliv cen, ki se obli- _ kujejo v uniji {tudi pod vpli- Slovenija bo v evropskih ustanovah podprla odpravo obvezne prahe in pove- „jem letu. med lanskimi in pn cenah na slovenskem trgu. Cene hrane so se v zad- čanje mlečnih kvot. letošnjim julijem, v trinajstih državah Evropske monetar- In kaj se s cenami kmeöf- ne unije zvišale za dva od-skih pridelkov dogaja v Slove- stotka, v članicah Evropske niji? Letos so se v primerjavi unije za 2,6 odstotka in v z lani najbolj podražili koru- Sloveniji za 7 odstotkov, Center za socialno delo Radovtjk:^, Kopališka cesta 10, Radovljica, na podlag! sklepa zavoda z dne 5.9.2007 razpisuje delovno mesto direktorja centra za sociaino delo Radovljica (m/ž>. Za dIreKtorja je lahko Imenovan kanöidat. ki poleg splošnih za- konstóh pogojev izpolnjuje tudi naslednje pogoje po 56.» 67. in 69. členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-UPB2) in sicer; - da Ima visoko stn>kovno ali u n ive rzitetno izobrazb o socialne, psihološke ali pedagoške smeri in njenih specialnih disck p!in, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri • smer delovne terapije, teološke smeri z ustrezno specializacijo, pet let delovnih izkušenj in opravljen izpit za delo na področju socialnega varstva. • da ima višjo strokovno izobrazbo socialne, psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne. sociološke, 2dravsNene smeri - smer delovne terapije. teološke smeri z ustrezno specializacijo» dvajset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestfh na področju socialnega varstva tn opravljen strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva, • da ima opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi socialna zbornica v soglasju s strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje. - da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti in je državljan Slovenije Ne glecfe na pogoj iz tretje alinee je lahko za direktorja imenovan tudi kandidat, ki nima opravljenega programa za vodenje» mora pa ga opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja na« log direktorja. Kandidati naj prijavi na razpis priložijo svojo vizijo Centra za soc^ alno delo Radovljica do ieta 2012. Mandat za direktorja traja pet let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Center za socialno delo Radovljica» Kopališka cesta 10, 4240 Rado vljica - v zap rti kuverti z oznako "Ne odpiraj-razpisza direktorja" v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa. N^opolne vloge ne bodo ovrščene v izbirni postopek. O izbiri bodo kandidati obvešč&ni v roku določenem z zakonom. Svet Centra za socialno delo Radovljica nad hrošča Koruzni hrošč, ki lahko zmarijša pridelek koruze od 10 do 30 odstotkov, po nekaterih ocenah pa še več, se je letos pojavil tudi na Gorenjskem. Pridelovalci so precej zaskrbljeni, strokovnjaki pa zatrjujejo, da ga je najlažje "držati na kratko" z ustreznim kolobarjem. Cveto Zaploth ] k nja koruze treba spremeniti Določili bodo v obdelovalne površine tudi zadrževalno območje Šenčur • "Čakali smo ga in del trajnih 02. začasnih trav- ga dočakali, a Wjub temu nas nikov. pa naj bi seme koruze drugo leto "tretirali" 2 insekticidom. V vzhodni Sloveniji, je presenetil. Koruzni hrošč namreč!" S temi besedami je Mari^ KaJan, specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem Icmetijsko gozdar- Ko so koruznega hrošča kjer so se že navadili na živ- odkrili v okolici Brnika, je re- ljenje s koruznim hroščem, publiSka fitosanitarna upra- se večina pridelovalcev relu-va na novo razmejila območ- je s kolobarjem in s "tretira-je hrošča v Sloveniji in izda- njem" semena, je dejala V Ameriki, kjer se je ko- la odločbo, po kateri je v ža- Joži. J. Cvelbar iz fitosanitar- Hrošč povzroča veliko škodo skem zavodu, začela petkov ruzni hrošč najprej pojavil posvet o preprečevanju širje- in odkoder se je leta 1992 rišču najdbe dovoljeno pridelovati koruzo le enkrat v ne inšpekcije in dodala, da so za kršitve odločb zagrože- nja koruznega hrošča na Go- razširil v Evropo, so mu za- treh zaporednih letih in na ne kazni 200 in 500 evrov. renjskem, ki se ga je udeleži- radi škode v milijardah do- širšem varnostnem območ- lo blizu sto kmetov. Kot je larjev pravili "milijardni ju enkrat v dveh letih. V ža- Kq^tiu bodo izstavili račun povedala, so koruznega hrošč". Kot je povedal dr. riŠču je prepovedano tudi si- • hrošča julija letos odkrili v Gregor Urek iz Kmetijskega liranje in spravilo koruze za V razpravi je bilo slišati okolici letališča Brnik Poja- inštituta Slovenije, koruzo zmje v času največjega naie- različna mnenja in vpraša- vil se je na največjem ob- napadajo tako ličinke kot ta hrošča, vse stroje, ki jih nja. Ker se bodo stroški pri- močju pridelovanja konize odrasli hrošči. Ličinke pov- uporabljajo na koruzni njivi, delovanja koruze zaradi na Gorenjskem, to je na zročajo škodo na koreninah, je treba očistiti zemlje, pre- ukrepov proti koruznemu Kranjskem in Sorškem po- zato koruza postane majava povedano je tudi prenašanje hrošču zvišali, se je Janez 1 ju, kjer vsako leio pridelujejo in ob vetru ali dežju lahko zemlje ... Kot je povedala Eiien iz Žabnice spraševal, koruzo na površini od 1.800 celo poleže, odrasli hrošči pa mag, Erika Orešek iz ßtosa- komu bo kmet lahko za to Del udeležencev posveta o koruznem hrošču Koruzni hrošč je najnevarnejši škodljivec koruze. do 2.400 hektarjev in kjer je otežujejo oprašitev. V Slove- v kolobarju od 55 do 65 od- se je pojavil pred štirimi nitame uprave, bodo predvidoma Še letos izdali novo od- izstavil račun. Kot je dejal, bo hrošč najbolj prizadel stotkov koruze, na izrazito leti, najprej v vzhodni Slove- ločbo o razmejitvi območja Gorenjsko, kjer se bo prire- govedore j s kih kmetijah pa niji in na Goriškem, zdaj je in določili najmanj štirideset ja mleka zanesljivo zmanj- še več. Kilometrski krog že tudi na Dolenjskem in na kilometrov široko zadrževal- šala za desetino, hkrati pa okrog žarišča najdbe in šest- Gorenjskem. Hrošča je no območje kot zaščitni pas bo odprl tudi pot gensko kilometrski varnostni pas za- možno izkoreniniti 02. pre- med napadenim in nenapa- spremenjeni koruzi. Marko jema 4751 hektarjev njiv in prečiti njegovo nadaljnje šir- denim območjem. Na zadr- Dolinar iz Vogelj je dejal, da 1.523 kmetij v občinah Sen- jenje z ustreznim kolobarje- ževalnem območju bo treba kmetje dobivajo odločbe z čur, Cerklje. Kranj, Pred- njem ter s kemičnim zatira- izvajati dveletni ali triletni zahtevami, ki jih praktično dvor, Naklo in škoi^a l_oka. njem odraslih hroščev in li- kolobar, pri triletnem pa ne morejo izpolniti. Ciril Ker je najpomembnejši Čir^c. Za kemično zatiranje bodo možne tri različice. Po Zaplotnik z Letencpa je me- ukrep za preprečevanje širje- hroščev v Sloveniji ni na vo- prvi naj bi koruzo drugo leto nil, da je zahteva po ustiez- nja koruznega hrošča Ijo učinkovite naprave, edini posejali kot strniščni pose- nem kolobarju evropska re- ustrezni kolobar, bo pomne- za lo primerni registrirani vek, pri drugi naj bi koruzo šitev, ki ne upošteva velikih niu Kalanove za ohranitev insekticid pa je nevaren za avg:usta vsaldČ škropili proti razlik med državami v po- sedanjega obsega pridelova- čebele. odraslim hroščem, po tretji sestri strukturi. KRANj Brez CSO že 33 občin Inštitut za trajnostni razvoj je vse občine v Sloveniji pozval, da sprejri^ejo Iz^vo o razglasitvi območij brez gensko spremenjenih organizmov (CSO). Do konca avgusta je takšno izjavo podpisalo že 33 obČIn. Občine so se zavezale, da na občinskih zemljiščih ne bodo dovolile gojenja CSO in da bodo z izobraževanjem in drugimi ukrepi poskušale za to prepričati tudi kmete, da tudi na svojih zemljiščih ne bodo pridelovali gensko sprementenih rastlin. C. Z. Potepuška psa raztrgala koze Potepuška psa sta na planini Klom na Ratitovcu raztrgala pet koz in dve poškodovala, še dvanajst jih pogrešajo. cvfto Zaplotnik pripovedoval Matija Pfajfar, hrbtu, vratu, stegnih in dru- ....................................... pastir na planini in tudi bla- god po telesu, prepričaru, da Železniki • "Psa sta se na pia- gajnik pašne skupnosti Rati- sta bila "na delu" psa, videla nino najprej zatekla pred tovec-IOom. Kot je povedal, pa sta jih tudi planinka in dvema tednoma, takrat sta se je letos na planini poleg 38 eden od Članov pašne skup- pobila tri koze in poškodova- govedi paslo še 87 koz, last nosti. Na planini so zaradi la enega kozla. Znova sta se osmih članov pašne skupno- tega zaključili pašo koz že vrnila minuli četrtek in pet- sti Ratitovec-Klom in petih minuli konec tedna ali kar ek. tokrat sta do smrti pogriz- članov agrarne skupnosti dva do tri tedne prej kot obila dve kozi in eno poškodova- Nemški Rovt. Rejci so, po- Čajno. Rejd so početje pote- la, še vedno pa jili dvanajst tem ko so si ogledali pobite puških psov na planini prija- pogrešamo," je včeraj zjutraj koze s Številnimi ugrizi na vili tudi policiji. v i GORENJSKI GLAS torek, u. septembra 2007 FIN i cveto .zaplotnik @g-glas^si 19 Zavarovalnica spremenila ime Življenjska zavarovalnica Slovenica Življenje se )e preimenovala v KD Življenje oz. KD Life. CvFTO ZaPLOTN t k Kranj - Največja specializirana življenjska zavarovalnica Slovenica Življenje je spremenila ime in hkrati zamenjala grafično podobo. Na slovenskem trgu bo odslej nastopala z imenom KD Življenje, v tujini pa kot KD Life, Kot )e ob tem povedal predsednik uprave Matija Šenk, so se za preimenovanje odloČili zato, da bi okrepili ugled skupine KD Holding na domačem in na tujih trgih. Zavarovalnica je v letošnjem prvem polletju zbrala 26.3 milijona evrov kosmate Matija Senk (KD Življenje) in Matjaž Gantar (KD Group in KD Holding) obračimane premije ali dobri dve tretjini več kot v enakem čal trikratno, z 228.754 ^ Deutsche Bank AG pred- vati večjo rast le pri življenj-lanskem obdobju, s tem pa 809.442 evrov. V zavaroval» stavili trgu nov produkt, skih zavarovanjih. Kar zadele tržni delež v primerjavi z nid načrtujejo, da bi v pri- Fondpolico Renta Garant, to va njihovo drugo zavaroval- lansko prvo polovico leta povečala s 7,24 na 11,38 odstot- hodnje na domaČem ti^ povečali tržni delež nad 12 od- je življenjsko zavarovanje z nico, Adriatic Siovenico, je enkratnim vplačilom premi- zdaj njihova največja težava v ka, kar jo na zavarovalni- stotkov in se uvrstili na dru- je, ki združuje vlaganja v tem, da že zelo dolgo čakajo Škem trgu uvršča na tretje go mesto med življenjskimi hedge sklade in izplačilo za« na odločitev agencije za zava- mesto, za Zavarovalnico Tri- zavarovalnicami in da bi jamčene rente. rovalni nadzor o podelitvi li- glav in Zavarovalnico Mari- hkrati razširili poslovanje Matjaž Gantar, direktor cence za opravjjanje zavaro- bor. Obračunana škoda se je tudi v tujino, predvsem na KD Group in KD Holding, valniških poslov AljoŠu To- V tem obdobju zviSala za Četr- Češko, v Ukrajino in Romu- kamor sodi tudi KD Življe- mažu, ki ga je KD Croup že tino, na 2,49 milijona evrov, nijo. Pred kratkim so v sode- nje, je dejal, da je v Sloveniji julija lani imenovala za pred- dobiček družbe pa se je pove- lovanju s Adriatic Slovenico v prihodnje možno pričako- sednika uprave. KRATKE NOVICE Kran) Zvišali obrestne mere za depozite v Hypo Aipe-Adna-Bank so s i. septembrom obrestne ža kratkoročne In dolgoročne vezave evrov zvišali od 0,05 do 0,15 odstotne točke, spremenili pa so tudi poslovni čas in prenovili spletno banko. Pri poslovanju z občani veljajo po novem obrestne mere za kratkoročne evrske depozite (od 31 dni do enega leta) od 3,55 do 3,85 odstotka in za dolgoročne (od enega do treh let) od 3,95 do 4,>o odstotka, pri poslovanju s podjetji pa za kratkoročne depozite od 3,6 do 3,85 odstotka in za dolgoročne od 4 do 4,1 odstotka. Po novem je možno preko prenovljene spletne banke HYPOnet oddati novo vlogo za dovoljeno prekoračitev (limit) na transakcij* skem računu, oddati vlogo za spremembo limita porabe z MasterCard kartico in nakazati denar v tujino do zneska 50.000 evrov. Banka je od i. septembra naprej za poslova-nje s strankami odprta od ponedeljka do petka vsak dan od 8.30 do 12.30 ter od 14. ure do 16.30. Posojilojemalci se od julija dalje pri najetju posojila lahko zavarujejo tudi za primer brezposelnosti, nezgodne smrti In invalidnosti. C. 2. Kran; BA-CA odslej UniCredit Banka Slovenija Bančna skupina HVB (HypoVereinsbank), kamor sodijo tudi Bank Austria Creditanstalt in njene hčerinske družbe v srednji in vzhodni Evropi, se je pred dvema letonna priključila k skupini UniCredit, ki je tako postala s 7.200 poslovalnicami in 35 milijoni strank vodilna bančna skupina v Evropski monetarni uniji. Da bi poudarili prednost in priložnosti, ki jih tako široka bančna mreža ponuja strankam, bo večina priključenih bank delovala pod novim imenom UniCredit Bank. Banka Austria Čred ita na sta It (BA-CA) Ljubljana, k! ima poslovno enoto tudi v Kranju, se je uradno preimenovala v UniCredit Banka Slovenija prejšnji ponedeljek, ko je predsednik uprave dr. France Arhar na Prešernovem trgu v Ljubljani pred prvo poslovno enoto Bank Austrie v Slo>/eniji odkril nad vrati poslovne enote napis UniCredit Bank. C. Z. iS O 12 O (0 M 4> o o CSI S g 0) a o» X * I O UJ CM E-^àk 9 C^ 'tesi O) — rt _ « •«9 KI ^ O 13 O • a> C S £ o. É CI 2 e o e .Ssa "C oso E N a o . a (O e ^ a ^ 's o Cu g C « a il N P d> N i 5 a c a QJ X a — O O a gsi |2 I« a o. ^ « J Q 5 S K § Š O a a Si c al as a <0 •• o ss 0 Ä 1 " o CO clj w <0 1 a o G OJ o * a CM © Sj i 'O sSf 2 S S <0 tA C = s 2« ° fi O w n z ä £ il O ^ •Ü 3 rt co 5 o t N 'O . ti CC o 0 < gŽ a o S « 8 s i O d A S 0) o O Óì o vf> O OJ C n 3 •u 'O W <0 ^ O s SI Ti» . V I^.S O O) ac O TJ S CO O a ^ A A o fS C -PSÓ Ö ? ^ i > £ 4 S 11 5 o ® ^ if N » O P4 C »o C i« •g g I I a CL «ä t9 t S w s o ^ _ p o sfi C/) C « o .0 £ S ® U E a o» ft g ^ (O o i» ■C a 3 ■O Ž N S O b a (a ^ O 0 1 Ki E S » C t I n •o S 01 g 9 o S o o £ g s E o CI CA s «i g O C U a £ D £ Ù. «I O a a « ^ s o (M C9 d 2 « s « o & C s Ü C fO 2 II o T) re « O « T5 o E £ S ^ a 0) a £ S Ö C CM ž C _ » s? G O O a CC s ^ aSl O d « 9 o M ♦ Q p V O A s> a lü ^ 5 ^ č <-1 K o o .s Q 20.C ^^ 6 z ov o 2 II s ^ fflS CM I? o — E Ć il a £ « 1 2 ts c v •s Ö pf o LlJ C o ^ O o o IS ti ? ? C CL s s 0> tt D lU O o 3 5 g E o o. o; I "gUJ (D OJ »S W O O lA N c a> c S? a ^ n O i S ? n 4> a> o; £ o 2 © O rt 0) ra 2 a £ o C c ^ O o 9 V) ^ e S O a rt -o E i Q) 1 a o; n U 'C E if S 'D £ a £ C v £ s 7 ^ a . S ct II G > 0 i 1 £ ® S c c rt S KJ lO rt (A .a S € " o 3 N "3 c ca I 3 a $ Ž tđ ^ E , £ ^ S •O a •u ^ o > i| a 3 C 5 0) Ct D LU Oj 2 e a •o (D O •.S 2 o C o ISSE i 13 •S 2" c •Si .2. S a> J a ^ Si a-" flJ ^ fl) S O a II •o ^ o o £ 1« M ^ % 9 a, a a'C a A G a o a^ S a. A V I o g > ar5 ® J? « O ti-^ a A trt 9 C« ^ 'iJ ^ O rt Ö ^ Ö 0) O ^ a a 5 a-2 o • A o O E a o d« « .SI ^ .2 li s.S. Ö at c CL S g 13 i a rt co i o J) S C o Sla a ® a I I E o £ £ p Oj (C v a O ^ a 2 iA "IS •Ü « rt S Ü s " rt C Ä e E O CL a rt > ■fi o > ?? g o o & a o ä a g c a U Ä a I £ £ a a o < W) a o s lU s lU CC a (0 UJ 3 ^ 3 u> 5 ? 1- ^ « c rt « rt a 8 g S rt d) t: fi a « o rt -il « ^ ^ o . rt a> lU i' o lA C iS CL . <0 O f^ CQ CT f a S « cn S a> ir c E C e .S i . C Tf Q O Ö (A •5 i A 8- 2 <0 g S O a o E o a 2 C ® O s £ a 0 »a 1 a rt c ? 0 £ 01 a co C ft) ^ N O O Q) . O O W o > S o « s « Ä y o c o o ^ n - • S 2.? i lil.g ž| rt ^ a> c ^ c Rl • O o CL is a a 55 d § o Ö E £ o ■! « s G n « g c O CT a Si c ^ ^ tt o sS Is rt <0 rt « C I D LU S O o ^ •C iS D. > O CO« o o •o o e <Đ 0) tÓ 5 C iđ — 01 « -t o li « o s s A 11 Ö « CC fl} l! n •j? £ o o. ti g S as I 5 F ö s « £ Ö £ S S C C a fi C ® o 4> 2 II 2 a*^ C Z o «s Si v e £ «o - G O O £ tO O CO - •O C C nj ' a ca I 3 S » rt N a « a rt o 0) ''is £ <4 £ G M s s 0 ^ ^ o E E ^ ^ t/> ^ S ä i n • OJ ' a rt 2 S Q N . re V U O > a o il •il W m 9 > •• ^ ft S C C o £ s o ft N ^ s 1 " a s s s f sS I s ,s .a m K « a > u LU (O a; ^ « a ^ o E §"8 KJ a § 2 P) CD e I g I* E o a o o g W ^ in S .2 £ «g S 1Ä i r O o « (d <0 o o n o »rt « M s 4. £ A. CC o « ^ ^S O e a _ Ö te CS tO C N •= « .£ ^ HJ C n • o <0 « lil Ui < u ^ lO C C> CD 'N (d O i .S o o 5 g 10 o < CC a C N O A »O •O (U CM & O CO V C v-W CM O ^ c s . JI O (0 ^ đ « o o o? cd ^ - ^ P C tfi N _ O flj o» 15 o -o o o o u z «w o Q. V) s Äi a c 2 2 é » S lA i2 % s <0 Q rt CO C CT O n A rt o » ^^ d) S c e •u Cv o ^ o fJJ .a C » o o (M iÙ O rt E o A £ rt <0 o Sias G « tfl o ^ ® « i 6= s ¥ Ž « E C iß -O H i£y O P <0 . O o K tA s: «S -ffi UJ g £ ? •a n 3g ® 5. Ifl M «e » o o N e\i ^ "O H) C a rti C - o ^•f-i ÖJ s s n tfl V » V 20 ZANIMIVOSTI / UVG inJb(Sig-gla5.si GORENISKl GÌAS torek, n. septembra 2007 Namesto telet so tekmovali ljudje Drugi semanji dan na Telečjem s stojnicami, glasbo, dobro hrano in prirejeno dirko telet je v Pirniče privabil veliko obiskovalcev. Maja Bertonceli Pfrniče • Turistično društvo Pimiče je drugo leto zapored organiziralo prireditev Semanji dan na Telečjem, tudi tokrat z dirko telet, vendar ne pravih kot lani, temveč so dirkali ljudje. "Organizacija prireditve je bila tako lažja. Poleg tega smo želeli letos narediti malce drugače^ Prireditev je uspela in smo zadovoljni," je povedal Luka Strojan, predsednik TD Pimiče, ter dodal nekaj o pravilih letošnje diike: "V ekipi so bili štirje tekmovalci, dva pod kostumom teleta in dva spremijevaJca. Pokazati so morali določene spretnosti, zmagal je tisti, ki je najhitreje opravil s progo in opravili: treba je bilo piti mleko in II toplo pivo. Prijavile so $e tri ekipe» zmagala pa je Turbo Tele, fantje iz Pimič, ki so nastopi- i s pravim teletom že lani, a V teleta so se letos napravili ljudje In tekmovali, katero tele bo prej v cilju. bili taknt zadnji. Kot so dejali, je bilo najtežje piti toplo jimi konjički predstavili šte- bla Minerali in Mihovec, trio če gledališče KUD Pirniče pivo. Poleg tega za gledalce vilni krajani, pa tudi drugi. Simpathy, duo Prima z Juli- ter OŠ PirniČe. Kuhinja pri najbolj zabavnega dela prire- Program so popestrili Še sku- jO; Mešani pevski zbor KD MihovČevih pa je bila v zna-ditve so se na stojnicah s svo- pini Krila in Strune, ansam- Jakoba Aljaža, vaško potujo- menju telečjih dobrot. HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 nj'of'io :ì oD>t« <114 po tdkiv \\ aii »»no ai ìmo^i 1 v Kr^Ajti Of M poVi-Oo DOnrteljkj in fpmLilJe II OCuif'CcAiogllwin ponuC» • ruB'«!;! IprMnu uQ0df4 JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91. 4240 RADOVLJICA, TEL: 04/53 ^ 249* ^AX: 04/53 <>4 230 MADŽARSKE TOPLICE 4. io - 7.10, 27. lO - 30. lO., 2.11 - 8. n; PELJE$ACMOR)E 17.9. • 24,9.; 24.9 • 30.9; TRST 19. 9.; MEŽU- CORjE 19.10 • 21.10. Obvesti tA o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve V zmajevem gnezdu Jesenice • Mladinski center Jesenice pripravlja prireditev V zmajevem gnezdu v petek, 14. septembra, ko bodo od 14. do 17. ure na trgu Toneta Čufarja na Jesenicah člani več društev oz. klubov izvajali predstavitev različnih borilnih veščin. izleti Izlet v Bolgarijo Preddvor - Združenje podjetnikov Preddvor organizira Izlet v Bolgarijo z organiziranimi poslovnimi srečanji, in sicer od 23. do 26. septembra 2007 - avtobusni prevoz. Več informacij na SVWW. p red d vo r. s I Z Drugom upokojencev Tržič Tržič - Društvo upokojencev Tržil vabi v na naslednje izlete: 19. septembra bo kopalni izlet v Izolo, 22. septembra bo izlet v geografsko središče Slovenije, na Zasavsko Sveto goro (izlet je prestavljen iz 15. septembra), 13. oktobra pa vabijo na Izlet v Terme Zreče z ogledi in kopanjem. • ^ T> S 2 3 ù> Cü S N* l<< s &1 8 ^ ^ ^ ^ tt CP o 5 cn ^ 3 i 9 S A S E < s sr o 9 a 3 (Ù « o r> v 2 v il? 3 a§ Sf 3 ® i ^^ I ' S ? I i d 3 0 ? CO a ^ « o ^ a ^ s o C u a 3 3 s. T. ^Ch ^ A s y 3. fc 13 g à ^ X jr • y ' 13 Bi ^ O C s TJ y O o C ^ Q è - ? jM £ r N • ^ o iC $ € t v S M 5 •• * J S F. •• v (Ü Q £ S S $ n ^ 5 • S" 1 s i Ü 3 U fA O 9 tli g S O s-s Sä p 3 S (A •2 R ? ^ va S ° Š lU Š' trt a « ft. 3 (P si ti: IS s O » (t S 9- CT 3 9 <6 3 S s o o>o o ^ CD Ö tt O » o' ff I fi) I-fi? s e il O A A s. - 8-0 3 O 3. A > X o S O o o o m Z m S" n S a S o S T" Ü V fa a ?? 3 3 o f B B a z > O} • ° s o Q. n A s M « « • 03 « i? ce fb (Ù s a 3 S: o A iCi £ O Q N O a s 0( <0 ^ — m < ® S2S m _ v ^ O C m o M (D a m TJ i-I O tA 3 re CD 3 Cf ft' « Ä ? o s if o rti a w « ù» o C o Ml o 3 ^ o a ^ (D TT O S iS s: 3 5 re a 9 n is ft Ü 3 5 w A <0 St (D N m 3 B> n 3 O O •o i e V) M 3 O S 5 o a o 0 N a K 1 •D 8 s f 01 a 5 s (A m č m ifi m ♦ 4 to N a o (O re S ° C s äL ? C 5 Š li o n s- N 3 3 S 3 ^ s a 3 3 tli ù> » T3 O 5 S 3 0 Crt C v 3 Q. 8 I- 3 3 "•"S « J gsr 9 re 3 A O o a B ^ ® S ® S ® a ^ o « a. o O < R p o o u O ^ CT < iä ö s ss (ft • n — ® O • O« Ö 3 fé J 4 « (O I en ÜS I B « ft- Bi ^ % § M (n re CD o tù re iä o S o rs* CT O O a s Q> Vt 3 o C ^ Iii! o a a Ö S- = S 3 I 3

CT A ii 3 N N 5 o Ž CT re •o % i'g C 5 ^ g o- 5 3 3 at « re u p ° {A * S, t t» s. — = ^ o O s g ^ a S o 5' (0 iC re 3 SZ 3 o ? • rt CD O ^ € 5 o re (A 5' ? 2: a i c: CL ^ b ^ a ^ 3 O re o 3 a o 3 £ N; S ž§ 3 Ol 3 o S o 3 i s a> s O 3 & 3 f» o M S < ^^ w s is: o T O 57 5' o- g 3 S e 2 Ö. CT ^ re * <0 3 n CD cr S ^ 3 => g o 5 - tfr re Cd I- tL ta 3 S o* ^ 3 A o o » 3 II 2 3 o •o i. u o a SI « o u ß. o rt 3 rt 3-a o CÜ 3 i rt 3 rt ^ K ^ C« iS » < 3 si < s o = CÖ re g 3 rt B s O CL lA rt D O \a rt' 3 T5 » - § 3. ^ a '' 2 ± o CT ® S O 3 O O K d s 3 3 re i'I C o « 5* o II ss I? i o ^ 1 o rt 3 rt ^ rt 4 ti CÜ » 9 3 » fJ CL " C. ^ to rt ž •D U 3. 55 A s § CD r> e S 4 rt a C« ^ o M* Si rt rt rt 3 s: O) o o CA « O ^ 3 (A a ^ a "11 c^ 3 šil 3 . s** s «ga § 1 = C/) SI S S 3 $ 3* rt o C ^ < y o rt Ig? CT §' 3 A4 .iS 0 rt o 8 tt O Q O o re 3 2 ^ 2 & 3 e (S 9 ÙÌ a S o (D <0 a> - ft. f> S« « g , O R' i' < » — a Ä 5: « fi) ^ - o -; à» ^__ III rt « ® S 3. i« 5 5 f.l [E 3 3 £ a o 3 o C o s s S LS d i It i rt rt ^ g. & CT ^ rt rt < il -I? cd a a i s rt rt 3 I iA rt V 3 S' o a re rt " 3 y ° 2 S CT (o a 2 iS s » 3 » 5 a Ö. 3 CT ° 8-O" Q. S' ? t •• a O 3 ^ s o, o a » o N« O CL Q. & o r> C o " ta IÙ v o o & S i Ì S f M O m O) 2 ^ O O 33 m « m co- ro 0 1 to O o •vi u I V « GORENISKl GLAS torek, il. septembra 2007 KAŽIPOT, MALI OGLASI i n/o@ g-glas.si 21 Po Loško^zbelovski planinski poti Šenčur • Turistično društvo Šenčur vabi v nedeljo, 16. septembra, na pohod po Loško-zbelovski planinski poti (Loče pri Poljčanah-Mlače-Zbelovo-Ljubično-Zbelovska gora-Os-trpžrio-KlokoČovnik-LoČe). Skupne zmerne lahke hoje bo pribiižno 5 ur (21 kilometrov). Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred po$te v Šenčurju. Informacije in prijave zbira do petka, Ì4. septembra» Franci Erztn, tel. 041/875-812. WWW.GORENISKIGLAS.Sl KONCERTI Otroška folklorna skupina vabi k vpisu Koncert glasbenikov iz Freisinga Na ogled Železniškega muzeja Seričur • Turistično društvo Šenčur vabi v torek, i8. septem- Mošnje - Kdor bi rad spoznal običaje In plese naših pred- : ^Ma Loka • Glasbena skupina Dom-Cymnasiums iz nikov in se pri tem zabaval, naj pride (če je mogoče s : Freisinga na Bavarskem bo od 12. do 14. septembra na starji) v sredo, 12. septembra, ob 17. uri v dvorano Kul- i ^ Skofji Loki, kjer se bo predstavila škofjelolkim turnega druitva MoSnje na informativni sestanek. Mentorja i g^mnazijcerr. V četrtek, 13. septembra, ob 19. uri pa vabijo sta Andreja in Roman Šmid. Dodatne informacije po tel.: i ^se. ki imajo radi glasbo iz zakladnice ljudskega izročila 041/947-676 ter 04/530 99 50. Bavarske, na koncert, ki bo v kape i Loškega gradu. bra, z vlakom na ogled Železniškega muzeja v Ljubljani. • Q^^yj odprtih vrat Odhod vlaka iz Kranja je ob 14.40. na železniški postaji Kranj pa se dobite ob 14.15 zaradi nakupa skupinske vozovnice. Informacije in prijave zbira do nedelje, 16. septembra, Franci Erzin, tel. 041/875-812. Radovljica - Plavalni k!ub Žito Gorenjka Radovljica vas • vabi na dneva odprtih vrat, v soboto, 22. septembra, in v i 'lem gledališču na Studencu začel koncert Ob 60'letnici Tomaža Habeta Domžale • V soboto, 15. septembra, se bo ob 19.30 v polet- naslovom VeČer Na Blegoš Tržič • Mladinski odsek Planinskega društva Tržič vabi v soboto. 15. septembra, ria 1562 metrov visok Biegoš. Prijave j Rekreacijsko plavanje nedeljo, 23. septembra, v Pokriti olimpijski bazen Radovljici, na brezplačno kopanje, telovadbo v vodi, igre v vodi za otroke in plavalni Cooperjev test, od io. do 12. od 16- do 19. ure. m po tel. 5971 536 ali pri mentorjih na šolah. Na Vošco Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča Člane s plačano članarino za leto 2007, da se bo rekreacijsko plavanje v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju začelo v ponedeljek, Kranj • V soboto, 22. septembra, Planinsko druitvo Kranj i 1. oktobra, od 8.30 do lO. ure. vabi na Vošco, 1737 metrov visoki vrh nad Martuljkom. : Odhod bo ob 6.45 izpred Mercatorja na Primskovem. Na : Vošco se boste povzpeli iz Srednjega Vrha in nadaljevali po : PREDAVANJA grebenu do Nizke Bavhe, od koder boste mimo Srnjaka sestopili v dolino. Skupne hoje bo približno 5 ur, tura pa ni zahtevna. Oprema naj bo letnemu času primerna. Prijavite se : Potepanje pO Maroku lahko v društveni pisarni, na Koroški 27, do četrtka, 20, sep- ! Kranj • V sredo. 12. septembra, ob 19.30 bo v avli Študijskega tembrà. oddelka Osrednje knjižnice Kranj na Tavčarjevi ulici 41 potopisno predavanje, na katerem bo o potepanju po Maroku pripovedoval Matjaž Pirš. Vstop je prost. Z Društvom upokojencev Naklo Naklo • Društvo upokojencev Naklo vabi na izlet na : Osankarico v torek. ì8. septembra, z odhodom ob 7. uri iz i jernen je pravljica Naklega. Pohodniška skupina pa vabi 15. septembra na po- i Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bov torek, n. sep- hodkMartuljkovimsIapovom. odhodboizPodbrezijobS. j tembra, ob 19.30 začelo predavanje Petra Eržena z uri, 25. septembra pa vabijo v Bašelj in na Lovrenca, odhod j naslovom Jemen je pravljica. bo ob 14. uri iz Naklega. Predhodno se prijavite. Mali Colaki Psihiatrična bolezen in odnosi v družini Kranj - Humana Združenje svojcev pri skrbi za mentalno Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 20- ! svojce oseb s težavami v duševnem zdravju na septembra, 2 odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Creine na i P'«davanje m pogovor na temo Odnosi v družim, ko se po- pohod na Mali Colaki. Hoje bo za približno 4 ure. Prijave z f psihiatrična bolezen m razni čustvenr pntiski in ko se vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 17. ì sprerinenijo vloge družinskih članov. Predavanje bo v torek. septembra. 11. septembra, ob 16. uri v prostorih Humane v Kranju. Vodi ga mag. Edo Belak. Informacije na tel.: 04/20 117 20 OBVESTILA Vpis v izobraževalno-ustvarjaine programe Dojenje 6led • Skupina za pomoč tn podporo pri dojenju, ki deluje v okviru La Leche League Gorenjska, vabi na srečanje v petek, 14. septembra, ob 16,30 v sejni sobi Krajevne skup-Kranj • Društvo upokojencev Kranj in Univerza za IM. Živ- : nosti Bled poleg Knjižnice na Ljubljanski 8 (isti vhod). Ijenjsko obdobje vabita k vpisu v izobraževalno-ustvarjaine i Pogovarjali se boste o tem, zakaj dojiti. Vabljene bodoče, programe: angleščina, italijanščina, nemščina, španščina, ! doječe in druge matere, dobrodošli tudi očetje, dojenčki in umetnostna zgodovina, zgodovina in etnologija, likovno- i malčki. Informacije po tel, 041/29 26 00 (Alenka). Os- kiparski krožek. Tečaji bodo začetni, nadaljevalni in kon- i novne informacije o dojenju so na voljo tudi na spletni verzadjski. Prijave sprejemajo do 24. septembra. strani: http://www.dojenje.net, zavihek VpraŠanra. Začetek namiznega tenisa Shujšajmo skupaj Kranj - Člani sekcije za namizni tenis Društva upokojencev j Skofja Loka • Narava, društvo za naravne načine življenja, Kranj obveščajo, da bodo začeli z rekreativnim igranjem j vabi v četrtek, 13. septembra, ob 18. uri v Gasilski dom na namiznega tenisa v ponedeljek, 17. septembra, ob 15.30. j Trati, kjer bo predstavitev knjige Vide PetrovČiČ Shujšajmo Rekreacija bo možna vsak ponedeljek od 15.30 do >7.30 v ; skupaj, v kateri avtorica opisuje lastno izkušnjo hujšanja, ko dvorani namiznoteniŠkega kluba Merkur Kranj - poleg bivše : se v osmih mesecih izgubila veČ kot 20 kilogramov, nižjo tekstilne Šole na Primskovem. težo pa vzdržuje že četrto leto. s Tomažem Habetom in gosti. Za POPOLN PREGLED SI OGLEJTE WWW.GORÉNjSKlGLAS.Sl/KAZlPOT REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TRŽJC 4290 Tržič, Trg svobode 18 Telefon: 04/5952 100. telefaks 04/5952 140 e-pošta: ue.lrzi Obvešča, .SI da je na spletni strani Ministrstva za javno upravo In v časopisu Delo dne n. 09.2007 objavljen javni natečaj za zasedbo prostega položajnega uradniškega delovnega mesta VODJE ODDELKA v Oddelku za kmetijske, gospodarske in gradbene zadeve. LOTO S Rezultati 72. kroga - 9. septembra 2007 i , d, o. o.. družba, StTitar|eva Kranj. Telefon: 236 73 73 Fa«: 73 70 EpoSta: SI 9, 21,24, 25, 2S, 20, 32 n33 Lotko: 8. 7, 4. 4. 7 Predvideni sklad 73. kroga za Sedmico: 4S0.000 EUR Predvideni s 73. krog : 160.000 EUR GG naročnine 04/20142 41 e-po§ta: narocnine@g-glas.si v^ww.gorenisklglas.si STANOVAN|A PROOAMa KRANJ • ŠoHgevo naselje: garsonjera. 21,7s mz. 4/4 nad J. 1972, 70 000,00 EUR. KRAN) • mesto*, marks^rdno trisobno. 3 /3.79 I« '9001 v fateti obnovljeno 1.2C06, n 6.550,00 EUfi. KAANf • dtofics: tninpolsobno, ce-lolno obnovljeno 2003. 68.00 ms, 124900,00 EUR. KRANJ • ZlatD pol^ garunjer^, 26.60 mz. I, nsd., 1.1997,64000,00 tufi. KRAN) -STRüZEVO: trisobno v hiŠi, 80 m2, obnovljeno I 2007, dva parkirna mesta, i2§.iS8,oo LUR. KRANJ • Valjsvćsva uL* trisobno, 71,7) mi. PR/4nad, L >962.111.000,00 EUR. KRANJ. nasdie dvosobno, m2,3,/j nad., 1,196&, ios.000,00 EUR KRANJ • Sorii)evo nas«Qe; dvosobno, 54 m2,9,/9 nad., 1,1972. rc^000,00 EUR. KRAN|. PLANINA 1(1; dvosobno, 012,1./7 nad, i, 19S6,107.000,00 EUR. Ht^ PRODAMO TWTHNIX. ĆADOVgfc novogradnja, zaključena gradbena faza, 300 mz b^* valne površine, 900 ms zemljišča, 230,«»,» EUR, GOLNIK . dvojček (1/2), 160 mz povr., 1.1960,130.000.00 EUR. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 77. letu surosti umrb Elizabeta Branilovič po domače Maäkonova ŠpeU, z Btezij 71 Od nje se bomo poslovüi jutri, v sredo, 12. septembra 2007, ob 16. uri iz vežice na Brezjah. Žara bo v vežici na Brezjah danes, v torek, u. septembra 2007, od 9. ure dalje do pogreba. Žalujoči: sin Anton, hčere Veronika» Darja, Angelca, sestri Marija in Meta z družinami in ostalo sorodstvo. Brezje, Zgornji Tuhinj, 11. septembra 2007 OSMRTNICA Si smrt tisto, kar nas loči in ni življerije. kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in Čas. (Mila KačU) V s edemin sedemdesetem letu je umrl Jakob Bergant Orlov {aka. Šofer v pokoju iz Škofje Loke Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek. n. septembra 2007, ob 16.4$. Pogrebna maša bo na dan pogreba ob 16.00 v cerkvi sv, Jakoba. Do pogreba leži v mrliški vežici na mestnem pokopališču v Škof)i Loki. Vsi njegovi Škofia Loka. 9. septembra 2007 i MALI OGLASI i nfo@ g-^as, s i GORENJSKI GLAS torek, 11. septembra aoo? ^^PVMnft^ jdđpt^njt« % venum,., e^Ai: lidibftv^hi^mji NA|E M/ODDA/A Knfi^; NU)NO iS£«mo več stanovanj: eno^ cfvo* aH trisobnih za najem* Stranke so znan«! Pokličite na$* BntoC odurno polkletn! posi pros* 43,5 I, 2005, zelo lepi prime* ren za pisarniško dejavnosti dovaEj ?P. Najemnina 250 EUR/mese< + stroiki. PRO DA] A Zlato pdjei Kidričeva. Uisobno itan. z balkonom, 71,5 mi, L 60, sonCno, obnovljeno in opremljeno. VREDNO OCLEOA) Cena: 115.000.00 EUR oz* po dogovoru. Planina ifCnosobno stan.^ 41.4 m. 74 VP/7, pred leti delno obnovijenoi zeto funkcionalno, z izhodom v atrh. PP pred blokom. Bližfna vrtca, O doma upokojencev* Cena: «789,33 EUR oz^ po dozovorü* WW v«num.si WWW.CORENJSKIGLAS^SI MCmMIČNlfll BEA L ESTATE (not* kaasii wiiCA I 3 4000 «AMJ Tli :04yaaM'000 FèÉ. t 04/2026-4)9 Err^ai : kranj(3>sve^nepremičnin«.si http: j s vet^neprem\in 1 ne.sl HANOVAN]A prodamo DftULOVKA « KaIHka 2,1 1993. CK • olje, oprema po dogovoru. vseljivo 1*10*2007 za dole* ^n čas, oddamo paru brez otrok, 1 varščina Cena $00 EUR/mesec* ZEMgiSČE prodamo RIBNOt 644 m2. polotno zemlji!^, primerno za gradnjo stanovanjske hlSe, druga vrsta pod cesto v smeri protS hotelu* ^stop po javni asfalti* rani cesti Cena 125,0c EUR/m2. $KOFJA LOKA-Sveti Duh:$o6m2 ♦ 63 ma poti, ravne, sončno, stavbno zemljišče, pridobwa se gradbeno do voljenje za enostanovanjsko hü o, moien ogled načrtov m slik na splet i ni strani* Cena 87.000 EUR* ŽIRI: yoSi m: ve^ka parcela od tega cca. 2/) stavbnega zemljišča, sondna ega, infrastruktura v bUžini. Cena 100.000 euR^ CERKLJE na Coren|skem; 137S m?, ravnOi sončno slavbno zemljišče, s prekrasnim pogledom na Krvavec* Cena 150 EUf?/rri2. fCSENICE ^ Prihadir stavbno zemljii-če na prekrasni lokaciji, 828 m2, sončna, s prekrasnim razgledom na Tnglav in Colico, nad naseljem, ure* ;ena infrastrukt^ira. Cena 66.240 EUR. iiVM^w, s vet-nepremični nei s I i ^L M. o* krtnj NKPKI'MIĆMNSKA IIISA Jfnnki ^»vi 27» Krtal 041 /734 198. 040/519 073 04/23 44 080 nep/emi c n I ne@lrast.sj KUPIMO SNOVANJA: Planina Z) 3: trisobno, Stirisobno sta« novanje KUPIMO Zlato polje trrsobno in ^^nsobno stanovanje KUPIMO PRODAMO CTANOVANJA PLANINA 1: dvosobno* nad*, 65 m2r renovirano 06,110*000 EUR. PUNINA 1: trisobno* 9 nad, Si ma, adapt* ^15*000 EUR. Planina m dvosobno, 4$ m2, adapt. 07, atrij, EUR, mfrna lepa lo* ŠENČUR: trisobnoi So rm, re nov, 2002 in 2oo€r pritličje, terasa, 140.000 EUR. $kei)a Loka, Frankovo ntSA dvosob« no, 62 ma, 2. nad*, cena 93*000 Eüft, Planina 1:2-^2, I* 1977, adaptirano 0^ takoj vseljivo, T27.000 EUR* Železniki: dvosobno v KiSi, 66 m2. . 1970,73.000 EUR. PLANINA 47 ma, opremljeno, adap* o^. 90*000 EUR HIŠE, i/2 hiie PRODAMO NAKLO, samostojna sodobna hüa, 1.1999. K^Pi^M, parcela 6$cn)2, lepa lokacija, 284.000 EUR. PRI MS KO VO: samostojna, 82 m2, L i981, parcela 550 mz^ urejeno parkirišče, 267.000 EUR BRNIK: atrijska. 1.1977, lepo zasaje* na okolica, parcela 87^ mz, 340*000 EUR. B^nj« nadstropje, 100 m2> de parcele, 14^*000 EUR| adapt 05 Dodatna ponudba na: wwiiV*frast*si nepremičnine Ul* Juleta GabrovSka 34, 4000 Kranj email; infb^ida^nepremicrtine si P€ Kranf. Planrna 03^ Kranj tel.: 04/2351000, GSM 041/351 04/2351 001 STANOVANJA PRODAMO: JESENIC€, TITOVA CESTA: 51 mi, dvosobno, zgrajeno 1972, cena: 6SOOOEUR (15.576 600 SiT). KRANJ, NAZORI EVA UlICA: 97 m 2, Shrisobno. zgrajeno Ì. 1966, 3. nad., odlična lokacija, zagotovljeno parki* ran je, obnovljene sanitanje, zamenjana alj okna, obnovljeni podi, vs^ Ijivo 1. 4^ 2008, ceria: IJO OOO SUR (ji*i$j.200 SIT), KRANf, VALjAVCEVA UUCA: 74 ma. trisobno, v stavbi zgrajeni L1961, } nad,^ vseljivo 1. 2. 200S, v ceno vta^ memo manjše stanovanje, prodamo brez provizije, cena: ito*ooo EUR (26.360.400 S\T). KRANIi gUSlJANSKA C£$TA: 56.1 m2, trisobno, zgrajeno f. ada^ tirano I* 2002, pritličje v večstano-van|$l IL nadscropje, adaptirano I* 2003, stavba potrebna obnove. Cena: 60.000 EUR. TRŽIĆ • center mesta, Uisobnoi 6S,20 m2, mansafda/3, I 2006 več-stanovanjska stavba v celoti obnov* Ijena Cena: 87*SSo EuR. TRŽjC- Deteljica, trisobno, 79,15 mi, .4, \.l 1975, prstno stanje. Cena: 107.000 EUR. HliE PRODAMO KRANJ • okolica, Trboje, dvostan. hiSa, 2$6 m2 biv* povriine, pare 6zi mz» Isi. 1984, obnovljena, opremlje-na, urejen vrt tn sončna terasa. Cerva: 22vi6s,oS EUR* TRŽiC * Ravne, stan. hiia z gosti n« skim lokalom, 135 mz, parcela >2; m2, obnovljena v celota 1. 2000, v mansarda ie Ins ob no, v P pa gosi in- jenjem, v stanova* ki fokal z uporabnim I gd je mogode preu nje. Cena: 133*000 EUR* PREDDVOR • dvostanovanjska hiia. 120 mz, parcela 657 m2, obnovljena . aooi. garaža. Cena: 180.000 EUR. KRANf * Primskovo. d voštano vanjska h^ia, 250 mz biv* povrirne, parcela 479 m2| 1*1.19S1« takoj vseljivd. Cena: 250*000 EU R. PARCELE PRODAMO POONART • 2 zazidljivi parceli, 1.066 m2 in 1.119 ravni, sonćni, ob ike* Cena: 70 EUR/mz. TRSTENIK PRI KRANJU • zazidljiva parcela za vikend, 423 mz, ravna« sončna. Cena. 120,75 EU R/m2. j POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRIŽE PRI TR2iCU 6 pisarn s p ripa* dajočimi prostori, cca* 100 m2, L nade M 19S9.3 pisarne so povezane med seboj, vendar se lahko oddajajo tudi samostojno* šestim pisarnam pripada tudi del artiKra, $ejna soba s in sanitarijami. Najemnina vsebuje tudi stroSke elektrikei ogre« vanj a, varovanja in komunale. Prostori imajo vsepnklju^ke in se nahaja« je nad Kmetijsko zadrugo* Nojemni« na^^JSEUR/mes CAR^E ODDAMO BISTRICA PRI TRZIĆU • kletni nivo v triplescu. 12 mz. Najem* mna: 42 ^mp PROJEKT Tel.: 0420 43 200 GSM: 031 511 111 PRODAMO: KRAN). PUNINA El: garsonjera, ^ m2 rr\7. pfll klet , nizek blok, kcmp obn, 0$, odlična razporedilpi/, pisana v ZK. Cena: 85.000 EUR {20.369400 SIT). KRAN I • PLANINA I: en osobno» m2, 4. ni6.l4. obnovljeno I. 04« vsi priključki, zastekljen t>alkor>, lepo vzdrfevano. Cena: 89.000 EUR {2K327.960 S iT). KRAN) • OKOLICA: insobno. mz. I. S9, obnovljeno« zelo lepo, vseljivo 12/07. Cena: 149.600 EUR {35.850.14400 SIT). KRANj • PLANINA I: dvosobno. 64 m2, obr>, 06,1. nad., vsi priključki, klima, vredno ogl?da. Cena: 112.000 EUR {26.339.660 SIT^. VODICE: parcela 757^12. vsi priključki ob parceli, za gradnjo sa most. hile dH dvojčka. Cena: 175 EUR/m2 (41.937 SIT/m2). KRANJ • BiTNjE: hiša 230 m2. pare. 300 ms, I. 99, neizdelana mansarda, dobra lokacija. Cena: 175.000 EL/R (41.937 000 SIT). ODDAMO: KRANI -OfifiOB^e CENTRA: oprem-Ijer^ kozmetični salon, 55 m: J. 06. v obiskanem poslovnem centru. Najemnina: 3.000 EUß/mesec 5 IT/mesec). CÉLOTNA PONUDBA NA: gekkoprojekt nepremičnine finlor 79A. 4000 Kf^nj «vmv.gekkoprDjeiet.sl 04 2341 999 031 67 40 33 ^DAMO STANOVANJA KRAN| - KOKRICA: enosc^no. v «meri 54,37 m2, novogradnja 1.2007. poikjet-no, talno gretje, T*2 prikfjuć^. balkon, vseljivo po dogovoru. Cena 98^14.11 EUR. Pri pidäiu z gotovino 5% popust KRANJ - KOKRICA: tn'sobno< v izmeri 10643 novogradnja 1.2007. marv sarda, T>2 priključek, dva balkona, vseljivo po dogovoru. Cena 169.550 EUR. KRANJ • C£NTCR: novo trisobno duple»; 94.S7 m2,1. 2006 r, nadstropje in mansarda. Cona: 150,194,53 EÜR. KRANJ. ZLATO POg E: dvoso br». v izmen 49 m2,1.1960.4. nadstropje, bal-kon. vsa infrastruktura. Cena 96.500 EUfi KRANJ • PLANINA v dvosobno, v izme> ri 64.S0 m2, i. 1973, popolnoma obnov» l^eno 2007.2. nadstropje nlzke^ bl^. baliton, vsi prikijuä. odlična fokadja. Super cena laS.ooo EUR. PRODAMO 2EMgi$ČA: BLEJSKA DOBRAVA: zazldl|iva parcela S62 m:, pravil ne oblike, komvnalni prn spevkr že ptačanl. Cena 112.670 EU R. DODATNA PONUDBA NA: www.eekkoprojekusi r«/ Q4 537 4S QQ wwwjlpdom ii lipdam, r6amwo Riđovijca Cankarjws vka I 434Q Radarju. 5LD ORAMJAZATM mwevANiE WkSVZBiUtilCOKNIlOO iÖCMRM U PMVUANS IN VZMäDMNK ENSItfFUtt- * y .. BLED; garsonjero prodamo, 17,1 m2. i. riad., balkon, kJet, oprema« Céna: 70.940 EÜR. BLED: cnosobno^ predamo, 33,53 ms, podstreha 1,89 m2,k3et 1.1975, 3 nad , balko^, takoj. Cena: 105.000 EUR. RADOVL)ICA' «nosobrro, prodamo, 36,3$ m2, L1971,3* nad.i vsi priključka, delna obnova In oprem«* Cenai 92.000 ^DOVLjlCA: trisobno, prodamo, 79.89 mz, 3. nad, I. >9$$. bal3(oa klet. Cena: i33»534 CUR» RAOOVL)(CA: novo Trisobno proda« mo. 91,23 m2, visoko pritličje, na?« novogr* 2007. dnevaa soba ♦ kuhinja 4 jedilnica, spalnica, kabinet» kopalni« ca, terasa« k^t. nadstrešek ^ park. rT>«- Sto, iofenl itevd, vs( priključki, vs^ljl* ve takoj. Cena: 211*57^ EUR* KRANJ: &|irisobno. prodamo, 94,1 m2, u nad», stanovanje ^2 m2, balkon ms. klet 1.9 m2, drvarnica 5,6 n>2, obnova 2005, streha 2006, i kamina, vsr priključki, ločeni Števci Cena: 158750 EUR. RADOVLJICA: hiSo prodamo, obnova pntližje^jomj (li6 3 SS Slraž^če, opremljeno. CK, vpisano v ZK, možna men. ir manjào hiio. c«na 125.000 EüR. 9 040/63:M11 lowTi TRI IN POL SOBNO stanovanje v celoti renovirano, v visokem pnilićju, zra- ven pnpada še pajloriéée {^.asebno} t&r kurimja 2 v^eml eternentt. Cena po do- Podrobnejše inf. dobćte na, 9 041/352-106 «J06^?8 TBI SO BN O stanovanje v Izmeri 68,SO m2. vzdrževano, lepo ohranteno, mir* n9 stran XI. nad. nebotičnik« 9 041/767.391. 041/601-433 rgoASdr STANOVANJE center Kranja, 79 m2. popoiroma prenovljero 1.2006, stmha .2000, cena: 116.060,00 EUR. « 041/912-825 rcoiju O&DAM SOBO sluđeni kt. lasten vtiod m sanila- i. v Kranju, • 040/'27a-iB5 7aOÄ?TS GARSONJERO, 33 m2 na DnjiovkI, 031/253-352 7«»a2r ENOSOBNO stanovania na Ranin delno opremljeno, vs^ljcvo takoj, cena 250 EUR/mes., 9 04/232-60-53 NAJAMEM SOBO v okolici plačik), za v . Loke. za pomoči upokojenka. 700M42 Ks KERN NEPREMIČNINE M^ìstmv trg 12| 4000 Tet. 04/2021)53. 202 2S CSM 051/320 TOC, Cniail: Infe^kj li^fA.sl NUJNO najamom manjže Stanovanj« garsonjero za dalj&o dobe na retaoK ji Radovljica-Bohinj, « 040/370987 ZAKONCA srednjih najameva marj-še stanovanje v 6S1 UÒrTEU najame stanovanje, 9arso-nierOi soDo ali hiéo v smert Kranj • Šk* Laka-Ziri 2 okolico, «051/416^9 HISB PRODAH KIŠO, Kranj. 240 m2 stanov.-poslovrrd površine, vrstna, končna, zelena povr-àina. $mer U.. • 040/645-883 7006ais PRODAM V BfTNJAH 500 ali 1000 m2 zazidljivi panM^I. 9 041/640-949 700«30S POSLOVNI PROSTORI PRODAM STRAŽIŠČE pri Kranju, pnMdam poslovni oroslor 051/388-622 706«?? ODDAM VPEUANOgostifnov inventajja in opreme a jet)e v najem. 9 041 . Loki, odkup delufoće pod« iooaaii MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PftODiUtI NISSAN SUNNY 1.4 LX, I. 93, 193.000 Km solidno ottraftien, cena: 400.00 EUR, S 040/465^00700974? P^li^otrik 10.4?Cr2 NdUl PRODAJA IN MONTAŽA: • amoftizerji hMrr serves vozii ^avtoopt^kd vsB Z3 [>ođvozj& vozii • izpuSnisisiorm Katalizatorji/ T«l 04/3&T6 0S2 ^^^ Htlp:'^vww dyganUr.si * OPEL ASTRA 1.6 16V. . . 3/06, 30.000 km kkfma, enfoy paf oi»U7 ISmdbukorvih drv, cena 50£UR/m3, rcoe77s 4 m3 bukovih dn.^, nekaj bixtar ter se-kanice. 9 041/344-093 7Gcer89 BUKOVA mešana in brezova drva, 9 04/612-26-39 BUKOVA drva in 041/606-642 kravo za zakol, 70007« BUKOVA drva. razrez in dostava, 041/916-873 O RVA bukova in mešana, « 040/190- 7006787 ORVA. bukova po 50 EUR In mešana po 46 EUR, 9 04/250-36-69. 041/799-204 7co6774 MESANA diva, cena 35 EUR/m3. 040/20^S42 MEŠANA diva. 031/299-532 rcoss?! i V GORENJSKI GU^S torek, 11. septembra 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE in/o si 23 SUHA bükova drva, možen prevoz in razrez. 9 041/606-99S rootiM SUHA DUX0V3 0rvd. 11 9 04/519-S1-29 TWM SUHA bukova Qrva v bližini Gorenj« vasi v 257 dolini. SUHA. pokrita bukova drva ter smre« kove plohe, deske in ^unle, možen orevoz, « 041/609-765 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAH OVA ra2te^lJ^a kavča, rurejena po naročilu. pnrejena za soanje. ugodno, 9 STAREJŠO spalnico, ugodno, PODARI y MALO rabljen rarie^ij^r kav6, fotelja, eM\OQ\fi. 9 051/817-773 GOSPODINJSKI APARATI PRODAH BOJLER Goren/e. 100 I. raUjen dve leh » 031/823-398 rroenh POMIVALNI stro; lien. sliko olje. 140x90. a je. malo rab- platno. M Belca 7008739 OSTALO PRODAH PLASTIČNO tüi kabino dim. 60x60. 041/817-214 PO znižani cen PO D ARIH UMIVALNIK fn bide r^ 031 /382-647 Sptpo. rOQB7&6 SPORT, REKREACIJA PRODAH POPOLNOMA novo znamke Arala, zelo 031/326-732 kolo no. • 7006757 HOBI KUPIM STARE srbohrvaške 040/163-383 stripe, UMETNINE, NAKIT PRODAH GOBELIN Zadnja večera 120x60 v okvirti^ 300 EUR In Barka na valovih 60x40 SO EUR. «041/857-640 GOBELINE In katalog 051/2738 I nov. OTROŠKA OPREMA PRODAH OTROàKO če. ]0. dvignjeno lezis- ŽIVALI IN RASTLINE PRODAH DRCVO EUR. 9 , vté. 2,20 m. cena 30 , Irena roooaaa PODARIH PSIČKA mešančka. starega dober mesec, črne barve, zelo pnjazen in Simpatičen. MLADE riiücke. ft 041/672-096 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAH CISTERNO Crema gnojevko. 4200 040/750-9Ö3 7008rea KOSILNICO, nstacijsko Vikon. zgrab- ijäfriik 2a seno. bukova drva. 9 040/212-819 /00*00 PRIDELKI PRODAH BELI i n 99, 03VS06-663 04/252»14 0,8 HA silažno koruze, 041/644-221 DROBNI Krompir za krmo po 5 centov, S031/71M20 r90we JABOLKA eistar in Mie ter hnj^ke vi-ijajT^ovke. Markuta, Cadovlje 3. Golnik. 04/2S6-00-48 JEDILNI krompir, 9 04^584-049 7008610 KRMNI sireK za silažo m rnlečne kvote. 061/41$-2S0 700676? KRMNI krompir, ugodno. 22-37 '0067B2 KROMPiR desire po ugodni ceni, ü 04/59-64-441 7CM77? KRMNI in ledilnl kromoir. beli In rdeči. 9 041/860-207. Žabnica 7c»fl779 KROMIR, jedilni kenebel in bistra ter Kmni debeli in dmbnl, s 031/411- 904 /ootrid KROMPIR beli. jedilni in kmini ter suha bukova drva. « 031/585-345 /006766 SILAŽNO Koruzo. 9 041/565090 STOJEČO koruzo 041/644-287 roOÈTiì ŽGANJE in jedilni kn:>mplr. 'oceeiz KUPIH 30 kvadratnih bal oiave ali sena, /008/Bft VZREJNE ŽIVALI PRODAH BIKCA slmentalca. 04/2S2-2B-16 starega 14 dn Tootroj KRAVO pred telitvijo. ekoioòke r^je. Pi-bét. Sp. GOi^ 3dä. « 041/933-341 KRAVO »mentalko s 3 mes. teletom ali brez in (elico simentalko staro 9 mee.. 9 04/596-78-24 OVNA h civcd, ugodno, 9 051/315« ftJAVE rarkrc« in bele p<^^nc9 za d> pitance, Stanonik, Log 9. Loka, • 04/618-56-46,041/694-285 /ooarsj TELICE sim^ntsIK^, 20 dni, 4 brejo teiioo, bukova in hrastova drva. « 040/236-736 roo«ai9 TE UCO simentalko, brejo 9 9 04/514-65-58 70017» TELIČKO mesne pasrrte, staro 10 dni, ZAJKUE In zajce za slare 6 mes^dv. no rejo, -256 rooe^s ZiUKLJI Za nadaljnjo rejo, neobžaga-ne ddske in podarim mucke - pripeljeai na dom. 9 040/239-365 700e?M KUPIH BIKCE in Teličke od 40 do 250 k? ter kravo ali leirco, če imate lezave i drt Skd tdletih, 9 051/372-46a7W4'4ä VISOKO bre)o relico, 9 04/25-22- rooerfii OSTALO PRODAH KOTEL za ž^anjekuho, 60 04/252-30-12 7oofl74d PVC SOOOVE 150 I d pokrovi za namakanje sadja, cena 5 EUR/kos. 9 SOO 50 rai nov, 9 . z pbčevfn«. sko- 7»eaM ZAPOSLITVE (m/i> HUDIH GOSTILNA Pri Viktorju v Kranju, Partizanska C. 17. zaposli natakarja/ico. tahko začetnik in kufimjsko pomoćni* co. 9 040/646-174. 040/435-070 GOSTILNA v K/anju zaposli dekle ali fanta za pomoć v strežbi, kuharsko po- močntco ter fanta za delo v kuhinji, lahko tudi ok)opeK. Mat^ Erzar s. p., J^ zerskao. 41. Kranj. 9 04/234-33-60. 041/615-922 70C9Tn IŠČEMO pnletno dekle zadelo v baru. možna redna zaposMev, Mateja Kastrat s.p.. Staneta Žagarja 53 b. 4000 Kranj, 9 041/710-759 I0ĆEMO prijetno dekle za strežbo v kava baru. vtkendl pmSll. Jakeij in ostali d.n.o., Benedikova i, Kranj, B 031 / 764-3Ö9 70«77a REDNO zaposlimo natakaria in kuhar-ja Hotel GrajskJ cKror, Kranjska 2, Radovljica. Intorniadje Toman Damjan, 9 031 /352-239 rOOC64^ neONO AÜ HONORARNO zaposlim nfttakaofi/ Icq za dofo v gostinskvm ic^ kaJu. nedeli» in orainikJ prosto Bojan Siisnik s.p., Klanec 38i Komenda, 9 041 ^MMet SINKOPA Žirovnica 8?« vsbi v SVOJ 1im sam* prodajalca fliasbrl in av-did tehnik«, v PE Radovljica. zaK je V. st. hzob^ tBh* smeri, poinavanregtuOiL svdio («finike in osn. poz. OeiB z raöu- nalnikorn, « 04/580-50-10 V PICERIJI Maljäi na Bledu; Gr^j&ka 59, zapoalimo natakanco in picopeka^ • 04/57^2^60. 031/32V660. po 14. un 2A^$LIM0 natakar^o u delo v gc^ stilni Prajerca v ékofii loki, 2- irr^erv sko delo, nedelje In prazniki prosto. Fond.o.o., Breg ob Savt 64, Mavčiče. 7aeM38 ZAPOSLIMO prevajalke v zMbki Oaialni, Nar^usa Mavčiče 102, Mavčiče. • D40/23-94*34 rooii^i ZAPOSLIMO dekJe aH fana 2b stre^ OOe lahko študent, Lacus d.o.e.i Gr* mičeva 1. Kranj. • 041/79&-411 ZAPOSUMO prodaialko v živalski trgovini Market KronSi Jelka Praprotnik Brezje 63a. Bre^e. Zaželene izkušnje. • 041/784^06 POLETJE Bübnic Ivan s. p*. Obrov Obrov. zaposi) voznika C in £ kat. za razvoz OMV kurilnega oIm po Gorenjskem. Delo je za nedoločen čas, začetek dela takoj, 9 040/749^ 610 7Wt70 NA GOVEDO REJ SKI kmetiji iičem oskrbnfka živali * moKža. krmljenje in druga dela. V poštev pode moški, par ali manjša dnjzina. zagotovljeno starko- vanie f plačilo. Alič. Setnrk Polhov Gradec, « 01/364-0V90 raoer?? V NAŠ kolektri/ vabimo delavca v avt> mat»k) «vtopralnici Karcher^ Oitas, Krani, d o, o., Zg. Bitnje 1, Zabnica, 04/23V56-90 700ÒÒ40 ZAPOSUMO dekJe zj čiščenje pros^ torov. Odi/etnlk Branko Lipovec. Glavni trg 15, KranL JURĆIĆ A Co d.o oi. Poslovna cona A45, Šenčur, zaposli avtomehanika. avtolicana in voznike Kaniiona z izpitom B in E kate90h>e na mednarodni špedk cijL zaielene ìzku&nje. s 041/761* 400 ZAPOSLIM monterja suhomontaznih sislem^^ Knauti Rigipe možna prh učitev K2 ART Mfloi Kmičva.p. Koc^ na I9a. Bleiska Dobrsva. « 041/46CW 013 7oo0do? ZAPOSLIMO delavca v krovstvu, tesarstvu, stavbnem Kleparstvu» mizar^ stvu. Zaželene so delovne Izkušnje. po6. doba je 3 mes. z možnostjo zap. za ned. čas. KrovsNre Pooačer k.d., ZAPOSUMO deiavca za pomoč v zaroki delavnici, Igor Jamnrk s.p.. So« Senica lOa, Medvod«, « 041/706- 367 JURČIČ 4 Co d.0.0.. Poslovna oona A 4$. Šenčur, zaposli disponente m/2 v oglstlkJ za področje mednarodne špedicije za srednjo in zahodrvo Evropo, pogoj znanje anOs in nem. ZAPOSLIMO PHP programerja s p^ znavanjem SOL baz z območja Gorenj sKe ali Ljubliane. Acenta, d.o.o., ceM 62> Leseci s 04/930-29- 28, intoOslovemaboiidays.com IČĆBM IŠČEM DELO< čUčenie stanovanj, Ik kanj«, • 040/471-915 rm^^r IZKUŠENA OOŠPOOlNJA isce delo* varstvo otrok ali porrK>č starejirm os^ bam, • 031 /619^57 roonx? MLAJŠI MOŠKI {ki je preveč občutljv) išče zaposlitev v manjšem prijaznem podjelu. Delo nai bo bói\ enostavno in nai n& vubuie proveč ^govanja tež^ k)h bremen, • 040/344-310 7006S33 POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za v» zaposlene In uDoKojene. Lons, d. o. o., Gregorčičeva 6. Krani, * 04/23-66- 80a. 0$i/3d7-7S3 '0(»ao3 KREDITI DO 8 LET za vse zaposlene ter upokojence do 30 % obremenitve doh., stare ob- veznosti r>i5o ovira. Kred rti tud! na osnovi vozila ter leasmgi. Možnost cdplačiU položnice. Pridemo (udi na dom. NUMERO UNO Rob«rt Kukovec s.p., MUrtska uL 22, Maribor, tetefbn: 02/2$2-48-26, 041 fTiO- s6o. IZOELUJEMO In orenavflamo strehe, Uesamalrix d.0.0. Starelovs 39 < Odi /570-957 liČEM za po- STORITVE HUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od tendila do strehe, Nolranie omete, tasade, kamnrtd ékarpe. ure>ante In tlakovanje dvorišč, i naiim ali vaüm materialom» SGP Bytyql d.n.o., Slniževo 3a. 9 041/222-741 IZVUAM vsa gradMna dela. r>otranie omete, fasade, adaotacije. tlakovanje dvoniča. ograje, kamnite Skarfe In dimnike, kvalitetno, hitro jn poceni, SQP 8eni, Struzevo 7, Kranj, 9 041/561*638 »Ofifiis IZVAJAMO sartacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravila sta* riti, nudimo dima» obloge, dimne kape, t^ovak ä Co. d,n.o , LtuUian^ es, DomlaJe^ 031/422-800 LOANiNA gradbeništvo, d. o. o., Giav> nI trg 14. 4000 Kranj. Izvajamo vsa gradbena dela, 04V257-328 'oo«te7 NUDIM vse vrste eieKtričnrTi instalacij v novogradn^ in adaotaci^h ter razna mar>jša popravrla, Jar>ez Valter s.p., Zg. Dupjje 24, Duplje, 9 041/760- SI8 rooeiJi iSĆEM mlajšega upokojen ca moč na vrtu (košnja trave, pometanje 040/516-597 IŠČEM šoferia za rarvoz po Sloveniji, ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVANJ, 11.000 poznanstev v preteUem letu le karakten-stika ženHne posredovaln«e Zaupanje za vse generacije, ki posre0u;e po v^ej Slo, 9 03/57-26-319, 031/505-495, 031/836-378 Tooio:« ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Seničoo 7, Krize, tel.: SS-SS- 170, 041/733-709: žaluzijB. roloji. n> Me, iamefne zavese, piise zavese, ko-marniki. markire, www.astenke.net OBNAVLJAMO epokst emajlne Jarnstvo. D^A, Žiga jeva 16. Ljubliana nabrizgavanjem Izkušnje in I, s. p., Bnle- •169 BRE2PUĆN0 8P« fante. Žeait« ru po^rsdova niča Zaupani«» p*p*40i Pr«boW, » 03/67.; 2ft<319. 031/ase- 378 DEKLETA, brospiač ;no lahko spoznate fante za tskrene, res ine. ^jne zveze ìl V99 drzav9a 9 031/ 336-^78 VDOVA, žalim do 70 lei, z v sooznali vdovca od 60 BARVANJE tasao In napuščev, ugodno in kvalitetno, Megamatnx, d. o. o., Startlova3&, Kranj, 041/670-957 BSUENJE notranjih proatonpv. kita- nie. Sten in stropov, ti^n/anje fasad, oken, vrat m napuščev, dekorativni ometi inopiesK». Paveclv9n9.p,, Pod- biez>e 179, Naklo, « 031/39-29-09 GRADBENO PODJETJE KRANJ d.o.o. Zupanova 6, Šenčur izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fased. adaptacije, novogradnje, tlakovanje dvonàò, k^litetno, hrtro in o» PRENAVLJAMO HISE in stanovanja v Kranju in okolici • r^zeivirajte svoj termin. Meoam&trix, d. o. o., Starelova ul. 39, Kranj, 041/57<>957 'OMirs RTV SERVIS èinko Marto s.p.. C. ne Klanec 53. Kranj, pop. TV. video, malih gos. aparatov, 9 04/233-11-99 rac»)« I SUKOPLESKARSTVO Bizant GorazO s.p., Britof 9, 4000 Kranj vam nudi kvalitetne in ugodne pleskarske storrl-ve, 9 041/514-547 700«3>7 VSA SLI KOPL^SKARSKA dela, polaganje talnih oblog ter Izdelava fasad, VoLèanéek Al bi n, s. p., Kidričeva 7, Jfr- 8er>fce.9041/373-706 700M37 értra: JESEN RAZNO PRODAM GORSKO kolo. kovinski zabojnik za smeli 160 I, radiator, bojiar 10 I. S 031/36^165 tooiìw OMELA za čiščenje dimnikov in vseh vrst peči, 9 01/832-31-07 PRALNI Stroj za sJm. ceno in ralan vrtno ga rnitur*?, 9 04/255-10-42 FTlČJO kletko za papige ali kanarčke, zeleno bele barve, cena 20 EUR, 9 1 /COÉ 'Aè 'vljcnje celo si garal, za dom si se žrtvoval. sledi ostaU so V SPOMIN delo Ivojih pridnih Jutri, v sredo, 12. septembra 2007, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dxagi mož, ati, sin» stari ata, brat. stric in tast Janko Cemazar z Gorenje Dobrave Vsem» ki se ga spominjate in mu prižigate sveče - iskrena hvala. nSn,KlGANOSlMOVSRCU.GA.NiBOMO NIKOU POZABILI. VSI NJEGOVI Gorenja Dobrava, iz. septembra 2007 ljubezen, delo in trpljenje. bih Tvoje je ži vljenje. nam ostaja zdaj praznina in veiika bolečina. V SPOMIN Danes, 11. septembra 2007, mineva že dolgih p€t let» odkar smo se 2a vedno poslovili od naše drage Ivanke Drakslar p.d. Gračanove IvanJce iz Dmlovke Iskrena hvala vsakomur za postanek in obisk ob njenem grobu, za prižgane svečke ter prineseno cvetje. Vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu, se najlepše zahvaljujemo. Vsi njeni domaći ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame Jožefe Jugovic roj. lereb se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti in vsem, Id jo boste ohranili v lepem spominu. Hvala vsem. ki ste io imeli radi. Žalujoči vsi njeni Škofia Loka, Žiri 24 infoiS)g'glas.si CORENjSKl GLAS torek, 11. septembra 2007 Anketa Darovalci za novo kočo Stoian Saje Planinskemu društvu TrŽfč, kr gradi novo kočo na Zelenici, so priskočili na pomoč tudi umetniki. Darovali so prek Štirideset umetnin, ki so jih prodali na dražb Ustvarjalce in kupce umetniških del smo vprašali, za« kaj so se odloČili sodelovat jure Smolej, Kovon "Rad pomagam ljudem. Na dražbi so štiri moje slike. Na eni od njih je stara koČa na Zelenici iz leta t 925. Novejša je pogorela, zato je dobro, da planinsko društvo gradi novo. " Danilo Selišhar, Bistrica: "Sliko sem podaril, da bi zanjo dob 11 vsaj evro za kočo. Rad hodim v gore, sploh v domače. Zelenica ml je zelo pri srcu. Vsi bomo veseli novega planinskega doma." ca Saša LovreCf Velenje: "Za podjetje Smreka Iz Gornjega Grada, ki je naredilo koČo, sem kupila šest slik. To je naŠ prispevek društvu. V mladosti sem že bila na Zelenici, kjer sedaj še lepša koča." Matjaž Šarabon, Radovljica: ; janež Ančimer, Bistrica: I "Po rodu sem Tržičan. Od : "Zelenica je naš biser, ka-tretjega leta sem smučal na • mor gremo radi poleti in Zelenici. Skušam pomagati, dd bo tam nova koča. Z dru- : pozimi. Zlasti gostje od : drugod pogrešajo koČo. no smo o vi med : Ker manjka denarja, sem gradnjo in želimo, da bo : pomagal pri pripravi razsta čim prej odprta." ve in kupil dve sliki." Nad tisoč noš V Kamniku Kamnik je v okviru Dnevov narodnih noš obiskalo skoraj petdeset tisoč obiskovalcev. Iasna Paiadin narodne no§e. Nekoliko drugi kramarji". Največ obis- splošnemu zadovoljstvu gle- ...................................... manj zadovoljen je bil rezbar kovalcev je kot vedno privabil dakev pa se bodo morali Kamnik • Predstavniki orga- Fracc Kubdj iz Bukovice, ki tradidonalni sprevod narod- organizatorii v prihodnje še ni2ad)skega odbora in Agen- je prepričan, da bi morali nih noš. V sicer nekoiß;o raz- potniditi. Ne glede na dje za razvoj turizma in pod- organizatorji njim plačati vlečenem sprevodu se je gle- pričakovanja in želje udele-jetniStva Kamnik so si za le- udeležbo na prireditvi, "ne dalcem predstavilo prek žencev, v tovrsten sprevod tos zadali izpeljati še bolj ka- pa da moramo rokodeld pia- 1700 narodnih noš iz vse pač ne sodi vse, kar udcle- kovosten program in nekaj čevati za stojnico, tako kot Slovenije in tudi tujine. Kljub žend sprevoda oblečejo, novosti, ki so v Kamnik obiskovalce privabljale od četrtka do nedelje. Na dveh odrih so si lahko ogledali številne plesne in glasbene dogodke, med drugim nastope godb, vokalnih in folklornih skupin, tudi Ì2 Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. "V prihodnje bi si želeli Dneve narodnih noš razviti v večdnevi folklorni festival," je bil včeraj s prireditvijo zadovoljen direktor Agendje Igor Kralj. Na Sutni je razstavljalo kar 45 različnih rokodelcev domače in umetnostne obrti. "Na Dnevih narodnih noš sodelujem že od leta 1970, včasih v sprevodu, zadnje čase pa na stojnid. Ljudje radi pogledajo. kaj delam, " pravi 77* letna Cirila Ules iz MengSa, id že 45 let izdeluje različne Mladoporočenci v soboto, 8. septembra, so se v Bistrici pri Tržiču poroČHIr igor Arzenšek In Zdenka Josipov, Emir Deljanin in Amela Malič, Rok Ahačič in Tina Bizjak, SaŠo Koritnik in Jana Štup-nikar ter Aleš Luznar In Martina Verlak, v Ško^i Loki pa Marko Šifovnik Ir Irena Snedec, Valentin Logar In Teja Vajs, Miha Kuhar in Nataša Klobovs, Tomaž Hribar in Tanja Sušnik ter Boštjan Subic In Irma Končan. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo novorojenčkov. V Kranju se je rodilo 13 deklic in 14 dečkov, med njimi sta bila tokrat tudi bratca. Najlažji je bil deček, ki so mu ob rojstvu natehtall 2,500 gramov, najtežja pa je bila tokrat deklica, ki se ob rojstvu tehtata 4.150 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 5 deklic In 7 dečkov. Najtežji je bil deček s 3.880 grami porodne teže, najlažji pa deček s 2.350 grami. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes zjutraj bo oblačno, a povečini že suho. Čez dan se bo delno zjasnilo, nastajala bo spremenljiva oblačnost. Niso izključene krajevne plohe. V sredo in četrtek bo sončno, sprva bosta ponekod megla ali nizka oblačnost. Aa^Cij' RS za okolj« , Urwj 29 Mef^orlogijö TOREK T ; : 4 i 9/20X SREDA ČETRTEK 5/20®c i eno^'c NovàQotC« 2e;i?*c <_J* 91% ft v Qndte /tnl/ Kw| 2T/iO'C 23/12*0 _ /jif Nowonw'Mo Uitf«^« SeboM / v 19/11 "C o 21/14'C & A^kà KRATKE NOVICE L)u6l]ana Gospodarska rast se je nekoliko umirila Iz Statističnega urada Republike Slovenije so včeraj sporočili podatke o rasti bruto domaČega proizvoda v drugem Četr- tletju letos, po katerih je gospodarska rast v primerjavi enakim obdobjem lani s»9'0dstotna. Ob upoftevanju 7,S'Odstotne rasti v prvem Četrtletju znaša skupna rast v letošnjem prvem polletju realno 6,5 odstotka, Za visoko rast BDP je zaslužna visoka rast izvoza, ki je bila i3,6-odstotna, zadovoljstvo ob tem pa kvari podatek o kar i7-od"5totni rasti uvoza, kar poment, da. se primanjkljaj povečuje. ClavnI vzrok za visoko gospodarsko rast tudi po podatkih za polletje ostajajo investicije, ki so bile v drugem četrtletju za 25,2 odstotka vlije, največjo rast dodane vrednosti pa med panogami beieži prav gradbeništvo z 25,7 odstotka. Končna potrošnja gospodinjstev s 3,4-odstotno rastjo občutno zaostaja, Še bolj pa izdatki države, ki so se realno zmanjšali za 0,7 odstotka. Ž. škof)a Loka Dušan Krajnik vlaga ustavno pritožbo Včeraj smo neuradno izvedeli, da bo Dušan Krajnik, ki se je na lanskih lokalnih volitvah potegoval za položaj Župana občine Škofja Loka In je s tekmecem Igorjem Drakslerjem Izgubil za 16 glasov, danes vložil ustavno pritožbo. Podrobnejših informacij nam pred vložitvijo Krajnik nI želel dati, več bo znanega danes. Pritožbo je na ustavno sodišče julija vložil Igor Draksier, potem ko je upravno sodišče pra\^ na Krajnikovo zahtevo obravnavalo domnevne nepravilnosti, povezane z lokalnimi volitvami, in odločilo, da se te na treh voliščih v občini razveljavijo. Ustavno sodišče je odločitev upravnega avgusta zadržalo do končne odločitve. D. 2. Radovljica IzobraŽevanje mladinskih delavcev Krizni center za mlade Kresnička, kt deluje pod okriljem radovljiškega centra za socialno delo, je v okviru evropskega programa Mladi v akciji pripravil od 3. do lO. septembra v Bohinju mednarodno izobraževanje za deio z mladimi, ki se srečujejo s težavami socialne izključenosti. Izobraževanja se je udeležilo 22 poklicnih in nepoklicnih mladinskih delavcev iz osmih držav. C. Z. RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6. KRANJ RCDMCU^ lELkFQN (04) <04> 2812« (DSD 303«S09 FHo^éwittAu PAX: <(M) 2B12« <04> 2ai2* ^rwcxìÀ mm! mAmu e pcftin radio km n jOr ad C^li spMtncT stran: www^rtt d rmrti. si ftfusou mmusAOR KRDUSKR mraj» nn scREnjsutm^ PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 02 rORtK 11.9.2007 Petega srečanja ljudskih pevcev in godcev se je udeležilo dvajset skupin. Nekateri so peli, drugi Igra 1 Maja Bertonceli bju, in to prav pri petju. Pojeva pri zboru Vreiec DU Škof- ja Loka. Najraje pojeva na-rečanje ljudskih rodne, pa tudi zabavne. Rada pevcev in godcev greva v škofjeloški Center na Robežu je slepih, slabovidnih in starej-organiziralo KUD ših in s pesmi)o stanovalcem Oton Župančič polepšava dan," je prijazno Sora v sodelovanju s Turistično kmetijo Robež. "Le- povedala Jožica, ki je sicer doma v Podlubnikii. Loški tos se je prijavilo malce duet je bil poseben še po ne- II manj skupin kot lani, sku- čem. Pevca sta bila namreč paj dvajset. Kljub vsemu oblečena v posebne majice z smo zadovoljni, saj gre napisom duet Jožica in Tine. predvsem za druženje. Prireditev ni tekmovalnega oblekla. Delati sva jih dala značaja, " je povedal Franc prav za takšne priložnosti. Plešec, predsednik KUD Ljudje naju okrog že kar po- Danes sva to majico prvič Oton Župančič Sora. Med nastopajočimi znajo," je še dodala Jožica. Po koncu uradnega dela so tudi škofjeloški duet Jožica se nastopajoči na Robežu v in Tine. "Na Robežu pojeva sproščenem vzdušju zadrza- drugič li še kar nekaj Časa. Plešec pa sva se udeležila tudi na pravi, da bo ta tradicionalna Ožboltu. Spoznala sva se v prireditev potekala tudi pri-tretjem življenjskem obdo- hodnjeleto. Duet jožica in Tine, na kitari ju je spremljal josip juraja. Vsi trije so iz Skofie Loke. /fo» Mi,a BertoAcei) V . Predstavila se je tudi citrarka Tanja Kozjek h Zgornjih Bitenj i Folo: Maia Bert^rxdi Prihajata s frajtonarico Priča smo bili že mnogim zanimivim glasbenim sodelovanjem, a najnovejše podira vse tabuje. Svoje moči sta namreč v novi skladbi Prihajam s frajtonarico združila svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Robert Coter in znani polagalec rim 6Pack Čukur. "Pesem Killing In the name skupine Rage ag9ln$t the Machine «ta preoblekla v domače barve, dodala diatonično harmoniko In tako dokazala, da so tudi v glasbi možni adrenalinski podvigi. T. ). V soboto, 15. septembra, bo v ljubljanskih Križankah nastopila skupina Terrafolk. Po zmagi košarkarjev se obeta še velika glasbena fešta. J3 Igor Kavčič številnih svetovno znanih glasbenih festivalih, pobirali eminentne nagrade stroke in red petimi leti, zdi poslušalstva, navduševali lju- se mi» da je bila v di različnih narodov, ljubite- obtoku njihova ije različnih glasbenih zvrsti prva plošča Stereo ... Leta 2004 so Terrafolk ob folk Live, po kateri odhodu muJtiin strumen tali-sem nestrpno pričakoval sta Boštjana Gombača neko-drugi album Pulover ljubezni liko spremenili glasbeni iz-- jumper of Love in ta neuča- raz, nikakor pa ne stila. Nje-kanost se mi odtJej dogaja z govo praznino sta namreč vsakim naslednjim, sem jih zapolnila in novega duha do-prvič slišal in videl na pro« dala dva odlična harmonikar- modjskem koncertu v Pre- ja. Janez Dovč in za njim Šemovem gledališču v Kra- Marko Hatlak. Skupina je nju. Menda so "igrali na kar- posnela še dve plošči, studjj-te", kar edino preostane vsa- sko z naslovom K'toka, ki ni nič manj "živa" kot prejšnji dve in koncertno Live at Queen's Hall (2006}. Dandanes si Terrafolka želi vsak i N u \ . • ' A I 1 H m 5 O ä o kemu Še neuveljavljenemu bandu, za katerega organizator ne upa tvegati. Če me spomin ne vara, je kakih 150 Pred dvema letoma so v Križankah razprodali dva koncerta. ljudi neÌ2memo uživalo v iz- organizator jemnem muziciranju štirih li mojstr glasbenikov, ki so takrat šele min. muzike ki diši na vroč kostanj, še glas) in od lani danica Kate preden so kostanjarji po me- Hosking (kontrabas, glas). stu postavili svoje hišice veli- Samo to tni še ni jasno, kako ka in mala merica. Ob usta- bom v soboto zvečer uskladil novnih Članih Bojanu Cve- morebitno tekmo naših ko- začenjali svoj glasbeni po- V Križanke, nedvomno trežniku (violina in mandoli- šarkariev in "terafolk" kon- hod. Ne po domovini, ta je za eno najbolj Terrafolk prizo- na) in Danijelu Čemetu (ki- cert. Z nekaj sreče bodo naši 150 poslušalcev padla že tisti- rišč, se vračajo po dveh letih. krat v Prešernovem, Terra- Tokrat kot Kvartet, kot so na- tara) bosta kvartet dopolnjevala že tri leta stalni Marko igrali prvo tekmo in bom na koncert lahko prišel proslav- folk so osvojili svet. Igrali na slo^i veliko glasbeno fešto, Hatlak (harmonika, bobni, Ijat našo zmago. Nova sezona oddaje Dancefloor ponuja poslušalcem na radijskih postajah tisto, česar še niso slišali. Ji Klemen Globočnk Dancefloor z Radia Sora), in- podlagi katerih so bili izbra- bo tudinastop pred uveljavlja- tervjujev do novic. ni. Edini pogoj pri ocenjeva- nim imenom, ki pa naj zaen-nju je bil, da DJ ne vrti 2 ra- krat ostane še skrivnost." lada štričlan- Koliko prijav ste prejeli in čunalnika." ska eldpa, ki jo kakšne pogoje ste imeli pri sestavljajo Aleš Subi c (Mal e ocenjevanju? "Tekmovanja se bo udele- Kaj je ^avna nagradah "Na našem radiu bo dele- Je Slovenija sicer prostor za partyje? "Elektronska glasba je pri Dee Jay), Matej žilo okrog trideset D{-jev, žen dobre promocije, postal nas precej dobro razvita. Svoljšak, Krištof Ramovš ter zato bodo v škofjeloškem bo del Dancefloor ekipe, in Imamo recimo svetovno David VujiČ (Legis) • kmalu pa klubu Studio potekala v treh bodo v svoj team sprejeli Še terminih. Predtekmovanja nas bo spremljal povsod. Začeli smo sodelovati z nekateri- znana DJ-ja Umeka in Va» lent ina Kan zvan i ja, poleg novo voditeljico • se pripravlja bodo ij. oktobra, io. novem- mi klubi po vsej Sloveniji, tega kup manjših izvajalcev, na začetek tekmovanja za bra, finale pa 8. decembra, kjer mu bomo pomagali pri ki delajo dobro in veliko obe- mlade neuveljavljene DJ-je. ko bodo razglasili velikega iu:ejanju nastopov, prejel bo tajo. Sicer pa vsi, ki vas ples- Odgovarja urednik oddaje zmagovalca- Vsi tekmovalci nekaj praktičnih nagrad, prav na glasba zanima, vsalc pone- Matej Svoljšak so morali poslati svoj promo- za glavno nagrado pa bo po- cijski set, demo posnetke, na skrbel Radio Sora. Dobil pa deljek ob 20. uri preklopite na frekvence Radia Sora." Kaj je prvotni namen oddaje in kakšne so novosti? "Zagotovo ponudid poslušalcem nekaj, kar se na radijskih postajah še ne vrtì, in se še ni slišalo. Začeli bomo z novim intemetnim radiom z elektronsko glasbo, imenovanim BPMradio. Z njim bomo predvajali glasbo 24 ur na dan, slišati pa se bo dalo vse vrste elektronske glasbe. Vendar to ne bo običajen intemet-ni radio, saj tukaj ne bomo predvajali samo glasbe, zamislili smo si širši spekter, od oddaj (med njimi tudi oddaja TOREK n. 9.2007 03 KULTURy S pesmimi Vladimire Rejc so v četrtek odprli razstavo malih plastik akademske kiparke Taje Lojk. a ' )gor Kavčič ovo razstavno sezono v Mali galeriji Likovnega društva Kranj je s svojimi deli odprla akademska kiparka Taja Lojk. Kiparka mlajše generacije, Kranj- čanka po rodu, se tokrat predstavlja z malimi plastikami. V zadnjem Času je v središču njenega ustvarjalnega izziva ženski akt. Presenečenje? "Miti ne, seveda delam tudi drugačne motive, a zakaj se ne bi ukvarjala tudi z Ženskim telesom, ki ga najbolje poznam. Trenutno sem v obdobju, ko me zanima vse v povezavi z žensko, Še posebej, odkar imam hčerko. Rada imam polne obline, ki izražajo lepoto ženskega telesa," razmišlja Loikova in dodaja, da moister in Taja Lojk / ^oio-. i^ot K^m \o navdihuje predvsem kla- da je vsaka moja skulptura neki način ena drugo inspi- Rada delam z žgano gli- sično kiparstvo, blizu so ji kiparji modernisti. Svoj kiparski realizem in klasične pesem zase. S pesnico in publicistko Vladimiro Rejc se tudi sku« rixava pri ustvarjanju," pravi no, saj mi deluje najbolj pi- Rejčeva, ki je izdala že več pesniških zbirk, zadnjo z na- vinsko, je najbližja ženski duši. Hkrati ml material kiparske forme pa nadgra* paj predstavljata na multi- slovom Potovanje nemih oh- ustreza, ker zelo rada na juje z lastnimi elementi, ki kulturnih dogodkih. Doslej razop prav v teh dneh. Živo- njih delam poslikave. Vča- njene stvaritve delajo dru- sta jih pripravili že več kot barven ženski dežnik. Škrop- sih se preprosto ne morem gačne. "Vsaka stvar ima dvajset. "Združuje naju ta ljenjesi^etietìh kapelj. Duigujo- upreti barvam," je še pove- svojo zgodbo, marsikatera kidtuma večplastnost pes- če poželenje, zastrto med deld dala Taja Lojk, katere dela izhaja tudi iz Vladkine po- mi, lepa beseda na eni in padajoče žalosti, piše Rejčeva bodo v Mali galeriji na ezije. Lahko bi celo rekla, njeni kipi na drugi strani. Na v eni od pesmi. ogled do konca meseca- Tržič Motivi iz okolice Tržiča v galeriji Atrij Občine Tržič od 6. do ì8. septembra razstavlja Drago Jerman z Srda pri Lukovici. Upokojeni črko-slikar ;e eden od 607 članov društva gluhih in naglušnih Auris» ki je od otroštva naklonjen likovni umetnosti. Kot je dejal kritik jarrez Ster^ je avtor 24 razstavljenih del dober opazovalec in slikar. Z izbranimi motivi iz TrilČa In okolice nagovarja opazovalca v lahkotnem žargonu potez tuša (n svinčnika, kar pogosto nadgrajuje s slikovito akvarelno tehniko. Med motivi so tudi Kurnikova. Peharčeva in Lu-zarjeva hiša, jamenSnikova domačija ter cerkvi sv. Jurija in sv. jožefa. Ob Jermanu se v Tržiču predstavlja z nekaj slikami Še Slavko Pavllč Iz Hrastnika. S. S. Preddvor Preddvorski likovniki razstavljajo v gradu Hrib Atrij in hodnike gradu Hrib v Preddvoru do konca septembra krasijo slike in drugi likovni Izdelki umetnikov iz Preddvora. V ponedeljek zvečer so namreč v okviru prireditev ob občinskem prazniku odprli razstavo Društva likovnih s a morast ni kov, razstavlja pa deset likovnikov. Na ogled so slike, keramični Izdelki tn rezbarije, v grajskih prostorih pa $i jih bo mogoče ogledati do konca meseca. Razstavo so odprli predsednik društva Franc Cuček, župan občine Miran Zadnikar in novi hoteHr Andrej Breznik (na stikž), ki želi objektom ob jezeru vdihniti vsebino. Na razstavi sodeluje tudi likovnik z sosednje Železne Kapie AlfM Potočnik, svoja dela so namreč za razstavo prispevali tudi tamkajšnji mladi ustvarjaki. D. Ž. LjaegANA Razstava japonskih lutk V četrtek, 13. septembra, ob 18. uri bodo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani odprli potujočo razstavo japonske fundacije Japonske futke. Predstavljenih bo 70 najbolj tipičnih japonskih lutk od tistih, ki nadaljujejo tradicijo, ki imajo izvorno pomensko funkcijo v Še danes živih šegah, do sodobnih lutk, ki so izraz in interpretcija sodobne domišljije posameznega umetnika. Razstava poleg lutk, ki so del japonskega vsakdanjika, prikazuje tudi lutke iz prizorov tradicionalnih japonskih gledališč Noh. Kabuki in Bunraku. Na ogled bo do oktobra. I. K. Zdravo spanje n zanimivo branje Darilo za nase nove naročnike vzglavnik Dremavček latex! Novi narràìiki poleg da rila ob narod I ü časopisa za najmanj 1 leto le-tega prejemajo kar 3 mesece brezplačno, narofniki pa $0 vedno deležni tudi posebnih ugodnosti *. Ne odlašajte, narođte se še danes! Pokličite 04/201 42 41 vsak delovni dan od 8. do 19. ure. nas obii^lte na SIeiweisovi 4 v Kranju« oddajte narobio po e-poStI: narocnme@g-glas.sl ali na www.gorenjskigfas.si. > 9 .-V Prodaio bbntt bhiro tlrik n^dfti^itni pfdktiòilm ddcQi. Ndroli nasvet ureditev vaSega vrta ali terase. V četrtek ne zamudite pogovorne vas-Poljane Milana Ćadeža, po 17. uri pa vas povabijo na oddaje S-O-S ob 14.10, v katen bo voditelj Stane gostil Ace planet giasbe. V četrtek ob devetih boste lahko prisluhnili Arsova iz društva Dulos. Veronika vas bo v j>etkovl oddaji aktualni temi, ob enajstih reševali vaša vprašanja in pobu- Moja dežela ob 14.10 popeljala na potep po lepi Sloveniji, de, ob 17. uri, v oddaji Za varen vsakdan, pa bo govora o kateri košček lepote vam bo tokrat predstavila, pa odkrijte spremembah zakona v cestnem prometu. V petek ob de- sami ob poslušanju oddaje. Ob 16.10 ne zamudite oddaje vetih bodo spregovorili o evropskem tednu mobilnosti, ob Živimo lepo s Sašo Einsiedler in njenim gostom. Izz»vu pol dvanajstih lzb^rai^ dogodek, ki odmeva, ob pol enih pa podjetništva lahko prisluhnete v ponedeljek ob 10.30, slišali tedenski pregled z naslovom Od petka do petka -kako z zdravilnimi rastlinami do boljšega počutja pa izveste v Zdravstvenem kotičku ob 12.10. bodo predstavili predsedniško kandidatko Eleno PeČariČ, ob enajstih v županov; urici gostili župana občine Gorenja Radio Ognjièco, 104.5 9 Mhz (www-ognji sce.sl/napo vedn ik/napoved ni k.htm) tednik. Popoldne sledi petkova razglednica, V soboto ob devetih boste lahko sodelovali v sobotnem kvizu, v odda- enajstih pa bodo gostili člane kino- )i za male živali ob loškega društva Ovčar. Popoldne bo v znamenju Športa, večer pa glasbe. V nedeljo ob 7.30 boste slišali nedeljsko V Zrnu prava, v torek ob 8.15, bodo spregovorili o razvoju duhovno misel, ob devetih Zaklade slovenskih spominov, predsedniške funkcije v Sloveniji. Popoldne bo Športna popoldne pa vam bo lepšal Rinaldo. Nekaj dni v septembru Francosko-italijansko-portugalska drama oziroma triler pripoveduje o francoski skrivni agentki Irene, ki prejme prošnjo nekdanjega ameriškega sodelavca Elliota, naj najde njegovo hčerko, ki jo je moral zaradi službe pred davnimi leti zapustiti- Poleg odtujene hčerke Irene med iskanjem naleti tudi na Elliotovega posvojenega sina Davida^ a še preden se dobro zavejo, se znajdejo sredi smrtonosne spletke. Na begu pred preračunljivimi finančniki in neusmiljenim agentom Williamom skuša Irene zaščititi svoja varovanca, vse sledi pa jih nevede vodijo do tragičnih terorističnih napadov na ZOA, 11. septembra 2001. A. B. ! KINO SPORED XINOCEMH R.KRANJ Torek, n. 9. 16JO VSEMOGOČNI 18j0in21.00 TRANSFORMERJI Sreda 12.9, 16J0 VSEMOGOČNI EVAN 18.20in21.00 TRANSFORMERII Četrtek, n, 9. 17,00 SIMPSONOVi (sinhronizirano) 19.00 in 21.00 KAKO SE POROCTTI IN OSTATI SAMSKI Petek J 4.9. 17.00 SIMPSONOVI (sinhronizirano) 19.00 In 21.00 KAKO 5E POROflTI IN OSTATI SAMSKI Sobota J 5,9. 17.00 SIMPSOKOVI (sinhronizirano) 19.00 in 21.00 KAKO SE POROfiTIIN OSTATI SAMSKI NeđerjdJ6.9. 17,00 SIMPSON OVI (sinhronizira no) 19.00 in 21.00 KAKOSĆPOROCITI IN OSTATI SAMSKI Ponedeljek, 17.9. 17.00 SIMPSONOVi (sinhronizirano) 19.00 in 21.00 KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKI ISJO DIVJI VALOVI 20.B0 ZADNJI POU U B Sobota, 15.9. 18.00in20.30 RATATOUILLE Nedelja; 16.9. 18.00 i^ATATOUlLLE IIMHUTOVA OVOUU RADOVuKJl četrtek, n. 9, 20.00 VETER, KI TKESeJEČMEN Petek, 14.9. 18.00 FANTASTIČNI ŠTIRJE: PRI HOD SREBRNEGA LETALCA 20.00 IZDAJALEC Sobota; 1 S. 9. 18.00 FANTASTIČNI 5TIRit PRIHOD SREBRNEGA LETALa 20.00 IZDAJALEC Nedelja; 16.9, 18.00 FANTASTIČNI JriRiE: HOD SREBRNEGA LETALCA 20.00 IZDAIALEC Kl^ODOViE.MOmRAfiA Sobota, 15.9. 20.00 HARRYPOTERIKFENIKSOVREO KINO $ORA. 3K0f JA COVA Petek, 14.9. 18i0 DIVJI VALOVI 20.30 ZADKJIPOUUB Sobota, 15.9. 1830 DIVJIVALOVI 20.30 ZADNJI POUUB Nedelja. U. 9. (iNO&liZAfi.jlStNILf Petek, 14.9. 18.00 RATATOUiLLE 20.00 0CEAN0V1H13 Sobota, 15.9. 18.00 RATATOUiaE 20.00 OCEANOVIHli 3 5 ■6 5 9 3 3 6 1 7 1 9 3 2 H 6 5 2 3 8 3 1 9 2 7 1 6 2 1 4 RHilev « i i ifÜÄ. »lOIftJS t\t { ejtf Li ili CTI? s t> 1 i'liT «TT». J. ! rt S• 61f fi C » 5,1 e m rs i ö-iUC si&i* e ^ i i SUDOKU Navodila: v kvadrate vpišite iteviia od > do 9 tako, da se ne bo nobeno Število ponovilo nt v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. p^ri t Kranj v prihodnosti V Cafe galeriji Pungert v Kranju bo še teden dni na ogled razstava otročkih likovnih del na temo Kranj v prihodnosti, ki so jih v lanskem šolskem letu Izdelali učeno oddelka po- daljšanega bivanja četrtega razreda osemletke OŠ Simona Jenka, podružnice Primskovo. A. H. Živalski vrt v Khislstelnu, avtorica Neža Ogrirt / f«^ Tm> TISOČ UGANK ZA ŠOLARJE Vitko steblo, ni drevo, sili pod oblakp dimi in smrdi grdo, kdo je takšen spak? Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug^reŠitev-flme, priimek In naslov na Številko 031/691111. Nekdo bo prejel knjižno nagrado, ime nagrajenca pa bom.o objavili prihodnji torek. Pravilna rešitev prejšnje uganke se glasi cesta. S rečni nagrajenec je jernej Jelovšek iz Vodic. SUDOKU ZA OTROKE 9 Z 1 s t 1 S e z 9 V 9 t 9 t z $ M h 9 S t i 9 v Z 2 9 v s t i 1 6 1 1 1 5 6 2 3 5 2 jà 4 5 1 ^«tlAViU Evi in Bine Navodilo za reševanje: V mrežo uvrstite številke od 1 do 6. Upoštevajte: 1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat. 2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat. 3. V vsakem pravokotniku z 3 x 2 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obs^egajoča knjiga, ki govori o zii>tjenju h ra je zwljenje pmnctavalo in utrdilo. Zelo zanimii/a knjiga za Gorenju, saj se največ dogaja prav v naših krajih. Prvi Slovenec, k i je bii dvak rat zaprt na Golem otoku. tADOVAf« K1A*T VIHARNIK NA RAZPOTJIH ČASA Cena za trolu Corrnjskfsa g/asa z 20% popustom samo 22,2 EUR Minulo soboto je na koncu starega dela Kranja, na Pungertu, potekal otroški Živ žav s poslikavo obrazkov, cirkuško in taborniško delavnico, predstavitvijo gasilcev, čarovnikom Gregom ... Ana Hartman Katarina Minatti iz Kranja. njo z monociklom, hojo s Slednja $e je navduševala hoduljami, animatorji pa Poleg že omenjenega je tokratni Živ žav, s katerim or- t roški Živ nad taborniško delavnico, so obljubljali, da se žongli- ganizatorji želijo otiokom ki so jo organizirah kranj- ranja s tremi žogicami lah- polepšati začetek šolskega leta žav, ki ga je sld taborniki. ^Tudi sama ko naučiš v picilih dvajsetih in obenem popestriti dogaj an- društvo Pun- ^^jn tabornica, zato mi je minutah. "Težko verja- je v starem delu Kranja, gert na koncu še toliko bolj zanimivo," mem, mogoče se lahko ponudil tudi različne ustvar- starega mestnega jedra Kranja minulo soboto priredilo tretjič, je tudi tokrat navduševal pove Katarina, medtem ko kdo nauči, sama bi se tež- jalne delavnice, še zlasti dečki sta se z Evo učili cirkuških ko, " doda Eva. Katarina je so z zanimanjem opazovah spretnosti. Ujeli smo ju nameravala v knjižno me- gasilce in se tudi sami namreč ravno na cirkuški njalnico prinesti tudi otro- preizkusili v njihovih vlogah. otroke. "Ko bi bil Živ žav delavnici, ki je številnim ške knjige, ki jih je že pre- Predstavüa so se razhčna na Pungertu vsako soboto Super se imamo, vsako mladim obiskovalcem na rasla in jih zamenjati za društva in organizacije, deni- Pungertu ponujala vrsto kakšno drugo, po možno- mo RdeČi nosld, otroci so se ^ A » v X ' leto prideva," sta razmišlja- zanimivih aktivnosti: vrte- sti kriminalko. saj jih ima nasmejali klovnoma Joliju in li devetletni Eva Rc^elj in nje poijev in diabolov, vož- najraie Moliju, pa čarovniku Gregu. i* Fantje so 2 zanimanjem opazovali gasilce, /fmo tiasocm Otroci so se nasmejali klovnoma, / foco vm dok Eva Moškon je bila sicer zelo pridna učenka, večkrat tudi predsednica razreda, a so kljub temu kdaj z vrstniki kakšno ušpičili v šoli. Nekoč je ves razred skozi okno učilnice pobegnil pred učiteljem. m" Ana Hartrnan in najti krivce. Že zelo zgodaj pa sem začatLla, da je prav pevska pot moje okrat je spomine 'poslanstvo', ki mu zvesto na otroška leta sledim. Res sem hvaležna, obujala simpatič- ker mi je mati narava podana pevka iz Trži- rila ta dar." Ča Eva MoSkon. Kot je povedala, je biJo njeno Katero pevko si poslušala otroštvo posebno predvsem kot otrok? zato, ker ga je del lahko preživela s svojima, danes žal že pokojnima staršema: "Še posebej me močno objemajo spomini na očeta, čeprav Si bila pridna učenka? "Predvsem se spominjam dveh imen: Romane Krajn- čan in Heidi. sem ga izgubila Že zelo zgo- "Lahko bi rekla, da ja, gle- daj. Mc^oČe so mi Se toliko de na to, da sem bila večkrat bolj dragi, ker sem z njim izvoljena za predsednico raz- lahko preživela le prva Štiri reda in da sem büa odličnja- kinja. Malo samohvale, ne zamerite, haha.'' leta." Kaj si si želela postati kot otrok? Katere predmete si imela Eva je v otroštvu razmišljala, da bi postala odvetnica ali "Kot vsak otrok sem tudi rada? k rimi na listka. /roro.TmsDok sama imela neskončno veli- "2e v osnovni šoli sem ko Želja, vizije o daljni pri- imela raje družboslovne II Ravno pri pouku glasbe "Ker se ljudje spoznavamo hodnosti pa so se menjava- predmete. Posebej so mi bili se je zgodilo, žal. Bil je ne- z leti, si zagotovo, ko se zale precej pogosto. Nekaj pri srcu glasbeni in likovni kakšen protest proti učitelju zremo nazaj, kdaj rečemo, časa me je vendarle držala pouk, pa telovadba." vizija, da bi postala odvetnica oziroma kriminalistka, Se ti je kakšna šolska di^o- in smo mu cel razied polieg- nili kar skozi okno učilnice." da bi bilo neko stvar bolje izpeljati na drugačen način. Moje življenjsko vodilo pa je saj sem se že kot otrok žele- divščina še posebej vtisnila Ali danes kaj obžaluješ iz tudi to, da ničesar za nazaj la boriti za pravico drugih v spomin? otroštva? ne obžalujem, tako da , »I I TOREK n. 9.2007 AVTOMOBILIZEM Novi Ford Mondeo hkrati prihaja v vseh treh karoserijskih različicah. ofe Matjaž Cregorič olgo pričakovani novi Ford Mondeo je v prvih septembrskih dneh zapeljal tudi na slovenske ceste, kjer v boju z nekaterimi novimi tekmeci obeta pestro avtomobilsko jesen. Novinec je hkrati na voljo v treh karoserijskih oblikah, kot štiri- ali petvratna limii2ina in kombi. Fordovi oblikovalci so tudi tokrat uporabili tako imenovani kinetični dizajn, s katerim so novincu vdahnili precej zunanje dinamike in ga naredili prepoznavnega med tekmeci. Tudi v notranjosti se nadaljuje nova Fordova oblikovalska usmeritev, Posebna skrb je bila name- (lOC KM), močnejši 92 kW odlikuje tudi uravnoteženo zato voznika pričaka razgiba- njena tudi potniškemu udo- (125 KM), dva 2,o-ljtrska pa podvozje, ki omogoča zanes-na armaturna plošča z raziiČ- bju in prostornosti, v zadku 96 kW (130 KM) in 103 kW ijivo lego na cesti in pričako- nimi vložki, ki učinkovito vseh treh karoserijskih razli- (14c KM). Bencinski del za- vano raven potniškega udo- razbijajo monotonost plasti- Öc pa so prostorni prtljažni- Čenja 1,6-litrski Štirivaljnik z bja. Novi Mondeo ima na ke. Instrurnenmi del poleg ki. Motoma izbira je pestra, 81 kW (110 KM) ali 92 kW slovenskem trgu začetno merilnikov hitrosti in motor- saj se je mogoče odločiti za (125 KM), nadaljuje 2,0-litrs- ceno 19.631 evrov (Štiiivratna nih vrtljajev vključuje tudi di- enega od štirih turbodizel- ki s 103 kW (140 KM) in za- limuzina), za petvratno li- gitalni zaslon, kjer se prika* skih ali petih bencinskih mo- okrožuje 2,5-litrski petvaljnik muzino je treba odšteti zujejc vse informacije o avto- torjev: najšibkejši 1,8-litrski s 162 kW (220 KM). Poleg .20.195, ^ kombi pa 20.997 mobilu in njegovih sistemih, turbodizel razvije 74 kW zmogljivih motorjev novinca evrov. Mazda želi s športnim terencem CX-7 mešati štrene tekmecem. O Matjaž Cregorič aponska Mazda je bila v razredu športnih terenskih avtomobilov precej dolgo odsotna, zato so hoteli za vnovični vstop pripraviti poslastico, ki naj bi znova premešala karte v tej vse bolj razgibani avtomobilski skupini. Nove Maz- de CX-7, ki je bila sprva naprodaj le na Japonskem in na drug) strani Atlantika, so se lotili predvsem s športnim izhodiščem, pred začetkom prodaje na evropskih deh pa so poskrbeli za ustrezne pri- MPS, ki s pomočjo turbin- je namenjen aktivni štirikolesni pogon, pri katerem se v normalnih voznih razme- lagodirve podvozja in še ne- f^S" polmlmka razv,,e 191 katerih dragih delov. Novin- " ^ , ka je namenjena predvsem mobilovo težo n.ma napo- rah ves navor prenaša na tistim, ki gojijo aktivni živ- prednji kolesi, glede na voz- Ijenjski slog. kar odseva tudi bo, a Še ni natančno znano no podlago pa ga elektroni- dinamično zasnovana notra- Motoma moč se na kole- ka lahko do polovice prene- njost, ki je dobro založena z ^ ' i>omo