Ste«. 292
O Ljubljani, v soboto, dne 19 decembra 1908.
Velja po poštis
m celo leto naprej	K 26-- ■
*m pol leta „	„ 13 —
>31 Ietrt leta „	„ 6-50
]<& en mesec „	„ 220
V upravništvu.
as celo leto naprej	K	22 40
sa pol leta „	„	?V23
m ietrt leta „	„	5-fcO
«8 »n mesec „	„	190
IŽil poSllj. na dom 20 h na mesec.
f^jsmezne Stev? 10 h
Leto XXXVI.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Uredništvo 1» * Kopitarjevih ulicah it. I (vhod te«
- dvorlSže nad tiskarno; -- Rokopisi sr
m« miajo: nefranklrana pisma se ito sprejemajo. UredniSkega telefona $ t e v. 74.
Upravništvo )' v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-----Vsprejema naročnino, Inserate Im
reklamacije. UpiavniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 20 strani.
Mm orjnnizocija.
Ž c dolgo nismo o naši organizaciji pisali. Ce je res, da' je tista žena najboljša, o kateri se najmanj govori, velja to pač za našo krščansko-demokratiško organizacijo. Sicer pa ima skoro že vsaka panoga naše nepolitiške organizacije lastna glasila, okoli katerih se delo vedno bolj osredotočuje in se merijo uspehi.
Imamo predvsem S. K. S. Z. Odkar je delo vzotno razdeljeno, ljudska predavanja glede na posamezne kraje in vsebino sistematiško razvrščena, lahko beležimo velik napredek. Izobraževalnih društev je čezdalje več in tudi naznotraj se krepe — v kratkem dobe tudi svoje glasilo.
Na drugo mesto postavimo za splošno ljudsko dijaško organizacijo. Ne samo, da štejemo v naših vrstah tako številen aka-demiški naraščaj kakor nikoli poprej toliko, tudi naša akademiška društva so tako narastla, da enemu izmed njih le malo manjka, da ne bi bilo sploh največje slovensko. Pa je tretia pomisliti, da smo zajeli z 10 do 15 fanti sredi zaničevanja m omalovaževanja nasprotnikov, zdaj pa hočemo pognati korenike celo v Pragi, centru slovanskega svobodomiselstva.
Biser slovenske katoliške organizacije pa je po besedah prvega čuvarja krščanske misli v naši deželi naša mlade-niška organizacija. V njej je prihodnjost našega dela, v njej se šolajo tisti, ki bodo /.lasti na deželi ter v industrijskih središčih varovali in razširjali, kar si je sedanja generacija v trdem dvajsetletnem boj u pridobila. Nameni, pota in prihodnjost te organizacije odsevajo z lepo jasnostjo m nepremagljivim idealizmom rz progranmega članka, s katerim zaključuje Mladost « svoj prvi letnik. Med drugim piše sledeče:
»Nasprotniki so nas izprva hoteli prezirati. Ni šlo: danes morajo z nami računati tako kakor z nobenim drugim. Pravkar beremo v »Omladini« članek resnega moža, ki se z nami bavi. Prisiljen je, da priznava, da smo z mladeniško idejo glo-
boko prodrli med ljudstvo, priznava pa tudi, da smo se pri tem posluževali »vsega sijaja modernih in naprednih sredstev«. Pristavlja sicer, da nam je to bilo mogoče »le potom pritiska in različnih ozirov«, toda v tem se dobri mož moti, ker ga begajo predsodki. Zal nam je, da ga nismo povabili 6. t .m. v St. Vid k sestanku mladeničev ljubljanske okolice. Tu bi bil spoznal. da ravno v tem tiči skrivnost naših uspehov, da mladini ničesar ne usiljujemo, marveč zidamo le na to, kar ima mladina plemenitega ž e sama na sebi. Zato mladina nas smatra za svojce, svobodo-miselce pa za odpadnike, potujčence in škodljivce in jih tudi bo, dokler bodo pri svojem izobraževavnem delu polagali bistveno važnost na to, da v ljudstvu izpod-maknejo temelj krščanskemu verskemu in socialnemu naziranju. Da je temu tako, dokazuje zgodovina slovenskega ljudstva v zadnjih treh desetletjih menda dovolj jasno.
Omenili srno šentviški sestanek. Brez pretiravanja ga smatramo za višek, ki smo ga dozdaj v naši organizaciji dosegli. Fantje so sami dali za sestanek iniciativo, čuli smo govornike iz njihove lastne srede in se čudili zavednosti mladeničev, ki so prišli naravnost od pluga k prireditvi. O 11 i nam dajejo nasvetov, sami si postavljajo cilje za bodočnost. Ne — bodite nasprotniki še tako uverjeni o tem, da imate prav, še tako pošteni in prepričani o resničnosti svoje zmote, ob takih mladeničih se bodo vaša stremljenja razbila kakor se razpršijo curki vodopadovi ob kremeniti skali!
Kaj vidimo na Notranjskem? Dežela, še nedolgo temu tako zelo ločena od vele-toka Krščanskodemokratične struje, je zdaj skoroda najzavednejša. V Logatcu vidimo zbrane mladeniče okoli voditelja, ki zasluži, da ga vsaj v tej obliki izrečno omenimo v našem listu. Iz Logatca se je razlila žarka svetloba slovenske mladem-ške ideje po Notranjski in se utrdila v središčih, odkoder ni mogoče, da ne bi se še dalje razširila in pognala še globljih ko-rcnik.
Mladost veruje vase. Tudi mi smo začeli s zamozavestjo, ki se je morda temu ah onemu zdela premalo utemeljena v resničnih razmerah, toda pokazalo se je.
da smo meli prav. Res jc. nismo skrivali svojPh uspehov, pa tudi nismo imeli vzroka. Najmanjši naš uspeh je bodril brate, je bil kakor olje, p r i I ito na ogenj, ki je vzplamtel po celi domovini in ogrel vsa dobra srca. Ko bodo v božičnih praznikih Slovenci proslavljali prihod Odrešenikov na zemljo, ga bo slovenska krščanska mladina gotovo s prav posebnimi spomini. »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Dobre volje smo bili. poguma nikdar nismo izgubili, zato bomo lahko v prav posebni meri deležni miru, ki ga krščanstvo nuja vsakemu vernemu srcu.
Viiru pa ne bo brez boja. Zato je prav ob Božiču najprimernejši čas, da ponavljamo tisti sklep, ki je duša in oživljajoča moč vsemu našemu prizadevanju. Pogin brezverstvu! Luč od Vzlvoda se imenuje tisti, ki je kralj vsemu svetu in svetovju od veka in ki ga bo viad;u za vse čase. Zato pa ne sme biti teme nikjer po N j e m 11 tako zelo posvečeni lovenski zemlji. Tisti boj luči zoper temo o, ki so ga bili že plemeniti pogani v pr Javnosti in ki je življenska naloga spoz avavcev Kristusovih, naj bo v prvi vrsti življenjska naloga slovenske mladine. Kakor bajna pošast so nasprotniki, ki ji zrastejo vedno nove glave, ko poseka p ve. Liberalizem, socialna demo-kra<' svobodomiselstvo, drugo se vrsti
/Jo. iiruž«.,»l' ItcOvOl HCUGgj*
-rio.- Zrto
moramo biti vedno na mestu. Naj bi rastli nasprotniki z našimi silami, naše sile z nasprotniki! V tej tekmi bo končna zmaga tistih borcev, ki se jim nikoli ne omrači duh. ne odjenja volja, ne otem-11 i vid.
S temi idejami stopamo v leto devet-najststodeveto. V vekotrajnih in neizpre-menljivih načelih krščanstva koreninimo, ne preziramo pa zdravega napredka in modernosti, kajti vemo, da so vsi časi in veki Gospodovi 111 da resnica ni last ene same dobe. Kjerkoli bomo našli zdravo in resnično jedro, ga bomo uporabili zase, kajti v s e j e last tistih, ki so otroci božji. Prav ta smisel za kulturni napredek človeštva, za njega neprestano se množeče pridobitve na umskem in tehniškem polju je vzrok, da danes mali, komaj enmilijonski slovenski na-
rod, kar se tiče krščanskodemokratiške organizacije, stoji neprimerno višje kakor francoski in italijanski, ki imata za seboj toliko vekov prosvetne zgodovine. V tej naši organizaciji pa zavzema mladetiiška
eno najvažnejših mest.«
❖ * >;:
Tako mladeniška organizacija v glasilu. ki si je pridobilo prijateljev od New Yorka pa po Vestfalski do zlate Prage in Dobrovnika, koder že delajo priprave, da ustanove po slovenskem vzorcu krščansko telovadsko organizacijo; češki katoliki imajo že podobni list, kakor mi
Mladež«.
Svobodomiselci so mladino v slabem smislu poradikalili tako. da smemo kmalu pričakovati kulturni boj s podvojeno silo. Socialna demokracija bo mladim liberalnim inteligentom ponudila pomoč, kjerkoli in kadarkoli bo šlo proti krščanstvu in cerkvi. Zato treba ponovno pozvati vse naše somišljenike, da se kakor mravlje vržejo na podrobno delo v vsaki vasi, d a ne bo večjega kraja na Slovenskem brez telovadskega odseka! Med Kamnikom in Kranjem, ob vznožju Triglava, na celem Dolenjskem, povsod čakajo mlada srca, da pridejo roke <;asejat vanja misel telesne in predvsem duševne povzdige. Notranjska in Goriška sta tako živo delavni, da ni treba posebni'1 opominov
Tudi dekleta se gibljejo. V treh krajih so že telovadsko organizirana, drugod v dekliških izobraževalnih odsekih, od drugod se nam zopet poroča, da fante bodrijo k organizacijskemu delu. Ne bo dolgo, bodo naša dekleta, društvenice in gospodinje dobile glasilo.
O naši gospodarski in tiskovni organizaciji ni treba na široko govoriti. Uspehi so dovolj očiti. S samozavestjo smemo in moremo danes upravičeno reči, da kamorkoli pogledamo med naše vrste, nikjer ni stagnacije, nikjer mrtvila. Sedanja generacija je komaj sredi svojega dela, naraščaj pa svoje velike moči, ki se kaže v njegovi vzorni organizaciji, hrani in množi od dne do dne. Na eni strani trdno koreneči v vekotrajnih in nespremenljivih načelih krščanstva, na drugi pa dobro umevajoč važnost in dobro jedro moder-
LISTEK.
Dopis Iz Llllpopn.
Potem ko sem se poslovil od turškega sultana, sem šel iz Carigrada še obiskat cesarja v Lilipopo, da bi naravnost iz prvega vira politične modrosti izvedel, kako stvari stoje.
V predsobi je bilo nabito polno Ijudii. ki so čakali avdijence. Izvedel sem, da je zato toliko ljudij, ker že cel mesec ni bilo avdijence, to pa radi tega, ker njih cesarska milost ni imela časa. ker jc pripravljala balet za opereto »Sardanapal«.
Rečem lakaju, da se mi mudi in ga prosim, naj bi me prvega spustil k cesarju.
»Kdo pa ste vi?« vpraša.
»Časnikar«, odgovorim.
»A tako! Časnikar? Seveda, časnikarje sprejema naša milost takoj. Poča-kajte malo, da vas grem naznanit.«
Čez nekaj minut se lakaj vrne:
»Naša cesarska milost vas prosi, da blagovolite malo počakati. Zdaj si ravno nažejo brke.«
Slednjič sem dobil pristop.
Njihova milost je sedela za mizo, na kateri jc stal velik šopek ljubljenih cvetic, katerim se pravi po nemško »Klatschrose« in pa »Louenmaul«.
»Ali vas jc minister videl?« me vpraša njihova milost.
»Menim, da ne,« odgovorim.
»To je dobro, sicer bom imel spet sitnosti. V kateri časnik pišete?«
»V »Novičarja«.«
»V »Novičarja«! — To je prav. Tega minister nc bere, vam bom lahko govoril, kar bom hotel.«
»Torej, kako sodi vaša milost, ali bo vojska?«
»To jc jako težko vprašanje, katero .zasledujem jako pazljivo. Nekateri časniki pišejo, da bo, drugi pa, da ne. Najbolje, da počakamo, kadar bodo vsi pisali, da bo, takrat pa bo.«
»Nekaj se govori, da je vaša milost naredila Turkom vojne načrte? Ali je kaj na tem?«
»Res je, res. Samo, da vam povem zaupljivo, da sem naredil take načrte, po katerih bodo gotovo tepeni.«
»Torej vaša milost želi. da bi zmagali Srbi?«
»Njim sem tudi naredil ravnotako dobre načrte.«
»Zakaj pa vaša milost ni blagovolila narediti drugačnih načrtov?«
»Prvič zato. ker sem naredil take: drugič zato, ker nisem naredil drugačnih; tretjič zato. ker ne znam drugačnih; četrtič zato. ker jih bodo gotovo vrgli v koš. kakor so to storili tudi Agleži in Buri.«
»Kako pa sodi vaša milost o makedonskem vprašanju?«
»O tem sem napisal obširno delo, toda ne morem najti založnika. Ali bi nc hoteli vi tega založiti. Bode okrog dvesto tiskanih pol in čez sedemsto slik. Če želite. vam delo tudi komponiram. Ilustri-
rati mi je pomagal moj sin, tisti, ki je iznašel novo zapenjačo. Saj veste?«
»Seveda vem!«
-Toda vaš list ni prinesel o tej iznajdbi nobenega poročila. Pri nas so vendar vsi listi o tem pisali in prinesli sliko nove zapenjače. Vaše uredništvo ne stoji na primerni višini.«
»Rokopis lahko vzamem s seboj, toda ne jamčim, da ne pojde v koš. V vsakem slučaju zamore iziti šele predpustom.«
»To bo najbolje! Kaj pa z uredništvom »Klopotca« imate kaj zvez?«
»Tudi nekaj. Napisal sem zanj nekaj pesem, ki so šle v koš.«
»Ali bi ne mogli tudi tam vprašati, zakaj ne prinesejo poročila o novi zape-njači in pa moje slike. Jaz se dam vsak teden fotografirati v sedemnajsterih pozah, vi me pa prinesete komaj enkrat na leto. Pred enim tednom sem spremenil frizuro mojih muštac. Ali ste o tem že kai pisali ?«
»Seveda smo.«
Vendar nekaj! Sploh se pa vi na veliko politiko jako malo razumete.«
Kai pa, če bi vaša milost hotela pristopiti v naše uredništvo. Plača sicer tu posebna . . .«
»Kaj plača! Bomo pa civilno listo nekoliko povišali. Na vsak način bom to prevdaril. Želel pa bi. da bi v tem slučaju moj minister postal odgovorni urednik.«
»Koliko bi pa zahteval?«
»Kh, neumnost! Samo. da ga od škodujete, če bo imel kake sitnosti. Raz- ; umete?«
»Razumem. Kateri del bi pa prevzeli ?«
»Umetnost, znanost, modo, koledar in smešnice.«
»Bom doma sporočil. Ali je pa zdaj potreba, da grem še k ministru, da podpiše intervju?«
»Ni potreba. Prevzamem nase odgovornost.«
»Kaj pa k vaši ženi?«
»Tudi ni treba. Bi vam še kaj na-tvezla.«
»Torej lepa hvala za prijaznost. Če bo treba, se pa spet oglasim.«
»Saj se vam menda ne mudi tako? Kaj pa če bi šla še malo skupaj v mesto. Časnikarje imam jaz rad.«
»Kaj pa avdijence in pa balet iz operete »Sardanapal«?«
»Avdijence lahko čakajo do jutri, za balet smo imeli pa ravnokar zadnjo skušnjo. Vi ne veste, kakšne težave so z gledališčem? Če bi se ne šlo pri tem za kulturne, za življenjske potrebe cele države, bi najraje vse pustil. Ali mislite, da ima naše občinstvo kaj smisla za umetnost? Najbolj ga vleče v unijonovo vinsko klet, pa k Zalazniku. Vrag vedi, kaj je tam? Naše dramatično društvo je sklicalo občni zbor. bilo je mnogo mnenj, slednjič sem jo pa jaz pogodil, češ, da ne gre z gledališčem, ker manjka baleta. Zdaj pa pojde .... Zdaj sem gotov. Pa pejva!«
»Kam pa greva?«
Kamor želite. V vinsko klet ali pa k Zalazniku. Škoda, da ne igrajo danes »Sardanapala«.«
nega 'kulturnega in tehniškega napredka stopamo dalje preko tistih nasprotnikov, ki si domnevajo, da imajo modernost sami v zakuipu, pa so pokazali, da je niti rabiti ne znajo. Mi imamo za seboj zavedno ljudstvo. In da to zavedno ljudstvo, ki globoko in bistro vidi, ravno v krščanskodemokratiški organizaciji vidi svoj blagor, je dokaz, da sledimo resnični m vzorom.
Prestopimo prag novega leta, ki se nam bliža, s trdnim namenom m načrtom, da na polju naše organizacije delamo naprej z neutrudno silo in nasiprotnikom do-kažemo, da pri nas ni kraja v prostoru in ni trenotka v času, da bi mogli oni delati, ne da bi jih mi opazili m odbili! Pokažimo, da smo mladi kot smo bili prvi dan!
Slovansko pismo.
Uničiti hočejw Slovane! — Nemški stebri se podirajo. — Esperanto in praški bumli. — Zaradi češke molitve. — Nasledki poljskega bojkota. — Poljsko društvo ženske enakopravnosti. — Učena Poljakinja. — Iz Rusije. — »Makedonska zvezda«.
V Berolinu sc je izdalo geslo, da je nujno potrebno bojkotirati češko blago, in to glede na zatiranje (!) Nemcev v Pragi in v drugih čeških mestih. Začetek se bojda mora storiti s plzenjskiiti pivom; gostilničarji morajo pri naročilih ozirati se na nemške zalagatelje, hkrati se mora delovati na to — pršejo berolinski listi — da bi Nemci ne napravljali izletov v češke kraje, dokler tam ne bodo »urejene razmere«. Kaj se pod »urejenimi razmerami« razume, je znano: nadvlada Nemcev. Ker pa češko ljudstvo nemške nadvlade noče trpeti, začenjajo pruski listi bojkotirati češko blago v Nemčiji! To je skrajna predi znost, ki ne bode gotovo ostala na Češkem brez odmeva. Cehi se ne redijo iz Nemčije, pač pa nemško-pruska obrtnija in trgovina se pita od Čehov!
Enako kakor zoper Čehe jeli so /daj Prusi nastopati tudi zoper Poljake. Kakor poljski listi poročajo, izdalo je na Pruskem zelo razširjeno društvo »Ostmarfcverein« knjižico, v kateri so po jedrnatem uvodu našteti vsi na Poznanjsketn naseljeni poljski trgovci z nemškimi imeni. Le-ta 'knjižica se je razdelila šolarjem na vseh javnih šolah in učitelji so opominjali svoje učence in učenke, da si njeno vsebinodo-bro zapomnijo in nikoli niti za fenik česa ne kupijo pri trgovcih v knjižici navedenih. Storili bi s tem izdajstvo na svojem narodu, domovini in cesarju. Tudi na višjih dekliških šolah delila se je bolj odraslim dekletom knjižica o nalogah nemške gospodinje. V knjižici, ki jo je izdala zveza trgovcev, se s prepričevalnimi besedami nemškim dekletom dokazuje, da prva naloga nemške žene, nemške gospodinje m nemške matere je, kupovati samo pri nemških trgovcih in izogibati se poljskim trgovinam. In list »Posener Neueste Nachrichten« objavlja dan na dan članke in pozive, v katerih apelira zlasti na državno uradništvo. da bi se izogibalo poljskim trgovinam. Protipoljški bojkot se (izvršuje tako dosledno, da mnoge velike poljske trgovine so vedno pod nadzorstvom. .n gorje Nemcu, ki bi vstopil v tako poljsko prodajalnico!
• Tako so Nemci sedaj začeli gospodarski bojkot na celi črti zoper Slovane. Slo-
vanstvo m slabo, ali v tem pogledu ni še dobro organizirano in pripravljeno.
V	Olomucu je bil proglašen konkurz na premoženje tamošnjega »Gevverbeve-reina«, katerega dolgovi znašajo 150.000 kron. »Gevverbeverein« je bil glavni steber nemške vlade v olomuški mestni hiši, ki takih udarcev, kakršen je krida »Ge-\verbevereina« ne prenese veliko.
Esperanto je storil zopet zelo dobro službo pri neposrednjem informiranju tujine o češkem narodu. Da se ovržejo laž-njive vesti, širjene od Čehom sovražnega nemškega tiska, razposlal je praški vice-delegat »Universala Esperanto-Asocio«, gospod K. Prochazka, več nego sto obširnih informativnih dopisov glavnejšim esperantskim uredništvom in delegatom te mednarodne zveze s prošnjo, da njih pievod objavijo v svojih narodnih listih. Na ta način se je povsod in v istem času razširilo resnično poročilo o praških dogodkih iz češkega vira, kar brez esperanto ne bi bilo mogoče.
V	Mankovicah na Šlezijskem je umrla tašča tamošnjega najemnika velepose-stva, ki je Čeh. TamOšnji župnik Ressel je molil nad grobom tudi v češkem jeziku. Ta okolnost je dala povod nemškim listom, da zdaj brezuzdno ščuvajo nele zoper najemnika, marveč tudi zoper župnika
in čudno je, da jima dozdaj še Nemci niso pobili okna.
Iz Varšave se poroča: Navadno ob tem času, namreč pred božičnimi prazniki, je prihajala iz Prusije v Varšavo nešte-vilna množica zabojev z raznim blagom, med katerim je bilo največ otroških igrač ter okraskov za božično drevesce. Letos pa je to prusko blago popolnoma izostalo, kar je nedvomno nasledek bojkota pruskega blaga.
Nedavno se je v Kralkovu ustanovilo društvo pod naslovom »Krakovvskie To-warz. ravnouprawnienina kobiet«; namen društva je, potegovati se za ravnoprav-nost ženskih z moškimi na vseh poljih življenja: socialnega, gospodarskega jn pravnega. Društvo se bode zlasti trudilo, da doseže za ženske: a) enako izobrazbo kot moški na vseli učnih civilnih zavodih; b) enakopravnost z moškimi v družini in družbi; c) varstvo materinstva in otrOk; d) odstranitev prostitucije v vsaki obliki. Politično delovanje je izključeno.
Učena Poljakinja, prof. Currie- i-dowska, vdova po »očetu radiogra? . ■. je s svojim umrlim soprogom iz	.t-
dium, je že dalje časa profeso/ , ,ke iia prirodoslovnem oddelku pari. - univerze. Poprej je .imela učena Poi, ;kinja samo naslov docentinje istega predmeta. Danes je edina ženska v celi Franciji, ki spada k višjemu profesorskemu osobju. Njena predavanja imajo toliko poslušalcev obojega spola, da v dvorani vedno nedo-staje prostora. Izpočetka so poslušalci hodili samo iz radovednosti, da slišijo predavanja prvega ženskega profesorja. A v kratkem so se prepričali o veliki važnosti njenih razprav in sedaj je gospa Cur-rie-Sklodowska ena najpopularnejših profesorjev na Sorboni.
Po uvedenju splošnega šolskega pouka na Ruskem so nekatera zemstva sklenila oživotvoriti idejo premakljivih šol s potujočimi učitelji, ki so že v navadi v Finlandiji in imajo veliko uspeha. Premakljive šole se bodo nahajale v teh krajih, v katerih ni 60 učencev, torej tudi ni
vredno zidati šolo. — »Zabajk. Nov.« poroča, da je precej dijakov iz tomske univerze odšlo v Čito, da tam iščejo zaslužka kot prosti delavci, ker žive v veliki revščini in nimajo od nikoder pričakovati gmotno podporo. Večji del teh dijakov so juristi, ker sistem izpitov in predavanj jim dovoljuje oditi tisoč vrst daleč «s trebuhom za kruhom«.
Moskovsko »Obščestvo narodnyh čtenij« bode v kratkem otvorilo malo protialkoholno razstavo, ki bode obiskovalcem predstavljala boj zoper pijanstvo na Ruskem.
V predmestju Lodzi, Valuti, se bode sezidalo delavsko mestece po angleškem vzorcu. Spomladi se bode namreč tu za zdaj zidalo 600 hišic za delavce. Pri vsaki hišici bode vrtec; stanovanje bode sestajalo iz ene sobe, kuhinje, kleti in kamre. Delavsko mestece bode zvezano z mestom Lodzi po električnem tramvaju. Ena hišica bode veljala ,1200 rubljev. Delniška družba, ki bode hišice zidala, ima že 720 tisoč rubljev glavnice.
Začetkom prihodnjega leta začne v Vodenu (Makedonija) izhajati nov bolgarski ilustrovan mesečnik za mladino pod naslovom »Makedonska Zvezda«.
Mnjejorskl sodni ohraj In voLtve u dtžeinl zbor.
Tudi v sedanji volivni borbi je ta sodni okraj ohranil prvenstvo med vsemi tridesetimi sodnimi okraji Kranjske glede izborne discipline pri volitvi in glede na najmanjše število glasov za nasprotnega kandidata. Glasovi socialne demokracije so padli za polovico. Pri zadnji državnozborski volitvi je imel socialni demokrat 22 glasov, to je l;,/io odstotkov, sedaj pa 11 glasov, ravno celi odstotek. Dr. Zajec je dobil v celem okraju 1092 glasov, Čobal 11, razcepljeni so bili samo štirje glasovi, kar kaže veliko disciplino volivcev. Res je pa, da je padlo število glasov naše stranke v primeri k zadnjim državno-zborskim volitvam za okroglo 600 glasov, kakor sploh po vsem Kranjskem. Iz tega pa ni sklepati, da se je morda število volivcev S. L. S. pri nas zmanjšalo, tega ne, ampak bili so trije vzroki. Prvi, pred vsem glavni vzrok, je to, da za državni zbor voli vsaka občina doma, za deželni zbor pa le tista, ki šteje 500 prebivalcev. Male občine se potem priklopijo k tistim občinam, ki imajo 500 prebivalcev. Tako je volilo v Dobu pet občin, v Velikem Gabru ravno tako, v Zatičini štiri občine, v Višnji gori tudi štiri občine.
To je za naš sodni okraj naravnost pogubno. Okraj šteje celih 24 samostojnih političnih občin, torej 24 županov. Večinoma so prav male, volišča pa prav nerodno razpostavljena. Tako je občina Lu-če morala priti čez visok hrib preko cele sosedne občine Križka vas volit v Višnjo goro, občina Češence preko obfcine Št. Vid v Dob, Draga preko občin Hudo in Gorenja vas v Zatičino. Zelo potrebno bi bilo tudi za deželni zbor v prihodnje določiti, da vsaka občina voli doma, kjer je velika občina, pa več volišč v občini. Na to opozarjamo že sedaj naše gospode deželnozborske poslance. Če ima volivec do volišča pol ali eno uro, še gre, če je pa dve uri daleč, mora biti pa že zelo zaveden, da gre.
Pismo Boltatusa Pepela.
" ■'■ ■ ... " '-■i-'-v'' *,	.".'■-■-.■	:
* . ' , -»i" .
Ms /■' . ' ,•■'■■
JA.-ŽZ-V	.
'M !\V|: >V
V.iVV --V ;
Gespud redehter!
Kokr se je u stareh cajteh zidu Babilonsk
turn iz namenam, de b pu nem kar zevi lezi u nebesa; tku sa tli dondons iblansk leberalci sezidat en tak turu, de b lolika na nega cel Kranjsk, iz ena bese-
ziezl in zakumenderal pu Štajarsk, Kurošk, Primorsk, da: pousod, ker Sluvenci ževeja.
Pa iblansk leberalci sa bli preveč na-strpen in s nisa še tulk cajta vzel, dc b vorng frdament p ustavi, ampak sa kar hitr naprej fadral in use kar leze in gre, jm je mogl nost mauta in cegu. Puscbn učitele sa tku upregl, de jm je put kar ud nusa kapu, tku sa hete1!.
Ker pa ni blu prauga frdamenta pu-staulenga, pa sevede nisa usok pršli iz
turnam, pa se je že začeu majat in na kp lezt in nazadne jm je pa še Buli špraha zrnešu, de edn druzga nisa zastupil in bli sa naenkat u takmo lebet, de sa učiteli kar Škafe za mauta nost ud sebe pumetal in ja pupihal na use šter vetrove, ieberalcem sa pa fige pukazal.
Kokr sa pa sucjaldemukrati vidi, de je leberalna stranka iz sojino turnam pugu-rela, sa pa hitr naroči Kristana, de nej za en tak turn, de uja lohka sucjaldemukrati pu nem u lft zlezil, plan nardi in Kristan ga je res naredu, sevede tku, kokr znaja sucjaldemukrati plane delat, namreč usak zase in Kristan ga je naredu tud zase. Vnder pa mislem, de u ta turn tku švoh, de še samga Kristana na u držu, pa če mu prou učiteli začneja pumagat mauta nost, kokr sa ja tulk let nusil Ieberalcem.
Eh, nej kije guvareja kar čja, Bolču Pepe je le Bolču Pepe in ta prau sin Bol-čuga Pepeta. Za deželnga puslanca je kokr nalaš in brez cviblajna u bulš puslanc, kokr je biu soj cajt zastopnk lebcralne in-telegence, gespud Plantan.
Sevede, leberalci nisa pusebn cefri-dn iz nim, pusebn gespude žepane je začela ta reč pu glau rujit, kaj u, čc u pršla kumanda u roka ldeni, ke nimaja fraka. Tist žepanu denuikratizem je biu le tku za špas m kedr je kej ud sojga dcmukra-tizma guvuru, je useli u varžet figa tišu.
Ja, pa sej Bolču Pepe tud ni svinka j u Iblana prjaliu, prmejš, sej ma gutni-: radlar, ke ga še sam gespud žepan nima in tu tud ni kar s bod! In glih tu mende
tud leberalce še ta nar bi u uči bode; de b se en takla, ke je du zdej zmeri sam pud-plate brusu 'za gespud dohtar Taučarja, kokr sa blaguvulil gespud dohtar Taučar sami na vuliunem shode u Udmat naprej prnest; de b se en takla u deželn zbor iz gumiradlarjam prfuru, ta druh b mogl pa h nogam caplat, tu vnder na gre!
Kokr praum: Bolču Pepe se u še prou lepu pudau u deželn zbor in ga u pilinu, de u vesele, pa če u tu nahterm ušeč, al pa ne; tu je men use glih.
Sevede u ush rečeh se Bolču Pepe na u inogu gliliat iz drugm puslancem, tu je že res. Pusebn z gespudam žepanam na nubena viža ne. Bolču Pepe in gespud žepan Hribar sta preveč usak drgačne krvi in usak drgačne glave. Bolču P epu je ud ush plati Sluvenc, gespud Hribar pa sam ud ene; ud kere, tist pa uni že sami veja, gespud redehter. Ta nar bi se pa še razlučujeta u tem, ke Bolču Pepe ma udinane same Sluvence za soje ltlalpce, gespud Hribar pa že tku trahta, de tud kašnga Nemca al pa Nemka u kašn zavod, ke ma pr nem za guvort kok notr prštul; pusebn u takmo kraj, ke mu tu dobr kaže.
Um, gespud redehter m nitirde na uja tega verjel, ke misija, de je gespud Hribar res tku velek Sluvan, kokr se dela. Ja, pu peršon že. pu peršon, ampak pu djajneh je pa učaseli mejčkn drgač. Prouzaprou pa tud druh leberalci nisa list u takeh rečeh pusebn dobr utniteh rok.
Le puglejina tista naša slauna kreditna banka pr en glih. Ta banka ma ene par
Drugi velik vzrok, da je bila udeležba manjša, je to, ker je bil na dan volitve semenj v Višnji gori. To se je poznalo na vseli voliščih, razven v Višnji gori, kjer je volivec lahko volil in v semenj šel. Zato pa je bilo na volišču v Višnji gori, kjer sta volili tudi občini Križkavas in Dednidol, nad 80 odstotkov volivcev, četudi so se višnjegorski naprednjaki absentirali.
Tretji vzrok je pa bil, ker ni bilo posebne nevarnosti. Marsikdo je rekel, da b.i že šel, pa saj bo vseeno zmaga. Vkljub vsem tem je bila udeležba primeroma prav častna. S. L. S. sme biti s tem sodnim okrajem popolnoma zadovoljna!
h nekaj podatkov o volitvah.
SODNI OKRAJI: KOSTANJEVICA-KRŠKO-MOKRONOG-TREBNJE.
Dobrniče: Hladnik 214; Kristan 0; razcepljenih 12.
SODNI OKRAJI: CIRKNICA-IDRIJA-LOGATEC-VRHNIKA.
Rovte: Kobi 141; Stravs 3; Franc Kune 1.
SOD. OKRAJI: ČRNOMELJ-METLIKA-NOVO MESTO.
Crmošnjice: Matjašič 45; Schiffrer 0; razcepljeni 3; prazen 1. Toplice: Matjašič 194; Schiffrer 0; Anton Kline 48; Iv. Kline 2; Zurc 1; prazne 2. '
Metlika: Matjašič 113; Schiffrer < Ravh 21.
Podzemelj: Matjašič 61; Schiffrer 0; Ravh 29.
Tančagora: Matjašič 44; Schiffrer 0. Dragatuš: Matjašič 64; Novak 1; Ravh 16.
Brusnice: Matjašič 114; nasprotni 32. Orehovica: Matjašič 55; nasprotni 1.
SODNA OKRAJA: KAMNIK-BRDO.
Špitalič: Lavrenčič 98; Kristan 0. Motnik: Lavrenčič 27; Kristan 0. Drtija: Lavrenčič 44; Kristan 0; razcepljeni 3.
Peče: Lavrenčič 46; Kristan 0; razcepljena 2; prazen 1. Dolsko: Lavrenčič 77; Kristan 0.
SODNI OKRAJI: LITIJA-RADEČE-VIŠNJAGORA.
Sava ob juž. žel.: Zajec 27; Čobal 4; Bukovec 4.
Št. Lambert: Zajec 72; Čobal 40; Bukovec 22; Martin Bukovšek 5; Jernej Zaje 2; Pograjec 1; Jak. Ogrizek I; neveljavni 4. Dole: Zaiec 66; Čobal 1.
SODNA OKRAJA: KRANJ-ŠKOFJA LOKA.
Št. Jošt-Breznica: Jarc 39; Petrič 28; Fr. Demšar 2; neveljaven 1.
SODNI OKRAJI: ILIRSKA BISTRICA-LOŽ-POSTOJNA-VIPAVA.
Col: Ravnikar 79; Novak 0. Ppdkraj: Ravnikar 52; Novak 0. Jablanica: Ravnikar 163; Novak 0; Pro-
sen 2; prazni 3. Ustje: Ravnikar 158; Novak 0; Lavrenčič I: neveljavni 4.
SODNI OKRAJI: KOČEVJE-RIBNICA-VELIKE LAŠČE-ŽUŽEMBERK.
Videm: dr. Pegan 117; Bartl 0; razcepljenih 7.
Velike Lašče: dr. Pegan 44; Bartl I.
pudružne pu razneh krajeh, med drugm je ena taka pudružnea tud u Celouce na Ku-roškem. U te podružne sa nucal enga pe-jomtarja, nazadne sa pa pejomtarca nastani. In za kua? Zatu, ke je Nemka, in ket Nemka velik bi paše u celouška pudružnea, kokr pa rnošk, pusebn pa Sluvenc. Prusil je 'za ta službca več putreb-neh, pa use glih dobreh Sluvencu; ja pa Sluvenc in Celouc, tu vnder na gre skp! Tu sa sprevidi usi tist ta velk Sluvani, ke se držeja ukul kurita kreditne banke in sa udpisal sluvenskem prusilem, de ni nč, de nej le še mal putrpeja 'in pučalkaja, sej je še tist mogu čakat, ke je iz češne padu: ta cajt sa pa na tist prazn stouček .pusadi ena — Nemka. Ziuja! Na zdar! al pa: Na zdar! Ziuja! pu vrh pa še »Heil!«
Tku, gespud redehter, zdej vidja, kuku stuji ta reč. Zdej nej m pa še drlaubaja, de se pr te prložnost zahvalem usm tis trn vuliucem, ke sa sc tud name spoune! iu dal men pr vulitvah soje štime. Buli im Ioni!
Usi druh ud naše stranke sa lepu s k u s pršli pr vulitvah; jest pa, ke sni bi uren, kokr sa ta druh, sm pa kar s k u s p a d u. Nč na škodje, je šlu še bi hitr; za enkat drukat um pa že tud jest vedu, de naglast ni pr nuben reč dobra in um skusu tud jest lepu pučas skus pridet; skus padu pa na u nekol več nhti
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
1, priloga v.SIo*enca '	292. dvi* 19. decembra 1908.
SODNI OKRAJ: LJUBLJANSKA OKOLICA.
Želimlje: Dimnik 70; Petrič 0; Finžgar 1. Tomišelj: Dimnik 50; Petrič 0. Sp. Šiška; Dimnik 95; Petrič 305.
Slomškova zveza.
Z veseljem moram poudarjati, da se naša dična zveza 'prav lepo razvija. Število članov raste od dne do dne, kar nas jači in nam odpira lepši pogled v 'bodočnost.
Kakor pa se Slomškova zveza širi na zunaj po številu članov, tako se mora krepiti in izpopolnjevati na znotraj: sestaviti si mora podrobni program naslanjaje se ua svoj glavni namen, ki je, buditi in gojiti duh krščanstva v šoli potom nravno-verske, pedagogiške in patrijotiške vzgoje, potegovati se za stanovske interese.
V	prihodnjem deželnem zboru se bodo gotovo tudi razpravljala šolska vprašanja; reformirali se bodo nekateri deželni šolski zakoni. Dolžnost naše organizacije bode pri tej za nas tako važnej reformaciji sodelovati in dajati nam naklonjenim poslancem direktive.
Od organizacije liberalnega učiteljstva nimamo ničesar pričakovati, ker je »liberalna« in ne stanovska in je za večino deželnih poslancev le tolikega pomena, kakor da bi je ne bilo!
Slomškovo zvezo čaka torej važna misija in mora se zanjo takoj pripravljati. Po znanem reku »več glav več vidi«, prosi, da bi njeni cenjeni člani naznanili pismenim potom svoja mnenja, oziraje se na sledeča vprašanja:
1.	Kateri deželni šolski zakoni naj se nadomestijo z boljšimi?
2.	Kateri naj se reformirajo?
3.	Katere paragrafe v posameznih postavah bi bilo umestno ali prenarediti, ali izpopolniti z jasnejšim 'besedilom? Na primer: Zakon z dne 25. febr. 1870. 1., dež. zak. št. 11, veljaven za vojvodino Kranjsko, o šolskem nadzorstvu. § 1. Ljudske šole, popolnoma ali deloma vzdržane po državnih, deželnih ali občinskih pomočkih, stoje pod nadzorstvom krajnega šolskega sveta. Ta paragraf je nejasen, ker ne pove, pod kakšnim nadzorstvom: administrativnim ali strokovnim. Po mnenju pisca teh vrstic naj bi se glasil tako-ie: Ljudske šole, popolnoma ali deloma vzdržane po deželnih ali občinskih pomočkih, stoje v administrativnih zadevah pod nadzorstvom deželnega odbora.
Utemeljevanje: Krajni šolski sveti večinoma ne upoštevajo novodobnih zahtev, češ, naj vse le ostane pri starem, državne oblasti pa se mnogo bolj brigajo za ječe in orožniška stanovanja, kakor pa za vzgoji in vedi 'posvečene hrame.
Zakon'z dne 9. marca 1879. I., dež. zakonika št. 13, § 3 nastavlja za nadzorovanje didaktično - pedagogičnega stanja vsake šole krajnega šolskega nadzornika, ki naj je izbran iz občinskih udov. Ta paragraf je v zasmeh vsaki pedagoški izobrazbi. Res je, da je brez pomena, vendar se vsled njega dogajajo včasih prav komični prizori. Povemo le dva slučaja. Nekje na Dolenjskem prišel je tak krajni šolski nadzornik nadzorovat v šolo golorok in s koso na rami. Vtikati se je začel v pouk. nakar ga je učitelj opozoril, da naj se v šoli dostojno vede in obnaša. Kaj je storil nato? Parkrat se je pridušil, in da je pokazal, kaj je, se je ulegel čez klop, kakor je bil dolg in širok.
V	Mokronogu pa se hodi podpisavat v uradne knjige tamkajšnjih učiteljev on-dotni davčni pristav. Tudi komično!
Po zakonu z dnč 17. jan. 1882. leta, dež. zakonika št. 10, § 82. se stekajo kazenske globe šolskih zamud v pokojninski zaklad za učiteljske vdove. To bi naj se prenaredilo tako, da bi se šolske kazni uporabljevale na domačih šolah za razne šolske potrebščine. S tem bi naenkrat ubili dve muhi: 1. Vsem predbacivcem ibi zamašili usta, češ. učitelji delajo za svoje žene; 2. ljudje bi ne bili tem kaznim tako nasprotni, ker bi se ujili denar uporabil za domačo šolo.
To so le trije primeri, v kakšni obliki naj bi cenjeni člani odgovarjali na stavljena vprašanja. Svobodno pa je seveda tudi vsakemu kaj pripomniti, česar v zakonih pogrešamo. Dopisnik si bode prizadeval. da bi člani »Slomškove zveze« vsi kot ena misel se zavzeli za časovni avanzma, kakor ga zahtevajo naši tovariši na Nižjem Avstrijskem.
Ob priliki naše regulacije tudi ne bodemo smeli izpustiti iz vidika 35-letne službene dobe.
Sestaviti bi nam bilo dalje treba minimalni podrobni učni načrt za vsako posamezno šolsko leto za ljudske šole na deželi. Ko bodemo imeli čez nekaj časa nekoliko podružnic, si bodemo delo delili in nam bode mogoče marsikaj dobrega in
koristnega ukreniti za nas in za šolo. Pravila za 1. dolenjsko podružnico »Slomškove zveze« so že izdelana in bodemo imeli o Božiču ustanovni shod, na kar se tova-riši(ce) po Dolenjskem že sedaj opozarjajo. V nadi, da se odzovete tej prošnji, vse tovariše in tovarišice bratsko pozdravljam in poživljam: Na delo! Bog Vas živi! Krepko naprej po začrtani poti!
Ponemčevan:e uradov v Borovljah,
V ponemčevanju uradov na Koroškem si je visoka c. kr. vlada tekom zadnjih let izdelala svoj popolnoma po načrtih izveden zistem. Vsak najmanjši sluga ali pisač n. pr. ve, da sme zabavljati čez naše ljudstvo in da se mu še grdega pogleda od višjih zavoljo tega ni treba bati. Nasprotno, hujši zabavljač, prej avanzira. Zlasti pri nas v Borovljah smo tako srečni, da še enega slovenščine popolnoma zmožnega uradu,'ka nimamo v naših uradih. Sodnik je Nemec, zvest pristaš »Schul-vereina«, avskultant pa še toliko ne zna slovenski kakor prvi. Tudi c. kr. notar je Nemec. Nekaj posebnega pa je uradništvo na tukajšnji davkariji. Dvorni svetnik Chiari je cirklal tako dolgo okoli tega urada, da ga je res izpraznil vseh slovenskih in zmernih nemških uradnikov. Prvi je šel kontrolor Zvan, njegovo mesto zasede Nemec. Dolgoletni napis na vratih »Ne trkajte«, je moral v stran, ker so Bo-rovlje »nemške«!? Prejšnjemu davkarju Hotnjecu, ki ga je cel okraj spoštoval kot nepristranskega moža in vestnega uradnika, je vpričo nižjih očital »slovenizi-ranje«, ker je strankam odgovarjal na pozdrave z »Dobro jutro«. Zaslužni mož, ki je celih 40 let v največjo zadovoljnost in brez vsakega ukora opravljal svojo službo, je po prihodu kontrolorja Eber\vein-a, ljubljenca Chiarijevega, razkričan kot Slovenec, klerikalec in bogve kaj še vse. Chiari mu jc očital tudi, da ni pri »Siid-tnarki« in »Schulvereinu«. To kršenje osebne prostosti je dobrosrčnega moža globoko užalilo, podvrgel se je sili in šel. On je bil zadnji Slovenec v uradu, pod njim smo imeli še svoje pravice in nihče nas ni žalil. Njegov naslednik je trd Nemec, kontrolor po lastni izjavi ne zna slovenski in tudi govoriti noče. Praktikant in sluga pa še manj. O teh dveh, prakti-kantu in slugi Durchschlagu, se naj tukaj javno pribije, da se v c. kr. uradu norčujeta iz slovenskih pobotnic. Besede »bin-diš« morajo stranke po tucatih požirati. Gospod hofrat, lepa hvala za take uradnike! V celem uradu še enega človeka ni, ki bi razumel slovensko pobotnico! Potem pa še tiste posmehljive opazke od strani slug in praktikantov! Daleč smo prišli, da nas taki ljudje nemoteno smejo zasra-movati in smešiti v c. kr. uradu. Ali so davkoplačevalci zavoljo teh ljudi, ali oni zavoljo nas! Gospode poslance, posebno našega vrlega Grafenauerja, pa prosimo, da z vso enežijo nastopijo proti našint več kot azijatskim razmeram.
Nemška šola v Tržiču.
Iz Tržiča se nam piše: Našim Nemcem in nemčurjem se je letošnjo jesen izpolnila že toliko let negovana želja; dobili so namreč nemško šolo, ki jo vzdržuje »Siidmarka«. Šola je bila odprta, a nastale so velike težave, kako dobiti med Slovenci otrok, ki bi obiskovali to šolo. ker za par nemških otrok tudi »Siidmarka« ne more šteti novcev. Posebno izbirčni niso bili v tem oziru. Kjer je kak odbornik »Siidmarke« dobil kakega slovenskega očeta ali mater, precej ga je nagovarjal, da naj da svojega sina v nemško šolo. Nekaj so jih ujeli na limanice, a povsod se jim ni posrečilo. Radi bi bili dobili enega slovenskega dečka iz tržiške okolice, da bi tako pomnožili število Nemcev za eno glavo. A slovenska mati je spoznala, da je napredek v šoli mogoč le, če učenec razume jezik. Preprosta kmečka mati ve, da je napredek mogoč edino le na podlagi materinega jezika, kar pa je tržiškini Nemcem neznano. Šola ima namen, da se otroci pritiče vsega potrebnega, a ne da bi hodili hlače trgat in čas tratit. Žalostno dejstvo je, da v tržiški nemški šoli sedi pet otrok, ki ne razumejo uiti besedice nemški. Ali mislijo gospodje okrog »Siidmarke« delati z njimi čudeže, ali pa naj gredo v slavno mesto Norimberg po še bolj slavno posodo norimberški lijak«, da bodo otrokom kar vlili blaženo nemščino v glavo. Ako se jim posreči ta akcija, bodo naenkrat uresničili svoje sanje iu želje, da postane Tržič nemški. Ali do tega časa je še silno, silno daleč. Apeliramo na c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, da se prepriča o teh kričečih razmerah in jih odpravi.
Darovi.
Za »Dijaško kuhinjo« je daroval gospod župnik Šribar 3 K; g. župan Mejač iz Komende 10 K. Hvala!
Za S. K. S. Z. gospod župan Mejač iz Komende 20 K. Hvala!
Drugi izkaz mllodarov za pogorelce na Suhorji. Veleč. g. Anton Jemec 0 K; župnija Unec 17 K; veleč. g. Jurij Drnovšek 10 K; telovadno društvo iz Košane nabralo pri predstavi že drugič 50 K; ve-ler. g. Gregor Demšar, notar, 10 K; zbirka od »Slovenca« 27 K. —- imenu pogorel-cev se najprisrčnejše zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom in prosi nujno novih darov — Ant. Bojanec.
Izkaz »Porpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju« naravnost poslanih darov, katere so a) nabrali: Gg. V. Borštnik, cand. iur. del čist. dobička Trubarjeve slavnosti v Trstu 250 K; Jos. Žilih, c. kr. profesor v Gorici, 198 K; Ivan Maselj, c. kr. gimn. profesor v Novem mestu, 145 K; Ant. Dokler, c. kr. gimn. profesor v Kranju, 68 K; gdč. Ljuba Lipej v Brežicah 60 K 52 h; dr. Ant. Božič, odvetnik v Celju, 38 K; pri Grudnu na Je-lrčnem vrhu 38 K; dr. Fr. Jankovič, zdravnik in deželni poslanec, 28 K; dr. Lev Kreft, zdravnik v Št. Jurju ob Ščavnici, 26 K; Josip Pertot, trgovec »Rumena hiša« Barkovlje pri Trstu 26 K; pri Francki! v Podbrezjab nabrali 25 K I h; Lavo-slav Bučar, kostanjeviški župan, 20 K; ga. Kati Bergant, učiteljeva soproga na Turjaku, 18 K 7 h; ga. Kristina Demšar, učiteljica v Šmartnem pri Litiji, 11 K 44 h; ga. P epi Intihar, Stari trg pri Rakeku, 8 K; IV.-letniki moškega učiteljišča v Ljubljani 8 K; gdčna. Tilka Vencajzova v Ljubljani 7 K; b) darovali: Gg. Al. G. na Dunaju 200 K; Ivan Plantan, c. kr. notar itd. v Ljubljani, 100 K; občinski urad okolice celjske 100 K; Eliza pl. Kozič, od-vetnikova vdova na Dunaju, 50 K; Vinko Majdič, valjčni mlin v Kranju, 50 K; tvrdka Vašo Petričič in Ivan Samec, Ljubljana, 50 K; županstvo Postojna 50 K; županstvo Idrija 40 K; splošno kreditno društvo v Ljubljani 25 K; dr. Jurtela, deželnega glavarja namestnik, Ptuj, 20 K: dr. Anton Podpečnik, zobozdravnik na Dunaju, 20 K; dr. Slane, odvetnik v Novem mestu, 20 K; dr. Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku, 20 K; dr. Tičar, zdravja in župan v Kranjski gori, 20 K; županstvo Bohinjska Bistrica 20 K; okrajna posojilnica v Ljutomeru 20 K: ga. Olga Ko-vačičeva. Sv. Lucija ob Soči, 15 K; Matija Skrajnar, inšpektor južne železnice na Dunaju, 12 K; Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani, 12 K: posojilnica v Vojniku 12 K: dr. Brenčič, odvetnik v Celju. 10 K; dr. Aleksander Fatur, železniški komisar na Dunaju, 10 K; Ivan lic, c. kr. policijski svetnik na Dunaju, 10 K; :lr. Benjamin Ipavec, Gradec, lt) K; F. Kavčič, Št. Vid pri Ljubljani, 10 K; Franc Knaflič, Šmartno pri Litiji, lo K; Friderik Kukovič, župnik na Dobrni, 10 K; Josip Rotner, c. kr. sodni svetnik, Vransko, 10 K; dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, 10 K: Franc Svetič, Hauenstein, War-ta a. d. Fger, 10 K: Lovro Ulčar, višji sodni svetnik v Ljubljani, 10 K; Ivan Va-ienčič v Trnovem 10 K; dr. Ant. Žižek v Ormožu 10 K: županstvo Velike Lašče 10 K: Ivan Erhartič, c. kr. sodni svetnik v Celju, 5 K; Anton Flis na Vrhniki 5 K; Vekoslav Furian, bančni uradnik v Trstu, 5 K: Fr. Hubad, c. kr. deželni šolski nadzornik v Ljubljani, 5 K: Jakob Jarc, c. kr. deželnosodni svetnik v Ljubljani, 5 K; Miloš Kainuščič, Sv. Ivan pri Trstu, 5 K; Ivan Kranjc, Borovnica, 5 K; Kari Schueiger v Ljubljani, 5 K; Ivan To-maževič, ravnatelj meščanske šole na Dunaju, 5 K; Makso Kremžar, strojevodja državne železnice v Gorici, 4 K; Franc Ccrar, tovarna slamnikov v Domžalah, 3 K; dr. Kogoj, Jesenice, 3 K; ing. Ignacij Šega, Bruck ob Muri, 3 K; Česnik Janko iu Poklukar Tone v Ljubljani 2 K in A. Petriček, nadučitelj, Žalec, I K. Skupaj 1948 K 4 h. - Daljne darove hvaležno sprejema društveni blagajnik Ivan Luzar, nadrevident v pok., Dunaj, III., Retener-strasse 27.
— Za žrtve. Od dne 11. do 16. decembra 1908 poslali so prispevke ^Združenemu narodnemu odboru«; Županstvo Hre-novice na Notranjskem 60 K. Ivana Mi-klavčič, trgovka z manufaktiirnitn in drugim blagom v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 31, 10 K, »Delavsko podporno društvo« v Št. Vidu nad Ljubljano 20 K. Josip Nikolaj in Štefanija Sadnikar i/. Kamnika, namesto venca pokojnemu Vekoslavu Legati! iz Celovca, 10 K. Fran Lenart v Ptuju 5 K. Viljem Gebauer, nadučitelj v Šmihelu pri Novem mestu 4 K. Veseli prijatelji v rojanski gostilni »Konstimnega društva« 3 K, županija Velikirepen na Primorskem 10 K. Anton Pavel Sancin. občinski tajnik
v Dolini pri Trstu 21 K 61 v, Ivan Zupančič, poslovodja »Gospodarskega društva« v Buzetu 61 K 53 v, Avgust Berthold, fotograf v Ljubljani, za razglednice, prodanih po Juriju Bahovcu in »Katoliški Bukvami« 40 K, Slovensko katol. podp. društvo Srca Jezusovega« v Clevelandu, na upravništvo »Slovenca« v Ljubljani 75 K, Josip Zaje, sinček ljubljanskega zdravnika in deželnega poslanca dr. Zajca, za bedne rodbine obsojencev 50 v. Z danes izkazanimi prispevki se je tudi prekoračila že svota dvaindvajset tisoč kron. Dr. Alojzij Kokalj, blagajnik.
VI. izkaz prispevkov za P. Angeli-kovo spominsko ploščo v Zgornjem Tuhinju. Darovali so: C. g. Anton Zore, Mirna peč, 5 K: Jernej Zupane, Motnik, 3 K; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani, 10 K; Hiša št. 19 v Zg. Tuhinju 7 K; zbirka Ljubljana-Kamnik 47 K; Marija Hribar 200 K; Marija Zerovnik 12 K. — Bog bodi plačnik! — J. Štrukelj, župnik.
Tedenski pregled.
Volitve 14. decembra po deželi so se končale z zmago S. L. S., kakor je bilo pričakovati. Socialna demokracija na deželi je povsod nazadovala. Liberalna stranka ni postavila kandidatov. V Ljubljani se S. L. S. volitve ni udeležila. Nastopili so trije kandidati: Turk, 1120 glasov, Kristan, 1071 glasov, Mayer, 298 glasov. Prišlo je do ožje volitve med liberalnim Turkom in socialnim demokratom Kristanom.
Na deželi so izvoljeni: Mihael Dimnik, Janez Hladnik, Evgen Jarc, Anton Kobi, Ivan Lavrenčič, Martin Matjašič, dr. Vladislav Pegan, Janez Piber, Jernej Ravnikar, dr. Ivan Zajec.
S. L. S. je imela v nedeljo shod zaupnikov za Ljubljano, na katerem je profesor Jarc govoril o deželnozborskih volitvah,
0	vzrokih, da ne postavi stranka v mestu kandidatov, in o narodnosti socialnih demokratov, katerih vodja Kristan je izjavil, da bo vplival, naj socialni demokrati v državnem zboru ne glasujejo za slovensko vseučilišče. Dr. Krek pa je govoril o političnem položaju, kakoršen je sploh in posebej za Jugoslovane.
Državni zbor je potrdil začasni proračun tudi v tretjem branju. Sedaj se obravnava predloga o aneksiji Bosne in Hercegovine. Dr. Susteršič je v svojem govoru zahteval, naj predloži vladar načrt za popolno in pošteno ustavo v Bosni.
»Narodna zveza« je sklenila politično zvezo s ceško-narodnimi katoliškimi poslanci (17 mož) in petimi Starorusini, in ustanovila slovanski blok s 60 poslanci.
1	ako imamo sedaj parlamentarno slovansko središče. O vseh taktičnih, političnih, gospodarskih, kulturnih in narodnih vprašanjih se bo posvetovala skupna parla-mentarična komisija.
Italijani hočejo skupno z vlado izpod-nesti tla jugoslovanskemu ministru in namesto njega postaviti jadranskega ministra.
Pri volitvah v zavarovalnico proti nezgodam (v Trstu) so zmagali 4 Slovenci, čeprav so zavrgli okoli 5000 glasov Izvoljeni so: Anton Jeriha iz Vevč, Go-mišček iz Solkana, Stare in Petrin. '
Glede vojske je značilno sedaj to, da so nehali žugati in rožljati z orožjem. Vse je pripravljeno se sporazumeti: Avstrija I určija, Rusija, Anglija. Veliko sta k temu pripomogli Nemčija in Francija.
Turški parlament je otvoril sultan 17. decembra s prestolnim govorom.
Godovi prihodnjega tedna:
20.	dec., 4. adventna nedelja: Liberat, Pe-
ter Kanizii.
21.	dec., ponedeljek: Tomaž, Glicerij.
22.	dec. torek: Demetrij in Honorat,
Cenon.
23.	dec., sreda: Viktorija, Dagobert.
24.	dec., četrtek: Adam in Eva, Irmina.
25.	dec., petek: B o ž i č. Rojstvo G o-
s p o d o v o.
26.	dec.. sobota: Štefan, Arhelaj.
ar Ceno posteljno perje.
1 ke sivega skubljenega perju K 2, polbelega K 2 80 bo-k J. n«'** k (1, najboljšega »Vabljenega K 8, šivoma puhu K li, belega K Ul. prsnega puha K IU, od 5 k« nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje
gostega, .inko trpežnega, rdedegt, modrega, belega ali rumenega nanking-hlagu, 1 pernica velikost 170X1111 cm r. 8 bla-linslna, velik ist 80*88, napolnjena 7. jako lepiin mehkim perjem K Ui, s polpnhom K 2», s puhom K 21. posamezne pernice K 12. U. 1«, blazine K n, K 3 50. K i Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri nareiiln od 10 K nadalje.
Maks Bcrger v Dčšcnici St. 222.
Češki les. 2599-55
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. prosto.
Treznost.
Sestanek »Abstinenta« je bil v četrtek posebno živahen. Predaval je gospod Podlesnik: »Protialkoholno gibanje in niladeniška organizacija«. Nemški turnarji kažejo svoje junaštvo posebno s tem, da veliko popivajo. Krščanska nemška mladinska organizacija pa, kakor piše njen ustanovnik in voditelj, Anton Orel na Dunaju, si šteje za eno prvih svojih dolžnosti, organizirano mladino odvajati od alkohola, pa jih tudi pošiljati v boj zoper tega sovražnika telesne čilosti in moške zna-čajnosti. Vsi gojitelji športa priznavajo, da se dado težke telesne vadbe mnogo bolje izvajati brez alkohola. Športni prvaki, ki pri tekmah dobe prve nagrade, so navadno abstinentje. Tem bo sledila brez dvoma tudi naša slovenska mladeniška organizacija, ki kaže od svojega početka mnogo idealnega poleta. Že doslej se je strogo pazilo, da se neztnerniki v organizacijo niso sprejemali in se mladeniči vedno odtegovali prilikam k pitju.
Predavanje priobči »Mladost«. — Na predlog predavalca sestanek soglasno sprejme resolucijo: Današnji shod prosi predsedstvo »Zveze telovadnih odsekov«, da mladeniška organizacija podpira našemu narodu tako potrebno protialkoholno gibanje s predavanji in razširjenjem našemu gibanju namenjenega časopisja in slovstva. Dodatno k temu se je sprejela tej podobna resolucija: Današnji shod prosi vodstvo ^Krščansko-socialne zveze«, naj vpliva na to, da bodo Zvezina društva bolj gojila treznost oziroma abstinenco, saj je ravno alkoholizem glavni vir posirovelo-sti in glavna zavora izobrazbe našega ljudstva.
Vnel se je dalje razgovor o nadaljnem delovanju »Abstinenta«. Društvo ima vsa'k teden kako prireditev: vsakih štirinajst dni predavanje, vsak drugi teden pa sesta. nek zaupnikov; oboje ob četrtkih ob šestih zvečer. — Predsednik zborovanja pokaže, koliko faktorjev je, ki so poklicani sodelovati na našem polju: država, deželna vlada, deželni zbor in odbor, šola in šolski sveti, cerkev, društva, časništvo, zdravniki itd. Vse te treba privabiti v krog naših sodelavcev. Za v prihodnje imamo zastavljeno že tu in tam. da bo naša akcija šla krepkeje naprej. Posebno nam je obljubilo naše krščansko časopisje ralde volje svojo pomoč. Zato gremo z odločnostjo in s pogumom v novo leto!
JeseniJRe nauke.
j Zanimive reči pripovedujejo številke ob volitvah v splošni kuriji za deželni zboi dne 14. t. m. V jeseniški občini se je od 1132 upravičenih volivcev vdeležilo volitve 811, ali 71 odstotkov, doma je ostalo .321 volivcev. Lansko leto pri volitvah v državni zbor je bila večja udeležba, volilo ie 83 odstotkov vseh volivcev.
j Kandidat S. L. S. je dobil letos 327 glasov, lansko leto 493. torej letos manj i66 glasov. Odkod ta prikazen? Ali je mar S. L. S. na Jesenicah nazadovala? Lansko leto je glasovalo precej tovarniških uradnikov in delavcev s S. L. S., ki so letos oddali svoj glas Pongratzu. Od 79 glasov, ki jih je letos dobil Pongratz, je gotove 50 lansko leto pripadalo S. L. S. Kje je pa ostalo še 116 volivcev? Največ doma za pečjo ali pa niso hoteli šihta izgubiti, ker je letos strahovito slab zaslužek v tovarni. Zelo pičla udeležba je bila iz podobčine Planina, od tam se jih je udeležilo komaj 10 odstotkov. Ravno tako je bila pičla udeležba s Hrušice. Splošno se kmetje niso zanimali za volitev. Vsi oddani glasovi so z malo izjemo delavski. Ko bi bila letos tako intenzivna agitacija, kakor lansko leto, bi bil kandidat S. L. S. dobil še 100 glasov več. S. L. S. ima na Jesenicah veliko zvestih pristašev, to so pokazale sedanje volitve. Vršalo je nekoliko časa med delavstvom, ker ni bil postavljen kandidat iz delavskega stanu, toda zavednost je zmagala, pristaši S. L. S. so držali disciplino in pokazali, da se stranka lahko zanese nanje. Zaupanje ie vredno zaupanja. Dokler si bo S. L. S. s krepkim delom, kakor dosedaj, znala ohraniti zaupanje svojih pristašev, se ni treba bati, da bi propadla.
j Kandidat socialne demokracije ie letos dobil 387 glasov, lansko leto 271. *orej letos več 116 glasov. Pijani veselja nad tem izidom so socialni demokrati plesali ;n piii, da je nazadnje prišlo do pretepa na Savj, kjer so obhajali »zmago«. Samo v gostilni pri »Jelenu« so popili 42 litrov žganja in dva sodčka piva. Kdor ne pozna jeseniških razmer in gleda samo na številke, se mora čuditi, češ. da je socialna demokracija v poldrugem letu veliko napredovala. Toda, kdor biva na Jesenicah. se smeja zmage pijanim socialnim demokratom. Teh 116 glasov, ki jih je letos socialno-demokraški kandidat pridobil, si jih socialna demokracija ni priborila. 1
marveč so ji bili že lansko leto ob držav-nozborskih volitvah zagotovljeni. Volili so namreč letos železničarji, ki lansko leto niso še imeli pravice voliti, ker niso še eno leto prebivali v občini. Samo teh je do 100. Vseh volivcev železničarjev je nad 150. Od teh jih je gotovo 95 odstotkov volilo socialnega demokrata, nekateri se volitve iiiso udeležili in morda dva, trije so kontaj volili kandidata S. L. S godalnega demokrata so voiili tudi »Sokoli« ln par naprednjakov ! Tako si ni težko razlagati, kako da je letos socialni demokrat dobil toliko glasov več kot lansko leto. Bilanca socialnim demokratom ne kaže nobenega napredka.
j Kandidat »neodvisne gospodarske stranke«, Pongratz, je dobil 79 glasov, in sicer na Jesenicah 6, ua Savi 73. Volili so ga Nemci, tovarniški uradniki in kakih 30 delavcev m par posestnikov na Savi. Na Jesenicah sta dva volivca na glasovnico zapisala zelo žaljive in poniževalne reči o kandidatu Pongratzu. Bila sta gotovo njegova nasprotnika, ki sta porabila tajnost volitev, da sta Pongratzu dala hudega popra šnoiati.
! Kaj pomeni kandidatura Pongratze-va? «Neodvisna gospodarska«, pravilno: nemška stranka je hotela izvedeti, koliko glasov bi dobila pri občinskih volitvah, če bi bile tajne. Samo to in nič drugega ne pomeni ta kandidatura. Pongratz je moral na višje povelje nesti svojo kožo v stroj. Godila se mu ni dobra. Še hujšega popra kot v Jesenicah, je dobil šnofati na volišču na Kor. Beli, izid volitev pa je pokazal, da more pri tajnih občinskih volitvah nemška stranka na Jesenicah računiti k večjemu na 100 glasov. Pongratza je volilo kakih 30 navadnih delavcev, drugi so bile višje glave. Neodvisnost so pokazali ti možakarji pa tako, da jim je vsak na obrazu in vsem klavernem nastopu poznal, kako z prepričanja volijo Pongratza. Šele pri pijači, ki so jo dobili v priznanje svojega moškega in neodvisnega nastopa, razvedril se jim je obraz. Heil slovenskim poturicam, ki so šli v ogenj za nemškega kandidata! Bilo jih je čez 40.
j Slovenski jeseniški »Sokoli« so v družbi zagrizenih nemških socialnih demokratov glasovali za mednarodnega socialnega demokrata. Ta glas se je hitro razširil po Jesenicah. Ali je res ali ne ? Volitve so bile tajne. Resničnega ie toliko, da so volili skoraj vsi »Sokoli«, ki imajo pravico voliti. Kandidata S. L. S. ni verjetno, da so volili, ker so se vselej kazali nasprotnike S. L. S. Koga torej? Ali Pongratza? Sodbo naj si vsak sam napravi, pa naj tudi pomisli, kaj bo, kadar bodo nemško nevarnost na Jesenicah odbijali slovenski »Sokoli«.
i Narodnonapredna stranka na Jesenicah se volitve splošno ni udeležila. Razen »Sokolov« je prav malo naprednjakov i šlo na volišče, komaj 10.
i Železničarji so skoraj vsi do zad- j njega prišli na volišče, — demonstrirat za ; svobodno šolo. A svobode je bilo malo 1 poznati na njih nastopu. Spredaj nadzor- ! nik, zadaj nadzornik, pa sta jih gnala v i tropah na volišče.
j Občudovanja vredno zavednost je j pokazal starček s Hrušice, ki je v 90. letu, i pa je prišel volit in oddat svoj glas za kan- ! didata S. L. S. Ta mož je Matevž Stnolej, ! Korene. Zasluži, da se njegovo ime zapiše ! javno in se mož pokaže kot zgled vsem i tistim mlačnežem, ki so doma za pečjo j ostali. Takih mož sme biti S. L. S. po vsi j pravici vesela. Prišel je na volišče iz last- j nega nagiba, demonstrirat za krščanska i načela kot katoliški mož!
j Javna telovadba telovadnega odseka katol. delavskega društva v nedeljo. 13. t. m., je lepo uspela. Kritiko prinese »Mladost«. Telovadni večer je bil tako mnogobrojno obiskan, da ni bilo v dvorani dobiti več prostora. Vzvišen govor ie imel g. Podlesnik, ki je navduševal telovadce za stremljenje po idealih in za vzorno življenje po krščanskih načelih. Govoriii so še predsednik katol. delavskega društva brat Krivec, načelnik jeseniškega telovadnega odseka brat Že n. članica ženskega odseka gdčna. Frančiška Legat in načelnik Z. T. O. brat Jeločnik. Bil je lep večer. Kdor je bil navzoč, bil jc zadovoljen in si mislil: Prijetno je prebivati v taki družbi. »Delavski dom« na Savi ie "es dom. v katerem se zbirajo in shajajo iz raznih družin vsi kot udje ene družine in se čutijo v njem kakor doma.
i »Lurška pastirica«, igrokaz v 5 dejanjih. priredi še enkrat katoliško delavsko društvo na željo mnogih v »Delavskem domu« v nedeljo, dne 20. t. m. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina navadna. Oodba na lok.
i Socialno-zavarovalni tečaj s posebnim ozirom na delavstvo se priredi na Savi na sv. Štefana dan v »Društvenem domu«. Pričetek ob 8. zjutraj. Tečaj traja dopoldne do 12. ure. Nadalittje se od pol 4. ure popoldan, da sc obdela vsa tvarina.
Savško ,n javorniško delavstvo se ga naj udeleži v obilnem številu.
Mrliške noulce.
i Naš znani dopisnik daje v »Narodu« »resen opomin c. kr. vladi«, da naj skrbi, da se v postavni dobi šestih tednov vrše nove volitve. Prebivalstvo, pravi, ne more ostati mirno še nadalje, ko vidi, kako se gazijo v blato zakoni od prav tiste strani, ki je poklicana čuvati jih. No, kako ostane prebivalstvo mirno, ako se celo od strani idrijske občine kršijo njena lastna pravila, smo doživeli oktobra meseca. »Službena pragmatika za uradnike in sluge mestne občine idrijske« določa v § 19. sledeče: Normalni čas in doba se določata za vse uradništvo brez razločka po 8 ur na dan, izimši nedelje in praznike. Oktobra meseca letos so si pa kar brez kakega občinskega sklepa določili samo šest ur dela, od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne. Službeno pragmatiko so sprejeli v očitni seji, a kršijo pa njena pravila brez seje. Na prošnjo uradnikov kar župan odredi dve uri manj dela občinskim uslužbencem. Ljudje so malo godrnjali, a vseeno mirni ostali. Še bolj mirni so pa zidaj, ko gerent dela dopoldne in popoldne v občinski pisarni ter prisili tudi uslužbence, da so ljudem na uslugo. Ali morda ravno to tako boli dopisnika? Ze tako zastaja delo v občini, zdaj si pa celo službeni čas za dve uri skrajšajo, samovoljno kršijo službeno pragmatiko, ki ni še deset let stara. Torej, gospoda, le prej pred domačim pragom pometajte in ne izzivajte preglasno, drugače se bodo volivci vzdramili in vam na škodo v dejanju spoznali, kdo gazi zakone.
i Gerent je strasten in vzet iz najmanjše stranke v Idriji, tako pravi dopisnik, da bi deželni odbor ali c. kr. vlado begal. Poglejmo nekoliko, kako govore številke. Pri občinskih volitvah leta 1902 je imela naša stranka v tretjem razredu, kjer voli masa ljudstva, 148 glasov, na-prednjaki 131 in socialni demokrati 66. V drugem razredu je navadno razlike kakih pet glasov in v prvem skoro enako. Pri volitvah leta 1906. so se združili napred-njaki s socialnimi demokrati. Ako je naša najmanjša stranka, po čemu zve-zati se, da bi nas pogazili? In kak je bil rezultat? Naši kandidati so dobili 190 glasov, skupni združeni naprednjaki in socialni demokrati pa le 220. Je-li to najmanjša stranka? Odkrito povemo, da smo takrat bili malo zbegani, in nismo vseh svojih moči zastavili, češ, zmagati ne moremo. A pozneje smo spoznali, da smo sc prehitro dali oplašiti. Bi bili malo natančneje pogledali imenik in ljudem bolje pojasnili, bi bili gotovo dobili še 16 glasov in večina bi bila naša. No. pa kar smo takrat osupneni zamudili, bomo pa sedaj popravili.
i Volitev 14. t. m. Naši naprednjaki so sklenili glasovati za socialnega demokrata! Ni nas to presenetilo in zato smo hoteli dati našim nasprotnikom kolikor mogoče prosto voljo. Naj pokažejo, koliko jih je. Na splošni izid volitve bode malo vplivalo nekaj manj glasov iz Idrije, a nasprotniki naj spoznajo, da v najbolj ugodnem slučaju ne spravijo na dan zdatne manjšine. Saj shode, katere je Kristan imel v Idriji in v Spodnji Idriji, so pičlo obiskovali sodrugi in tovariši, naj so jih tudi zganjali od vseh strani. Zato nismo niti ugovarjali, ko je glavarstvo določilo samo štiri ure za glasovanje. Saj jih voli pri složni volitvi le 200 volivcev na uro, ako se prav naglo dela, k večjemu 250. In pri nas je bilo volivcev nad 1400. Pri zadnji državnozborski volitvi v splošni kuriji se je volilo od šestih zjutraj do štirih popoldne; torej deset ur in so polagoma prišli lahko vsi na vrsto. Sedaj pa le štiri ure in vendar je bilo več volivcev v zapisniku. Zato nismo nič agitirali. Kdor hoče v drenju in stiski oddati svoj glas. naj le stori. In drenj je bil celi čas, da je komisija delala neprestano, poškodovali so vrata pri volivni sobi, ker so se bali, cia bi ne prišli na vrsto. Zato je več naših odšlo domov, češ, saj ni nevarnosti za končni izid, ni mi treba čakati na mrazu ali v stiski v dvorani. Socialni demokrati so tako spravili zadnjega moža na volišče iu zavezniki naprednjaki tudi, saj so celo lično uro v realki opustili, da se je učiteljski zbor lahko udeležil volitve. In koliko so jih spravili skupaj? 695 — pač malo število med 1400 volivci.
i Občinski tajnik je prišel po končanem skrutiniju razglasit izid. Nimamo nič proti temu, a on si je dovolil opombo, da je izvajal konsekvence proti gerentu, češ, vlada je napak ravnala, ko je tako mali stranki ugodila. Zbudil je ogorčenje pri naših volivcih. Slišali so se klici: Kaj to njemu mar. v privatnem oziru naj piše članke v »Narod«, naj agitira, a celo stranko kot uradna oseba smešiti, si kratko malo prepovemo. On je plačan tudi iz naših žuljev. Ako našega denarja ne zasmehuje,
protestiramo, da bi kak občinski uslužbenec našo stranko zaničeval.
i Od 2. decembra pogrešajo 241etno dekle Karolino Rejc. Odšla je na večer od doma in se do sedaj ne ve, kje da je. Ali je v obličju kje na potu opešala in umrla, ali se pa kje nahaja v bolnišnici ali drugod. Domači so zelo v skrbi iu bi radi zvedeli, kako je s hčerjo. Ako bi bilo komu kaj znano, bi zelo ustregel sorodnikom, ako bi kaj naznanil.
i Socialno zavarovalni tečaj s posebnim ozirom na delavstvo priredi »Strokovna zveza« v Idriji. Pričetek dne 19. t. m., ob 9. urj zvečer. Nadaljevanje v nedeljo, 20. t. m., od 8. ure dopoldne do 4. ure popoldne.
i Podpornemu društvu za dijake na realki v Idriji so darovali razni dobrotniki in dobrotnice o priliki jubileja Njega Veličanstva namesto razsvetljave znesek 174 kron 50 v. Darovalcem se odbor društva najiskreneje zahvaljuje. Njih imena se objavijo v letnem poročilu v izvestju mestne realke v Idriji za 1908/09.
Deželno pomožno druJtoo za bolne na pljučih.
Društvo je zborovalo dne 16. t. m. Predsednik, dvorni svetnik grof Chorin-sky, poroča obširno o društvenem delovanju, povdarjajoč osobito tiho a zelo uspešno poslovanje društvene oskrbovalnice. Odvračajoči socialni boj proti jetiki, kakor ga oskrbovalnica izvaja že od svojega postanka sem, si je tudi na letošnji mednarodni konferenci proti tuberkulozi v Washingtonu označil kot edino pravilni; ker je ta boj tem uspešnejši, na čem širši podlagi je zasnovan, se je v zadnji seji oskrbovalnega odseka sklenilo, naprositi potom deželnega odbora vodstvo deželne bolnišnice, da na eni strani društvu naznani vse v Ljubljani stanujoče bolnico zapustivše jetičnike, na drugi strani pa da te bolnike opozori na društveno oskrbo-valnico. S tem se doseže dvoje: društvo bo sčasoma pridobilo kataster vseh v Ljubljani stanujočih jetičnikov, oskrbovalnica pa bo imela obilo prilike, da razvije svoje varnostno delovanje. Tudi zdravniki bolniških blagajn se bodo iznova naprosili, da javijo vsakega pri blagajnah oskrbovanega jetičnika. Društvo se ne bo morda bavilo z zdravljenjem teh bolnikov, pač pa bo obračalo svojo pozornost na njih rodbinske in stanovanjske razmere, da prepreči razširjevanje jetike na druge rodbinske člane. Jetika je žal socialno zlo. S tem, da prizadetim slojem preskrbimo boljšo hrano, boljša stanovanja, da jih vedno iznova opozarjamo na nevarnosti, preprečimo lahko razširjevanje jetike.
Društveno delovanje pa ni bilo omejeno le na mesto. Tudi letos poslalo se je več škrofuloznih, k jetiki nagnjenih otrok iz Kranjske v Gradež, dalje pa je društvo na deželi interveniralo povsod, kjer bilo v to naprošeno od okrožnih zdravnikov, c. kr. sodišč kot varstvenih oblasti ali pa zasebnikov. Na podlagi več slučajev razjasni predsednik, kako neugodne so razmere tudi na deželi, kako lahko je pa tudi tu pomagati, osobito če se otroke odda drugam na na rejo in vzgojo. Da bi le bilo več sredstev na razpolago!
Iz fonda dveh milijonov kron za odvračanji jetike dobivala bo Kranjska skozi 15 let po 4.500 kron na leto. Letos je razven tega iz zneska, ki ostane rezerviran za novoustanovljena društva, dobila še 2.000 kron. Upati je, da se ta znesek tekom let ne bo dosti znižal, ker ima večina dežel že svoja pomožna društva in ker ni nič čuti o novih ustanovitvah.
Izdaja poročila o dosedanjem štiriletnem poslovanju v tisku se je toliko obnesla, da so na podlagi njega pristopile mnoge občine in nmoga zdravstvena okrožja, bodisi kot ustanovniki, bodisi kot podporniki in društveniki. Kot ustanov-nici z jedenkratnim vplačilom 500 K sta pristopili občini Kranj in Radeče pri Zidanem mostu. Kot podpornik z letnim prispevkom 20 K pristopilo je osem občin, oziroma zdravstvenih okrožij, kot društ-venik z letnim prispevkom od 2 do 10 K pa štiriinštirideset občin. Posebno odlikovalo se je okrajno glavarstvo Kranj, katerega občine so skoraj brez izjeme pristopile kot društvenice. Od drugih prispevkov omenjati je 200 K kot dar lekarnarja G. Piccolija o priliki smrti njegove soproge in 50 K kot jubilejni dar hranilnega in posojilnega konsorcija I. splošnega uradniškega društva. Vsem prijateljem in podpornikom srčna hvala!
Društvo založilo je 800 iztisov tajni-kovega spisa »Kako obvarujemo deco jetike«. ki je izšel v »Domačem ognjišču . 400 iztisov izročilo se je deželnemu šolskemu svetu, ki jih je razdelil med vse ljudske šole na Kranjskem, ostali iztisi pa so se izročili knjigotržnicam. ki jih proda-
II, priloga »Slovenca" itev. 292. dn6 19. decembra 1908.
jajo po 40 vinarjev. Več iztisov prodalo se ic pri razstavi »Otrok«.
Trije člani odbora, in sicer predsednik, blagajnik in generalni tajnik poklicani so v deželno komisijo za varstvo otrok. Predsedniku osrednjega društva na Dunaju, dr. grofu L a r i s c h u, ki je bil o priliki cesarskega jubileja odlikovan s komturnirn križcem Fran Josipovega reda, je predsedstvo imenom deželnega pomožnega društva iskreno čestitalo.
Društveni zdravnik dr. A. L e v i č -n i k poroča nato podrobneje o delovanju oskrbovalnice in povdarja veliko število preiskav, kakor tudi druge odredbe, n. pr. oddajo bolnikov v bolnišnico in zdravilišča, preskrbovanje otrok v sirotišnicah ali pri zasebnikih itd.
Generalni tajnik dr. Demeter B I e i -\v e i s - T r s t e n i š k i poroča o orošnji »Krajne skupine Ljubljana strokovne zveze avstrijskih tobačnih delavcev«. Deželno pomožno društvo se toplo zavzame za spomenico, s katero strokovna zveza povdarja potrebo, da se pri tobačni tovarni v Ljubljani ustanove jaslide za dojence iu otroška varovalnica ter da se preskrbe primerna delavska stanovanja. Društvo mora to prošnjo tem bolj priporočati, ker je tudi pri svojem lastnem1 delovanju prišlo do prepričanja, da je varstvo in pravilna vzgoja otrok jeden najvažnejših zdravstvenih, pogojev. Istotako se društvo toplo zavzame za predlog g. dr. B. Der <La, da nai se v Ljubljani po vzorcu dunajskega »Sauglingsschutz« ustanovi naprava, ki bi revnim dojenčkom oddajala zastonj, premožnejšim slojem pa po primerni ceni sterilizirano in po zdravstvenih predpisih za različno starost pripravljeno mleko.
Jugoslovansko vprašanje.
D u n a j. 18. grudna 1908.
Zbornica je danes nadaljevala razpravo o znanih treh nujnih predlogih glede na aneksijo Bosne in Hercegovine. 1'udi današnji govorniki so se bavili z jugoslovanskim vprašanjem, katero jc aneksija potisnila v ospredje avstro-ogr-ske notranje in vnanje politike. Jugoslovanske zemlje so bile do najnovejšega časa avstrijskim državnikom »terra in-cognita«, pritožbe in prošnje jugoslovanskih poslancev navadno »glas vpijočega v puščavi«. Razne vlade in stranke so iskale njihovih glasov, sicer pa jih s komolci odrivale od vladne mize. Nemiri ua Balkanu in evropski zapletljaji so takorekoč iz spanja vzbudili naše državnike, da v interesu države same zagotove obstanek jugoslovanskih narodov v okviru habsburške monarhije. Pozno sicer, vendar ne še prepozno. Slovanski živeli se v državi pomnoži skoraj za dva milijona duš, s tem pa okrepi jugoslovanska postojanka. To že sedaj straši nemško-narodne politike, ki pa se izogibljejo napaki svojih prednikov, kateri so se protivili okupaciji. Ta je »bila začetek, aneksija Bosne in Hercegovine je velik zgodovinski korak v razvoju jugoslovanskega vprašanja.
Tudi današnji krščansko-socialni govornik baron Morse y, ki je resno in temeljito proučil hrvatsko državno pravo, je toplo zagovarjal jugoslovanske koristi proti madiarskim nakanam.
Dr. B a c h m a n n, profesor na nemški univerzi v Pragi, se je pridružil v tem vprašanju dr. Redlichu in zagovarjal aneksijo z avstrijskega stališča.
Starorus dr. Hlibovicki ni načelen nasprotnik aneksiji. Izražal pa je svoje mnenje, da ie aneksija posledica vsenem-"škega »Drang nacli Osten«, katerega prvi sunek je avstrijski načrt železnice proti Mitrovici. Dr. Hlibovicki sodi, da je Avstrija tudi na Balkanu le sekundant pruskega kralja. Z aneksijo je naša država prelomila dogovor z Rusijo iz leta 1897. in tako spravila v nevarnost evropski mir. Zato meni dr. Hlibovicki, naj sc loči od berolinske dvorezne politike, da nc doživi v drugo leto 1866. Po naši sodbi se moti g. dr. Hlibovicki, ako meni, da je Avstrija z aneksijo pripravila gradivo za vsenem-ški most do Adriie. Nasprotno je istina. Ako se tudi le Dalmacija združi z ostalimi hrvatskimi zemljami, je že to močna obramba proti vsenemskim težniam. Naša zahteva pa je, da se temu novemuj, tretjemu telesu habsburške monarhije pridružijo tudi slovenske pokrajine. S tem bi bila Vsenemčiji pot zaprta tudi do Trsta. Sicer pa vsa Evropa brusi meče za obstanek Turčije, in habsburška država je gotovo stokrat večja potreba za evropski mir, nego sultanov kalifat.
Glavna govornika sta bila socialni demokrat Daszynski iu rusinski poslanec dr. Okunevskij. Daszynski je tudi danes plaval v krvi bodoče vojske vsled aneksije. Grajal je našo diplomacijo, zakaj ni anektirala Bosne in Hercegovine med ru-
sko-japonsko vojsko in zakaj ni skupna vlada že pred aneksijo dala Bosni in Hercegovini ustave.
Nato so govorili še predlagatelji. Princ L i c h t e n s t e i n je tudi danes v kratkem svojem govoru naglašal veliki pomen Jugoslovanov za habsburško drža- ■ vo. Med živahnim odobravanjem je priznal nečuveno nehvaležnost države osobito do Hrvatov, ki so bili dolga stoletja najmočnejša straža državi in ostali Evropi proti turškim navalom. Poplačati mora dolg Jugoslovanom nadepolna bodočnost. Narod, ki ne obupa v stiski in se bori za svoj obstanek, je mlad in čvrst, njegova je prihodnjost. Govornik razume bridke pritožbe jugoslovanske, zato pa mu poklanja vse svoje in svojih somišljenikov simpatije. (Burno ploskanje.)
Drugi predlagatelj dr. Šusteršič je v sklepnem govoru z opravičeno ogorčenostjo očital baronu Bienerthu, ki se je včeraj izogibal jasnemu odgovoru, kakor baron Aehrenthal v delegaciji. Mi hočemo vedeti, pravi govornik s povzdignjenim glasom, ali hoče avstrijska vlada takoj uporabiti ves svoj vpliv, da Bosna in Hercegovina dobita popolno avtonomijo v sporazumu z zaupniki tamošnjega prebivalstva, in drugič, ali hoče vlada takoj zbornici predložiti natančen načrt bodoče bosanske ustave. Vlada ni odgovorila na nobeno teh vprašanj, vendar ne bodeta baron Burian in dr. Weckerle sama kovala bodoče usode bosanskemu prebivalstvu. Važno vprašanje je, ali in kako se izvrši zemljiška odveza, osvoboditev bosanskega «kmeta«. Avstrijski parlament ne bode nikdar dovolil, da bi madjarski židje reševali bosanskega kmeta! (Burno pritrjevanje.) Avstrija ni žrtvovala milijonov, da bi ogrski židje izsesavali »bosansko rajo«! Ker vlada ni odgovorila na ta vprašanja, zato je nujnost predloga tembolj utemeljena, da se poseben odsek bavi tudi s temi vprašanji. (Živahna pohvala.)
Konečno je govoril še socialni demokrat N e m e c za nujnost predloga, naj se v Bosni in Hercegovini uvede splošna in enaka volivna pravica.
Princa Lichtensteina in dr. Šusteršiča predlog sta obveljala z dvetretjinsko večino. Proti nujnosti aneksijske predloge so glasovali socialni demokratje in češki radikalci.
Proti dr. Šusteršiča predlogu so glasovali samo nemški in češki radikalci.
Soc. demokratov nujni predlog za splošno in enako volivno pravico pa ni dobil dvetretjinske večine. Za nujnost je glasovalo 265 poslancev, proti pa 155. Proti nujnosti so glasovali vsi nemški poslanci. Soc. demokratje so zagnali nepopisen krik proti nemškim strankam. Sicer pa že dr. Šusteršičev nujni predlog zahteva za Bosno in Hercegovino najobsežnejšo ustavo in vse garancije ustavnega življenja.
Zbornica je nato z navadno večino sprejela tudi predlog, da se aneksijska predloga z dr. Šusteršičevim nujnim predlogom izroči posebnemu odseku 52 članov. V tem odseku so izmed jugoslovanskih poslancev: dr. I v č e v i č , dr. K r e k, dr. L a g i n j a in dr. Š u s t e r š i č.
Narodna zveza.
Sinoči in danes dopoludne se je »Narodna zveza« posvetovala o predlogu dr. Šusteršiča, naj se povabijo češki katoliški narodni in staroruski poslanci v ožjo parlamentarno zvezo z »Narodno zvezo« jugoslovanskih poslancev. S tem bi ojačili v prvi vrsti veljavo »Narodne zveze«, pa tudi vpliv slovenskih strank v zbornici. Ravno sedai je tak »slovanski blok« največjega pomena za sostavo bodoče koalicijske vlade. Soglasno in z navdušenjem ste bili sprejeti naslednji resoluciji:
1.	»Narodna zveza« je pripravljena stopiti v pogajanja v svrho parlamentarne kooperacije z vsako politično sorodno skupino v pospeševanje svojega (jugoslovanskega) programa.
2.	»Narodna zveza« pooblašča načel-stvo, da stopi v svrho take kooperacije takoj v dogovor s klubom čeških kat. nar. poslancev in s Starorusi.
Z Balkana.
Utis turškega prestolnega govora.
Carigrad, 19. decembra. »Tanin« piše, da izhaja iz prestolnega govora, da zunanje razmerje Turčije ne daje nobenega povoda za vznemirjenje.
Položaj se boljša.
Dunaj, 19. decembra. »W. Allg. Zcitg.« jc doznala, da se je mednarodni položaj nedvomno zboljšal. Novi angleški veleposlanik na Dunaju Camvright jc izjavil. da Anglija simpatično zasleduje neposredno pogajanje med Avstro-Ogrsko
in Turčijo ter želi, da bi pogajanje imelo uspehov.
Italijanski odgovor.
Dunaj, 19. decembra. Cesar je včeraj sprejel v Schonbrunnu italijanskega veleposlanika vojvodo d' Avarna v posebni avdijenci. Vojvoda mu je izročil lastnoročno pismo svojega kralja na naznanilo aneksije. Veleposlanik pojde za Božič v Rim poročat kralju in zunanjemu ministrstvu o položaju.,
bojkot na romunskem.
B u k a r e š t, 19. decembra. Vkljub nasprotnemu prizadevanju vlade se boj-kotiranje avstrijskega blaga na Romunskem širi.
Črna gora dementira.
C e t i n j e , 19. decembra. Črnogorska vlada odločno oporeka, da bi bil knez ali pa ona zahtevala ali dobila iz Srbije denarja za oboroževanje. Ni res, da so prispeli srbski častniki v Črno goro. Za temi vestmi tičijo gotovi belgradski krogi, ki bi hoteli javnosti pokazati, kakor da je knez Nikola svoje prijateljstvo Srbiji prodal.
Srbi in otvoritev turškega parlamenta.
Belgrad, 19. decembra. O priliki otvoritve turškega parlamenta so bile nekatere hiše v Belgradu okrašene *s srbskimi in turškimi (!) zastavami.
avstro-ogrska.
Vojaške koncesije Ogrski.
15 u d i m p e š t a , 19. decembra. »Pester Lloyd« piše, da hoče krona popustiti glede polkovnega jezika. Kar se tiče vojaškega kazenskega reda, zastav, grbov in emblemov, ni več nobenih nasprotstev. Prihodnje leto se zopet predloži parlamentu povišanje novincev za 22.000 mož.
Dunaj, 19. decembra. Nemške stranke stoje glede vojaških koncesij Madjarom na stališču, da mora vsako spremembo odobriti avstrijski parlament.
upor v INDIJI.
London, 19. dec. Državni tajnik za Indijo, Morley, je poročal v gornji zbornici o položaju in nameravanih reformah v Indiji. Stališče vlade da je povsem utrjeno. Proti izgredom so bili potrebni izredni zakonski koraki. Parlamentarizma v Indiji ne uvedejo, pač pa bodo odslej delegate v zakonodajske zastope ne le imenovali, marveč deloma tudi volili. Državni tajnik je priznal, da bi bilo za Anglijo boljše, če bi pri svojih »reformah« imela tudi kaj moralne opore v indijskem ljudstvu.
»Daily Telegraph« piše, da je zako-nodajski svet v Kalkuti soglasno sklenil krajše sodno postopanje proti anarhisti-škim napadom; napadalce bode sodil senat treh sodnikov najvišjega sodnega dvora. Boj proti upornikom je težaven; v šolali ga uče in v revolucionarnih društvih je do 15 tisoč mladih ljudi. Največ takih društev, ki sc imenujejo »Samatis« ali organizacije prostovoljcev, je v vzhodni Bengaliji. Te organizacije širijo umore in požige. Podkralj earl ot" Minto jc priznal, da uporniki nameravajo iztrebiti britsko vlado iz Indije. Zadovoljen je, ako se proti revoluciji vporabijo uspešnejša sredstva nego doslej.
Dnevne novice.
1 Na delo za »Slovenca«! Bliža se novo leto. Sveta dolžnost vsakega našega somišljenika je, da razširja naše časopisje, predvsem pa »Slovenca«. Naj ne bo somišljenika, ki ne bi bil nanj naročen in ne bi zanj razvil najširše agitacije! Zdaj, ko strankarska zavest čezdalje bolj raste, moramo tudi glede na lastno časopisje napredovati, tisto časopisje, ki je z lepim razvojem krščanske in demokratiške misli v slovenskih deželah odnekdaj neraz-družljivo zvezano. »Slovenec« stoji gotovo v kvalitativnem oziru med slovenskimi listi na prvem mestu in bo čezdalje boljši in bogatejši, ako se število naročnikov karmogoče bolj, pomnoži! Zaupniki S. L. S., vse politiške in nepolitiške organizacije, »Kmečke zveze«, izobraževalna društva, telovadni odseki itd., razvijte zdaj najživahnejšo agitacijo za »Slovenca« !
+ Državne podpore. Z Dunaja se nam poroča: Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za vodovod v Stari vasi pri Zireh 25'/'' državne podpore, to jc 2400 kron. To podporo je ministrstvo izjemoma dovolilo le vsled opetovanih prošenj naših poslancev. Starovaščaui so namreč storili napako, da so naiprvo zgradili vodovod in potem šele prosili za državno in deželno podporo. Za vodovod v Podkraju nad Vipavo je poljedelsko ministrstvo dovolilo običajnih 40'; ali 3,360 kron. Za vod-
njak v vaseh Bogo in Griže na Vipavskem je vlada dovolila po 407' , to je 3000 in 4000 kron. — Za vodno napravo v Čev-ljah je vlada dovolila še 310., skupaj 1364 kron. — Za vodovod Cirknica - Rakek -Unec je vlada dovolila že lansko leto 40' t>. Sedaj je načrt zakona v finančnem ministrstvu. katero utegne kmalu rešiti to stvar. — Za podaljšanje vodovoda v Vr-bici je zagotovljena podpora. — Tudi uravnava vipavskih voda utegne biti v doglednem času zagotovljena. Dvorni svetnik Markus v poljedelskem ministrstvu je odobril načrt in proračun. Oba je poljedelsko ministrstvo dne U. t. m. predložilo ministrstvu za javna dela, da z ozirom na ogromne stroške v okroglem znesku 1,160.000 kron tudi dovoli primeren prispevek. Preden pa bode poljedelsko ministrstvo dovolilo za uravnavo vipavskih voda primeren prispevek, ki bode v najugodnejšem slučaju iznašal 50'v, bodo morali udeleženci in deželni zbor zagotoviti svoje deleže. — Dalje je za novo cesto od Postojne do Podkraja ministrstvo za javna dela predlagalo fin. ministrstvu 60% državne podpore. Ker pa sta bila izdelana dva različna proračuna, prvi s svoto nad 400.000 kron, drugi pa z okroglo svoto 270.000, je dobila deželna vlada nalog, naj predloži drug proračun, na podlagi katerega osrednja vlada dovoli drž. prispevek. — Tudi za gozdno cesto za vasi Bač, Suha Reber itd. v občini Knežak je vlada dovolila 20.000 kron podpore. Dalje je poslanec Žitnik posredoval za primerno državno podporo k zgradbenim stroškom okrajne ceste od Begunj nad Cirknico do Sv. Vida. Stroški so prora-čunjeni na 128.000 kron. Ker so že sedaj izčrpani cestni krediti za bodoče leto, utegne vlada pozneje tudi za to cesto dovoliti primeren znesek. To kratko poročilo pa je dokaz, da tudi Kranjska ni pozabljena.
+ Telovadni odsek smo dobili v Starem trgu pri Ložu. Po čemur smo dolgo hrepeneli, se je obistinilo dne 8. decembra, ko se je v sobi »Izobraževalnega društva« vršil ustanovni shod telovadnega odseka. Pristopilo je trideset vrlih fantov. Le-ti so nam porok boljših dni med našo moško mladino. Res smo precej osamljeni glede nove organizacije, ker daleč na-okolu nimamo nikakega bratskega odseka, a upamo, da dobimo kaj kmalu v bližini tovarišev-bratov. Potem se bo zanimanje naših mladeničev še bolj utrdilo. Prav radostno pozdravljamo novi telovadni odsek. »Izobraževalnemu društvu«, ki obsega sedaj tri odseke, častitamo; ča-stitamo pa tudi telovadcem, kličoč jim: Bratje, pogumno naprej v svoji častni nalogi! Cesar ste se z velikim ognjem lotili, še z večjo ljubeznijo in vztrajnostjo nadaljujte! Na zdar!
-f- Občinski odbor občine Horjul je imenoval svojim častnim članom sedanjega župana Ivana Stanovnika in njegovega prednika Tomaža Zdešar-ja, in sicer oba z vsemi glasovi, samo eden glas je bil proti. Predlagatelj Ivan Čepon, vulgo Kovač, je utemeljeval svoj predlog s tem, da je Stanovnik pridobil občini semnje in čipkarski tečaj ter kot vesten župan vsikdar deloval v blagor občine. Zdešar pa je kot značajen mož in Stanovnikov prednik vedno delal v istem smislu vse za korist in procvit horjulske občine.
+ Idrijsko učiteljstvo. Za izboljšanje plač učiteljem na rudniški ljudski šoli v Idriji je danes poslanec Gostinčar vložil interpelacijo.
+ »Sokoli« na Jesenicah in na Gorenjskem sploh so pri deželnozborskih volitvah šli kakor en mož volit kandidate rdečega brezdomovinstva. To so taisti »Sokoli«, ki so septembra meseca korakali za pogrebom pri izgredih padlih mladeničev in pretakali pri tisti priliki obilne solze narodne ginjenosti ... Ni se nedavno dejalo brez vzroka, da so »Sokoli« priganjači »Svobodne misli« in zdaj so prišli že tako daleč, da zapostavljajo cclo narodnost, svoj najvišji princip, sovraštvu proti krščanstvu. »Sokoli«, pajdaši mar-ksistovske internacionale, to jc pač višek politične kurioznosti. Liberalni listi o tem seveda kakor grob molče, dasi so drugače do vrha polni z narodnimi noticami. Za nas je stvar novo bodrilo, da razširimo in utrdimo po celi slovenski zemlji našo mladeniško organizacijo.
+ Stara ljubezen. »Rdeči Prapor« meni, da bodo liberalci, ko sc bodo reševala načelna vprašanja, ki se tičejo svobodne misli, zopet krvavo potrebovali socialnih demokratov. Zato da je od liberalcev neumno, da se zdaj v Ljubljani proti Kristanu bore, ko bodo danes ali jutri morah neizogibno z njimi sodelovati. Tako stvar, ki za nas sicer ni prav nič nova, je dobro beležiti.
+ Pozno spoznanje. V »Učiteljskem Tovarišu« razmotriva neki učitelj, velik liberalec pred Bogom in ljudmi, kako bi
se dalo povzdigniti slovensu,. -vobodo-miselno učiteljstvo do vsaj kolikortoliko kulturne stopnje. Zanimivo pa je, da koj izpočetka priznava: »Kako malo se dejanski upošteva učiteljstvo, kako pičel ugled ima naš stan in kako se učiteljevo delo omalovažuje!« »Učiteljski Tovariš« izku-ša celo stvar tako zaviti, kakor da bi se učiteljstvu sploh slabo godilo. Temu pa ni čisto tako. Ljudstvo visoko čisla učitelja, ki dela zanj in ne za svobodno šolo ter socialno demokracijo. Člani protiverske »Zaveze« pa ne morejo nič opraviti, dasi se bahajo, da pripadajo veliki slovanski Zvezi, ki šteje 25.000 članov. Ce bo učiteljstvo zaveze tako naprej delalo, kakor zdaj v Ljubljani, v kranjskem, jeseniškem in radovljiškem okraju, sploh na Gorenjskem, kjer so »Zavezarii« celo »Sokole« mobilizirali, da so šli volit rdeče brez-domovinstvo, bodo sploh kmalu zmrznili. Razsodno učiteljstvo se itak ločuje od za-grizencev, ki vednobolj zapravljajo svoj ugled.
+ Socialno-demokratične laži. Za
volitve na deželi so napeli socialni deino-kratje vse svoje moči. da bi pokazali, koliko jih je, pa dokazali so le. da jih je manj, nego prej. Poskušali so najrazličnejša sredstva, tudi laži se niso izogibali. Med temi lažmi je tudi ona, ki jo vidimo na rdečkarskih letakih z debelimi črkami natisnjeno, češ, da hoče S. L. S. zvišati v deželnem zboru davek na žganje. Rdeč-karji, kot se vidi. so hoteli s tem šnopsarje pridobiti na svojo stran. Sicer govore socialistični voditelji kaj radi o abstinenci, a pri volitvah se oklenejo ubogega šnop-sarja in mu obljubijo, da se bodo borili za jeruš proti njegovim sovražnikom. Seveda tega niso povedali, da deželni zbor o davku na žganje niti sklepati ne more, ker si je ta davek popolnoma pridržala država. Kakor se vidi, tudi ta laž ni socialni demokraciji mnogo pomagala.
4- Jako si olajšuje delo »Delavski list« iz Trsta, ko poroča o izidu deželno-zborskih volitev na Kranjskem. Izpušča namreč glavno stvar: koliko glasov so v posameznih okrajih dobili kandidati S. L. S., nadalje ne navaja niti vseh glasov, ki so jih dobili socialni demokrati, marveč le iz 4 okrajev, koder so jih dobili vsaj toliko, da se jim ni treba od sramote skriti. Konečno pa prišteje 1100 razcepljenih glasov kar med socialno-demokraške. nakar, neomenjajoč da je S. L. S. dobila vsega-skup blizu 30.000 glasov, socialisti na deželi pa več kot osemkrat menj, izvaja, da se jame med ljudstvom svitati in da ne bo dolgo, da bo zaičelo socialistično voliti. Seveda po teh računih že . . .
-+- Živinski inšpektorji in zadrugarji se v »Našem Listu« zaganjajo v »Slovenca« in v naše poslance ter jili zmerjajo s klerikalci. Domnevajo, da je iz nas govorila osebna nestrpnost, ker nismo 'hoteli delati reklame za njihov shod v »Mestnem domu«. To je čisto napačno. Vzrok je ta, da ne dopuščamo, da bi komandiraii naše poslance brezpomembni ljudje, ki dozdaj še prav nič niso storili za ljudstvo kakor samo zgago pri volitvah in tlako liberalcem. Treba začasa posvariti javnost pred njihovo otroško politiko. Torej nekako mladinsko varstvo.
•- Doslednost. V včerajšnji seji industrijskega sveta na Dunaju, katere se je udeležil tudi Lenarčič, se je soglasno sklenila ostra resolucija proti narodnemu bojkotu. Doma bodo pa Lenarčiča najbrž volili celo v bojkotni odbor. Taka politika ni za nič.
-f- Nekaj v pojasnilo g. dr. Bleiweisu. V zadnji seji občinske 'sveta ljubljanskega se je pritožil med drugimi tudi nekdanji član deželnega šolskega sveta, dr. Blei-weis, češ, da se sedaj pristransko postopa in da se je popreje vedno povdarjalo, da se ima ozir jemati na okrajne šolslke svete, oziroma mestni šolski svet. Za nas mestni šolski svet ni druzega, kakor navadni krajni šolski svet. Sto in sto slučajev je pa že bilo, da se uiti okrajni, niti deželni šolski svet nista ozirala na terno krajnega šolskega sveta. In menda vendar razmere najbolje pozna krajni šolski svet. Opozarjamo samo na dva posebno kričeča slučaja. Jaklič je prosil opetovano za nadučiteljsko mesto, bil prvi v terno-predlogu, pa deželni šolski svet je ves terno - predlog popolnoma prezrl. Drug slučaj: V Domžalah je bilo razpisano nadučiteljsko mesto. Krajni šolski svet in občinski odbor je protestiral proti imenovanju Engelmana, ki seveda še v terni ni bil, dež. šolski svet je vikljub volji ljudstva imenoval ravno njega. Razlogi so bili v obeh slučajih politični. In takih slučajev je bilo nebroj za časa absolutne vlade liberalne stranke v dež. šolskem Svetu. Ako so torej zdaj prezrli Jelenca in imenovali umestnejšega, kar je prišlo edino le v poštev, zgodila se je le pravica. In to smo hoteli konstatirati!
-f- Vžigalic v korist obmejnim Slovencem je danes zopet došel cel vagon.
Cenjenim odjemalcem sporočamo to z zagotovilom, da prejmo v nekaj dneh vsi, kar so naročili. Somišljeniki! Segajte pridno po njih, da jih razprodamo čim preje, da izkažemo tem lepši dobiček!
+ Prestolonaslednika je napadel 17. t. m. v proračunskem odseku kočevski poslanec knez Auersperg. Sicer je že lani, kakor pravijo poučeni krogi, informiral socialne demokrate, da so spravili na dan, da si je prestolonaslednik Franc Ferdinand v Bliihnbachu na Solnograškem dal zgraditi na državne stroške avtomobilsko cesto. Stvar je pa ta, da je avtomobilska cesta bila pravilno v kupni pogodbi. Knez Auersperg je to reč, katero niti socialni demokrati več ne omenjajo, pogrel le zaradi tega, ker se hoče nad prestolonaslednikom zaradi neke malenkostne lovske zadeve maščevati. Kaj bodo Kočevci dejali, da njihov poslanec tako netaktno uporablja svoj mandat, da 'zaradi osebnih svojih stvari napada prestolonaslednika in daje socialnim demokratom informacij za njihove napade?
+ Nemci v Dalmaciji. Ministrstvo za javna dela je nastavilo kot začasnega strokovnega pristava v uradu za pospeševanje prometa tujcev v Dubrovniku Nemca, Gustava Gessmanna, muzealnega tajnika v Gradcu. Ali res ni bilo mogoče dobiti za tako službo v slovanski deželi Slovana ?
-f- Železniško ministrstvo za šul-ferajnsko šolo v Šiški. Iz Šiške se nam poroča: Železniško ministrstvo je naklonilo tukajšnji šulferajnski šoli podporo 500 kron; ne vemo, je li to za o priliki se'p-temberskih demonstracij pobite šipe ali za nadaljevanje germanizacije naše Šiške, to bi morda utegnil povedati višehradski ple-menitaš Januschowsky ? — »Narodna zveza« — kako boš odgovorila na to pri glasovanju o vladnih proračunih ? !
+ Od državne železnice. Premeščeni so: nadrevident Edvard Zurek od ravnateljstva odd. V. k želez, obrat, uradu Trst, prosta luka, kot podnačelnik za prometno službo, uradniška aspiranta Cepuder Milan iz Vižmarjev na Bled, Koller Josip iz Bleda v Trst c. kr. drž. žel. Na novo je sprejet inženir Josip Cinibulk kot stavbni asistent za postajo Pazin.
+ Župnija Kropa je podeljena č. g. Valentinu Oblak-u, župniku v Ribnem.
+ Svoji k svojim v Trnovem. V Trnovem na Notranjskem obstoja mlekarska zadruga. V tej mlekarni imajo vslužbene kar tri Nemce, menda Švicarje in protestante, torej najfanatičnejše Nemce. Pred kratkim je bii odpuščen iz službe v mlekarni slovenski delavcc Miha Zadu iz Ilir. Bistrice, zapodil ga je kar sam mlekar in vodstvo, ki obstoji iz naprednih mož Sever ja-Fadguea in Urbančiča (ti so namreč odločilni!) je pa kar molče gledalo ta čin zagrizenega Nemca, ki živi ob slovenskih žuljih. Ta je vzel mesto tega v službo zopet Nemca, vodje so mu tudi to pustili. In vendar se je vse vršilo po 20. septembru! V Trnovem pa je tudi domačin Zore, ki je dovršil kmetijsko šolo in je po Tirolskem proučeval mlekarstvo in si torej pridobil dovolj znanja., da bi vodil mlekarno, a trnovski »naprednjaki« puste domačina — ki je žrtvoval mnogo časa in denarja, da si je pridobil znanje, ki je mlekarjem potrebno — brez kruha in imajo kar tri fanatične Nemce-tujce v službi, domačina pa silijo, naj gre po svetu s trebuhom za kruhom! To je škandal! In temu se mora storiti konec! Govorili bodo že naši možje na prihodnjem občnem zboru !
+ Podmorska čolna, ki jih je naša mornarica naročila v Kielu, sta gotova. Te dni se bodo vršile poizkušnje, na kar odplujeta v Pulj. Dva podmorska čolna montirajo priWhiteadu na Reki, dva pa sta že pripravljena v Pulju, da jih spuste v morje.
+ Dunaj za vojake v Bosni. Na Dunaju so nabrali in odposlali 93.000 kron in mnogo najrazličnejšega blaga za božičnico vojakom v Bosni in Hercegovini.
— Napad telovadnega odseka v Vipavi na »mirne ljudi« zelo krvavo opisuje zadnji »Notranjec«. »Notranjec« pravi, da so naši telovadci z revolverji in noži Oboroženi, kot nekdanji roparji iz Hrušice, napadli popolnoma mirne ljudi, seveda liberalne. To se je zgodilo po mnenju onega lažnjivega dopisuna po Miklavževem večeru v soboto. Ker je tudi dotična osčba, ki je dala to notico v »Notranjca«, obre-kovala, da so bili naši telovadci pijani, moram nehote priznati, da je bila dotična oseba sama dovolj pijana ali pa ne zna po vrsti našteti imena dni v tednu, katere znajo vsi otroci v prvem razredu. S to vestjo so se pa nekateri mirni ljudje tako po ustih udarili, da bi sedaj radi vso stvar zamolčali. Res je, da so bili telovadci v gostilni gospoda Cunte, a ne v soboto, marveč v nedeljo po izletu na Goče. V to veselo družbo se je začel vmešavati ves oni »mirni ljud« ter zabavljal na naše fan-
te. Ti so z zasmehont odgovarjali njihovim besedam. Pa kakor se čebele, če začne kdo suvati v njihov ipanj, zaženo med napadalce, tako so tudi naši telovadci odrinili hujskače iz sobe. Tako poraženi sedaj jadikujejo po »Notranjcu«, da se jih je napadlo z noži in revolverji, katerega nikdo takrat ni imel seboj. Ti pogumni ljudje se takoj zboje in bežijo, če jim kdo pokaže samo orožni list! Da se ni streljalo, to lahko priča gostilničar, posebno še stražmojster gospod Turk, ki je one napadene mirne ljudi razpodil. Sicer pa naj oni fantki pazijo, da jih ne bo prišel oče z mokro cunjo podit domov, kakor se je že enemu izmed onili gospodkov napovedalo.
—	Dve promociji. Danes, v soboto, 19. decembra, sta bila na dunajskem vseučilišču promovirana doktorjem modro-slovja g. Josip Mal, član »Danice«, zgodovinar, in pesnik ter pisatelj g. Ivo Pregelj, bivši urednik »Zore«, slavist in germanist.
—	Šolske razmere na koprskem učiteljišču. Koprški slovenski učiteljiščniki, prisiljeni zaradi strašansko slabih, vnebo-vpijočih zdravstvenih razmer zahtevajo, da vlada nemudoma reši to lepo stvar. Res lepe razmere vladajo tu. Vsako leto je bilo mnogo absenc (zamud) v šoli. Letos pa se je to v hujši meri pojavilo. Dijaki so brez pomoči. Bolezen, posebno revma-tizem, je na dnevnem redu, da ne govorimo o drugih boleznih. Mnogo dijakov bi rado iskalo zdravniške pomoči, a so brez sredstev in tako jim bolezen zaide in jih mnogo tudi v poznejšem življenju konča, ko bi lahko svojim staršem in narodu mnogo pomagali. Slovenska javnost ni s tem čisto nič na jasnem, kajti preoddaljeni smo od sveta ter nimamo nikake prilike, da bi komu to stvar pojasnili. Ako sploh kateremu kaj povemo, dobimo odgovor, da nas ne bo še tako kmalu konec. Ali to ni tako, kajti gole številke jasno pričajo o žalostnem zdravstvenem stanju. Slovenska javnost in drugi organi, ki so v to poklicani, da bi storili enkrat konec tem prežalostnim komedijam, ne morejo sedaj ugovarjati našim upravičenim vitalnim zahtevam, kajti tu je črno na belem: I. letošnji tečaj: eden slučaj čeljustne otekline združene z mrzlico, drugi slučaj legar, tretji slučaj pljučni katar. II. letošnji, oziroma I. lanski tečaj: 4 slučaji revmatizma, 4 slučaji trganja v zobeh, 3 slučaji bronhialnega katarja, dva slučaja prsnega katarja, 1 slučaj pljučnega katarja, 1 slučaj oslabljenja vida. III. tečaj oziroma II. lanski tečaj: dva slučaja pljučnega katarja, 6 slučajev revmatizma, 1 slučaj trganja v hrbtu, 1 slučaj popolnega revmatizma, 2 slučaja otekanja drgalk, 1 slučaj bolezni kanis. IV. tečaj: 5 slučajev revmatizma, več slučajev katarja in 2 slučaja pljučnice. Natančnejšo statistiko objavimo prihodnjič. Vprašamo gospo vlado, ali smo zato tu na svetu, da poginjamo v teh vlažnih, gnjilih in plesnjivih prostorih, o katerih se je izrazil neki kavalerijski stotnik: »Da hienein steck' ich nicht einmal meine Pferde! (Tu noter ne vtaknem niti svojih konj! )Ali ste slišali? Vlada še niti svojih konj bi ne vtaknila v take prostore, nas pa drži, da umiramo in hiramo telesno in duševno. O srečno dvajseto stoletje v naši moderni Avstriji! Žalostni iu hirajoči, a še ne umrli (!) poživljamo slovensko javnost, da se zavzame za nas, poslanci pa naj vprašajo vlado kaj misli s slovenskim učiteljiščem v Kopru.
—	Še nekaj o samoumorih v Radovljici. Iz Radovljice se nam piše: V četrtek popoludne ob pol dveh se je ustrelil v Radovljici v svojem stanovanju tajnik »Posojilnice«, Karol Pohlin. V petek zjutraj ob tričetrt na pet je umrl, ne da bi se ves ta čas kaj zavedet, Kroglja mu je prodrla možgane. Vzrok samoumora so baje nezdrave družinske razmere. — Govori se pa, da je vzela sodnija vso stvar v roke zaradi nekaterih sumljivih momentov. Pohlin je ležal obstreljen pri vratih, revolver pa par korakov proč na mizi. Vsled tega bo danes sodnijsko obduciran. — Ob istem času se je ustrelila Podmestom kakih 25 let stara kovačeva kuharica Ana N. Merila je menda na srce, pa zadela par centimetrov nižje. Odpeljali so jo s pol-šestim vlakom v deželno bolnišnico. Pripeljalo jo jc do tega koraka življenje po načelih »proste ljubezni«.
Moderna šola v Kopru. Tupatam je že bilo naše šolsko poslopje nekoliko opisano. Ne vemo pa, če je kdo to prebral ali se jc sploh javnost za to kaj zanimala. Seveda, nihče si ne more predstavljati teh prostorov, ako jih nima v resnici pred očmi, ako ne gre noter in si jih nc ogleda. Ze sama zunanja oblika ti ne more povedati, da se skriva v tem zidovju c. kr. učiteljišče. Nekoč je prišel neki kmet kupovat tobaka v to poslopje. (Resnična dogodba.) A pustimo te, akoravno upravičene šale. Ako stopiš v poslopje v suhem vremenu, tedaj občutiš neprijeten hlad, ki te prešine do kosti. Od tal do vrha prepregajo stene velike plahte plesnobe in vlage. Kaj
pa šele ob deževnem vremenu! Kadar količkaj potegne jug, že vam začne curljati iz vseh kotov, od vseh strani. Na mnogih krajih moramo preskakovati cele mlakuže. Ravnotako je v posameznih razredih. Pod nami voda, nad nami voda,, za. ttami in pred nami voda. Ako privzdigneš deske in nekoliko pobrskaš, naletiš na dva metra debelo plast kosti (človeških)«, mej katerimi in pod katerimi ip voda. — Spodnji prostori so deloma do 60 centimetrov pod zemljo. Pod stropom nismo varni. Iz stranišč se širi prijeten duh po celem zavodu. Peči so tudi dobre. Vsako leto jih flikajo in flikajo, a vendar ne odgovarjajo potrebi. V teh mokrih, smrdljivih, zaduhlih, zakajenih, pod zemljo se nahajajočih luknjah mora ubogi dijak iti profesor presedeti do 8 ur na dan.. In: potem? Da bi prišel vsaj v kakšno gorko, suho stanovanje. Ali tam naleti skoraj na isto. Prašamo višjo gospodo, koliko časa da bomo še tu hirali, ln ti slovenska javnost, ali se ne zganeš sedaj za nas? Vzbudi se in zahtevaj, kar ti gre po pravici !
—	Kolodvorska restavracija v Gorici, državni kolodvor, bo postregla pri osebnih vlakih št. 13 (odhaja iz Gorice ob 12. uri 18 min. pop.) in št. 16 (odhaja iz Gorice ob 11. uri 5 min. dop.) potujočemu občinstvu po prednaročbi pri sprevodniku z jedili na ambulantnih tabletah za ceno 2 K 20 h in pri osebnih vlakih št. 14 (odhaja iz Gorice ob 2. uri 58 min.) in št. 15 (odhaja iz Gorice ob 4. uri 55 minut) s kavo na ambulantnih tabletah za ceno 48 vin.
—	Veliki uspehi hrvatskega skladatelja v tujini. Srečko Albinijevi opereti: »Baron Trerrk« in »Madaine Troubadour« sta v Lipskem sijajno uspeli. Časniki so pohii navdušene hvale.
—	Zrakoplov, ki so ga videli meseca decembra nad Ribnico in Laščami, je plul tudi nad ložko dolino. Vozil je v smeri proti Reki. Par oseb je bilo opaziti v njem.
—	Žene in dekleta v Starem Trgu pri Ložu, na Šentjanžov dan pridite v sobo izobraževalnega društva, kjer vam bo »dekliška zveza« delila svoje olišnike in orehe!
—	Prestavljen je iz Starega Trga v Št. Vid nad Ljubljano kaplan Frančišek Vovko, ki je pastiroval v Starem Trgu 5 let in 4 mesece.
—	Uradni vestnik. Na okraj, sodišču v Radovljici je izpraznjeno mesto pisarniškega pomožnega uradnika z dnevnino 2 K 50 vin. Rok do 1. jan. 1909. — Razpisana je definitivna služba učitelja-vodite-Ija na enorazrednici pri Sv. Gregorju, okr. Kočevje. Rok do 19. jan. 1909. — Proti Janezu Kukmanu iz Ločne oziroma dedičem, neznanega bivališča, bo 23. dec. t. 1. pri okr. sodišču v Novem mestu obravnava radi priposestvovanja lastninske pravice. — Proti Jurju Lončar iz Šmartna št. 7, neznanega bivališča, bo pri okr. sodišču v Kranju 28. dec. t. 1. razprava zaradi priznanja priposestvovanja. — Pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah bo 29. dec. t. I. razprava proti Janezu Tomšič iz Stop 2, neznanega bivališča, zaradi 306 K. — Amortizira se založili list dež. plačilnega urada v Ljubljani z dne 10. okt. 1900, spr. č. 8. o založenih štirih \'/<■ obveznicah priv. cesarjevič Rudolfove železnice ser. 4478 št. 28, 29, 30 in 31 a 200 gld. — Zaradi zapravljivosti je stavljen pod oskrbo Franc Mavser, posestnik iz Sušice. Skrbnik Janez Rus v Mulavi. — Razpisano je definitivno mesto moške učne moči na štirirazrednici v Senožečah. Rok do 9. jan. 1909. — Pri okr. sodišču v Kranju bo 24. decč rok radi priznanja zastarelosti in plačila terjatev zoper dr. Janeza Pollak, Uršo Stružnik, Jožefa Stružnik, Miho Stružnik, Jožefa Luzan, Jakoba Stružnik, Marjano Stružnik, Mart. Stružnik ml., Martina Stružnik st., Uršo Stružnik, Jakoba Ušlakar, Antona Dolinšek in Apolonijo Stružnik, katerili sedanje bivališče je neznano. — Dražba nepremičnin vi. št. 26 in 210 d. o. Polom in gospodarsk. orodja bo pri okr. sodišču v Kočevju 13. januarja 1909. Cenitna vrednost za vi. št. 26. 6355 K. za vi. št. 210 488 K, za premičnine 128 K. — Najnižja ponudba 4189 K, oziroma 279.
— Neko zelo zanimivo preporno vprašanje glede priseljevalnega prava Združenih ameriških držav se je pred kratkim rešilo pred zvezinim sodiščem države Lousiane. Dvomljivo je namreč bilo, če imajo posamezne države pravico, pospeševati priseljevanje s tem, da plačajo ipri-selnikom vožnjo iz Evrope. Da se končno zadeva vsestransko pojasni, jc zvezina priseljevalna oblast v New Orleansu povzročila, da se je slučaj nekega priselnika obravnaval prod zvezinem sodiščem Lousiane. Razsodilo te oblasti pa se je glasilo. da po priseljevalnem zakonu z dne I. julija 1907 posamezne države niso upravičene plačevati vožnjo priselnikom. Ta razsodba je tudi za naše izselnike ve-
III. priloga 292. ftfttv. 9V8lovcnoafl dnč 19. decembra 1908.
Ob petletnici,Straže*.
Oospod urednik, poročam Vam veselo slovensko poročilo iz nemškega Dunaja. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža«, bujno brsteče drevesce slovenske zavednosti in požrtvovalnosti, je v nedeljo, 13. t. m., na Miklavževem večeru, obhajalo, petletnico svojega obstoja. Nad vse pričakovanje ogromna udeležba je pač najboljša glasnica, da društvo temelji na neomajni podlagi in da je osnovanje takega društva bila nujna potreba za v tujini osamljeni slovenski živelj. Iz skromne želje, da se katoliško mislečim Slovencem oskrbi skupno ognjišče, okrog katerega se zbiraj in izobrazuj zavedni sin slovenske korenine, je vzrastel mogočen organizem, za katerega očividno narašča zanimanje. Slovesna popoldanska služba božja in sijajno uspeli »Miklavžev večer« je v srcu mnogih rodil trdno prepričanje, da edino mlado, z življenjsko močjo pre-kvašeno petletno dete — »Straža« — more kdaj udejstviti (realizirati) plemenito stremljenje prvoboriteljev — osnovanje »Slovenskega doma« na Dunaju. Pisec teh vrstic iz skušnje ve, da je ravno plodoviti razvoj mlade katoliške slovenske organizacije na »Miklavžev večer« privabil celo take, ki se doslej niso posebno zanimali za »Stražo«. Zato se zdi umestno, da ta izreden »Stražin« praznik omenjamo pose be.
Kmalu po končanih slovesnih litani-jah so gostje in društveniki kar trumoma jeli prihajati v pritlično dvorano »Zur schonen Sehaferin«. Še ni potekla dobra ura, dvorana je bila že nabito polna. Med gg. udeleženci smo opazili tudi državnega in deželnega poslanca Demšarja. Točno ob sedmih je slavnostni večer otvoril mojstrsko izvežbani tamburaški zbor pod spretnim vodstvom g. M. Bajuka. Nato je mešani zbor tri točke: »Pogovor z domom«, Ne zveni mi« in »Lipica« proizvajal tako eksaktno in dovršilo, da je frenetični aplavz povečkrat skušal privabiti na oder za slovensko petje tako navdušene gospodične iu akademike. Le pomanjkanju časa je pripisovati, da smo iz ust izvežbanega pevskega zbora slišali samo tri slovenske kompozicije.
Ko se je srce navžilo melodičnih spevov, je duh zbranega občinstva z zanimanjem sledil slavnostnemu govoru, ki ga je govoril duša »Straže«, č. g. Robol. V kratkih pa jedrnatih besedah je radovednemu občinstvu razvil genezo petletnega Obstoja. »Straža« je v teku petih let pokazala, da si je v krvavo vročem boju za narodne in verske pravice častno priborila dični epiteton: slovensko katoliško izobraževalno društvo. S križem v roki, z molitvijo na ustih, z globokim verskim prepričanjem v srcu je peščica navdušenih akademikov pričela z organizacijskim delom med raztresenimi Slovenci. Energija pri skupnem delu. trezna premišljcnost v načrtih iu ljubezen do slovenskega jezika je navduševala in podpirala ustanovitelje pri v kulturnem oziru tako važnem koraku. Društva naloga ni, da si vzgoji Slovencev, ki bi z nasprotnikom znali sukati orožje za vzvišena krščanska načela, društvo pred vsem teži po tem, da si vzgoji zavednih Slovencev, ki bi tudi na zunaj kazali, da niso ljudje besede, ampak ljudje dejanj. Tiho, skromno delo naj bi zasajalo polno miru ter oživljalo in krepilo' smisel za napredek slovenske kulture. Kako da je »Straža« v teku petih let vršila svojo kulturno misijo, najglasneje priča zanimanje za Stražo«, ki je na današnjem slavnostnem večeru prikipelo do izredne višine. Prostorna dvorana je premajhna, ne more sprejeti vseli zavednih Slovencev, mnogo jih je vsled pomanjkanja prostora moralo odriniti. Zato pa mora vsakemu Slovencu narodnjaku posebno pri srcu biti misel, da si Slovenci na Dunaju osnujejo lasten dom. Ta bodi zabavno in izobraževalno zbirališče za starejše, slovenska šola za mladi naraščaj, da ne vtone v morju ger-manstva.
Odmevajoči rokoplosk je pričal, da so govorniku vrele besede iz srca in tudi našle pot v srce. Slovenski trgovec na Dunaju, gospod Bizjak, je že tisti večer poklonil lepo vsoto za nameravani slovenski dom. Dal Bog mnogo enakih posnemo-vavcev!
Nato je nastopil Miklavž«, opozarjal zbrane Slovence na temeljne točke naše organizacije, na versko in narodno zavest, razdelil darove in zapustil pozor išče z vročo željo, da se v prihodnjem letu okrog božičnega drevesca zbero vsi dunajski Slovenci.
To jc le motna slika nepozabnega slavnostnega večera. Zapisal sem jo in na željo zbranega občinstva poslal v »staro domovino«, da ob spominu na dunajsko slavnost i ona uvidi, kaj vse premore združena. Ko jc ob slovesu oko zrlo za-
stopnike skoraj vseh slojev, se je marsikomu porajala misel: »Straža« je prava ljudska akademija. In če je težavni priče-tek v prvem kvinkveniju prinesel toliko obilega sadu, sklepamo lahko, kaj bode prineslo društvo po preteku prve dekade. Veseliti se mora vsak zaveden Slovenec takih veselih pojavov, odboru društva, članom in vsem podpornikom pa čestitati in klicati: Naprej za jasnim idealom — slovenski dom mora zagledati beli dan!
F. T.
Štajerske noulce.
š Socialni tečaj pri Veliki Nedelji, ki
se je vršil dne 9. in 10. t. m. v prostorih g. Mikla, se je izvanredno dobro obnesel. Predavanja, ki so imela namen seznaniti udeležence tečaja z vsemi strokami javnega življenja, so prav zanimivo in poljudno obdelali gg. dr. Hohnjec iz Maribora, kaplana Štuhec in Močnik in jurist Kovač, član »Zarje«. Rednih poslušalcev je bilo 60 70. Pri posebno zanimivih toč-kaj se je pa njihovo število precej pomnožilo, včasih na 100. Kar je glavno, ljudje so predavanja, ki so bila ponekod vkljub poljudnosti jako utrudljiva, poslušali z napeto pozornostjo. Ostali so živahni cel čas tečaja. Končn o so tudi trije mladeniči zavzeli govorniško tribuno in dokazali, da ima velikonedeljsko okrožje marsikaj rojenih govornikov. Kdor jih je slišal govoriti tako jedrnato in odločno, se mu je morala vzbuditi zavest: Mladeniška organizacija štajerska se razvija v silo, ki bo strla vsakega nasprotnika slovenske ali krščanske misli. Želeti je le, da bi se socialni tečaji udomačili in prirejali po možnosti vsako leto.
š Blamirana gonja liberalnega časopisja. Iz Št. Ruperta nad Laškim se nam piše: Kakor je že znano širši javnosti, imela sva s tukajšnjim nadučiteljem Fr. Zupančičem dolgo, skoro eno leto trajajočo tožbo, ker mi je nadel častni priimek »potenciran lažnik«. Ko sem jaz v prvi instanci dne N. avgusta t. 1. pri sodniji v Laškem propadel, kljub temu, da sem imel 50 prič, katerih pa seveda niti zaslišali niso, iu kljub temu, da je izmed njegovih osem prič sedem zoper njega priseglo in le ena zanj, tedaj je zagnalo vse slovensko liberalno časopisje strašen vrišč, češ, šentrupertski kaplan je z debelimi črkami tiskani »potencirani lažnik«. Samo v enem tednu sern bil menda petkrat poče-ščen s tem častnim naslovom. Pa jaz sem se liberalni jezičnosti le smejal, ker sem dobro vedel, da še ni vseh dnij večer, zato tudi nisem niti enkrat odgovoril na to blatenje. Samoobsebi umevno pa je, da sem vložil priziv in sicer na c. kr. okrožno sodnijo v Celju. Pri obravnavi dne 10. t. m. je bil nadučitelj. ne da bi se katera, mojih prič poklicala — bile so mu že njegove odveč — obsojen v primerno kazen 100 kron in poravnavo vseh ogromno naraslih stroškov. Kajti obravnave so se vršile v Mariboru, na Laškem in v Celju z zastopniki na obeh straneh. Ker se je torej dne 10. t. m. moja nedolžnost sijajno dokazala, zato odklanjam častni priimek »potenciran lažnik« od svoje osebe. Da mi liberalno časopisje, ki mi je dobro ime oblatilo, ne bo dalo nobenega zadoščenja, sem prepričan, pa ga tudi ne potrebujem, ker z mirno vestjo in z mirnim srcem sam tukaj slovesno izjavljam, da sem doslej še vedno, ne potenciran lažnik, ampak kaplan šentrupertski	Anton Penič.
š Tatvine in vlomi v gornjeradgon-skem okraju. Okoli Gornje Radgone se zopet klatijo vlomilci. V noči od sobote na nedeljo so poskušali na petih krajih v Hercogošaku in Poličkem vrhu svojo srečo. Tatvina se jim je posrečila le v vini-čarijah Kiirbusa in Huallenza. Istotako so pred jednim tednom neznani storilci vlomili oskrbniku Schrollu v Radinskem vrhu in mu precej pokradli.
š Umrl te v Gradcu jurist Venta iz Možganjcev.
š Umri je v Mariboru Jožef Kerič na srčni kapi. Bil je 36 let uslužbenec trgovca Martinca.
š Mladeniška zveza pri Sv. Emi ima v nedeljo 20. dec. podučili shod v kapla-niji po rani službi božji.
š Socialni tečaji se vršijo 29. in 30. decembra v Ljutomeru in Šoštanju.
š Ptujski »šrameljni« imajo 31. dec. v Slovenski Bistrici Silvestrov večer.
š Škandal. Če to ni škandal, potem pa res ne vem, kaj je škandal. »Marbur-gerica« prinaša z dne 17. dec. strupeno notico zoper novega postajenačelnika v Slovenski Bistrici, ter ga denuncira, da ie Slovenec, z očitnim namenom, mu odjesti kruh. Obeta, da bo v eni prihodnjih številk temu posvetila večjo pozornost. Ali si tedaj Slovenec res ne sme služiti kruha na slovenski zemlji?
Železniška nezgoda pri Zagorju.
lj Vsi severni vlaki južne železnice
imajo danes velike zamude, ker sta med Zagorjem in Kresnicami zadela dva tovorna vlaka drug v drugega. Poškodovanih je devet vozov. Od osobja se ni nihče poškodoval. En tir je bil ob pol deveti uri že prost, drugi je še zaprt. Pričakujemo nadaljnih poročil.
— O železniški nesreči v Zagorju se nam od druge strani poroča: Danes zjutraj se je pripetila v Zagorju velika železniška nesreča. Zavozila sta namreč tovorna vlaka 831 in 961 eden v drugega. Pozabilo se je dati prvemu vlaku znamenje za odvoz in je zato zapeljal vanj drugi vlak. Na blagu je velika škoda, velika sreča je, da ni nihče ranjen. Železniško osobje je po-skakalo z vozov; da ni bila nesreča še večja, gre hvala strojevodji in kurjaču, ki sta napela vse moči, da ustavita lokomotivo. Vsled nesreče imajo vlaki velike zamude. Današnji jutranji brzovlak, ki pride v Ljubljano ob treh zjutraj, se je pripeljal šele ob tri četrt na 9. uro dopoldne. |
Razne stvari.
10.000 žensk na zatožni klopi. Minolo leto je bila v Bilbao na Španskem obsojena v osemletno ječo neka mlada šivilja, ki je umorila svojega nezvestega ženina. Javno mnenje se je pa postavilo na stran obsojenke in urednik lista »Liberal« je sestavil spomenico, katero jc podpisalo 10 tisoč žensk in jo je obsojenki izročilo šest najlepših deklic mesta Bilbao. Vsled tega pa se jc čutil državni pravdnik žaljenega ter je uložil tožbo proti uredniku, ki je spomenico sestavil in proti vsem lOtisoče-rim podpisanim ženskam.
Društvo proti pouličnemu hrupu imajo v Nemčiji. Društvo ima svoj sedež v Hanovru. Njegovo glasilo izhaja v založbi »Aerztliehe Rundschau« v Monakovu pod naslovom »Antiriipel«. Društvo vodi tudi »plave seznamke« onih hiš, katerih gospodarji se obvežejo, da stavijo strankam pogoj, da se vpišejo v navedeno društvo. Ti »plavi seznamki« so v društveni pisarni na vpogled vsakomur, ki mu je ležeče na tem. da se nastani v mirni hiši. Društvo nič kaj ne more naprej, vendar pa ustanovitelji upajo, da končno ta ideja prodre in jo končno sprejmejo v svojo zaščito in izpeljavo državne oblasti, kakor se je to že zgodilo v New-Yorku.
Napad na sodnika. V Hebu je stala pred sodnikom dr. Hasenohrlom vlačuga-rica liauler radi potepanja. Ko ji je bila
Zahvala.
Dne t. m. je uničil hud požar del moje tovarne j a usnje v tfranju in je zasluga slavnih gasilnih društev, katera so bila takoj na licu mesta, da ni nastala še večja nesreča.
2last i 5C pa zahvaljujem naj topleje sl- pozornim hrambam in sicer : iz tfranja pod načelništvom gospoda Janko $ajovica. iz Ljubljane pod načelništvom gosp. Ludovik Stricetj-na> iz S^ražšča pod načelništvom gosp. J-ak- tfajjelja mL, iz Dupelj pod načelništvom gosp. Jfarol Eavršnika in '3 Sk°fjel°ke Pocl načelništvom gosp. ?os Debelaka 3a njihovo požrtvovalno pomoč in vztrajno delovanje pri gašenju ognja.
)\arol Pollak,
3355 1-1
tovarnar.
naznanjena obsodba na en mesec zapora, zgrabila je kovinast križ na sodnikovi mizi ter ga zagnala sodniku v obraz. K sreči pa se je hitro umaknil z glavo, tako da mu je priž priletel na prsi, kakor tudi oba težka svečnika, ki sta stala na mizi. Priti je moralo več paznikov, da so zbes-nelo žensko obvladali in odpeljali v zapor.
c Novi blaženi. Dne 14. t. m. so se prečitali v Vatikanu trije dekreti o proglasitvi blaženim mučenikov in misijonarjev. Prečital se je nato dekret, ki potrja čudeže o Devici Orleanski. Orleanski škof se je nato zahvalil s posebnim govorom, v katerem je slavil čednosti Device Orleanske. Papež je odgovoril, da se slave čednosti mučenikov, da se utrde v veri slabi. Prepričan je, da se po priprošnji nove blažene Francoska povrne v naročje katoliške cerkve.
Mater in sestro umoril je v Paviji 251etni Stefanini, ranil pa dve sestri. Na orožnike je streljal. Prijeti so ga mogli šele, ko so ga ranili.
,Katoliška bukvama'
v Ljubljani
priporoča sledeče važne novosti:
Poezije, Anton Medved, II. del.
Cena K 4—. elegantno vezana knjiga K 5 40.
Kakor je prva zbirka Medvedovih „Poezij" zaslula po vsi naši domovini in našla prijateljev in častilcev v vseh krogih, tako bo tudi drugi del gotovo še bolj poglobil in povzdignil vrednost in velikost našega pesnika.
Ben ■ Hup. [^ornan iz časov Kristusovih.
Spisal L u dvig \Vailace Cena vezani knjigi K 4 50 — Lepšega berila in darila za Božič si ne moremo misliti kot , Ben-Hurja"; roman vzbuja In ohranjuje zavest lepote krščanstva in globoke misli njegove so velike vzgoji ne vrednosti. Pred oči nam živo stopa življenje Gospodovo od rojstva do smrti; opisuje se nam poganstvo v svojem zunanjem blesku, a tudi notranji trhlosti. Osebe v romanu so mojstrsko karakterizovane.
Andrej Hofer, tir0|Ski junak
Igra v 5 dejanjih z naslovno sliko (Hoferjeva smrt) in obširnim zgodovinskim uvodom. Cena 80 vin., 10 izvodov K 5—. — Ne samo, uprizorjena na odru, temveč tudi kot podučilo in kratkočasno berilo bo našla ta knjižica mnogo prijateljev.
Zbirka ljudskih iger IX zvezek -Cena 80 vin., po pošti 90 vin. — Knjiga ima sledečo vsebino: za moške uloge: 1. „Na betle-hemskih poljanah", 2. ,Kazen ne izostane", 3. Očetova kletev". Za ženske uloge: 1. „Večna mladost in večna lepota", 2. „Čašica kave". — Vsebina prejšnjih zvezkov je označena na ovitku IX. snopiča.
Ar c
** v podobah. Slovenski. Cena 80 'in., trdo vezan KI'20 — Prav lična in primerna knjižica za otroke do desetega leta z živopestrimi podobi- ni in mičnim besedilom za vsako črko abecede. -Otrokom bo ^ pravo veselje in lahek poduk.
Oče našj Malavašič. Cena K 150. trdo vezana knjiga K 1"70. To lepo povest so slovenski časopisi že opetovano priporočali.
Zlat0k0pi XVI. zvezek Spillmannovih povesti z zanimivo naslovno sliko. Cena 60 vin., trdo vez. 80 vin. — Opozarjamo tudi na prej izišle zvezke te zbirke, ki se je med Slovenci tako hitro splošno priljubila in razširila 3238 8—4
..KatoliiRa bukvama" u Ljubljani.
U
• v
TtS
na Vrhniki &t. 182, pripravna za trgovino ali obrt, z dvema velikima kletima se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke. Več se poizve ravnotam. 3241 3
Ustanovljeno 1862.
Telefon itev. 684.
#
c. k/ dvor.	mailnl.t
DUNAJ (WIEN), Vil, KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse. Največja zaloga vsakovrstnih peči
za vsako porabo od navadne do najfinejše in naj-elegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emajlirane. Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 K višje. Zaloga ognjišč, Štedilnikov in strojnih ognjišč. Najboljše plinov« peči, kamini črni in emajl. Železne peči s peč-nicami za dve ali tri sobe.

Patent-vložki za glinaste peči. Sušilnice.
Krušne peči.
2014 20
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
Pred škofijo štev. 19.

Domače slovenske tvrdke. S
Brivci.
DintGr ^aro'' brlvec lasničar, Martinova
Domianovič	Dunaiska
TJranrhptti Engelbert, brivec in prodajalec par-ridutueill fumov, Sodnijske ulice 2.
KaSteliC 'vani brivski mojster, Sv. Florijana u. 25 Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1.
KOSeC 'van> brivec, Dunajska cesta 7.
Matkovič D-. brivec, Pred škofijo.
PndIfr-jicplr M., frizer za dame in gospode, f UUMdJM3& Sv. Petra cesta 35.
SiklltriC	brivski moister, Marije Terezije
Qtrmnii S- brivec in lasničar, zaloga lasnih OlllllUll pod trančo 1.
mrežic,
Cerkv. orodje in elekt. svetila.
VrprrMf Ivan, izdelovatelj cerkvenega orodja in IVI Cgdl posode ter elektr. svetil, Elizabetna c. 3.
Tratnik Le°P°ld, izdelovatelj cerkvenega orodja 11 d 1111IV jn elektr. svetil (zaloga) Sv. Petra cesta 27.
Čevljarji.
Kukman Fran, Čevljarski mojster, Dunajska c. 14.
RaVflikiir ^n.ton' Čevljarski mojster Sodnijske
Zamljen 'van* čevljarski mojster, Kongres, trg 13
Če« Ijarne.
Herisch Josipina, trgovina s čevlji Židovske ulice,
Keber '' e'<sport kranjskih Crevljarskih izdelkov,
Stari trg 9.
Oblik	"e-ina s Cev,)iČevljarski mojster
Kongresni trg 6.
P0(ll6SIlik 'v,annl'M tr£ovina s Čevlji in klobuki,
Pri 7latpm rrpulill4 lastnik) I. Keber zaloga ,Ill AldlCill UCllJU črevljev, domaČega in
tov rniškega izdelka, Stari trg 9.
Q	Julija, trgovina Čevljev za gospode, dame
k LUI jn otroke, Prešernove ul. 5.
--—■-*-----
TfPfi Karollna, najstarejša trgovina obuvala, Poli CU gaCarjev trg 1.
7ihPft ^' na)ve£ia zal°Ea Čevljev domaČega iz-filUGll delka, Prešernove ulice.
Črkoslikarji in pleskarji.
Rrata Fhprl Crkoslikarja, stavb, in pohišt. plesk. DI dld EUOll lakirarja in prodaja oljnatih barv, MiklošiCeve ul. 4.
Tomo, pleskarski mojster, Dunajska DI1CC1J cesta 16.
t>»-ief i Filip, slikar za napise, Crke in grbe, L I 1MUU Prešernova ul. 50.
Gostilne in restavracije.
ČeŠD0Yar An?ela' tr£ovk? in gostilničarka, Ko-
lodvorske ul. 33.
Češka budijeviška pivnica s£evPe2r6a cesta
Ifnool/ Peter in Josipina, restavracija poleg pošte, IVUodlV Prešernove ulice.
MlkUŽ gostilna. Kolodvorske ulice 3.
Plzenski sanatorij
Pri zlati kapljici	Sv: Petra
Keilda Vel^oniQa• trgovina s papirjem, Dunajska
Keoda Veronika, zaloga igraC, Dunajska c. 20.
rvfffl C* ii n trgovina galanterijskega blaga IVVJA tUV.au in otroških igraC. Stari trg 5.
Pf^tfi f5*	Vaso, trgovina z galanterij -
i tuiviv^	skim b|agom> Mestni trg 21.
Prnrlaialna »Katoliškega tiskov, društva",
riUUdJdllld Kopitarjeve ulice 2
Skulj A. trgovina s papirjem, Poljanska c. 12
Trtfii '■• trgovina s papirjem in galanterijo, Sv. Petra. 1U1II cesta 31.
Izdelovalnice drož.
Pnlnh Fran & J°s. Polak, jugoslovanska izdelo-UU1UU valnica drož, Sv. Petra c. 9.
7 1 A^ar Maks, I. jugoslovanska tovarna Ua lUhtl drož) Kladezne ul. 17. Rečne ul. 5.
Kamnoseki.
' PotTlJItl F®''!4«« stavbeni In umetno-kamno-uulau seški mojster, Resljeva cesta 30.
Toman Feliks, tovarna za umetni kamen X UliUlU Resljeva cesta št. 30.
Vodnik	kamnoseški mojster, Kolodvorske
Kleparji.
Gradišar Fran, kleparski mojster, Tržaška c. 2.
Remžgar 'Jir"' 15kleparski moister' Florii"a»^e
Ključavničarji.
Rphplr Josip, ključavničarski mojster, Francovo IICUG& nabrežje 9.
Jos'P> stavbni In umetni ključavničar, 1VCUU1J Jenkove uliee št. 10A.
Klobučarji, krznarji:
Jesenko Blaž- trgovina s klobuki, Stari trg 11.
Ičff*ir»l krznar in za'oga klobukov, Kon-ftlcJcl grešni trg.
Soklič »sovina s klobuki, Pod Trančo 1.
Knjigarne.
Katoliška bukvama,
fijo 5, poleg stolnice. — Olej inserat.
Narodna knjigarna
U CJ	I
knjig ter pisalnih potrebščin
pirja, šolskih in drugih
^rhwp!ltnpr L- knjig81"113, knjige, muzikalije, OliU n VililllUi umetnine, zaloga pisalnih in risarskih potrebščin, Prešernove ul. 3. (Mestna hranilnica.)
Knjigoveznice.
RrtnMC lvan. kartonažna tovarna, knjigovez-IJUlldV^ niča in zaloga papirja, Šelenburgove ulice. Ol. inserat.
Prpekvar Fran, knjigoveznica Francovo nabrežje, DI CofV T al (Filipov dvorec.)
VniirrntJP7niPQ katol. tisk. društva, Kopitar-MIJlgUVCtlllLd jeve ulice 6, N. nadstr.
Konfekcije.
PJIr Marija, trgovina z izgotovljeno obleko VxUV Mestni trg 9.
Gričar & Mejač, ^g^j^
T til/jp A., konfekcija za gospode in dame. dečke LUIVlli in otroke, Pred škofijo 19. Olej, inserat.
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6.
Šlobodnik1 ^b?^!" aovino'g08tilniCar'
Clfiijj Rudolf, „pri Amerikancu", gostilna in prekalili nočišče, Florijanske ulice 20.
Galanterijsko blago.
RahnVPC Jernej, trgovina s papirjem in L>ailU VCC galanterijskim blagom, Marijin trg poleg Prešernov, spomen.
Č^&Š.A	A-, trgovina otroških igrač in ple-
VjComI CK tenin, Šelenburgove ul. 1.
Hr^hri^ Emil, galanterija, igrače in predmeti UUVI	za tujce, Prešernove ul. 9. (Poleg
glavne pošte.)
pisem-ve ul 4.
Hrih^r Dragotin. zaloga razglednic, lAI lUai skega papirja, Šelenburgovi
j P Fran, trgovina s papirjem in galanterijo na debelo in drobno, Mestni trg 11. (Olej insei at.)
D/vn^pIr Marije nasi. Davorin Rovšek, trgo-IIVioOr vina izgotovljenih oblek in oblačilnega blaga, Kolodvorske ulice 35.
Krojači.
AhČill Josip, krojaški mojster, Vegove ul. 12.
Slana Ivan, krojaški mojster, Sv. Petra nasip 67
Clfinr,r Oroslav, krojaški mojster, Zalokar-Oiajjai jeve ul. št. 10.
Lekarne.
M. Ph. Čižmar 'S&^-jdS
čičev trg.
T al/a r*t*> 'I M L^usteka pri Mariji pomagaj bchdl Alrt Resljeva cesta št. 1.
Lekarna Trnkoczy v,0Sbliani'
zraven ro-
Mizarji.
Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Olej inserat.
PraprOtnik ^'mon' s,avbeno mizarstvo, in iz-
Dogan
Jenkove ulice.
delovanje omar za led s stroji,
Tn'flk	s' mizarsl(' moister, Linhartove ulice,
Vchcir '^"acij2 mizarsl(' m°jster, Oradaške Manufakturno blago.
rpcnjl/ Janko, ,Pri Česniku", manufakt. trgovina, VliOllIfV Stritarjeve (Lingarjeve) ul. Olej, inserat.
rifr^hf^l ni I/- '•< 'rgovlna Z manufakturnim vj t uutnim in modnim blagom. Pred škofijo št. 1.
Keber m-nufal<tllrna modna trgovina, Stari
trg 9.
IfpCClpr 'Sn-. trgovina z manufaktunim blagom, A.C00ICI_Pogačarjev trg
IfnctPur* manufakturna in modna trgovina, IVUaiCJU Sv. Petra cesta 4.
Lenasi & Gerkman, ^Si«'
blagom, Stritarjeve (Spitalske) ulice. (Olej inserat). Lozar J-' manufakturna trgovina, Mestni trg 7.
Josip, manufakturna trgovina,
trg 4.
Pri sv. Cirilu in Metodu, ^'flJS:
jeve ulice 1.
CL*ohprop A. & E., trgovina z manufakturnim jnauciUG blagom na debelo in drobno, Mestni trg 10.
Soiivan Fran Ksav., manufakturni trgovini juuvail na drobno, Mestni trg nasproti mestn magistrata.
SOUVan Fran Ksav., manufakturna trgo-v	vina na debelo, Francovo nabrežje
za vodo.
IlrKnnp Feliks, trgovina z manufakturnim blagom Ul UflUO na debelo in na drobno, Mikloščičeva c.
Ilrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdlll Pod trančo štev. 2.
Modno in mešano blago.
Rnltilt* J°sip, trgovina z mešanim blagom, uullal Florijanske ul. 17.
Magdič
Pavel, modna trgovina narodne vezenine, trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7.
MprČnl E., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-HIP13UI tiskaiija. Mestni tvg 18. Olej, inserat.
OrpVi^lr Matej, trgovina z mešanim blagom. tUCK Kolodvorske ulice 26.
PnHl^faiČpl/" Josipina, modna trgovina r uuMajatK za dame in gospode Črev-ljarske ulice 2.
Pnd km 1 W Rozalija, trg. z vsakovrstnim r UUtVl a pCK blagom za dame in gospode in otroke, Wolfove ulice štev. 5.
P aII1 lil g'avna za'°ga najbolj, briketa, premoga I aUllH jn drva, Nove ulice 3
Slaščičarne.
BlSCh0f Rudolf, slaščičarna, Poljanska c V2
7 H lit vnilr Jakob, slaščičarna, kavarna in ^aia^UIK pekarija, Stari trg št. 21.
Stavbeniki.
fflphč Jcrtlei< zidarski mojster, Hradeckega pred-UldUa mestje i8.
Ogrin ,van. stavbeni podjetnik, Karlovska c. 5. Treo Simon, stavbena tvrdka. Sv. Petra c. 25.
Špecerijsko blago.
Hahi^ Franc, zaloga špecerijskega blaga. xjci V"* špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Rftriak Sr Snhpr tre°vina s špcc- b|ag°
DGlJdlV a JUUCJ, Žganjem, Vodnikov t
m in
trg 2.
J^Vlum Franc. trgovina špecerije in deiikates, rvilO.Ul Miklošičeva cesta št. 10
Leskovic & Meden tZ:
blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1.
T iinpor Josip, trgovina z moko in mešanim bla-LAJUbai g0m, Sv. Florijana ulice 7.
Vlpnninrfpr Štefan, trgovina s specerij.. lUCULIllgCI delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18.
Mencinger T 'dtrKovina s špec blagom in
št. 37. in 42.
delikatesami. Sv. Petra cesta
Pri nizki ceni (Žargi)
skih potrebščin in potrebščin za krojače in šivilje, Sv. Petra cesta 2.
zaloga zim-
Dourif Bož'dar, trgovina z manufakturnim in l aiCiL špecerijskim blagom, Zaloška cesta 5.
Pprrian ,van' trgovina s špecerijskim blagom. IGlUaU Ljubljana, Cesarja Jožefa trg.
ReffliC trBovina s Špecerijskim blagom, Škofje
Cori/ Fr., trgovina s špec. blagom, dež. pridelki in jai R moko, Kolizej.
C/»lrn|« Jos., špecerijska trgovina, zaloga OtlVLllCl žime in morske trave, Sv. Petra c. 14.
C<IČniV A., trgovina špecerije, železnine in raznih JU3IIIIV barv, Zaloška c. 21.
v
S/lf^lhon A-' ,rg°vina s specerij. blagom.
a^vill žganjem in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
v
Sarabon A'i glavna zaloga rudninske vode.
,novo ureiena pražarna za kavo ' ailUU jn miin za dišave z električnim obratom.
Engelbert, modna trgovina za go-OtVUSCK spode, Mestni trg 19.
Sarabon Ak;lhz0aloea brinia in sliv za žganie"
j Franja, trgovina z mešanim blagom. Pre šernove ulice štev. 28.
Sinkovic	m°dna trgovina, Mestni
WlflmavPr Katinka, trgovina z mešanim bla-II lUUldj 01 gom ,pri solncu", Pogačarjev trg 3.
]i\rar Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-i/Vl C0 fakturo in potreb, za šivilje, Sv.Martina c.23.
Pekarije.
Bizjak Terezija, pekarija, Poljanska c. 25.
IpnlfA Avgust, pekovski mojster, Marije Terezije J0IIIVU cesta 7.
7h7^1/ Karol, pekovski mojster, Florijanske LjUZ.CK U|ice 8.
Perilo.
Anton, velika zaloga platna, bombaževine ^ švicarskih vezil, Sv. Petra cesta 8.
v
SarC Anton, izdelovanje perila, Sv. Petra c. 8.
v
Sirf* Anton, pralnica in svetlolikalnica, Kolo-* ^ dvorske ulice.
Plakaterji.
]V/f ^fplip Peter, I. slov. zavod za plakatiranje iTltlldlt jn snaženje stanovanj, Škofje ulice štev 14. (Olej inserat.)
Cmnlp F. plakater in reklamno podjetje, Še-•3I11U1C lenburgove ul. 6.
Posojilnice.
1 (\TPr Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, - LU1G0 Sv. Petra cesta 21.
Ljudska posojilnica MoK-
Miklošičeva cesta 8. — inserat.
V70i'ptnnA podporno društvo, Kongresni trg 19 I tdjt 11I11U de, inserat.
Premogarji.
Hrnvatin Makso, Velike čolnarske ul. 4. lUUVdlUl Zaloga I. trbovelj. premoga.
Tapetniki.
TprilP 'van> tapetniški mojster in zastopnik I. kranj-V/CllIG s|<e miz. zadruge, Dunaj, c. 28.
DOStal Karol, tapetnik, Sv. Petra cesta 5.
PllO Dragotin, tapetniški in preproparski moj-*	ster v tvrdki Puc & drug, Marije Terez. c. 11.
Ilrarji in zlatarji.
Tpmp Ljudevit, zlatar in trgovec z urami. Wol-UGIIJG fove ul. 3. Olej, inserat.
Čuden
Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnin« Prešernove ulice.
Krapež
Milko, urar in trgovec z zlatnino in sre-brnino, Jurčičev trg 3. Olej, inserat.
Cnffnpr H., urar in trgovec z zlatnino in srebrnin«, OUllIlGl Mestni trg, nasproti rotovža.
Vilhar ^uka> urar 'n trgov, zlatnine, Kopitarjeve I lllldl u|ice 4, Olej inserat.
Zajec
Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnina, srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg26
Usnje.
tfrPfTar K- A., trgovina z usnjem in čevlj. potrebni Cgdl ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2
Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
Ilnrrhntti lvan> trgovina z usnjem na drobn« MdlOllUllI in debelo, Sv. Petra cesta 30.
Vezenine itd.
nrpnjlf M., zaloga ženskih ročnih del in potrek-111G1I1IV ščin, Kongresni trg 7. (Olej inserat.)
Jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ui. 5.
Vinske trgovine.
Karol, posestnik vinogradov v VJl Cf^Ul IV, Sromijah, trgovec z vinom, Kon-
gresni irg štev. 4.
pjpan M., prodaja goriškega vina na debelo.
Zaiokarjeve ul. 9.
Stark Pranja roj. Pin, vinska klet, Predilne ul. 10.
Vrtnarji.
Ant., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-l)a|CL rjja> Karlovska cesta v.
Wid6F ,rgovski in umetni vrtnar, Šelenburgove
Železnina itd.:
G0l0b	tr60V'na z železnino itd., Mestni
Qtmtipa Fr., trgovina z železnino, poijed. stroji OlUjllba in cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Oiej inserat.
0||0|-|||r A, trgovina z železnino, roman in OLlolJlK. portland. cementa, kuhinj, posode Zaloška cesta 12.
Žitne trgovine.
Lavrenčič Maks' trs°vec in zastopnik
Dunajska cesta.
I. belovarskega paromlina,
Rus
brata, trgovina z žitom, moko, deželnimi pridelki in drvmi, Emonska cesta štev, 2.
Razne t »rdke.
\ H«ami?» IvanN., l.kranj. vrvarnain trgovina rVUrtUIlC konopnine, Sv. Petra cesta 33.
Rohnilr Jakob> vodovodni inštalater Ljubljana, DdUlllK poljanska cesta 3.
salogakiru _
predmetov, Prešernove ulice.
Brata Hlavka zaiogakirur£iiinihinortoPe.cliCn'h
RrP7nit Alfonz, trgovina in izposojevalnica gla-DlCtUlU sovirjev, Gradišče 11. Glej inserat.
Cvetrežnik J°siP. sobni slikar> Karlovska c 2
Češka delu. pivovarna
žele, Sv. Petra nasip 27.
C n Km o ti FanI, mlekarna, Francovo nabrežje 7, r a Ul | aH zraven ribjega trga.
FrKfh tr£ovina Potn>h potrebščin in predmetov Ti lotili ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3.
foM ml Xr T phar P°dobarl'a> pozlatarja in UUUl 1111. Ot LCUdl, izdeiovatelja oltarjev,
Turjaški trg t. Glej inserat.
JanC '•> trgovina s praško šunko. (WoIfove ul.
Fran, zalog Mestni trg.
KolImaDFI ^ran' za'oga Porcelana 'n steklenine,
Ivan, zastopnik tovarne za kineško in aiVkli. alpaka srebro Bachmann, Elizab. c. 3.
Lavrenčič & Doakelj, 2Sj£gSaa,32Du"
Mfllly & dr > Parna opekarna, ??.stjeva c. 2.
IVI 11 mi 1/ Jos'P> zast°Pn''f parotovarne za 1»1 ti» I11K. milo, surovi margarin in kristalno
sodo, Sv. Petra cesta št. 31.
Plfrir Prvi kraniski 'esn'> košarski in rešetarski rdAit obrt. Sanke. Pogačarjev trg.
pArdan Ivan, glavno zastopstvo zavarovalnice rClUdll Hiunione Adriatica di Sicurta, Trst.
Pllh Josip, polaganje parketov, Gradaške ul. 20.
fipiTlif Franci glavno zastopstvo kr. povl. zagre-nCllllli bsčke tvornice likera, preje Franjo Pokom)', Zagreb.
Pdhrmimn V H' trBovina z vegetabi-rvuill IlldllLl lijami in deželnimi pridelki
ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28.
Rntrčolr Davorin, fotografski zavod, Kolodvorske nUKMjft. ulice 32-34.
Skrl J0S'P» spedicijsko podjetje, Gradišče, t. SupeVC sveearna> Prešernove ulice 7.
Tehnična pisarna L"t1nn&aer:
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
Vidm-ji« Josip, zaloga dežnikov in solnčnikov, IlUllldl Pred škofijo 19, Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Glej inserat.
Zupančič ,van- metlar, Karlovska c. 6. Železnik Franc* trKovski zastopnik, Sodnijske
Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
Za izdelovanje in popravljanje
ledenih omar in vseh mizarskih del
3202	se priporoča	3—2
Pavel Batjel mizar, [Radeckega cesta št. 1.
B. SEVAR
_ Ljubljana,
O	J	Ej
j	Sv. Jakoba trg

priporoča najcenejši nakup špecerijskega blaga, rozin, ruma,
konjaka itd. Pristna slivovka iz I. 1876 od t patrijarha Brankovima, ter istrsko belo in črno vino v steklenicah.

r odpisana ima v zalogi najraznovritnejie trpežno, krasno
blago »a bandora, baldahlna, ra«nobarvne plašče, kaanle, pluvialo, dalaatike, v-lnme, albe, koretalje, prte nu.
»ploh ne, kar ie rabi v cerkvi pri ilužbi božji. — Prevzem« -*di vezenje, preuovljenje itare obleke In v»a popravila. — Izdeluje rodno in pošteno po najnilji eenl bandera in tio drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se bUgovol* pri naročilih »*ir&ti na domačo tvrdko ter ne uvažmjejo tajib tvrdk, dr«-itev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpostonejšo postrežbo in najnižjo osne, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najuianji« naročilo, Najodličnejžim »pofttovanjam ie priporoča 2922 24
Ana Hofbauer,
uiajlteljica zaloge cerkvena obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove olloe 4.
i

POZOR!
SVOJI K SVOJIM!
POZOR!
«	iMk	mm	3361
Koti Ijržni-flusec
Llutiliana, FlorijansKe ulice štev. ZZ (v lastni hiši),
priporoča velecenjenemu p. n. občinstvu svojo veliko zalogo vedno svežega špecerijskega blaga ter najboljše vrste moke lastne mletve po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. — Prodaja na drobno in debelo.
Služba občinskega tajnika
se odda s 1. januarjem 1909 ali pa tudi takoj pri občinskem uradu v Št. Rupertu.
3268
Plača po dogovoru.
MarUa Sattner,
Ljubljana, Dunajska «Mta II. », I. ttap., U. Raristr. (Medljatova hlia),
m pnporoS* pni.
izdelovanj*
cer/tvtnifi
para~ menic®.
Iadaloja aala ornata kazal« t T»eh lltarfitaik barvah, plnrijala, abh»-j lina bora«, Atol* la na aa iluiba botjo potrabaa ■Ivari, priproata la aajAnaja, kakor m |la*i naročilo, t •vit na tom ia ilataa mi aj«. - Iiial ta« kandara la kalAiklai lat iarrtoja viakomtat Hrkvitt parila i< poi.tMu«^ |)i.iaa. >>parar>lja ■int lilri klaga, etia p« ■aiataaall alzka, zaf otavlja trpalaa, vaatao dala i« hitro poatraibo. PraaoTljeajo «t»-rlk paraaaatov tadliada-Totjao prariaaia.
Izven kartela!
0. WITHALM
tovarna cementa v Laškem pentlja za 1.1909 pc ecni
portland= in romancementJ
ir Izven kartela!
2-2
11 ccl c f j o, cl ia c 50. be-ciMii&č.a
je tz^ovina oSpL^a.
aliti baii pociariin dtui&t ^r ni čylLe tod a i*0 o od -ptodane -o^olv.
3352 e. OC L 1 1 Cl t O "O i Č 2 2
Cjt!aoni ttc) .Mer. 3.
3 učenci
za kamnoseško obrt se sprejmejo takoj pri tvrtki Feliks Toman, na Resljjevi oesti št. 30.	3171 3-2
Itako postanem zdrau?
To pouči naša 64 strani broječa iiustrovana
BREZPLAČNA KNJIGA
t.
Božično
I
V.,
radost v kuhinji
napravi praktični gospodinji pred vsem zaloga staropreiz-kušenega HlAGGI-jevega dodatka za juho. Podeli juham, omakam, prekuham, presenetljiv, močan ukus in pomaga varčevati pri današnji draginji. Ampak pozor pred ponarejanjem.

l
32% 1
J
„Abhandlung iiber moderne Elekro-Jlherapl"1"'
7-ntto priporočamo j bolnikom, zlasti takim, ki trpe na ner-voznosti, neura-steniji, tevmatiz-niu, bolečinah v hrbtenici, glavobolu, želodčnih in črevesnih težko-čah, srčnih slabostih, ohromelosti in vsakovrstnih slabostih, da se nemudoma obrnejo na nas In pošljejo spodajšnji kupon, na kar pošljemo vsakemu zastonj in franko omenjeno brošuro. — Tisoči priznai-nih pisem potrjujejo na najlepši način senza-cionelne uspehe našega zdravljenja.
Elektro-terapevtiika ordinacija Dunaj, I.
Schwangasse št. 1. s/3. 1. nastr.,
P
i
Kupon za brezplačno knjigo.
Na	20./XII. 1908.
elektr oter a pevti&ko ordinacijo na Dunaju,
1. Schvvangasse 1, 8/3. I. nadstr.
Prosim pošljite mi knjigo f,Bin* Ab-handtung fiber tnodtrn* Elektro-Th rapigrutis in franko pod zaprto kuverto. ^
Ime:	o
m m
Nftslor:	f*^
SLOVENCI! SLEJ" SE"II1,e P J* najboljše čistilo za eevlle In usnje v«
Vl' trgovinah edinole Ivan Kebrouo « prid družbi sw.ciriia n Metoda.
26 O 11-7
Stavbeno, ometno ii koastrak* cijsko kljačavničarstro.
Hidrollčne vidre in sesoike
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškovi ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovale vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: il6no omrežje na »troj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, atolpne križe, itedllnlke, strelo*
vode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valji Ani zastorl in »olndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalniml 3050 52—4	oporami brez viiakov.
Veletrgovina železa
8
gooooooooooooooooooooooooooc OOCOP
o o o o
o
o o 5 o
2 o
o
o
Peter Majdič, Celje
se priporoča cenjenim odjemalcem.
o O O O O
o
goooooooooooooooooooooooooocOOOOO
lin
Ker se mi ni posrečilo prodati svoje noiarske trgovine, vodila jo bom nespremenjeno še dalje pod staroznano, 70 let obstoječo tvrdko
H- HOFJVIAJM
I ?
Mestni trg št. 12
Priporočam toraj preč. duhovščini in cenj. občinstvu svojo bogato zalogo drsalk, vsakovrstnih žepnih, kuhinjskih in namiznih nožev, Skarij za krojače, šivilje, vrtnarje, fine britve, samobrilnike, stroje za lase, kakor tudi še veliko drugih, v nožarsko stroko spada-jočih predmetov.	3280 3—2
K obilnem obisku se najtopleje priporoča
Marija Kalan
lastnica tvrdke.
0-1

I
Okoli lOjO.Ooo kom. v rabi, 5 letno jamstvo, 8 dni na poiskus.
Vsaka britev v etui
Britev št 81, najfinejše solini. srebro-jeklo, >/, votlo brušena, z okraš. držalom, kaže slika v okrašeni frtulji A	cfu jv> ),;(„ toda ■/,
votla, K 3-—. al. .13. Ista, toda votla, K 3-80. Št. 8'OU. S črnim, gladkim irža-jem votla, K 1-50. Brivska priprava v politirani leseni omarici z zrcalom sc zapre in vsebuje: britev, jermen, iopič posodico in milo, K 5'—, 6-—, z varnostnim glavnikom f0» več Ntkakriziko! Ako ne ugaja, denar nazaj! Pošilja po povzetju svetovno-znana tvrdka
^^^	nazaj t Pošilja po povzetju svetovno-znana tvrdka
HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni zoložni«, Most (Briix) it. 1142 Češko.
nim/nl nonlb u lAfld ellbnml n«	___a__a a_ ■___.______
Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zastonj in lranko.
2721 10—1
Jajniievent. tajnica
dobi službo takoj pri zadružni bolniški blagajni na J^ledu. Plača po dogovoru. Jjvejbani v tej strogi imajo prednost. Nemščina ni neobhodno potrebna.
3293 4-2
c)ytacc in lepa davita
pr-odaja po iof ibrti la očitata,
^Paoo Selzičič, £,u&t',aUa.
3172 2
Št. 38990.
lfabiEo.
3278 3 3
Ze mnogo let se oproščajo blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestnem ubožnem zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečevanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci Jernej Bahovec na sv. Petra cesti Št 2, Lavoslav Schwent-ner v Prešernovih ulicah št. 3 in Vaso Petričič na Mestnem trgu.
Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah.
Za vsak oprostni listek bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti eno krono in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 14. decembra 1908.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa iz prvih toVa rn Avstrije:
Durkopp, Styria (Puch), Waffenrad.
I
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: AtHerJe^i :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franka.
Konkurenco,
vino lastnega pridelka tvrdke Br. Nnvakovlč, rdeče (opolo) 24 ln 28, romeno 32 olnarleu pol litra Itd., 1645 se toči o Sodni sklh ulicah Stev, 4, ln na Rimski cesti Stev, 5. ==
Toči se tudi pivo iz zagrebške delniške pivovarne.
? __	enonadstropna, z ogra-
P9 I ^ Bt|	jenim vrtom in več stano-
8 I I ^ II	vanji se proda. Primerna
® ®	tudi za obrtnike. Prosta lega ob Ljubljanici, na Prulah št. 4. Ljub- '
Ijana. Pojasnila	se dobe pri lastnici hiše ' ravno tam. 3194 •
Voč vrst sodov ima naprodaj A. REPIČC
wdarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
PRESELITEV TRGOVINE.
_ Usojam se slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem preselila sedaj na Ribjem trgu se nahajajočo
mesarijo
v svojo MSo na Francovem nabrežju itev. l (tik mlekarne).
Potrudila se bodem tudi odslej cenjene odjemalce vedno z najboljšim mesom pitanih volov postreči in se priporočam za nadaljno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Ml3 fi J £8 CCPVIC 3300 3- 2	mesarica.
J
Prvi Kinematograf Pathe
Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti kavarne „Evropa" vsako soboto ln sredo nov prosram! _ j*	.j 1 ■ «_ -	____ toMm ob delavnikih: ob 4., 5„ 6, 1 m 8. url.
Predstav« ob nedeljah in praznikih: ob IO. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. Cene prostorom: ItoTo^ocMOv"; Tpro.čS^tro^Hn' i Vsak četrtek in Soboto °d 3. dO 6. ure pred- I Slike se dobivajo samo iZ posvet. pariške tvor. Pathe Fržres.
26i3 i6	vojaki do narednika 20 v.	= stave po znižani ccni. i. prostor 20 v., ii. 10 v. i	Ravnateljstvo kinematografa PflthG"
like važnosti, ker se prav lahko zgodi, da ameriške oblasti zavrnejo priselnika, kateremu je kaka tamošnja država plačala vožnjo iz Evrope. Toliko v pouk in svarilo vsem onim, katere mika v Ameriko.
—	Slovenska kiparica gospica Marija Pušenjak je napravila v Mariboru kip Matere božje iz peščenca, ki vzbuja občno pozornost. Kupil ga je prevzvišeni knez m škof dr. Mihael Napotnik.
—	Vič - Glince. Katol. slov. izobraž. društvo prosi, naj se udje, ki so dobivali društvenega »Slovenca« na dom, oglasijo ustmeno ali pismeno pri društvenem predsedniku v župnišču.
Iz Vel. Poljan pri Ribnici. Dežel-nozborske volitve so pri nas vspele nad vse presenečenje. Vrli Poljanci so šli po gladki, ledeni poti vsi do 82 let osivelega starčka na v poldrugo uro oddaljeno volišče Su'šje ter z navdušenjem v slogi in edinosti kot eden mož oddali svoje glasove dr. Peganu. Niso se vstrašili mraza in dolge poti, a pokazati so hoteli, da so složni in, da hočejo tudi složni ostati. Zato sta tudi gorela zvečer dva kresova na čast novoizvoljenemu poslancu dr. Peganu in v znak sloge med seboj. Poljanci! naj torej^ ta plamen kresov vnema in vžiga v vaših srcih mesebojno slogo in obenem pa tudi možato vstrajnost v boju za S. L. S., potem lahko upate na boljšo bodočnost! Zatorej Poljanci, le tako naprej vselej in vsikdar po tej poti v slogi iri vstrajnosti za S. L. S. Zapomnite! Sloga jači, nesloga tlači!
ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek predava v S. K. S. Z. tajnik S. L. S. g. dr. V. Rožič.
Ij Čudna skrb. Danes in včeraj je vlada izdala zopet izredne varnostne odredbe. Okolu 30 orožnikov se boji za kazino. Včeraj je imelo občni zbor neznatno nemško kolesarsko društvo »Edehveis« — in morala je biti po mnenju vlade okoiu kazine orožniška azistenca. — Danes ima »Turnverein« božičnico, in zopet je v vladni palači radi tega polno strahu. Gosp. deželni predsednik ima pač čudnega svetovalca, ki mu vedno slika strahove tam, kjer jih ni. Tisti človek mora imeti tudi posebne namene. Da — celo to mislijo v vladni palači, da je treba danes radi izida volitev skrbeti za izredne varnostne odredbe. In vendar bo v Ljubljani popoln mir! Nervoznost še nikdar ni bila dobra vlada.
lj Ganglova stranka. V ponedeljek, 28. t. m. priredi poslanec in pesnikovalec Engelbert Gangl shod v »Mestnem Domu«, kjer bo-govoril o učiteljskih vprašanjih.
lj Socialna pravičnost ljubljanskega župana. Ljubljanski občinski odbor jc svoj čas sklenil, da bodo z 2. decembrom t. 1. definitivno nastavljeni vsi policijski stražniki, ki služijo že tri leta. Nekateri stražniki služijo že 4 do 7 let. Dasi so vrh tega dne 12. t. m. policijski stražniki položili tudi skušnjo, še vendar do danes nobeden izmed njih ni definitivno nastavljen. Po mestu se govori vsaj tako in pristavlja, da postanejo definitivni šele čez tri leta. Mestni sluge so vsi stalno nastavljeni. Kdo bi jim tega ne privoščil! Toda socialna pravičnost bi zahtevala, da bi tudi policijski stražniki, ki imajo mnogo bolj odgovorno in težavnejšo službo, bili še v jubilejnem letu deležni enake dobrote.
li Socialnodemokraška pravičnost, .lutri imajo v Trstu občili zbor bolniške blagajne naših južnih dežela. Na tem občnem zboru so socialno-demokraški delegati vedno potegnili z iredentovci proti Slovanom. Ljubljanska skupina bolniške blagajne pošlje na ta občni zbor šest delegatov. V seji odbora bolniške blagajne jc predvčerajšnjim občinski svetnik gospod Lenček v imenu delodajalcev predlagal, naj bi bilo pet zastopnikov iz socialno-deniokraške odborove večine, en zastopnik pa naj bi bil iz krogov delodajalcev. Socialni demokratje so ta predlog zavrgli in s tem zopet pokazali, kako razumejo v bolniški blagajni pravičnost.
lj »Slovenska filharmonija« v Ljubljani. V nedeljo, dne 20. decembra 1908., ob 8. zvečer se vrši v veliki dvorani hotela »Union« velik ljudski koncert pod vodstvom kapelnika V. Talicha. Spored: l.rBlodek: »V studiti«, uvertura. 2. Malat: »Češke cvetke«, potpuri. 3. Cajkovskij: »Chant sans paroles«. 4. Labitzki: »Vari-iacije za dva klarineta«. 5. Lortzing: »Črnin tesar«, uvertura. 6. Cajkovskij: »Eug. Onegin«, fantazija. 7. a) Berlioz: »Ples Silf «, b) Cajkovskij: »Marclie miniature-:.
8.	Slovenske pesmi — kvartet za rogove.
9.	Strauss: »Netopir«, potpuri. 10. a) Clan-bley: »Blodne luči«, koncertna polka, solo za ksilofon; b) Nebuška: »Umetni jalia-lec«, galop, solo za ksilofon. 11. Hellmes-herger: »Biserni valček«. — Začetek ob S. zvečer. Vstopnina bi) vin. Pri pogrnje-
nih mizah! — Slovenci, podpirajte »Slovensko filharmonijo«!
lj Umrli so: Marija Mazek, delavka, 75 let, Radeckega cesta št. 1; Marija Per-haj, kajžarjeva vdova, 53 let; Jernej Tro-bevšek, gostač, 61 let; Anton Ahčin, hlapec, 47 let; Rozina Rozman, šolskega sluge hči, 2 in pol leta; Pavel Dovžan, posestnikov sin, 15 let; Vera Zentan, trgovčeva hči, 13 let; Ana Hren, posestnica, 83 let, Krakovske ulice št. 15.
lj Umrl je kurjač dež. bolnice gospod .1 a p e 1 j.
Ij Na tla podrl. Danes dopoldne je na Mestnem trgu podrl na tla voznik Franc Jankovič 70 let staro mestno tlbožico Marijo Knezovo, katera se je na čelu znatno teiesno poškodovala.
lj Tatvine na mlekarskih vozičkih. V
zadnjem času so začele tnlekarice med tem, ko raznašajo po hišah mleko na vozičkih, pogrešati posode z mlekom. Vsled tega je zanje zelo neprijetno, ker ne morejo strankam, za katere je bilo mleko namenjeno, ustreči. Kdor bi kdaj videl kako osebo stikati po mlekarskih vozičkih, naj jo takoj naznani policiji, katera, bode poskrbela, da se ji delo ustavi.
lj Brivski mojstri naznanjajo. Slavno občinstvo se opozarja, da bodo brivnice ob božičnih praznikih sledeče odprte oziroma zaprte: Na Sveti dan, 25. t. m., bodo odprte dc 12. ure dopoldne, na sv. Štefana dan, 26. t. m., pa cel idan zaprte.
Ij Nedeljski počitek. K včerajšnji notic: pristavljamo: Tudi v Prešernovi ulici se dela ob nedeljah v neki narodni trgovini pri — zaprtih vratih. Ali je to trgovskim uslužbencem zagotovljen nedeljski počitek? Ce se s tem ne neha, pridemo z imeni na dan.
Ij Nova cerkev na Rakovniku. Prvi govor po blagoslovljenju ob pol 10. predpoldne ima vč. g. generalni vikar J. Flis. Popoldne vodi slavnost vč. g. kanonik Fet-tich-Frankheim. Začetek ob pol 4. uri.
Ij Izredni poštni promet o Božiču. O božičnem času se bodo od 21. do 24. t. m. podaljšale uradne ure pri tukajšnji predaji pošiljatev vozne pošte in sicer tako, da se bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka sprejemale pošiljatve. Občinstvo se zaradi tega z ozirom na lastno korist, kakor tudi glede na to, da pošti olajša njeno težavno nalogo, nujno povab-lja, da prinese kolikor mogoče že v dopoldanskih urah ali vsaj kmalu popoldne pošiljatve na pošto, ako želi, da se isti dan odpošljejo. Priporoča se tudi v pošiljatev prideti še drug naslov, ker je potem, ako se odpre, pošti mogoče dostaviti jo, tudi če bi se zunanji naslov izgubil ali pa tako izbrisal, da bi ga ne bilo možno več brati. V svrho hitrejšega dostavljanja došlih pošiljatev, se posamezne stranke kar naj-* uljudnejše prosijo, dostavljavca poštnih pošiljatev kolikor mogoče hitro iu nemudoma odpraviti, t. j. hitro podpisati oddajne listke in poravnati pristojbine, kajti vsako tudi najmanjše zadržavanje zavira občutno ves promet. Na pošiljatve, katerih vsebina je podvržena užitninskemu davku se opozarja še posebno. Pri takih pošiljatvali, ki so namenjene v mesta, kjer je užitninski davek upeljan, n. pr. Trst, Gradec, na Dunaj, v Prago itd., priporoča se v svrho hitrejšega obdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina in pa količina (kilo. liter, komad), ki služi za podlago pri določevanju užitnine. Opozarja se dalje, da v božični dobi poštni uslužbenci ne utegnejo vstrezati semintja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve zavijo ter da se mora vsaka na pošto prinešena, ne po predpisih zavita, pošiljatev brezpogojno zavrniti.
Ij lz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto se igra prvič Goethejev »Faust«. — .hitri, v nedeljo popoldne ob 3. uri narodna igra s petjem »Divji lovec«.
V torek prvič v sezoni opera »Prodana nevesta«. - Na božični dan, dne 25. t. m. pop. ob treh narodna igra s petjem »Deseti brat«, — zvečer se poje »Prodana nevesta«; dne 27. t. ni. pop. ob treh se igra pravljica »Pepelka«, — zvečer se poje »Carmen«.
OŽJA VOLITEV V LJUBLJANI.
Kakor je bilo pričakovati je zmagal danes v splošni skupini ljubljanski ofici-jelni kandidat narodno-napredne stranke za deželni zbor, g. Josip Turk.
Naši volivci so vzdržali strogo disciplino. S. L. S. je volišča strogo kontrolirala. Volivci S. L. S. so danes pokazali, da so dobro organizirana četa. Premišljena taktika S. L. S. in vzorna disciplina njenih volivcev je imponirala. Naši volivci so poslušali glas izkušenega vodstva S. L. S. in so ostali doma. Na voliščih smo opazili par kimovcev, ki so danes napravili tudi dobro delo s tem, da so se razkrinkali. To smo primerno veseli vzeli na znanje.
Na nekaterih voliščih Je bilo tudi precej veselih prizorov, posebno okolu 12.
ure so bili nekateri agitatorji od naših somišljenikov pošteno potegnjeni, posebno v Trnovem in pri Sv. Jakobu.
Da se je danes S. L. S. količkaj ganila, bi narodno-napredni kandidat v Ljubljani propadel!
Na posameznih voliščih je bil sledeči
izid:
Mestni Dom: Turk 208, Kristan 78 glasov, 4 glasovi so bili neveljavni. Pri prvi volitvi je dobil Turk v tem okraju 131, Kristan 65, Mayer 13 glasov. Lani pri ožji volitvi je dobil Kregar v tem okraju 227 glasov, Hribar pa 332.
Šola na Ledini: Turk 369, Kristan 263 glasov, 2 neveljavna. Pri prvi volitvi Turk 262, Kristan 201, Mayer 48. Lani pri ožji volitvi Kregar 440> Hribar 597.
Vodmat:
Turk 112, Kristan 151 glasov. Pri prvi volitvi Turk 73, Kristan 131, Mayer 16. Lani pri ožji volitvi Kregar 188, Hribar 202.
I. državna gimnazija: Turk 137, Kristan 163 glasov, 2 neveljavna glasova. Pri prvi volitvi Turk 75, Kristan 133, Mayer 34. Trije socialni1 demokratje so bili aretirani radi volivne sleparije. Lani pri ožji volitvi Kregar 168. Hribar 262.
Šola na Zoisovi cesti: Turk 347, Kristan 208 glasov. Pri prvi volitvi Turk 193, Kristan 142, Mayer 75. Lani Kregar 353, Hribar 667.
Trnovo:
Turk 216, Kristan 221 glasov. Pri prvi volitvi Turk 120, Kristan 184, Mayer 29. Dva soc. demokrata aretirana. Lani pri ožji volitvi Kregar 245, Hribar 366.
Šola pri Sv. Jakobu: Turk 276, Kristan 225 glasov, neveljavnih pet. Ena glasovnica se je glasila Vice-hauptmann pri fajerber, ena pa »Direktor Filharmonije«. Pri prvi volitvi Turk 166, Kristan 176, Mayer 75. Lani pri ožji volitvi Kregar 328, Hribar 510.
Barje:
Turk 167, Kristan 55. Pri prvi volitvi Turk 77, Kristan 46, Mayer 25. Lani pri ožji volitvi Kregar 156, Hribar 156.
Skupno Josip Turk 1832 glasov, Etbin Kristan 1364 glasov. Turk je zmagal z večino — 468 glasov.
Vseh volivcev je 7664! Volilo je le okolu 40 odstotkov volivcev!
Pri prvi volitvi Turk po uradnih virih 1120, Etbin Kristan 1071, Mayer 298.
Lani pri ožji volitvi Kregar 2105, Hribar 3092.
Kregar ima torej v Ljubljani več volivcev kot novi deželnozfoorski poslanec narodno-napredne stranke v splošni skupini!
Telefonska In brzojavna porotlla
»SLOVENSKI KLUB« ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE IN KMEČKE INTERESE.
Dunaj, 19. dcc. Socialni demokrati se silno boje svojih volivcev, ki že začenjajo izprevideti, kako brezvestno socialnode-mokraški poslanci zavlačujejo predlogo o starostnem zavarovanju. Ker se je že glasovalo za prvo branje, ne morejo več zlepa nazaj. Zelo bi radi, da bi se prvo branje izvršilo že pred Božičem in vladna predloga odkazala odseku. Temu pa sta na poti dva nujna predloga dr. Korošca, ki bi morala priti prej v razpravo. Dr. Korošec je v sporazumu s »Slovenskim klubom« dal prednost socialnemu zavarovanju, da ne bi se tako važna predloga le za najkrajši čas zavlekla. Vsi priznavajo, da gre zasluga »Slovenskemu klubu« in di*. Korošcu, ki je popravil socialnodemokra-ško napako, kolikor se je dalo. Dr. Korošec je pri tej priliki dosegel od socialnih demokratov neko za kmečki stan zelo važno zagotovilo. Socialni demokrati se namreč ne bodo upirali, da pride vladna predloga o melioracijskem zakladu nujnim potom v zbornici še pred prazniki v razpravo. Na ta način dobe kmetje za prihodnje leto štiri milijone kron več v melioracijske namene. Vrhtega dobita govornika »Slovenskega kluba«, dr. Korošec in Grafenauer priliko, da v razpravi o socialnem zavarovanju natančno opišeta žalostne razmere kmečkega stanu, zlasti radi suše in uim. Vsled pametne politike »Slovenskega kluba« pride socialno zavarovanje v odsek, reši se melioracijska predloga, ki je zlasti za naše vodovode nepopisne važnosti iu vrhtega se naše kmečke razmere spravijo v razgovor.
STALIŠČE JUGOSLOVANSKIH POSLANCEV NASPROTI VLADI.
Dunaj, 19. dec. Ker si je vlada za nujnost pooblastivnega zakona dvetretjinsko večino zasigurala, je nastala taka situaci-
ja, da je šlo zgolj zato, ali naj Jugoslovani svoje nujne predloge (dva dr. Koroščeva) vzdrže ali umaknejo, da more v pondeljek priti na vrsto melioracijski zakon in predlogi za pomoč proti nimam ter se vršiti 1. branje socialnozavarovavne postave. Spričo nedogledne važnosti teh zakonov o postopanju Jugoslovanov ni bilo dvoma. Med jugoslovanskimi poslanci in ministrskim predsednikom so se vršila dolga tozadevna pogajanja, ki so tako izpadla, da morejo jugoslovanski zastopniki biti z njimi popolnoma zadovoljni.
SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dunaj, 19. dec. Ponedeljek je zadnja seja pred božičnimi počitnicami. Na vrsto pride melioracijski zakon, predlogi glede uim in 1. branje zavarovavne postave.
ZOPET KONCESIJA OGROM.
Dunaj, 19. dec. Uradno se v dolgo-klobasasti izjavi potrjuje, da se namerava glede na jezikovno vprašanje v armadi Ogrom ugoditi, češ, da bi to absolutno nič ne tangiralo edinosti armade.
PREDSEDNIK ŠVICE.
Bern, 19. dec. Zveznim predsednikom je izvoljen dr. Deucher.
SPREMEMBE V TURŠKEM MINISTRSTVU.
Carigrad, 19. dec. Naučili minister Hakki-bei je imenovan veleposlanikom v Rimu. Naučili minister je postal Abdu-rahman.
BALKANSKE KONFERENCE NE BO?
London, 19. dec. »I)aily Post« zatrjuje, da je med Aehrenthalom in Izvolskim dosežen sporazum glede aneksije in da je pričakovati tudi, da se opusti misel na konferenco, ker sc Avstrogrska in Turčija sami sporazumeta.
POLJAKI ZA LAŠKO VSEUČILIŠČE V TRSTU.
Dunaj, 19. dec. Laški študenti se hvalijo, da so dobili od liberalnih dijakov vseučilišča in tehniške visoke šole v Lvovu navdušen laški dopis, ki konča z besedami: Živelo italijansko vseučilišče v Trstu!
SMODLAKA ZA IREDENTO.
Spljet, 19. dec. Smodlakova »Slobo-da« priobčuje navdušen članek, ki zagovarja pravice Lahov do laškega vseučilišča v Trstu.
nahod, hrlpavost, leži,,,
"-Nvlm Nu dom	P[" nerr,° 8 F e I -
Dvanajstorica « p„sl„L	fluid".
ročite pri u v PpIi.v! ' i 5 K franko - Na-
(Hrvalsko). 'ef,u v Slub|C, Elsa Irg 84'
Ferry.
LISTNICA UREDNIŠTVA. G. M. Natlačen: Vaše pismo na »Zvezo« dobil včeraj v roke! Javite takoj uredništvu »Slovenca« svoj sedanji naslov.
2249 3
reši SCOTT-ova emulzija propada in jim da normalno moč in krepkost.
TISOČI
skrbnih starišev so bili presenečeni nad hitrim zboljšanjem. Celo oni, ki zavračajo mleko, radi uživajo
Scott-ovo emulzijo
in jo lahko prebavljajo. znamko'—*r° Cena originalne steklenice
bičem — kol garancijskim znakom Scot-tovega ravnanja.
2 K 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah.
Proda se
3164 3-2
rnn nisa
®3T" z uedne mečjo
pri Kranju, po&ta Tupaliče.
Več se izve pri lastniku Matiji Rozman - u.
PEVOVODJA
zmožen voditi tudi orkestralne zbore, dobi stalno mesto kot stranski zaslužek pri pevskem zboru v večjem mestu na Slovenskem. Ponudbe z dokazili o spodobnosti in zahtevo glede plače pod Šifro ,,5000" na upravo 3359	„Slovenca."	b-1
Za božič in novo leto
je najkoristnejšo darilo Singerjev šivalni stroj
3367 3-1
kateri se dobi v vseh prodajalnah s tem izveskom
3362 Zahvala«
Ob bridki izgubi našega Iskreno ljubljenega gospoda
Josipa Korčeta
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za milo sočutje, za tolažbo ob smrti in za krasne vence Iskreno se zahvalimo slavnemu domačemu gasilnemu društvu, slavnim gasilnim društvom iz Godoviča, Črnega vrha, Idrije, Spod. Idrije, Logatca in Planine, gg. pevcem za krasne v srce segajoče žalostinke, in tudi vsem, ki so od blizu in daleč prišli dragemu pokojniku izkazat zadnjo čast.
Bog plačaj!
Hotedršica dne 18. dec. 19 8.
Žalujoča soproga in sorodniki. »SP
mm
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 10 decembra Pšenica za april .	... 12 46
Pšenica za oktober I. 1909. . . . 10 96
Rž za april I. 1909...... 10 20
Oves 'u april .	8 50
Koruza za maj 1. 1909 . ... 7 29 Efektiv 10 ceneje.
Meteorologijo poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, srea. zračni tlak 736'U mm.
Dragotin Mojce
čevljarski mojster
LIUMIan?, Radeckega cesta Z
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam |natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postiežba točnal
3292 t

Zaloga karbida
a 29 kron 100 k«
franko kolodvor prejemnika
33 4 Jos. Anko 31
acetilonist, Ribnica.
»m,.,,.-, „
7ffhtPnnft0 bretplaffno dnpoftlUatev molega Hnat IiUUICVUJit: oonifca m nad iOOO alikami. -
Jamstvo več lot. Vsako nepopolno blago se viaatf
nazaj za popolni znesek StUta v, na v. velikosti.
St. S66
srebrni darn-«ka remont
= Čaa upa-O zevanja
18 9. zveč. 7. zjutr. 2. pop
IJ
Stanje barometra v mm
734 5 ?6 4 36'6
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo

0'4 sl. svzh. ! sneg
0 2 sl. jjvzh. 1'0 sl. jvzh. Srednja včerajšnja temp. 0'7°, norm
140

Ceno &e&ko posteljno perje!
5 kg nov temn K 9'60, boljše K 13—, polbelo skubljeno K 8'— , belo K 24-—, snežnobelo, kot puh mehko skubij. K 3u-—, K 36 —, K 42- . Pošilja franko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsel, Lobes št. 159
pri Plznu, Ceeko.
St. 322
srebrna mošks remont. «-51
St. 337
Brebrna s aldro 15 kamnov 3* — dvojni plaši S'St
St. 341, srebrna s «idrt dvojni plašč lokanj nov, posebno močna 7—9-IBŽ
Anton Klffmonn.
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnimi Uvoi v vsa dežele Maribor L 5., otajaraka.
O >
(0
S
I
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov u Stofcu Fran Cerar p. Domžole pri Ljubljeni.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzorci na razpolago. 3294 <d	Cene primerne.
< o
0) <
o
URADNIKA
išče Ljudska posojilnica in hranilnica pri Sv. Ivann pri Trstu,
Plača po dogovoru. Službo je nastopiti z novim letom Prosilci zmožni laščine imajo prednost. Prošnje s potrebnimi spričevali naj se pošljejo na gornji naslov do 28. decembra t. S.	3365 6—i
SVOJI hi S> o J 1 ]\1 !

e
«
o
■B
O »
»
o a
a »
« «
N
Edina slovenska odlikovana in strokovno urejena semenska trgovina in umetno vrtnarstvo
fllojzija Korslka u Ljubljani
ki obstoji že 34 let in ima v zalogi 460 vrst najboljših poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen, za katerih kakovost jamčim. Posebno za to leto sem se preskrbel tako, da morem vsem zahtevam ustreči. Moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preizkuševališču preizkušena. Tu se tudi izdelujejo venci in šopki, sveži in suhi, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1909. je brezplačno na razpolago.
Z odličnim spoštovanjem
3298 3 1	Alojzij Korsika.
N
U
v
f*
»
«
u
I* »
TJ
O *
m o a
o n
3
Naznanjam svojim cenjenim dosedanjim odjemalcem in naročnikom
preselitev svoje obrfi
iz hi&e na Rimski cesti II, v svojo lastno hišo v
Kolodvorskih ulicah 25, =
Zahvaljujem se dosedanjim svojim odjemalcem za njihova naročila ter jih ob jednem zagotavljam, da bodo tudi v novih prostorih postreženi z najboljšim blagom, solidnim delom pri veliki moji zalogi, izdelanih in neizdelanih vozov po najnižji ceni.
Za obilen obisk najudaneje se priporoča
FRAN VISJAN
sedlar in izdelovalec vozov v Ljubljani.
: Kolodvorske ulice štv. 25. zzz=
i-i
Gostilničar na račun
se sprejme tah^oj v Narodnem domu v Slovenjem Gradcu. Prednost ima ocenjen, tfavcije se zahteva 500 Jf.
Haiuecjn tirdka zn žodDene Instrumente ln gramofone u Praži.
Najboljše božično in novo.emo darilo Je
,, PR AH 21' *
Velikost: 29X29X14 cm
GRAMOFON
I. praške tovarne za godbeno orodje, orhestrione
Dietjo Fuclis, Praga »moskva
Velikost: 31X31X15 cm.
ii
.	—	velikost: Jl;<
ZVt^Tu^ Zaloga na drobno: VoclDUDU trg 13. Sr^ bS
nttno JaLk0!esie se Zadnja novost: dvostranske plošče za v razn^ barvata, kolesje navija med igranjem. —	J	„ ,	se navi a med Igranjem.
= Cena K 28-. = -: vsak gramofon a K 4*-. — = Cena K 32._. =
Novi ljubljanski komadi.
, 100307
X 100J02
Godba c. in kr. pešpolka štev. 27, kapelnik Teodor Christoph.
Triglav, koračnica, Fučikova Naprej, koračnica.
»Mladi vojaki*, koračnica iz operete
»Rokovnjači", Parma. »Sokol", koračnica, \Vavrinek. 100305 La Bora, koračnic, Zitta.
„U boj'', zbor iz opere »Zrinski" Zaje. .Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, i. del. ,Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, II. del. »Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, III. del. »Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, IV. del Pozdrav z Gorenjske, valček, Parma, 1. del
104204 X 104205
X
X
X
X
100303
100304
100300
100293 10U294
100215 100 96
Lahko noč.
Pri oknu sva molče slonela.
Oddelek zbora Glasbene Matioe v Ljubljani pod vodstvom M. Hubada.
104656 Slovenec sem X 104657 O mraku
104653 Lastovki v slovo. Mladini.
X
X
100297
100298
X
X
Pozdrav z Gorenjske, valček, Parma, II del.
100292 »Venček slovenskih pesmi". 10029> Predigra iz opere „Graničari", Zaje.
Fantazija iz operete „Caričine ama-10 300 zonke, Parma. 100301 Medigra iz opere »Ksenija", Parma.
Josip Povhe, komik slovenskega gledališča v Ljubljani s spremljanjem orkestra.
2-102680 O treh ljubicah.
Napitnica iz Rokovnjačev, Parma. Ljubljanski postrešček iz operete
»Nečak", Parma. En starček je živel, L. Pahor.
104659
Zbor Glasbene Matioe v Ljubljani pod vodstvom M. Hubada.
104648 Je pa davi slanca pala. 10464' Luna sije.
104650	Bratci veseli vsi.
104651	Ljubca povej, povej I
104652	Skrjanček poje. žvrgoli.
104653	Meglica.
10J654 Nazaj v planinski raj I. del. 104655 „ „ „ „11. del.
X r,
X 7,
X s
2-102681
2-102682 X 2-102683
Ženski dvospev.
104201 Gorska rožica.
Slovenskim mladenkam, H. Volarič.
X
104214
Moški kvartet Glasbene Matice.
Zbor stolne cerkve v Ljubljani pod vodstvom Antona Foersterja z harmonijem.
a)	Hitite kristjani, starocerk ena, Ant. Foerster.
b)	Kar je že dolgo želel svet, zložil Ant. Foerster.
c)	Oj dete ro|eno nam staroslovenska, 1046A0 Ant. Foerster.
104661	Ave Maria, z gosli in harmonijem iz opere »Gorenjski slavček", zložil Ant. Foerster.
a)	Pet ran Jezusovih, zložil Gregor Riha.
104662	h) Večno srečno, staroslov. A. Foerster. 104C63 a) K sv. Rešnjemu Telesu.
b)	Tebe, Jezus ne pustim, A. Foerster.
a)	Lilija k Jezusu, zložil A Foerster.
104664	b) Cvetlice ve, zložil Blaž Potočnik.
104665	a) Molitev, zložil F. Gerbič.
b)	Čast Bogu, zložil Ant. Foerster.
104206	»Vcnček narodnih pesmi".	Harmonika		
104207	Ogljar.	X	108053	Kamniški valček.
	a) Kranjčičev Juri.		10S054	Veselje v gozdu.
104208	b) Tički.	X	108052	Šotiš.
104209	Ti si urce zamudila.		108055	Polka na sedem korakov.
104210	Ko psi zalajajo.	X	108050	Laški valček.
104211	Stoji, stoji Ljubljanca.		10">051	Marzol n.
104212	Nočna rosa.	X	108048	Al' me boš kaj rada imela
104213	En starček.		108049	Špic polka.
104202	»Oblački«.	X	108046	Domači traplan.
104203	Planinska roža		10b047	Žegnanje v Tomačevem.
Obširni, bogato ilustr. ceniki vseh razun navedenih aparatov, ki so vedno posiija sc *amo v zaiogi, na željo zastonj in franko
3297 1
proti povzetju!
Nepovoljno vzamem tekom t p-h dni franko nazaj.
i V. prilog« t,glowio»" He¥, 292. dnč 19. decembra 1908.
Iz Gori].
— Volitve v Gorjah. V Gorjah, 15. decembra 1908: Naznanili ste že izid naših volitev, ki je dovolj časten in ugoden.
1.	Za g. Pibra je bilo oddanih 263 glasov;
2.	demokratski kandidat Bartl je dobil 37 glasov, 3. župan Jakob Jan pa 14 glasov. 4. Neveljavnih je bilo 9, 5. prazna pa je bila ena glasovnica, skupaj 324 glasov, tedaj dobra polovica od 628 vpisanih v vo-livnem imeniku. Komur so Gorje znane, se bo čudil, od kod naenkrat toliko demo-kraških glasov! Stvar pa je precej jasna, če povemo, da so ti glasovi od železničarjev na Blejski Dobravi in od nekaterih delavcev na Savi. K vasi Sava spadajo namreč tudi tiste (večinoma delavske) hiše, ki so na desnem bregu Save pod Mužakljo. Tisti svet pa je zapisan v katastralno občino Blei. Dobravo, in se torej z Dobravo vred prišteva v gorjansko občino. Do zadnjega časa so te hiše tudi pripadale v Za-spiško župnijo, in so jih šele pred kratkim izločili iz nje iu priklopih na Jesenice. Glede zadnje volitve za splošno kurijo so bili ti delavci že zapisani "v imenu jeseniške občine. Tam pa so jih reklamirali kot napačno vpisane in radovljiško glavarstvo jih je oddalo v gorjansko občino. Saj ve, da to delavcem ni bilo všeč, ker so morali dve uri daleč na volišče v taki grdi poti. A kljub dolgi in grdi poti so demokrati vendar skoraj polnošteviluo prišli in tako osramotili marsikaterega domačina, ki je imel volišče pred nosom, pa se ni udeležil. Sicer se pa mora zopet čast dati nekaterim Radovničanom, ki so še čez tri ure daleč prišli oddajat glasove za dobro stvar. Demokrate si bomo pa dobro zapomnili za drugi pot. Človek si ne more misliti, kako predrzno ti ljudje nastopajo. Zahtevali so, da se jih pusfi v dvorani med skrutinijem. To se jim je dovolilo, ali bili so do skrajnosti nadležni. Pristopili so prav k mizi, kjer je sedela komisija in so gledali in zijali v glasovnice. Kljub ponovljeni prošnji in grožnji g. predsednika se niso odmaknili od mize. In ne da bi koga prosili za dovoljenje, so nesramno kadili v uradnem prostoru. (Ali je demokratom res vse dovoljeno in ali se njih nasilstvu ne moremo nikakor ubraniti?). Pokvarili nam sicer volitev niso, ali tu se vidi, kaj bo, če ti ljudje pridejo k moči in oblasti! Nekateri so tudi po nepotrebnem volili domačega župana g. Jakoba Jan, Marovta iz Podholma — dasiravno jih je prosil prejšnji dan pri shodu, da naj njemu nikakor ne dajejo glasov, ker je vsak glas le zavržen. Res je težavno ljudi učiti discipline in tudi tu bi se morali marsikaj učiti od demokratov. Sicer pa že smemo biti zadovoljni s tukajšnjimi volitvami in se lahko zanašamo na naše ljudi, ki z veseljem pritegnejo skupaj in trdno stoje za našo S. L. S.
Po suetu
Iznajdljivi Angleži nabirajo v Londonu darove za bolnišnice s psički, ki imajo krog vratu obešene nabiralnike. Malokdo se more ustavljati prosečemu pogledu teh marljivih in zvestih nabiralcev. Deset psičkov je tekom enega leta nabralo za neko 'bolnišnico lepo vsoto 330 funtov šterlingov.
Španski sleparji se zopet oglašajo. V rokah imamo pismo, ki je prišlo iz Madrida na Bovško. Španski slepar piše, da se nahaja v vojaški jetnišnici, da je bil v španski vojski blagajnik, da se je zapletel v politično zaroto ter je moral bežati; potem pravi, da je bil v Bovcu ter da je zakopal v tamkajšnji okolici 275.000 kron. Njegova hči (pravi, da je vdovec) ima papirje, brez katerih ni mogoče dobiti omenjene svote. Nato obljublja, da da tretji del denarja onemu, ki pošlje denar za pot hčerki do Bovca ter prosi, naj se odpošlje tako-le brzojavko: Geronino liernar-Esperanza 6 segizda Madrid Bolsa en Calma Vezulo. — Mislili smo, da je pač vsakdo tako pameten, da ne sede na take španske limanice, ali z začudenjem smo izvedeli, da je bil vendarle nekdo ujet na španske limanice, in sicer prav na Bovškem. Stale so ga presneto drago; menda par tisočakov.
Črna roka dela z bombami. Znana italijanska hudodelska družba »Črna roka« v New Yorku je izkusila izsiliti od nekega trgovca visoko vsoto. Izsiljevanje je pa ostalo brez uspeha. Črna roka je rz maščevanja položila v neko hišo bombo. Učinek je bil grozen. Ranjenih je 20 oseb, pet smrtno nevarno.
E <
Najcenejša vožnja v Ameriko.
t Kristan
oblastveno konc€sijoni= rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v LJubljani Kolodvorske ulice it. 41
2900 52— F
3
o n
w
8>
SOT Najcenejša vožnja v Ameriko. *ff f
Slovenska modna trgovina
motfnl salon 30 moderne domske lilobuke ^
A. 111 VOD - MOZETIČ, Ljubljana
\ stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu
najvdanejše priporoča velecenjenim damam. S^t Klobuke sprejemam v popravilo. ^
Telefon št. 155.	Telefon št. 155.
Prvi, najstarejši slovenski zavod za
ploKofiranje in snnženje stanovanj
3245 2	priporoča velespoštovanjem
PETER MATELIČ, Ljubljana, Škofje ulice 14.
m n
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
■
<i
Tovorna pohiitvs J. J. Naglas
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
Največja zalogu pohištva zn spalne in
jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, mocroci nu vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
2823 52-8
I i 1 1 I l I
i ■ m u m m ■ ■ u ■ ■ m m i r ■ i i ■ i ■
■ ■ M ■ ■
3214 5-2
Prvovrstni avstrijski pridelek
Kleinoscheg Derby sec
napravljen iz francoskih vin.
Kleinoscheg Margue d'or
napravljen izpnozemskih vin.
3214 5-1
Dobiva se jpovsod!
(N
VINO
t—4
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska i«. d»>u a w Medoiih (Korte)« pošta Pirano — železnih, postaja Pop. toros«* (hitra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—6 F. HITI pr«d Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Najcenejše
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in »«jbol|H kakovosti slavnemu p. n. občinstvu la preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
== v Ljubljani =
frcd škofijo štev. 19 — Stari trg štet. 1 Prešernove ulice Stev. 4. 163 H.M
■ Popravila ftofino ia oano. M
Praktična novost!
Scepilnim strojem,Helleria zamorete drva hitro, brez ne varnosti in ropota cepiti v poljubno majhne kose. Dobi se v vseh boljših trgovinah za hišno in kuhinjsko orodje za ceno K 12'—.
		
		sm&flm&maBBRMi
Imate li doraslo
čer k
?
Zahtevajte povsod
novo platno
z n.irndnim|
kolkom 1 kos 23 ml
za
K 16
Naročile ii najcene|še in najlepše tkano blago lastnih tovarn. izdelkov: barhenta, flanele, da masta, gradla, kanafasa, najmodernejšega blaga za damske kostume, itd., vse po najnižjih cenah lastnega tovarniškega izdelka pri tvrdki
Frnntifek Mejdr,
strojna tkalnica in razposl-Ijalnica v Usti na Orlici, Hutvald št. 38, Če«ko.
2340 a-1
Naredite ji veselje in
kupite ji opremo
OSREDNJA BANKA CESKIH 'mmlmc, r—•
Fippliifcratr. 22 (Uatfedni banka 6askyoh spofHobn)
Vlog« mm kiijiiie« iN raftua 4 * ia 4 V, %. Kupovanj« in prodaja iradn. papirje«. Uprava ia duvaiaa zaloga hraxpla6ao.
Poaojila okrajam, maatom, •bftiaam In drugim lavnim korpor*rf)am proti »morti»«cW
4X I" '«•'. upravne pristojbine. Fiaanoirnnj« javnih podjotij. Emisij« lastnih 4*), tnn-tcovKife obligaoij, kater« uživajo pupilarno tluurnoU in m tme|o rabiti u v»«kovr«tr»e kavcije.
Hmw— IM.III !■■>■< .11» .1II..............—	.......■ I.-. —«	—________________
----------------------------um).aOHšito*■>wrrru vvrKi^rnnjaaB^^SVZ-T^Tfr <t;
Dal. kap. 7,000.000-
Itkpi»l:	croh«..«-.
Deponiranj« kavči) ta radij raznlfc mi. Saloni intnjle antoa«
denarnih uradov. Bankovn« Informacija In irtfte brrtplačno.
Optični zavod
Fr. P. Zajec ffifc
priporoča svojo dobro urejeno za-— logo raznih oftal, šfcipalcev, | tn daljn*gl*4o«, toplomerjev, zrakomerjev itd. Oftala in 46ipaloi se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila to6no in ceno.
Velika zaloga pravih ivioar« akih žepnih in atenskih ur, zlatnine in arebrnina.
Nikel ure ad gld. 1-90 do 10-Srebrne ure . . 3 00 , 40-— Zlate . . . U — . »SO-—
Zahtevajte moj novi cenik, ki (a pošljem brezplačno.
Na''bo'jše klavirje
~ :: prvovrstnih dunajskih tvor-nic in ::
harmonije
amer. sistema prodaja in iaposoja najcene|« edina narodna t.rdkj
Št 1 I
Alfonz Breznik Gradišče
A11U1U UIW&1IIH, (blizu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in uiitelj »Glasben« Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo Najceneje oglaševanje. 2079 52 — 3
f&ktfniJtč -v- . 'IjTtfriJcct JfaUri iflt/o <ic>S>rt\ po ovni in KiasTifVil/iiHTpotcrvuli ruy J*> obrnrpt?
oSimon^iJfmetctZa
v	JiblvAvcrske uArcitt
* *-rJ?%ci viiki titfc Jsr brop/a&ic,


Istotam sprejemalo se dobri in zanesliivl zastopniki.
J.KORENCJIN
-—— I jjiitoljmiH,-----
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno . ■ . in na debelo. . ■ >
Podjetje betonskih stavb! ®
Brata Seravalli & Pontello
Ljubljana, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela Iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz i060 mavca za stene in strope. Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke. 52 -..
Vsa dela so solidno In strokovnjaSko izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastop svodov patent „Thrul".

Velikani
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce, maje, . spodnje hlače, otročje -obleke itd. 2575
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnioa, gepeljni, ■lamoreznio«, fcistilnioe, prešo
za aadje i. t. d	1739 7
Edino le prt:
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezija cesta itev. I., Valvazorjav trg *tev. 6.
In zakaj: zato, ker »o dotični »troji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče ln tisoče komadov In se ravno radi tega, ker se jih Izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. MoJi stro|l »o pov»od jako priljubljeni. — Obračajte sc na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških lin In druge različne železnlpe In raznega orodja, nagrobnih krtžev, tehtnic.
RolceneHo In nidbltrelfa vožnja * Amariko je s gorniki „ Severonemškega Lloyda"	'*
□ Bremena Heu-Vork
s cesarskimi brzoparnlkl Kaiaap Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm> Kaiitp Wilbelm d. ■M GPOSS«. mrnumm
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. fe.
Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani adino-la pri i 86 el
Etfuanl Taučar-Ill, v Kolodvorskih ulicah it 35
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tiftlerju".
Odhod Iz LJubljane je vsak lorek, četrtek In aoboto. Vsa potovanja »s tikajoča pojasnila ločno in brezplačno. Postrežba poitena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californla, Ari-ona, Utah, Wyoming, Navada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi it Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi Listki preko B«)tlmor« in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba. Buenos Aires, Colombo, SinRapore, v Avstralijo Itd. Itd.
Babica ANA TRTNIK
roj. Kapele
ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babica pod vodstvom gospoda proi. pl. dr. Valente, naznanja, da stanuje sedaj
■4T na Poljanski cesti štev. 9
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.
Mmmmm^mŠ
p
Najbolj varno naložen denar!
Stanje hranil, vlog:
nad 31 mil. kron.
Rezervni zaklad:
nad 900.000 kron.
•O mi
O
isti
13
na
Vid Pl
ton
D
na\
Pil

mi mi
M
ttti mi
nvž sm
Mestna hranilnica ljubljanska
u lastni hiši u Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4<V0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, sve-doči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.	2425 s2
Denarne uloge se sprejemajo tudi do pošti in potim c.Kr.poštne hranilnice.
Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje.
Založnik c. kr. avstr. država* artttfcHkav
Klobuke,
cilindre In čepice -m
»najnovejših taconah in v velikih izberah
priporoča il> t2-2<
Ivan Soklič.
Pod trančo It. 2. P«t|ji iletMnatat.
2050 20 t i)
FR. SEVCIK, puskar v LJubljani, Židovske ulice l
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovske priprave po najnižih cenah.
Popravila se izvršujejo to£no.
Cenovniki na zahtr^snie zastonj in poštnine prosto
m
m
m
m
m M
m m
m
&
m
m
&
mmmmmmmmm
Lepe, sveže brezvejne
bukove Mode
dolge 180 i:-i 2 35 metr. kupuje po najvišjih cenah franko kolodvor kupca ali prodajalca F»*a«* S »igel j tovarna stolov Br«*g, p. Borovnica.	2888 8
In Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
voinia s Ounard Line
MJ 44	Bližnji odhodi
Iz Trstn,dr>ma«Seg» pristanišč/*« Pannonia, 5. jan., 23. febr. 1909., Carpathia, 4. marca 1909. Is Livarpoolai Lusitania največji najlepši parnik 26. dec. 19f»8, 6. febr., 27. febr. 0. marca. 17. aprila, 8. maja, 29. maja 1909. Mauretaiiia 23. jan., 13. fbr., 6 marca, 4. aprila, 24. apr., 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
i
Najnovejše slovenske produkcije v oktobru. 3 . J iSStl	fin	/StL.
'■ in plašče vseh sistemov In mark
^ NeprckoNnl {{Bede filii.su fn re-: produkcije. — Prva spcrialna uvozna lilša za fjramoloiie.
Josip Moser, Dunaj IX. Kinderspitalgasse 10.
j	Največja zaloga plošč v vseh znunkah 'd K 3-— višje.
?	l/.bnrut rodbinski »p»r.ti od K 110 — TiSle. Pokaie se
?	zastonj, ne da hi se s I lo k nakupu. Zamena vseh plošč
j	najkulantnejša. Lastna poprnvljalmca. — Hošilja se vsak
i	:: dan na deželo. Prospekti zastonj.
mi
D
\mi

i UH
mi
«3

Zaloga pohištva
v lj ubij aiiHlt cm kolI/.eju na Marija Terezije cesti stev. 11
puc &
ErtporoCa kompletno opravo za spalne n jedilne sobe, železno pohištvo, tapetniške izdelke in blago. Zagrinjala in posteljne preproge
vsled opustitve po znižanih cenah.
Lastno mizarstvo in tapetniške dela niče.
:: Specijaliteta: Patent, spalni divan. n
9931
H SUTNER urar in trgovec 1 zlatnin0 ln srebrnino
Ljubljana	Mestni trg nasproti rotovža	Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih fivi carskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshtitte, Ornega, Bilodes, Uranla, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavioo, budilk i. dr.
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi —	po po&ti pošljem za-
stonj in pošt. prosto.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
2568 24 10
ta: -)
99
CROATI
L&
j« edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. u
u
osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovan|e jjvllult I	9 proti požaru in vpepelitvl po blisku nepremičnine vsake
vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje:	1395 32—H
zasfop „CroaH«a" v Ljubljani, Gosposke ulice 4.
(Za vsa vočja mesta nei den&eli se iščejo zastopniki.) jm
.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. I ! ! Velika zaloga telovadske obleke !

!otografski umetni zavod
Ljubljana, Sodnijslf© ulice II.
s	Izvrševanje vseh v fotografsko stroko
J	spadajočih naročil kakor: poveča vanje,
f	reproduciranje, fotografiranje tehničnih
|	-.....predmetov, interijerjev itd H^H ||
^ % % € f %	dele* se izvršujejo točno tudi v največji množini. 11.
f
Najkrajša iB najcenejša UOŽHjO
z modernimi , velikimi brzopirniki !z
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w Yorfe
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnifcih: 0Finland", „Kxoonland', „Vad3rland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak tadon v sobotah oskrbujujo roduo vožnjo mod Antwerpnom in Now Yorkom, so snažnost, teborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po aovem urejeno v kajite ia 2, 4 in 6 oseb, ca vsakega potnika eminontnega pomena, in traja vožnta 7 dni.
9M iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na m sGC vožnjo 6«z Kanado, katera pa )e 'trlatoo cenejSa kakor na New York.
1'ojasnita da|e vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ultoe odalej *tev. ae. od jul-nega kolodvora na levo pred mano gostilno nri .Starem tišlerju'. 320 46 49
L £L
m
Slovenska trgovina*
m
pri „solnca" za vodo
v mestni palači.
Katinka Mmw
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavioe, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venfikov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje ovetlic točno po naročilu. — Za kupčevaloe na debelo najnižje cene.	2552— 12
Niz cekene!
N
ta <
o
a
o
M,
j Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklo
Civilista flgnola, Ljubljana
Dunajska cesta st 13 poleg .JFigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-6
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p n. odjemalcem v ogled.
Kavarna in restavracija
se sl. občinstvu najtopleje priporoča.
J s r— .,______________ , S Z
CM OO OO
fO
■m
K
jSt *>
o
C
u»
«
HA
C
O
jjjj
o
in
co
<j1 HO C
o
«1»

21
1 §
3
o «—•
o <©
rv
fii
c — <0
5T
u*
o
<
■
00 N> 00
o
Ul
00
00
IN)
► ► ► ► ► ► ► ► ► ►
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljani
v lastnem zadružnem domu y
na Dunajski cesti štfcv. 18
► ► ► ► ►
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa . . . ft 59.197.24620 ^
upravnega premuženja............K 12,888.795'43
C
obrestuje hranilne vloge po 4'
2 0
►
-	►
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega pla-	~
čujo posojilnica sama za vložnike.	|
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom	fc
in jih obrestuje od dne vlo^e do dne dviga.	P
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12f434.933'24.
Posojuje na zemljišča po 5'/«°/o * I '/a % no amortizacijo ali pa po	^ ^
5 V«0/,) brez amortizacije! na menioe po 6 °/0.	Hk
Posojil sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga
^ URADNE URE t vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven
ari	nedelj in praznikov.	201
Trsouina s Špecerijskim blagom,
A. Šnrabon v Ljubljani
priporoča svojo novourcjcno
Trsouina z moKo In deželnimi pridelki.
Slavno zalogo rudninske vode
Velika pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Točna in solidna postrežba!
Na drobnem in debelo.
3188 5- :
Zaloga brinja in [sliv za žganjeknho.
s
(
CJ C cu u 3 ^C C
o
N
<1»
C
<y
u

. Slovenci Slovencem #
| Zelo važno ata trgovce in obrtnike Y
m
Ker imam še precejšnjo zalogo
reklamnih koledarjeuzal.1909
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
== Cene so brez konkurence ==

tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad že od 15 v. napre j
Vsem Slovencem se priporoča	3078(20—11)
Fr, I$HČ, Ljubljano, Mestni trg U.
Podpirajmo se medsebojno! V slogi je moč!
vo (N	
>C/J	
«J	
(A 0> U m «3	
Ij a	
• > a	
Svoji k svojim!
mm daril za Božič
kakor tudi rainlh
predmetov za okrašenje božičnih drevesc
finega domačega in tvorniškega izdelka. Nadalje se priporočam slav p n občmstvu za naroč,la raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega V-civa. - V zalogi .mam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter po-......strezam tudi s finimi desertnimi vini in raznimi likerji -___- -
•"T Fini turinski pelinkovec. am
Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šartelj, plnce in drugo pecivo, v pekarni pa fin domač rien kruh. =====
A7~	vq	1 se dob'va vsak čas črna in fina
V JA.CL V cLl 111 beIa kava ter |z5oren čaj j t d
Jakob Zalaznik

c/5<

slaščičarna, kavarna in pekarija.
: Stari trg štev. 21.
najboljša in najsMia priliUo za Meiije.
Denarni promet do 31. okt. 1908 čez 54 milijon, kron.
Lastna glavnica K 354,645-15.
Stanje vlog 31. oktobra 1908 čez 15 milijon, kron.
v lastni hiši na
Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8, sproti hotela „(Jnion" za fr
prej na Kongresnem trgu št. 2, I.
za frančiškansko cerkvijo
LJUDSKA
registrovana zadruga z
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan A 1/ ter jih obrestuje po — —	P /2
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 vin,, na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo Za nala ganje po pošt. so poštno hranilne položnice na razpolago. - Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo. —
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1008.
Josip Šigka, stolni kanonik podpredsednik.
2633 28
De. Ivan Šugter&ič,
predsednik in imejitelj komturnega križca
Franc Jožefovega reda z zvezdo.	Odbomifcš;
Anton Beleo, posestnik, podjetnik, imejitelj zlatega zasluženega križca in trgovec v Št Vidu nad Liuhliano	p«...*^ ^ x* , .
Anton issr Poš,;t	"B ac«,:^
^	in Obrtne zbLpe v
tovarnar. - Karol Pollak, tovarnar tn posestnik v Ljubljani. - Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	'"k m1.
1m
M
O lun
im
nM
40
kanalizacije, kopališča
Načrti iu Izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri delo.
H ■■ -M ma	- ■» ■ dLrote W «
Konrad Lachnik, Ljubljana
Beethovenove ul. 4. Brzojavi: Lachnik, Ljubljana
zalega izvirnih
b čevljev
Avstr.- ameriška zaloga čeijev v Ljubljani.
Poleg kavarne vpri Slonu'. Pazite natančno na firmo.
2825 26-

Doni
• t
sv. Petra cesta štev. 21 Ss VVlUlfcltf sv. Petra cesta štev. 21
-......................krznar in izdelovatelj čepic .----
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, y raznovrstnih kož, klobukom, čepio lastnega izdelka vseh -^aranmiMi^J vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, mu te in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože osi divjačine po najvišjih dnevnih conah.	2876 18 14
| i^-tr	r <y ifj	■ „
Vino za butelje
iz posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: mu&kat, maraskin, posip, brajda, ružioa, kobilara
izvanredno dobro, čisto naravno
--- prodaja po 80 h (40 novčičev) liter
Uprava biskupskih dobara: RUMjl, p. PUDOt, OtOk Krk, Ma)
2947 16-12	Petar Galzigna, upravitelj.
Posoda za naročeno vino naj se pošlje na špediterja G. Campacoi, Rijeka, kateri jo bo naprej poslal po parobrodu. ■'
m
3243 3-
Radi oddaje gradbe šolskega poslopja v Staremkotu, občina Trava, okraj Koče«,?© se razpisuje na dan 15. prosimo« 1909
ob 10. uri predpoldne pri načelniku krajnega šolskega sveta št. 12. v Staremkotu
zmanjševalna dražba
Delo precenjeno je na 12.000 K z besedami: dvanajst tisoč kron. Varščino položiti je K 10'— od K 100— ali 10%. Sprejemajo se tudi pismene ponudbe proti položitvi pogojene varščine.
Proračun, stavbni načrt in dražbeni pogoji so na vpogled pri predsedniku krajnega šolskega sveta v Staremkotu št. 12.
SCrajni šolski svet. V Staremkotu, dne 8. grudna 1908
A. Hermann veležganjarna za
LIVOVKO
lil tropinovec v Varaždinu, Hrvatsko
priporoča svoje špecijalitete v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovcu in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo.
Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na žganjarno v Varaždinu ali pa na
glavnega zastopnika za Kranjsko
2391 8
mi K mm
i rnmim na drom in nn
Ljublionn, Mrnm cesta štev. 16
priporočata svojo bogato zalogo nnin veHiti trajno gorečih peči vsake vrste od priprostin do nnifineHiti. predpečnike, posode za premog, mizne štedilnike in železne dele k zidanim štediinikom, nedelje kuiiinisko posodo, okove za staube in pohištva, ter orodje najboljše kakovosti. Znano največja zaloga poljedelskih I strojev samo prve vrste Ceniki na zahtevo zastonj. I
Josipa Zidarja v Ljubljani.
Praktična darila za
I. i mm
ZIC !
priporočata
6-6
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ul. 9.
V »
mHS?535&flBl
flGDlČ, Ljubljano, Prešernove ulice M1
Svilnato blago, baržuni, pliši i;i ietičice. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabois, Ficlia damski ovratniki in kravate.
Svilnati in baržunasti trakovi. Pozamenterlja, porte, žnore; resice, kreplnceznoreiatap-itnlke. Krepi in flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, čipke i« žnore. Šerpe iz svile čipk in volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za nororojence, posteljne podloge iz kavčaka. Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Gumbi in različne igle.
Radlčne podloge In potrebščine za krojače In šlvll|e. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki
Pajčolani za neveste, mirtovi venci.
Damsko perilo, spodnja krili, predpasniki in kooalne obleke
Modrci in p jtrebščlne za modrce Glace-ro^avice in rokavice jar uniformirance
pletene, letne in zimske rokavice. Kopalno perilo,dišave, milo in ustna voda. Krtače za obleko, glavo in zobe.
3057 10-10
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute.
Pravo Jagrovo normalno perilo, tricot-srajce, jopice in hlače.
Mrežaste In potne Jopice, srajce, č?plce In šport-paso?l. Nogavico, naramnico, odeje in blazino za potovanje. Kravate, gumbi za manšete. Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenlce. Ogrevalci za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško |>S |IO■•«»c*3tt t^roje 1k1»01*]I0 B»iT«».
Specialiteta: »Salvator" (črno pivo a la monakovsko). - Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
Poiiljatve na dom sprejema restavrater ..Narodnega doma" 9. Kržlšnik. (Telefon SI. 82.) =====

Modna trgovina
A. ŠINKOVIC dedičev v Ljubljani
priporoča svojo bogato zalogo modnega blaga za dame in gospode, zlasti: najmodernejše svilene, čipkaste in volnene bluze, vsakovrstna spodnja krila, predpasnike, reformske hlače za dame in deklice, moderce po najnovejšem kroju; velika zaloga normalnega spodnjega perila: srajc, jopic,nogavic, kakor tudi rokavic: glacč, švedskih in volnenih.
Vsakovrstna kožuhovina je v veliki izbiri.	3147 5-4 Vse potrebščine za krojače in šivilje.
Postrežba tofina, cena zmerna.
Pozor!
OGRAJA
(stena za pisalni prostor)
skoro nova se poceni proda. Poizve se pri Pavlu Batjel u SI
mizar, mojstru, Radeckega cesta.
^ * r •r •: e '.-r ^ '--i*: .• ■■ r '••	y>
*>■'•>■ + -**■-•■ **ff*jftš Vi*
p	za
« Primerna božična | I in novoletna darila I
• Velika zaloga juvelov, zlatnine, »j* > srebrnine ter raznih ur. 5}?
j Blago prve vrste. l Točna postrežba. l : Najnižje cene. :
I 2 45 Lud. Černe 12 h
1 "S
t juvelir, trgovec z urami ter za-| : priseženi sodnijski cenilec. : J»I5
5 Ljubljana, Wolfove ul. št. 3. §
i___sflc
\ —
; v t v* rf-. .jn " <* •■-ra i».».
Slovenci, pozor!
pri nnkupooania uenceul
Fr. isiIiT
Ljubljana, Mestni trg II
priporoča največjo zalogo krasnih
m ni
. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice.
Zunanja naročila »e izvršujejo hširo in točno.
I« KONKURENCE!
Lepa božična
in novoletna darila!
Najraznovrstne|£a in m »j. oenojša izbera: briijarstni uhani in prstani, zlate, srebrne in nikelnaste urw in verižice. Prave švicarske ure »Union« ki »o prav fine in natančne, a skoro nič dražje od drugih vrst. Vase kovrstne lepe stenske ur«, namizna oprava iz pravega wmmm in kina srebra.
Šivalni stroji lahkoteko kolesa najboljših vrst in vse kolesarske -n>« trebščine. —■
Ceniki s koledarjem na zahtevo zastonj in poštnine prosto, >«»■■
3151 9-7
Delničar
HojlepSe božično darilo
Preje K 18-—,	sedaj K 7-_.
Enkraten poskus vas prepriča,
da je najboljša in najcenejša samo čudovito izdelana srebrna Feniks remontoir ura, s 3 masivnimi lepo graviranimi pokrovi, 22 rubini, anker-k"-lesje, dobro idoča, 3 letnim 3227 2—1 jamstvom. Proti povzetju K 7.
Tovarna ur. LEOPOLD SCHAECHTER, Dunaj Xlll/2, Lerchenfeldergurtel 5/S.
Izvolite poslati po vzorce!
Barhenta ^
modnega blaga
platna, damanta, kanafasa itd., novih, katere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka
V. J. Havliček in brat, Podčbrady t
(kralj. Češko). 2114 18
1 zavoj 40 metrov raznih ostankov perilnega f blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K f _ franko po povzetju.	::: |
Dobro izurjenega, spretnega
*» — --
pomočnika
sprejme takoj v stalno službo Frast Š*š-geSj, tov. stolov Breg, p. Borovnica.
Plača po dogovoru.	2887 7
Ure!
'es G,7„7r
ornr, Ljubljano, Jurčiče« trg iteu. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, »rob. tula nrkel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kinešketja srebra orodje.
in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 21
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje 1 kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
110 fllijalk.
18.000 paro« se izdela na.teden.
Moški čevlii na trnke nrnu stanovitni K7'5Q Moški gorski če«lli nmerikcn-ttvže H16'-
Bzredimo cem, stati©« vitffsije elegantni in ^ priznan® dobri so sar
Alfreda Fraknel, koin. dr. Zastopnik J. Kraljevič
Filijalka: Ljubljana, Stritarjeve ulice štev. i
MMMBBM—nwaMZaBCM LIIB W1W IU« u£tZt?TZai.-M4uaaa	-fcvf n	Itt. a^^rsJ^Eg*, jfcS^KStt&S
„Goodyear Welt" čevlji in škoniji iiajodličnejše popolnosti!
912
Preizkušena kakovost!
Domski Mi nn trnke orno stanovitni H 6"0
m,iux, elegantni ii
Domski čevlii no trnkeiW.ii H12 -
i
Preizkušena kakovost!
Podružnice:
■ pa 7. merilalnlraml: Cirahen tS. Mala stran, /Y\est. ulica 17. Baden, Brno, tka Lipa, CeSka Kamnita, Moravski Zumberg, ftlodllng, Novi Jlčin, Plien, Zvltava in Llbcrce.
Menjalnice na Dunaju:
iborslrasse 1. III. Ungargass« ~ ' ' ~ vvengasse 27, IV. \Vlcdner Hauptstrrisse la,
1. Wollzelle 10, Taborslrasse 1. III. Unfjargasse 77 Ivoaal Rennwega|. III. I.fl-vvengasse 27, IV. VViednt-r Hauplstrdsse 12, V. Schiiiibrunnerstrasse W a,
VI. Gumpendorferstrasse '22. VII. Mnriahllferstrasse 71), VIII. Lerchenfelder-
strasie 132, IX. fllserslrasse 32, XVIII. \VHhrlmierstrBsse 82, XfX. Dobllnger Hauptstrasse K5, XIX, Hauptstrasse 32.
■Bimeeeremcma Mcnjalnična delniška družba
ME
m
w DUNAJ, I., Wollzc»Ue 1. flke. kapital K 20,000.000. Hes. zaklad K 8,000.000.
MKsiifr.: r. axvms&& ^^mrn^M^mii^mim
NalknlanCnejšl
:: nakup m prodaja ::
vseli vrsi rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, sreči'., deviz, valut iu denarja. ::
:: Zameniava ira eskomptiranje ::
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
in
Angleško skladišč
prodaja!
□ a
Po čudovito znižani ceni.
a a
. BERNATOVIC, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni
FRAN CASCIO
1233 Selenburgove ulice št, 6.	7
Ako želite!
kupiti ali prodati kako posestvo, zemljišča ali gostilno itd., se obrnite na prvo koncesijonirano posredovalnico na Gorenjskem, v Kranju, Glavni trg št. 189. 3116 5-4
Proda se dobro idoča ZZZZ
gostilna
na jako ugodnem kraju z lepim sadnim vrtom. Polja, travnikov in gozda za domačo potrebo; vsa poslopja v dobrem stanju. Več se izve pri lastniku v Grebinju št. 2, Spod. Koroško.	3223 5—5
Panlns - briJket
najboljši Šlezijskl premog stisnjen v kocke, 8000 kalorij kurilne izbornosti. Kurjenje sob In Štedilnikov prlprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče.
Bohe mi h - premog
kosovnik in orehovnik, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055	ulica £t. 3.	(5)
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih plošč m gramofonov
ceniki od gramofonov In ploif na razpolago.
Fr P Žalec
urar In optlkar ^^
Ljubljana, .^^fejli
Stari trg, St*. 28.
Zlato mtiaje: Bsrlii, Pariz, Eina itd.
ffa/bolj. kosm. Zobo^ i stvo ^—
G. >5\ydl
H|nbl)»n«. SplUL-Strlt«. al. 1 [ j/
tropinoveo kranjski brinjivto
Odlikovano f Parizu.
tc dobi v lodlb od SO litrov naprej po prav primarni oanl t zanesljivi kakovosti v
Teležganjarni in rcktifikarni sadja
M. Roiner A Co.,
Ljubljana,
•pa«. Slika, poleg Koalar-Java pivovarne.
L novembra do 25. decembra
prodajam v Šolskem drevoredu na "^S.^Kaa^mnostu¥°od
brez kože, od prašičev iz

lastnih pltaliSč.
I. vrste kg. 1*50 II. vrste kg. 1*30
so istih prašičev
I. vrste kg. 1*40 II. vrste kg. 1*20. 3098 (23)
Elija Predovič.
Pri3tno če na pod platu
ustanovno leto : 1860
A,


et*'

2994 12-2
-	«» a -	Vsak dan jih izdela
tovarna
60.000 parov!
Rflesstorff, Behn & Co., Dunaj, I.
Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, —	—-----------gumi in modno blago.
Edini kontrahenti
3 < o -a
•—.
Ul p
Z? UH ^ »
< "»'
or»
EL o
— N< U 3
Glavno zastopstvo za južne dežele:
A C H l m DRUG, TRST.
S 3
n.ro'® ro -t O » O.
»O
ro * n 1
r> c C 3 m' O ro i2. T rq O a
P U
o-S-
£ « :*r Vq — i
CJ o o
' s <
o r> a.
Jj-a ro » -a
K,	M
NJ c/i -»
**	ZL
I
— 3	TO
wm
I
!! Prvo slovensko !!
c. kr. oblastveno potrjeno i* 92
ucilišce za firojnc risanja
branja cfosiR
Ljubljana, Stari trs St.28.
$ Dobi se tudi krni no žlvotnl meri. 9
Lepa zračna
661 40
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Sodarsk! učenec
iz poštene hiše, telesno zdrav in močne postave, ne pod 15 let se prece sprejme v I. sodarsko delavnico I. Isopa naslednik v Beljaku na Koroškem.
Valentin Boštjančič, sodar. mojster 3281 Paracelsusove ulice št. 8. 3-3

Lancaster od K 26 —, Flobert-puSke od K 8 50, pištole od K 2'-, samokresi od K5-—. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno štev. 77
1631	Češko.	24
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah zdrav uiško priporočaun |e	m* 12 II
katera se z vspetiom rabi sama ah pomešana z gorkim mlekom.
Ta miioraztapljajoče, osvežujoče 111 pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sl^za in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti gastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalog« pri Mihael Kastner-ju In Peter Lassnlku-Ljubljana.	114 62—46
Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnice
Spljet, Celovec 1 im Trsi	priporoča promese na kreditne srečke.......K 20 žrebanje 2. januarju, glavni dobitek K 300.000 ; „ , , srečke za regulacijo Donave . . 10 „ 2. „ , „ , 140.000 „ ljubljanske srečke .....„7 , 2. , „ „ 40.000 , 3 °/o zem. kred. srečke . . . . „ 5 •/, 5. . , , „ 100.000 :: Vse 4 promese samo K 40. :: Vlofje na knjižice in na tekoči račun obrestuje po čistih 4'|2°|o	Spljet, Celovec ln Trst
- Delniška glavnica - j K 3,000.000. - j		Kezervnl fond K 300.000.
mmmfi *mmnwmammkmmmmam.

UZAJENIIO Pl
RltO DRIKT
Kongresni trg 19 — =3= registrovana zadruga s omejenim poroštvom >»0=**™* f? OniSrOSni
sprejonia hranilo« vloge vsak
delavnik od 8 do 12. ure
po 4
31 0 4
to je: daje m 200 kron ® 9 krosi 50 vin n & irto
Druge hranilne Mr<|Ižlce se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se niih obrestoval*- nr^-tcimio.
........—■ — ■ • - - --------------...-..	----------riTTTri r Mdhii ■ i iimimA— ——g—i....................hhmum......i - t- r-~i - -n i i im i imr- ,	i i i JW1.,____,,,
j»1»6h hmuilnioa sama. ««■»»»	^ciiika	*
Kanonik A. &«fnn I. r., predsednik	Kationi* J* »m^sbžJu L r., podpredsednik.	ž/Sfc:
vj -i

«MU«giMU!W»MK
-«na»aiwww(H ' n 'n m iimmiflim H m r ...... II . n i L..
Domača tvrdka !
Luka
Ljubljana, Kopitarjeve ul. 4
tik novega noslopja Katol. tiskarne
izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsako- iima kot: žepne, stenske ter ure budilke, vrstne UlC, zlate, srebrne in nikelnaste ure, dalje
verižice, nrstone £rn,„Tliino zMn>z:\n
Vsa popravila se izvrše solidno In po nizki ceni.
hoče ?ebe aii svoje otroke obvarovati
kašlja
hripavosti, katara, zaslezanla ka-tara v grlu oslovskega in dušlji-vega kašlja, naj si omisli zdravniško preizkušenih in priporočenih
Kaiserjevih karamel za prsa
s tremi jelkami.
5500 notarljelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 in 40 vin., škatliica 80 vin. dobivajo se: v Ljubljani: Lekarna pri .Orlu" pri želez mostu, deželna lekarna pri „Ma-rlji Pomagaj", M Leustek • Ubald pl. Trnl<oszy> Jos. Mayer, G. Piccoll, pri »KronI* A. Bohinc, vogal Rimske in Bleiweisove ceste; Ivan Ojuričič v Metliki, Jos Ancik, Ribnica, A Roblek, Radoljica, D. Pire, Idrija. H Brilli, Litija, E. Burdich, Št. Loka, Hugon Roblek, Tržič, Karol Andrijanlč v Novemmestu, Karol Savnik v Kranju in Josip Močnik, lekarna pri .Sv. Trojici" v Kamniku.	3017 24 — 1
•OMnimi e®
Z elektrKnim otiro- g tom urejena tvornica O
G. Skrbič g
»« Zagreb43 7 g
liioa it«v. 40 O ©
priporoča £
svoje slovite solidne In cene im-	£
luzije, lesene, tkane In platnene	X rolete, železne in lesene za-
tvornioe za izložbe in proda-	^
jalne ter prosi, naj m tej solidni	£
tvornici izvoli nakloniti največje za-	0
upanje. Ceniki in proračuni zastonj.	£
fm
m
Zaščitna znamka „Sidro"
Limit. Capsici coni.
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče In odvodno mazilo pri prehlajenju Itd.; cena 80 v.; K 1 *40 in K i — se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko ,,Sidro" potem se je gotovo prejel originalni izdelek
Richterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi Elizabethgasse štev 8 nova.
■V" Dnevno razpošiljanje. IKt 8S57 48—1
Žepni robci
v največji izberi. Zelo znižane cene!
ANTON ŠARC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8.
Izdelane pc5telje
Iz rdečega posteljnega inleta. Frav dobro napolnjene Pernica ali blazina 180 cm dfilga, 16 cm široka K 10 , 12 -, l.v- In 18'—; 2 metra dolga, 140 cin široka K 14--, 16.—, K 18-- , 21 . Zglavnik 8" cm dolg, 58 cm širok K 3 -, 3-50 in 4 —; ' 0 cm dolg, 70 cm širok K 4 50 In S-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugI meri Tridelni modroci iz iirne za eno posteljo K 27'-, boljši K 31-. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K in — naprej. — Zamenja ali nnzal se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	2909
BENEDIKT SACilSEL, Lobes 910 pri PIzm, Češko.
1908
B
IU
Božično darilo.
POZOR STARŠI! Najlepše darilo so priznani H. HEITZMANNOVI
:== piauliii i 11 klavirji.	•■
Prodaja jih proti ceniku z izrednim popustom ter na delna odplačila edino le narodna tvrdka	3219 3
ALFONZ BREZNIK, Gradišče št. II.
S 4' tfunc,
Ljubljana, Dvorni trg št 3
priporoča velikansko i^ber zimskih sušenj, kožuhov (kraikih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., gospode in dečke.
$trogo solidna, strokovnjaka postrežba.
New-Yorl< in London nista prizanašala niti evropski celini ter je \elika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu dc avnih moči. Pooblaščen sem Izvršiti ta nalog. Pošilium torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da sc mi povrne
K 13*80 in sicer:
6 kom najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo;
6 koin. amer pat srsbr. vilic iz enega komada;
6 kom amer. pat srebrnih jedilnih žlic; ia kom. amer pat. srebrnih kavinih žlic;
i kom. amer. pat srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat srebr. zajemalnica za mleko;
(I kom. ang. Viktoria čašic za podkiado kom efektnih namiznih svečnikov;
l kom. cedilnik zu ča|;
1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13-80. Vseh teh J2 predmetov je poprej stalo K 80 — 'er jih je moči se^aj dobiti po tej minimalni ceni K 13 80. Američansko pat. srebro je znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuie V najboljši dokaz, da letainseratne temelji na nlkakrSnl slepari|i, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrnili brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kiasno garnituro, ki je posebno prikladuo kot prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vnako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino ie v
A. Hirschberg=a
eksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga
M Dunaji II., RembracdsT. 19 S. L. '	Telefon 14597

Pošilja se v provincijc proti povzetju, Eli če se znesek naprej vpošlje. — Čistilni prašek za n|o iO vin — Pristno le z zraven na- p tisnjeno varstveno znamko (zdrava iJS®- "f kovina). — Izvleček iz pohvalnih^-	+
pisem : Bil sem s pošiljatvijokrasnt« fC" . gamltu'e jeko zadovoljen. Ljub-^ Sj? » Ijana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik^^ Jf JT* v i7 pešpolku. - S pat. srebrno ~ T garnituro sem j al. o zadovoljen. Tomaž Rožene, dekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v gospodinistvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo B8hm, okrožni in tovarniški zdravnik — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. ura-dav dež pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, »2. oktobra 1904.	2985 5—1
Vinko Majdič
valjični niHn v Kranju,
f* rzitajsilco.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kn&evju, PotEgrudu, Trnovem, Trstu, Juliju, Gorici, Cclovcu, Seljaku, Bolcanu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spijetu, Ercegno <rem, Kutoru, Sarajovem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
aamatasusmsuut!!. mm nw i
Odpremno in komisij, drustuo
„BALKAN"
u Trstu, Riua Grumula st. 14.
Telefon št. 21—-60. Brzojavi s Balkansped.
Žiro račnn pri Jadranski banki v Trstu,
.^vK^c^ssuBsamnaDaa
sprejema
v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo po voljnimi pogoji, ter skrbi za prodaj® blaga najkulant-neje. Istotako kupuje in predaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev naj-povoljneje. Otvarja oarinske kredite, zacarini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiij&tve na vse strani točno in brzo, svršuje reklamaoije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo - hitro iu zastonj.	1