Posamezna številka 10 vinarjev. M 215. v Lilijam, v sredo, 26. sepiembra m Leto XLIV. ~ Velja po pošti: ~ Za celo leto napre] , . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 28'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . ,, 2*— V upravi prejeman mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = za oelo leto ...... K T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo . „ 12'— Inseratl: Enostolpna petit vrsta (72 mn široka ln 3 mm visoka ali n|e prostor) za enkrat .... po 30 т za đva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popnst po dogovoru. Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 vin. Izhaja vsak dan, izvremšl nedelje ln praznike, ob S. url pop, Redna letna priloga vozni red tts" Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski naroi Upravnlštvo je v Kopitarjevi uliol it. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Lflšlifl nopodoina silo izčrpano. - Odbiti rasKl noprdi pri Dornl Miri. - MU čete osvojile obnostie Zorečle. - Romonsiti poraz pri Katszega. - liooa rumuriskcmsKo boino črta v Bibrudll ni več točkah predrta. Spor med SrHijo in Italijo. Curih, 29. VIII. 19-16. Imel sem priliko govoriti z nekim italijanskim časnikarjem, ki mi je dal zelo in-teresantnih podatkov, ki bodo gotovo tudi Vas zanimali ker se tičejo tudi Slovencev. Predno je stopila Italija v vojsko, je vodila — kar je vsakemu znano — dogovore s trojnim sporazumom zaradi deleža, ki bi ga imela ona dobiti po vojski. Ob njeni vojni napovedi se je pa tudi že v različnih krogih zvedelo, kaj bi imela Italija dobiti, namreč vse do črte: Triglav, Julijske alpe, Nanos, potem Reko in Hrvatsko primorje ter celo Dalmacijo. Razumljivo je, da je v Srbiji, katere vlada je meseca decembra 1914. leta izjavila, da hoče politično zediniti vse južne Slovane, yest o tem dogovoru med Italijo in trojnim sporazumom je povzročila veliko nezadovoljstvo, a proti Italiji celo odkrito sovraštvo in sicer v celem narodu. Pred italijansko napovedjo vojske se je vršil meseca maja 1915 v Nišu meeting, na katerem so odločno protestirali, da bi dobila Italija tudi le del kake jugoslovanske pokrajine, pa bila ta katerakoli. Od tega časa naprej datirajo vse diference, ki so obstajale in še obstoje med Srbijo in Italijo. Trojni sporazum, ki je v začetku vojske izjavil, da se bojuje za pravice malih narodov, se je bil takrat hudo zaletel, ko jc podpiral na tak način imperijalistične ideje nadutih Italijanov in iredentistov. Po mnenju dotičnega časnikarja v Italiji niso niti najmanje navdušeni, da bi dobili kake Slovence in Hrvate v svojo državo (glej »Secolo« 22. avg.) ker to sedaj že vedo, da onstran Adrije in Soče ni več Italijanov. Srbska vlada sama in pa takozvani jugoslovanski odbor so si na vse načine prizadevali, da bi v Parizu, Londonu in Petrogradu pojasnili, kako so vlade sporazuma ravnale proti svoji lastni izjavi ob začetku vojske. Toda slabo so naleteli. V Parizu je še šlo nekako, v Londonu slabo, v Petrogradu pa sploh niso vedeli nič, As-quit sam je baje rekel tole: »Jaz sem sam potoval po Dalmaciji in jo dobro poznam. Povsodi se govori samo italijanski. Ako se govori italijanski, morajo tudi prebivalci biti Italijani.« Na našo škodo, tako se je izrazil italijanski časnikar, se je posrečilo različnim srbskim in jugoslovanskim agentom, da so s pomočjo S. Wat.sona (Scotus Viator) in Steeda dokazali, da je Dalmacija hrvatska in so natančno začrtali narodne meje južnih Slovanov, kar je pa seveda Italijo strašno diskreditiralo, ker so ji začeli predbacivati imperialistična stremljenja. »Kar se tiče Srbije« — tako mi pravi moj časnikar — »bi nam bila lahko hvaležna, ker samo Italija je rešila srbsko vojsko v Albaniji, ne pa Francoska, Angleška ali pa Rusija, ki so jo pustile na ccdilu.« Zadnji trditvi bi ne bilo ugovarjati, ker je resnična, ampak kar se tiče prve je pa stvar popolnoma druga. Ne samo, da Italija ni nič storila za Srbijo, ampak jc celo dosti zakrivila, da bi bila srbska vojska popolnoma uničena. Ako je bilo Italiji res kaj na tem, da bi se srbska vojska rešila, pa naj bi ji bila poslala v Albanijo pravočasno na pomoč čet in hrane. Pa ni storila niti tega niti drugega. Glavna krivca in zločinca nad Srbijo sta Fracaroli in Barzilai, ki je bil takrat minister. Poslednje potovanje Pašičevo je pri gotovih krogih zbudilo veliko vznemirjenost in pozornost. Že davno so videli, da so srbske aspiraciie mnogo bolje sprejete net?o italijanske in zato je to potovanje nekatere ljudi nagnalo do besnosti. Sedaj so se začeli še oglašali različni francoski, angleški in ruski publicisti, ki so pisali v korist SrbiiR. in ocl tedaj so Tt.iHjani kakor na žrjavici. Tako n. pr. prof. Chervien jemlje Italijanom pol Benečije, češ da je slovenska, in jim od avstrijskih pokrajin nič ne da; Seton \Vatson pozna do podrobnosti vse slovenske, hrvaške in srbske narodne meie na zapadu in severu ter se jih na za-oadu skrbno drži, drugače t>a smatra morje kot naravno mejo. Zato jim tudi ne daje Trsta, Reke, Zfdra in Spljela. Isto tako pišeio Lćger, Ernest Denis, Emile Hau-mant, Victor Berard. Freeman. O. Mere-dith. W. B. MorfilL Frevelyau, H. W. Ste-ed. A. Stead, Crawford Priče, Lamansky, Kulakovskv, Golubinsky, Lavra, Florinsky, Rovinskv. Brjansianov itd. Zanimiv je tudi odgovor, ki ga je da! grof Bohrinski o priliki obiska ruskih poslancev dume v Italiji italijanskim zborničnim poslancem, Vpra-! šan, kako misli sam in pa ruska javnost o j srbsko-italijanskem sporu zaradi Jadrana, je menil Bobrinski: »O to bo zelo lahka stvar in ji ne prisojamo nikake važnosti, ker smo prepričani, da bo Italija spoštovala narodni princip, Srbija se pa ne bo proti-vila odstopiti Italiji eno ali dve pomorski oporni točki, kakor n. pr. Valono in Pulj. S tem bi bila že zagotovljena pomorska premoč nad istočno obalo.« Tako se torej kregajo in prepirajo različni ljudje za medvedovo kožo, ko medved še živi in bo še nekaj časa živel. Avstrijski Jugoslovani so se pokazali veliki junaki, ki znajo braniti svojo domovino pred njenimi sovražniki. Črez več kot eno leto so šele vzeli Italijani Gorico, pa nič ne de, na Krasu si pobijejo glave in polomijo kosti. Moj Italijan je bil sicer žalosten, ko sem ga prepričal, da črez Kras ne bo nikdar stopila italijanska noga, ampak priznal je nazadnje; .'Kaj nam jc bilo treba te vojske, ki jc popolnoma nepopularna in sc vzdržuje samo umetno. Ko bi se bile te milijarde vojnih stroškov uporabile doma, koliko bi se bilo dalo odpraviti gorja, katerega je v Italiji več kot preveč.« Za sklicanje delegacij. Budimpešta, 19. sepf. (K. u.) Zbornica nadaljuje razpravo o predlogih grofov Andrassyja in Apponvja. Poslanec Mezzoffy ne najde ustavne ovire za sklicanje delegacij, ki bi slovesno izpričali, da imata Avstrija in Ogrska odločno voljo za boj do častnega miru. Usoda Sedmograške je klasičen dokaz za ne-spretnost diplomatov. Delegacije pa je treba sklicati tudi zato, da bo mogoče nadzirati vojaške dobave, ki znašajo milijarde. Treba je ugotoviti, kdo sestavlja kliko life-rantov. Končno: Kdor je bil na bojišču, mora dobiti volilno pravico. Polonyi (neodvisnež brez stranke): Sedanji položaj je popolen propad cele nagodbe iz leta 1867. Andrassyjev predlog je vmešavanje v avstrijske notranje zadeve. Če bodo predlogi odklonjeni, ne bo mogoče zunanjega ministra poklicati na odgovor. Toda nikakor ne smejo posamezne osebe odločati o usodi celcga naroda. Med generaii je opažati sovražnega duha proti Madžarom. Grof Pallavicini (ustavna stranka) jc za sklicanje delegacij, kritizira vojaško upravo glede zdravstva in odlikovanj, zahteva takoj zakon o primerni preskrbi družin podčastnikov in predlaga posebno komisijo, ki naj preišče krivdo v sedinogra-ški katastrofi. Posl. Ugron (ustavna stranka) pravi, da grof Czernin ni bil pripraven mož za Rumunijo. Smreczanyi (ljudska stranka) pravi, da z ozirom na položaj opozicija mora opozarjati na napake. Zakaj se šc ni oglasil nihče od večine. Velika napaka je, da se z Rumujiijo ni že prej obračunalo, Vlada naj se izpremeni, da bo narod za bodoče varen. *■ * * Budimpešta, 19. septembra. .Jutri bo najbrže glasovanje o obeh predlogih. Danes opozicija v svojih govorih ni bila več tako glasna. Menda uvideva, da dežela ni tako razburjena. Napovedala je celo vrsto novih interpelacij, zlasti o aprovizaciji in vpoklicu 501etnih črnovojnikov. — Grof Tisza bo govoril v sredo ali četrtek. Seja piloiMega oDčinsKeao sveta 19. sepiembra 1916. Seji je predsedoval župan dr. Tavčar, ki vstane in izvaja: Danes zborujemo prvič po počitnicah V času počitnic smo slavili rojstni dan presvitlega cesarja. Vsi smo se spominjali z ljubeznijo Njega, ki stoji kot železni vitez sredi svetovne vojske. (Slava-klici.) Za erdeliske begunce. Med tem časom smo dobili novega sovražnika. Ubranili smo se drugih sovražnikov, ubranili se bomo tudi Rumunije. Za erdeljske begunce predlagam, naj sc podeli 1000 K. V vojne namene. Ob priliki rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja sem nakaza! 50OO K in sicer sirotam soške fronte 2500 kron. skladu vdov in sirot III. armadnega zbora pa 2500 kron. LISTEK. Soška m orel 31 len. (Konec.) Ako pregledamo tek tega boja na soški fronti pred 300 leti, se nam vsiljuje vrsta sličnosti in vsporednili pojavov z našo sedanjo vojno na južni fronti. Benečani, torej Italijani, ki edini prihajajo v poštev za naše primorje v oni dobi — začenjajo pod ničevnimi pretvezami osvojevalno vojno in preže na ravno tisto ozemlje*, kakor naši sedanji v eno kraljestvo združeni sovražniki. Tekom vojne vidimo, da raste be-nečanska poželjivoist in da zahtevajo vedno več in si urejajo po tem svoje napadalne načrte: čim slabeje se jim obnašajo njihovi naskoki, tem večje naloge si začrtavajo, tem višje smotre si stavijo. V dosego svojih namer zastavijo s prodiranjem v naše ozemlje ravno tam. k jer so pričeli Lahi v sedanji vojni. Prismučejo se v nezavarovane kraje, ne da bi skrhali ostrino meča in iz tega napravijo odločilne zmage in jih raztrobijo v svet. — V posameznih pohodih imajo z izgubami drago Plačane male uspehe; sem in tam je iz- id boja za nje naravnost sramoten z ozirom na njihovo premoč, žrtve ljudi in vojne priprave. Tehnika sovražne taktike je ista, kakor danes: previdno obtipavanje sovražnikove fronte, zastavljanje ofenzive zdaj na severnem, zdaj na južnem delu fronte, velikanske priprave za splošni naval, pri katerih pa teoretične določbe v praksi ne dobe stika mod seboj. Neuspehe pokriva zdaj tema (terror panicus), drugikrat megla, v tretje pa slabejši smodnik. Komu ne pridejo na spomin Cadornova poročila? In konec koncev: po dveletnem boju in »velikih uspehih in zmagah«, ki so J i 11 prinašala poročila v Benetke — vojna brez uspeha za Benečane. Tudi na avstrijski strani je dovolj paralelnih pojavov. Izzvani od Benečanov si prizadevajo poravnati mirnim potom preporne zadeve. Ker je vse to brezuspešno, začno boj s skromnimi sredstvi, a tem večjo hrabrostjo, vztrajnostjo in žilavostjo. Sovražnik jc večinoma poražen, dasi ima neprimerno ugodnejše stališče in premoč na razpolago. Moralni učinki teli posameznih zmag naših čet so nedvomno velikanski za Benečane, tako da resno in trajno ovirajo njihove smotre. Včasih se zdi, da so Avstrijci v takem položaju, da rešitev ni mogoča — in vendar nadvla-dajo, sovražnika oreženo ali pa ga vsaj ustavijo. In nazadnje: Avstrijci obdrže svojo zemljo, ki je šc dandanes njihova, a sovražnik ne doseže ne na suhem ne na morju svojega smotra. Iz zgodovinskih dejstev se uče pametni; izid posameznih podjetij pa uči celo nespametne, pravi Livij (22, 39). A naši nasprotniki so premalo prebrisa-ni in od strasti preveč prevzeti, da bi se mogli učiti iz zgodovine; pač pa so posegli po benečanskem vzorcu, da so uredili svoj načrt za 300 let poznejšo osvojevalno vojno na soški fronti. To je jasen dokaz, da ne razumejo pouka, ki ga daje zgodovina: ako so si priredili načrt, se bodo morali zadovoljiti tudi z njegovim »uspehom«. Mi pa upamo na podstavu zgodovinskih zakonov, da sc bo ponovil tudi konec boje z istim uspehom, kakor so je ponovila danes vojna, izzvana od istega nasprotnika in na isti zemlji, kakor pred 300 leti. M in Svel". »Dom in Svet« št. 7—8. Članki: Boji (F. S. Finžgar). — Sloviti slikarji v Ljubljani (Dr. Josip M al). — Disonance (Dr. Ivo Sorli). — V ruskem Turkcstanu (Dr. Ivan Knific).. — Dnevnik (Stanko Majccn). — Doma (Stanko Majcen), — Podobe iz sani (Ivan Cankar) — Gregorčičeva pisma Gruntarju (Izidor Cankar). — Praznota (France Bevk). — Tlačani (Dr. Ivan Pregelj). — Pesmi: Via Passionis (Jože Plot), — Otroci plešejo, Starčki plešejo (France Bevk). — Književnost: Ivan Grafenaucr: Zbirka slovenskih povesti (Dr. Jos. Lo-vrenčič) — Dr. Rudolf von Andrejka: Slo-venisehe Kriegs- und Soldatcnlieder (Dr. I. Pregelj) — Milan Rešetar: Elementar-Grammatik der serbisehen (kroatisehen) Sprache (Ivan Mazovcc). — To in ono: XII, umetniška razstava (Izidor Cankar). —• Prešernova Nezakonska mati«. — Stanko Premrl: Solnčna pesem sv. Frančiška (Ki-movec). — »Soči« v italijanskem prevodu. — Pismo mlademu umetniku. — Bretonska (J. L.) — Naše slike: Zaklad (H. Smrekar). — XII. slov. umetniška razstava. — Študija za »V vrtu Gctze П1Q П' « (Fr. Tratnik), — Obrežje Ljubljane (M. Jama). — Jahal-ka ([v. Vavpotič). — Violanta (Palma Starejši). Finžgar nadaljuje svojo povest Boji . Jančarica izve. da jc njen mož pal v Galiciji kot junak; junaško pa tudi ona vzpreime to novico, ker iz vere zajema moč. Zdaj jc njen duševni boj — med možem in Maticem — dognan; zvesta hoče ostali možu do smrti in živeti le za otroke. Iz vsega pripovedovanja vidimo, da jc tu povest dosegla svoj višek. Izredna mod diha iz tega poglavja. Zdai ž.c slutimo, kako sc bo itnil^al" Posredovalnici goriških beguncev lem nakazal 1500 K, 500 K sen pa nakazal beguncem v begunskem taboru v Brueku ob Litvi. Tukajšnji ogrski bolnišnici sem nakazal 500 K, za kar sc jc poveljstvo bolnišnice zahvalilo. Frančišek Leveč je odstopil mestni občini zapuščini Josipa Jurčiča in Koslerja, ki jo je mestna občina sprejela. Finančno ministrstvo jc cdgodilo odplačilo brezobrestnega posojila v znesku 20.000 K na J 5. februar 1920. — Glede odmere pridobnine se vloži pritožba na upravno sodišče. Kino Central )e nakazal 2000 K za olepšavo mestnih iz-p.ehajališč na Gradu v roke g. majorju pl. Kernu. Za ta dar izražam v imenu mestne občine vodstvu »Kino Centrala« najtoplejšo zahvalo. O kanalizaciji v Spodnji Šiški poroča župan za magistrat. Kakor znano, se je novi kanal na Češki cesti zgradil v važno svrho, da se чеспо odpravijo neznosne poplave tc prometne ceste in sosednjih zemljišč v okolici občinskega doma. Nekdanja spodnješišenska občina, katera je spravila zadevo v tir, je imela isti cilj pred očmi; zgraditi je nameravala kanal, kateri naj bi odvajal padavinske vode, in se za enkrat ni računalo z odvajanjem fekalij. Da bode novi kanal takega omejenega pomena, je povdarjalo že poročilo mestnega stavbnega urada, na čegar podlagi je mestni občinski svet v seji dne 20. aprila leta 1915. dovolil potreben kredit. Novozgrajeni kanal se začasno, t. j. dokler se z def. zveznim kanalom ne priključi mestnemu kanalskemu omrežju, izliva ob pivovarni »Union« v odprt 650 m dolg jarek, ki vodi ob Lattermannovem drevoredu mimo dirkališča in potem pod tiri južne železnice v cestni kanal Franca Jožefa ceste. Popolnoma jasno je in naravno, da se iz zdravstvenih razlogov v ta odprti jarek ne sme spuščati nikakršna nesnaga, temveč samo deževnica. Iz tega razloga pa se tudi ne smejo v novi cestni kanal potom hišnih kanalov odvajati katerikoli nečiste vode, t. j. vode iz stranišč, od pralnic, od pomivanja itd. V takih razmerah more mestni magistrat dovoliti zgradbo in priklopitev hišnih kanalov ob Celovški cesti edinole tam, kjer so zaradi poplave zemljišča neobhodno potrebni, z izrecnim pogojem, da se ne smejo v kanal odtekati nobene nesnažne vode. Kanali pa morajo tudi v takih slučajih ostati kolikor mogoče oddaljeni od greznic, da se samolastna priklopitev greznic in gnojnic k novozgrajenemu kanalu onemogoči. Te omejitve gotovo niso prijetne, in stavilo se je vsled tega vprašanja, zakaj se ni novi cestni kanal še naprej podaljšal do kanala na Marije Terezije cesti, ali zakaj se ni napravil mesto odprtega jarka v Lattermannovem drevoredu pokrit kanal. Oboje se je uvaževalo, toda ena ali druga rešitev bi imela kljub precejšnjim stroškom le začasen pomen. Obstoječi kanal na Marije Terezije cesti je namreč preplitev in dosti premajhnega profila, da bi se mogel speljati vanj dovolj globok in obsežen kanal, ki bi zadostoval za kanalizacijo vsega obširnega šišenskega ozemlja. Zvezni kanal, kateri bi se sedaj gradil od pivovarne »Union« do Marije Terezije ceste s približnimi stroški 20.000 K, bi služil torej le za okrožje Celovške ceste. Kanalizacija vsega šišenskega ozemlja pa bo postala tekom prihodnjih let čimdalje bolj pereča; kadar bi se pa v to svrho zgradil od Ljubljanice navzgor po Prešernovi ulici, Dunajski in Marije Terezije cesti novi zbiralnik za vse šišensko ozemlje, bi prej omenjeni zvezni kanal od pivovarne »Union- do Marije Terezije ceste, ki bi se sedaj gradil, takrat izgubil sploh vso veljavo. Enako je s pokritjem sedaj odprtega jarka ob Lattermannovem drevoredu. Pro-vzročilo bi približno iste stroške in bi bil tucli le provizornc vrednosti. 650 metrov dolg pokrit kanal sredi travnikov bi bil po zgradbi glavnega šišenskega zbiralnika popolnoma odveč. Snaženje od obilnega blata in peska, ki ga donašajo močni dotoki iz tivolskega gozda, bi pa provzročalo trajno neprimerno višje stroške, kakor če bi jarek ostal nepokrit. Ne glede na. vse to je v sedanjih razmerah zgradba kanalov zvezana s tolikimi težavami, da se je bilo omejiti samo na najnujnejše. Prebivalci ob Celovški cesti morajo tedaj te omejitve toliko časa potrpežljivo prenašati, dokler se ne zgradi glavni zbiralnik za Spodnjo Šiško. Poročilo se jc vzelo v vednost. Župan poroča: Mestnemu magistratu so došli sledeči darovi: G. Emerik Мауег povodom smrti svojega očeta 1000 K za mestni ubožni zaklad; g. Josip Zidar nastanitvene pristojbine za meseca julij in avgust, in sicer: 1, za vdove in sirote padlih vojakov 53 K 65 vin., 2. za aprovizacijo ubožnih slojev 53 K 65 vin., 3. za vojno-oskrbovalni urad 53 K 65 vin., 4. Rdečemu križu 53 K 65 v, skupaj 214 K 60 vin.; g. Adolf Mikusch, dežnikar, volilo njegove matere, 200 K za mestni ubožni zaklad; dediči po Mariji Pir-šič 200 K za mestni ubožni zaklad; g. Anton Deghenghi, posestnik, 150 K za vdove in sirote padlih Kranjcev; ga, Adele Pe-ters, zobozdravnika soproga, 100 K za vdove padlih vojakov; tvrdka Anton Sta-cul povodom rojstnega dne cesarjevega 100 K za vdove in sirote III. voja in soške fronte; g. Anton Černe, graver, provizijo za prodajo vojnih znakov, in sicer: 1, za oslepele vojake Kranjske 50 K, 2. za sirote padlih kranjskih vojakov 50 K, skupaj 100 K; tvrdka F. Terdina mesto venca na krsto g. Emeriku Мауегји 50 K za v vojni oslepele kranjske vojake; g. Feliks Urbane s soprogo 100 K za vdove in sirote padlih III. zbora; g. Ignacij Žargi povodom 50letnice za oslepele kranjske vojake 20 K, za vdove in sirote padlih 15 K, za goriške begunce 15 K, skupaj 50 K; g. Aleksander Gjud, brivec in posestnik, povodom rojstnega dne Njeg. Veličanstva, 30 K za vdove in sirote na soški fronti padlih junakov; rodbina Perdan mesto venca na krsto dr. Karlu Slancu 30 K za vdove in sirote na soški fronti padlih vojakov; c. in kr. polkovnik v pok. pl. Po-lainer mesto venca 26 K za Rdeči križ; ravnatelj Peter vit. Grasselli s soprogo mesto venca na krsto g. Hildi Tonnies 25 kron za vdove in sirote padlih Ljubljančanov; ravnatelj Jadranske banke Milan Bo-gady mesto venca na krsto nadzorniku I. Gomilšeku 20 K za vdove in sirote padlih Kranjcev; g, Fran Golob, trgovec in posestnik, mesto venca na krsto gc, Hildi Tonnies 20 K za vdove in sirote padlih Kranjcev; g. Anton Rozman, trgovec, mesto venca na krsto g. Ivani Samec 20 K za mestne uboge; neimenovani štabni častnik prispevek za tranzenal.no nastanitev za julij in avgust skupaj 13 K 20 vin. v voj-no-dobrodelne namene; g. Amalija Korbar, Dr. J. Mal nam v spisu »Sloviti slikarji v Ljubljani zanimivo pripoveduje, kakšno znamenito zbirko klasičnih slik je imela v svoji hiši na Bregu (sedanja Wurz-bachova) v 18, stoletju rodbina de Coppini (zastopani so bili Diirer, von Dyck, Ru-bens, Tizian, Paolo Veronese itd.), a se je vse razteplo po svetu, doslej brez sledu, kam, Morda se marljivemu gospodu raziskovalcu vendarle potom te razprave po- I sreči dobiti sledi, kje so zdaj tiste slike. Dr. Ivo Šorl i nadaljuje povest: »Disonance«. Zanimiv razgovor o narodnosti ljubezni. Potopis dr. K n i f i c a: V ruskem Turkestanu je čimdalje zanimivejši; to pot nam prinaša celo kulturno sliko o Kir-gizih. Zdaj jc v tistih krajih tudi več Slo-vencev-vojnih ujetnikov. Pisatelj jc spretno vpletel v svoj klasični potopis tudi že njih pisma, ki potrjujejo njegove trditve. Človek čita ta spis z velikim duševnih ha-skom. »Doma«, spisal Stanko Majcen, jp neizprosna beseda o tolikanj zlorabljeni besedi »ljubezen«. Mana nam pove: »Ljubezen ... je taka reč, ki pride samo enkrat. Takrat jo pa gotovo zamudiš...« Sčasoma se spremeni v zanimanje, zanimanje v navado in potem pride tisti, ki ga dekle vzame. Čez stran 197. nsi., kjer čitamo Ivan Cankarjeve Podobe iz sanj« (IV. Edina besedah ne moremo naprej; toliko je tu lepote, umetnosti, resnice: umirajoči bi rad izgovoril najvažnejšo besedo svojega življenja, pa mu obstane na ustnicah. In tako tudi sinovi našega naroda, padli v tej vojni. -Pokleknil sem, pristavil uho prav do teh posivelih usten ... le nebesa so slišala njih edino, strašno besedo . , .« Najtežje seveda smo pričakovali nadaljevanja Gregorčičevih pisem, pisanih notarju Gruntarju (objavlja dr. Izo Cankar). Do zdaj je objavljenih 62, to pot obsegajo leta 1882., 1883. in 1884., dobo, ko so izšle Poezije in njih kritike v »Slovencu«. Ob urednikovem komentarju še enkrat doživljamo tisti čas. Gregorčiča kot človeka zdaj mnogo bolje poznamo. »Praznota«, spisal Fr. B e v k, je slika srca žene, katere mož biva v vojni, daleč proč od doma. O dr. Pregljevih »Tlačanih< (20. poglavje) bomo govorili ob sklepu letnika. Iznenadila nas je ta številka »Dom in S.veta« z veliko glasbeno prilogo (20 str.!): Solnčna pesem sv. Frančiška, nrevel dr. Pečjak, uglasbil Stanko Premrl. Vit. slovstvu inia ta pesem silen pomen; Skrivnostni uvod je k Divini komediji. — Ista številka Dom in Sveta« ima že strokovnjaško oceno, z ljubeznijo pisano, izpod peresa dr. Kimovca. ki pravi, da je ta skladba eno najboljših večjih slovenskih glasbenih proizvodov«. Književnost: Ocene so spisali dr, Lov-renčič. dr. Pregelj. Ivan Mazovec. gostilničarja vdova, povodom cesarjevega rojstnega dne 10 K za vdove in sirote padlih Kranjcev; ga. Mici Gotzl za vdove in sirote padlih HI. zbora 10 K; g. Avgust Pokorn, c, kr. domobranski nadoficijal, povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva 5 K za vdove in sirote III. zbora; zbirke »Slov. Naroda«, in sicer: 1. za vdove in sirote padlih Kranjcev 154 K; 2. za sklad za invalide 17. pešpolka 50 K. Skladu za aprovizacijo ubožnih slojev ljubljanskih so darovali: Mestna hranilnica ljubljanska 5000 K; g. deželni predsednik Henrik grof Attems 200 K; mestna hranilnica ljubljanska mesto venca na krsto svojemu bivšemu podpredsedniku stavbnemu nadsvetniku Franu Pavlinu 100 K; Ljubljanska kreditna banka mesto venca na krsto nadsvetniku Franu Pavlinu 100 K; krajna skupina Ljubljana državnega društva bančnih in hranilničnih uradnikov Avstrije 100 K; neimenovan 100 K; Josip Zidar del najemščine za vojnožitni urad 93 K 75 vin.; veletržec Andrej Šarabon mesto venca na krsto nadsvetniku ing. Fr. Pavlinu 50 K; prostovoljni davek na krušne karte dne 21. julija 226 K 4 vin, in dne 2. septembra 237 K 57 vin. Župan: Vsem darovalcem sc zahvaljujem. (Dobro-klici.) Na interpelacije odgovarja župan, da so postavili glede na interpelacijo obč. svetnika Marnika (S. L. S.) v parku pred cerkvijo Srca Jezusovega pet klopi. Glede na interpelacijo istega občinskega svetnika o pokvarjeni moki poroča župan, da je bilo enkrat res osem vreč moke pokvarjenih, a ta moka se ni dala v promet. Občinske takse. Odobre se dr. Trillerjevi predlogi o določitvi občinskih taks za mesto Ljubljano v smislu deželnega zakona z dne 4. maja 1914. Poročevalec je naglašal, da se niso uveljavile najvišje pristojbine, ki jih dopušča navedeni zakon. Predlogi so bili sprejeti soglasno. Na temelju citiranega deželnega zakona se upeljejo z dne 1. oktobra 1916, da se deloma pokrije mestni upravni primanjkljaj, sledeče povišane takse: za sprejem v občinsko zvezo 200 K; za podelitev meščanstva 50 do 100 K; za poročni zglasilni list 20 K; za javno razobešene razglase 2 K; za prostovoljne licitacije 10 K; za oglede glede zgradb 10 K; za dovoljenje za parcelačne načrte 100 K; za stavbna dovoljenja 50, oziroma 30, 20 in 10 K; za domovinski list 40 vin.; za poselsko knjižico 40 vin.; za dostavljanje 50 vin.; za napravo spričeval 1 K; za prireditev plesnih zabav 5 K; za podaljšanje policijske ure 1 K; za tekmovalne vožnje 20 K; za prireditev bakljade ali drugega obhoda 10 K; za postavitev glasbenih avtomatov letno 40 K; za gledališke predstave 10 K; za me-nažerije, strelišča itd. 6 K: za živinske potne liste 40 vin. Veselični davek se bo uvedel po županovem poročilu v Ljubljani natančno po tozadevni uvedbi v Gradcu; ne kaže izpreminjati, ker sicer bi se lahko zgodilo, da bi, kakor se je to že zgodilo, obtičala vsa stvar v kakem ministrstvu. Pristojbine bodo znašale na vstopnice od 20 do 40 vin. 1 vinar, od 40 do 60 vin. 2 vinarja, od 60 vin. do 1 K 4 vin., od vstopnice čez 1 K 6 vinarjev. Obč. svetnik Štefe izjavi, da je ta predlog stavil pred časom klub občinskih svetnikov S. L. S. Sedaj se la zadeva izvršuje. Klub bo glasoval za ta potrebni davek. Predlog je obveljal soglasno, V domovinsko zvezo mestne občine je bilo sprejetih 93 prosilcev, odklonjenih 12 prosilcev; zagotovil se je sprejem: strojevodji Franu Ivančiču na Resljevi cesti št. 27, uradniku Kranjske hranilnice Hansu Heckingu v Gosposki ulici št, 8, Poročal je g. Govekar. O nenadni skontraciji mestne blagajne 26. junija poroča podžupan. cla je bila blagajna v najlepšem redu in se je gotovina ujemala z vknji-ženimi beležki; kar je timvečjega pome-naker je bil blagajno prevzel šele pred dnevi revident Verovšek za obolelim gospodom blagajnikom. Draginjska doklada vp oko j enim magl stvatnim uslužbencem se dovoli iz aprovizacijskega zaklada v višini 5000 kron; 4500 kron se bo takoj izplačalo; 500 kron se prihrani. Računski sklep mestne hranilnice za upravno leto 1915 se odobri. Čisti dobiček jc znašal 32.121 K 98 vin. Čisto lastno premoženje znaša po 26 letih njenega obstanka 1,357.801 K 58 vin. Stanje hranilnih vlog je znašalo kon cem leta 1915 48,537.237 K 54 vin. (+ 4,152.233 K 43 vin.) Električna železnica je poročala, da jc znašal prebitek 1. l91o 33.853 K 08 vin.; peljalo se je 1,802.733 pasažirjev, poleg 112.800 prostih voženj. Poročevalec dr. Triller želi, naj bi se vo- zilo pravilno do 9. ure zvečer, ker prihajata med 8. in 9. uro gorenjski in dolenjski vlak. Občinski svetnik Likozar želi, naj se revidirajo cene in cone. Predlogi poročevalca in Likozarja obveljajo. Aero Lloyd. Podžupan: V okviru Avstrijskega Lloyda, ki namerava izvesti po vojni zračno službo v omnibusih. To društvo, ki je seveda še problematičnega značaja, je naprosilo mesto, naj mu podeli subvencijo, oziroma prostor za postajo, ker bi se, če se to ugotovi, zračni omni-busi ustavljali tudi v Ljubljani. Prostora bo potrebovala postaja 50.000 m*. Podžupan predlaga, naj se prepusti v brezplačno uporabo družbi za slučaj uvedbe zračne službe tisti mestni svet za Bežigradom in nasvetuje, naj sc ta »akademični« (veselost) sprejme, da ne bodo pluli zračni omnibusi čez Ljubljano, ne da. bi ustavili pri mestu.(Medklic: Kot. škofjeloška postaja!) Dr. Trillerje«v predlog je obveljal soglasno. Mestni svet v vojaške namene se prepusti vojaški upravi za čas vojske brez odškodnine. Prevzetje cesarjevega spomenika in ka« pelice na ljubljanskem gradu. v last in oskrbo mestne občine se vzame na, znanje. Župan: Ob tej priliki se gospodu majorju pl. Kernu toplo zahvaljujem za vso veliko skrb, ki jo je obrnil na Grad. Vendar pa moram nekaj omeniti. Vojaški krogi so prišli do tega, da bi morebiti dobili za Grad kake kompe-zacije. Povedati moram, da nas je Grad precej stal. Za steklarska elela smo plačali Avgustu Agnola 539 K 25 vin., dobava raznih materijalij: cementa, peska, opeke, apna, barve, čopiči, les, že-leznina je stala 20.657 K 64 vin. Na tedenski izkaz smo izplačali za snaženjo stranišč in dovoz vode 7.314 K 05 vin.; doklade italijanskim ujetnikom so znašale za. notranje delo 12.054 K 50 vin., pri popravi in napravi grajskih cest 471 K 50 vin.; pri dovozu materiala 400 K 20 vin, skupaj torej 12.926 K 20 v. Za napravo opornega zidu na ovinkih smo plačali 464 K 72 vin., slikarju Str-nenu za renoviranjc grajske kapelice 400 kron. Napravili smo kanale in vodovod, kar je stalo 12.000 K. Dajatve vojaški upravi so znašale in sicer slama 2605 K 37 vin, petrolej 2746 K 10 vin., brezplačna košnja senožeti 253 K; skupaj torej 59.906 K 06 vin. Vojaška uprava je plačala dne 10. aprila 1915 4693 K 38 vin.; dne 7. avgusta 1916 4663 K 91 v. in po vojaški nastanitveni pristojbin! od 26. marca 1915 do 31. avgusta 1916 8815 K 72 vin; skupaj torej 17.973 K 1 v. Primanjkljaj znaša torej 41.933 K 55 v. Fakt je, če bi vojske ne bilo, bi ne bili toliko izdali za ljubljanski Grad. (Klici Potem bi se bil pa podrl!) Cesta k novim topničarskim delavni« cam. Dopis magistrata o zgradbi ceste K novim topničarskim delavnicam se vzame na znanje. Križišče električne železnice na trgu cesarja Jožefa se bo premestilo na Poljansko cesto med hišni Št. 16 in 17. Lope prodajalkam sadja na Pogačarjevem trgu podobne novim lopam mesarjev se boelo napravile za 5100 kron. Prodajalke bodo plačevale za nje po 150 kron letne najemnine. Aprovizačne zadeve. Podžupan dr. Triller izvaja: V zadnjih tednih se je pojavila precejšnja nevolja, ki jo je povzročilo hipno pomanjkanje moke. Zgodilo se je, da so ljudje po več ur čakali na moko. Razumljivo je, da je postalo občinstvo zelo nervozno. Mestna aprovizacija se je postavila na. zatožno klop, češ, da skriva moko. Danes so razmere take, da ima občinstvo pravico se vznevoljiti; a razmere niso samo take v Ljubljani, marveč tudi drugod. Ne da se tajiti, da je nastopila hipna kriza; novina se je namreč zakasnila; ker ni delavcev. Najmanj je pa kriva sedanje krize tista pritlikava Rumunija, ker nas ne bo izstradala. Dobro pučeni krogi tolažijo, da bo skoraj dovolj moke; a povedati se mora, cla. se bo dobava moke za nekaj tednov, skrčila. V Ljubljano smo dobili mesto 45 lc 30 vagonov; skrčiti se mora zato množina, moke 30 do 40%. Dosedanji nedestatki se morajo odpraviti. Enaka pravica mora veljati za vse, enaka mera za vse. Naj vzame v vednost vsaki mokar ali trgovec, da se mu bo pri vsaki manipulaciji, če bo šlo tudi le za eno kilo, odvzela dobava moke (pritrjevanje) in da se bo ovadil obrtni oblasti, naj se mu odvzame obrtna pravica I Treba je proti vsakemu izrabljevanju najod-ločnejše brez ozira na kogarkoli nastopiti, saj v sedanji vojski je najžalost-neiša stvar oderuštvo, nc samo pri ži- vilih, ampak tudi pri drugem blagu. (Klici: Država naj takim ljudem odvzame, kar so zaslužili preko mere!) Povdarjajte občinstvu, cla je kriza lc začasna. Dolžnost občinstva jc, da prenaša sedanjo krizo z disciplino. Prenesla se bo ta kriza tim ložje, ker se bo skrbelo za druga živila. Izdali smo nakaznice, da se bo prodajal krompir enakomerno. Tekom onega meseca bo imel vsak Ljubljančan krompir do marca v svoji kleti. Mestna občina jc razdelila po 10 kg a 15 vin. kg krompirja, da je preprečila grdo oderuštvo. Z mesom je zdaj Ljubljančan tudi preskrbljen. Masti smo razdelili dva vagona; tudi nekaj testenin. Preskrbela je mestna občina tudi drva in premog, v to jc založila 150.000 kron, a to je namenjeno vavnejšim slojem; premožnejši naj se s kurivom preskrbe sami. Prodajalna revnih. Do 15. septembra 1916 so bila oddana za revnejše sloje sledeča živila v razprodajo: jajc 16.760 komadov za 23.76 K 40 vin.; riža 29121/- kg za 4309 K 96 vin.; ješprenja 29121/« kg za 3432 K; koruzni zdrob 8528i/okg za 6822 K 30 vin.; fižola 13.687 kg za 9518 K 28 vin.; kaše 3940 kg za 4728 K; polenovke 1228 kg za 4057 K 30 vin.; slanih rib 24 kg za 40 K 80 vin.; surovega masla 1190 kg 25 dg za 10.474 K 20 vin.; slanine 2459 kg za 5.479 K 50 vin.; pekatet 854 kg za 2608 K; masti 654 kg za 9467 K 60 vin.; olja 1104 kg '25 dg za 16.530 K 50 vin.; skupno za ,79.794 K 84 vin. Izkupila za ta živila so znašala 34.772 K 73 vin.; torej jc aprovizacija do 15. septembra t. 1. doplačala 45.022 K 11 vin. Vojna kuhinja je od srede julija do 15. septembra razdelila 33.996 porcij; dobi se v njej po 40 vin. kosilo. Po zimi se bo otvorila najbrže še ena vojna kuhinja. Končno pripomnim, da je ustanovil aprovizacijski odsek na ljubljanskem magistratu posebno pritožno mesto, kamor naj občinstvo brez strahu javlja svoje pritožbe. Na anonimne ovadbe se pa seveda ni mogoče ozirati. Poročilo se jc vzelo soglasno na znanje. Občinski svetovalec Jeglič je inter-peliral zaradi luž pri vstopu v vozove električne železnice na južnem kolodvoru, občinski svetovalec Zupančič pa je predlagal, naj bi se na kolodvoru dolenjske železnice nov izvoz iz skladišča napravil proti Galjevici. Odlikovanja. Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo je dobil major inž. čast. zbora Milan Jenčič. — Vojaški zaslužni križ<;c 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 9. pp. Emil Klun. _ Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 21. pp. Josip Černič. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila nad. stražmojster 12. dež. orož. pov. Lud. Gril in stražmojster 7. dež. orož. pov. Andrej Loren-zutti pri evid. oskrb. skladišču v Ljubljani. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil podlovec 20. lov. baona Repič Štefan. —"Vdrugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste: tit, ognjičar 28. polj. top. p. Jamnik Anton, tit. narednik 7. pp. Matič Kristijan, podlovec 24. lov. baona Kranc Josip in ognjičar 8. polj. top. p. Kopitar Valentin. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: častniški sluga 20. lov. baona Kovač Anton; in-fanteristi 27. pp. Slatinšek Franc, Jakše Viktor in Kodrun Franc; četovodja Jazbec Martin in pred-mojster Semenič Franc, oba pri 28. polj. top. p.; topničar 8. polj. top. p. Prelog Anton; ognjičarja Gutnik Gregor in Zabečnik Josip, desetnik Sardoc Ivan in bat. trobentač Kolman Franc, vsi pri 7, polj. top. p. — Vdrugič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo topničar 7. polj. top. p. Štrus Ignacij. - Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik 97. pp. Fain Jakob; desetnik Danjelič Ivan, topničar Jezernik Blaž in častniški sluga Simčič Alojzi,, vsi pH 28. polj. top. p.; infanterist 97. pp. Andnjan Gvidon; desetnika Leskovar Josip in Pehar Karel in topničar Cvetko Franc, vsi 8. trd. top baona; predmojstra 7. polj. top. p. Jaklič Rudolf in Kloss Rudolf; tit. predmojster 8. polj. top. E: , .r..|van; desetnik Pillich Karel, predmojster Zidane Viktor, topmčarp Mošnik Jakob, Pavlin Avgust in Konrad Štefan, vsi pri 7. polj. top. p • lovec 20. lov. baona Arlič Mihael. Odlikovanja pri 17. pešpolku. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik Alfred Conrath, — Srebrno hrabrostno svetinjo 1, vrste je dobil enol. prost. tit. narednik Turk Josip! — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: tit. narednika Debelak Edvard in Šupevc Ivan, četovodje Šusteršič Leopold, Prosen Ivan in Leveč Viktor. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: tit. narednik Pavlič Avgust, četovoda Povani-kar Josip, desetnik Koželj Bernard, poddesetnika Kol Ciril in Puš Anton, infanterista Koritnik Josip in Čebin Ferdinand, praporščak dr. Perz Franc, kadet Wergles Maks, tit. narednik Masser Peter, četovodji Fabjan Leopold in Paš Anton, tit. četovodja Založnik Ivan, desetniki Salomon Anton, Narobe Josip, Gale Jakob in Markovič Josip, poddesetnik Jakšič Matija, Kostrevc Ignacij in Cvelbar Martin, infanteristi Petrič Anton, Cerar Josip, Se-Ijak Josip, Gosenca Martin Kržišnik Jurij. Kova-čič Alojzij, Meglič Ignacij, Žitko Franc, Žnidaršič Ivan, Gcrbec Franc, Janežič Ivan in Langer Ant., ■Jesetnik Potrebin Ivan in poddesetnik Povirk Iv. Odlikovanja pri 47. pešpolku. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je Jubii nadporočnik 27. črnovoj. okraj. pov. dr. iur. Franc Vončina, pri 47. pp. _ Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: četovodji Schweigler Ivan in Lampret Fr„ infanterist Ivič Valentin, poročnik Pavlik Jaroslav 'n tit. desetnik Schlogcl Franc. — Vdri,gič je dobil »rebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste poddesetnik Schlag Rudolf. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetniki Stessl Josip, Stipčlč Maks in Edcrer Franc in poddesetnika \Vcber Kari in Pivec Jakob, infanterist Pušelc Peter in častniški sluga Groger Ivan. — Vtretjič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo poddesetnik Walter Al. — Vdrugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: poročnik Craglictto Alfred, tit. četovodja Neuhold Franc, desetnika Mclihen Andrej in Lulcg Josip in poddesetnik Pliberšek Karel. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik Ozimič Karel, poddesetniki Fiduš Ivan, Smuk Franc in Spindler Henrik, infanteristi Žunkovič Ivan, Zach Ivan in Percan Mihael. Odlikovanja pri 87. pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste jc dobil titul. narednik Vrečko Ivan. — Vdrugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste praporščak Ledvina Alfred.— Vdrugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: lit. četovodja Gaberšek Anton, desetnik Baje Josip in tit. desetnik Mally Alojzi,. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Sumeč Stef., tit desetnik Marošek Ivan, poddesetnik Gologrenc Gašper, infanteristi Rak Ignacij, Mastnak Matija, Justin Josip in Hanžl Karol, enol. prost, desetnik Brodmann Kornelij in tit. desetnik Mokoter Rud., praporščak Evers Hugon, tit. desetnik Laznik Štefan, tit. poddesetniki Potscher Fianc, Sitar Jakob in Neuvvirth Karel, infanteristi Posterzin Franc, Riček Karel, Založnik Josip, Jesih Josip, Knobl Robert, Oppel Rudolf in Železina Jakob. , Vojska z Rusi i Rumeni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. septembra. Uradno: Bojna črta proti Rumuniji. Rumuni so vrženi južnovzhodno cd Hatszega (Kotzing) čez Merisov proti Pc-trosenyju. V gorah Gergeny in Kelemen tesen stik v bojih. Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. Rusi nadaljujejo svoje napade v Bukovini. Na obeh straneh Dorne Vatre se vojskujejo ž njimi tudi rumunski vojni deli. Avstrijske in nemške čete so odbile vse sovražne nask'oke, lri jih je mestoma uvedel zelo učinkujoči topovski ogenj. Sovražnik je potisnil južnovzhodno od Ludove ozek kos naše bojne črte nekoliko proti zahodu. Nemški napad je pridobival pri Lipnici Doljni dalje na prostoru. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Na predpolju armade generala Bohm-Ermoll'ja uspešne poizvedbe. Pri vojni skupini generala Fatha so osvojili z naskokom mostišče Zarečje (južno od Stobihve). Avstrijske in nemške čete generalnega poročnika Clausiusa so prodrle štiri sovražne črte, ki so ležale ena za drugo in so privedle 31 ruskih častnikov, 2511 vojakov in 17 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. septembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Nemške in avstrijske čete generala pl. Bernhardija so osvojile pod vodstvom generalnega poročnika Clausiusa močno utrjeno rusko mostišče severno od Zarečja ob Stohodu; sovražnika so zasledovale do na vzhodni breg; ujele so 31 častnikov, 2511 mož ?n zaplenile 17 strojnih pušk. Pri Perepelnikih (med Seretom in Stripo) je neka nemška lovska patrulja ujela 2 častnika in 80 mož. Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla, Protinapad ob Narajovki nam je dove-del nove uspehe; število ujetnikov je poskočilo nad 4200. V Karpatih od Smotreca do Kirlibabe živahni boji. Odbili smo razne ruske na-pade. Pri Ludovi je sovražnik nekoliko pridobil. Na obeh straneh Dorne Vatre so imeli Rusi in Rumuni med brezuspešnimi naska-kovalnimi poizkusi težke izgube. Čete generalnega poročnika pl. Staaba so premagale Rumune na Sedmograškem južnovzhodno od Hotzinga; Rumune preganjajo. Bojna skupina maršala pl. Mackensena. V včeraj urejeno rusko-rumunsko postojanko so vdrle na več mestih zvezne čete. Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 18. septembra. Uradno: Ob Donavi nič važnega. Ne črti vasi Mora Lui Mamic—Ara-bagi—Cocargea—Tuzla v Dobrudži uvedeni boj se razvija nam v korist. S protinapadom smo zasedli vas Sa-tului ChicI Bascu in zaplenili iam 5 lopov in štiri strojne puške. . Dne 15. septembra smo zasedli po kratkem boju mesto Mangalia, ki so ga izprazirli prebivalci, predno so prišle naše čete. Na obali Črnega morja jc mirno. Sofija, 19. septembra. Uradno: Ob Donavi je mirno. Veliki boj na črti vasi Mora Lui Mamic—Arabagi—Ceccargea-Cobadinu-Tuzla se razvija ugodno za nas. Na obali Črnega morja je mirno. Rusko uradno poročilo, 17. septembra. Južno od Bržežanov na desnem bregu Zlote Lipe ljut boj. Naše čete so vrgle sovražnika in so se polastile dela njegovih postojank; ujele so 14 turških častnikov in 527 turških vojakov. Ob reki Narajovki in ob železniški progi Pod-visoki—Halič se nadaljuje boj. Izgube sovražnika na mrtvih in ranjenih so velike; prepustil nam je 3174 ujetnikov; vsi so Nemci; med njimi 34 častnikov; zaplenili smo 20 strojnih pušk in dva topova. Naši hrabri švadroni s Krima so napadali dve sovražni bateriji; pobili so topničarje in razstrelili tri topove in 54 voz streliva, katerih niso mogli vzeti s seboj, ker je pri-hitel na pomoč neki nemški bataljon, ki je otvoril ljut ogenj strojnih pušk in pušk na švadrone. V gozdnih Karpatih je zapadel na nekaterih mestih sneg in je pričelo zmr-zovati. Rumunsko uradno poročilo. 14. septembra. Na severni in na severozahodni bojni črti napredujemo. Naše čete so zasedle po boju Homorod, Almas, Kohalow in Fogaros. Ujeli srno deset častnikov in 900 mož. V dolini Sztrigy so se nadaljevali 1 juti boji ob Brunhugelu (na zemljevidu kraja ni) južno od Nagybara. Grič je prehajal iz ene roke v drugo, a je ostal končno naš. Ujeli smo 76 mož. Na južni bojni črti topovski dvoboj ob Donavi. Naše topništvo je potopilo dve s strelivom naloženi šalupi. V Dobrudži boji s prednjimi sovražnimi oddelki. Sovražni letalci so metali bombe na Konstanco. Ubita sta dva domačina, ranjeni so pa štirje. Car Ferdinand pri nadvojvodu prestolonasledniku. Dunaj, 19. septembra. (Kor. ur.) Bolgarski car Ferdinand, ki se je mudil pred dnevi v nemškem glavnem stanu pri cesarju Viljemu, je došel 15. t. m. v stan vojno skupinskega poveljnika nadvojvode Karla, da obišče nadvojvodo prestolonaslednika. S carjem Ferdinandom je prišel tudi care-vič Boris. Cara so spremljevali ekscelenca Dobrovič in krilna pobočnika polkovnik Stojanov in major Kalfov. Car Ferdinand je prosil, naj se opusti vsaki sprejem. Na kolodvor se je pripeljal za to le nadvojvoda Karol v spremstvu svojega krilnega pobočnika, da pozdravi prijateljskega in zveznega vladarja in dediča njegovega prestola. Ob 6. zvečer se je pripelial na postajo bolgarski dvorni posebni vlak. Car oblečen v uniformo avstrijskega maršala, je izstopil iz vlaka in je pozdravil nadvojvoda orestolonaslednika z več poljubi; tudi oba prestolonaslednika sta se nenavadno prisrčno pozdravila. Carjevič Boris je bil oblečen v uniformo c. in kr, huzar-skega polka št. 11, kateri nosi ime njegovega? očeta. Knežja gospoda je vstopila nato v carjev salonski voz, na daljši razgovor. Nato so se peljali z avtomobili v nadvojvodov glavni stan, kjer je sprejel nadvojvoda Karol poset carja in carjeviča. Zvečer je bila pri nadvojvodu prestolonasledniku na čast bolgarskemu carju in carjeviču pojedina, ki sta se je udeležili spremstvi in ožji prestolonaslednikov štab. Drugi dan se je podal nadvojvoda prestolonaslednik z gosti na bojno črto armade generalnega polkovnika pl. Kovesza. Car je zasledoval boj z bojnega pozorišča in iz nekega opazovališča topništva sovražne črte in boj, ki se je pravkar bil. Na bojišču je sprejel car Ferdinand poklonil-ne pozdrave svojega c. in kr. huzarskega polka, katerega poveljnik je prišel k carju. V spomin dneva na bojni črti nadvojvoda Karla je izročil bolgarski car nadvojvodu, generalnemu polkovniku pl. Koveszu in poveljniku huzarskega polka št. 11 znak svoje armade. Istočasno je car odlikoval veliko huzarjev enajstega polka, Šele pozno popoldne se je vrnil nadvojvoda Karel s svojimi gosti z obiska bojne črte. Zvečer je priredil bolgarski car v dvornem posebnem vlaku pojedinu nadvojvodu na čast. Po prisrčnem slovesu sta zapustila car Ferdinand in cesarjevič Boris ponoči stan poveljnika vojne skupine. Car Ferdinand je podelil nadvojvodu prestolonasledniku viteški križ za njegovo hrabrost. Bolgarski car v Lvovu. Lvov, 19. septembra. (Kor. ur.) Sinoči se je peljal skozi Lvov bolgarski car. Na kolodvoru ga je pozdravil mestni poveljnik generalni major Rinil. Bitka pri Haliču. Pariz, 19. septembra. ^Journal« javlja iz Pelrograda: Pri Haliču postaja bitka vedno besnejša. Topovski cgenj je strašen. Celi plazovi ognja in železa padajo na tamošnje postojanke in izpremtnjajo vse v razvaline. Kljub temu sc drže sovražniki. katerih postojanke ob Dnjestru so izvrstne in ki imajo zelo veliko težkih topov, še vedno na bregu navedene reke in na bregovih Zlote Lipe. Rotterdam, 19. septembra. »Times« poročajo: Rusi prodirajo v Galiciji z dvema armadama. Eno vodi Ščerbačev po poti, ki jo je bil pokazal general Ruski, drugo vodi Lcšicki proti Haliču. Ščerbačev hoče priti v Lvov in mora biti ljute boje z armadama Bohm-Ermollija in Bothmerja. — Pri Haliču zbrane izredno močne sovražne sile tvorijo večinoma Nemci in Turki. Kljub veliki množici svojih čet bo komaj dosegel general Lešicki s frontalnimi napadi svoj namen; poizkušati bo moral z obko-Ijevalno taktiko ogroziti sovražni krili. Indijske čete prihitele Rusom na pomoč. Kodanj, 19. septembra. »Novoe Vremja« poroča, da so odšle indijske čete Rusom na pomoč na azijsko bojno črto. * » » 80.000 Bolgarov prostih. Lugano, 19. septembra. »Secolo« poroča iz Rumunije, da je vsled vojske v Dobrudži postala prosta 80.000 mož močna bolgarska armada. Rumunija mora počakati, kam se bo obrnila ta armada. Rumuni iznubili eno petino svojih topov. Berlin, 19. septembra. Major Mo-rath beleži, da so izgubili Rumuni eno petino svojih topov. Černavoda-Konštanca. Ženeva, 19. septembra. Iz Bukarešta se poroča: Poražene rusko-rumun-ske čete nameravajo važno železniško črto Černavoda-Konštanca braniti do skrajnosti. Amsterdam, 19. septembra. Rumunsko železniško ministrstvo je ustavilo železniški promet na črti Konštanca-Bukarešt; ker se nahaja pri Černivodi železniška proga pod ognjem daleč nosečih nemških baterij in ker zdaj ni mogoče naravnost voziti vlakom. Izpraznitev Dobrudže. Lugano, 19. septembra. »Secolo« poroča iz Bukarešta: Rumunske civilne oblasti in civilno prebivalstvo mora izprazniti rumunsko ozemlje severno od črte Černavoda - Konštanca do izliva Donave. Ulice bodo pometali tisti, ki so mislili, da jim bodo gospodarili. Sofija, 19. septembra. (K. u.) Listi poročajo, da je privedla ruska armada v Dobrudžo celo brigado upravnih urad' nikov, ki naj bi prevzeli v bolgarskih mestih, katere so mislili zasesti, upravo, a so jih tudi ujeli. Listi poročajo, da bodo ujeti uradniki morali snažiti ulice tistih mest, ki naj bi jih bili upravljali, Izdani izdajalci. Kodanj, 9. septembra. Presenetljivi uspehi bolgarsko-nemških čet v Dobrudži in ker so izostala ruska ojačenja. so Rumune razljutili proti Rusiji, ki ji očitajo, da je izdala Rumunijo. Namesto obljubljene znatne vojaške pomoči je došel v Rumunijo le neznaten rusko-srbski ekspedicijski zbor; rumunska) armada, ki je s pritrdilom Rusije vpad-la na Sedmograško, jo zašla v zelo nevaren položaj. Značilno jc, ker so v mnogih rumunskih mestih zborovali po krajnih oblastvih dovoljeni shodi proti vojski, ker niso hoteli itak razburjenega prebivalstva še bolj dražiti. Izmena poslanikov, Dunaj, 19. septembra. Rumunski poslaniki iz Dunaja, Berlina, Sofije in Carigrada so sedaj na otoku Rugen in čakajo na dovoljenje za odhod, ki se jim bo dalo v tistem trenutku, ko bodo Rusi našim poslanikom v Torneji dovolili prehod čez mejo. Stockholm, 19. septembra. (K. u.) Avstrijski in bolgarski poslanik v Bukareštu sta od ruske strani dobila dovoljenje za odhod in bosta z osobjem poslaništev in konzulatov v Rumuniji došla na Švidsko. Boji v Macedonijf. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 18. septembra. Uradno; Združene rusko francoske sile so napadle včeraj naše postojanke pri Florini. S protinapadi smo odbili vse sovražne napade. Odbili smo tudi sovražne napade na višino Kajmakalan. V dolini Moglenica navaden ogenj s topovi in s puškami. Slaboten topovski ogenj v VardarskJ dolini. Na vznožju Belašice planine smo napadli prednje oddelke Italijanov pri vaseh Matnica, Gornji poroj in Doljni porojj ujeii smo pet častnikov in 250 mož 62. pešpolka in zaplenili dve strojni puški. Ob Strumi neznatni boji med naprej potisnjenimi oddelki pehote. Na egeiski obali ie mirno. Sovražni letaki so obstreljevali vas Pravišta. Scfija, 19. septembra. Uradno: Živahni boji za Florino trajajo dalje. Vsled naših protinapadov so se zrušili vsi napori sovražnika, da bi vzel višino Kai-makalan. Na Moglenica nižini in na obeh straneh Vardarja slaboten ogenj s topovi; na slemenih Belašica Planine so pregnale naše patrulje sovražnika in zavzele vasi Sugovo, Matnica, Gornji in Doljni Poroj. V imenovanih vaseh smo dobili veliko materiala, ki ga je popustil sovražnik. V Doljnem Poroju so popustili Italijani 200 pušk. Na bojni črti ob Strumi in ob egejski obali nič posebnega. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. septembra. Veliki glavni stan: Novi boji so se razvili v kotlini pri Florini. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Srbsko uradno poročilo. Solun, 16. sepiembra. Naše čete so napadle bolgarske oddelke v smeri proti Florini in se polastile sovražnih glavnih postojank na Malka Nidže in Malka Reka. Armada generala Bojadževa se v neredu umika proti Bitolju, Srbi so ugrabili veliko ujetnikov in zaplenili 29 topov različnega kalibra, katere smo obrnili proti Bolgarom in jim zadali ogromne izgube. 17. septembra. Včeraj smo nadaljevali svoje napade na ozemlju Moglena. Sovražnik je tam zelo močan. Tudi je treba preplezati pravcate skalnate stene. V smeri proti Florini je položaj dober. Zaplenili smo nadaljne topove in strojne puške kakor tudi zaloge municije. Naše izgube so lahke, sovražne znatne. Francozi v Florini. Pariz. 19. septembra. (Kor. ur.) Uradno: Srbski oddelki so v enem samem naskoku vzeli močno utrjeno prvo bolgarsko črto na grebenu Kaimakalan. Protinapad smo popolnoma odbili. Severozapadno od Ostrovega so šli Srbi čez reko. Srdit boj, ki je trajal cel dan 17. in naslednjo noč, je prinesel na fronti Rožna—Florina franco-sko-ruskim četam sijajno zmago. Florino so Francozi osvojili in popolnoma zasedli. Sovražnik se v neredu umika proti Bitolju nazaj. Grki izpraznili Korico. Lugano, 19. septembra. Atenski list »Hestia« poroča, da sta 9. t. m. bolgarski in nemški častnik naznanila v Ko-rici, da se mora mesto zasesti, nakar je grška posadka dobila iz Aten povelje, da izprazni mesto. Dober plen kadilcem v Kavah. Bern, 19. septembra. (K. u.) »Temps« poroča: Bolgari so v Kavali zaplenili med drugim tobak vreden 150 milijonov frankov, Mi.. Izjava grške vlade. London, 19. septembra. (K. u.) »Times« poročajo iz Aten z dne 17. t. m.: Zunanji minister je včeraj objavil od ministrskega predsednika podano izjavo, da prevzame vlada, ki je sestavljena iz parlamentarnih članov, nasproti deželi popolno odgovornost za svoja dejanja in da sprejme junijsko noto entente v istem duhu kot jo je sprejel svoječasni ministrski predsednik. Nova grška vlada, London, 18. septembra. (K, u.) Reuter poroča: Angleški diplomatični krogi bi bili le tedaj zadovoljni z novo grško vlado, če bo samo poslovna in ne politična. To je tem bolj potrebno, ker so zavezniki v znani noti, katero je Grška sprejela v celoti, zahtevali, da se mora za slučaj odstopa Skuludisove vlade poskrbeti, da bo vsako novo ministrstvo zgolj poslovno. O novi vladi še ni znanega dovolj, da bi se moglo presoditi njene tendence, pa je vendar že neko neomajno čustvo, da je vlada bolj politična kakor poslovna. Z ozirom na kočljivo razmerje med Grško in entento je pač upati, da se ta točka pojasni čimpreje. Grški zunanji minister sprejel poslanike. Atene, 16. septembra. (K. u.) Novi zunanji minister je sprejel obisk in čestitke vseh diplomatičnih zastopnikov, razun onih entente. Samo en sam grški minister prijatelj Angležev. London, 18. septembra. (Kor. urad.) >• Daily Telegraph« poroča, da je v novem grškem ministrstvu samo naučni minister Kanaris prijatelj Angležev. Skoro vsi ministri so pristaši Teotokisa, prijalelia Nemčije, ki šteje komaj 40 poslancev. Drobne grške vesti. Matin« poroča, da jc nova grška viada zahtevala od Nemčije, da ji vrne 4 armadni zbor. Polkovnik Drossopulos je zahteval potni lisi. Angleški uradnik mu ga ni hote! dati. Polkovnik pokliče na pomoč 25 stražnikov. Angleški uradniki so potegnili revolverje. Polkovnik je silil k angleškemu poslaniku, ki ga je končno res sprejel. Ni še gotovo, ali bo Angleška zahtevala opravičilo. Vojska Z Hliijl. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. septembra, Uradno: Na Krasu je bilo včeraj mirnejše, ker je očividno izrabljena napadalna moč tistih italijanskih čet. ki so se nahajale v boju. Odbili smo osamljene sunke sovražnika. Topovski ogenj je bil popoldne več ur zelo Ijut, posebno v južnem odseku planote, kjer se je odlikoval od začetka bitke pešpolk št. 102 s hrabro vztrajnostjo. Pri Bovcu in na pobočju Fassanskih alp so odbile naše čete več napadov sla-bejših oddelkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml. Naš četovodja Kiss sestreli! laški Caproni. Dunaj, 19. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Dne 17. septembra so na italijanski bojni črti letalci na obeh straneh živahno delovali. V Adiški dolini je sestrelil vojni pilot četovodja Kiss po ljutem zračnem boju Caproni letalo, ki je padlo pri Chizzola južno od Morija močno poškodovano, četovodja Kiss je premagal že drugo sovražno veliko bojno letalo. Italijansko uradno poročilo. Rim, 16. septembra. Uradno: V Su-ganski dolini smo včeraj gladko odbili napade malih sovražnih oddelkov na naše postojanke med potokom Coalpa in Mavro. V fleimski dolini (Avisio) so naši vrli alpini bataljona Monte Rosa splezali po strmih skalah severovzhodno od Cauriola in osvojili postojanko na višavi 2318 m. Posadko, tirolske gorske čete, smo večinoma razkropili. Okoli 100 mož je ujetih. Pri potoku Felicon (Boite) je sovražnik poskušal nov napad na naše postojanke na vrhu Forame, bil pa je z izgubami odbit. Na julijski fronti pri Plaveh in vzhodno od Gorice živahno delovanje artiljerije. Na kraški planoti je naša pehota nadaljevala svoje napade na sovražne postojanke vzhodno od Dola. Na levem krilu je osvojila od sovražnika močno zasedeno višino Grad. Dalje južno pri Lokvici in vzhodno od Opatjega sela smo v sijajnem bajonet-nem napadu vzeli obsežne zakope in ujeli 1077 mož, med njimi kakih 20 častnikov. Naši letalci so včeraj z vidnim uspehom metali bombe na železniške naprave pri Komnu in se vrnili nepoškodovani. 17, sepiembra. V Suganski dolini med potokoma Colba in Maora smo zadali v bojih 14. t. m. sovražniku zelo težke izgube. Nad 100 avstrijskih mrličev kmo pokopali dozdaj. Sovražnika smo vrgli na desni breg Brente, nakar je živahno obstreljeval naše postojanke levega krila vzhodno od potoka Maora. Tri napade sovražnika, ki so sledili, smo odbili. V ozemlju Cauriola (Fleimska dolina) so razširili naši alpini 15. t. m. osvojene postojanke in jih utrdili. Ujeli so 32 mož in zaplenili tri strojne puške, dva metalca min in veliko pušk s strelivom. V zgornjem Degano (zgornji Ta-ljament) izredno ljuto delovanje sovražnega topništva. Blizu prelaza Volalala je padlo nacl 2000 krogel raznega kalibra. Naše čete so vzdržale neomajane najbesnejši ogenj. Na julijski bojni črti sc je ponovil včeraj topovski dvoboj posebno na bovški kotlini, kjer jc vdrla naša pehota v sovražne postojanke na Bombonu, Ja-vorščku in na Vršiču. Na Krasu so naše čete s ponovljeno odločnostjo povzele boj proti sovražnim postojankam, ko so odbile nočne protinapade. Po boju, ki se jc bojeval najljutejše na obeh straneh, so osvojile naše čete močne utrdbe in ujele do 800 mož, med njimi 20 častnikov. V minuli noči jc vrgla sovražna skupina letal 12 bomb na Mestre; nobene smrtne žrtve, le nekaj škode na blagu. Nacl kobai iško kotlino smo sestrelili v zračnem boju sovražno letalo; en letalec je mrtev, drugega smo ranjenega ujeli. Laško časopisje o bitki na Krasu. Lugano, 19, septembra, (Kor, ur.) italijanski listi obsegajo v svojih zelo dolgoveznih veliko prikrivajočih poročilih s kraškega bojišča pohvalne besede o moči in o genialnosti avstrijskih obrambnih čet, ki so bile zgrajene v nekaterih tednih, dalje o ljutosti, metodi in o dobrem zadevanju I sovražnih tepov in o urejenem dohodu r.a-I dostnih ojačenj sovražniku, ki jc z mogoč-| no osebno odločnostjo v boju vzdržal celo j dolgotrajni in siloviti ogenj italijanskih to-i pov, katerih krogle radi dežia iu blata ve- činoma niso razpočile, Pričakujejo, da sc bo bitka nadaljevala. Tittoni za vojsko že 1. 1908, Lugano, 19. septembra. Poslanec de Maiinis je objavil v neapeljskem listu »Roma« doslej neznano podrobnost, ki naj kaže, da je Italija bila že za časa bosanske aneksije prešinjena odločne in dejanske sovražnosti proti Avstriji. Tedanji zunanji minister jc, kakor pravi dc Marinis, pri sestanku v Desio takratnemu ruskemu zunanjemu ministru Iz-volskemu dejal: »Hočete vojsko, no dobro, jo pa napravimo. Italija bo napela vse sile, da bo izpolnila svojo dolžnost. Mi bomo skupno z Rusijo napovedali Avstriji vojsko.« Izvolski ni šel v to, ker je Rusija še-le pred kratkim prestala vojsko proti Japonski in sta Francoska in Angleška vojsko odsvetovali. Spominska plošča za Battistija. Lugano, 13. septembra. (K. u.) Laški listi poročajo, da so mramornato ploščo, na kateri je grb, s »Palazza di Venezia« odstranili in jo izročili španskemu poslaništvu. Spominska plošča za Battistija, ki jo bodo odkrili jutri, ni na »Palazzo di Venezia«, kakor so prvotno nameravali, marveč palači nasproti na neki zasebni ogelni hiši trga in Corsa. Ш. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19, septembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala bavarskega kraljeviča Ruprehta. Ob Somme pod vplivom slabejšega vremena nobenih večjih bojev, a topništvo je kljub temu deloma zelo ljuto delovalo. Vzhodno od Ginchy in Combles smo prepustili nekaj popolnoma razstreljenih jarkov sovražniku; odbili smo delne napade pri ВеНоу in pri Verroandovillersu. Bojna črta nemškega cesarje v i u a. Na levem bregu Moze je prišel neki francoski napad na zahodnem slemenu »Mrtvega moža začasno v neki naš jarek. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Angleško uradno poročilo. 18. sepiembra. Pri Ginchy je padla močna nemška utrdba, ki ji pravijo Vicreck, katera se je držala dozdaj nasproti vsem našim naporom; naše črte smo zato potisnili naprej v obsegu ene angleške milje za tisoč jardov. Zaplenili smo 7 strojnih pušk in ujeli veliko sovražnikov. Od 15. t. m. dalje smo šc zaplenili: 5 težkih havbic, 2 poljska topa, 0 možnarjev in več strojnih pušk. V zadnjih 24 urah smo ujeli nad 500 Ncni-ccv. Angleži poslali novo armado na evropsko celino. Baselj, 19. septembra. »Baseler Nach-ricliten« poročajo iz Londona: »Daily Express« poroča, da bodo Angleži prepeljali na evropsko celino na več kot 100 parnikih novo angleško armado. Vojni svet v Londonu. Geni, 19. septembra. »Matin« poroča iz Londona: Zbral se je nov, velik vojni svet, ki se ga udeležujejo ministri, načelnik generalnega štaba in člani admiralnega sveta. Francoski častniki pobegnili. Amsterdam, 19. septembra. (K. u.) Na otoku Ork v jezeru Zuid internirani francoski častniki, so pobegnili. Ponesrečen letalec. Bern, 19. septembra. (K. u.) »Petit, Parisien« poroča, cla je pri nekem poskusnem poletu z novim strojem padel avijatik Simon na tla. PoijsKe vesli. zcmljepisje imajo biti predavane v splošno državnem jeziku (obščeimperskom). — 5. V stolici Poljske stanuje namestnik ruskega carja. — 6. Poljsko kraljestvo ima svojo lastno državno blagajno, katera dobiva samo v slučajih, ki se tičejo splošnodržav-nih koristi, kot n. pr. v slučaju zunanjega posojila itd, direktive od splošno državne blagajne in je podvržena tudi njeni kontroli. — 7. Kraljestvo Poljsko ima pravico vstvarjati z dovoljenjem splošno državnih institucij nove monopole in nalagati davke. — 8. Pravno razmerje narodnih manjšin, ki stanujejo sedaj na Rusko Poljskem, ima biti urejeno potom zakonodaje bodočega kraljestva. — Vprašanje meja bodoče avtonomne Poljske ni tu omenjeno. Ta projekt se predloži ruski dumi in gosposki zbornici. Poljski pomožni zbori. Dunaj, 19. septembra. (K. u.) Iz vojv noga tiskovnega stana se poroča: Na predlog vrhovnega armadnega poveljstva. je cesar dovolil, da dobo poljske legije naslov »Poljski pomožni zbori« in da bodo primerno povečane. Legijam prideljeni c. in kr. častniki bodo nosili uniforme legijonašev. Poljski le« gijonaški polki bodo smeli nositi na-rodne zastave. Rusija in avtonomija Poljske. Dunaj, 19. septembra »Russkoe Slovo« poroča, da bo vlada objavila poročilo, da je car sankcijoniral določbe o avtonomiji Poljske. Vsebino pa bodo objavili šele, ko na Poljskem ne bo več sovražnikov, Nizozemska. Haag, 19. septembra. (K. u.) Nizozemska kraljica je otvorila zbornico S prestolnim govorom, v katerem je izjavila, cla hoče tudi v bodoče izvrševati dolžnosti, ki so vsled mednarodnega prava naložene nevtralni državi in da je trdno odločena neodvisnost države braniti proti vsakemu. Pomoč ie neouncem! Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani so darovali: Rafael Thaler, Škofja Loka, kot zmagovalec v preferanci, 50 K; Marijina dekliška družba v Sori 11 K; Josip Bambič, župni upravitelj v Preloki. 7 K; Ivan Kranjec, prokurist barona Мауегја, Leoben, 100 K; dr. Gr." Pečjak, gimnazijski katehet v Ljubljani, 100 K; -ženska Marijina družba v Trstu po preč. g. Fr. Justinu 413 K; dekliška Marijina družba v Škofji Loki, 100 K; hotel »Union« po preč, g. Travnu, ravnatelju Zadružne zveze, 100 K; slovensk in hrvatski mornarji na Nj. Vel. ladji »Nadvojvoda Friderik«, 30 K; Franc Til-ler, sodnik, Gornjigrad, Juž. Štajersko, 10 K; upravništvo »Slov. Naroda« 6/9 50 K; hranilnica in posojilnica v Ptuju 500 K; neimenovani za begunce 50 K; M. Noč, Sodražica, tO K; uprav. Cvetja« v Kamniku po preč. g. patru Salvatorju 32 K; Adolf Loran, Ljubljana, 100 K: župni urad v Hrušici, Istra, 45 K; Štefan Jenko, Podgraje, 6 K: župni urad Št. Lambcrt po preč. g. župniku Cudcrmannu 126 K 32 vin.; preč. g. Avguštin Šinkovcc, župnik v Škofji Loki, 20 K; dr. Ivan Hubad, okr. zdravnik v Škofji Loki, 22 K; Marijina družba v Dragatušu 40 K; dekliška Marijina družba po preč. g. Iv. Platiša v Šmarjah 12 K; župni urad v Hrušici, Materija, Istra, 89 K 70 vin.; Gospodarska zveza v Ljubljani, enkrat 300 K, drugikrat 500 K, skupaj 800 K. — Nadalje so še darovali: Josip Knavs. duhovnik, Draga pri Trstu, 20 K; Antonija Ručigaj, trgovka, Mengeš, 17 K; Josip Grašič, župnik, Beram, Pazin, 20 K; F. S., župnik, Sv. Ivan pri Trstu, 10 K; darilo po upravništvu »Slov. Naroda« 2 K; županstvo Šmarje 100 K; Ivan Budkovič, trgovec v Semiču, 50 K; župni urad v Hrušici, Istra, 28 K; farni urad Mengeš <10 K. — Obleko so darovali: Antonija Hribovšek. Motnik; I. S. Šikok, Povir pri Sežani; Terezija Košir; Antonija Rtičigaj, Mengeš; Justina Marchiolli, Lonjer; F. X. Souvan, Ljubljana; po preč. g. pairu Salvatorju 3 bale blaga za obleke; M. Grašič, Poihovgradec; gospa Heybal, Kamnik; Ivana Prezelj, Podlonki; tvrdka Back & Fell, Ljubljana; Ivan Činkole, Ljubljana. — Posredovalnica za' goriške begunce v Ljubljani. — Ta vzgled dejanskega domoljubja naj vzbudi tudi one, ki za uboge begunce, nase rodne brate in sestre, še niso niS storili. Vsak dar bo hvaležno sprejet! Kaj ponujajo Rusi Poljakom! Kuryer Warszawski« posnema po »Russkojcm Slo-wu«: Poljsko vprašanje tvori še vcd.no predmet razprav in debat ruskega časopisja in ruske javnosti, Ruski državni tajnik Križanovski je sedaj po naročilu enega dela ministrov izdelal projekt avtonomije »Rusko Poljske«. Zanimivo je, kako si Rusi predstavljajo bodočo avtonomijo Poljske. Projekt sloni na sledečih principih: 1. Ustanovi se »Kraljestvo Poljsko« z lastno po-stavodajalno zbornico. — 2. Vprašanja, ki imajo značaj splošno državni in ki so združena z interesi vseh ruskih podanikov, tedaj tudi Poljakov, imajo biti reševana potom splošno-državnih postavodajnih institutov, t. j. duma in gosposka zbornica. Vsa lokalna vprašanja rešuje poljska zbornica. — 3. Zunanja politika, armada, denar, pošta, železnice — pripadajo k splošno državni instituciji. — 4. Državni jezik »Kraljestva Poljskega« jc poljski jezik. SodiSče, šola — poljske toda ruščina, domača 7rforlovin:i f"tio'x<2Stv; 1 r? 56 » 34 D 143 o 4 •j 2 58 D 36 H 153 u )) 5 3 65 11 43 )) 156 it 9 6 66 11 43 11 162 >! 14 ?? 6 69 11 46 11 167 11 M M •j 23 Y> 9 83 11 58 11 173 11 32 14 N 88 11 11 63 n 174 11 40 ?) 21 ?? 102 77 n 178 H 41 » 21 ?? 107 11 11 90 11 183 51 n 42 JJ 21 •1 108 91 11 188 >» D 46 JI 26 133 11 117 11 192 48 9? 27 141 1) 124 11 196 n И 54 n 32 Ш Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zava ovanja na doživetje in smrt, otroških dot. rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovan]«. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914.............................K 173,490.838-- Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 132.232'b6 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za uoino zauarooanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. аНЈГ Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12. 1439