pa«™
The Old a ftt and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
ŠTEV. (No.) 179
AMERI KANSK! SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
•priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. SEPTEMBRA __ SATURDAY, SEPTEMBER 16, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
Premogi zopet na stavki - Industrija potrebna kredita
''I'WHNi**
16 OBSTRELJENIH, VEČ DRUGIH POŠKODOVANIH V IZGREDIH, KI SO IZBRUHNILI OB PRIČETKU NOVE PREMOGARSK.E STAVKE. — STAVKA, V KATERI JE 30,000 MOZ, JE V PROTEST PROTI ZAVLAČEVANJU PREMOGARSKEGA PRAVILNIKA.
Uniontown, Pa. — Po tajnem, toda nujnem odloku gover-nerja Pinchota sta bila v četrtek odposlana dva bataljona narodne milice v okraj Fayette, o-krožje mehkega premoga, kjer so se znova pričeli nemiri kot posledica stavke, katera se je pričela isti dan zjutraj. Drugič tekom desetih tednov bo ta okraj postavljen pod strogo obsedno stanje.
Takoj ob pričetku stavke je prišlo do krvavih izgredov v treh premogovnikih, v katerih je bilo ranjenih od strelov 16 mož, število drugih pa je bilo drugače poškodovanih. Trije premogovniki, ki so bili pozori šče izgredov, so Gates, Eden-born in Footedale, vsi trije last H. C. Frick Coke družbe. Nemiri so se pričeli, ko so piketi skušali preprečiti dostop tistim, ki so hoteli iti na delo. Najbolj resen je bil položaj pri Gates premogovniku, kjer je tudi bilo o-menjenih 16 oseb obstreljenih. Streljati so pričeli varnostni organi na pikete.
O tem napadu pripovedujejo trije piketi, ki so se nahajali v središču celega prizora. Ti trije, namreč Th. Vidovich, John Brumsich in E. Rusky, pravijo, da so začeli stražniki streljati na poziv superintendenta premogovnika. Takoj nato so pričeli padati gosti streli na množico in enako so se uporabljale tudi plinske bombe. Neki ranjenec je padel ravno na železniške tračnice in komaj so ga še rešili pred prihajajočim vlakom.
Stavka, oziroma, kakor jo imenujejo, "premogarski praznik", je bila sklenjena v sredo, in sicer od zastopnikov 30,000 premogarjev. Namenjena je v protest proti zavlačevanju sprejetja premogarskega pravilnika in sklenjeno je, da se ne bodo povrnili na delo, dokler ne bo sporazum odobren.
Celo zavlačevanje je krivda premogarskih operatorjev, katere je governer Pinchot nazi-val z izrazom "svinje", ki so krive vseh nemirov. Med tem so zastopniki operatorjev v Wash-ingtonu predložili NRA nov o-snutek za pravilnik, dočim u-radniki NRA sestavljajo sami tudi separaten dokument in skušali bodo na podlagi vseh predlogov in kritik sestaviti pravilnik, kateri bi zadovoljeval večino.
-o-
STROŠKI ZA VLADO V IL-
LINOISU
Washington, D. C. — Kakor izkazujejo federalni podatki, je v Illinoisu prispeval lansko leto vsak prebivalec povprečno $14 za izdatke državne vlade. Od tega je šlo okrog $6 za razna javna dela, kakor ceste, in za obresti državnih dolgov. Ostalih $8 Pa se je porabilo naravnost za izdatke raznih državnih depart-toentov. Ta povprečni davek na °sebo za izdatke vlade se je zad-^Jfi leta stalno višal. Dočim je 2našal 1. 1917 samo $3.62, je do-Se£el v 1931 že 7.53, in lani celih $8.
KREDIT ZA INDUSTRIJO
Bar.ke ne dajejo dovolj kredita, da bi v industrijo vlile dovolj življenja. — Predsednik
se ogiba inflacije.
Washington, D. C. — Trgovsko življenje bi lahko postalo živahnejše, ako bi hotele banke dajati kredit in posojilo industrijskim podjetjim. Banke so pa še vedno boječe in ne morejo se povrniti do zaupanja, ki so ga imele v prejšnjih letih, in tako tudi industrija ne more napredovati, kakor bi lahko.
Po mnenju vlade nimajo banke nobenega tehtnega izgovora za svojo boječnost. Edini u-pravičen vzrok, da ne posodijo podjetjim potrebnega denarja, bi bil ta, ako ga v resnici same nimajo* dovolj na razpolago. V tem oziru pa namerava Vlada izvesti odpomoč, ako ne prej, vsaj 1. januarja. Točasno se namreč vrše preiskave v posameznih bankah, narodnih in državnih, da se pripravi podlaga za delovanje nove zavarovalniške korporacije, pri kateri bodo zavarovane bančne vloge in ki prične poslovati 1. januarja. Pri sedanjih bančnih preiskavah se bo pa tudi ugotovilo, katere banke potrebujejo več kapitala, da bodo lahko dajale posojila industriji, in se jim bo ta kapital preskrbel.
Eden način bi bil, ki bi v najkrajšem času odpravil vsako pomanjkanje kapitala. O njem se mnogo debatira v Washing-tonu in se ga od mnogih strani priporoča. Predsednik Roosevelt pa vsaj začasno še ne mara o njem nič slišati. Ta način bi bila direktna inflacija, izdajanje novega denarja. Zdi pa se, da se bo Roosevelt poslužil inflacije šele kot najskrajnejšega sredstva, ako bi namreč i delo NRA ne imelo pričakovanega uspeha. Zaveda se namreč, da poizkusi z inflacijo niso brez nevarnosti, in zato želi poskusiti vse drugo prej kakor pa to
POVODEN J JIM PRINESLA ZABAVO
b *Jtig€»$lavi|e
SILNA TOČA V LAŠKEM OKRAJU; DOBLINA NAD LAŠKIM JE NAJBOLJ OBČUTNO PRIZADETA. — STRELA GOSPODARILA PO DOLENJSKEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IN NESREČE PO DOMOVINI.
STAVKA
SE SIRI
KRIŽEM SVETAIPRED D1KTA
—	Wellington, Nova Zelandija. — V tukajšnji parlamenl je bila v sredo izvoljena prva ženska. Je to Mrs. E. R. Mc-Combs iz mesta Lyttleton, ki bo zasedla sedež, kateri je bil izpraznjen po smrti njenega moža.
—	Teheran, Perzija. — Tukajšnja vlada, kateri je načelo-val premijer Iledayat, je preteklo sredo resignirala. Vzrokov se ni naznanilo javnosti.
—	Istanbul, Turčija. — Turška vlada je v sredo izdala odlok, s katerim prepoveduje po-vratek v deželo profesorju- na tukajšnjem Roberts kolegiju, E. J .Fisherju, ki je bil na počitnicah v Ameriki. Med svojo odsotnostjo je namreč pisal članke, ki so kritizirali turško vlado.
-o--
DOSMRTNA JEČA ZA MORILCA POLICISTA
Chicago, 111. — V tekoči kampanji proti zločinstvu je bila četrta oseba obsojena potem, ko je bila spoznana krivim umora nad policistom. Ta četrti obsojenec je Peter Pace, kateri je preteklo sredo dobil. 199 let ječe. Kakor je bilo poročano, je obsojenec, ki je star 21 let, ubil policista, ko je ta v nekem salunu odklonil kozarec vina, ki mu ga je Pace ponudil. — Trije drugi morilci policistov so v prejšnjih obravnavah bili obsojeni na smrt.
-o-
NRA PARADA V NEW YORKU New York, N. Y. — Takih parad, kakor so se vršile preteklo sredo, ni videlo to mesto že od dneva premirja, 11. novembra 1918. Sedanje parade so bile prirejene v proslavo NRA in v njej je bilo udeleženih nad četrt milijona oseb; število gledalcev pa je presegalo poldrugi milijon. Pritisk množic je bil tako silen, da so morali policisti nastopiti s silo, da so držali parado v redu. Pohodi so trajali skoro do polnoči.
tja. Tam imajo namreč primerna pristanišča za take orjaške zrakoplove.
MANJ OSEB NA JAVNI PODPORI
Washington, D. C. — Pri razgovoru s časnikarji preteklo sredo je pi*edsednik z zadovoljstvom omenil, da se je število družin in posameznikov, ki dobivajo javno podporo, znižalo v avgustu v primeri z julijem skoraj za tri odstotke povprečno. To je prvi slučaj od leta 1929 naprej, da je v avgustu padlo število oseb, ki stoje na podpori. Znak je to, je dejal predsednik, da se v resnici izboljšujejo razmere in se vračajo na delo moški in ženske, ki so bili brezposelni mnogo mesecev. Med večjimi mesti je to znižanje reliefnih podpor občutiti predvsem v Chicagi, kjer je stopilo s podpore okrog 20,000 družin.
TURO NA KUBI
Grau San Martin namerava postati diktator.
Havana, Kuba__Kakor kaže, bo Kuba postavljena pod novo diktaturo. To vsaj namerava upeljati sedanji predsednik Grau San Martin, kakor se je izrazil v četrtek. V ta namen bo bržkone kot predsednik resigniral, takoj nato pa proglasil sedanjo ustavo za neveljavno in se postavil za diktatorja. Na kak drugi način se baje ne bo moglo priti do potrebnega reda.
-o-
MALI PREFRIGANEC
Chicago, 111. — Preteklo sredo zvečer je neki deček, ko ga je prijela policija, pripovedoval žalostno storijo, da je prišel z avtomobilom iz Pittsburgha na svetovno razstavo, tukaj pa d« so mu roparji vzeli avto in denar, $300. Star da je 17 let. Po daljšem zasliševanju pa se je končno doznalo, da je deček 14 letni sin nekega tukajšnjega po-icista, da je ukradel očetu $300 n pobegnil ter se po svoje zabadal, dokler ni denar pošel.
-o-
POLETNI ČAS OSTANE DO NOVEMBRA	1
Chicago, 111. — Tukajšnje mesto bi se imelo povrniti s polet- ( nega na standard čas zadnje nedeljo v septembru, torej 24. septembra. Po odloku pravnega sveta mestnega odbora, ki je imel v sredo v ta namen posebno sejo, pa se bo poletni čas podaljšal do prve nedelje v novembru. Storilo se je to na prošnjo uradnikov svetovne razstave, da se da posetnikom razstave več dnevne svetlobe, da si lahko o-gledajo razstavo.
-o-
— Pariz, Francija. — Bivši premijer Herriot se je v sredo povrnil s svojega obiska iz sovjetske Rusije. Ob povratku pa je bil deležen zelo mešanega sprejema. Dočim ga je ena skupina zasmehovala, so mu drugi v pozdrav vzklikali. I
Vremenska katastrofa na Štajerskem
Sv. Rupert nad Laškim, 28. avg. — Skoro celi letošnji avgust je vladala silna vročina kakor bi hotela nadomestiti hladno in mokrot.no pomlad in skoro polovico poletja. Začela je že pritiskati suša, katero so zlasti občutili v nižje ležečih prodnatih in peščenih poljih Savinjska doline in laške kotline, ki je napravila že precejšnjo škodo. Toplomer je po več dni zaporedoma kazal skorc najvišjo točko, ki jo more človek brez škode prenesti. Mnogi poljedelci in vinogradniki sc bili kar zadovoljni s suhim vremenom, da le toče ni bilo. Pa se je par dni pred koncem pasjih dni nebo prepreglo z oblaki in začel je padati pohleven a obilen dež, ki je namočil raz-sušeno zemljo. V torek po pohlevnem dežju se je nebo okoli 9. ure tako stemnilo, da je nastopil naravnost mrak. Parkrat je votlo zagrmelo in že so za-| čeli švigati iz oblakov bliski in udarjale strele in vlila se je silna ploha, ki se je na veliko žalost kmetov in vinogradnikov, sprevrgla v silno točo, ki je v par minutah pobelila vsa tla Med tem je divjal vihar in lomil drevje, da je bilo strah. — Strašno je klestila toča po Do-blitini nad Laškim in dalje čez del Svetline ter jo nato usmerila na Hrvatsko. Samo 10 minut je zadostovalo, da je uničila vse polje. Najhujše so prizadeti vinogradi, kjer je dobesedno popolnoma vse uničeno. Uničena je tudi ajda in vsi drugi jesenski pridelki in sadeži. — Žalostno je pogledati na u-ničena polja; kmet, siromak, pa leze vedno globlje v dolgove.
-o-
Čudna pota strele
Novo mesto, 23. avg. — "V i pretekli grozni noči je strela j udarila tudi v dimnik velike I enonadstropne hiše Jožeta Pa-dovana na Ljubljanski cesti, katerega je zrušila in ruševine so razdejale streho. Od tam je strela odskočila in hudo poškodovala podstrešje,, stanovanje najemnice Antonije Potočar, odkoder je prešla v stanovanje strojevodje Franca Tešarja in odluščila ves strop v kuhinji, ki se je vsul na petčlansko družino, ki je v strahu skupaj v kuhinji pričakovala konca nevihte. K sreči je ostala družina nepoškodovana, razen da je gospo vrglo na tla. Dalje jo strela v sobi spalnice poiskala vsak žebljiček in med potoma luščila omet. Iz spalnice je zopet skočila v sprejemnico, kjer je uničila vso žico, s katero so pritrjene trstikove šibice, ki držijo omet, da je popadel ves omet na tla. Ni bilo še dovolj. Iz nadstropja je skočila v pritličje, kjer je v stanovanju Franca Zupanca razbila vse šipe, nato skočila skozi zid v vo-I dovodno cev, odkoder je izgi-
nila v zemljo, potem ko je še poprej pokvarila štedilnik. — Res, čudna so pota strele.
Otroci zanetili nožar
Iz Dol. Lendave poročajo, da so otroci dvakrat zaporedoma povzročili požar in sicer je v Čentibi zgorela vsa slama pri Kolenčevih, drugi dan je pa gorela tudi slama nekega posestnika v Gaberju. Ko je gorelo pri Kelenčevih, je v istem času ležal na parah 161etni domači sin.
Smrtna kosa
V Mariboru je umrla Antonija Uršnik, soproga posestnika iz Mute. — V Novem mestu je umrl Rudolf Weixler, davčni upravitelj v pok., star 63 let — V ptujski bolnici je umrl Jožef Hole, kovaški mojster iz Sodincev, star 51 let.
-o-
Čevlji na dražbi
Med dražbenimi razpisi, ki se v Jugoslaviji čedalje bolj množijo radi neplačanih davkov, je bilo pred kratkim opaziti na davkariji v Mariboru par čevljev, ki so bili na dražbi tudi radi— neplačanih davkov.
Toča
Pri Sv. Miklavžu in v Jurklo-štru v okolici Laškega je toča napravila ogromno škodo. Popolnoma je uničena vsa koruza in ajda.
-o-
"Ajdovski grob" pri Metliki
Pri delu banovinske ceste čez Vejar pri Metliki so delavci naleteli na proštijskem travniku na nekak "ajdovski grob", v katerem so našli starinski vrč, katerega so pa po nesreči ubili. Strokovnjaki se še niso izrazili, ali je to ostanek starih Keltov, ali ga je izgubila kaka rimska Julka, če morda j ni služil pred sedanjostjo kaki lproštijski Marički za spravo pepela.
Še en okraj se pridružil stav-karjem.
—O—
Chicago, 111. — Dočim se je v sredo domnevalo, da se bo omejila stavka lastnikov mlekarskih farm samo na dva o-kraja, v katerih se je pričela, se je pa nasprotno razširila v četrtek še na Elgin. Na več krajih je prišlo tudi do spopada med oblastnimi organi in stav-karji, ki so na cesti ustavljali truke, kateri so vozili mleko v Chicago. Kakor se ugotavlja, zalagajo okraji, ki so na stavki, 20 odstotkov mleka, ki se ga porabi v Chicagi.
-o-
OBISKI V CHICAGI V našem uredništvu sta se v četrtek oglasila Mr. in Mrs. Anton Težak iz Steelton, Pa., ki sta prispela semkaj, da si o-gledata svetovno razstavo. Chicago jima baje zelo ugaja. V njih družbi nas je obiskala tudi Mrs. Brodarich iz Chicage, kakor tudi Mrs. Malnarich iz So. Chicage, ki je sestra Mrs. Težak, s svojim soprogom.—Najlepša hvala za obisk!
-o-
UGOTOVILI IDENTITETO NEZNANCA Kenosha, Wis. — Kakor je bilo svoječasno poročano, je v neki tukajšnji bolnici umrl neki moški, ki je ležal tamkaj od 1914, a je bil tako paraliziran, da ni mogel povedati, kdo je. Kot neznan je tudi umrl. Preteklo sredo pa si je ogledala truplo, ki so ga v ta namen odkopa-li, neka ženska in izjavila, da je bil to njen očem, kateri je izginil brez sledu omenjenega leta.
-o-
ZEPPELIN PRISPE V CHICAGO
Chicago, 111. — Kakor je prišla vest iz New Yorka od zastopnika dr. Eckenerja, voditelja nemškega zrakoplova Graf Zeppelin, je izdelan program, po katerem bo ta zrakoplov obiskal Chicago, in sicer dne 26. oktobra zjutraj. Prispel bo iz Akron, O., in se bo tudi še isti dan povrnil
Strela
Pri eni zadnjih neviht je u-bila strela v sobi 141etno Fran-čiško Kožar iz Zagorice pri Dobrepoljah. Materi, ki je bila le par korakov oddaljena, se ni nič zgodilo, medtem ko je bila deklica takoj mrtva. — Isti dan je strela na Mali Ilovi udarila v šupo, ki je zgorela s senom vred.
-o-
Poplava mu je prinesla srečo
Znano je, da so bile konecm maja in v začetku' junija poplave po vsej Jugoslaviji in mnogi hudourniki so podirali velika drevesa; te dni je pa neki kmet iz okolice Karlovca trebil in prekopaval jame, kjer je voda izruvala drevesa. V neki taki jami je naletel na lonec, v katerem je bilo veliko zlatega in srebrnega denarja iz dobe avstrijskega vladarja Ferdinanda I. z letnico 1559 in 1561.
Prizor na neki ulici v Havani, Kuka, po nedavni povodnji, katero je povzročil orkan, ko je nametal morske vode na celino. Večina ulic je bila pod vodo. Brezskrbna mladina pa se ni menila za škodo, ki jo je povzročila naplava, marveč si je privoščila svojo zabavo ob tej nenavadni priliki.	>

AMEMiČANŠK:! StOVEftEC
ii vi "m ■ mi'wmr mi—....................
Sobota, 16. septembra 1933
lAMERIKAI^SKI SL'OVENEC
in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene Ifclit v Ameriki.	Newspaper in America.
Established 1891.
BWS Ustanovljen leta 1891,
' Iihaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
f	Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
' Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermak Rd.r Chicago
_ Jelefon: CANAL 5544
iLllfc	-
Naročnina:
Za celo leto ________________________$5.00
Za pol leta —-------2.50
Za četrt leta----------------1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto___—$6.00
Za pol leta-----3.00
Za četrt leta--------175
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year _________________________________$5.00
For half a year______________2.50
For three months --------------------- 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__________$6.00
For half a year ______3.00
For three months----1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
zdaj vidi, za koga je Japonska delala "rnir" m, sevfeda obenem tudi pot v Mandžurijo!
Na Kubi nekaj ni prav. Zakaj? Že pet dni je mir in predsednik Grau San Martin še vedno predseduje. Predsedovati pet dni na Kubi v teh časih je naravnost čudež!
Odkar so se na nevvorških salunih, beer gardnih in raznih oštarijah pojavili naslikani vrčki s pivom in odkar napreduje glasovanje držav proti prohibiciji, pravijo, da je Peter Zgaga na novo oživel. Zdaj bo zopet postal kapitan, namreč svoje barke, ki jo bo vozil takole ob luninih svitih po newyorskih ulicah semintja . . .
NRA
NRA, kar je okrajšava za ime National Recovery Act, po naše zakon za narodno gospodarsko obnovo, ima veliko večino zagovornikov. Seveda ima tudi svoje kritike, kakor jih ima vsaka stvar na svetu. Vendar eno je, kar NRA zasluži, namreč priznanje, da je ta obnovitveni zakon, ki ga je položil kongres v roke predsednika, da z njim prenovi zavoženo gospodarsko stanje Združenih držav, veliko poizkušnja za izboljšanje gospodarskih razmer te velike zemlje.
Nič težavnejšega ni, kakor izvleči iz blata zavoženo gospodarstvo. Treba je veliko žrtvovanja, veliko dela in velike, energije, da se. doseže kak uspeh.
Naš veliki predsednik, Franklin D. Roosevelt, je od 4. inajrca do danes veliko naredil. Preustrojil je bančni ustroj te dežele in dal bankarstvu novo podlago. Zaposlil je na stoti-soče mladih fantov pri pogozdovanju', osuševanju in drugih javnih delih, ki jih vodi in financira federalna vlada. Da prinese večjo zaposlenost tudi v splošno industrijo, je uvedel NIRO, s katero določa delovni čas in približni povprečni zaslužek. vVsa ta velika podvzetja so za prvih šest mesecev njegovega predsedovanja ogromno delo, s kakoršnimi se doslej še ni ponašal v taki kratki dobi noben državnik nobene države. To je dejstvo, ki se utajiti ne da.
Razni kritiki se vprašujejo, če bodo ti veliki načrti tudi uspeli in prinesli zaželjen uspeh? To modrovanje je nespametno. Podobno modrovanju, kadar plavač začne plavati preko široke reke in ostali na obrežju ugibajo, ali bo preplaval ali ne. Na mestu je pač dober premislek pri vsakem načrtu, toda sama gola kritika pa ni na mestu.
Stvar pri vsem je pač jasna. Gospodarske razmere v deželi so bile take, da je bilo vse na robu propada. Nobenega izhoda več. Ali v popolno gospodarsko polomijo in zgubiti vse, ali pa se vreči z novo voljo proti toku in; delati na vse načine, da se nevarnost popolnega gospodarskega propada premaga. Za zadnje se je odločil predsednik Roosevelt. Napravil je načrte in za srečen uspeh istih zastavil svoje delo. Pametni in dobrohotni elementi so se uvrstili v njegove vrste. Slabiči in črnogledi pa gledajo od strani.
Dolžnost nas vseh je, da se predsednikovih navodil opri-inemo. Morda zahtevajo čas in razmere, da zraven sami trpimo, toda nič ne de, saj nobena borba ni brez trpljenja, pa tudi borba za gospodarsko obnovo in izboljšanje razmer v tej deželi je brez trpljenja nemogoča.' Zato je dolžnost slehernega državljana, da predsednikovo prizadevanje pri uveljavljenju NIRE podpira in mu pomaga.
Kake mu pomagamo?
Naročaj mo in kupujmo vse svoje potrebščine samo pri enih, ki so sprejeli pogoje NIRE! S tem pomagamo najbolje izvesti veliki načrt predsednika Roosevelta za gospodarsko obnovo med nami.
si! *	S:
Japonska, dokler je bila članica Društva narodov, je dajala izjave, da je šla predlanskim in lansko leto le "delat mir" v Mandžurijo in v Šan.ghaj. Te dni pa poročajo, da se je do-• sedaj izselilo iz Japonske že blizu milijon in pol japonskih kmetovalcev v Mandžuko (prej Mandžurijo). Koloniziranje pospešujejo japonske gospodarske zadruge. Kdor ni slep,
REBfc'
KAJ PIŠEJO NAŠI FARMARJI
Marshfield, Wis.
Ker že pišem, bom pa nekoliko več napisala za list Amer.< Slovenec, da našim prijateljem sporočim, da smo že pri življenju. Vem, da so nekateri že radovedni, kaj je z menoj, da se tako redko oglašam. Veste, smo pač vedno zaposleni in za novice poročati vedno prepozni. Komaj ena reč mine, se že druga zgodi in tako se preveč nabere, pa vse skupaj ostane pod domačo streho. Saj vam je, dragi bralci, lahko dopovedat, da so larmarske gospodinje vedno zelo zaposlene dan za dnem. Ce bi pa imela čas, bi toliko napiasla, da bi porabil g. urednik celi Amer. Slovenec za moj dopis.
Spomladi enkrat, meseca junija, sem bila na pogrebu svoje tete Mi's. Urbas v zgornjem Michiganu. K njej sem tudi prišla takrat, ko sem prišla iz starega kraja; živela je tedaj na Calumetu. Moj stric je bil šofer, pa'smo jo po pogrebu mahnili zopet malo na Calumet, kjer smo obiskali nekaj naših prijateljev, ki so nas vsi prav prijazno sprejeli. Na Calumetu je še vedno luštno, samo škoda, da smo zvečer prišli in zjutraj že odšli proti domu v Wisconsin. — Marsikaj človek vidi po poti če tako potuje, ko pa pride domov, pa le občuti, da je, doma še vedno najboljše. Samo zelo suho je letos in vse je tako malo zrastlo in drobno je in suho, da se kar v rokah vse zdrobi kakor poper. Živimo v upanju na boljše čase, katere nam vedno obetajo. Če gremo v prodajalno, nam tam že povedo, da se cene dvigajo, drugače bi itak ne vedeli. Naši farmarski pridelki so še vedno na nizki stopinji in se jim cena ni še nič dvignila.
Dragi bralci in prijatelji, drugega posebnega res ne vem več povedati. To vsakdanjo stvar trobiti bo pa menda za sedaj dovolj. Če se pa kedaj kaj na boljše obrne, pa že še kaj napišem. Bog daj, da bi kmalu bilo kaj boljše, in spet se bomo videli v časopisu in. kje v veseli družbi. Dragi bralci, kateri ste sami farmarji, pač veste, kako je dostikrat težko dobiti časa za pisanje. — Kar
V	šoli. — Poglej, Mihec, ena teh nagačenih ptic je vrana, druga pa kavka. Povej nam, katera je vrana?
—	Tista, ki sedi pri kavki.
* * *
Pred sodnikom — Če ne poveste, kje ste bili tiste noči, bo zakon ločen po vaši krivdi.
—	Kar naj bo, gospod sodnik, saj je bolje biti ločen po lastni krivdi, kakor pa živeti
nedolžen v zakonskem jarmu.
*i* * *
Pri izpitu. — No, le nikar se ne bojte, mladi gospod. Kaj vam dela moje vprašanje take težave ?
—	Vprašanje ne, pač pa odgovor, gospod profesor.
* * *
Praktična fizika. — Profesor razlaga, kako se lomijo solnčni žarki, če padejo v vodo. Kar opazi v zadnji klopi raztresenega dijaka in ga vpraša:
—	Kaj se zgodi, če pade luč v vodo?
—	Luč ugasne, gospod profesor.
V	šoli. — Koliko let je človeku, ki je bil rojen leta 1889?
—	Ali mislite gospoda ali
damo, gospod učitelj ?
* * *
Brzojavka. — Kako se počuti tvoja žena v sanatoriju?
—	Počuti se tako dobro, da se mi bo še zmešalo. Baš je br-zojavila: Postal si oče dveh krepkih dečkov. Jutri več . . . Bogve, koliko jih še bo.
Sji * *
Razlog za ločitev zakon*. —-
Sodnik: Kako pa utemeljujete svojo zahtevo po ločitvi zakona?
Mož, stenograf: Moja žena
izgovori 300 besed v minuti. * * *
V	uredništvu. — Ali smem vprašati, gospod urednik, kaj je s pesmami, ki sem vam jih pred tednom poslal ?
—	Vaše pesmi so tako čustvene in nežne, da ne preneso tiska.
* *
Utemeljitev. — Ali veš, zakaj me ženske same ne smemo hoditi v kavarno?
—	Ne.
—	Ker bi morale same plačevati.
* * *
Kaj je diplomat? — Papa, kaj pa je to diplomat?
—	Diplomat je mož, ki se vedno spomni na god svoje žene, pozabi pa na njeno starost.
»i *
Natakarjeva modrost. — Natakar, ta zrezek je strašno tfd. Ne morem ga jesti.
—	Eh, gospod, tudi življenje je strašno trdo, pa mora človek vse požreti.
-o-
URITE "AMER. SLOVENCA"!
nas je tukaj, gre vsem še pre- i cej dobro, ker nobeden noče 1 biti najslabši, zato je vse O.K. ; 1— Mrs. Rotar je pač precej žalostna, ker je ravno dobila br-J' zojav, da ji je umrl brat Frank [Urbas iz Unca na Notranjskem. On je bil tuti* več let na |Calumetu, Mich., kjer zapušča ,tudi bratranca Frank Čekada in več sorodnikov v Milwaukee in Sheboyganu, Wis. Pokojni Frank Urbas je bival v Penn-isylvaniji. Žalujočim izrekamo !naše sožalje, umrlemu pa večni
[mir in pokoj--H koncu želim
še vsem mojim prijateljem in (znancem lahko noč. Teh je1 ■ namreč veliko in ni, da bi jih naštevala. Želim pa slišati o air. brati kaj, pa naj bo od enega ali drugega, samo naj se kaj i oglasi in kaj poroča. — Pozdrav.	M. Brajer.
N1RA DEL.UJE TUDI V DE-TROITU
Detroit, Mich.
Ne zamerite g. .urednik, če j se ta dopis nekoliko zavleče. Gradiva je namreč toliko, da ga ni mogoče kar tako na kratko povedati.
V nedeljo, dne 3. septembra, je imel Father Odilo poslovilen govor pri prvi sv. maši. Oči vseh faranov so bile rosne in slišati je bilo celo pritajeno j ihtenje. Kako pač ne, ko je je-'mal slovo naš najpopularnejši rojak Slovenec, z dušo in telesom duhovnik misijonar, katerega čisla cela slovenska Amerika in Slovenija. Pevec pa tak, da prekosi marsikaterega opernega pevca s svojim glasom. Pevce župnije sv. Janeza Via-neja je tako izvežbal, da imamo vedno slovensko petje v cerkvi, čeravno so pevci zvečine tukaj rojeni rojaki. — Pri osmi sv. maši v nedeljo 3. septembra je pela cela cerkev. — Vežbali smo se, da bomo peli na delavski dan. — Pela je cela cerkev in sicer smo peli: Pred Bogom pokleknimo, Lepa si lepa roža Marija, Na nebu in na zemlji, Veš, o Marija — po maši pa tisto, katero zapojemo vsako nedeljo skozi celo leto: Oznanil je angel ... Videl sem postaranega moža, ki je ob poslušanju te pesmi zajokal — morebiti ni slišal te pesmi odkar je zapustil domovino.
Na večer 3. septembra smo
pa bili. povabljeni na Michigan : Farm and Industrial Fair. Na ' tem fairu je bilo zastopanih 42 : narodov. Slovence je zastopal , veliki in mali pevski zbor, ki so 1 vsi člani tudi dramatičnega kluba. Jaz sem imel to čast, da i sem nosil slovensko zastavo, katero tukaj brez skrbi javno i nosimo, v stari domovini je pa 1 ne smejo. — Slovenci smo šli v : sprevodu takoj za Čehoslovaki i nato so šli Grki, Avstrijci in še ■ več, drugih narodnosti. Vsi se- i veda v narodnih nošah. Velik i aplavz je zadonel iz grl vseh ■ poslušalcev, ko smo Slovenci : zapeli "Lepa naša domovina", "Po jezeru" in "Ciganska sirota". Plesali so tudi špic polko, katera se je občinstvu tako do-padla, da so jo morali ponovno zaplesati. Nato se je oglasil tudi Father Odilo in zadonela je pesem 'Kje je moj mili dom'. Kako je njegov glas in pesem vplivala na ljudstvo, je pričal ^ aplavz kakih 15 ali 20 tisoč oseb. Bog ve, kedaj bomo zo-, pet tako srečni, da bomo poslušali njegovo petje.—Na delavski dan smo imeli tako imenovani Slovenski dan. V paradi se je najprej na traku peljal Rev. Father Odilo z otroci in zastavami, zadaj je pa šlo kakih sto avtomobilov, —t Peljali smo se na Trampušove prostore, kjer je bil pod košatimi hra-'sti postavljen oltar, na katerem se je darovala sv. maša, pri kateri se je občinstvo dostojno zadržalo. Govor je imel č. g. Father Aleksander Urankar, ki nam je jasno naslikal razmere, v katerih se nahajajo naši rojaki v stari domovini in kakšno prostost uživamo mi tukaj v A-meriki. Naša sveta dolžnost je, da delamo protestne shode' proti tej framasonski vladi,1 pod katero sedaj žive naši bratje in sestre v domovini. — Ta piknik je bil prav dobro obiskan. Rajali in veselili smo se do poznega večera in napravili lepi dobiček, ki bo prav prišel naši novi cerkvi.
Sedaj pride pa glavna točka 1 tega dopisa. — Č. Father Murn 'je na tihem že kak teden poprej deloval, da bi bila čim večja udeležba pri poslovilnem banketu za Father Odila. Ti-' sti "linotype" je prenesel k , nekemu sosedu in tiskale so se karte in povabila vsem fara-nom. Pa pride v nedeljo neki . amerikanski faran k Father . Odilu in se mu opraviči: Ex-r cuse me, Father. I cannot . come Thursday night to youi i party. — No, pa saj je Father - Odilo prav gotovo že kaj slu-. til, da se za njegovim hrbtom i nekaj pripravlja. — V sredo . večer dne 6. septembra so pev-: ci, veliki in mali zbor, napra-i vili party za odhod. So se pač težko ločili od svojega dragega pevovodje. V dar so mu kupili krasne predmete, ki mu bodo pri petju prav prišli. V četrtek zvečer je pa bil banket za celo faro. Takšne udeležbe J še nisem popre.) videl na kakem banketu. Zastopana so bila vsa društva in govorili sc predsedniki društev kot: Char-
lie Prazen, Pet. Zunich, Frank Pavlich, Father 'Murn in na vse zadnje še Father Odilo, ki se je faranom zahvalil za sodelovanje in ljubezen do njega.
Dal Bog, da se še kedaj vrnete v Detroit.
Naj na koncu zopet zapišem ono, ki sem jo zapisal pred pax tedni: Poglejte zapuščeno hišo, Father Odilo je van odišo. Šel je na tuje preko vode, Bog ve, kako mu kaj tam gre. — In še ena: Ko bi jaz za tistega vedel, ki nam je Father Odila ukral, bi mu že pomogal, še zapreti bi ga dal.
Steve Potočnik.
-o-
VELIKA ZABAVA
Enumclaw, Wash. Farmer and Citizen Club of King County of Washington priredi v soboto, 30. septembra veliko veselico v Krain dvorani. Začetek veselice bo i ob 9. uri zvečer. Igrala bo iz-' vrstna godba, da bo prav goto-ivo vse veselo. Kar se pa tiče postrežbe za lačne in žejne, bo za te skrbel poseben odbor, da se ne bodo mogli navzoči pritoževati radi postrežbe, ker bo izvrstna, kakor bo izvrstna tudi godba za te, ki se radi zavrte. — Na to veselico prav uljudno vabimo vse člane kluba, da se vsi udeležijo. Vabimo pa tudi vse naše sosednje klube iz bližnjih naselbin, da nas ta večer posetijo v Krain dvorani in se z nami zabavajo. Pridite sosedje in prijatelji, da se sesta-nemo skupaj, da se bolj spoznamo in še bolj utrdimo naše prijateljstvo. — Kakor vsaka prireditev našega kluba, bo tu-, di ta začrtana v velikem obse-gu in udeležencem se lahko zagotovi, da bodo v vsakem o-. žiru zadovoljni. — Zato kličemo vsem znancem in prijateljem na veselo svidenje v sobo-
■	to 30. sept. zvečer v Krain dvo-! rani.	John Polaynar.
i	-o--
I KODEKS ZA HIŠNE POSESTNIKE
i	Chicago, 111.
i Predsednik Roosevelt je re-
■	kel v svojem govoru:
i "Nikdo ne bo umrl gladu v i tej deželi. Zdi se mi, da noben -biznes, ki hoče vztrajati g tem, c da plačuje svojim delavcem j nižjo plačo kot je potrebna za
-	življenjski obstoj, nima pravi-i ce biti v tej deželi. Ko rečem r biznes, s tem mislim vso trgo-
-	vino, kakor tudi industrijo. Kc t govorim o delavcih, tedaj i imam v mislih vse one zapo-l slene v pisarnah, kakor tudi
-	navadne delavce. Jaz mislim n na plačo, ki ne bo samo zado-
0	stovala za življenjske potreb-
-	ščine, ampak bo tudi nekaj
-	preostalo za deževne dni." S č temi besedami je predsednik
-	položil temeljni kamen za ko-
-	deks hišnih posestnikov.
it Hišni posestniki so glavni / steber vsake dežele. Dežela
1	brez hišnih posestnikov in do-e mov bi postala dežela pastir-
jev, dežela nezadovoljnežev in i- vsak napredek bi bil nemogoč, c Dom je središče rodbine in (Dalje na 3. strani)
"TARZAN IN ZLATI LEV"
(95)
(Mettoaolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele »veta po dnevnem kuraju. Zadnje dneve dinar stalno raste in »e cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cen®:
Dinarji:
Za $ 3.0,0 ............Din	130
Za $ 5.00 ...!........Diti	225
Za $10.00 ............Pm	465
Za $10.60 ............Din	500
Za $20.00 ............Din	955
Za $21.00 ............Din	1000
Za $50.00 ............Din	2420
Ste£n»g3 sc je čut.'! Owaza s to kupčijo, -enako tudi stari poveljnik, ki je hocpl poleg nje-Owaza pa hi mogel doumeti, zakaj « poveljnik tako zadovoljen radi t<; kupčije. •— Dva dni so tako. hodili po džungli, ko je stari poveljnik'poslal enega svojih vojščakov naprej da je, nesel sporočilo. "Pošiljam ga k svojemu prijatelju," je razlagal, "da nam pride naproti in nas vodi, do svojega naselja.
Dobrih par ur pozneje, ko je karavana stopila na odprto planoto, so zapazili na nasprotni strani veliko število vojščakov. "Moj prijatelj prihaja!" zakliče poveljnik in pokaže s prstom na belega človeka, ki je stal kakor kip v o-spredju črne armade. Owaza ga ustavi: "Ti prihajajo nad nas z vojsko in ne z mirom, kakor sem se s teboj pogodil," reče ves prestrašen Owaza.
Ko co vojščaki prišli bližje, je Owaza dobro raziočil belega velikana, katerega je v svoji zmoti imel za Estebaoa in se ga je zelo bal. "Goljufal si me!" je zakričal.'"Čakaj," odvrne stari poveljnik. "Ničesar kar je tvojega, ti ne bo odvzeto." — V tem se je že približal pravi Tarzan, na čelu svojih zvestih Wazirov in pristopil k staremu poveljniku, da ga pozdravi.
'"Tvoj tekač ji prišel," r?če mož od opic, ''ki •mi je prinesel sporočilo. Tarzan jc sedaj tukaj ' s svojimi vojščaki. Kaj lahko napravimo za starega prijatelja?" Poveljnik je pa odvrnil: "Tvoi laštri' tekač je pred štirimi dnevi prišel k meni -in dva dni pozneje je prišel ta mož s svojimi nosači, ki so bili na poti proti obrežju. Povedal sem mu, da boš kupil od njega zlato, če je res njegovo."
Za, izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pašljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite....$16.00
Iz $20.00 pošljite....$21.00
Za $25.00 pošljite....$26.00 Za $40.00 pošljite....$41.25 Za $50.00 pošljite—.$51.50
Vsa pisma m poaujatve «mBivv*vc «»«•
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, IWU
we
Pobota, 16. septembra 198$
AMERIKAftSKi BtOWmC
*
Iz življenja in sveta.

AEROPLANSKI POŽAR ZAHTEVAL ŽRTEV
od Arabcev pa se razlikujejo po svojih lepih, pravilnih postavah in popolnoma črni polti, a brez zamorske primesi.
Ni dvoma, da so to potomci ljudstva, ki je vladalo nekoč nad ( današnjo Perzijo, Arabijo in A-friko do Zlate obale in o katerega kraljici nam poroča sv. pismo. Znanstveniki pričakujejo sedaj z napetostjo, kaj bo o tem čudnem človeškem rodu in njegovi deželi povedal berlinski raziskovalec ob svojem povratku.
■-o--j
KATOLIČANOV JE NAD , TRETJINA MILJARDE Angleška "Catholic Directory" ceni število vseh katoličanov na svetu na 334,664.791 katoličanov, medtem ko je Whitakers Umanach mnenja, da je katoli-:anov 331,550.000. Te dni je ' Driobčil kanonik Jackmann, nek- * lanji izdajatel "Catholic Direc- 5 ;ory" v reviji "Holy Rood Chronicle" novo statistiko, ki ceni ] število katoličanov na 363,734.- s 798. Jackmann pravi v uvodu, ] :la ga je pri sestavljanju vodila < misel, da ne bi število katoličanov precenjeval. Nikakor ni hotel zbuditi suma, da je pristranski. Zaradi tega je pri sestavljanju statistike uporabil podatke, ki so ji dale države na podlagi ljudskih štetij.
Število protestantov znaša po podatkih Jackmanna 177,862.-528. Od teh jih živi 112,512.796 v Evropi in 49.6 milijona v A-meriki. Vseh drugih razkolnikov ! je skupno 168,796.976.
-o-
IZ FINANČNEGA ODDELKA j DRŽAVE ILLINOIS i Trgovci, ki na drobno raz-prodajajo svoje blago, so pozvani, da plačajo svoj prodajni davek za mesec avgust in sicer pred 15. septembrom. — Svoto prodajnega davka naj pošljejo na direktorja finančnega oddelka države Illinois. — Listine, ki se rabijo za prijavo prodajnega davka za mesec avgust, so bile poslane iz državnega urada v Springfiel-du na vse registrirane trgovce v državi Illinois. Vsak dan se je poslalo po pošti približno do 10,000 takih listin. Vsi trgovci, ki so plačali prodajni davek za mesec julij, so jih imeli v rokah najkasneje v torek,- 12. septembra.
--o-
ZAMORSKA MODROST
Znani francoski pisatelj-črnec Rene Maraud objavlja v jtedniku "Je suis partout" zanimive zamorske uganke in pregovore. Nekateri med njimi so res duhoviti, n. pr: "Če imaš rad psa, se moraš tudi z bcl-hlanti sprijaznit" '''Ni treba slona kazati s prstom, saj je itak že viden." "Če kličeš psa, ne smeš v roki držati palice," i"Laž obrodi cvetke, a sadja nikoli." "Samo potrpljenje da srečno življenje." "Kateri stu-denček teče brez struge?" (Solze.) Večina teh zamorskih pregovorov ustreza po vsebini onim pri kulturnih narodih.
Ljudska modrost je povsod
' i enaka.
Znani italijanski piloi F. de Pinedo je pred nekaj dntevi storil svoj konec v plamenih, ko je njegovo letalo, s katerim je nameraval preleteli Atlantik, treščilo na ncwyorskem letališču na zemljo in se vnelo. Slika kaže goreči aeroplan.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
glava vsake vlade. V hiši je lastnik gospodar in družina je ponosna na svoj dom.
To dejstvo maj bi gnalo vsa- I ^ega, da si postavi svoj kot, j voj dom. Malo domov pa je cupljenih v gotovini. Navaden ' lelavec v večini slučajev ne smore toliko gotovine, da bi slačal za svoj dom v gotovini, sato si mora denar izposoditi. j ?ri tem delajo posojila Stav-jinskih društev veliko vlogo. S pomočjo teh društev si je večina delavcev pomagala do astništva lastnega doma.
Industrija naj plača delav- j iem zadostno plačo, da bodo ' nogli preživljati svoje družine | n tudi plačevati nekaj na glavnico, obresti in davke za kup- J jeni dom, kakor tudi za druge potrebščine. Primerna plača bo ' pomogla, da se povrne prospe- 1 riteta v deželo. Ljudje bodo i začeli graditi domove, stavbin-1 ski delavci bodo imeli delo, I njih družine bodo prišle zopet 1 na noge in tako se bo obrnilo | zopet vse na bolje.
Ena stroka bo pomogla drugi, da bodo ljudje zaposleni. Trgovina bo oživela. Nakup doma s posojenim denarjem, ki ne more biti amortiziran v dobi nekaj let, je ena največjih zaprek direktnega lastništva. Če pa ima kupec doma tako plačo, da bo lahko v do-glednem času' izplačal dolg, potem je siguren, da bo postal dejanski lastnik doma, ki ga je kupil. Kupčevi dohodki morajo biti vedno večji kot pa izdatki, to je, kupec mora lasto-vati vedno več kot pa dolguje.
Večja plača pomeni večje prihranke ne samo v bankah, ampak tudi v stavbinskih in posojilnih društvih. Čim več prihrankov je v bankah in stavbinskih in posojilnih društvih, tem več denarja je na razpolago delavcem za nakup in gradbo lastnih domov. Zvišane plače bodo odprle trg tudi za druge stvari, katere sedaj smatramo za luksus. Med te spadajo avtomobili, refrigera-torji, radio, telefon itd. Te industrije absorbirajo delavski surplus.
Če odstranimo to nakupno moč, imamo takoj milijone ljudi brez dela. Ljudje potrebujejo kupno moč iti dolžnost
kaj nad osem in pol bilijona dolarjev, medtem ko znaša premoženje teh društev v okraju Cook nekaj nad 126,500,000 dolarjev.
Prvo Jugoslovansko Stavbin-sko in Posojilno Društvo v Chi-cagi je Slovenski Dom, ustanovljeno 29. septembra 1908, ki bo letos praznovalo 251etni-co svojega obstanka.
Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo je bilo ustanovljeno 27. decembra 1918, to je pred 15 leti, in ima sedaj $335,285.52 premoženja. To društvo odpre 60. serijo 6. oktobra t. 1.
Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo je včlanjeno pri Federal Home Loan Syste-mu, kakor tudi United States Building & Loan League in njega vodstvo je v dobrih rokah. Vkljub veliki depresiji, ki je hudo prizadela baš nas Slovence, društvo dobro obstoji in napreduje.
Dolžnost vsakega delničarja je, da agitira za društvo in nui pridobi nove člane. Agitacija bo pomogla do boljšega napredka in lepših dohodkov. — Vzajemna pomoč bo pomogla mašim rojakom, da pridejo s najmanjšimi stroški do svoj it domov, kot je že stoterim po mogla. Vaše vloge so varne ii izgube se ni treba bati.
S pristopom v Jugoslovanske stavbinsko in posojilno društvt si boste položili temeljni ka men za vaš bodoči dom. Dru štvo vas bo naučilo hraniti. Pri čnite vsaj z enim dolarjem ns teden in videli boste, kako lah ko je polagati nekaj na strai za bodočnost.
To društvo sedaj sprejem; tudi hranilne vloge v takozvan l"Option" razred. Za nadaljm ;informacije se obrnite z vsen 'zaupanjem na tajnika društvi Joseph Steblay, 2552 So. Central Park Ave
Slovenska Ženska Zveza.
Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927.
GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednica: Mrs. Marie Prisland. 1034 Dillingham Ave., Sheboygan. Wisconsin.
Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, III Blagajniiarka: Mrs. Anna Motz, %30 Ave. L., So. Chicago, HI.
Slovenska Ženska Zve*a ie edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. ?od njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno.
Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici.
Organizacija izdaja svoje lastno glasilo
"Z AR J A"
ki je prvi m edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina m prinaša le to; kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlani«? pa stane $2.Oz letno. A ko še nimate tega lista V Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 2054 Coulter St., Chicago, 111.
000000<XXKXWXK>000<5 O^XKXXK^OCKKK) C

ODKRITJE DEŽELE KRALJICE IZ SABE
Sredi februarja se je podal berlinski raziskovalec dr. Hans Helfritz na potovanje v osrčje Arabije. Po več tednih napornega romanja po arabski puščavi je dospel v Sanajo, glavno mesto Jemena, kjer je bil gost domačega vladarja. Sanaja leži
v	višini skoro 7000 čevljev in ' šteje 25.000 prebivalcev.
Še pred kratkim ni vedel živ človek razen domačinov, kakšno je to mesto. Danes vemo, pred vsem po raziskovanjih dr. Hel-fritza, da predstavlja nekakšno zapadno mejno točko svojevrstne, prastare civilizacije, ki je v Arabiji še vedno živa a je niso do danes niti slutili.
Glavna ozemlja te civilizacije so na vzhodu dežele Jemen in na severu dežele Hadramavt, kjer so še pred nedavnim domnevali samo puščavo. V resnici pa je( našel Helfritz tu že na svoji pr-j
vi	ekspediciji spomenike silovite civilizacije, ki je cvetela davno pred odkritjem severnoameriških obal in ki jo karakterizirajo gigantski nebotičniki, gradovi, vodovodi in druge fantastične zgradbe, o katerih se Evropi ni sanjalo stoletja in morda tisočletja ničesar.
Helfritz je svoja odkritja obdržal v neštetih fotografijah (mnoge so bile med tem že objavljene) in te fotografije nam dokazujejo, da ta prastara nebotičnika mesta še danes ekse-stirajo in žive. Puščavno mesto Terin je n. pr. pravi arabski Chi-1 cago; nebotičnik poleg nebotičnika. Šibam, nekdanje glavno mesto teh ozemelj, je en sam blok nebotičnikov in spominja čudo na mesto ob Michigan-skem jezeru. Takoj ob njegovem : robu pa se začenja puščava. Nad vrhovi palm se dvigajo nebotičniki še do 15 nadstropij visoko, j Mesta dežele Hadramavi so zra- j sla tako rekoč iz skal in jih kot prave naravne trdnjave ne more zavzeti noben napad roparskih Beduinov.
A vsa ta odkritja je mladi raziskovalec postavil v senco z odkritji svoje zadnje ekspedicije. Pravih poročil o teh odkritjih še ni, ker jih poda dr. Helfritz sam ob svojem skorajšnjem povratku domov, a kolikor je mogoče sklepati iz posameznosti, ne gre za nič manj nego za odkritje dežele Sabejcev, tiste dežele, ki jo omenja sv. pismo v zgodovini kralja Salomona kot najbogatejšo deželo na svetu in ki so jo do danes zaman iskali nešteti učenjaki. Iskali so jo v južni Arabiji in v zapadni Afriki. Menili so, da so našli njene sledove na obeh celinah — in oboji so imeli prav, kajti to ogromno kraljestvo se je razprostiralo v resnici preko obeh celin. Njegovo jedro pa je moralo biti v ozemljih, ki jih je sedaj prepotoval dr. Helfritz, kajti potomci starih Sabejcev žive tu še vedno kot samosvoje ljudstvo, v lastnih mestih, sredi lastnih kulturnih spomenikov v arabski puščavi. Govore jezik, tako zvan "mara", ki se povsem razlikuje od arabščine,
i
i
Rev. Anton Schiffrer, Milwaukee, Wis.
Prečaatiti:—Zakaj me preganjate? Pred konvencijo ste se skozi tri mesece norčevali iz mene v Zarji. Na konvenciji ste me hoteli s komišnom moralno ubiti in še vedno nadaljujete svoje delo.
Iz lastne volje ste podali izjavo v Zarji, kjer pišete, da ste iz New Yorka od zanesljive bondne trgovine prejeli cene, ki se strinjajo z istimi kot jih je SŽZ. plačala za bonde, V svojem oglasu zadnjo soboto ste v prvem odstavku četrte kolone zopet ponovili, da se številke, kot dan kupčije popolnoma strinja. Tako po V a. i lastni izjavi ni moglo biti nobenega govora o kakem ko-mišnu. V Zarji se oprostujete. da je Vaša dolžnost, da popravite krivico, ki se je zgodila prizadetim osebam zaradi Vaše prevelike zanesljivosti na besede Mr. Kaiser j a, predsednika The First Wisconsin Co. (Predsednik te tvrdke je bil v letu- 1931 in je še danes Mr Robert W. Baird.) Pričakovati je torej bilo, da bo mir, ko ste se sami dodobra prepričali, da je bila transakcija municipal-nih bondov pri Zvezi poštena in v redu. Nasprotno pa izgleda, kot da Vam je žal, ker se
--1
POJASNILO Čl
Odprto pismo, katerega mi je poslal Rev. Schiffrer, bi priobčila, ako bi ne prejela njegovega drugega pisma z izjavo, da je pronašel, da so bik cene od bondov prave. — V svojem odprtem pismu piše, d:i danes že nikdo ne verjame bankirjem in brokerjem, dva dni pozneje pa v drugem pismu izjavlja, da je bil bankir Kaiser, ki je njemu dal cene, in je bil zopet nek bankir v New Yorku, ki ga je podučil o cenah naših bondov kot pravih. V prvem pismu torej nihče
nakana o komišnu ni posrečila, ker sedaj dregate drugam.
Father, tri leta ste bili nadzornik. Tri leta ste hodili k sejam glavnega odbora. Zveziue knjige so Vam bile na razpolago kakor tudi vse gl. uradnice za vsako informacijo, katero bi želeli imeti. Vsa leta nisem slišala pritožbe od Vas. Sedaj, ko ste iz urada ven, pa toliko veste. Dolžnost vestnega nadzornika je bila, da takoj opozori na napako, kateri bo zapazil v poslovanju gl. odbora, ne pa molčati, ko je bil čas za govoriti, in govoriti potem, ko je prepozno. Dobro vem, da je znano Vam, kakor je znano gl. odbornicam, da se je poslovanje Zveze vršilo pošteno; is same nagajivosti pa tega nočete vedeti . . .
Ako najdete še kako piko na meni, kar pokažite jo svetu, ako Vas tako delo veseli in [znate, da to pr isto j a Vašemu stanu. Od moje strani je, kar se javnosti tiče, zadeva konča-jna od danes naprej. — Bog bo sodil Vas in mene ter bo obema pravičen sodnik. — Pozdravljeni.	Marie Prislaqd.
P. S.:—Informacije, kedaj so bili bondi plačani, Vam lahko da gl. tajnica SŽZ-, ako se o-brnete do nje,
i-,- ■ ji';
.ANSTVU S. Ž. Z.
bankirjem ne verjame, v drugem pismu pa sam priznava izjave bankirjev. Da se tako sam ne osmeši, zato nisem priobčila njegovega odprtega pisma, lahko pa to še storim, ako bom imela prostor v Zarji.
Žalostno je brati take dopise, kateri vsebujejo samo zdražbo in prav nič ne koristijo posameznikom in ne organizaciji. Ne vem, kaj je vendar vzrok, da se tega nekateri ne zavedajo.
Albina Novak, urednica Zarje.
vsake industrije in trgovine je, da da ljudstvu to kupno moč.' Ce bo ostalo pri minimalni ! plači, kot jo določa NRA, po- • tem vsi kodeksi ne bodo veliko j izdali, ker masa ne bo imela kupne moči in vse bo ostalo v stagnaciji.
Delavec, ki bo zaslužil samo $14 na teden, ne bo mogel gra-: diti doma, ker ne bo mogel ' plačati stavbinskemu delavcu j §35 ali $40 na teden. Na to bo mogoče kdo rekel: Zakaj pa ne bi stavbinski delavci dobi-' vali samo $14 na teden? Če bi prišlo do tega, kam bi padla ' cena zemljiščem, kako vrednost bi imela posojila? Ne bij li ljudje prišli ob vse svoje prihranke, ki so jih investirali baš v svoja domovja? Večja in' boljša plača je absolutno po- j trebna. Brez te ni misliti na 1 boljše čase — prosperiteto. — j Vlada bi tudi lahko veliko pomogla, da bi se ljudje zopet! zanimali za nakup zemljišč in domov. Davki so previsoki. En 'odstotek bi zadostoval za vse 'vladne potrebščine. Seveda, če odgovorni ljudski zastopniki 'razsipavajo denar tako, kot se ije delalo do sedaj, tedaj mora-'jo gledati, da navijajo davke ne samo na zemljišča, ampak kjerkoli je mogoče izprešati kak cent iz ljudstva. Nižji davki na zemljišča in domove, i stalno zaposljenje delavcev in i boljša plača, to je kodeks hišnih posestnikov. V deželi je sedaj nekaj nad enajst tisoč stavbinskih in posojilnih dru-jštev, v katerih se ravno vrši /konvencija v dneh 13., 14. in 15. septembra 1933 v Stevens hotelu v Chicagi. V okraju Cook, v Chicagi in okolici, je 440 stavbinskih in posojilnih društev, širom Združenih držav pa nad 11,000. V ta društva pripada nad $9,500,000 I gotovine. Gotovina stavbinskih in posojilnih društev znaša ne-
PRED NASTOPOM BALONSKIH TEKEM
Pogled na balone na letališču v Chicago, predno so se dvignili pri nedavnih mednarodnih a onskih tekmah. Kakor je bilo poročano, je veter odnesel neki balon v kanadske šume, po ateri sta morala nato dva tekmovalca tavati teden dni, predno sta prispela do ljudi.
Ustanovljeno 1912.
Tel. Canal 6138
VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM
2107-11 West Cermak Road,	Chicago, 111.
MODERNIZIRAJTE VAŠO PEC!
Vašo peč ie.hko preuredite na olje, kar je veliko bolj praktične, čisto in brez truda in oberrsm ceneje.
Mi inštaliramo gorilnike za olje v vašo staro peč, ali pa za isto zamenjajo pope Incma novo peč z gorilnikom r.a olje. Pri tem nudimo vam zelo liberalne pogoje.
Pridite k nam tudi za vse druge pohištvene zadeve, ki bi jih radi preuredili v
vašem domu. Se priporočamo.
m.
V uradu "Amer. Slovenca"

esssc
—lahko kupite Money Ordre od American Express Company;
-—lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu;
-—lahko plačate vaše račune za luč in plin 5
—lahko dobite raznovrstne informacije kot?
-—o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in
—o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja;
—o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških;
—izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik
Se priporočamo!
Amerikanski Slovenec

1849 WEST 22nd ST.,
CHICAGO, ILL.
S I JwSwMIMliliSlSl^^
E3E
StuJ
m


"SiriteAmer. Slovenca"!
' inmTiTimwmw mi i>yp'php ip'ip9iTiy^iip"ijp'iiiw'wn^"^''lyiiMil'Vip'^'"ipiwijp^mp i^i^
AMERIKANSKI SLOVENEC_ Sobote| , 6. B-epfPTnhrn j 933
povedi". Nato mu je oče dovolil študirati krščansko filozofijo. Odšel je v Toki j o, se vpisal na katoliško univerzo in se nastanil pri metodističnem pastorju, ki ga je naslednje leto krsti. Kmalu je opazil razliko v razumevanju krščanstva med svojim stanodajalcem in mecl učitelji na u-niverzi. L. 1916 se je odločil stanovati v internatu pri univerzi in leto nato je prestopil v katolicizem. Nato je vstopil v jezuitski red in leta 1929 je bil posvečen za duhovnika.
-o-
KDAJ JE ROOSEVELTU ODPOVEDALO ZNANJE
Sedanji predsednik Združenih držav zna nenavadno veliko modernih jezikov, kar je za državnika izredno velikega pomena. Pripovedujejo, da je razpravljal s Herriotom v gladki francoščini. Ko mu je nemški poslanik v Washingtonu, dr. Luther, izročil svoja pooblastila, se je Roosevelt pogovarjal z njim v pravilni nemščini. Tudi general Balbo je slišal iz predsednikovih ust dobrodošlico v čisti italijanščini. Ampak enkrat je pa Roosevelt z vsem svojim jezikovnim znanjem vendarle prišel v zadrego in se je s svo-
V NAJEM
se odda stanovanje s 4 sobami na novo prenovljene. V stanovanju je kopalna. Vprašajte na 1903 W. 23rd St. Phone Gra. 0962.
DR. H. M. UNMSTFP
DENTIST
2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.)
Tel. Canal 3817
CHICAGO
jim. sobesednikom le z največjo težavo sporazumel. In to je bilo takrat — piše neki list — ko se je po angleško pogovarjal z angleškim ministerskim predsednikom MacDonaldom. Težava je bila v tem, ker govori MacDonald škojtsko angleščino, ki ni ravno klasična. To tudi Angleži priznavajo. Ampak tudi ameriška angleščina na ravno najblagozvočnejša in izbrana in potem takem Roosevelt in MacDonald v jezikovnem pogledu drug drugemu nimata kaj očitati. Da sta se težko sporazumevala, najbrž ni bila kriva jezikovna, marveč stvarna plat njunih pogovorov.
Izpod Golice
SLAVKO SAVINSEK,
Povest z gorenjskih planin
in ponoči. Kakor pes sem, ki ga spodi gospodar od hiše; tavam in iščem okrog, ne najdem miru, povsod hodijo za menoj tvoje oči, tvoje besede mi v duši zvene, tvoj smeh me vabi in se mi zopet roga!" Iz stražnika kar bruhajo besede in oči mu plamte, da je Cilki mraz in vroče. Roki dvigne stražnik, ponosni Ivan, in s sklenjenima prosi:
"Cilka, imej usmiljenje z menoj! Saj imaš srce, glej, samo iskro imej v njem zame! Ali hočeš, da pokleknem pred te? Cilka, počakaj s poroko, ne hiti, še se premisliš! — Ni te vreden !"
Cilka molči ves čas. In smili se ji Ivan. Ali ko udari po Matevžu, ga zavrne:
"Morda bolj kot Vi! Toda brez tega; Vi ne morete spreminjati srca, jaz ne svojega. Besedo sem dala njemu, on meni. In gorjanke držimo svojo besedo! Prihodnjo nedeljo naju okličejo."
Trdo padajo Cilkine besede, kakor bi s kladivom udarjale po njem, ga bole, in kot bi bile noži v srcu njegovem, ga režejo.
"Tedaj je vsaka prošnja zaman, Cilka?"
"Vsaka!"
"Je to zadnja tvoja beseda?"
"Zadnja!"
"Tedaj obvaruj Bog tebe, Matevža in mene!" — plane iz stražnika, ki skoro ne ve, kaj mu je ušlo in vidi, da prebledi Cilka ko zid in se spla-še njene modre oči, da ji je v dno duše videti strah in grozo. Kakor pijan se obrne finan-car, omahuje klecne k vratom in se opoteče čez prag v vežo in na prosto. Proti Jermanu se spusti po brežini in hlapčič Tonček, ki ga sreča, se nehote prekriža, ko mu mimoide pogleda v oči.
Cilka pa stoji še vedno na istem mestu na mizo naslonjena in se niti prav zmisliti ne more, kako in kaj je ž njo. Samo neizmerna groza trepeta v njej, užgana s plamenom, ki je za-plapolal v Ivanovih očeh ob pretečih besedah. Šele ko stopijo mati v hišo, se dekle nenadoma zave vsega, izgovorjenega in neizgovorjenega, se zgrudi na mizo in na glas zaihti. . .
Prvi je zopet Janez, stari zvesti hlapec, ki mu Cilka razodene Ivanovo grožnjo še isti večer. Drugače ne bi niti zaspati mogla. Tudi Janez se prestraši novice. Že dlje časa opazuje skrivaj financarja, kadar pride k hiši, in ni mu povšeči izraz v Ivanovem obrazu, še manj nič dobrega obetajoči ogenj v očeh. Vendar se premaga in tolaži Cilko:
"Kaj pa mu more hudega! Saj ima fant potno dovoljenje. Ce ga pa malo pripro radi tistega na Štefanovo, pa tudi ni nič hudega. Niti štiri in dvajset ur ne bo dobil. Za tihotapstvo pa je že odsedel kazen."
"Pa vendar! Lahko ga kje pričaka, in, gorje, ne smem se zmisliti!"
"Ah, norčica neumna, ali meniš, da financar-ji kar za prazen nič streljajo ljudi? Trikrat si bo premislil!"
"Kaj pa bi storil inače?"
"Besede, besede! Da bi te oplašil in zavlekel vso reč. Meni, da si boš vendar še premislila."
"Pa ga le lahko iz zasede ubije!"
"Eh, saj ni neumen Matevž, da bi se pustil kar tako streljati! Je preveč skušen in oprezen, ko mu že v poslu in krvi leži! Le brez skrbi bodi!"
(Dalje prih.)
"No, mati, da ne boste dejali, da smo vsi mladi taki, pa res grem dol mesto vas. Vi se pa domov gredo oglasite pri Jernejevcu, pa mu povejte, naj kar poseka one mecesne, ki sva jih imela v mislih. Za našo bajto so itak še premladi," reče Tine.
"Že naredim! Samo, da si ne boš zdaj domišljal, cla si Bog zna kakšno dobro delo napravil za Lono, če greš dol, in mi kdaj oponašal. Si mi še tako na dolgu od jeseni, ko sem te pri gosposki izrezala!"
"Vem, vem, mati Lona! Zato pa grem. Vi pa z Mano pojdite k Jermanu in malo popihajte očetu," se Tine odpravlja na pot.
"Stopim ž njo. Pa nasujem ušesa staremu, da mu bo tri dni brnelo po glavi. Uh, da nisem jaz mesto matere, ali bi ga kmalu otesala in obrzdala,da sam ne bi vedel kdaj. Neža je pa preveč potrpežljiva," meni proti Mani, ki gleda za odhajajočim Tinetom.
"So, kaj pa hočejo," odgovarja Mana.
"Tudi njej porečem, kar ji gre. Je tudi ona kriva. Caj, Mana, kar napravi se, da greva. Zdaj sem ravno pri taki volji, da mi pade vse prav, kar zinem. Pa po jajčkih povprašam mater, da ne bo stari dejal, da si me ti v hišo pripeljala nadenj," hiti Lona in vstaja. Na Cilkino balo je pozabila.
Komaj dobro odideta, ko vstopi financar Ivan.
Kako se je v teh zimskih mesecih od božiča sem spremenil mladi stražnik. Bled je in upadel v obraz. Temne oči mu leže globoko v očesnih votlinah in prikrit plamen zdaj zdaj zaplapola v njih. Okrog ust mu često vztrepe-ta nervozen drget obraznih mišic, roki sta negotovi in beseda se mu ustavlja. Vsa pojava njegova prikazuje in ne more skriti, da črv grize in gloje v njem, da noč in dan vrta naskrivaj v mlado fantovo dušo.
Mati Hribarica so koj za Lono in Mano odšli venkaj, Rezika pa se spomni, da ji je treba k Lipovšku po sukanca in nekaj drugih drobnarij. Tako ostaneta financar in Cilka nakrat sama v hiši. Že stopi tudi Cilka k vratom in hoče ven, ko ji nenadoma'štoiil Ivan v pot:
"Cilka, počakaj, samo za par besed!" in v o-čeh mu vztrepeta ono skrivnostno, zdaj grozeče, zdaj proseče, da dekletu udari srce bolj ko navadno.
"Kaj bi radi?" postoji Cilka.
"Jeli res, Cilka, da se boš možila?"
"Menda ne delam bale kar tako za kratek čas!"
"Boš vzela Matevža, tihotapca?"
"Lovec — čuvaj je, ni tihotapec! — Njega, da!"
Ivanu vztrepeta roka, ki seže ž njo po dekletovi. Cilka se mu umakne korak nazaj k mizi. Skoraj jo v srce zaboli neizmerno žalostni in proseči pogled stražnikov, ki mu drgetajo mišice v obrazu.
"Cilka, ali je vsaka prošnja in beseda zaman?"
"Še vedno mislite name?"
"Ali ne vidiš? Se ti nič ne smilim? — Glej, Cilka," stopi Ivan bliže k dekletu, "poglej me v obraz, vsega me poglej, pa boš videla, kaj si napravila iz mene; samo senca sem svojega prejšnjega jaza! — Cilka, ali nimaš prav nič srca?"
"Tudi Vi ga niste imeli, ko ste streljali!"
"Zal mi je, Cilka! Stokrat sem že preklel svojo ihto, kot kolnem ljubezen, ki mi ne da miru, ki mi žre moči in spanje krade podnevi
Na letovišču. •— Čujte, teta vaš pes je lajal vso noč, da ni' sem mogel zatesniti niti oči.
— To mu ne bo nič škodova ilo, saj bo lahko spal čez dan.
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!
Kakovost
Točnost
Poštenost
L F. WARHANIH
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd
ogel Leavitt Strct CHICAGO ILL.
VARČUJTE!
Da, varčujte. Ne mečite obnošenih in raztrganih čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite denar. Popravljam moške, ženske in otroške čevlje. Delo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — S« priporočam!
JOHN FALE
Slovenska POPRAVT JAT.NICA ČEVLJEV 1937 W. 22nd Place, Chicago, 111.
"WE DO OUR PART" S TEM, DA VAM POCENI KNJIGE PRODAMO!
KRAFT
American Cheese
(packaged, pasteurized)
has full, natural flavor!
Na razprodaji imamo dve zbirki knjig za izredno nizko ceno
„1 Vsled porasta jugoslovanske valute je H OZOl! Pričakovati v kratkem podraženja vseh slovenskih knjig, ki so importirane iz stare domovine. V vašem interesu je, da se v tej razprodaji poslužite prilike in si te knjige za male novce nabavite. Tako nizke cene ne bo več!
GORENJSKA", krasna ilustrirana knjiga, ki
stane ................................................................................$2.00
'DOLENJSKA", druga krasna ilustrirana knjiga,
stane ..........................................................................................................................................59
'CELJE", tretja krasna knjiga ...... ....................40
'OD SRCA DO SRCA", lepa knjiga ...............25
KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE".. '.25
Skupna vrednost................$4.40
SUCH IS LIFE
PRVA ZBIRKA
PAKTU NG-. SUnfS TO RENT
\ TISKARNA
Kdor naroči tekom te razprodaje to prvo zbirko, jo dobi za samo ....................
Amerikanski Slovenec^
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva'— Trgovci - Posamezniki
Kdor naroči tekom te razprodaje to drugo zbirko jo dobi za samo ...............
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio.
Naročniki teh knjig naj v naročilu jasno navedo, katero zbirko želijo. Po C. O. D1, teh knjigi ne pošiljamo' ker so s pošiljanjem po poštnem povzetju preveliki stroški. Vsak, ki želi naročiti te knjige, naj pridene v pismo denar v gotovini ali v poštnem Money Ordru ter istega pošlje na:
Amerikanski Slovenec
> 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, 111
TIHie Smith, from Pour Corners, Iowa, thought she in? something wild until—
O TEM IN ONEM
MUČENJE POLITIČNIH JETNIKOV NA NEMŠKEM
Kakor so poročali listi te dni, je nemška vlada odpravila koncentracijsko taborišče za politične jetnike v Vroclavu in je sklenila, da odpošlje njegovih 343 "prebivalcev", med njimi bivšega šlezkega predsednika Lude-mana in bivšega predsednika državnega zbora Lobeja, v koncentracijsko taborišče v Osnabruc-ku.
Kot razlog za to razpustitev navajajo hitlerjevci štednjo — pravi razlogi pa bodo kje drugje. Taborišče je bilo namreč v neposredni bližini mesta in tako pod stalno kontrolo prebivalstva. To je zvedelo v najkrajšem času za vsakega novega jetnika in za vsako — mučenje, ki so ga pretrpele tu žrtve hitlerjevske strahovlade. Takšna kontrola pa hitlerjevcem ne more biti vedno všeč.
i Edino, če jim je šlo za poli-j tično propagando za ustrahovanje svojih nasprotnikov ali za to, da se znesejo nad svojimi nasprotniki, so včasi radi pokazali, kakšnih metod se poslužujejo v svojih koncentracijskih taboriščih.
Tako je bilo tedaj, ko so Lude-manna privedli sem. Javno so razglasili dan in uro, ko bo dospel pod oboroženim nadzorstvom v Vroclav in vso pot od glavne postaje do taborišča je moral stari mož skozi gost špa-lir radovednežev in bebastih, fi-garskih sramotilcev. V taborišču je pričakoval bivšega najvišjega funkcionarja in policijskega šefa nemške Šlezije sedanji policijski šef Heines pred fronto napadalnih oddelkov in jetnikov, ki so se morali zbrati k temu prizoru. Heines je sprejel nesrečnika s poniževalnim nagovorom in takoj nato so potisnili na pol nezavestnemu možu lopato v j roke in je moral pričeti s ko-j panjem zemlje.
S kopanjem zemlje so morali zapravljati svoj čas tudi drugi jetniki, pri čemer je šlo hitler-jevskim nasilnikom samo za to, da mučijo svoje žrtve z najtežjim telesnim delom, ki ni imelo nobenega smisla in ni prinašalo nobene koristi. Da pri tem ni manjkalo vsakovrstnih drugih muk, se razume samo po sebi.
V Osnabrucku so jetnikom iz vroclavskega taborišča končno namenili delo, ki naj bi prinašalo tudi nekaj koristi. Osuševati bodo morali ogromna močvirna ozemlja okrog mesta in jih pripraviti za poljedelsko izkoriščanje. Tudi Loebe bo moral vršiti to težko delo, ki zahteva mladih,
neizrabljenih moči, ne pa starejših ljudi, ki bo zaradi fizičnega in duševnega trpljenja v dosedanjem jetništvu že ob koncu svojega zdravja. . .
-o-
ODISEJA BUDISTA, KI JE POSTAL JEZUIT
Misijonski časopisi objavljajo zanimivo duhovno odisejo japonskega jezuita patra Ksaver-ja Abeja. Ta pater je prehodil celo lestvico filozofskih sistemov od budizma preko Nietzsche j a, Schopenhauer j a, Tolstoja, metodizma, protestantskega racionalizma, preden je prestopil v katolicizem. Kot slepec je tipal skozi vse sisteme, iskajoč resnico.
Kot otrok doma ni užival ni-kake pozitivne verske vzgoje, vse verovanje družine je obstojalo kvečjemu v tem reku: "Bodi zvest cesarju in stori kaj ve-ligega!" Z 18 leti je nevarno zbolel. Bolezen ga je dovedla na spoznanje samega sebe, svoje lastne nemoči in minljivosti vsega, kar ga je obdajalo. Skoraj v obupu nad preizkušnjami se je zatekel k religiji.Jan.ro je bil še budist, toda ta budizem mu je j nudil le malo zaslombe. Zato se i je obrnil k filozofiji zapada, o ; kateri je upal, da ga bo rešila notranje negotovosti. Cital je najprej Nietzsche j a in Schopen-Jhauerja, prvi knjigi, ki jih je mogel dobiti v roke, toda njih vsebina ga je gnala le še v večji obup. Poleg budistične nirvane sta mu ta dva filozofa pesimizma le še znova ponovila, da naše življenje nima nobene vrednosti. Sčasoma se mu je zdravje toliko poboljšalo, da je lahko nadaljeval svoje prekinjene študije. Mati mu je ob tej priliki poklonila knjigo evangelijev, ki jo je sama prejela, ko je obiskovala metodi-stično šolo. Mladi akademik jih je čital z zanimanjem in nato sam šel še dalje. Prečital je še Tomaža Kempčana "Hojo za Kristusom" in Avguštinove "Iz-
Izredna ugodnost za
ljubitelje dobre knjige
Razprodaja je v veljavi samo do jpreklica
(1. "SPOMINSKA KNJIGA" izdana ob 40 letnici
Amer. Slovenca, stane ........................................ 75c
2.	^ENA BOŽJIH CVETK", roman ..........................$1.00
_nIn„ <, 3.	"TARZAN", v slikali in povesti, druga serija........ 45c
ZBIRKA |4.	"OČE BUDI TVOJA VOLJA", lepa knjiga........ SOc
/S.	"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" stane.................... 25c
[6.	"ZGODBE SV. PISMA", stare zaveze.................... 30c
Skupna vrednost................$3.25