Leto XXIV« št 128 V pravni Jtvo i L|ubljana, fnamijen Klica 5. Telefon k. il-22. 31-23. 31-24 Inseratta oddelek: Ljubljana, Pucooiien (lica 5 - Telefon St 31-25, 31-26 Podrviimca Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 liki ju t no zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A.. MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino pd poštno-čekovnem zavodu fc. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Cona. Corr. Post. No 11-3118 Ljubljana, torek kftnnfo 1944 Nordamerikaner beziehen Rom in das KampSgebiet ein Eiri?itterte Strassenkampge — Neitnzehn Feindfhigzeuge uber ItaSien abgeschcssen — Deutscher Angriff bei Jassy gewaitn weiter Soden Aus dom Fiihrerhauptquartier, 5. Juni. DN3. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Trotz des Angebots der deutschen Fii-hrung, die Stadt Rom zur Erhaltung ihrer kulturellen VVerte nicht in die Kampf-hamillur.gen einzubeziehen, stiessen nord-amerikanische Panzerverbande in den Mit-tags.stunden des 4. Juni bis in das Stadtin-nere vor. um sich in den Besitz der Ti-ber-Brucken zu setzen. Es kam zu erbit-tertcn Strassenkampfen, die in den Afoend-stunden noch andauerten. Angesichts dieser HaJtung des Feindes war es unvermeidlich. dass Rom entgegen df»n klar bekundeten deutschen Absicnten doeh zum Kampfgebiet vvurue. Die deutsche Fiihrung vvird aber auch jetzt noch bestrebt sein. die Kampfe in und um Rom auf das fiir Kriegsfiihrung unumgangliche Mass zu besthriinken. Nordostlich der Stadl sind heftigc KSmpfe mit starken feindlichen Angriffs-gruppen im Gange. In dem schvveren Kin-ren sudlich Rom buben sich die Flakverbande des Generals der Flieger. Ritter von Pobi, besonders ausgezeiehnet. Bei und sudiistlich Cave, sudlich Guar-ciao und nordlich Sora schiugcn unsere Trifiipen starke von Panzern und Schlacht-ffiegern unterstiitzte feindliche Angriffe biutig zuriick. In den schvveren Kampfen der letzten ■ Wochen hat sioh die 71. Infanierie-Oivi- sion unter Fiihrrung des Generalleutnants Raapke hervorragend bevvahrt. Italienische Torpedoflugzeuge griffen in der letzten Nacht Schiffziele in der Bucht von Gibraltar an, beschadigten vier Frachter mit 30.000 BRT schwer und er-zielten Treffer auf zvvei weiteren Frach-tern. Bei Einfliigen nordamerikaniseher Bom-berverbande in den norditalienisehen Raum und iiber dem Frontgebiet wurden durch Fiakartillerie der Luftwaffe, Jager und Marineflak 19 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Ein deutscher ITnterseebootjager ver-senkte in der Aegaeis ein ieindiiches Un-tcrseeboot. An der Ostfront gewann der Angriff der deutsch-rumanischen Truppen im Kampfraum nordvvestlieh Jassy trotz hef-tiger feindlicher Gegenvvehr und vvieder-holter Gegenangriffe vveiter Boden. Starke deutsch-rumanische Fliegerver-bande griffen laufend mit guter Wirkung in die Kampfe ein und vernichteten in Luftkampfen 42 feindliche Flugzeuge. Im Verlauf mehrerer Nachtgefechte ver-senkten Sicherungsstreitkrafte der Kriegs-m ari ne im Finnischen Meerbusen vier so-v.jetische Schnellboote und brachten Ge-fangene ein. Einzelne britisehe Flugzeuge vvarfen in der letzten Nacht Bomben auf das Stadt-gebiet von Koln. hrerja: Umaknitev nemških severnozapadno €d Rima v Stalini se nadaljuj ep do zmage Fiihrerjev glavni stan, 5. jun. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavila. Ker se je fronta zaradi vojnih operacij vedno bolj bližala mestu Rimu. je obstojala nevarnost, da se to najstarejše kul-tsredišie sveta zaplete v neposredno 1 orbo. Da se te prepreči, je ukazal Fuhrer, da se umaknejo nemške čete sever-cozapadno od Rima. Borba v Italiji se bo nadaljevala z ne-! zlomljivo voljo in s ciljem, da se sovraž-i ni napad zlomi in da se skupno z zavezni-j ki doseže zmaga. V najožjem sodelovanju s fašistično Italijo in z ostalimi zavezni-i ki Raj h a bodo ustvarjeni za to potrebni pogoji. Leto invazije bo prineslo sovražniku na najodločilnejšem mestu uničujoč po-1 raz. Igovomost m usodo Rima Nesssčija je stsrssa vse« kar |e bilo možno, za zaščito Več-nega risesta — Nesnšid predlog za zaščito Kima — Psnudba poznanja Rima Kot odprtega mesta Fiihrerjev glavni stan, 5. jun. DNB. Vrhovno poveljništvo vojske objavlja: Vrhovni poveljnik nemških čet v Italiji generalni maršal Kesseiering je izročil 3. jiyrija ob 23. po nemškem velepo-. ianiku pri Vatikanu vrhovnemu povelj-ništvu angloameriških vojnih sil naslednje predloge za priznanje mesta Rima kot odprtega mesta po bojujočih se silah: 1. Mesto Rim je po bojujočih se strankah priznano kot odprto mesto. 2. Kot meje odprtega mesta veljajo: S. Paolo izključno železniška proga severno od San Paola do Piazza Maggiore — črta od Piazza Maggiore (izključno železniška t>roga in postaja Tiburtina) do vzhodno Vlila Chigi. Od Villa Chigi do kolena Ti bere eden in pol kilometra juž-nozapadno dirkališča Torre de Quinto južno od reke Tibere do vključno Ponte Mil-vo. Zapadni del Vatikanskega mesta — Por-ia S. Pancrazio, izključno postaja Traste- j vere—Ponte Sublicio vključno — izključno vzhodni breg Tibere—Porta S. Paolo. 3. Posamezna določila: a) Vrhovno poveljništvo vojske se zavezuje kakor doslej, da ne bo držalo na področju odprtega mesta nobenih vojno-važnih naprav in čet, kakor tudi, da ne bo preko tega področja premikalo čete. b) Izvzete so policijske čete. ki so potrebne za vzdrževan*;e reda in miru v mestu in uradih, ki so potrebni za preskrbo c) V območju odprtega mesta ne bodo podvzeta nobena razrušenja. d) Zaloge živilskih potrebščin bodo ohranjene izključno za civilno prebivalstvo. e) Tudi pri zapustitvi mesta po nemški oboroženi sili se bo nadaljevalo preskrbo-vanje mesta z elektriko in vodo, v kolikor bodo ti viri v posesti nemške vojske. 4. Pogoj za sprejem teh obveznosti po nemški vojski je obojestransko brezpogojno zagotovilo. Nemški vrhovni poveljnik je poleg tega predlagal, da se zaprosi Vatikan, naj "nIrolo nad točno izpolnitvijo tega dogovora. Na te predloge doslej še ni prispel odgovor angloameriškega vrhovnega povelj-ništva. Namestu tega je general Alexander s proglasom pozval rimske meščane k oboroženemu odporu proti nemškim četam. General Alesander sabotira varnost Rima Berlin, 5. jun. Glavna stana generala A!exandra in maršala Badoglija sta naslovila na p2-ebivalstvo Rima naslednji razglas: »Prebivalci Rima! Zavezniške armade se bližaju Rimu, podpirajte zaveznike, borite se proti našim skupnim sovražnikom. Nemcem in fašistom. Poučite se o minskih zaporah in ostalih sovražnikovih pripravah tko. da bodo lahko zavezniki brez izgube na času. ljudeh in materijalu vkorakali v vaše mesto.« Fssiv Bucefa Severna Italija. 5. jun. Duce je izdal naslednji poziv: .-•Italijani! Angloameriški vsiljivci, katerim je podla izdaja monarhije v Siciliji in v Salernu odprla vrata domovine, so vstopili v Rim. To obvestilo vas bo globoko razburilo, prav tako kakor to- vsakogar izmed nas boli. Ne nameravamo se kriti z lahkimi propa gandnimi sredstvi, da bi zmanjšali daljno-sežnost tega dogodka, in tudi ne podčrta-vati zamude, s katero je ta dogodek nastopil v razmerju z nesramnimi napovedmi preteklega časa. Nemška oborožena sila je branila korak za korakom z. junaštvom, ki bo v spominu vseh narodov nesmrten, vsak košček italijanske zemlje. V- -rštovanju pred tem. kar predstavila Rim v zgodovini in v kulturi narodov. je nemško vrhovno poveljništvo. da bi prihranilo prebivalstvu, ki je bilo zaradi obleganja že itak težko prizadeto. : be. opustilo obrambo mesia. ki bi jo sicer lahko vzdržalo. Kličemo Rimljanom: Ne vdajte se moralno vsiljivcem." ki prinašajo v vaše mesto može brezpogojne kapitulacije, in vladi, ki jo vod;jo moskovski agenti. Vam. južnoitalijanskim bratom, ki že več mesecev trpite pod grozotnim m sramotnim angloameriškim zatiranjem, pravimo: Storite vse, kar j« v vaši moči, da boste napravili življenje vsiljivcem čedalje težje in negotovo. Italijanom v provincah italijanske socialne republike pa kličemo naslednji veliki opomin: Padec Ri- ma ne slabi naše sdle in še tem manj naše volje, ki stremi za tem. da ustvarimo pogoje za osvoboditev. Za ta cilj, ki predvsem obvladuje vest vseh v izvrševanju dolžnosti bodisi v boju bodisi v delu, bodo pod vzeti potrebni koraki. Zaveznikom v trojnem paktu in predvsem nemškim tovarišem obnavljamo v tej uri obljubo naše nezlomljive volje, da bomo z njimi nadaljevali borbo do končne zmage. Beseda republika je zelo različna od one kraljev-, ki so zaskrbljeni za usodo krone in ne za usodo svoje domovine. Vojaki k orožju! Delavci in kmetje na delo! Republika ie ogrožena od plutokrad-je in od njenih plačancev vseh ras. Branite .io! Živela Italija! Živela italijanska socialistična republika! Poslanica div. poveljnikov republikanske vojske Ducefu Berlin. 5. jun. Poveljniki divizij republikanske vojske, ki se mude v Nemčiji zaradi vojaške izobrazbe, so poslal1 Duceju naslednjo poslanico: »Duce! Dogodki, ki tako močno zadevajo mučeno domovino, spadajo v preteklost. To so posledice praktične rzdaje. Mi smo zgodovina od včeraj. Mi smo osvoboditev, ki 9e pripravlja. Čim globlji 'je prepad, iz katerega se moramo povzpeti, tem mirnejša in odločnejša je naša volja. Vsak tremttek naše trde in odločne straže nas približuje maščevanju in zn*- Severnoameričam so vklfiigli Rim v vojno področje Ogorčeni poulični boji — Nad Italijo je biilo 19 sovražnikovih letal — Nemški napad pri Jasija je dalje napredoval Fiihrerjev glavni stan, 5. junija, DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Kljub ponudbi nemškega vodstva, naj zaradi ohranitve kulturnih vrednot ne vključijo v borbo tudi mesta Rima, so severnoameriški oklopniški oddelki v opoldanskih urah 4. junija vdrli do sredine mesta, da bi se polastili mostov preko Tibere. Prišlo je do ogorčenih pouličnih bojev, ki so v večernih urah še trajali. Zaradi tega sovražnikovega postopanja je bilo neizbežno, da je postal Rim kljub jasno označenim nemškim namenom vseeno bojno področje, nemško vodstvo pa si bo tudi sedaj prizadevalo, da bo boje v Rimu samem in v okolici omejilo na najmanjšo mero, ki je potrebno za bojevanje. Severnovzhodno od mesta so siloviti boji z močnimi sovražnikovimi napadalnimi skupinami. V težkih borbah južno od Rima so sc posebno odlikovali oddelki protiletalskega topništva letalskega generala viteza v. Pohla. Pri Cavu in južr.ovzhodno od njega, južno od Guarcina m severno od Sore so naše čete krvavo odbile močne, z oklopni-ki in bojnimi letali podprte sovražnikove napade. V težkih bojih zadnjih tednov se je po- sebno odlikovanje 71. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Raapkeja. Itlijanska torpedna letala so v zadnji noči napadla ladijske cilje v gibraltarskem zalivu, težko poškodovala 4 tovorne ladje s 30.000 tonami in zadela dva nadaljnja tovorna parnika. Pri poletih severnoameriških bombniških oddelkov nad severnoitalijanskim področjem in nad bojnimi črtami so protiletalsko topništvo v sestavu letalstva, lovci in mornariško protiletalsko topništvo sestrelili 19 sovražnikovih letal. Nemški podmorniški lovec je na Egej-skem morju potopil sovražnikovo podmornico. Na vzhodnem bojišču je napad nemško-rumunskih čet na področju severnozapadno od Jašija napredoval kljub siloviti sovražnikovi obrambi in ponovnim protinapadom. Močni nemško-rumunski letalski oddelki so z dobrim uspehom stalno posegali v boje in v letalskih borbah uničili 42 sovražnikovih letal. V teku več nočnih spopadov so potopile zaščitne edinice vojne mornarice ▼ Fi» skem zaliva 4 sovjetske brze čolne in privedle ujetnike. Posamezna britanska letala1 so vrgla v pretekli noči bombe na kolnsko mestno področje. Potek bojev v Rimu Berlin, 5. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča o poteku bojev v Rimu še naslednje podrobnosti: Poveljnik zavezniških oboroženih sil je ukazal že v zgodnjih jutranjih urah 4. junija med Albanskimi gorami in Lepinsko visoko planoto prodirajočim oklopnim in motoriziranim oddelkom, da na širokem bojišču in z vsemi sredstvi napadejo nemške zaporne postojanke. Bilo je jasno, da mu je bila neprijetna nemška pripravljenost proglasiti Rim za odprto mesto, kakor mu je bilo sporočeno preko Vatikana, da bi bilo na ta način mesto obdarovano vojaških operacij. Posredovalcem Va ukana ni na nemško ponudbo dal nobenega odgovora Kljub izredni premoči niso bili ameriški napadalni oddelki v stanju, da bi v nameravanem kratkem času predrli nemške črte. V metodičnem in ogorčenem boju so tvorili nemški ^n-eradirji vzdolž vsega ameriškega prostora znova in znova odporna gnezda tako da ao bili šele popoldne vzhodni predeli Rima v neposrednem bojnem območju. V zadržujočih bojih so se odmaknile nemške čete šele korak za korakom nazaj na bregove Tibere, pri čemer so strogo postopale po povelju, naj s svoje strani ne porušijo zgodovinskih zgradb in kulturnih spomenikov. Celo mostovi preko Tibere niso bili po izvršenem odhodu glavnine nemških čet na severni breg reke Tibere uničeni, da bi se preprečilo uničenje zgodovinsko ali kulturno važnih zgradb. Ponovni poizkusi Angloameričanov, da bi onemogočili hrabro se boreče nemške zaščitnice z veliko uporabo letal, so se krvavo zlomili v trdem nemškem odporu, čeprav so poskušali zavezniki z veliko uporabo bojnih letal jgladiti pot svojim pehotnim oddelkom. Boji v vzhodnih predelih Rima Berlin, 5. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča: Nasprotno z željami nemškega vrhovnega poveljnika postopati z mestom Rimom kakor z odprtim mestom in prihraniti mestu grozote težkih pouličnih b vjev, je prišlo včeraj zaradi ameriškega gang-strskega načina bojevanja, ki ne smatra za važno varovati evropskih kulturnih spomenikov, do ogorčeneih bojev v vzhodnih predelih mesta med nemškimi četami in napredujočimi ameriškimi oklopnimi oddelki. Ogorčene borbe so trajale do poznih večernih ur. O podrobnostih teh bojev še ni nikakih poročil. Kako daleč ;e šla obzirnost nemškega vrhovnega povelj-ništva glede na rimsko prebivalstvo in na kulturne spomenike mesta, je razvidno že iz tega, da do večera še niso bili poruše- ni. Zato pripravljamo tn r deždi našega velikega zaveznika mogočno orožje in zvesta srca. Za Rim. za Duceja bomo vrnili Italiji slavo orožja in italijanskemu naroda sigurnost njegove bodočnosti ni mostovi preko Tibere, kar bi bilo iz obrambnih razlogov ob vdoru ameriških oklopnikov povsem upravičeno. O razdejanjih v Rimu tudi še ni nobenih poročil. Vsa razdejanja gredo na račun invazijskih čet. K splošnemu vojaškemu položaju pripominjajo, da se je nemškim odielkcm ob spodnjem toku Tibere povsod posrečilo umakniti se na ukazane zadaj ležeče črte, ne da bi bili ameriški in angleški napadalni oddelki v stanju motiti načrtnost teh premikov. Tudi na severovzhodu mesta so se nemški oddelki lahko umaknili na udobnejše obrambne črte kljub m >čriemu sovražnikovemu pritisku. Italija ni nadomestilo za drugo bojišče Stockholm, 4. jun. »Poglejmo resnici o italijanskem bojnem pohodu v oči«, piše stotnik F. O. Miksche v londonskem listu »Picture Post«, kjer dokazuje, da Je treba invazijo v Italijo vsekakor smatrati za neuspeh zavezniške strategije Miksche, ki se je boril že v Španiji, trdi: »Veliki cilj strategije je uničenje glavn h sovražnikovih sit kar pa je v Italiji nemogoče. Zavezniki skušajo s čelnimi napadi premakniti glavno italijansko bojno črto, a n!so dosegli nobenega pomembnega prodora. Celo zavzetje Rima ne bi prineslo nikake-ga odločilnega obrata v tej vojni. Najvažnejše aemljepismo dejstvo obstoja v tem, da leži Lcmbardska ravnina 500 km severno od Rima -n da stoje za njo skoraj neprehodne Alpe. Zato bi niti zasedba vse Italije ne imela nikakega pomena. Vojni pohod v Italiji vsekakor ni nadomestilo za resnično drugo bojišče.« Marsejski škof o letalskem terorju Pariz. 5. jun. Škof iz Marseillea je govoril pri pogrebu žrtev poslednjega angloameriškega bombardiranja in je poudaril, da mu le svetost kraja brani, da bi izrekel besede maščevanja, s katerimi bi moral ožigosati grozne zločine, ki so jih izvršili oni. ki se posmehujejo vsem božjim >n človeškim postavam. Vsakdo se vpraša, če so pravi vojaki zmožni tako umazanih dejanj in če so vojaški poveljniki z moškim srcem sposobni, izdajati povelja za takšna dejanja. To satansko delo izvršujejo oni, ki so bili nekoč zavezniki Francije in ki se vedejo danes kot najhujši sovražniki Francozov. Novo češko odlikovanje Pariz, 5. jun. Nemški državni minister za Češko in Moravsko je ustanovil odlikovanje za prebivalce protektorata, ki se izkažejo z vzglednim zadržanjem ali opravljanjem svoje dolžnosti ter stalno pripravljenostjo, »častni grb protektorata Češke in Moravske z orlom vojvode Vaclava*. To odlikovanje bo podeljeno v treh stopnjah (enostavno. ▼ srebru in ▼ zlatu) in z diplomo. , Pnb — Gena 1.— L ponedeljka. Urednifttvoi LJubljana — Puodnijeva ulica St. 6. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se oe vračajo Kremenite besede Govor g. prezidenta na nedeljskem proti-komunističnem shodu v Polhovem gradcu, ki prinašamo o njem obširneje poročilo na druffi strani našega lista, je bil zopet ena izmed onih odličnih besed, ki se globoko dojmijo našega človeka, ki v trenutka ustvarijo stik s poslušalstvom in ki vzbude tudi mogočen odmev. Saj je naš človek izpod Dolomitov prvič po dolgem časa zopet ču) tople in iskrene besede o narodni zavednosti, o domoljubju in o dolžnosti do domovine. Govornik je zadel s iem prav ono nežno struno, ki v srcu našega človeka takoj zadoni in zapoje, ako prihaja pooiv v neprisiljenih, nesebičnost razodevajočih besedah. Ni nobenega dvoma, da lahko le krepka narodna zavednost premaga židovsko kugo, ki so jo k nam zanesli gojenci tujih političnih šol ter jo oznanjevali kot edino pravo blaeovesl, nosečo blagostanje, srečo in svobodo. To spoznanje preveva vsakega našega človeka, zato je g. prezident ubral pravo pot, ko je težo svojega govora osnoval na potrebi slovenske narodne zavednosti. Le krepka narodna zavest lahko Slovencem zajamči, da se oodrže na zemlji svojih pradedov, da se ohranijo med drugimi, večjimi narodi in da zavzamejo v novi, boljši Evropi ono mesto, ki jim gre po vseh božjih in človeških zakonih. Toda brez trdega dela in brez borbe se tako mesto ne da doseči in o tem je naš človek prepričan, saj ve, da so vse njegove pridobitve ustvarjene z napori, z borbami in s požrtvovalnostjo posameznikov ter celoktrpnosti. V delo in v borbo se je treba tedaj zlasti v danih prilikah, ko se je nad glavo slovenskega človeka usula nepopisna nesreča, ko se na veliko preliva naša kri in ko gore slovenski domovi, spustiti brez vseh pomislekov in pridržkov. Naše ljudstvo ve, da je zanj rešitev le v tem. da zastavi vso svojo silo proti tolovajem, ki plenijo, požigajo in more po iepi naši domovini. V borbi in pri delu pa je treba sloge in prisrčne edinosti. To je g. prezident nagla-sil kot prvi m glavni pogoj ter samo po sebi umevno izzval najburnejše pritrjevanje in odobravanje. Poudaril je, da smo ravno zaradi razcepljenosti in zaradi strastnega strankarstva. ki rodi neugasljivo sovraštvo, prišli v današnji žalostni položaj, ko podivjanci in tolovaji pobijajo ljudstvo, iz katerega so izšli, in kateremu so se odtujili do popolne zločinske izroditve. »Pustite strankarstvo, ki cepi narodne sile!« je bil poziv g. prezidenta. ki je pri tem podčrtal potrebo po nesebično* sti, poštenosti in požrtvovalnosti — glavnih odlikah zavednega narodnega borca. Le možje, ki jih dičijo take vrline, so lahko rrii čuvarji naših rodnih tal. le borcu ki vidijo samo v blaginji ljudstva cilj svojega boja, so pravi domoljubi in kovači usode svojega naroda. Te plemenite besede so prodirale globoko v srca in duše zboroval cev, saj je g. prezident izrekel vse ono, kar živi v zavesti in podzavesti našega ljudstva, treba je le mati priklicati na dan njegovo pravo -n nepotvorjeno mišljenje. Zato so na rodovitna tla padli njegovi pozivi, naj naši možje in fantje v čim večjem številu vstopajo ▼ vrste slovenskega domobranstva in pohite na branik domovine. Iz srca je g. prezident govoril poslušalcem, kp jih je ob koncu pozval: »Bodimo zares samo Slovenci!« Ta izrek nam ne veleva, da moramo odklanjati sosede, ki govore drug jezik, pač pa Dam nalaga, da živimo ž njimi v miru ter da se ravnamo po starem pravilu, ki nam veleva čuvati svoje in ne hlepeti po tujem. Polhograjsko zborovanje je bilo zopet zgovoren dokaz, da se je naše ljudstvo popolnoma obrnilo od pogubnega komunizma, da je spoznalo njegovo zlaganost in da je pripravljeno izruvati s korenino taji plevel z naše narodne njive, ki so ga zasejati tuji plačanci in ki ga je hotela Titova tolovajska tolpa razširiti na vse naše kraje. Konec je prevar, ljudstvo je spregledalo in se odločno usmerilo proti OFarskemu ifiv-jaštvu. Levji del zasluge gre pri tem gosp. preži dentu kot stvaritelju domobranstva in kot klicarju, ki je stalno opominjal narod, ga pozival na odpor, pp mu tudi nudil vsako možno podporo in zaščito. Cn» rrmjr o komunistični oblasti na Slovenskem m dosanjano In so » vse vekom ■tonile v Fžnsfco vojno poročilo Helsinki, 4. jun. Današnje finsko vojno poročilo pravi: Na v2bodnem dehi Karel-ske ožine smo odbiK napad sovražnikove naakafcovalne dete. Na ostalih bojiščih m bilo nikakih posebnih dogodkov. Der Prasident tfvtaer Bede In PoOiov gradeč. Die Zaborer W Veličastno proflkoimtnistično zborovanje v Polhovem gradcu Ljudstvo pod Ddlcmiti se z navdušenjem Izjavlja za domobranstvo — Taplo občuten govor g. prezMenta o narodni zavednosti Polhov gradeč. 5. junija. Nedeljsko sonce je prijazno sijalo izza oblakov na slikoviti romantični kraj v naših Dolomitih. Polhov gradeč, ki je bil že navsezgodaj pokonci in delal zadnje priprave za prvo veliko protikomunistieno zborovanje, da jasno izrazi svojo narodno zavest in se javno zahvali domobrancem, ki so W s svojo čuječ-rostjo in neizprosno bcrbo proti komunizmu obvarovali hujših nesreč Raz hiš in iz cerkvenih lin so visele lepe. velike zastave, vsa okna so bila okrašena z vrstami zastavic, po zidovih so viseli venci cvetja in smrečja. Z visokih mlajev so plapolale zastave, pa ne le v Polhovem gradcu. temveč tudi v vseh bližnjih okoliških vaseh so ljudje okrasili svoje h;še z zastavami in se že navsezgodaj zjutraj odpravljali na zborovanje kamor so jih vabili veliki lepak-. Preko ceste, ki vodi iz Ljubljane, so bili postavljeni slavoloki z napisi, ki so pozdravljali prihod g. prezidenta div. generala Rupnika in poveljnika slovenskega domobranstva. Z nemško in slovensko zastavo na visokih mlajih je bil lepo okrašen oder za častne goste. Iz ozadja so se z velike narodne zastave blestele besede, k; iih je rodilo krvaveče srce našega velikega pisatelja in ki danes pomen ja jo naš program: Mati — Domovina — Bog. Ves prepleten s cvetjem in zelenjem je bil na odru postavljen ličen oltarček, na katerem je daroval višji domobranski kurat dr. Lenček sv. mašo ob prisotnosti množice domačega prebivalstva, šolske mladine ter krajevne domobranske posadke z vsemi edinicami. ki so pplrtele, da povzdignejo svečani dan. Po maši so vse domobranske edinice odkorakale pred graščino, kjer je poveljstvo krajevne posadke, in se tam uvrstile v mogočno vrsto in pričakale g. prezidenta. Sprefesss presdsnta generala Rupnika Pred 10 dopoldne se je pripeljal poveljnik slovenskega domobranstva podpolkovnik Kre-ner z zastopniki štaba, pregledal postrojene čete Avto g. prezidenta se je peljal skozi šnalir pozdravljajočega prebivalstva do graščine. kjer je podal krajevni domobranski poveljnik raport. G prezident je nato s spremstvom obšel vse čete. Zaustavil se je pri posameznih edinicah, še prav posebno pa se je C vm P čutim srčno potrebo, da vas, moji zvesti čuvarji in negovala naših iepih slovenskih Dolomitov, prav posebno toplo pozdravim. Ne pozdravljam vas tako toplo samo zaradi tega, ker mi je bil že od nekdaj ta prelepi košček slovenske zemlje ljub in drag. Z vsem srcem sem pri vas prav posebno zaradi tega, ker ravno po teh hribih in v teh dolinah udarjajo z zemljo in narodom povezana zvesta slovenska srca, ki so pravočasno spoznala glavnega sovražnika poštenih Slovencev. Zato so se oprijela duševnega in tvarnega orožja, da bi se zo-perstaviia boljševizmu, smrtnemu sovražniku človeštva in |>osefono bogaboječega, miroljubnega in marljivega slovenskega naroda. (Živalmi medklici: »Dol s komunisti!«) Tu so se ta zvesta slovenska srca boljševiški laži za mamljivo »Osvobodilno fronto« in ujenim tolovajskim, capinskim partizanom kmalu uprla. Ni biio treba dolgo čakati, ko so roparske morilce poštenih Slovencev uspešno napadla in jih kmalu nato tudi popolnoma pregnala iz tega predela, (živeli domobranci!) Zares; št. Jož t si je ustanovil prvo proti-komunistično stražo. Njemu so sledili vsi Dolomiti s svojim središčem Polhovim grad-cem in Notranjska. Po tem so se upale v ta predel, kjer v delu in znoju ljubijo svoj košček naše ljubljene Slovenske v Boga zaupajoči, narodnostno zavedni in samozavestni Slovenci, samo še tolovajske križne pairole, ki so po svoji strahopetni navadi čisto navadnih roparskih tolovajev v okrilju noči in v megli tu in tam zahrbtno izvršile kakšen zločin. (Vzkliki: Smrt zločincem!) Odločnost, hrabrost in neutrudljiva čuječ-nost, ki žari iz mož in fantov teh bregov, se je potem hitro razširila na vse strani in se ni ustavila ne ob zapornem pasu okoli Ljubljane, ne na mejah Ljubljanske pokrajine. Tako krepka narodnostna zavest, kakor izhaja iz teh zvestih hribov, ne pozna nikakšnih meja, kadar gre za borbo proti komunizmu, ki pač povsem odločno zanika pravico do obstoja vsera malim narodom in seveda tudi slovenskemu narodu, kot je to v svoji zločinski praksi tudi že največjim trdoglavcem, zapeljancem in zaslepijencem dokazal. Borbeni duh teh bregov, ki drvi v boj proti uničenju našega slovenskega naroda po židovsko-boljševiški kugi, bo mogoče ustaviti šele na mejah tega naroda brez ozira na sedanje državne razmejitve. Mora in bo pa vdrl tudi tja, od koder je komunistično zlo v tej deželi izšlo. To je, vdrl bo tudi za zaporno črto Ljubljane. Brezpogojno, brez »če« in »toda« se bo slovenski narod, kjerkoli biva, boril z enakim navdušenjem, kot ste. se začeli vi, in bo v tej borbi dokazal, da je vreden zasesti svoj odgovarjajoči prostorček v družbi narodov na novo urejene Evrope. V trdnem zaupanju v pravičnost vodje Evropo uravnavajočega nemškega naroda moremo mirno in z vso zagrizenostjo voditi borbo proti židovski svetovni nadoblasta služečim Stalinovim in Titovim tolovajem in njihovim pomagačem, to je angloameri-škim gangsterjem. (Smrt Zidom!) Za uspeh nam jamči naše disciplinirano, hrabro in s pomočjo nemških častnikov in podčastnikov organizirano, oboroženo in iz-vežbano Slovensko Domobranstvo. (Živelo!) V zvestem bratstvu v orožja z nemškim vojakom, ki je najboljši vojak na svetu, je naše Domobranstvo tako že marsikateri boj zmagovito izvojevalo in tolovajem zadalo nničnjoče udarce. Pa to je bil šele začetek. Začelo se bo pravzaprav šele sedaj! In to tako, da bodo Titovi tolovaji oslepeli in onemeli. (Tako je! Smrt Titu!) * Pa nI samo borba proti komunizmu, Id jo moramo Slovenci z orožjem v roki izvo-jevati. Božja Previdnost je dopustila to strašno vojno, ki je prizadela vse narode, zato da med njimi izvede izbor onih, ki so zanimal za velik oddelek gorenjskih domobrancev, nato pa se je napotil prod zborovalnemu prostoru. Ob mlajih na višini, s katere je bil lep razgled na množico narodnih noš in občinstva, sta v imenu vsega prebivalstva izrekla g. pre-zidentu dobrodošlico okrajni glavar za ljubljansko okolico dr Maršič. polhcgrajdci župan Ašič in dekan Štrukelj, skupina narodnih noš pa je gosta sprejela po stari slovanski šeg! s soljo in kruhom ter kitico cvetja, ovito s trakovi v narodnih barvah. G. prezidenta je nato pozdravila skupina dečkov in deklic, ki so se z zborno deklamacijo zahvaliti g. prezidentu in domobrancem za njih plemenito delo in borbo. Došli gostje so nato med špalirjem šolske mladine in občinstva odšli na častni oder. mimo katerega so ob zvokih domobranskih koračnic prikorakali domobranci, katerim na čelu so jahali trije konjeniki v narodn h nošah z lepo. veliko zastavo in s puškami na ramah Za domobransko godbo je stopal najprej oddelek domobranskih častnikov nato domača posadka pa nemški oddelek, za tem prav vel;ka skupina gorenjskih domobrancev, zastopstva domobranskih edinic iz vseh bližnjih krajev Notranjske, oddelek gasilcev, zaključili so pa pohod kolesarji in motociklisti. Množica v špa-lirju jih je neprestano pozdravljala, vzklikala domobrancem in jih obsipala z rožami, posebno navdušeno pa ie pozdra\ljala Gorenjce. Po mimohodu so se ovacije nadaljevale in vsa množica je spontano pr'čela peti domobransko himno. Kmalu so se zopet zbrale vse edinice Godba je zaigrala himno »Naprej zastave Slave«, vse oči pa &o se obrnile preti visokemu drogu, kjer je stasiti domobranski častnik dvigal veliko slovensko zastavo. Zaplapolala je na vrhu pozlačena od žarkov toplega sonca, bela, modra in rdeča, s'mboI našega naroda, zastava slave in ponosa, zastava končne zmage. Po razvitju zastave je polhograjski župan Ašič »tvoril zborovanje in pozdravil g. prezidenta generala Rupnika. poveljnika slovenskega domobranstva podpolkovnika Krenerja, podpolkovnika Baadeja, podpolkovnika Peter-lina in Vizjaka kot zastopnika domobranskega štaba, okrajnega glavarja dr. Maršiča, vse častnike, župane okoliških občin, narodne noše, posebno pa domobrance z Gorenjske in vse ostale domobrance, nakar je med ovacijami občinstva spregovoril g. prezident general Rupnik. vredni obstoja. Ce hoče narod — prav posebno pa mali narod — to svojo preizkušnjo za uveljavljen je prestati, se ne sme boriti z vso hrabrostjo samo s tvarnim orožjem. še mnogo več mora storiti. Prva stroga in brezpogojna zahteva Usode je, da je narod edin! (Tako je!) Zaradi duhovne needinosti je propadlo že mnogo in dosti večjih narodov kot smo mi, ali pa so morali dolga stoletja trpeti, ker se niso mogli zediniti. Tudi mi ne bi nikoli prišli v tako težak današnji položaj, če bi bili edini! (Tako je!) Toda danes ne mislimo iskati krivcev naše needinosti in jim delati očitkov, ker ni čas za to. Spričo težkega položaja, v katerem sedaj mali slovenski narod tiči, iz globine svojega, samo za usodo in bodočnost ljubljenega slovenskega naroda zat-skrbljenega srca opominjam in rotim vse Slovence: »Bodimo edini! — Pustimo vse strankarske razprtije, ki so nas toliko stale. (Dol s strankarstvom!) Ne iščite nikakšnih ozkih strankarskih koristi, ker to samo cepi naše sile! (Tako je!) Bodite le častni, napram rojaku pošteni nesebični, na pomoč pripravljeni Slovenci! — Bodite čuvarji naše narodnosti, zvesti negovalci naše skope, toda vseskozi prelepe žemljice, naše ljubljene domovine, (živela slovenska domovina!) — Zaupajte v neskončnega Boga in negujte z vso doživeto notranjostjo vero v Njega! Združite svoje sile za mojim Slovenskim Domobranstvom, ki čuva vaše domačije pred boljševiškim navalom in ki je mimo vseh strank nosilec nove vsenaroilne miselnosti, katera naj nas edine in složne vodi v novo bodočnost! Bodite zares samo Slovenci! — Bodite strpni z vsemi našimi sosedi, ki govorijo drug jezik, in jih spoštujte! Zahtevajte pa spoštovanje tudi od njih zaradi naših naporov, Id naj svetu dokažejo, da smo — čeprav po številu majhni — zaradi svoje marljivosti, nadarjenosti in poštenosti ne samo stoodstotni Evrope!, ampak po rasi, krvi in sposobnosti sorodni našim arijskim sosedom.« Ce potem naši edinosti pridružimo še zavest, da si bomo mogli od pomoči edino z lastnimi silami in lastno marljivostjo, in da nam nihče, pa tudi sam ljubi Bog ne bo pomagal, če si sami ne bomo, bomo tako stopili na pravo pot k vsem pridobitvam, ki bodo našemu malemu narodu v novo nrejeni Evropi na razpolago. Na tej pravi poti nam bodo potem tudi naši močnejši in bogatejši sosedje radi pomagali. V tem smislu vas, ljubi moji slovenski rojaki in rojakinje, ponovno pozdravljam in vas prosim, zaupajte in verujte v Boga in v božjo Pravičnost, zaupajte v svojo žemljico in sami vase! Odločne, jasne in poštene besede 90 našle pot v poštena srca, zato je vsa množica sprejela govor gospoda prezidenta z iskrenim pritrjevanjem ter govor neprestano prekinjala s stalnim odobravanjem in z ogorčenimi klici proti komunizmu in njegovim prikritim pristašem, tako da se navdušenje zlasti ob koncu kar ni hotelo poleči. Naslednji govornik vodja oddelka aktivne propagande g. Dore C e r g o 1 je v svojem govoru segel v preteklost in se vprašal, kaj je narode privedlo do tega, da so krenili s poti, katero so jim utrli dedje in pradedje. Pa je prišel podtalni sovražnik krščanstva in vsega človeštva, ščuval proti narodni slog in stavi jal osebno korist vselej na najvišje mesto. Tako je v vsakem narodu prišlo do trenj in borb in šele ko so bile te borbe v polnem teku, je prišel sovražnik z odkrito zastavo. Prišel je komunizem, ki ga vodi mednarodni kriminatec Tita Zla usoda je zajela tudi naš narod, ki zaposeda eno najvažnejših prehodnih ozemelj v Evropi. V slovenskem narodu so se v tej preizkušnji takoj pojavile sile odpora proti komunizma. Ljudstvo sama je začelo borbo prati* komu- nizmu, borbo, ki je ni nihče ukazal, saj je vsakdo sam čutil, da je treba komunizem uničiti, če hočemo ohraniti naš narod pri življenju. Šele ta odpor je rodil odmeve tudi v središču v Ljubljani, kjer se je organizirala popolna protikomunistična akcija. Ko smo dobili tudi voditelja, ki je razumel klic slovenske vasi in slovenskega človeka, tedaj m mogel nihče več zaustaviti pohoda slovenskega naroda. Govornik je nato obračunal z mlačneži in oprezneži. ki so morda v največji merj kriv' tragične usode našega naroda. Take mlačneže bo zato slovenski narod neizprosno odstranil. Vsi Slovenci morajo biti goreči v ljubezni do naroda in njegove usode. kajt. d^nes kujemo usodo našega naroda. tČe hočemo bitj narod moramo biti edini, in jasni, strnjeni ne le na zunaj, marveč tudi na znotraj Domobranstvo koraka in napreduje, se jači z novimi množicami. Vsi moramo pomagati v čiščenju splošnega položaja, kajti le v medsebojnem delu. kmetov, delavcev, meščanov in domobrancev pod vodstvom generala Rupnika bomo dosegli. da bo naš narod ostal, napredoval in ko val v bodoči Evropi svojo usodo. Za njim je spregovoril pisatelj g. Stanko K o c i p e r ki je dejal, da bo kmalu tri leta odkar brezbožni zločinci po gozdovih in še neosvobojenih vaseh pišejo čme bukve zgo dovine slovenskega naroda. Pred tremi leti. ko je židovsko azijski boljševizem čakal ob mejah Evrope, da bi jo uničil, so izrodk; našega naroda skočili nam in vsej Evropi v hrbet in začeli z boljševiško revolucijo. Tri leta so klali poštene Slovence, morili slovenske matere in požigalj slovenske domačije. Zavedali so se, da lahko izvedejo svoje podle namene le v splošni zmedi in nesreči vsega naroda, zato so šele po 22. juniju 1941., ko je stopila v vojno SSSR oklicali borbo proti »okupatorju«. zlorabljajoč veliko misel svobode. Kdor je spoznal peklensko igro komunizma je bil proglašen za izdalalca. Ko še ni bilo nikjer nobenega »belogardista« so že zagnali krk o beli gaidi, in ko so zaslutili, da se utegne v narodu zaradi neprestanih zločinov le nekaj zganiti, so se zvezali z badoljevci ter poslali naše ljudstvo umirat v badoljevska taborišča. A vrnili smo se iz taborišč s še trdnejšo voljo, da s slovenskim narodom zmagamo ali pademo. A ob vseh teh strašnih dogodkih smo bili brez vodje. Le eden, ki ni bil nikak politik m strankar, le general Rupnik je v svoji velila skrbi omogočil, da simo se priborih do lastnega domobranstva. Danes domobranstvo stopa v ofenzivo in ne bo odnehalo, dokler ne bodo naši fantje pregazili zadnjega 06tanka komunistov. Se prihajajo po skritih nočnih poteh komunistični agitatorji v vaš kraj in vzdržujejo zveze s tukajšnjimi terenci in terenkami. Poznamo jih dobro, vidimo in slišimo jih. Naj ne pričakujejo usmiljenja! Le brez njih si bo slovenski narod postavil lepši dom kajti komuniste moramo izrezati iz slovenskega narodnega telesa, da ne okužijo zdrave večine. Na naši poti k zmagi ne moremo trpeti nobenih ovir. Borimo se, da zmagamo in zmagali bomo. ker sta z nami Bog in narod slovenski Zadnji govornik g. Nikolaj J e 1 o č n i k je omenjal, da biva slovenski narod že skoraj 1500 let na tej zemlji in da se je po 1500 letih po vseh mukah in trpljenju našel nekdo, ki ga ni rodila slovenska mati in z ogabnim obrazom židovske boljševiške zveri skušal pokončati našo prelepo domovino. Po letih groze so na naši slovenski zemlji pota jasna. Le dve poti sta. Ena vodi skozi ruševine in kri v smrt, druga pa je pot klenega in zavednega slovenstva, ki koraka za generalom Rupmkom pod ponosno neomadeževano narodno zastava Ko je prvič zakrvavclo pošteno slovensko srce pod komunističnim na venskega naroda za boljšo in srečnejšo bodočnost. __ Utrujenost v Angliji Ženeva, 5. jun. Angleški tednik »John Buli« nastopa proti vojni utrujenosti v Angliji, o kateri pravi, da se vedno bolj veča, ter vzklika: »Rabimo duha lz leta 1940!« Jasno Je, da Je po skoraj 5 letih vojne mnogo težje z Isto energijo podpirati vojne napore, kakor pa je bilo to ob pričetka vojne. V Angliji se množi Število onih, ki se bolj zanimajo za padec Churchillov« vlade kakor pa za poraz Nemčije. Z vseh strani napadajo vladno koalicijo tn marsikaj slišimo o njenih ukrepih. Za vsem tem pa tiči le želja, da hi se Churchill čim bolj d akreditiral. PoŠta Ur pri Ljubljani prične poslovati dne 10. junija aa pisemsko službo. Pošta Smarje-Sap prične poslovati 10. junija za celotno poštno službo. __ Poštna direkcija v Ljubljani Ktradmachungen fler Er*a1iruiigs*nstalt Abgabe von Kartoffeln Verbraucher in der Stadt Laibach bekommen vom 6. bis 10. d. M. je 1 kg Kartoffeln auf den Abschnitt No 38 der Kartoffelkarte bei folgenden Firmen: Nabavljalna zadruga drž. usl. (Vodnikov tTg). Kmetijska družba (Novi trg). Podružnica I. Del. konzum. društva und Nabavljalna zadruga usl. drž. železnic. Die Reihenfolge der Vertelung: den 6. d. M Verbraucher mit den Anfangsbuchstaben A b's E, den 7. von G bis J. den 9. von K bis R und 10. die Ubrigen und Saumigen. Razdeljevanje krompirja Potrošniki v Siestu Ljubljani dobijo od 6. do 10. t. m. po 1 kg krompirja na odrezek št. 38 za krompir pri naslednjih tvrdkah: Nabavljalna zadruga drž. usl. (Vodnikov trg). Kmetijska družba (Novi tr*V Podružnice L del. konzum. društva in Nabavljalna zadruga usl. drž železnic. Red razdeljevanja je naslednji: dne 6. pa trošniki z začetno črko od A do E. dne 7. od G do J. dne 9. od K do R. dne 10. ostali in zamudniki. ^^^^^^^^^^ Gospodarstvo Svarilo proizvajalcem, razdeljeval-cem in potrošnikom živil Tržaška r.Deutsche Adria Zeitung« objavlja članek deželnega štabnega vodje inž. Graeffe-ja. jz katerega posnemamo naslednje: Prehrambeno gospodarstvo je v vojni ma geče samo na tej osnovi, da se proizvodnja živil stavi v celoti na razpolago za oskrbo prebivalstva. Nemčija je že pred vojno pozvala kmete k povečani proizvodnji in je v vojni navzlic naraslim težkočam mobilizirala vse pra dukcijske rezerve. Tudi italijansko kmetijstvo je zabeležilo v bitki za pšenico vel ke uspehe in si nadalje prizadeva, z intenzivnim obdela vanjem doseči čim večji donos, da omogoči prehrano prebivalstva. V pogledu potrebe pa večane proizvodnje sta obe državi šli skupno pot. Glede razdelitve potresnih dobrin pa so nastopile bistvene razlike, ki v Italiji neugodno vplivajo na preskrbo. Roko v roki je treba stremeti za tem, da se ne doseže samo večja proizvodnja, temveč da se tudi pridelki pravilno oddajo. Politični dogodki lanske jeseni so na moTalo pri oddaji pridelkov v Italiji neugodno vplivali, kar se je pokazalo v vedno bolj poudarjenem privatno gospodarskem stremljenju po dobičku brez ozira na interese delovnega ljudstva. Letošnja letina obeta obilen pridelek. V tem trenutku je na mestu nujen poziv vsem kmetijskim proizvajalcem, naj v bodoče v polni meri zadostijo svoji oddajni dolžnosti. Inž. Graeffe naslavlja apel na vest vseh kmetov Jadranskega primorja in jih opozarja, da ba do svojo dolžnost nasproti celoti samo tedaj izpolnili, če bodo pridelki v enaki meri prišli v korist vsemu prebivalstvu. Tej zahtev," pa ni zadoščeno s prodajo na čmi borzi, kajti ta nelegalna oddaja je odtegnjena vsaki kontroli in pomeni izgubo za prehranbeno bilanco. Oskrbovalno gospodarstvo je zaradi prodaje na čmi borzi bistveno obremenjeno, širokim slojem potrošnikov pa so vzete možnosti za večje obroke. Črna borza pomeni za prehranjevalni načrt nevarnost, ki je ni podcenjevati. Poziv pa ni naslovljen samo na proizvajalce, temveč se tiče v enaki meri tudi vseh pa trošnikov. Prizadevanje vrhovnega komisarja je šlo od pričetka njegovega delovanja za tem, da se zboljšajo osnove prehrane delovnega ljudstva, tako z zajamčeno oddajo pripadajočih obrokov, kakor tudi s povišanjem obrokov samih. Z velkopotezno pomočjo nemškega pre-hrnnbenega gospodarstva je bilo omogočeno povišanje krušnega obroka, 1. maja pa je sle- j dilo povečanje obroka riža jn testenin, tako da I je skupni obrok kruha in testenin sedaj večji, kakor v Nemčiji. V zadnjih dneh je Nemčija znova omogočila, da se do nove letine krije potreba maščob. V okviru nove ureditve bo tudi upoštevana večja potreba hrane pri trdem delu in bodo kategorije delavcev dobile posebne dodatke maščob. Nemčija je dosiej ponovno pokazala razumevanje za prehranbene težkoče v operacijskem področju in je po možnosti pomagala To razumevanje za potrebe pomoči pa lahko obstoja samo tedaj, če bo lastna proizvodnja področja ob pravilni oddaji m razdelitvi prišla v celoti v korist obči oskrbi. Ce pa bo tudi v bodoče razmeroma znaten del žita, mesa, mleka in maščob odtegnjen obči oskrbi in bo šel preko čme borze v korist bolje situiranih potrošnikov kot dodatna prehrana, tedaj ni več pričakovati pa moči v pogledu prehrane. Če se opaža, da se skoro v vseh gostilnah ne glede na izdane odredbe oddajajo živila brez odrezkov živilskih nakazn'c in se na ta način konzumirajo velike količine živil, tedaj mora odgovorno vodstvo temu neredu z vsemi razpoložljivimi sredstvi napraviti konec. Zato bo v kratkem strogost zakona morala ustvariti oni red, ki je potreben, da se zavaruje prehrana. Današnji poziv vsem proizvajalcem, potrošnikom in razdeljevalcem naj vsakemu pokliče v spomin, kakšno važno vlogo ima ravno v vojni urejeno prehranbeno gospodarstvo, ki je pogoj za ohranitev delovne moči naroda. Če tudi v bodoče ta potreba ne bo našla razumevanja, se bo moralo to razumevanje izsiliti Gornji apel naj se smatra kot zadnje opa zor'lo. Vsakdo naj sij bo na jasnem, da se bodo kršitve v bodoče kaznovale z vso strogostjo zakona. Obnova Srbije Srbska vlada je s posebno uredbo uvedla obvezno delovno službo za Obnovo Srbije. Uredba, ki se naslanja na izkušnje v drugih deželah, upošteva posebne razmere v Srbiji. Splošna delovna služba ima namen vzgojiti srbsko mladino k solidarnosti ln v delu za skupnost zlasti pri 'z. vedbi obče koristnih del ln pri pospeševanju kulturnega življenja Srbije. Nacionalna delovna služba je kot avtonomna državna ustanova podrejena ministrstvu za socialno poltiko. Službena doba traja najmanj 6 mesecev ln največ 1 leto in se pri-čne z izpolnjenim 18. letom. Uredba med drugim določa, da je odslužitev delovne službe pogoj za vstop v državno in samoupravno službo, za vpis na univerzo, kakor tudj za izdajo obrtnega I sta. Zaenkrat je delovna služba predvidena ške, glede ženske mladine pa bo ministrski svet še naknadno sklepal, židje in cigani so izključeni lz delovne službe. Zavezanci delovne službe dobe vso oskrbo in zdravniško pcmoč ter imajo prosto vožnjo pri službenih potovanjih in pri bolezenskih dopustih. Izdatki se krijejo s prispevki onih interesentov, v katerih korist se izvršujejo dela in z državno dotacijo. Z uvedbo splošne delovne dolžnosti so bile razveljavljene vse desedanje uredbe o prostovoljni delovni službi. Gospodarski pomen nacionalne delovne službe se bo pokazal ob izvršitvi predv denih del, ki obsegajo obnovo prometa, melioracijska ln diuga dela za zboljšanje zemljišč. Kako se je v zadnjih letih zboljšalo ga spodarsko stanje srbskega kmeta, nam kažejo najnovejše številke o plačevanju starih kmečkih dolgov, ki j'h je leta 1936. prevzela Privilegirana agrarna banka. Pred vojno so srbski kmetje zelo neredno plačevali anuitete. Spomladi leta 1941 so znašali samo neplačani zaostanki zapadn h anuitet (od 1. do 6. anuitete) 224 milijonov dinarjev. Med tem sta zapadli še 7. in 8. anuiteta v višini 104.4 milijona din. Od aprila 1941 do februarja t. L pa so srbski kmetje poravnali že 231 milijonov, in sicer 56 milijonov pri davčnih uradih ln 175 milijonov pri Privilegirani agrarni bank . Izkoristili so možnost popolnega povračila dolga, pri čemer so bile kmetom priznane razne ugodnosti. Računati je. da bo večina dolgov do leta 1945 odplačana. GOSPOntRSKF VF^TT — Bilance velikih italijanskih podjetij. Največje italijansko podjetje kemične in metalurške stroke Montecatini zaznamuje v bilane za preteklo leto povečanje kosmatega dobička na 688 milijonov hr (prejšnje leto 472), kar je pripisati ugodnemu poslovanju v prvih osmih mesecih leta in pa prevzemu nekaterih vel-kih podjetij v zvezi s fuzljami. Večji kosmati dobiček je družba uporabila predvsem za povečanje odpisov. Neposredno škodo zaradi vojnih dogodkov cen; letno poročilo na pol milijarde lir. V zvezi s fuzljami se je knjižna vrednost naprav povečala od 1458 na 2828 milijonov lir. Ob sprememb1 družbenih delnic v imenske delnice je bilo ugotovljeno, da je celotna družbena glavnica. ki je bila lani pov šana na 2000 milijonov lir. razdeljena na 57.000 delničar-jev. Družbine delnice notirajo tudi na nemških borzah. — Največje italijansko podjetje za proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken Sma Viscosa ie lani zabeležilo zmanjšanje čistega dobička na 100.8 milijona lir (prejšnje leto 125.8). = Bolgarija je prepovedala izvoz premoga. Iz Sofije poročajo, da je bolgarski ministrski svet sklenil prepoved .zvoza premoga. V zadnjih mesecih je Bolgarija precej premoga izvozila v Srbijo, Grčijo in Madžarsko. Vsa bolgarska proizvodnje v višini dva in pol milijona ton bo na razpolago izključno za domače potrebe. Wasfcington m de GauSle Ženeva, 5. jun. Vedno pogostejši so glasovi. ki hočejo primorati severnoameriško viado, da razjasni svoje stališče glede de Gaullea. »New "*ork Times« ugotavlja, cia se odnošaji med Washingtonom in Alži-rom vedno slabši in da bi morali Anglo-američani, če že niso pripravljeni priznati komiteja de Gaulla kot začasno v-Lada, vsaj rešiti z de Gaullem mnogo problemov, ki so skupni njemu in zavezniškim vladam »New *ork Times« beleži, da je osebni veleposlanik Roosevelta Murphl sklenil na Rooseveltovo osebno pobudo in brez vednosti državnega departementa po prihodu De Gaullea v severno Afriko, dve tajni pogodbi z Giraudom. Ti pogodbi smatrajo pristaši Girauda za obljubo, da lahko Giraud računa s podporo Zedinjenih držav, če se proglasi za »vojaškega in civilnega vodjo vseh Francozov, ki so sovražniki osi.« Komisar za žldovsfeo p?emoŽ€&je na Madžarskem Budimpešta, o. jun. Za državnega komisarja za upravo židovskega premoženja in za ureditev vseh z zaplembo židovskega premoženja povezanih finančnih pravnih vprašanj, je bil imenovan oddelkovni načelnik finančnega ministrstva Albert Tur-voelgyi, ki je obenem ostal tudi na svojem dosedanjem mestu kot ravnatelj državnega monopola za špirit. Atentat na narsdiso- kitals&ega generala Šanghaj, 5. jun. General narodnokitaj-ske vojske Huangtavvei, ki je živel v pokoju, je bil, kakor poroča »Centri lpress«, v svojem stanovanju od banditorv ustreljen in je podlegel poškodbam Petrolej, ki ste ga prejeli za rezervno razsvetljavo v zaklonišču, ni dovoljeno uporabljati za privatno uporabo. Od časa do časa bodo policijski organi vršili nadzor, če imate še dobljeno količino petroleja. t USLUŽBENCI TVRDKE KOŠAK PETEK IZ PREŠERNOVE ULICE. SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NASA BLAGA ŠEFINJA, GOSPA ZDENKA GSPAN ROJ. KOŠAK BILA NAM JE VSEM VSELEJ BLAGOHOTNO NAKLONJENA, ZATO JO BOMO OHRANILI V LEPEM, TOPLEM SPOMINU. LJUBLJANA, 5. JUNIJA 1944- graftoa Siva Segnani, električar Fataij Brombara in gospodinja Vanda Gabrovič. Bellinijeva »Norma« v Rossettijevem gledališča. Dne 1. junija je bila zadnja predstava Bellinijeve opere »Norma« na odru Rossettijevega gledališča Uspeh vseh predstav je bil zelo lep. Sedaj uprizarjajo Verdijevo »Travi ator. Lastniki naj pridejo po izgubljene stvari. V smislu zadevnega razglasa lahko dvignejo lastniki predmetov, ki so bili izgubljeni in najdeni, te stvari vsak dan od 10 do 12 pri občinski upravi v Trstu. Smrten padec. V soboto dopoldan okoli 10 se je pripetila na neki ladji v tržaškem pristanišču usodna nesreča, ki je terjala življenje 56letnega delavca Cezarja Tolla iz ulice Donota 36. Pri delu je izgubil ob robu podpalubja ravnovesje in padel v globino ladje, kjer je obležal s počeno lobanjo. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil za poškodbami. Starka padla v mcrje in utonila V soboto zvečer se je sprehajala 75ietna Oiga Mičič iz ulice Morske Marije št. 5 ob tržaškem pomolu. Po nesrečnem naključju je omahnila ob pomorskem robu in padla v morje, kjar je utonila. Osebje Rdečega križa je takoj pohitelo na pomoč, vendar so bila zaman vsa prizadevanja, da bi jo obudili k zavesti Nezgodi. 68 letni Anton Fabijan je stopil na Trgu Svobode s tramvaja prog« št. 6. Pri padcu se je poškodoval po glavi in levi rami. Fabjana so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se zdiavi tudi mali Alojz Ventin, ki ga je ugriznil osel. Razburljiv spopad pred sodiščem. F. Tenze je imel v svoji službi delavko, ki se z njo ni razumel. Nekega dne je delavka zapustila službo in pripovedovala svojemu možu Hektorju Zucchiniju o nevšečnostih, ki jih je morala prestati s strani svojega delodajalca. Njen mož je stopil do Tenze-ja in ga pozval na odgovor zaradi njegovega ravnanja nasproti ženi. Zucchini je vrgel Tenza na tla in ga sunil s pestjo. Zgrabil ga je tudi za vrat in ga hotel udariti z neko steklenico. Tenze pa je potegni iz žepa velik ključ in zamahnil z njim po Zucchlnijevem obrazu. Zadeva se je končala pred sodiščem, ki je Tenza oprostilo. Is Gorice Poenotenje namestitvenih uradov. V smislu oljave Pokrajinske zveze industrijskega delavstva v Gorici in v smislu odredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadransko Primorje se z veljavnostjo 1. junija poenotijo v Goriški pokrajini namestitveni uradi industrijskega, trgovskega, d-enarniškega, zavarovalnega in poljedelskega delavstva ter na-meščenstva. Poenoteni namestitveni urad se bo imenoval odslej Pokrajinski name-stiveni urad, s katerim se združi dosedanje delovno središče. V Gorici ima Pokrajinski namestitveni urad svoj sedež na Crispijevem trgu št 10. Razen tega bosta poslovala na področju goriške pokrajine tudi poenotena namestitvena urada v Krmi nu, ki mu je določena pristojnost za občini Krmin in Capriva, ter ob Gradišču ot> Soči s pristojnostjo v občinah Gradišče ob Soči, Fara, Romans, Zagrad in Mariano. Zaključek šolskega leta. V vseh osnovnih šolah goriške pokrajine se zaključi pouk dne 17. junija. Mladina v počitniške kolonije. Dne S. julija bodo tudi letos odprte počitniške kolonije, v katere bo sprejeih okoli 3.000 otrok s področja goriške pokrajine. Po-skrbljeno je tudi za zaščito pred letalskimi napadi. Vročina pritiska zadnje dni tudi v Gorici. Mladina se zateka zlasti v popoldanskih urah v hiaden objem Soče. Do svoje veljave so prišla tudi različna senčna zavetja po goriških parkih in vrtovih. Umrla je s. Rafaela Trampuš. V vili Sv. Vincenca v Gorici je umrla s. Rafaela Trampuš. ki je doživela lepo starost 79 let. Svoje življenje je posvetila dobrim delom. Bila je nad 30 let učiteljica v goriškem sirotišču. Med prvo svetovno vojno se je zatekla kot begunka v Gradec in se je po koncu vojne vrnila v Gorico. Pokopali so jo v torek na osrednjem goriškem pokopališču. Vedri večer. Oddelek nemške vojske je priredil v slavnostni dvorani urada nemškega svetovalca vedri večer, ki so se g« udeležili med drugim nemški svetovalec v Gorici, vojaški poveljnik in drugi povabljeni gostje. Ponesrečenci v goriški okolici. 68letna kmetica Justina Pavšič iz Grgarja ima poškodbe na de^ni nogi. 70letna gospodinja Ana Bavčar iz Vipave si je pri delu ranila desno nogo. Mali Angel Andrian iz Loč-nika si je med igro zlomil levico. 16letni krojač Andrej Markovič iz Mirna si je pri padcu zlomil desno noga Foaen svojih velikih zgradbah za stranko v Norim-berku, je padel na vzhodni fronti kot vodja večje skupine OT. Na vojnem pokopališču v ondotnem kraju se je od pokojnika poslovil minister Spear, ki je Izgubil nenadomestljivega sodelavca. Prof. Brug-marm je imel tudi od Fiihrerja posebna naročila, zlasti pa mu je bilo poverjeno preoblikovanje Berlina. Star je bil 57 let -n se je boril že v prvi svetovni vojnL Skupina, pri kateri je padel, se bo odslej imenovala po njem. • Kap ga je zadela. Kakor poročajo nemški listi iz Rima, je bil kralj Viktor Emanuel v vili pri Neaplju, kjer mora zdaj prebivati, zadet od kapi. Njegovo stanje je resno. Badogljlva vlada pa doslej še ni izdala poročila o stanju 75 letnega kralja. • 1200 italijanskih kmetov so vfcrCHJH Angdjo. Iz Lizbone poročajo, da ja Neaplja te dni odrinilo na Angleško 1200 italijanskih kmetov, M jdh bodo porabili za opravljanje kmetijskih del na Angleškem. • švedski princ filmski igralec. Sin Švedskega prestolonaslednika, ki nosi od svoje poroke z meščanko ime Lsnnart Bem&rdotte, bo, kakor javljajo stocfebolm-sk£ časopisi, v la-atkem nastopil kot filmski igralec. Igral bo v ffirrra. »Princ Gustav« prestolonaslednika Karla, poznejšega Karla XV. 2e narejen! poizkusiti posnetki so dobil. Ii Lfiibifane u— Novi grobovi. Umri je delovodja tvrdSta inž. Dukič g. Anton Plantan. Pokojni je bil član uprave Pokrajinske delavske zveze in predsednik Sindikata prometne stroke. K večnemu počitka so ga spremili v ponedeljek popoldne na pokopališču k Sv. Kr žu. — Dotrpel je magistralni uslužbenec g. Jože Novak. Za njim žahijcio soproga Fam", hčerki Pepca tn Jvica ter drugo sorodstvo. PogTeb blagega rajnega, bo v torek ob pol 15. iz kapel?' kv. Jcžefa na 2a!ah na pokopališče k Sv. Križu. — Družini Rojkovi je umrla bBerka-edirtka Marica. K večnemu po-©tku to bodo spremili v toreSc ob TS. iz kapele sv. Aitaca na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen biag spomin, nJSiofvim svojcem pa Izrekamo naše so-feljeJ o— Žrtev fctmicnisfjfinfh Wto?»Jw. P»-te&!o nedeljo dopoldne Je trmria v llrčbljan-skl splošni bolnišnici trgovka in. poeestni-ea v Vidmu—Dobrepcljah. ga. Angela NO-vsfc*>v». Pred tremi meseci je nanjo strelja! tetovaj tn jo zadel v hrbet. To se je zgodilo v čas«, ko so komunisti v mraza tn snegu priganjali žene na prisilno delo razdira/nje cest. Ker se je slabotna žena opirala, je postala žrtev komunističnega nasilja Po treh mesecih trpljenja Je tadihnUa. Bila je blaga žena, priljubljena pati vsem prebivalstvu. •ct— Ob svojem stotem rojstnem duew ge. Ivanka štern, posestnica na Efentnefel cesti št. 10, podarila 500 Hr za csjeroogle in stare Ljubljančane v mestnem aavetišču v Japljevi ulici ter tako na naj-p8ementejJ; način praznovala svoj častitljivi jubilej. Mestno županstvo izrefcn. blagi dobrotni ci revežev najtoplejšo zahvalo tnx!R v imenu podpiranih, obenem pa opozarja vse drage Jubilante in godovnike na ta dobri zgled. ti— Prosvetni oddelek pokrajinske upravo vabi vse učne moči, ki so po 11. aprilu 1941 prišle z Gorenjske, Sp. Štajerske i. li v skupinah. Videl si cele družSne na izletu, za-ljuibljene pare in drugo razigrano mladino. Nekateri so si privoščili malo nedeljskega oddiha na prisojnem ali v senčnem kraju, toda večina je bala rajši kar na svojem »konju«, pa naj je še tako zarjavel in šikripajoč. Seveda, kjer se eden veseli, po navadi drugi obupuje. In tako je bilo tudi v nedeljo. Medtem ko so kolesarji In kolesarke dirkali, kakor da j;h žene sam zlodej, so pa mirni sprehajalci jadLkovaH, ko so se morali neprestano umikati na rob ceste, poslušati žvenklja-nje in požirati prah. V splošnem smo pa taOi z nedeljo vsi zadovoljni. Popoldne je bilo dovolj sonca za izletnike in kopalce. Krasen večer je zaključil toplo in prijazno poletno nedeljo. o— Košnja se je začela. Bliža se Vidov dan (15. junija), ko pravi star ljudski rek, da mora Vid biti češenj sit Lepa kmečka popevka pa nam pripoveduje, kako o Sv. Vidu fantje na travniku >rož'ce kosijo«. Letos se je košnja pričela že dosti prej. Trava se je po zadnjem deževju visoko vzpela in je bilo treba ostro na-hrusltl kose. 2e v soboto pa tudi v nedeljo popoldne st čul po ljubljanski okolici klepanje in v ponedeljek prav zarana — bilo je sveže, lepo jutro z rahlo meglo na Barja — go skupine zdravih zagorelih koscev hitele na travnike, kjer je nato začela umirati trava v gost h šopih pod zamahi krepkih koscev. Kosili so lahko dolgo, ker dan nd bil vroč. Nebo so prepregli beli oblaki, da se sonce ni moglo tako uveljaviti kakor prejšnji teden. Pridelek krme obeta biti zelo lep, ako bo vreme pripomoglo k sušenju, ne pa h gnitju. n— Sprejemni izpit na I. moški realni gfirm&Eij v Ljubljani. K sprejemnemu izpitu za L razred bodo pripuščeni učenci rojeni v letih: 1931, 1932, 1933, 1934 (izjem ni!). Prijave bo ravnateljstvo sprejemalo 19. Jn 20. Junija od 8.—12. ure v zbornici L moške realne g-mnazije, šubi-čeva ulica 1. Prošnje morajo biti spisane na 6 Iirskem taksnem papirju (ali navadni poli s kolkom 6 lir). K prošnji je treba priložiti: rojstni tn krstni list in spričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Izpiti bodo 27. In 28. junija, vsakokrat ob 8. tal. Program izpita je nabit na oglasni deski v šolskem poslopju v Subičevi ulic št 1. — Ravnateljstvo. tt— Učite se strojepisja! NOvi eno-, dvoja trimesečni teča£ — dnevni in večerni — pričenjajo 6. ln 7. Junija. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisni ca* desetprstna metoda, TJčnirta zmerna Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno! Informacije, prospekti: Trgovsko nču E56e »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Sprejemna Izpiti na H. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (v poslopju Trgovsko akademije poleg vladne palače na Bleivveifjovi cesti) bodo 26. In 27. junija. Učenke, ki želijo delati sprejemni izpdt za I. razred na tej šoli, morajo vlož'ti tozadevne prošnje, spisane na taksnem papirja (dobi se v trafikah po 6 Hr) in naslov, ljene na ravnateljstvo do 15. junija. Prošnji, ki Jo morajo podpisati starši aH njih namestniki, morajo priložiti rojstni ln krstni list ter spričevalo o dovršenem IV. ali višjem razredu osnovne šole. K izpitu se morajo orijaviti učenke, rojene v letih 1931 do 1933. u— Učiteljski zbor ljubljanske gluhonemnice je v spomin na pokojnega šolskega upravitelja g. Mibeliča Josipa daroval 250 lir za podporni sklad pomoenošolske mladine. Srčna hvala. o— Stare kravate napravim popolnoma nove. Popravila sprejemam dnevno do 10. ure na Tržaški cesti 17, n. nadstropje. — P. Anion. Črtajte in skrbno zasledujte opozorila In navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, bi izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih! Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v slučaja alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili, še mnogo bolj pa se to občnti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču. »Osvobojenje". Mrlič pod razstreljenim mostom, v cestnem jarku, negiben in tog kakor prelomljeni brzojavni drog. — To so motivi »Osvobojen ja". V ospredju požgana hiša in drevesa, un:čenje, smrt, a v ozadju žs klije, cvete novo življenje, mlade, rdeče in zlate zarje. Razstava je res raznovrstna, so tu literarni motivi nežni in tragični, cvet in smrt. a prav tako najdemo stvari, ki se odlikujejo samo po slikarskih kvalitetah. Najbolj razveseljivo pri vsem pa je to, da slikar vidno napreduje, poglablja se v svoje delo in si širi obzorje. Zato uspeh ne more izostati. kar je že pokazala ta razstava. Zanimanje je vsestransko precej je bilo že prodanega, kar je treba tudi poudariti v teh zmedenih, čudnih časih. P. Kunaver, »Skozi led in sneg« Znano je, da imamo Slovenci bogato mladinsko slovstvo, tako po obsegu kakor po kakovosti'; na tem področju kulturnega udejstvo-vanja se lahko sorazmerno merimo z vsakim evropskim narodom. Nemara nj le naključje, da so vsi naši slovstveni vodniki delovali tudi v tej panogi, naj omenimo samo največje: Levstik, Stritar, Župančič. Do izredne višine se je gojitev take literature povzpela v razdobju med dvema vojnama, a tudi zdaj ni povsem popustila. Nova knjiga Pavla Kunaver j a »Skozi led in sneg« (izdala Nova založba v Ljubljani, 140 str.), je namenjena mladini, posebej še fantom od enajstega do trinajstega leta in kdaj še čez. Takrat zahteva otrok napeto, junaško, močno čtrvo, saj je obrnjen ves nazven, v svet in ga skuša 9poznati in razumeti. Zato mora biti njemu primerno čtivo polno opisov in doživljajev, pomembnih dogodkov in močnih ljudi. Pa tudi za tople, vendar ne sentimentalne dogodke je sprejemljiv. S štajerskega V Gornji Radgoni je bdi SKiican velik zbor, na katerem je vodja Gillmann kratko poročal o delovanju krajevne skupine. Nato je okrajni vodja Bauer iz Ptuja obširneje utemeljeval nemško vero v zr.-ago. Po zborovanju si je ogledal urade stranke in šolske ustanove. V Radvanju je bil na čast vojakom, ki bivajo na dopustu, prirejen vesel tovari-ški večer, žene in dekleta so pripravile vse, vojaki pa so pripovedovali o svojih resnih in šaljivih doživljajih na fronti. Po pol kg riža prejmejo prebivalci Gradca in večjih mest ter prebivalci večjih indsstrijskih krajev na vsem štajerskem na posebno zeleno nakaznico. R3ž je dan izredno kot nadomestek za zelenjad. Za profesorja ginekologije in porodništva na Karlovi un verzi v Pragi je bil Imenovan docent dr. Erik Engelhard t, ki je doma s štajerskega in je v Gradcu delj časa vodil žensko kliniko. Zadnja tri leta je bil višji zdravnik na ženski klin-ki v Pragi, zdaj služi kot zdravnik pri letalstvu. V visoki starosti 83 let je umrl v Celju bivši avstrijski general Franc Schobinger pl. Schollenburg. Svojčas je služil pri. celjskem 87. polku, v svetovni vojni pa se je boril z 20. lovskim bataljonom. Po prevratu se je naselil v Celju. Ko je bila Avstrija priključena k Nemč ji, se je kot 77 letnik med prvimi Celjani vpisal v NSDAP. Ko so aprila 1941 vkorakale nemške čete v Celje, je bil med častnimi gosti na balkonu starega celjskega rotovža. Mariborsko gledališče je v nedeljo, 4. t. m. zaključilo sezono, da se prično nujno potrebna tehnična dela. Ljubtelji gledališča ne ostanejo brez zabave. Dne 11. ln 18. junija bosta v dvorani Heimatbunda dva pestra večera, pri katerih nastopi večina ansambla. V četrtek 8. t m. pa bo 6. simfonični koncert, ki ga bo vodil operni šef Rihard Dieti. Na sporedu so: Mozart, Brahms in Richard Strauss. ITaško popoldne v šobru so priredili v nedeljo gojenci mariborskega učiteljišča. Tudi v Zgornji Sv. Kungoti je bile- > popoldne in je igrala godba na p hala iz Slovenske Bistrice. Biijardna tekma se je vršila v Mariboru med blljardisti Heimatbunda in dunajskim klubom »Favor-ten«. Odigrali so 12 napetih partij. Dunajčani so zmagali z 11 . 1, vendar so Mariborčani pokazali prav dobro tehnično znanje. Gledalci so prispevali 146 mark za Rdeči križ. Nesreče. 64 letni posestn-k Ludvik Kocbek od Sv. Benedikta si je pri padcu zlomil desno nogo. 42 letnemu Martinu Gilč-vertu iz konjiške okol ce je padel sod na nogo in mu zmečkal prste. 56 letna oskrbnica Neža Tajmerjeva z Vrhol pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Poškodovanci leže v mariborski bolnišnici. Iz Trsta Obnova dovoljenj priseljencem za bivanje v Trstu. Vsi oni priseljene1, ki se mudijo v Trstu in ki imajo zadevno dovoljenje bivanja, izdano svojčas pii občinskem živilskem uradu, morajo predložiti do 10. jun ja prošnjo za obnovitev dovoljenja pri uradu za priseljence na Starem trgu številka 1. Opozarjajo se, da ne bodo živilske nakaznice za št trimesečje julij—oktober izročene onim priseljencem, ki niso poskrbeli za obnovitev dovoljenja b-vanja. 52.000 lir za priseljence. Tržaški prefekt je sprejel župana Cesarja Pagninija, ki mu je v svojstvu predsednika avtonomnega gledališkega zavoda G. Verdi izročil znesek 52.782 lir kot čisti dohodek uprizoritve »Mefistefela« v prid priseljencem, ki so se zatekli v Trst. Prefekt se je zahvalil županu za plemenito pobudo in je odredil, da se omenjeni znesek da na razpolago občinskemu podpornemu odboru v prid priseljencem. Cene zaseki. Komisar za cene v pokrajinah Trst, Furlanija, Gorica, Istra in Kvar-ner je določil sledeče cene zaseki, ki jo bodo prejeli potrošniki na predpisane cd-rezke živilskih nakapnic: Cena v prodaji na debelo 2330 lir za metrski stot. v nadrobni prodaji 27 lir kg. Mesni obrok. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo objavlja, da ostane za tekoči teden mesni obrok v občinah Trst, Tržič in Milje nespremenjen, t. j. 100 gramov na osebo. Smrtna ko?a. Te dni so umrli v Trstu 19letni Henrik Vižintin. 57letni Ivan Ko-zlovič. lSletni Marcel Zbogar. 211etni Ati-lij Hrovatin, 65letni Jožef Knez in 4'eina Nives Brajuka. Himen. Te dni so se poročili v Trstu pomorski kuhar Marij Štokovec in tipo- | V Kunaverjevi povesti »Skozi led in sneg« soremliamo mladega dečka, doma od nekod z Dolenjskega, po njegovih poteh na Atlantik, v Anglije. Islandijo in Gronlandijo. Vidimo ga v trpljenju in v preizkušnjah. Poudarek je predvsem v zgodbi, m sicer sami zgodbi v najožjem pomenu besede, t. j. na tisti niti. ob kateri naj b; bile nanizane razne podrobnosti — opisi narave, in s^cer ne samo materialni, marveč tudi estetski, razne poučne razlage, etično vredna dejanja in ofiebc. Vse to je. kakor je za takeca bralca tudi najbolj pr merno. podano v povesti nazorno in v njemu ustrezajoči obliki. Posebno močno So obdelana dejanja, ki so nekako nadprostorna. da se namreč lahko dogode kjer koli To so ^t;čno vredna dejanja in osebe, in okrog njih so nastala literarno najboljša poglavja teca Kunaverjevega sp;sa Primeren je tudi nač n s katerim skuša pisatelj etično vplivati na mlada srca — ta je nevsiljiv in neposreden, tako da otrok ne čuti nad sabo karaicčega prsta, kar je bila lastnost nekaterih mladinskih pisateljev. Bolj bodo zanimala mladega bralca pogiavja o borbi s severnimi medvedi, o brodolomu in o drugih podobnih &tvareh. kar pa nima ne estetske, ne etične in tudi ne poučne vrednosti, temveč zgolj zabavno in fantazijsko. Ne da bi bili taki odstavki nepotrebni m odvečni, vendar morajo biti v nekem sorazmerju z ostalimi vrednotami, ki naj bodo tud: primerno izražene v dobri mladinski knjigi, vendar ce v smislu »didaktičnega prsta«, temveč posredno tako. da otrok lahko sprejme vase O poučnih tendencah, t. j. opisih krajev, navad. življenja, moram reči. da so kljub mnogim takim mestom pommjkljivi Koliko bi mlad bralec rad zvedel o Gibraltarju in o drugih takih krajevnih zanimivostih! Takoj opazimo, da pisatelj teh krajev ni videl in je zato jasno, da ne more podati stvari tako, kakor opisuje slovensko domovino, velikonočno procesijo ali pomlad. To je tudi vzrok da manjkajo estetsko zagrabljivi op si severnjaške narave, kar poudarjam zato. ker mislim, da je mladinska knjisa namenjena predvsem oblikovanju mlade duše. to pa moreta uspešno voditi le lepota in nravno življenje. Če sumiramo vtise o različnih podrobnostih, se m; zdi knjiga kakor brezbarvno dno, ker ji manjka lepota izraza; posejana je pa z nekaterimi lep'mi kamni, ima nekaj lirično pobarvanih dogodkov in nekaj močnih opisov iz mornarskega življenja. O ilustrac jah v mladinskih knjigah mislim, da smejo biti uporabljene le ilustracije najboljše kakovosti, kajti le-te imajo namen poglabljati otrokov čut za likovno umetnostno izražanje. O ilustracijah Marjana Preglja sodim, da ne ustrezajo tej zahtevi, čeprav s tem še ni izrečena sodba o njihovi umetniiki vrednosti. Bč lOOletnica slikarja Rousseauja V francoski kulturi sta slavna predvsem dva Rousseaua. ki sicer nimata nobene druge skupnost; kakor ime: Jesn Jacques. eden izmed utemelj teljev novejše romantične miselnosti, in slikar Henri, imenovan tudi »carinik«, eden izmed predstaviteljev modernega francoskega slikarstva Ta Henri Rousseau je bil prav za prav mitničar v pariški mestni službi. Vseksko je redek primer, da takle človek nenadno opusti vsakdanje delo in službo ter v prepričanju, da spi v njem izreden talent, začne slikati m se vnema ti za čisto umetnost. Takrat mu znan ci tega niso verjeli, danes vemo. nomoč pri gojitvi športa v Beljaku. Iggggf Zahvala ____ Vsem, ki ste našega nepozabnega moža, brata., strica in svaka, gospoda Plantana Antona delovodjo gradbene družbe ing. Ihikič in drug spremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami in kakorkoli počastili njegov spomin, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Vso zahvalo smo dolžni za požrtvovalno večletno zdravljenje g. dr. Schrottu, g. zdravnikom Sanatorija »šlajmerjev dom«, g. dr. prof. Lušickemu in ge. dr. Merljakovi ter vsem čč. sestram za nego, ki so mu jo posvečali v času njegove bolezni. Maša zadušnica se bo brala v torek 6. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 5. junija 1944. ŽALUJOČI OSTALI Mat! oglasi Službe išče MLADO DEKLE zmožno samostojnega gospodinjstva, išče s 15. junijem službo k eni ali dvema osebama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod s Dobra pomoč*. 13823-1 Službo dobi HLAPCA h konicm in pri gospodarstvu sprejmem. Služba stalna Domobranska cesta 7. 13599-1* KUHARICO, samostojno, spreimem. — Vprašati v delikatesi, Wol-fova 12. 13">98-la KUHARICO samostojno, za kuho tn po spravljanje sob, išče dvočlanska družina. Naslov v oel bdd. Jutra. 1M36--Ia MLAD FANT ali moški do 30 let, k; bi opravlj«l hišna dela in postavljal keglje, dobi dobro službeno mesto. Poizve se Prešernova ul. 9 (gostilna). 13864-la RAZNAŠALCA za trgovino iščem. Naslov v ogl- odd. Jutra-13872-1a SOBARICO vestno in pridno, z dobrimi priporočili, sprej -me takoj prenočišče P. Kajfež. Flor jmska ul. 4. 13868-la FRIZERKO in v«.jenko ter pomočnika sprejmem takoj. Salon Sever, škof j a ul. 6 13828-la PO STREŽNICO Zkrat na teden potrebujem. Vprašati R. Vizjak, Tržaška c. 42. 13315-la ŠIVILJ. POMOČNICO dobro, sprejmem. Binn-chi, damsfco krojaštvo. Sv. Petra c. 44. 13837-la prodam STOLE IN MIZE vrtne in druge, prodam.— Kobau, Prijateljeva la/II. (Prule). 13441-6 PING-PONG MIZE s priborom prodam. Kobau, Prijateljeva 1 a/II, Prule. 13442-6 ST.ARO POHIŠTVO stare knjige in makula-turni papir, prodam. Tržna ulicsi 5/1. 13873-6 PORCELAN SERVIS fin, za črno ia belo ka to a 6 osfib, prodam. Naslov v ogL odd. Jutra. 13870-6 KUR. OPRAVO moderno, malo rabljeno, prodam. Ogled, samo od 9. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 138ffT 6 CROMBI SUKNJO drap, za majhno postavo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Juta*. 13869-6 MOŠKO OBLEKO temnomodlro, platneno, nič ra-bljeno. prodam za 600 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13822-6 MASIVNO OMARO orehovo in posteljo, dobro ohranjeno, proda mizarstvo A. Cimerman, D. M. Polje št. 111. 13829 6 RADIO najboljše znamke, brezhiben aparat, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13821-6 ŠIVALNI STROJ orig. Singer, pogrezljiv. v oinr.ri, šivalni stroj Singer z pokrovom in dežni pH'.šfc. črn. zelo poceni prodam. Kamniška 13. 13833-6 ČEVLJE bele, s plutovtno. št. 39 prodam za lir 370. Nn-slov v ogl. odd. Jutra. 13840-6 ČEVLJE št. 36, rjave in teiano-modre. nove, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13841 6 »UNDERVVOOD« prav dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ponudbe nr. ogl. odd. Jutra pod »Model 5«. 13844-6 ELEKTROMOTOR 4 PS, 1400 obratov, 380 V prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13845-6 INTERESENTI za vagonske odjeme sena naj se oglasijo pri Gospodarski zvezi. Blel-weisova n. 29. 13847-6 RJUHE prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13848-6 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Bitenc, Kopališka 5. 13850-6 PRAŠIČKA za rejo prodam. Nnslov v ogl. odd. Jutra. 138526 2 SRAJCI in dvoje spodnjih hlač, prodam. Ogled v torek od 3. do 6. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13853-6 MOŠKO OBLEKO suknjič, dvoje hloč m par novih moških čevljev št. 45, prodam. Ogled v torek samo od 3. do 6. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13854 6 LEP KARIRAST PRT belo crep de chine oblfk-co (dolž. do kolen) za 9 do 10-letno deklioo in porcelan fc vno ročko in mlečno ročko s sladkorni oo, ugodno prodam. Koroščeva 26 I. Zelena Jama. 13855 6 HLAČE smučarske, prvovrstne n gojzerje št. 38. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13862 6 BRAMORJE prav gotovo pokončate z Bramorin zrni. Z navodilom v droeeriii Kane. Židovska Ulica 1. 13825-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani AIba krema. — Drogeriia Kane, Židovska ulica 1. 13826 6 MRČES IN GOLAZEN: uši. stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KAN C. Židovska ulica 1. 13327 6 STENICE, 5ČURKE. podgane zanesljivo uniči zavod za pokončavanje mrčesa in golazni Zor Adolf, Tav. čarieva 4,'III, levo. 13396-6 Kupim OTROŠKE VOZIČKE. globoke in športne, kupim ali prevzamem r komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 13576-7 Posteljno PERILO: rjuhe, kapne. bb2inske prevleke ter namizne prte, rabljene in nerubljne, kupujem stalno ter plačam dobro. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 13575-7 KREMENČEVO LUČ. veliko, na stojalu, model »Hanau«, z gorilnikom v obliki črke U. malo rabljeno ali novo, kupi Slovenski Rdeči križ. Ponudbe je po-slati v bolnišnico SRK, _ Koll-manov grad, med 9 nom seoi izgubila v soboto. Pošten najditelj naj g« proti nagradi vrne v ogl. odd. Jutra. 13830-37 IZGUBILA SEM želez, legitimacijo z nekaj gotovine po Dunoj ski cesti. Prosim pošte nega najditelja, da jo odda proti nagn.di v ogi. odd. Jutra. 13846-37 GOSPODA, ki Je 5. junija p.»bral fmnomodro kravato pred Uršulinkaml. se naproša. naj isto odrin v ogl. odd. Jutra. 13851-37 DOMAČO HRANO v centru mestu, za me sečnih 1300 lir (kosilo ln večerja), žel; takoj mlad gospod. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13861-3- ZLATO BROSO starinsko, sem izgubilo v nedeljo. Ker mi je drag spomn. prosim poštenega najditelja, naj isto proti lepi nagradi vrne v ogl. odd. Jutra. 13865-37 DOIiRA KNJIGA pripravlja za mesec junij slavno delo velikega danskega pripovednika JENSA PETRA JAKOBSENA, ki ga s tem prvič v knjižni obliki predstavljamo Slovencem: »MARIJA GRUBBEJEVA" To izredno, klasično umetnino literature XIX. stoletja, ki se bo uvrstila med najbolj priLhibijene izdaje naše zbirke, so zaradi njene vsebinske pestrosti in slogovne barvitosti primerjali s staro stensko preprogo, pretkano s podobami v zlatu in v svili. Ves čar nordijske renesanse je razlit nad to knjigo o hrepenenju in usodi nerazrmijene, a k višjemu stremeče žene; značaji In zapletki so opisani tako živo in zanimivo, da knjige ni mogoče odložiti brez občutka hvaležnosti do pisat Ija, ki nam je razodel toliko svoje zrele življenjske izkušnje. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF! KINO UNION Telefon 2Ž-21 Romantična pustolovščina poročenega gospoda »v najbolših letih«, gospoda, ki je hotel drugič doživeti svojo mladost ... LJUBAVNA PISMA Herman Thimig, Kathe Haack, Suse Graf, Paul Hubsehmid Ltd. Predstave ob 17. in 19.15 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Zabava! Užitek: Dora Komarjeva in O. W. Fischer kot krasen mlad parček iz dobrih starih ' časov v razgibani glasbeni veseloigri praškega velefilma SREČA NA POTI Sodelujejo: Pnul Kemp, Maria von Buchlovv, Gustav Waldati in drugi odlični umetniki Predstave ob 16. In 19. uri Predprodaja vstopnic od 11. do 12. in od 15. ure dalje ivI.NO MATICA Teleton 22-41 Mariborčanka Elfie Ma.verhofer in Ljubljančanka Fifi HiUe (Ellen Hille) v sijajnem pevskem filmu SLAVČKOVA PESEM Najlepše arije iz »Traviate«, »Bohe-me«, »Madame Butterflj« in »Gaspa-rone« — V ostalih vlogah: Johannes Kiemann, Paul Kemp, Theo Lingen itd ^ Predstave dnevno ob: 16. in 19. nri Umrla nam je naša srčno ljubljena hčerka-edinka in sestrica Marica K večnemu počitku spremimo našo ljubljenko v torek 6. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Ahaca, k Sv. Križu. Ljubljana, 4. junija 1944. žalujoči: FRANČIŠKA in JOŽE ROJKO, starši; JOSKO, FRANCI, MARJAN, SLAVKO, bratje in ostalo sorodstvo i 3r m Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in tast, gospod JOŽE NOVAK MAGISTRATNI USLUŽBENEC Pogreb dragega pokojnika bo v torek 6 t. m. ob % 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, Jesenice, Zagreb, dne 4. junija 1944. žalujoči: FANI, soproga. PEP-CA, por. POGAČNIK, TVTCA, poroč. MERCNIK, hčerki in ostalo sorodstvo ■ POKRAJINSKA DELAVSKA ZVEZA javlja žalostno vest, da je 3. t- m. preminul gospod PLANTAN ANTON ČLAN UPRAVNEGA IN IZVRŠEVALNEGA ODBORA, PREDSEDNIK SINDIKATA PROMETNE STRDKE I. T. D. Ohranili ga bomo v trajnem in častnem spominu. V Ljubljani, 5. junija 1944. & r./;. .vrVf-js! m ' -: • Zahvala Vsem, ki ste spremili mojega blagega soproga Josipa Miheliča upravitelja pomožne šole na poslednji poti, se najtopleje zahvaljujem. Posebno pa se zahvaljujem zastopniku g. župana za častno spremstvo, g. Janežiču za lep poslovilni govor, pevcem za ganljive žalostinke, učiteljstvu pomožne šole za krasen venec, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so sočustvovali z menoj v tej grenki uri. Sv. maša zadušnica bo 7. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 6. junija 1944. JOSIPINA, soproga in ostalo sorodstvo. VSEM, KI STE JO POZNALI IN LJUBILI, POTRTI NAZNANJAMO, DA JE GOSPOD PO HUDEM TRPLJENJU, OKREPČANO S SV. POPOTNICO, DAVI POKLICAL K SEBI NAŠO PRELJUBO MAMICO IN ŽENO, DOBRO IN NENADOMESTLJIVO HČERKO, SESTRO ITD, GOSPO ZDENKO GSPAN ROJ, KOŠAK t Na ZADNJO POT JO SPREMIMO V SREDO 7. T. M. OB 3. URI POPOLDNE IZ KAPELICE SV. NIKOLAJA Z ŽAL K SV. KRIŽU. PROSIMO, OHRANITE JI LEP SPOMIN. LJUBLJANA, 5 JUNIJA 1944. ŽALUJOČI: GSPANOVI IN KOZAKOVI Z OSTALIM SORODSTVOM ® L. Frick: 18 Usada pri telefonu Roman ■ Slišiš, zvoni, na prostora morava,« jo Dieter vznemirjen opomni. In spet jo objame godba in jo odnese iz vsakdanjosti daleč proč na blažene poljane. Ko se peš vračata domov, Kristina sama pri sebi še vendno brunda napeve iz operete. Tako je tudi naslednji dan. pri domačem delu. Nato se prične nov teden, in drobne vsakdanje skrbi jamejo znova uveljavljati svoje prav;ce. — S praktičnim gumenim predpasnikom okrog života sloji Kristina v kuhinji in previdno stre-a žemljev kipnik iz kalupa. K temu bo kuhano sadje, ki je fantoma ena najljubših jedi. A kod neki hodi Aleks spet toliko časa? Dieter se je že davno vrnil iz šole in brklja po svojih znamkah. »Kaj ima Aleks danes dalj časa pouk?« ga vpraša Kristina. <'K.ie neki. dalj kakor do poLidveh nima noben razred šole. saj pridejo takrat že pometalke.« »Daj, poglej skozi okno, ali ga kje< opaziš. Morda se je zaklepetal s tovariši« Kristina je nejevoljna, lepi, rahli kipnik se bo ves sesedel, Aleks vendar ve, da jedo zmerom točno ob uri. Sicer pa, davi pri zajtrku je bil tako molčeč, prav za prav tudi ni nič povedal o plesnem večeru. Da bi bil zaljubljen? Ali pa se je nemara v šoli kaj zgodilo, je morda slc.Za; es, lahko bi .. takoj bom...« Glas ji zazveni jasneje in odločneje; že upanje, da bo mogla storiti kar koli, ji vrača samozavest. »Ne zameri, Gerhard. da zdaj obesim, radi bi telefonirala Stettnerjevim.« »Stettnerjevi. to so reditelji tiste mlade plesalke in igralke tenisa, ki smo jo poznali v Garmischu. kaj? Se je mogoče med mladima človekoma kaj spletlo? Nu, če ti morem kakor koli pomagati, sem ti zmerom na voljo, Kristina, sama veš. Kasneje se znova pomeniva. Pokliči me, do večera ostanem v pisarni.« ^ ^ V®lag * Za koraorc|j ko* Izdajatelja: Stanko Vlrant - FUr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle - Za »Narodno tiskamo d. d.«*ot tisKarnarja: Fran Jeran — Fur den Inseratenteil verantvvortlich - Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič