C>". številka.
Ljubljana, v torek 20. marca.
XXI. leto, 1888
Izhaja vsak dan iveicr, izimši »edelje in praznike, ter velja po pošti prejemali za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kv. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša. Za u z na n i 1 a plačuje se od četiristopne pitit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvoje v Rudolfa Kirbiša hiši, .,Gledališka stolha". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i, 15. marca. [Izv. dop.] —j.— Mej došlimi ulogami nahaja se vladna predloga o načrtu zakona, s kojim se mej posamezne producente razdeli takozvani „kontingent", t. j. količina onega špirita, koji še se bode obdačil z nižjim davkom 35 gld. od hektolitra. Željno so to predlogo pričakovali Člani odsekovi ;- niti izvoljeni pod-odsek ni maral ter tudi ni mogel lotiti se svoje naloge in spuščati se v nadrobno pretresanje Žga-njarskega davka, predno se mu ni predložil zakon o razdelitvi kontingenta.
Poljakom obetala je vlada, da njih pomisleke proti novemu davku na žganje potolaži z ugodnimi določbami glede odraerjenja kontingentirane koliko-vine. Kolikor je razvideti v tem hipu, vlada dosih-mal ni dosegla svojega namena. Nezadovoljnost mej poljskimi poslanci raste z dne do dne. Položaj je Še bolj težaven in zamotan, nego 1. 1886, ko je petrolejska carina toliko razburjenosti prouzročila v državnem zboru. Pomenljivo znamenje je vsekako, da je stari G r o c h o 1 s k i, merodajni voditelj poljske delegacije, zapustil svoje zimsko bivališče v Opatiji na obalih Reškega zaliva ter na Dunaj prihitel mirit in posredovat. Stari, telesno oslabeli G r o c h o 1-Bki navzlic slabemu vremenu na Dunaji — to je pač nek signum temporis!
Sicer je zbornica vso denašnjo sejo bavila se z zakonom o katehetskih plačah ter ga niti v generalni debati ni rešila. Zastonj je bil posvaril in opominjal poslance koncem zadnje seje predsednik, naj nekoliko skrčijo svoje neskončne govore. Koj prvi govornik, dr. Kronavvetter, odgovarjal je predsednikovemu pozivu s tem, da je danes govoril malone dve celi uri. In kaj je povedal ? Branil je stališče, naj se cerkev povsem loči od države, stališče torej, kateremu se sicer ne da odrekati doslednosti, katero pa navzlic vsemu temu vender v denašnjih razmerah ni izpeljivo. Misel ga je vodila, naj se potrebščina za katoliški verouk na ljudskih in meščanskih Šolah pokrije ali iz verskih zakladov, ali pa potom prostovoljnih darov, nikakor pa ne z davčnimi krajcarji. Prvo je nemogoče, kajti verski zakladi posameznih dežel
— le dva izvzemši — se pasivni, drugo sredstvo pa očividno nasprotuje duhovskemu dostojanstvu. Lehko bi bil zastopnik Dunajskega VIII okraja zase obdržal konečni svoj nasvet, naj se z veroukom v naši ljudski šoli tako postopa, kakor na Francoskem pod sedanjo ljudovlado. Tam so pač krščanski nauk popolnem odstranili, nadomestivši ga z nekim vodenim ter s političnimi frazami okinčanim nravoslovjem. Ali baš pogled na žalostni propad javne moralnosti in javnega življenja v francoski republiki porok nam je, da se „pia desideria" demokratičnega govornika glede naših ljudskih še ne bodo tako z lehka obistinila. Spoštujemo dobre lastnosti poslanca Kronawettra, tembolj nam je žal, da se v svoji naglici zatelebi v jednake neslanosti.
Srečen dan imel je danes Poljak Chotkovv-ski. Govornik, po svojem stanu duhovnik in profesor cerkvene povestuice na Krakovskem useuči-lišči, polemizoval je jako spretno proti dr. Weit-lofu in Fussu, tudi*Kronawettra si je izposodil. VVeitlof se je bil skliceval na pruske ljudske šole, češ, da se jim po krivici pripisuje verski značaj. Cbotkovvski ga zavrne, rekoč, da so mu pruske razmere mnogo bolj znane, nego g. predgovorniku, kajti — rodil se je na Pruskem, tam se je šolal in na tamošnjih ljudskih šolah začel je službovati; iz lastne skušnje mu more tedaj razjasniti organizacijo ljudskega šolstva na Pruskem! Globok utis napravil je tam, ko je \Veitlofu odgovarjajoč omenjal one duhovnike, o katerih je načelnik nemškega „Sehulvereina" trdil, da službujoč na nemških šolah grozovito nemščino B lomijo", Tli je Chotkowski*zopet kazal na Prusko ter stigmatizoval ono nečlovečko preganjanje poljske mladine, kateri se celo pri krščanskem nauku zabranuje pouk v materinem jeziku. Ves govor njegov prikupil se je tudi po uglajeni lepi obliki; temu in onemu poslancu duhovskoga stanu pozna se časih pri govoru, da je preveč vajen pri/, ni c. — o tem ni duha ne sluha pri Chotkovvskem , kojega po današnji razpravi, in morda bolj po osoljeni njegovi kasneji repliki naravnost prištevamo uajspretnejšim debaterjem poljskega kluba.
Generalna govornika  sta bila končala, toda predno je zbornica mogla poslušati oba poročevalca,
trebalo je prestati nekoliko „stvarnih popravkov". Mladočeh grof Lažanskv sicer v parlamentu še ni bil debutoval s kakim večjim govorom, tem mar-Ijivejše se pa uri in vadi v manjših ulogah, in zlasti s kakim „stvarnim popravkom" je takoj na mestu. Dane« je oklestil F u as a, le-ta mu je odgovarjal, zopet „stvarno" ter se pri tej priliki znosil tudi nad Chotkowskim. A tii je našel svojega mojstra! Preje že je poljski govornik bil predba-cival Fussu. da hoče za duhovščiuo uvesti tako zvani „Brodkorbgesetz", sedaj je na veliko veselost cele zbornice konštatoval, da liberalni zastopnik Opavski hrepeni vrh tega še po — „Maulkorb-gesetz u" !
Besedo zadobi sedaj poročevalec manjšine, prof. Ed. Suess. Poslanci obkolijo slovečega govornika, pričakujofi da se mu posreči, kaj novega iz-tubtati o tem že neprimerno premletem predmetu. Ni se uresničilo pričakovanje — Suess govoril je sicer z navadnim efektiranim pathosom, zopet mu je obmolkol glas pri onih odstavkih, od katerih se je nadejal največjega učinka, oči se mu pogostoma polnile solz, uporab jal je sploh vsa sredstva govorniške kokete, velika in malenkostna, mnogo pohvale je žel pri svojih pristaših , ali desnica ga že predobro pozna, in tudi grožnja njegova o najskrajšnejših Korakih nemške opozicije za slučaj, ako se vsprejme Liechtensteinov predlog, nobenega desničarja ni prestrašila.
Po Suessovim govoru bi bil moral konečno besedo imeti poročevalec večine dr. Czerkavvski, toda na njegovo željo odložilo se je nadaljevanje debate na prihodnjo sejo. Pred koncem seje objavi predsednik, da mu je došlo več interpelacij, katere se preuitajo mej njimi jedna, kojo je izročil Mladočeh Vašatv radi postopanja vojaških oblastev nasproti češkim vojakom. Prečital se je tudi šolski predlog Lienbacherjev; ker ga je podpiralo zadostno število poslancev, odstopil se je šolskemu odseku
Mesta, trgi in narodnost.
x Slovani so bili in so še zdaj po največ poljedelsk narod. Kjer so se naselili, postavila si je vsaka rodbina svoj dom v sredi zemljišča, katero
LISTEK.
Otci in sinovi.
TTOmTi t>in
Ruaki apisal  J. S. Turgenev,  preložil  Ivan Gornik.
XXIII.
(Dalje.)
— Vedno me strašijo. Da bi govorili — ne govore ne, temveč tako resno gledajo.
Saj ga tudi vi ne ljubite. Ali pomnite, kako ste se prej z njim prepirali? Jaz niti ne vem, čemu se prepirate, a vidim, da ga vrtite tako in tako . . .
Fenička pokazala je z rokama, kako je po njenem mnenji vrtil Bazarov Pavla Petroviča.
Bazarov se je nasmehljal. — Če bi me pa on premagal, ali bi se potegnili vi za-me?
— Kako bi se potegnila za vas? Sicer pa se vas ne premore tako hitro.
— Mislite? Jaz pa poznam roko, ki bi me lahko z jednim prstom prevrgla, ako bi hotela,
— Kaka je ta roka?
— Ali tega ne veste? Poduhajte, kako lepo diši roža, kojo ste mi dali.
j Fenička stegnila je vratek ter približala obraz
cvetici . . : Rutica zdrknila jej je z glave na ramo; pokazala se je mehka množina črnih svetlih izlahka razmršenih las.
— Čakajte poduhal bom z vami, rekel je Bazarov, nagnil se in jo vroče poljubil na odprta usta.
Vzdrhtela je, uprla se z obema rokama v njegove prsi, a uprla se je slabo, in on mogel je ponoviti in nadaljevati svoj poljub.
Sub kašeli čul se je za bezgom Fenička skočila je najedenkrat na drugi konec klopice. Pavel Petrovič se je prikazal, priklonil se malo in rekši z nekako zlobno otožnostjo : „vi tu" — odšel je. Fenička je takoj pobrala vse rože in odšla iz klopice. „To^ui bilo prav, Evgenij Vasiljič!" zašepetala je odhajaje. Očitno karanje slišalo se je iz njenega šepeta.
Bazarov spomnil se je drugega, nedavnega dogodka in sramoval ter zaničeval se je. A takoj zmajal je z glavo, ironiško pozdravil sebe „s formalnim ustopom mej seladone" ter odšel v svojo sobo.
Pavel Petrovič pa je odšel z vrta in polagoma korakajo dospel v gozd. Ostal je ondi dovolj
dolgo in ko se je vrnil k zajutreku, vprašal ga je Nikolaj Petrovič skrbno, če je zdrav, tako mu je potemnel obraz.
— Saj veš, da se mi časih izlije žolč, odgovoril mu je mirno Pavel Petrovič.
XXIV.
Čez dve ure potrkal je na dveri Bazarovlje.
— Oprostiti se moram, da vas motim v vaših učenih opravkih, začel je, sedaje na stol poleg okna in opiraje se z obema rokama ob lepo palčico z slonokoščenim ročajem (navadno hodil je brez palice) — a prisiljen sem, da vas prosim, da mi žrtvujete pet minut svojega časa . . . nič več.
Ves moj čas vam je na uslugo, odgovoril je Bazarov, ki je občutil nekak krč v obrazu, ko je jedva Pavel Petrovič prestopil sobiu prag.
— Pet minut je za-mo dovolj. Prišel sem vas nekaj vprašat.
— Vprašat? O čem?
— Blagovolite poslušati! Začetkom vašega prebivanja v hiši mojega brata, ko se mi je se ljubilo govoriti z vami, slišal sem vašo sodbo o mnogih predmetih, a koliko se spominam, pogovarjala se nisva  niti  midva,  niti  se ni govorilo  v moji
je nameravala obdelovati,  <la  si  pridobi  živeža in , drugih zh življenje potrebnih sredstev. Mesta in trgi navstali so stoprv v poznejših časih  v rimski dobi, ko so si  zmagovalci sredi  prvotnih  naseinikov v v svojeg varstvo zgradili iu utrdili  tabore, še obilnejše   pa  v  sudnjem   veku;, ko   so gospodujoči knezi in vitezi pa tudi nemški škofje privabili v deželo mnogo tujega življa, ki se je zbiral pod zaščito njihovih   gradov.   Posebno   pri   nas   Slovencih se je vi šilo to naseljevanje   skozi stoletja tako, da je večina   mestnega in tržnega prebivalstva zlasti na Štajerskem in Gorenjskem bila nemška, dočim so se po Goriškem, Istrskem iu Notranjskem množili Lahi in karuijeli.   Kmetsko   prebivalstvo  pa  je ostalo prvotno slovensko,  ker so se meščani in tržani le pečali z rokodelstvi in trgovino ter niso marali za težavno kmetsko delo, tem manj, odkar so kmetje ponehali biti svobodni lastuiki svojih zemljišč ter so postali graščinski robovi.
Obrtniki in trgovci v mestih in trgih so bili torej tuje nam narodnosti vsaj po večini, kajti tudi Slovenci, ki so se izučili pri teh mojstrih ali se lotili trgovine, pridružili so se meščanstvu v jeziku in nazorih iu popustili so svojo narodnost. Nemški živelj v mestih iu trgih se je tedaj množil po dvojnem potu, po novih nemških naseljencih, a to ne izdatno, tembolj pa po raznarodenih Slovencih. Ta proces vršil se je do novejšega časa, dokler ni narodnostna ideja storila konca neuaravnemu položaju, po katerem je peščica mestnih prebivalcev hotela biti druge narodnosti, nego masa naroda, ki jo obdaja in pomnožuje in od katere se živi in uspeva.
Preobrat pa se je godil skokama in hitrejše, nego smo pričakovali, jasen dokaz silne elementarne moči narodne ideje. Naše glavno mesto Ljubljansko je bilo 5e pred tridesetimi leti, kakor zlata Praga, prava nemška naselbina mej  Slovenci, z nemškim mestnim zastopom, z nemškim magistratom, nemškimi tvrdkami in nemškimi napisi. Res, da  je že tačas se po mnogih hišah m rodbinah  govorilo slovenski pa v javnosti vladala je le nemščina. Dvakratnega hudega napora je trebalo predno smo si osvojili slovensko središče. Druga mesta in trgi po Kranjskem so že  prej  ali  slej pokazali svoj narodni značaj, uajp )zneje Postoj ina.
Težje je šlo na Štajerskem in po Istri V spoduještajerakih mestih in trgih je od nekda bilo več nemških naseljencev, nego na Kranjskem in sploh nemštvo bolj ukoreninjeno. Zato celo v okrajih, ki slove po svoji vzbujeni narodnosti, mej Dravo in Muro, ni še v mestih prodrla narodna večina in so na primer zastopi v Ptuj i, v Ormoži, v Ljutomeru, v Sent Lenartu, še v nasprotnih rokah. Kavno tako mesteca in trgi okolu Pohorja. V Savinjski dolini jedinnjše v Celji vlada nemška stranka, a že zelo podjedena je in ko bodo vsi Slovenci bližje in daljše okolice prišli do spoznanja, da le oiv krepijo ta živelj, ker ga gmotno podpirajo, potem bo tudi Celje dobilo tisto lice, katero mu gre kot središču zavednega slovenskega prebivalstva. Ravno tako Ptuj, Slovenska Bistrica,  Konjice,  Slovenjigradec in kai
prisotnosti o dvoboji, o dvoboji v obče. Blagovolite mi povedati, kako mnenje imate o tem predmetu.
Bazarov, ki je pri ustupu Pavla Petroviča ustal, prisedel se je na konec mize iu prekrižal roki.
— To je moje mnenje, rekel je: — • teore-tiškega stališia je dvoboj -- neumnost, a s prak-tiškega stališča — to je druga stvar,
— To je, vi hočete reči, če sem vas le razumel, da bi se, kakeršna koli bi naj bila vaša teoretiška sodba o dvoboji, v praktiki ne dali žaliti, ne da bi zahtevali zadoščenja ?
— Popolnoma ste razumeli mojo misel!
— Jako dobro. Jako rad slišim to od vas. Vaše besede rešujejo me nevednosti .
— Iz neodločnosti, hočete reči.
— To je vsejedno; izražum se, da bi me razumeli; jaz . . . nisem semeniška podgana. Vaše besede rešujejo me neke žalostne potrebe. Sklenil sem, da se bijein z vami.
Bazarov izbulil je oči.  — Z manoj?
— Gotovo da z vami.
— A čemu, prosim V
— Lahko bi vam povedal uzrok, začel je Pavel Petrovič. — A raje molčim o njem. Za-me ate tu odveč, jaz va- ne morem trpeti, jaz vas preziram, in če vam to ni dosti . . .
Oče.M Pavla Petroviča sta se zabliskali . . . Tudi Bazarov u stu se zažarili.
Dalj« prih.)
je tacih mej Slovenci raztrošenih mestic in trgov. Iatra pa si je v poslednjem času prisvojila mnogo terčna, katerega so Lahi že bili /mar ral i za svojega Vsaki dan Čitamo o novih zmagah in kmalu bode laščina potisneua nazaj do morskih obal.
Kar mi z veseljem, opazovali  so nasprotniki z nejevoljo, in teg« jim ne moremo zameriti, samo v lem se močno motijo, ako mislijo, da bode mogoč«  ustavljati  vršeči   se prevrat  po organizaciji nemškega obrtništva proti rastočemu slovenskemu. Nedavno je poslanec Celovške trgovinske zbornice, bivši uradnik učnega ministerstva Dummreicher, govoril v nekem Dunajskem društvu o narodnem položaji nemškega obrtnega stanu. Pretakal je bridke solze, da so v mnogih cvetočih mestih na Češkem in Slovenskem starodavno naseljeni nemški meščani izgubili jeden volilni razred za drugim.   Kjer je še pred 20 ali 30 leti stal nemški župan na Čelu, tam zdaj niti jednega Nemca ni v zastopu.   Nemci so postali tujci v lastni (?) domovini.  Tako se je godilo v Pragi,   v  Plznu, v Ljubljani, v mnogih manjših mestih, v Sudetskih deželah in po julijskih alpah. In uzroki te nepovoljne prikazni? Po trditvi Dummreicherjevi odprava prejšnjih predpravic obrt-nijskega stanu, kakor da bi to le nemškega obrtnika zadelo in no tudi slovenskega in drugi uzrok, ki se iz ust učenjaka še bolj  čudno  glasi, nova šolska organizacija, po kateri je postala omika vse-obča in prodrla v najširje kroge ljudstva. Iz nižjih slojev narodove mase urinih so se novi elementi mej staro nemško meščanstvo ter ga izpodrinili. Ze j je Dunaj v nevarnosti, da  ne bode poplavljen od čeških  obrtnikov,   ki imajo že  večino v čevljarski zadrugi.   Zato kliče Dummreicher k križarski vojski proti slovanskemu obrtnemu stanu, j Iz navedenih stavkov govori oni nemški šovi-
I nizem,  kateri  ne  more zapopasti, da imajo tudi j drugi narodi pravico do eksistencije in razvoja svo-I jih duševnih in gmotnih interesov.   Vsak slovenski I ali  češki obrtnik   in trgovec  mu je usiljnec v sfero, katero zmatra za svojo nedotakljivo lastnino, j Hlapec, rokodelski  učenec, pomočnik, komi j ali k večjemu  knjigovodja, bi smel  biti Slovenec, a do samostalnoga obrta  ali trgovine se pospeti, to je predrzno in se ne spodobi za potomca nižjih slojev človeške družbe, kakor mora parija ostati vse žive dni parija.
Iz tacih izpovedanj naših nasprotnikov pa Bi tudi mi posnamemo svoj pouk. Mesta in trgi so imeniten faktor za vsak narod. Oni so središča celega dotičnoga okraja, kamor se steka tudi kmetsko ljudstvo, bodi si da ima opraviti v uradih ali poskr beti si potrebnega blaga pri trgovcih in obrtnikih Narodno mišljenje mest in trgov torej več ali menj upliva na kmetsko ljudstvo, narobe pa tudi okolica pritiska na središče, ako se zave svoje moči. In ta sila je velika. Kajti vsa mesta in trgi, še Ljubljane ne izvzemši, navezani so na dohod iz okolice.
Da si prisvojimo še tiste kraje, kateri, čeprav sredi slovenskega  prebivalstva ležeči,   hočejo biti nemški, ni nam treba nič druzega storiti, nego se ravnati po starem geslu: Svoji k svojim 1 Naročujmo svoja dela  le pri  narodnih obrtnikih, kupujmo le pri narodnih trgovcih, obiskujmo le narodne krčme in   kavarne, nalagaj mo svoj   denar le pri narodnih denarnih zavodih, hodimo le k narodnim zdravnikom in, če že ne moremo živeti brez pravd, dajmo zaslužek le narodnemu advokatu. Od notarja in uradnika pa zahtevajmo, opirajoči se na zakon, da z nami slovenski občujeta in uradujeta. Bodimo doslednji in neizprosno, kjer gre za pravice naroda, in v malo letih se  bode naštelo še več imen mest in trgov, kjer je bila, a je ni več starodavne nemške večine.
Politični razgled.
ranje dežele.
V Ljubljani 20. marca.
Lienbacherjevega predloga o koulesijal ni
šoli na odobravajo niti nemški konservativni listi izvzemši „Politische Fragmente", kateri nikdar ne morejo dovolj prehvaliti upokojenega dvornega svetnika. „Vaterland" pe misli, da bode Lienbacher s svojim predlogom le škodoval stvari, kajti napravil bode razpor mej desničarji. Tega naj Lienbacher nikar ue misli, da bi za njegov predlog glasovala levica, nekatere stranke na desnici bodo pa temu predlogu tudi odrekle podporo, zaradi njegovih centralističnih tendenci j.
Nemški dijaki {praškega vseučilišča porabijo vsako priliko, da pokažejo svojo velikonemško mišljenje. Dijaška društva „Styria\ „Fraukouia" in „Cariuthia" so porabila tudi sinit nemškega cesarja in odposlala so oficijelne zastopnike k pogrebu
v Berolin. Ministerstvo notranjih zadev je pa za-ukazalo namestuištvu, da naj razpusti dotična društva.
Slovaki z OgernkogA se tako močno izse-1 uje jo v Ameriko, da že vlado skrbi, kaj početi, ker bode v kratkem primankovalo pridnih delavcev. Iz-selovanje je pa zakrivila vlada sama, ki je premalo gledala na naro ino-gispodarsko blaginjo slovaškega naroda ter ga zatira v narodnem oziru. Mnogo se pa bede Slovakov krivi židje, ki odirajo ubogi narod.
1 nanje države.
ltolgars!wi vlada še nič ni odgovorila na izjavo Turčije, da bivanje kneza Ferdinanda v 'Bolgariji ni zakonito. Čakati hoče, kak upliv bode na bolgarsko politiko imela smrt nemškega cesarja. Ruski veleposlanik je pa že turško vlado opominjal, da naj pozove Koburžana, da ostavi Bolgarsko. Pristavil je pa, da je to le njegov osobni sovet.
IliiMki listi, zlasti orieijozni, jako laskavo pišejo o Nemčiji, napadajo pa Avstrijo- Vidno je, d i bi Rusi radi razdrli avstrijsko nemško zvezo. Tako piše „Novoje Vremja", da si Avstrija prizadeva, da bi zopet pridobila prvenstvo v Nemčiji. Zaradi tega bi rada Nemčijo zamotala v vojno z Rusijo Tri-pelalijanca je le nevarnost za mir. Nemčija in Rusija lahko ohranita mir brez tripelalijance. Vsi ruski listi izražajo nado, da Nemčija ne bode podpirala Avstrije, ko bi imela vojno z Rusijo.
Agitacije za Boulangerja se na JFraueoakem vedno širijo. Njegovi pristaši so sklenili, da ga bodo v vseh volilnih okrajih postavili za kandidata, kjer bodo mandat za zbornico izpraznjen. Mej radikalno stranko napravile so te agitacije razpor. Rochefort s svojimi pristaši poteguje se za Boulangerja, dočim je Clemenceau proti njemu.
Novi nemški cesar je imenoval je generala Bluraenthala maršalom in mu je poslal svojo mar-šalsko palico, da jo tako dolgo rabi, da zanj drugo narede. Blumenthal bil je v vojni s Francijo načelnik generalnem štabu III. vojske katerej je bil poveljnik cesarjevič, sedanji cesar. — Včeraj sta pruski zbornici 'meli skupno sejo. V njej je prečital knez Bismarck izjavo novega cesarja, v katerej zagotavlja, da se bode držal politike očeta svojega in pred vsem gledal ua srečo in blagostanje domovine. Vestno se bode ravnal po ustavi in varoval veličje krone. Ker pa zaradi slabega zdravja na ustavo priseči ne more, naj se zadovoljita zbornici z izjavo da bode vedno spoštoval ustavo in vladal v zmislu zakonov. Zbornica je zaklicala „Cesar Friderik, naš najmilostljivejši kralj in gospod naj živi!"
Mej turško in angleško vrše se pogajanja, da bi Angleži v aprilu prihodnjega leta ostavili Egipet. Zato jim bode pa Turčija dovolila, da bodo angleške vojne ladije smele brez dovoljenja skozi Dardanele. Takemu sporazumljenju bode pa gotovo ugovarjala Rusija, katerej ne more biti prav, da bi angleške vojne ladije lahko prihajale brez ovir v Črno morje, ruske bi pa iz njega ne smele.
Irski vodja v angleškem parlamentu se je preveril, da se pri sedanjih odnošajih ne da doseči posebni irski parlament. Zato baje hoče zahtevati, da se prestroji in zboljša irski lokalna uprava. S tem pa ni rečeno, da so se Irci odrekli svojim težnjam po avtonomiji, temveč hočejo počakati ugodne prilike. Če bodo zmerneje postopali, utegnejo pod-kopati tla sedanji vladi, ki jim je jako sovražna. Salisburv se bode mogel le tako dolgo držati na krmilu, dokler ga podpira jeden del liberalcev. Unijonistični liberalci podpirajo pa sedanjo vlado le zaradi irskega vprašanja. Če Irci zasučejo svojo politiko, so bod* morda Hartigtou s svojimi prLtaši zopet pridružil Gladstonovej Btranki in Salisburvjev padec bil bi gotov.
Ifrazilijska vlada izdelala je nov zakon ob odpravi robstva:   Po tem zakonu se bode rob-stvo v nekaterih pokrajinah odpravilo koncem letošnjega leta, v nekaterih v dveh letih, v ostalih pa do julija 1892. leta. Ne ve se pa, če bode zbornica pritrdila temu zakonu.    Vlada je že večkrat predlagala, da se robstve   odpravi, a vselej  se je zbornica temu ustavljala.   Cesar sam želi odprave robstva in je že pretil, da se odpove prestolu, če se ne ustreže želji njegovi.
„Matica Slovenska"
LXXIX. odborova seja v sredo 14. marca 1888.
Navzočih 17 Ljubljanskih odbornikov; predseduje prof. Josip Mam.
Zapisnik o 78. odborovi seji, pregledan iu potrjen, po overovateljih, odbornikih Kržiči iu Šubici, se brez ugovora odobri; današnjemu zapisniku sta overovatelja odbornika KržiČ in R a i č.
Predsednik se spominja pokojnega odbornika prof. Einspielerja. „Matica" je poklonila na njegovo rakev venec s primernim napiBom; pri pogrebu jo je zastopal prof. dr. Sket. „Umelecko besedo" v Pragi, društvo, s katerim stoji že nad 20 let v zvezi, pozdravila je „ Matica * povodom praznovanja slovesne petindvajsetletnice dne 9. t. m. pismeno. Zla-tomašniku prevzvišenemu biskupu J. J. Strossmaveru čestitala bo „Matica" po svojem odborniku dr. Tavčarji, kateri je bil posebej naprošen, naj v Dija-kovaru privzame si kolikor že Slovencev-Matičarjev, ter v deputaciji čestita prvemu podporniku iu de-jauJ8kemu pokrovitelju „Slov. Matice".
Pft poročilu ?n opori arskejja odseka vzame odbor na znanje, da s<> bil*- računske zadeve iz zadnje ddbe (hišni n.čuni, nagrade) rešene po njegovih sklepih iz zadnje seje.
Računski sklep za 1 1887 , proračun zal. 1889. in račun o tujem premoženji, ki jih je gospodarski odsek pregledal in potrdil, odobre se brez ugovora.
Odbor pritrdi nasvetu gospodarskega odseka, da se ima uloga, glaseča se na Tomšičevo ustanovo, Mariborski mestni hranilnici iz uzroka dokaj žaljivega odpovedati in drugej naložiti. Pri tej priliki se je odboru naznanilo, da je valed predsednikovega naročila bila zadnje dni blagajnica škontrirana in da je bilo v njej vse v pravem redu.
Ma hiši uknjiženi dolg, 2O00 gld., ima se v kratkem izplačati in Bodnijski zbrisati.
Kolkejeva  zadeva se ima vnovič pospešiti in kolikor mogoče društvu na korist konečno rešiti.
Iz poročila književnega: Glede letošnjih društvenih knjig pritrdi odbor popolnoma nasvetu književnega odst-ka. Knjige, katere „Matica" izda letos, so: 1. Erjavčevi pripovedni spisi I. del. Vredil prof. Fr. Leveč. Knjiga bo obsezla kot III. zvezek „Zabavne knjižnice" krog 15 tiskanih pol. Izšla bo v „ Katoliški Tiskarni". Določi se jej pristojna nagrada. Pravico do izdaje si je „Matica" kupila od varuha pokojnikovih dedičev. Zaradi premnogega gradiva izide nusproti poslednji izjavi II. del še le prihodnje leto. 2. Letopis za 1. 1888. Vredil d r. L. P o ž a r. Vsebina in sestava podobna lanski. Večina spisov je že došla, nekaj jih utegne prav kmalu priti ; nekaj jih bo „Matica" pisateljem vrnila. Tiskala bo knjigo zopet „Narodna Tiskarna" ; tiskovno korekturo preskrbo pisatelji in urednik; obseg utegne znašati 18—20 pOl. 3. J. Apih: Slovenci in leto 1848 Kulturno - zgodovinska stvarna razprava v obregu 16 —18 tiskovnih pol, o kateri pravijo presojevalci, da je v resnici zanimljiva. Tiskala jo bo tiskarna Blaznikova.
Na podlagi razpisa častnih daril iz obresti „Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene", došli sta društvu dve povesti kateri sta že pregle dala po dva presojevalca. Odbor se odloči, poslati ju še tretjemu presojevalcu. Ako bo jedna ali druga odobrena, utegne iziti še letos kot 4. knjiga v MiliČevi tiskarni, ki se je društvu ponudita za tiskarsko delo.
O številu iztisov letošnjih knjig in nekaterih nasvetovanih rečeh na korist „Matici" naj po predsednikovem prigovoru razpravlja odbor v prihodnji S^ji. (Konec urih.)
Domače stvari.
— (Dvoje imenovanj.) Skriptorjem ina licejski knjižnici Ljubljanski — na mesto Levstikovo — imenovan je Kourad Štefan, suplent na državni gimnaziji v Trstu. Štefan porojen je v Rož-navi na Moravskem, supleutuje že 12 let in ni zmožen jezika slovenskega, a prodrl je, dasi je za to mesto prosilo mnogo odličnih slovenskih močij. — Na tabačni tovarni Ljubljanski podelilo se je razpisano mesto tajnikovo trdemu Nemcu, ki je doslej služboval v Ftirstenfeldu in ima že 43 službenih let. Na tabačni tovarni je 18 uradnikov, mej njimi pa, če se ne motimo, nobenega Slovenca. Brez vsega druzega komentarja opozarjamo naše državne poslance na ti imenovanji, ki sta prav dobra snov za interpelacijo ali pa vsaj umesten podatek za budgetno debato.
— (Dvorni svetovalec vitez VVeilen) pride dne 27. t. m. v Ljubljano, da se z gospodi, ki sodelujejo pri cesarjevičevem delu „Avstrijsko-Ogerska v besedi in podobi" konečno dogovori zaradi podob, s katerimi bode okrašen te knjige tisti del, ki opisuje vojvodino Kranjsko. Razgovor bode v deželnem dvorci.
— (Državni pravdnik, nadsodnije svetnik g. Persche) je na lastno prošnjo umirovljen in se je dne 18. t m. poslovil od državnega pravdništva uradnikov. Namestoval ga bode drž. pravdnika namestnik g. Pajk, dokler ne bode imenovan nov državni pravdnik, za katero mesto je baje „primoloco" imenovan dr. Gertsch er, državni pravdnik v Celji, kot drugi pa g. Pajk.
— (Strossmayerjev v.ečer.) Na vabilo „Pisateljskega društva", ki je v tej zadevi poprijelo vsega priznanja vredno inicijativo, zbralo bo je v soboto zvečer jiad 100 Častilcev Strossraaver-jevih pri Malici v lepem salonu, okrašenem z ovenčano podobo Djakovskega vladike. Mej navzočno gospddo bila sta župan in podžupan Ljubljanski z mnogimi mestnimi odborniki, več deželnih poslancev in odbornikov, odličnih meščanov, doktorjev prava in medicine, več Sokolov v društveni opravi in drugih zastopnikov iuteligenco slovenske. Prvi poprijel je besedo „Pisateljskega društva" predsednik gosp . dr. Vošnjak ter s primernimi iu iskrenimi besedami napil preljubljenemu vladarju,  cesarju Franu
Josipu. Napitnica ta vsprejela se je z naudušenimi živioklici in godba zasv.rala je cesarsko himno, katero so vsi navzočni stoje  poslušali.   Potem je dr. Vošnjak  v slavnostnem  govoru  risal zasluge in delovanje vladike Strossmaverja, kateremu Slovenci ob njegovi zlati  maši   pošiljamo  najsrčneje želje, proseč osolo,  da  mu podeli še mnogo let. Govor ta razvn»d  je  naudušene   živioklice in celo vrsto drugih govorov, katerim je predmet bil slavni jubilant.   Župan Ljubljanski  g. Grasselli napil je Strossmaverju   kot   častnemu   meščanu Ljubljanskemu, kot veleumu, ki je vs^kdar znal tako izborno spajati vero in  narodnost.   A. Trstenjak v daljšem govoru narodu hrvatskemu in navzočnim Hrvatom, Hrvat Levstik Slovencem in vzajemnosti mej obema narodoma, Rus dr. Milkovič v lepem ruskem  govoru   bodočnosti   slovanstva , podžupan Ljubljanski gosp. Petričič v srbskem jeziku in v imenu pravoslavuih vladiki  Strossmaverju), katerega naj bi tudi drugi škofje v njegovem blagem delovanji posnemali, inžener Dufle v češkem jeziku v imenu Čehov, podstarosta No 1 li pa je v imenu „Sokola"   vladiki Strossmaverju kot častnemu članu zaklical „Na zdar!", ki je vzbudil gromovit odmev.   S tem   bila   je vrsta oficijalnib napitnic zaključena, a za neoficijalnih, iz katerih je ki si jo je v vseh srcih
temi prišlo je še mnogo »dsevala velika ljubezen, pridobil vladika Stross-
mayer s svojim uzornim delovanjem. Strossniaverjev večer bil je krasen, vseskozi dostojen svojemu naslovu in hvaležni smo „Pisateljskemu društvu", da nam ga je priredilo. Kar se banketa samega tiče, radi javljamo, da smo bili s postrežbo jako zadovoljni, kakor tudi z godbo, ki vam je jako marljivo svirala prav lepe, večinoma večeru primerne Bkladbe.
— (Povod en j n a L j ubljanske m barji.) Od 1862. leta ni bilo na barji take povodnji, kakor včeraj. Jug stajal je velikanske plasti snega, ki jih je nakupičila letošnja zima, v soboto in nedeljo pa je deževalo neprestano in barje postalo je veliko jezero, iz katerega mole le visoka drevesa in hiše, ki so pa večinoma do strehe v vodi.   Najhuje prizadete so  vasi:  Hauptmanca,  Črna vas in Lipe. Voda pridrla je v pritlična stanovanja in ljudje so se rešili pod streho, dočim živina stoji v vodi. Veliko krme je pokvarjene in od plavljene, vsa ozimina je uničena. Voda odnesla je tudi mnogo gnoja, napeljanega v jeseni na njive. Nekateri prebivalci rešili so se s tem, da so  hišne duri in tramove zvezali z vrvmi in si tako napravili  plav, da so prišli na varna tla. Mestni magistrat odposlal je ž« v nedeljo posobno komisijo  nesrečnim  barjanom  na pomoč. Komisija, ki je imela za preplavljeuce tudi živeža seboj,  imela je slabe brodnike, ni našla pravega pota, vrnila se je torej v mraku nazaj, ne  da bi bila kaj opravila. Včeraj zjutraj odšla je druga komisija z živežem. Vrnila se je zvečer ob 8. uri ter pripeljala seboj 14 osob iz Črne vasi in 2 živinčet. Osem osob dobilo je za silo stanovanje na rotovži.
da
in da
Danes odšla je zopet komisija z živežem na barje. Kaka beda vlada v posamičnih, osamljenih barjanskih hišah, o tem še nemarno poročil, a lahko si mislimo, da so prebivalci uprav v obupnem položaji. Včeraj hodili so ljudje kar v nepretrganih tolpah na Grad, kjer jih je v teku dneva bilo gotovo več tisoč, gledat veliko nezgodo in pomilovat nesrečne barjane. Pri tej priliki čulo se je mnogo ostrih besed in s posebno nevoljo omenjal se je jez pri Vod-matu, ki vedno še ni odpravljen. Z Grada bil je v resnici tužen razgled. Do Vrhnike vse v vodi, in celo v Mostah pod Ljubljano delala je voda nepri liko. Sava je tudi velikanski narastla. Danes voda upada, toda le za nekoliko centimetrov.
— (Družba sv. Cirila in Metoda.) Ka kor 8e nam pnroča, poslale so v smislu družbi nega vodstva peticije za versko-narodno šolo dozdaj naslednje podružnice: V Selcih na Gorenjskem, v Se nožečah na Notranjskem, v Turjaku na Dolenjskem, v Kropi-Kamnogorici, Meniševska v Begunjah pri Cirknici, v Ribnici, v Litiji, v Trnovo-Bistrici (moška) na Notranjskem, v Vipavi, v Škofji Loki, za Belja-ški okraj na Koroškem, Gorenjska Dolina v Kranjski gori, za Cerkljanski okraj na Goriškem, v Gorici, v Ajdovščini. Vodstveno opravništvo nas proBi objaviti: Ako bi katero slavnih podružničnih načel-ništev vsled pomote ali vsled preselitve dotičnega gospoda prvoraeatnika peticijskih in drugih vodstvenih tiskovin ne bilo prejelo, naj blagovoljno naznani vodstvu, da se mu dopošljejo.
— (Ljudski shod) bil je v nedeljo popo-ludne ob 2. uri v Šrajnerjivi pivarni na sv. Petra
cesti. Udeležba bila je tolika, da je ves prostorni salon bil natlačen, k čemur treba vsekakor par sto ljudij.  Sklicevatelj g. Arnecl pozdravil je v slovenskem in nemškem jeziku doslece, objasnil v kratkih besedah shoda namen in pozval, občinstvo da m izvoli predsednika Predsednikom bil je i/bran g K or d eli č, podpredsednikom g. Brozovič i. t. d. Predsednik Kordelič nagovoril je zborovalce v nemškem jeziku, ter dal besedo najprej nekemu VVegererju, potem pa nekemu drugemu  Gradčanu, ki  sta  oba govorila proti predlogu Lichtensteinovemu, a oba zelo nesrečno. Daai sta rojena Nemca, vender niti nemški govoriti ne znata, a kaj rečemo govoriti, niti č i-tati ne  umejeta.   Držeč pisani  govor v roki, poskušala sta čitati, a mnogokrat nesta zadela pravega stavka; pravega „sehlagerja", začela sta jecljati,   ali pa ubrala stavek,  ki ui bil s prejšnjim nobeni zvezi.  Prav prijateljski bi  torej svetovali našim delavcem, naj si tako neukretnih govornikov ne naročajo več, ker je škoda za deuar in za čas in ker smo prepričani, da imajo gotovo boljših močij mej seboj. Da so postavili v nedeljo druge govornike na oder, dosegli bi bili lep vspeh. Tretji govornik govoril je slovenski, a uplel mej svoj govor po nepotrebnem par zgodovinskih črtic, ki so b le vladnemu komisarju, magistr.ttnemu svetniku g. Žurni d i povod, da mu je segel v besedo in ker se je govornik hotel po robu postavljati, odredil, naj govornik sploh odstopi. Vsled tega protesti, ker je bil  vrhu tega predsednik toli netakten, je vladnemu  komisarju  predbacival „absolutizem", razpustil je slednji ljudski shod. Gospodom aranžer-jem bodi  to  v  pouk,  da  bodo v bodoče v svojih govornikov izboru previdneji   in da pazno pregledajo in pretresejo vse govore. Le na ta način bodo koristili stvari samej, nikakor pa z govori, ki so brez stvarnega jedra in nemajo druzega namena, nego z obrabljenimi  frazami   v neukretnej besedi hujskati in begati delavce. Stvar delavcev in obrtnikov  je sveta stvar, treba torej jo gojiti z vso skrbnostjo iu pazljivostjo, le tako bode napredek mogoč.
— (Slovensko gledališče) V nedeljo in včeraj imeli smo dve lepi predstavi. Zaradi preobilega, v zadnji hip došlega nam gradiva, moramo poročilo odložiti do jutri, kakor tudi poročilo o koncertu Slavce vem.
— (Osepnice.) V nicami zbolela: 1 moški, otroka.  Umrl: Nobeden.
— (Zblaznel) je na Viči pri Ljubljani, Janez Vrtač ni k, peljan včeraj v blaznico na Studenec.
— (Življenje rešil) je zadnjo nedaljo podčastnik deželnih brambovcev, deželnemu bram-boveu padšemu pri cukrarnici v vodo. Skočil je v valove Ljubljanice, tako se smejo zdaj zares imenovati ter ga živega spravil ua suho.
— (Samomor ali tatvina.) Zadnjo soboto našli so na leseni ograji pri gledišči brezrokavnik, v katerem je bila srebrna ura z verižico, blizu Šikcove hiše pa suknjo neznanega človeka. Ker se doslej nihče ni prijavil za te stvari, mogoče je, da je kdo skočil v samomorni namen v Ljubljanico.
zadnjih 24 1 otrok.
urah za osep-Ozdravela: 2
znani gostilničar in hišnik ter bil od-
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Djakovo   20. marca.   Nedeljo večer Djakovo sijajno razsvetljeno, včeraj zastavami vse hiše odičene,   ob  devetih  slovesna maša, katero z veliko asistencijo daroval vladika. Po maši sprejemanje deputacij.   Takoj mej prvimi vsprejete slovenske deputacije. V imenu Ljubljane govoril  Hribar.   Mej govorom razjokal se vladika. „Slovenijo" zastopal  dr. Marolt za „Sokola" govoril Turk.   Vse Slovence vladika izredno   odlikoval.   Zagrebškim odposlanstvom naznanil vladika nove darove:   20.000 goldinarjev za ustanovo medicinske fakulteto na vseučilišči, 10.000 akademiji, 1000 „Ma^ci Slovenskoj", 1000 društvu sv. Jeronima, za deško semenišče v Djakovem 14.000 gld. Pri obedu v imenu Slovencev nazdravil  dr. Tavčar, katerega je vladika liajsijanjneje odlikoval. Govorili mej  drugimi  še  v imenu   Hrvatov zagrebški župan Badovinac, v imenu Srbov dr. Rajakovič, v imenu Slovakov Svetozar Hurban. Potem govoril vladika Strossniaver zagotovljaje svojo ljubezen do Slovencev in poudarjajoč svoje stališče glede slovanske liturgije.   Vladika izredno dobre volje in trdnega zdravja. Njegova, živahnost in feiiomalna zgovornost poraziteljna.
D.jakovo 18. marca. Danes predsta-stavile se deputacije. Bisknp zlasti slovenske zastopnike, mestnega zastopa, „Sokola" in „Slovenije" preljubeziijivo vsprejel in sporoča narodu slovenskemu svoje pozdrave. Pri obedu laskavi napitnici biskupovi Slovencem odgovarjal dr. Marolt. Biskup posebno spominjal se ranjkih Bleivveisa, Einspielerja in Tomana; radost velika.
Budimpešta 19, marca. Pri Bekešu preplavljeno ozemlje obseza 20.000 oral, mesto v nevarnosti. V Szathniaru zrušilo se je 50 hiš, v Dobu preplavljenih 10.000 oral. Mej Csabo in Bekesom kakor morje, položaj obupen. Csaba, največja vas na Ogerskem, s 24.000 prebivalci večinoma pod vodo.
Berolin 19. marca. Pri cesarjeviči Viljemu pojavila se stara bolezen v ušesih. Zdravi ga dr. Bergmann.
Pariz 16. marca. Mnogo poslancev s skrajne levice protestuje v izjavi proti volilni agitaciji Boulanger-ju na korist. Glasovi oddani za Boulangerja bili bi plebiscit, s katerim bi se svobodni narod odpovedal. Vojaškega poveljnika posezanje v politiko imelo je še vsek-dar za naše pravice in pokrajine škodljive nasledke. Izjava torej pozivlje volilce, naj nevarno manifestacijo odklonijo.
Rim 20. marca. Agenzia Štefani: V Florenci v palači Pitti prireja se stanovanje za kralja in kraljico, ki prideta tjakaj obiskat kraljico angleško.
Listnica upravniAtva. G. dr. R—s na 1 hm nji: „Narod" st. 61 imel je samo jedno prilogo. Tedaj dobili v redu.
jjnBLJiiSH z?or
■-Hoji (192—255)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
jleteorologičiio poročilo.
C d C	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
17. marca	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	724*2 mm. 723-H mm. 724 0 mm.	3- 2° C 50° C 4- 2° C	si. sov. si. szh. si. Bih	dež. dež. dež.	G8-8mm. dežja.
C n S OO «-l	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	72.'M> m m. 722 1 mm. 7204 mm.	4 0° C 6 2° C 4-8° C	si. zah. si. zah. si. vzh.	dež. obl. dež.	0 00 mm.
Srednja temperatura 4*6' in 50", za 12" :n l'Bc nad normalom.
2D"a_33.a.jslsa, "borze,
dne 20 marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.....
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
6% marčna renta .... Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London ........
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemške marke.....
4°/. državno srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta A*tu . . . . Ogerska papirna renta 5°/0 . . . . 5c/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe! avstr. 4*/^°/,, zlati zast. listi , Prior, oblig. Elizabeiine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Radolfove srečke.....10 „
Akcije nnglo-avstr. banke . . 120 „ Traminway-druSt. velj. 170 gld. a v.
včeraj	—	danes
gld. 77-40	- gld.	7740
791.5	—	7915
„ 109-20		109-35
„ 9235	„	9230
„ 858-	n	856 —
„ 369-96	b	267-90
„ 12690	n	127 —
l 10-04«/,	n o	1005
.V98	n	5-99
*     62 37 V.		62' lO
250 gld.	130 gld	— kr
100
163 96 >3 105 117 127
99 179
21 101 212
75
50 30
50 20
50
50
50
Zahvala.
Vsem, kateri so nam v bolezni in pri smrti našega nepozabljenega pokojnega sina, oziroma brata, gospoda
IVANA ANTONČIČA,
presrono Bočutje dokazali; potem gospodom profesorjem, dijakom, uradnikom in znancem za mnogobrojno udeležitev pri sprevodu, gospodom pevcem za premilu J}?/ije, kakor tudi vsem dari-teljfiu lepih VCsiicev izrekajo najtoplejšo zahvalo.
(215)
Žalujoči ostali.
Zaiivala.
' Moj umrli mož, gospod Janez Kutinu n. trgovec in posejtri k v Škotji Loki, bil je od januvarja 1k.S7. letal pri ces. kr. prlv. nvutrijNki zavarovalni družbi .,IHM\" n» Mumiji za slučaj snirri za 9000 p^Sd. zavarovan. — Omenjena družba mi je danes po oknijneru zastopniku, gospodu nadučitelju Fran l*apa v Škof ji I,oki, zavarovano svoto popolnem izplačala, — in jaz se čutim prijetno zavezano, p > tej poti za to postopanje družbi „D151AV" javno zahvalo izreči in društvo ,,l)irXA.V** vsem zavarovanja potrebnim družinam naj topleje priporočati.
Škof j a Loka, dne 15. marea 1888.
Marijana Kašniau.
(216)
J. X. Koceli, priča. Bogomir Kreiiiier, priča.
\ t*|»r« s«'^ j i * o a a zobe
33te
I«
I. Salicilna ustna voda.
aro jj.uična, u 'liva okrpprojo.-e, ovir.* H|>ri<'ei>i*» 7,nh mi ouslrannjo smi^cčo sap«. Ve ;ka s.eklenica 50 k-.
II. Salicilni zobni prah,
■plotPO prilju'o,:ei>  upliva nkie|MTbiče »n nareja zobe
sveć'o in bele.  a 30 kr. Zgoraj navedeni sredslvi. o katerih je že prišlo mnogo ":;hval, ima vedno nve~i v Bflo-ji ter jih rOKpoSil'a v3 '.: ('-n po pošti (616 —11)
,.IE£ARNA TRNK0CZY"
ETftTI \ rotovža v 1^1 ab1 Jani.
AlF"* V3.-LeiJ.'   ki kuni v 'ekn -ni Trnkoczv ori^i-' 'O Bl^ePttO r*. jo vodo in lp''«-'1!!' roiiiii ji.eh. se p (-ene zastonj razprava o v.-^ovnnji rob in ust.
' «E—at —m -»đa--ta +jei-----
BUDIMSKA
Kot golovo uplivnjoče čistilno eređetvo priporočajo najslavnejši B(!*ffvn!!ci pn IreboSnlh bole&nib, zi'S ,;ijan;l kr\I. zlatej žili, bo'e/,i';li na je.iiii i lediCtfh ter Skt'0td'c.4-nih boleznih, mrzlici, p-o. on epuščajih, so pire 0,1 i i.d. Prodaja se v vi.ah spceiijskih in prodaji1 lnienh mino rahlih voda, kakor  .o-di v lekarnah in d>oguerijid».
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da bode 2<>. marca t. 1. na lici mesta javna dražba za preložitev okrajne ceste na Dovsko in Litijo pod železnično postajo na Lazah. Začetek dražbe ob 10. uri zjutraj. Dražbeni pogoji in načrt so do tega časa pii načelniku na Viči za pregled razgrnjeni.
Okrajni cestni odbor okolice Ljubljanske,
Viči, dne 14. marca 1888.
Načelnik: And. Knez.
na
198—<>)
Bouillon-Extract.
Gomolična dišava.
(Ti-iiltel-\Viirze.)
Fine moke za juho,
Centralna zaloga: Wion, T . Jasomlrgottstrasse 6.
Dobiva se v prodajalnieah delikates in kolonijalnetra bla^a ter v droguerijah. (902—14)
Prodajajo: Peter Lassnik, IL h. Wen«el, Penlun. S<liU8S-rig & \Veber. — V Zap:orji: Micbelic, Iv. Miiller, rud-ntlka bratovska skladnica. — V Litiji: Ivan \Vaggoiiik.
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, »ko se navrta njeno deblo, je od pamtiveka enan kot naj izvrši nejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim po->m kot balzam, z:idobi pa čudovit, učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drogi deli polti, ločijo ete *.«> drugi «l»a u«« /milu*- luskine od polti. Ki poNluu«' %Nle<l le^a eletto bela in nežna.
Ta balzam Bgtadi Dtt obr.izu n;:stale gobe in ko-zave pike ter mu daje mlatdoatuo bafvoj pobi pode« 1 iiJe beloio. ne'nost in čvisto.t; odcirar; k;>j naglo pege, *oli:»vosi, ogerce, nosno rtu'eoino, z:\jedco in dro/re nesnirtno&fcl na pok'. — Cena vrču z navodom vied i:       i .."»<>.
Zaloga   v   I/i u Ulj ji ni   pri   1/. pl. Trn-
kooK.v-jf. lekarji. (745—12.
Tujci:
19, marca:
Tri Jlnlle! : Gšur, Pi>--ker, Eiselt, Koleda z Dunaja. — Hočevar s Koroškega. — Kremer iz okofioloke.
Pli   Mihih :   PlascllitZ Z
Dunaja. — Dr. VVoli" iz G radon« — Viktor, Dolochio iz Trsta. — Hačič z lieke.
Pri l»avar»keiu dvoru : Centlfl iz Wolfsberga.
t 111 ■ I ■ so:
17. marca: Makso Zamejec, peka sin, 6'/« mes., Gradišče št. 12, za bo'jastjo.
18. marca: Matilda Ilabe kurjača hči 11/» dne, Tržaška cesta št lil za božjastjo. — .Jožeta Heleta, delavka, 47 let, sv. Peira cesla št C'J. — Ciril Zorman, mokar j a sin, 7 m., sv. Florjana ulice i*t. 7, za kozami. — Jo?ef Slano uradnega slugo sin, 8 dni, Cesarja Jožefa trg št. 1, za oslabi j e-njero. — Amalija Ceine. pošt nega sluge hči, H mes., Poljanska cesta št. 33, z;i jetiko. — Janez Hofer, delavec, 26 let, sv. Florjana ul'ce št. 11, za jetiko.
19. marca: Henrik Hieng, knjigovodja, T>6 let, Kravja dolina št. 11. za jutiko.
20. marca: Veronika Do-I in.tr. zasebnica, 67 let, Fran Jožeta cesta št. 1, za rakom na maternici.
V d e ž e I n e j bolnici:
16. marca: Janez Čema-žar, hlapec, 25 let, za vročinsko boleznijo.
17. marca: Janez Mol, delavca sin, 6 mes., za slabostjo.
19, marca: Janez Slanovc, delavcA sin, 10 mes., za slabostjo.
J. & S. KESSLER v BRNU,
Ferdinandove ulice št. 7 sn.,
pošiljata proti poštnemu povzetju:
(130-4)
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip VoSnjftk,
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne."