Poštnina plačana v gotovini, Leto XIX., št. 121 Ljubljana, četrtek 26. maja 1938 Cena 2 Dn UpravniStvo: ujubljana, Knafljeva & — Telefon St 3122. 3123. 3124, 8125. 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon 3t_ 2455. Podružnica Celje: Kocenova Ollca 3. — Telefon St 190. ElaCunJ orl pošt ček zavodih: Ljub* Ijana 6L 11.842, Praga Oslo 78180 VVlen St 105.241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg št 7. telefon St 2455. Celje. Strossmayer]eva ulica Stev 1 telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. Mehika Dolgo vrsto let že cvbrača Mehika nase pozornost sveta. Toda izvor njene pomembnosti je ostal ves čas v območju notranje politike, v kompliciranih problemih, ki so jih načele mehikan-ske notranje reforme. Zunanjepolitičnih komplikacij niso povzročale, d asi so se seveda često odseva notranjih napetosti prenašali tudi na ven, posebno v področju najbolj občutljive cerkvene sfere. V zadnji dobi so se mehikanske težave obnovile v večjem obsegu, a hkrati so posegle v zunanjepolitično področje. V toliko se od prejšnjih razlikujejo in prav to jim je dalo večji odmev in jih uvrstilo v serijo mednarodnih političnih problemov. Ako pa se malo ozremo po vzrokih in poteku krize, ki jo je povzročila razlastitev inozemskih petrolejskih družb moremo ugotoviti, da poteka ta kriza prav za prav iz istega izvora kakor do-sedanje notranje krize, težave in per-turbacije v Mehiki, iz socialistično usmerjenih reformacijskih teženj mehikanske vlade. Šele spričo dejstva, da so lastniki petrolejskih podjetij v inozemstvu, je zadeva postala mednarod-no-politična, od trenutka, ko se je zunanja diplomacija postavila v akcijo kot zastopnica interesov razlaščenih petrolejskih družb Že nekaj let je Mehika pozorišče radikalnih socialnih reform, ki obsegajo široka področja. Agrarna reforma je razlastila velika posestva ter določila maksimalno velikost za kmetska posestva. Ogromno množino zemljišča so razdelili med siromašne družine. Izvajajo se melioracije zemljišča in z umetnim namakanjem so velike areale pridobili za kulturo. Seveda pri teh reformah ni šlo in ne gre brez težav, zakaj v siromašni deželi ne zadostuje dodelitev zemlje, marveč je za uspešen kmetijski obrat treba še mnogih dodatnih investicij, za te pa zopet denarja in denarja. Davčni vijak zaradi tega seveda ni bil in ni majhen. Gospodarske reforme so poleg tega imele in imajo opravka s poraznim dejstvom, da je v Mehiki ogromna večina izkoriščanja prirodnih bogastev dežele v rokah tujega kapitala. Nič manj ko 97% rudnikov je v Mehiki v lasti in izkoriščanju inozemskega kapitala. Kaj pomeni to za državo, katere poglavitno bogastvo temelji prav na rudarstvu in njegovih proizvodih, si ni težko predstavljati; saj dobavlja Mehika n. pr. približno 40%) svetovne produkcije srebra V mednarodnem pogledu še imenitne j ša pa je produkcija petroleja, ki so jo izkoriščale v glavnem ameriške ter angleške petrolejsike družbe. Razlaščanje inozemskega kapitala ni povsem nov pojav v Ameriki. Lani je Mehika sama razlastila železniške družbe, ne da bi se s tem sprožili toliki konflikti mednarodnega značaja. Tudi napram petrolejskim družbam so že drugod jeli postopati, na primer v Boliviji, pa v Ekvadorju V MehiM so sedaj obtožili zunanje družbe, da so izdajale otvorjene bilančne izkaze in s tem prikrivale velikanske dobičke, plačujoč obenem brez primere večje plače inozemskim uslužbencem nego domačinom. Iz teh in podobnih razlogov je domače delavstvo zahtevalo povišanje zaslužka in pretilo s štrajkom. To ugodno konstelacijo je izrabila mehiška vlada in izvedla razlastitev inozemskih petrolejskih družb. Misel te razlastitve sama na sebi ni nova v Mehiki. toda dosedaj se je še nobena vlada-ni upala lotili, zavedajoč se, kake velike komplikacije bi mogla povzročiti. Težave, ki so s tem nastale, zares niso bile majhne. Zmanjkala so prevozna sredstva za odvoz petroleja, saj so bila vsa v lasti tujih družb. Tudi kapital za odškodnino razlaščenih družb ni bil na razpolago. Toda predsednik Car-denas je sipretno izrabil nekatere okol-nosti. Borba zoper inozemski kapital je v Mehiki dovolj popularna in vlada je začela v velikem obsegu zbirati vsote. potrebne za povračilo stroškov dotedanjim lastnikom. Amerika in Anglija nista mogli protestirati pravno radi razlastitve same po sebi, marveč radi načina izvedbe, predvsem pa radi tempa in oblike odplačila za razlaščence. Iz tega naslova je prišlo do hudega konflikta z vlado Velike Britanije, ki ga je na splošno presenečenje Carde-nss tiral v skrajnost ter kratkomalo prekinil diplomatske odnošaje z Londonom. Dobro se je seveda pri tem zavedal, da bo to ostala le gesta, Zedi-njene države so bile nekako bolj obzirne in zmerne, kajti tam ie nastopila ko j v začetku znatna bojazen, da bi mogla petrolejski konflikt izrabiti Japonska. ki je takoj pokazala nagnjenje, da stopi na mesto dotedanjih interesentov kot odjemalec za mehikanski petrolej Japonske petrolejske ladje so bile brž poslane v smeri proti Mehiki, da prevzamejo zalogo, ki bi je Mehika ne mogla spraviti v denar spričo po- NEVARNOST ŠE NI MINILA V Angliji stalna zaskrbljenost — London in Pariz pripravljena na sleherno presenečenje — Tudi Madžarska in Poljska predmet njune pozornosti London, 25. maja. b. Dočim prihajajo tudi iz Poljske in Rumunije v London poročila, ki so polna hvale za odločno angleško zadržanje ob koncu preteklega tedna, se v uradnih krogih še ne predajajo iluziji, da so že vse nevarnosti odstranjene. Opozicija stoji v tem pogledu vladi na strani in skuša tudi s svoje strani doprinesti k trezni presoji položaja. Vsekakor pa se sme ugotoviti, da ni te dni noben nov dogodek spremenil vtisa o lahkem omiljenju napetosti. Večjega optimizma zaenkrat v vladnih krogih še nočejo pokazati, kajti angleški opazovalci v Berlinu so slej ko prej mnenja da so vzroki in razlogi krize, ki je bila v soboto in po mirnem poteku volitev omiljena, ostali nespremenjeni. Četudi se je Henlein v ponedeljek sestal z dr. Ho-džo, je v angleških političnih krogih še vedno ostal mučen vtis zaradi dejstva da se je vodja sudetskih Nemcev na dan volitev odstranil iz svoje domovine. Od politikov je samo Churchill v nekem svojem javnem govoru, v katerem se je dotaknil tudi svojih razgovorov s Henleinom ob priliki njegovega obiska v Londonu, izrazil nekaj nad v primerno kompromisno rešitev sudetskega vprašanja. Glede na poslednje Henleinove razgovore z dr. Hodžo prevladuje tu mnenje, da se ti razgovori niso še nanašali na konkretne koncesije češkoslovaške vlade v napovedanem »narodnostnem statutu«, temveč da se je v glavnem govorilo samo o možnosti nekakšnega »modusa vivendi« za čas volitev, ko naj bi se s popolno vzpostavitvijo reda in miru ustvarili pogoji za mirne razprave o končnem sporazumu. V tem pogledu so angleški krogi že sedaj polni priznanja češkoslovaški vladi za izredno sposobnost, ki jo je pokazala preteklo nedeljo Sicer pa prevladuje bojazen, da bodo henleinovci skušali s tako zvani-mi mirnimi sredstvi in po navidezno pravni poti doseči svoj končni cilj: omajanje položaja češkoslovaške republike kot splošno priznanega močanskega faktorja v srednji Evropi. Mimo vse te razumljive zaskrbljenosti, ki jo med drugim narekuje okolnost, da sta na programu še dve volilni nedelji, pa se je tako rekoč že v vseh političnih krogih brez izjeme uveljavilo zaupanje v medsebojno povezanost Anglije in Francije. London in Pariz sta po poslednjih preizkušnjah vsekakor že v naprej dobro pripravljena na sleherno novo presenečenje. Veliko pozornost posvečajo v političnih krogih še vedno zadržanju Poljske in Madžarske. Tudi v tem pogledu ugotavljajo znatno spremembo položaja, četudi se za sedaj še ne sme slepo verjeti vestem nekaterih listov, ki so v senzacionalni obliki objavili neke domnevane izjave poljskega zunanjega ministra Becka nemškemu poslaniku v Varšavi Moltkeju, po katerih Poljska v primeru če. škoslovaško-nemškega konflikta ne bi mogla ne le ostati nevtralna, temveč še manj stopiti na nemško stran. Te vesti zavrača med drugim danes neki napol uradni varšavski demanti. Vsekakor pa je Poljska trenutno v središču zanimanja tako angleške kakor francoske diplomacije. Anglija nadaljuje svojo akcijo London, 25. maja. h. Angleška vlada še nadalje pozorno zasleduje položaj v srednji Evropi ter nadaljuje svojo akcijo za zbližanje stališč Nemčije in Češkoslovaške v vprašanju nemške manjšine. Lord Halifax je imel nadaljnja posvetovanja s francoskimi, češkoslovaškimi in nemškimi zastopniki ter je pooblastil angleškega poslani-nika v Rimu lorda Pertha, naj se še pred svojim odhodom na dopust posvetuje z grofom Cianom o položaju v srednji Evropi Lord Perth je nocoj s svojo rodbino odpotoval v Villla d'Este ob Gardskem jezeru, kjer bo ostal približno deset dni. Poslanika Masaryk in Osusky odpotovala v Prago London, 25. maja. h. Češkoslovaški posla, nik Jan Masaryk odpotuje jutri v Prago, da informira svojo vlado o stališču angleške vladie glede vseh vprašanj, ki so sedaj aktualna. Pred svojim odhodom je bil poslanik Masarvk povabljen od lorda Halifaxa na daljši razgovor. Pariz, 25. maja h. Središče zanimanja se ie danes z zapada zopet obrnilo v Prago. Vzrok za to je dal odhod češkoslovaškega poslanika Osuskega in potovanje Jana Ma-saryka v Prago, kakor tudi demarša nemškega poslanika v Pragi. Splošno smatrajo, da ie položaj neizpremen jen. 0 stališčih Poljske itn Italije vlada še vedno negotovost Nadaljevanje časopisne kampanie v Nemčiji se občuti neugodno Pozitivni edement v razvoju položaja ostane v Parizu postopanje češkoslovaške vlade Seja angleške vlade Ustanovitev ožjega ministrskega sveta London, 25. maja. o. Dopoldne je imela angleška vlada svojo redno sejo. Udeležili so se je vsi člani vlade. Politični krogi pripisujejo tej seji zelo velik pomen. Kakor zatrjujejo, je bila vsa seja posvečena razpravi o zunanjepolitičnih dogodkih in o položaju na češkoslovaškem. Pravijo, da so govorili tudi o vprašanju ali ne bi kazalo poslati v sudetsko-nemške kraje nevtralne odnosno britanske opazovalce. Nadalje se je zvedelo, da je Chamberlain izvršil stvarno ustavno spremembo. Ustanovil je ožji ministrski odbor, ki se bo ba-vil z vsemi najvažnejšimi zunanjepolitičnimi vprašanji, o katerih bo tudi meritorno sklepal, posebno še, če bodo ukrepi angleške vlade neodložljivi. Ta ožji ministrski svet je povsem podoben francoskemu. V svetu je šest min:strov in sicer poleg Chamberlaina zunanji minister Halifax, zakladni kancelar Simon, vojni minister Hore Belisha letalski nrnister Wood in minister za oborožitev Thomas Inskipe. Ožji ministrski odbor se bo sestajal sleherni dan. Rimski glasovi o položaju Rim, 25. maja A A. (Štefani). Rimsko časopisje posveča pozornost nemško-češko-slovaškemu sporu. Popoldanski listi objavljajo zelo obširne posebne dopi6e, v katerih podčrtavajo energično reakcijo Berlina, ki jo je izzva/1 augleško*uaiicoski .najnever proti nemškemu raihu, kakor tudi odločno sta^ lisce Berlina glede zahtev sudetskih Nemcev. Časopisje prav tako poudarja, da se položaj na Češkoslovaškem ni spremenil, ker vlada še vedno ni ukinifla posebnih vojaških ukrepov. Listi poudarjajo korake, ki sta jih podvzeli Anglija in Francija v Pragi in ki so se, kakor kaže, nanašali na pire. klic vojaških ukrepov, kakor tudi na to, da bi Poljska, kaikor pravijo poluradna poročila iz Varšave, ne pomagala Franciji v primeru konflikta s Češkoslovaško. Madžarski poslanik pri grofu Cianu Rim, 25. maja. b. Razen angleškega odpravnika poslov Pertha ter nemškega poslanika Alackensena se je »glasi! pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu tudi madžarski poslanik Villany. Kakor razgovor s Perthom in M a ck en senom, se je po sodbi političnih krogov tudi razgovor z madžarskim poslanikom nanašal predvsem na srednjo Evropo. Iz vladi blizu stoječih krogov se ponovno doznava, da je bilo italijansko zadržanje v razpletu poslednje srednjeevropske krize v zvezi z volilno kampanjo v ČSR obeleženo z nevtralnim opazovanjem brez neposrednega vmešavanja v razvoj dogodkov. Italija ne želi storiti ničesar, kar bi moglo vzbuditi nezadovoljstvo Berlina. Londona ali Pariza, in izraža slej ko prej željo, da bi se sudetsko vprašanje uredilo na miren način, k čemur je tudi sama pripravljena doprinesti svoj delež. Vsi listi brez izjeme ponovno ugotavljajo, da je prva volilna nedelja potekla brez incidentov. Kanada vedno z Anglijo Ottawa, 25. maja. AA. (Havas). Kanadski min. predsednik Mackenzie King je pred parlamentom obrazložil načela kanadske zunanje politike in poudaril, da bo samo kanadski parlament odločeval o udeležbi Kanade v morebitni vojni. Od nekod so izrazili željo, naj bi se Kanada že sedaj izjavila o manjkanja lastnih prevoznih sredstev. Zato v Zedinj enih državah niso hoteli afere tirati na ostrino, da s tem ne dado povoda za kako ožje sodelovanje med Mehiko in Japonsko, ki bi bilo v Washingtonu silno neprijetno. Pač pa se je konflikt začel razvijati v drugo smer. Amerika ima v rokah krepke adute gospodarskega pritiska na Mehiko, ki je od nje silno zavisna. Mehiška valuta je začela naglo padati, kar ne more ostati brez posledic za kupno moč mehiškega prebivalstva. Pa ne le to. Že neštetokrat so očitali petrolejskim družbam, da se za kulisami vtikajo v mehiško politiko in da so podprle, ako ne sploh sprožile, že marsikatero uporniško gibanje v Mehiki. Po vsem tem nemara nikakor ni slučajno, da se je prav v tem času pojavil upor generala Cedille v pokrajini San Luis Potosi, tedaj prav tam, kjer so v bližini poglavitna petrolejska področja. General Cedillo je bil že dolgo v imenovani pokrajini daleč najuglednejša osebnost, dasi ni opravljal morda kake upravne funkcije. Državni funkcionarji z guvernerjem na čelu so imeli respekt pred njim in opisovalci Mehike so popisovali, da se ni nič zgodilo, kar bi ne bilo po volji Cedille. Ozadje upora je seveda še nepojasnjeno in bo nemara ostalo še dolgo. Toda da ne bi imel zveze s petrolejskim konfliktom, je kaj malo verjetno. Po dosedanjih poročilih se je tudi guverner države San Luis Potosi pridružil upornemu generalu. Seveda v mehikanskih razmerah ni nikdar gotovo, če bo zares pri tem ostalo, in nemara bo tudi od nadaljnjega gospodarskega pritiska zavisno, kolik obseg bo še zavzela uporniška akcija. Vsekakor se je predsednik Cardenas lotil velike in riskantne stvari, ko je poskusil likvidirati inozemsko posest petrolejskega bogastva. Orjaška vloga, ki jo ima nafta v sodobnem svetovnem gospodarstvu, nam priča, da se ta afera ne bo dala tako zlahka spraviti s sveta. svoji nevtralnosti ah" pa že sedaj odklonila sodelovanje v vojni, v katero bi bila zapletena Velika Britanija. Če bi tako postopali, ie dejal. bi samo podpirali pogum napadalca. Mislim, da je najboljše, da ostanemo, kakor prej, vedno v stiku z angleško vlado in ostalimi državami, ki hočejo mir. Med tem pa skrbimo za svojo obrambo! Angleški listi o možnosti sporazuma London, 25. maja AA (DNB) O možnosti sporazun med dr. Hodžo in Henlei-nom je naziranje londonskih listov precej deljeno »Times« piše o razgovoru dr. Ho-dž~ z Henleinom. da je potekel bolje, kakor so pričakovali, »Daily Telegraph« pa pravi, da nevarnost za mir še ni popolnoma odstranjena Vzdržljivost, ki so jo včerai opazili na vseh straneh, so v diplomatskih krogih sprejeli zelo ugodno Češkoslovaški poslanik v Londonu dr Masa-ryk bo odpotoval jutri v Prago po nove informacije. »Dailv Mail« pravi, da je britanska vlada zadovolina z dosedaniimi rezultati. Upati je. da bo obisk nemškega poslanika Dirck<=ena pri lordu Halifaxu pripomogel k popuščanju napetosti zadnjih dni, vendar pa vlada ni izgubila izpred oči možnosti, da bodo ekftremi?ti skušali izrabiti mednarodno napetost zaradi češkoslovaškega vprašanja. Halif ax na rečeni pri Graifiiju London, 25. maja. AA. Snoči je italijanski veleposlanik v Londonu Grandi priredil večerjo na čast zunanjemu ministru lordu Halifaxu. Večerje so se udeležili mnogi zastopniki lordske in spodnje zbornice, kakor tudi zastopniki najvišje londonske družbe. Nemški protest v Pragi Berlin, 25. maja. o. Zunanje ministrstvo je naročilo nemškemu poslaniku v Pragi, naj protestira pri češkoslovaški vladi, ker je več češkoslovaških vojaških leH^aI preletelo češkoslovaško mejo in nekaj časa krožilo nad nemškim ozemljem. Po nemških informacijah so se češkoslovaška letala pojavila nad kraji Grossschonau, Zittau, Hal-genberg, Hinter, Hermsdorf in Klingen-thal. London, 25. maja. AA. Iz nemških krogov v Londonu se doznava, da se današnji korak nemškega poslanika v Pragi nanaša na štiri primere kršitve meje, zaradi katerih se je predsednik češkoslovaške vlade opravičil, ter obljubil, da bo našel način, da se takšni primeri ne bodo več ponovili. Ker so se zatem ponovili Se trije primeri, je možno, da gre tu za nov korak. Pri današnjem posredovanju ni bilo govora o umiku češkoslovaških čet. Govorilo se je tudi o nekem ultimatu, vendar te vesti na merodajnih mestih odločno zanikajo. Francoski in angleški poslanik pri dr. Hodži Praga, 25. maja. AA (ČTK). Predsednik vlade dr. Milan Hodža je včeraj sprejel francoskega poslanika de Lacroixa in kon-feriral z njim o perečih vprašanjih. Tudi angleški poslaniik je včeraj obiskal predsednika vlade. Včeraj popoldne se je seertaJ pod predsedstvom dr. Hodže politični odbor ministrov. Na seji so razpravljali o upravnih vprašanjih in perečih zadevah notranje politike. Po končani proučitvi narodnostnega statuta, ki je že popolnoma izdelan, je vlada proučevala reforme jezikovnega zakona, ki ga bo v kratkem predložila pariamentn. Nemški tehniki v tujini pozvani domov Kopenhagen, 25. maja. b. Kakor se doznava, je nemška vlada pozvala vse nemške mženjerje in tehnike, ki so na delu ▼ inozemstvu, da naj se vrnejo v domovino. Kakšen je dejanski obseg te odredbe, od ta ni mogoče ugotoviti. Mladina se poklanja prezidentu dr. Benešu Včeraj je okrog 44*ooo šolskih gojencev in gojenk mani- Sestiralo pred prezidentom Praga, 25. maja. h. V okviru jubilejnih svečanosti v proslavo 20-letnice češkoslovaške republike in v zvezi s sobotnim rojstnim dnem prezidenta dr. Beneša se je dopoldne poklonila šolska mladina osnovnih in meščanskih šol prezidentu republike. Na hradčanskem dvorišču se je zbrala mladina vseh osnovnih in meščanskih šol iz Prage, iz notranjosti države pa je vsaka šola poslala veččlansko deputa-cijo. Poleg češke se je zbrala tudi mladina vseh narodnih manjšin republike, posebno številno nemška, slovaška in madžarska mladina. Posebne skupine so bile v slikovitih narodnih nošah. Skupno se je zbralo na Hradčanih ob 11. dopoldne nad 44.000 šolskih otrok. Navzoč je bil tudi prosvetni minister dr. Franke z večjim številom šolskih nadzornikov ter velikim odposlanstvom učitelj stva. Ob 11.30 so fanfare hradčanske straže naznanile prihod prezidenta republike. Ko je stopil na dvorišče, mu je zbrana mladina priredila prisrčne ovacije in ga ob-sula s cvetjem. Najprej sta ga pozdravila češki deček in slovaška deklica, ter mu v imenu vse češke in slovaške šolske mladine zagotovila neomajno zvestobo do domovine. Mladina hoče verno izpolnjevati oporoko prezidenta Osvoboditelja T. G. Masaryka in po svojih najboljših močeh podpirati njegovega naslednika pri izvrševanje odgovorne naloge. Prezident dr. Beneš se Je s kratkim govorom zahvalil za izraze vdanosti in čestitke ter je v lepih besedah opominjal mladino, naj se vselej zaveda starega pregovora, da resnica vedno zmaga. Na resnici sloni vse pošteno življenje. V demokratičnih šolah so vsi enaki, revni in bogati. Vsi morajo stremeti za tem, da drug drugega razumejo, da se medsebojno podpirajo in da goje iskreno prijateljstvo. Češka mladina mora spoznavati tudi mladino drugih narodnosti in živeti z njimi v prijateljskem sporazumu. V republiki so vsi enaki in vsi enakopravni in ne sme biti med njimi nobene razlike. Ob koncu je pozval mladino, naj se pridno uči, da bo v življenju lahko postavila svojega moža in pripomogla k nadaljnjemu napredku domovine. Za nemško šolsko mladino je nagovoril prezidenta neki desetletni deček, ki je dejal: Gospod prezident! Znani ste po vsem svetu. Vi ste pravični. Vi hočete mir. Upamo, da vam bo uspelo ohraniti mir sveta. Tukaj nas je 900 nemških otrok, da vas pozdravimo, toda 150.000 drugih nemških otrok vas posluša v šolah. Nato so po vrsti izrekli svoje pozdrave in čestitke še zastopniki madžarske, malo-ruske in poljske šolske mladine. Prezident republike se je vsaki skupini zahvalil v njenem jeziku, ob koncu pa je ponovno nagovoril vso zbrano mladino in ji položil na srce, naj sledi svetlim zgledom velikih češkoslovaških vzornikov in stremi za tem, da bo, ko bo dorasla, prevzela od sedanje generacije dolžnosti do domovine. Na mladini je bodočnost, ki naj bo srečna in mirna. zato pa se mora že seda i pripravljati ter gojiti med seboj pravi duh demokracije. Z zahvalo za vse lepe želje in čestitke je zaključil svoj govor. Nato so se mu poklonile narodne noše. Sledil Je mimohod vse šolske mladine, ki je trajal nad poldrugo uro. S sviranjem državne himne, ki jo je zapela vsa mladina, je bila svečanost zaključena Kardinal Kaspar o miru v republiki Praga, 24. maja. AA. (ČTK). Kardinal Kaspar je dopoldne odpotoval na evharistični kongres v Budimpešto, kjer bo nače-loval delegaciji 10.000 katoličanov iz vseh krajev Češkoslovaške. Pred odhodom je izjavil med drugim: Hočem pokazati vsemu svetu s svojo navzočnostjo na evharistič-nem kongresu, da vlada v naši republiki mir. Iskreno želim, da bi evharistični kongres v Budimpešti rodil sadove, ki si jih vri želimo, mir in pokojnost na vsem sveto. Proti organiziranemu prevratnemu delovanju Praga, 25. maja. b. Vlada je izdala naslednje uradno sporočilo: V nekaterih krajih razširjajo posamezniki neresnične in žaljive vesti o članih vlade. KakoT se je moglo ugotoviti, gre za povsem enake govorice, ki so se istočasno pojavile na različnih krajih. Iz tega je jasno razvidno, da gre za organizirano prevratno delovanje. Vlada poziva prebivalstvo, naj sleherni poskus take uničujoče propagande takoj javi oblastem, ki so prejele nalog, da morajo proti takim državnim Škodljivcem nastopiti kar najbolj strogo, kakor to predpisujejo zakoni republike. Naši Slovaki v Pragi Praga, 25. maja h. Danes je prispela v Prago ekskurzija Slovakov iz Jugoslavije, in sicer itz Petrovca v Banatu. So to učenci slovaške šole za hmeljarstvo. Ekepedicija si bo ogledala gospodarsko razstavo, ki je bila ravnokar otvorjena. Najavljenih je ee več ekspedicij iz Banata. Nesreča čsl. vojaškega letala Praga, 25. maja h. ČTK objavlja poročilo o predvčerajšnji nesreči češkoslovaškega letala. V bližini Vipertou, 2 km od saksonske m?je se je letalo ki je bilo na straži na češkoslovaškem ozemlju, zrušilo na tla. Oba letalca sta se ubila. Pogreb pri Hebu ustreljenih kmetov Praga, 25. maja. h. Danes je bil v Hebu pogreb obeh sudetsko-nemških kmetov Bohma in Hoffmanna, ki ju je ustrelila obmejna straža, ker se na trikratni poziv nista hotela ustaviti. Kakor znano, sta se na motociklu peljala po cesti, ki vodi proti nemški meji, in po kateri je bil prepovedan promet. Vlada je dovolila javen pogreb, pri katerem je stranka sudetskih Nemcev priredila nekako demonstracijo. Nemški vojaški ataše in letalski ataše nemškega poslaništva v Pragi sta položila na krsti dva venca iz Nemčije. Sicer se je pogreb končal popolnoma mirna Borba zoper hripo Tablete Toga) so uspešno sredstvo zoper hripo ln obolenja zaradi Prehlada. Toga) pospešuje Izločevanje sečne kisline. Tablete Togal zaužite v začetnem stadiju obolenja preprečajo razvijanje hrtpe. Več nego 6000 zdravniških ocen. Poskus bo tudi Vas prepričal. — Po vseh lekarnah. — Sedaj samo: mala škatlica din 21.-, velika škatlica din 46.-. R«g. s. br. 1878 MSFINZ. Dr. Stevanovič i Pyk, Beograd Letalski boji v Španiji Zaradi zastoja operacij na frontah, napadajo Frankova letala sedaj republikanska mesta Pariz, 25. maja. o. Ker so borbe na španskih frontah zastale, so pričela Francova letala znova napadati španska republikanska mesta. Včeraj je bila dvakrat po vrsti napadena Valencija. Napada nista trajala dolgo, ker so protiletalske baterije kmalu prepodile napadalce, vendar pa je več bomb udarilo v središče mesta. Deset ljudi je bilo ubitih, nad 50 ranjenih. Nacionalistična letala z Mallorce so napadla tudi republikansko obmejno postajo v neposredni bližini francoske meje. Na postajo je prav tedaj privozil vlak, ki so ga nacionalistična leta-ža z bombami docela razdejala. Več eskadril nacionalističnih letal je skušalo napasti tudi Barcelono, republikanci pa so bili o njihovem prihodu pravočasno obveščeni in okrog 50 republikanskih letal jim je takoj odletelo nasiprotL Nad morjem se je kakšnih 10 km daleč od Barcelone razvila huda bitka, ki je trajala celo uro. V borbi je nastopilo skupno okrog 100 letal. Kakor zatrjujejo republikanci in ljudje, ki so iz Barcelone gledali borbo, je bilo sestreljenih 9 Francovih in tri republikanska letala. Francovo vojno poročilo Salamanca, 25. maja. AA. Nacionalistično vrhovno poveljstvo poroča: Danes je sovražnik nadaljeval napade na naše čete na katalonski fronti pri Trempu in pri Balagueru ter ponovno doživel poraz. Izgube republikancev dosegajo 4.000 mož. Na teruelskem bojišču se nadaljuje prodiranje naših čet. Zavzele so pokrajino Cabeso Alpo kjer je sovražnik pustil na bojišču nad 2.000 mrtvih. V odseku pri Mosquerueli velja med drugimi postojankami, ki so jih zavzele naše čete, omeniti točko Mas de Arduna in Repoles. Danes sestanek odbora za nevmešavanje London, 25. maja. o. Za sestanek plenu-ma odtoora za nevmešavanje vlada v tukajšnjih političnih krogih največje zanimanje. Kakor znano, gre za izvedho angleškega načrta glede Španije. V zadnjem času sta se Francija in Anglija po diplomatski poti intenzivno pogajali o tem načrtu in je bil dosežen kompromisni sporazum o novi organizaciji kontrole na morju in na kopnem. Za sedaj še ni znano stališče Rusije, ki doslej sploih ni pristala na angleške načrte, nego je stalno zahtevala oborožitev republikanske Španije, pričakujejo pa, da bo zaradi izredno resnega mednarodnega položaja končno popustila in pristala na najnovejše angleške načrte. „Temps" o položaju Pariz, 25. maja. h. Današnji »Temps« se bavi obširno s položajem v Španiji in pravi, da so postali v zadnjem času izgledi za generala Franca neugodni. Prodiranje nacionalističnih čet je ustavljeno. Celokupna vojaška aktivnost se omejuje sedaj na lokalne operacije, ki ne morejo prinesti odločitve. Položaj vladnih čet, ki je bil še pred nekaj tedni brezupen, se je zelo izboljšal. S kitajskih bojišč Novi faponski napadi krvavo odbiti — Reorganizacija kitajske vojske Hanlcov, 25. maja. o. Po kitajskih informacijah je položaj pri Kajfengu nespremenjen. Japonci so včeraj in davi sicer znova skušali predreti kitajske vrste, bili pa so krvavo odbiti. Tudi japonska letala, ki so podpirala japonske kolone, niso ničesar dosegla. Posamezne japonske letalske eska-drile so od časa do časa le motile redni promet na lunghajski progi v Honanu. Medtem se kitajska vojska naglo reorganizira. V japonskem zaledju se že pojavljajo kitajski četniški oddelki, ki povzročajo Japoncem mno-go težav. Na raznih krajih so lunghajsko progo pognali v zrak. Onstran Rumene reke so Japonci davi zavzeli mestece Čenghsien. Umor kitajskega generala Šanghaj. 25. maja. AA. Tukajšnji kitajski listi poročajo, da ie neko 19-letno kitajsko dekle 12. maja ubilo v Fangjanu generala Lintaia ki je kot poveljnik kitajske divizije prestopil^ k .Japoncem in se na njihovi strani udeleževal operneij proti kitajskim četam v pokrajini Anhvej. Ugotovili eo. da je bila dekle članica nekega kitajskega patriotskega društva. Nemški strokovnjaki ne morejo domov Hankov, 25. maja. o. Pred kratkim je nemška vlada odpoklicala svoje vojaške strokovnjake iz Kitajske, sedaj pa jim je vrhovno poveljstvo kitajske vojske onemogočilo odhod. Ta ukrep utemeljujejo s tem, da ne morejo dopustiti, da bi nemški vojaški strokovnjaki v danem primeru Japoncem izdali tajne načrte kitajske vojske. Potopljen angleški parnik London, 25. maja. Reuter poroča, da je bil dopoldne poldrugo miljo od valencijske '.uke potopljen angleški tovorni parnik »Thorthev« ki je bil na poti v Valencijo. Par milj pred luko so se pojavila nad parnikom tri vodna letala, ki so parnik nekaj časa spremljala, nato pa ga zasula z bombami. Zadet od več bomb se je parnik naglo potopil. Večina posadke je našla smrt, le nekaj se jih je rešilo s plavanjem. Gospodarska pomoč nškim državam London, 25. maja h. Kampanja za sodelovanje Anglije in Francije z malimi državami srednje b vzhodne Evrope, katero akcijo vodi s političnega stališča v Angliji Winston Churchill, se razširja sedaj tudi na gospodarsko polje. Merodajni faktorji razpravljajo o francoski iniciativi glede gospodarske pomoči Anglije in Francije srednji Evropi in balkanskim državam Zelo značilna je v tem oziru izjava, ki jo je dal novinarjem konservativni Poslanec Amerv, ki je bil še do nedavno branilec angleške gospodarske izolacije v okviru angleškega imperija. Amery je govoril o možnosti pomoči državam Male antante .Balkanskega sporazuma in Madžarski, da 'ni se doseglo gospodarsko ravnovesje v srednji Evropi. Rumasnski vojaški poset na Poljskem Varšava, 25. maja. h Začetkom prihodnjega tedna bo šef rumunskega generalnega štaba, general Štefan Jonescu v spremstvu svojega namestnika generala Sanatesca in več višjih generalštabnih častnikov uradno posetil Poljsko, kjer bo ostal en teden ter bo gost šefa poljskega generalnega štaba. Dr, Schuschnigg še vedno v Avstriji Berlin. 25. maja. AA. Glede na vesti, da je bil dr. Schuschnigg prepeljan v Leipzig .izjavljajo tukaj, da je še vedno v Avstriji in da so za njegovo obsodbo pristojna avstrijska sodišča. Okrožni voditelji v Avstriji Dunaj. 25. maja. b. Državni kancelar Hitler je sprejel avstrijskega komisarja Biirckela in po posvetovanju z njim izdal ukaz, s katerim imenuje okrožne voditelje za bivše avstrijsko ozemlje, ki bo z vidika organizacije narodno socialistične stranke razdeljeno odslej na sedem okrožij Za okrožne voditelje (gauleiterje) v posameznih okrožjih so imenovani: na Tirolskem Franz Hofer. na Sedmograškem dr Friedl Rainer. v zgornjedunavskem okrožju Au-gust F.igruber, v dolnjedunavskem okrožju dr. Hugo Jurv, na Dunaju Odilo Glo-botschnigg, na Štajerskem dr Siegfried Ueberrether in na Koroškem Hubert Klau-sner. Obsodba švicarskega vohuna Pariz, 25. maja. AA. Vojaško sodišče v Metzu je obsodilo švicarskega državljana Roberta Mayerja na 15 let ječe zaradi vohunstva, Manili o načrtih Codreana Bukarešta, 25. maja. A A Na tretji dan razprave proti Codreanu je bilo zasliševanje, prič končano. Dopoldanska razprava se je začela v znaku senzacije, ki jo je povzročila objava odloka o uvedbi smrtne kazni za atentate na suverene, predsednike vlade in državne dostojanstvenike. Dopoldne so zaslišali vodjo narodne kmet-ske stranke Mania, ki je bili pri volitvah meseca decembra 1. 1937. v zvezi s Codreanom Maniu je izjavil, da je tu šlo bolj za pakt o nenapadanju. glede programa pa se niso mogli six) razumet i. Zatem je dejal, da je demokrat, dičim boče Codreanu avtoritativno vlado. Poleg tega hoče v zunanji politiki Codreanu zvezo z Nemčijo, dočim želi on zbližan je z Angli jo Francijo in Zedinjeni-mi državami. Glede vprašanja nacionalizma bi se mosla sporazumeti, ker iima je cilj isti, le sredstva so različna. Maniu ne verjame, da je Codreanu hotel samo priti na oblast. Pomočnikov Codreana, ki so bili predlagani za priče m ki so sedaj konfinirani, na zasliševanje niso privedli. Sklenjeno je bilo. da počakajo do jutri odloka notranjega mi. nist.ra. Zato popoldne zaradi tega ni bilo razprave. Hipermiksroskop Praga, 25 maja br. Dvema mladima nemškima znanstvenikoma se je po dolgem prizadevanju posrečilo sestaviti tako-zvani hipermikroskop, ki omogoča 100.000-kratno povečavo. Doslej je bila z mikroskopi možna povečava do največ 2.000kratne naravne velikosti. Pri hipermikroskopu uporabljajo namesto običajnih svetlobnih žarkov takozvane elektronske žarke S tem mikroskopom se odpira znanosti možnost nadaljnjih raziskovanj, ki so bile doslej nemogoče. Vulkan Stromboli že dva dni bruha Ran, 25. maja. o. Vulkan Stromtoli bruha še dva dni. Zaradi cele vrste eksiplozii in podtalnega grmenja, ki se je culo tudi po vseh sosednih ofokiih. je nastala med prebivalstvom velika panika, škode pa za sedaj še ni. Ugodnosti za obisk letalske razstave v Beogradu Beograd, 25 maja. AA. Udeležencem mednarodne letalske razstave, ki bo v Beogradu od 28. maja do 23. junija, so dovoljene naslednje ugodnosti: polovična vozTiina vsem udeležencem iz naše države in tujine. 75°/0 popusta vsem članom Aero-kluba kraljevine Jugoslavije. Vse te ugodnosti veljajo za odhod od 25. maja do 13. junija in za vrnitev od 28. maja do vštetega. 19. jimi^ , Beležke Predsednik Živkovič v vrbaski banovini Predsednik JNS Peter Zivkovič nadaljuje svoje konference s strankinimi pristaši po vrbaski banovini. Konference so kljub hudi protiagitaciji nasprotnikov povsodi lepo obiskane. V torek je predsednik 2iv-kovič govoril na sestankih v Bosanski Gra-diški, v Bosanski Kostajnici. v Bosanskem Dubicu in v Prijedoru. Za njim sta govorila še senator Dunjič in narodni poslanec dr. Srpko Vukanovič. Zvečer so vsi trije prišli v Banjaluko, kjer so priredili pristaši JNS strankinemu predsedniku prijateljski večer. Shodi JRZ v vrbaski banovini Te dni je imel večdnevno sejo izvršni odbor JRZ za vrbasko banovino. Kakor poroča »Vreme« so na sejah razpravljali tudi o sestankih, ki jih ima po srezih te banovine predsednik JNS Peter Živkovid. Sklenili so v odgovor na te sestanke prirediti po vseh srezih vrbaske banovine javna zborovanja JRZ, na katera bodo povabljeni tudi ministri dr. Spaho, dr. Kulenovič in Kujundžič. Škof dr. Akšamovič na sokolski prireditvi Djakovski škof dr. Akšamovič je v torek obiskal Petrovaradin, ki spada še v njegovo škofijo. Prebivalstvo je priredilo škofu zelo prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili tudi Sokoli v kroju. Skof dr. Akšamovič je po sprejemu obiskal sokolski dom v Petrovaradinu, kjer je bila prirejena lepa svečanost. Otvoril jo je starešina petrovaradinskega Sokola Vlada Vi-šovid, ki je toplo pozdravil visokega cerkvenega funkcionarja. Za njim je zapela sokolska deca nekaj sokolskih in rodoljubnih pesmic, na kar je sledil glasbeni del svečanosti. Ob zaključku svečanosti je vstal škof dr. Akšamovič in se zbranim Sokolom prisrčno zahvalil za ljubeznivi pozdrav. Dr. Maček in SDS V zvezi z znano polemiko o odnošajih med HSS in SDS je objavil »Hrvatski dnevnik« beležko, v kateri pravi, da dr. Maček ni nikdar zahteval, naj bi Hrvati, ki so še člani SDS, prestopili v HSS in naj bi se SDS omejila samo na Srbe. Dalje konstatira »Hrvatski dnevnik«, da vlada med obema strankama popolna harmonija in to ne samo glede glavnih smernic, temveč tudi v vseh podrobnostih gledanja na notranjo in zunanjo politiko. Invalidski zakon gotov Kakor poročajo iz Beograda je posebni odbor, ki je imel pod vodstvom upokojenega armijskega generala Terziča nalogo izdelati načrt novega invalidskega zakona, svoje delo dovršil. Izročil je svoj elaborat ministrstvu za socialno politiko, ki je nato obvestilo ostala interesirana ministrstva. O načrtu novega invalidskega zakona bodo razpravljali najprej na sejah vlade, nato pa bo predložen narodnemu predstavništvu. Zopet poskus ustanovitve nove hrvatske stranke Zagrebški »Obzor« poroča, da je voditelj hrvatskih frankovcev dr. Stjepan Bud v ne. deljo na shodu svojih pristašev v Koprivnici napovedal skorajšnjo ustanovitev »Hrvatskega narodnega pokreta<. Dr. Buč je vodilna duh pri znanem tedniku »Nezavisnost«, pa je mogoče po pisanju tega lista že približmo sestaviti program, ki ga bo imela njegova nova hrvatska politična organizacija. »Ne-zavisnoet« se bori proti demokraciji in priporoča Hrvatom uvedbo voditeljskega in totalitarnega sistema, dalie zagovarja nauk, da Hrvati niso slovanskega pokolenja. »Obzor« smatra namero dr. Buča in tovarišev za velik narodni greh ki bo vzbudil ogorče. nje v širokih krogih hrvatskega naroda, strnjenih okoli HSS in njenega voditelja dr. Mačka. Lov in politika Vodstvo Gospodarske sloge je nedavno sklenilo, da bodo pričeli poverjeniki te gospodarske organizacije HSS organizirati posebna kmečka lovska društva. Res so kmetje že ustanovili nekaj lastnih lovskih društev, med njimi tudi za zagrebški srez. To društvo je sistematično izvedlo akcijo, da so kmečke občine oddajale svoja lovišča samo kmetom in ne več raznim meščanskim interesentom iz Zagreba. V enakem duhu s« udejstvujejo kmečka lovska društva po drugih srezih savske banovine. Akcija pa je seveda vzbudila hudo nevoljo pri mestnih pristaših HSS, Zato je vodstvo Gospodarske sloge sedaj odredilo, naj sprejemajo v kmečka lovska društva tudi meščane, vendar pa samio take, ki so »narodni in pošteni lovci«. Pomanjkanje duhovnikov Na Sušaku izhaja list »Istina«, ki velja za glasilo katoliške duhovščine. V zadnji številki piše o razmerju med duhovščino v senjsko-modruški škofiji in med drugim pravi: »Danes imamo v škofiji samo 6 upokojenih duhovnikov. Sli so v pokoj, ker so telesno tako izčrpani, da tudi lahkih duhovniških poslov ne morejo več opravljati Mnogo duhovnikov pa je, ki so stari že preko 60 let in ki bi jim bil potreben ■ počitek, pa ne morejo v pokoj. Ne morejo zaradi tega, ker nimajo naslednikov, a tudi zato ne. ker bi od onih piškavih 700 dinarjev ne mogli živeti.« Velika mednarodna prireditev v Nemčiji V dneh od 9. do 12. junija bo v Hamburgu letošnji državni kongres znane hit-lerjevske organizacije za razvedrilo po delu »Kraft durch Freude« Kakor poroča službeni nemški poročevalski urad DNB. bo imela prireditev tudi letos mednaroden značaj, ker se je bodo udeležili zastopniki 20 držav. Med drugimi so prijavile svoje lideježbo Belgija, Bolgarija, Francija, Gr- Stoletnica garde na konjih NJ. Vet kralj in knez-namestnik na jubilejni proslavi konjeniške brigade kraljeve garde Beograd, 25. maja. p. Konjeniška brigada kraljeve garde je danes proslavila 100-letnico svojega obstoja in svojo krstno slavo. Svečanosti »o prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter in Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kraljeva namestnika dr. Pero vid in dr. Stankovič. predsednik vlade dr. Stoja-dinovič in večje število članov vlade, predsednika skupščine in senata, veliko število generalov in mnoge druge ugledne osebnosti Okrog 9.30 je poveljnik brigade general županjevac še enkrat pogledal razvrščene oddelke brigade. Takoj zatem je prispel v vojašnico predsednik vlade dr. Stojadino-vič, ki je kot zastopnik vojnega ministra, ki se pravkar mudi v Turčiji, v spremstvu prvega pomočnika vojnega ministra generala Stojadinoviča še enkrat pregledal na dvorišču vojašnice razvrščeno brigado. Trenutek nato sta se pripeljala v vojašnico kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, točno ob 10 pa Nj. Vel. kralj in knez namestnik Pavle. Kralja in kneza-na-mestnika je ob vhodu v vojašnico pozdravil poveljnik brigade gen. 2upanjevac v družbi večjega števila generalov. Kralj in knez namestnik sta vsem generalom podala roko, godba pa je odsvirala državno himno. Na dvorišču vojašnice je Nj. Vel. kralj pozdravil brigado z vzklikom: >Pomozi Bog junaci! Sretna vam 9lava!«, na kar so mu vojaki gromko odgovorili: Bog fi po-mogao! Sledili so cerkveni obredi, ki so jih opravili pravoslavni, katoliški in muslimanski duhovniki. Poveljnik brigade general Županjevac je zatem v kratkem govoru obrazložil pomen današnje slave in jubileja brigade, njen razvoj in sodelovanje v vseh dosedanjih vojnah za osvobojenje in zedinjenje. Svoj govor je končal z zahvalo za izredno čast, ki je bila brigadi izkazana, ker prisostvuje njeni slavi in jubileju kralj sam, ki mu je prisegla zvestobo. Naj živi kralj in kraljevski dom! je vzkliknil ob zaključku in vsa brigada je vzkliknila z njim: 2ivio! Pred Nj. Vel. kraljem, Nj. Vis. knezom namestnikom, vlado in ostalimi gosti je nato vsa konjeniška brigada strumno defili- raLa. Defile je napravil sijajen vtis. Nj. VeL kralj in knez namestnik sta nato vsakemu oficirju brigade posebej stisnila roko, nakar sta s svojim spremstvom zapustila vojašnico. Nj. Vis. knez namestnik se je kmalu nato vrnil in prisostvoval svečani zakuski v letnem paviljonu gardijakega doma, ki so se je udeležili tudi ostala dva kraljeva namestnika, člani vlade, mnogi generali in drugi gostje. Ob koncu zakuske je komandant brigade pozdravil kneza-o« -mestnika z vdanostno izjavo, se ma zahvalil za prisotnost ter ga prosil, naj Nj. Ved. kralju sporoči vdanost in rvestobo brigade do njega in njegovega doma. Knez-namestnik je na njegov pozdrav odgovoril: Govor kneza namestnika Danes proslavljamo stoletnico konjeniške brigade kraljeve garde, ki jo je ustanovil L 1838. knez Miloš. Pred njo smo imeli od L 1832. že pehotno kraljevo gardo. Dajmo vsi skupno priznanje tema velikemu vladarju, da je bilo na njegovo pobudo zgrajeno jedro bodoče kraljeve garde. Slava mu! Ce prelistavamo anale našega naroda, vidimo na vsaki strani, koliko je zgodovina vojske prepletena z zgodovino naše države. Naše dinastije so bile vedno identične z vojsko, s pomočjo katere so to močno kraljevino tudi ustvarala. Vojska je steber in podlaga, na kateri Jugoslavija stoji. S tako vojsko, kakršna je naša, ae nimamo nikogar bati. Nikdar ne pozabite na našo preteklost! Dovolj je častna ht sijajna in smo nanjo lahko ponosni. Bodite hvaležni svojim prednikom, njihovim žrtvam in uspehom teh nadčloveških naporov Samo oni narod, ki zna oeniti svoje velike može in ki se more ogreti ob svoji lastni zgodovini, more tudi v bodoče ustvarjati velika dela. Bodite nacionalni ta se navdušujte ob tem, kar je našega. Zavedajte se svojega poslanstva in velike bodočnosti, ki čaka ta veliki ln močni narod. Naš mladi kralj, ki se je danes ndeietJl te svečanosti, .je živi simbol našega dela. Okoli njega se moramo vedno zbirati! Čestitam vam k slavi. 25vel kralj! Slava konjeniške brigade kraljeve garde je bila zaključena z viharnimi vzkliki Nj. Vel. kralju, knezu-namestniku in kraljevskemu domu. Pomurje pod vodo Poplava je zahtevala že več človeških žrtev — Silno opustošenje v Prekmurju in Medjimurju Cakovec, 25. maja. o. Poplave v Prekmurju in Medjimurju se še nadalje širijo. Tudi na mednarodni cesti je bil včeraj popoldne pri Kološanih in Legradu promet prekinjen. Zaradi poplav so se morali ustaviti štirje veliki italijanski avtobusi iz Brescie, s katerimi je potovalo okrog 150 Italijanov v Budimpešto na evharistični kongres. Pri Legradu se je ustavil tudi neki slovenski avtobus z romarji. Poplave so med tem zahtevale tudi že več človeških žrtev. Škode, ki so jo povzročile po poljih in travnikih ter po vaseh, je za več milijonov. Koi'kor je bilo mogoče dognati, sta v Starem selu utonila 14-letni Otmar Tru-mer in 19-letni Ljudevit Drevešek, na mostu v Murskem Središču pa so opazili žensko truplo, ki ga je Mura naglo odnašala dalje. Poplava ob Muri sega na eni strani do Gornje Radgone, na drugi do Legrada. Od Dolnje Lendave do Legrada je odneslo vse mostova Tudi na banovinskih in občinskih cestah je promet na več krajih prekinjen. V Murskem Središču grozi mnogim hišam resna nevarnost in so jih morali prebivalci že zapustiti. Mura je dosegla že tri metre nad normalo. Ponekod je že pričela upadati, drugod pa še narašča. Pri Sv. Martinu ob Muri je voda odnesla večjo hišo, štiri druge pa so v naj resnejši nevarnosti. Samo v tem kraju je preplavila nad 2.000 oralov polj in travnikov. V Benici onkraj Mure so skoraj vse hiSe pod vodo. V tej vasi je naseljenih zelo mnogo primorskih kmetov. Vas so morali evakuirati. Na medjimurski strani je ogrožena vas Podturen. kje rje 20 do 30 hii pod vodo. Cestni promet med Medjimur-jem in Prekmurjem, pa tudi med Jugoslavijo in Madžarsko je poo^Inoma prekinjen. Tudi noben brod ne vozi čez reko. Ljudje so prisiljeni rabiti železnico. Poplave in neurja v južnih krajih Beograd, 25. maja. p. V Bosni in Hercegovini so nastale nove poplave. Zaradi silnih nalivov v zadnjih dneh so reke in hudourniki prestopili bregove in se razlili po poljih. Pod vodo so ogromni kompleksi polja. Najhuje je bila tokrat prizadeta vsa široka okolica Tuzle, kjer je voda odnesla več mostov in pokvarila progo, da je mesto popolnoma odrezano od ostalih krajev. Porušeni so bili mostovi na cestah Doboj—Tuzla, Tuzla— Kladnje in Tuzla—Brčko, pa tudi železniški promet je prekinjen. Železniška postaja v Butinju je popolnoma pod vodo. Poplava se še vedno širi in je v neposredni nevarnosti sedaj velika delavska kolonija v Kreki, iz katere so morali že odstraniti nad 200 družin. Tudi iz Sarajeva poročajo o velikih nalivih. Ponekod so tudi tam nastale poplave, ki so poškodovale železniško progo in porušile tudi nekaj cestnih nasipov. Na Romaniji je zapadel sneg. Končno poročajo iz Cačka, da se je nasip, po katerem vodi železnica proti Gornjem Milanovcu, 14 km od Cačka, tako razmehčal, da je neki železniški stroj skočil s tira. Iz Bitolja poročajo o hudi toči, ki je padala celih 20 minut in pobila sadno drevje. čija, Anglija, Jugoslavija, Poljska, Rumu-nija. Češkoslovaška in Madžarska. Enako kakor večina nemških, bodo tudi udeleženci iz drugih držav nastopali v narodnih nošah, tako da bo nudila prireditev izredno pestro sliko. Preobrnjena narodna popevka Tudi pri nas je znana nacionalistična narodna popevka »Srem, Banat i Bačka — tri srca junačka«. Kakor razvidimo iz nekega poročila osiješkega »Hrvatskega lista« o shodu HSS v Tovarniku v Slavoniji, so pristaši dr. Mačka besedilo te popevke prikrojili po svoje in pojejo sedaj »Srem, Banat i Bačka — svi smo mi za Mačka«. Pri tem jih oči vidno nič ne moti, da sta originalno besedilo in melodija še danes priljubljena popevka jugo-slovenskih nacionalistov. Sovjetska znanost Varšavski listi poročajo, da je Stalin sprejel odposlanstvo ruskih znanstvenikov. V svojem nagovoru je označil za eno glavnih nalog komunizma, da tudi znanost postavi v službo revolucionarne misli. Za največje znanstvenike Rusije je baje Stalin pri tej priliki označil Lenina, znanega rekordnega delavca Stahanova in polarnega raziskovalca Papanina. „ Madžarski poslanik v poslovilni avdienci Beograd, 25. maja. AA. NJ. kr. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes ▼ poslovilno avdijenco poslanika kraljevine Madžarske na našem dvoru Valdemarja Alta in mu ob tej priliki izročil visoko odlikovanje reda sv. Save prve stopnje. Glasilo dr. Mačka za Dalmacijo »Jadranski dnevnik« v Splitu je že od nekdaj, ko je veljal še za glasilo bivšega bana dr. Tartaglie, pisal v duhu politike dr. Mačka in bil večkrat celo bolj radikalen kakor zagrebška mačkovska glasila. Bržčas pa za širše kroge pristašev dr. Mačka v Dalmaciji to ni dovolj in listu menda niso prav zaupali. Zaradi tega so se že nekaj časa vršila pogajanja, da bi »Jadranski dnevnik« dobil značaj službenega glasila dr. Mačka. V svoji sinočnji številki poroča glavno zagrebško glasilo dr. Mačka, da so bila sedaj ta pogajanja ugodno končana. List sporoča odredbo dr. Mačka, da se ima »Jadranski dnevnik« odslej »smatrati za službeno glasilo hrvatskega kmečkega ln narodnega pokreta«. Kot osebni zaupnik dr. Mačka je bil v konzorcij in v uredništvo »Jadranskega dnevnika« sprejet Stjepan Poduje, ki spada med voditelje HSS v Splita Zemunska vremenska napoved: v alaviji bo prevladovala oblačnost s plohami, posebno v vsfcodni polovici. Nekoliko razjasnitve z ohladitvijo v zahodnem in vzhodnem delu države. Zagrebška: Nestalno, po večini oblačno in nekoliko deževno. Dunajska: Pojemanje oblačnosti, porast temperature, lepše, a, fe vedno neatatoo srama. ■— - Kako se je Mura razlila in pustošila Marlesie Dietrich1" Robert Donat C T fi JI C T KINO UNION. TeL 22-21. X I U L1 X I Predstave ob 15, 17, 19. in 21. url v filmu ljubezni, hrepenenja in velenapetih pusto- X JL JL JL Danes ob 10.30 dop. isti film lovščin iz dobe krvave ruske revolucije I pri globoko gnižanih cenah. in poročila. Dajal je navodila za uporništvo in je skrbel za jugoslovensko propagando med slovenskimi in hrvatskimi vojaki. Ukovič pa je prevzel najtežjo nalogo, da sestavi točen načrt celotne vstaje. Vsi ostali zarotniki so potem skrbeli za tajno agitacijo. Roko v roki so si uporniki svečano obljubili izvesti drzni načrt za vsako ceno, s prezirom smrti, ki jim je bila v primeru neuspeha gotova. Takoj po prisegi so se začele priprave. Skrivno so se shajali v gostilni pri Ja-geriču na glavnem trgu, kjer jih je zalotil dne 23. majnika 1918 narednik Zadkovič ter napovedal Melihnu aretacija Garnhdja je bila mahoma pokonci Toda kmalu so Madžari in Nemci zadušili upor. Pri vsakem zaslišanju je Ml nato zaslišan kot priča tudi narednik Zadkovič, ki je s svojo Izpovedjo silno nemilosrčno obtoževal posamezne obtožence — »obrate. Zasliševanje je trajalo le kratko časa m Se dne 28. majnika ob 9. uri dopoldne je bila razgla- šena kratka obsodba na smrt. Po nmhifH slovenskega oficirja žnidaršiča je v prizi-vu uspelo četvorico rešiti smrti, med tem ko je glede ostalih osmih bila smrtna obsodba potrjena ter v dneh 27. in 29. maja tudi izvršena. Vseh osem žrtev so pokopali na pokopališču v Radgoni, kjer so počivale do T. maja 1935. Ker pa je tedaj pretila nevarnost, da bi bili njihovi grobovi prekopani zaradi poteka dobe, so bili zemsld ostanki na pobudo takratne trške občinske uprave v Gornji Radgoni izkopani in prepeljani na farno pokopališče v Gornji Radgoni, kjer se Je vršil svečan pogreb dne 30. majnika 1935. Po dolgih 17 letih so bili smrtni ostanki padlih junakov položeni v naročje materi domovini, za katero so šli pogumno v smrt Ob 20-letnici pa bo sedanji pripravljalni odbor za postavitev spomenika postavil padlim Junakom primeren spomenik. da se na ta način skromno oddolži njihovemu žrtvovanja. spet ljubljenec mode žati razne stanovalce iz njihovih ogTože- j nih stanovanj, v katerih je takisto že na- j stopila voda, ponekod do pol metra. Vse- i ga prebivalstva, ki že od sobote ni zati- \ snilo oči, se je polastila še večja panika. ko je v ponedeljek Ob nastopu večera Vor da še Vedno naraščala. Popoldne se je mnt- ; dil v Gornji Radgoni tudi sreski načelnik ^ dr. Farčnik iz Ljutomera in je po ogledu i stanja odredil izpraznitev nekaterih hiš, j ki so bile najbolj ogrožene, kar se je na j večer tudi zgodilo. Nekateri stanovalci so bili iz postelj, kamor so se zatekli pred vodo, ki je stala v sobah po 30 om visoko, prenešeni na varnejša mesta k drugim hišnim posestnikom, kjer so speli po hodnikih in varnejših kotičkih. SeJe, okrog 22. ure se je opažal zastoj vode in v torek okrog 2. ure zjutraj je pričala počasi upadati. Padec vode se pozna samo na ulici, med tem ko po lokalih in stanovanjih, zlasti kleteh, silno počasi nazaduje. Po Spodnjem grisu je še v torek ves -nrj-a Radgona—Apače—Gornji Cmurek bo obratuje od nedelje naprej. V Gornji Radgoni je glavna nOca Spodnji gris pod vodo, ki je segala celo do gostilne pri Pošti, tako da je bCa samo ta hiša dostopna po suhem za širino tn dolgost hiše. Sporedna ulica za carinarnico je bila do Trat pod vodo in takisto Socfeur-ska ulica. Na Spodnjem grisu so vse trgovine in delavnice zaprte, ker v vseh sto$. voda nad pol metra visoko. Gasilci so v ponedeljek vse popoldne odvažali živino vseh posestnikov na Spodnjem grisu na varnejša mesta, zvečer pa so morali odrva- f Luče, 24. maja. Ledeni možje so nam po dolgotrajnem aprilskem -r> majskem deževju prinesli tudi v Gornjo Savinjsko dolino najlepšo pomlad Narava se je v par dneh zavila v cv tje. Po planinah je gorko sonce talilo ogromne skladovnice snega, izpod katerih so Vi! no brzeli močni hudourniki, ki so polnili Savinjo in belsko Lučnico. To so izrabil temeljito naši lesni trgovci, ki so že zaskrbljeni čakali, kdaj bodo mogli spraviti nakupljeni les na svoje žage. In tako so v teh dneh bili na delu vsi moški naših gorsk h krajev, da spravijo ogromne zaloge hlodov v vodo ter jih splavijo do žag nižje Ljubnega. Kdor je te dni potoval po Savinjski soteski iz Ljubnega preko Luč v Solčavo in Logarsko dolino, mu pot ni bila dolgočasna: na tisoče hlodov — po naše imenovanih >splatanice« plove po soteskah Savinje. Na najožjih mestih se vsa ta masa zagozdi in sedaj more človek opazovati. s kakšnim pogumom naši dečki, ki so sicer videti neokretni, lahno tekajo preko teh ogromnih skladovnic z enega brega na drugega, poskušajoč spraviti zagvozde-no maso zopet v tek. Z ogromnim truščem in grmenjem se ta masa ponovno razgiblje in naši plavci se z neverjetno gibčnostjo znajo izmotati iz smrtne nevarnosti. O^rcsrtisse množine lesa so splavale po Savinji Po par dneh najlepšega vremena je Savinja začela občutno vpadati in bati se je bilo. da lesa ne bo mogoče splaviti. Toda v noči od četrtka na petek je pričelo deževati. Savinja in Lučnica sta jeli naraščati n lesni trgovci so spravili vse moške. stare in mlade, na noge. Tako smo imeli v noči od petka na soboto v Savinji od Solčave do Ljubnega ter na Lučnici preko 50.000 hlodov-platanic. Kakšna množina je to. moremo presoditi iz številk: 10.000 m3 lesa v vrednosti poldrugega milijona dinarjev. Proti večeru na petek pa je jelo močneje deževati in v noči na soboto je prišlo do tako silnega naraščanja Savinje, da je bila vsa v vodi ležeča množina lesa dvignjena in splavljena preko tesnic med Lučami in Ljubnem v zgornje-savinjsko ravnico. Tu so poskušali lesni trgovci rešiti, kar se je rešiti dalo. Ostala masa lesa je plula dalje proti Marijinemu gradu, kjer je knezoškofijska uprava na svoji idealno zgrajeni napravi za lovljenje lesa — nazvani škarje — zajela večji del naplavlienega lesa. Kljub temu pa je baje okrog 8000 komadov pasiralo Nazarje in so ti za trgovce pač izgubljeni. Ogromna izguba je to. Iz tega se pač vidi, da imajo tudi naši Poljanci velike skrbi in da je njihova trgovina res izredno tvegana zadeva. Kako lahko se pač zgodi, da je danes še bogataš, jutri pa že na beraški palici. sledice povodnji avinjski dolini Konec dolgotrajnega prirodnega čudesa Ob tej poplavi je padla kot žrtev znamenita »jezerska brv«. Vsakdo, ki je potoval iz Ljubnega proti Lučam, se bo spomnil na romantično sotesko, v kateri je bila nameščena čez Savinjo brv, sloneča na ogromni skali sredi savinjske struge. Že dolgo časa so domačini, posebno pa plavci, opazovali, da voda to ogromno skalo polagoma izpodjeda. V zadnjem času so se kazali znaki, da se skala vidno nagiblje in končno je politična oblast prepovedala vožnjo in tudi hojo preko brvi. V soboto zjutraj okoli devete pa so domačini opazili — potem, ko je že vsa množina lesa pasi-rala to sosesko — da se je ogromna skala mahoma prevrnila proti desnemu bregu in da se je brv podrla. In tako je stoletno naravno čudo postalo žrtev Savinjinega hudournika. Istočasno je Savinja ob levem bregu spodjedla obzidje banovinske ceste in je s tem promet težkih vozil v Luče za dogleden čas ukinjen. Hujše je prizadeta Solčava, kjer Je Savinja odnesla most. Ogromne količine lesa so tudi podrle most, ki veže Rogovilca z Robanovim kotom. Regulacija Lučnice ob vasi Luče se je ob tej poplavi izbomo izkazala. Vaščanom se od te strani m več bati nevarnosti. Zaskrbljeno pa se ozirajo na nasip ob Savinji, kjer bo opasnost minila šele potem, ko bo obnovljen Juvanov jez ter temeljito popravljen in podaljšan nasip ob Juvanovih prodih. Opazili smo v soboto ob najhujšem nalivu ter ob najvišjem stanju Savinje, neposredno po uničenju mostov, da je skozi Luče potovala z avtom — peš bi bilo bolje za razumevanje naših teženj — komisija gospodov iz sreza in banovine. Upajmo, da bodo gospodje hoteli in znali predočiti na pristojnih mestih, kakšne opasnosti prete vasi, ako Je ne zavarujejo tudi s te strani. Naše ljudstvo si želi vsestranskega napredka. ki pa ga bo moglo doseči le s podporo oblastev. Vsekakor pa mora biti ta podpora drugačna, kakor ona, ki nam jo v zadnjem času izkazuje poštna uprava, ki nikakor noče upoštevati želj domačega ljudstva in ravna konsekventno proti interesom javnega mnenja. Ne bilo bi želeti, da bi ljudje končno prišli do prepričanja, da se vračamo v one čase, ko je veljal posameznik vse, ljudstvo pa je ostalo uboga para. vajsstletnica upora naših fantov v Ha Ustreljenih je bilo osem odločnih nacionalistov Gornja Radgona, 26. maja. V petek, 27. maja ob 14. uri poteče 20 let, ko so počili streli, s katerimi je črno-žolta vojačina v Radgoni ugonobila življenje dveh mladih junakov, jugoslovanskih nacionalistov: 26 letnega Andreja Melihna in 24-letnega Rudolfa Ukoviča, ki sta umrla z vzklikom: »Naj živi Jugoslavija!«. Njima je sledilo še šest žrtev in sicer: 29-letni Anton švab, 37 letni Marko Fraj, 25 letni Peter Hvala, 27 letni Liberat Velan, 29 letni Rihard Freb in 30 letni Janez Ma-niako, ki so bili ustreljeni na istem prostoru dva dni pozneje, 29. majnika 1918 ob 14. uri. Vse te mlade žrtve so šle junaško v smrt, kakor njihovi tovariši-junaki iz Ju-denburga, Murau-a, Kotora, Pulja in Co-droipa za svobodo velike Jugoslavije. Vstaja radgonskih upornikov ni bila navadna pobuna nezadovoljnega vojaštva, temveč upor v trdni veri nastopajočega osvobojenja. Ti skromni junaki so razven razpadanja svojih domov, žalosti in bede svojcev, neizmernosti trpljenja, ki ga je moralo prenašati slovansko ljudstvo pod Avstrijo, videli teči slovansko plemenito kri v brezvestno vsiljenem boju zoper brata. Glasovi, ki so jih dvignili ravno v onem času jugoslovanski in češki poslanci v av- • strijskem parlamentu za pravico svojih na-| rodov, so silno odmevali tudi med vojaštvom. Ko je po proglašenju majske deklaracije začelo leta 1918. v avstrijski armadi vidno pokati, so se na mnogih krajih, kjer so služili naši fantje, pojavili upori proti avstrijskemu nasilju. Tako je Judenburgu zvesto sledil kader v Radgoni. Na žalost je upor zaradi izdajstva avstrofilskega narednika Zadkoviča, ki je služboval v Radgoni kot vojni žandar in vojaški detektiv, bil hitro zadušen. V začetku aprila 1918 se je tržaški peš-polk št. 97. vrnil iz Rusije v Radgono, pa tudi mnogi vojaki so prišli iz ruskega ujetništva. že spotoma so čuli o majski deklaraciji. Bili so deležni pomanjkanja in trpljenja. V Radgoni so bili marsikomu po zaslugi dobrih slovenskih oficirjev podeljeni dopusti, da so se do mala vsi lepo razvrstili. Z dopustov pa so se vračali zaradi neznosne bede, ki so jo videli med svojci — begunci — še bolj ogorčeni. Odločni nacionalisti so se jeli zbirati na skrivnih sestankih. Začetnika upora sta bila računski podčastnik Andrej Melihen in korporal Rudolf Ukovič. Melihen je skrbel za izčrpna poročila o razvoju slovanskega gibanja po monarhiji, na sestankih je Čital članke Radgonski uporniki, pokopani z nekaterimi Maistrovimi borci v skupnem grob« v Gornji Radgoni — Postavljen jim bo spomenik. 50 let CMD Maribor Maribor, 25. maja Na praznik Vnebohoda proslavlja moška podružnica CMD v Mariboru svoj zlati jubilej. Za naš obmejni živelj pomembna obletnica, ki jo bo nedvomno počastil ves obmejni Maribor s tem, da se na praznik Vnebohoda udeleži slovesne proslave zlatega jubileja v mariborskem Narodnem domu s pričetkom ob 10. dopoldne. Leta 1885. tri leta po ustanovitvi naro-dno-obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, so naši narodni pionirji zgradili ob severni meji prvi jez tujemu navalu na naš slovenski živelj: Ustanovili so moško podružnico CMD v Mariboru, Letos torej mineva pol stoletja njenega vztrajnega in nesebičnega narodno-ob-rambnega dela, ki ga niso mogli ustaviti najnizkotnejši nasledki sovraštva: prezir, poniževanje, natolcevanje, kriva prisega, in jrča. Roko v roki z osrednjim vodstvom v Ljubljani in s svojo mlajšo, v delu tekmujočo popestrimo ie moška podružnica v Mariboru postavljala in postavlja kamen za kamnom v obrambni zid ob naši severni meji. Na praznik Vnebohoda bo ob 10. uri proslavila v Narodnem domu v Mariboru svoj poLstoletni obstoj s tem, da predoči narodno zavedni javnosti v kratkih potezah potek in uspeh narodno-ob-rambnega dela izza temnih dni narodovega robstva do naše osvoboditve in preko te do današnjih dni. V zvezi s tem se hoče podružnica za mnogol tne zasluge oddolžiti dostojno njemu, ki se je telesno prera-no poslovil, a je po svojem duhu še doslej njen predsednik, dr. Ferdu Lašičn. Dostojna njegovemu spominu in delu podružnice bo vsa proslava z vsem redom .vštevši gocEbene in pevske točka Počastili jo bodo zastopniki osrednjega vodstva CMD v Ljubljani in naših obmejnih 4>odnEnic. Prvo pol stoletje! — Drugega, čaScaano! Narod ob mef upira svoje oči v nas: »Po dejanjih vas bomo spoznali kot svoje brate in svoje sestre.« Iz grobov ustanoviteljev, graditeljev, bojevnikov in pobormko* CMD priharja glas do nas: »Počastite naše delo pred vsem svetom, pred prijateljem in neprijateljem!« Prvi sin in mučenik naše svobodne zemlje obnavlja svojo oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo!« Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. Og) reg. S. bt. 19. 485-99 ANGLIJA IN RAJ Rudyard Kipling je rad pripovedovat naslednjo zgodbo: Misijonar v Indiji je poizkušal izpreobr-niti nekega domačina. »Ali ne bi rad prišel po smrti v raj?* ga je vprašal, ko je bil mož že čisto pripravljen za krst. Ind je samo odkimal. »In zakaj ne?* se je začudil misijonar. »Ker ne verjamem, da bi bilo tam tako lepo, kakor pripovedujeteje dejal Ind. »Če bi bil raj kaj prida, bi ga bili že davna Angleži zavzeli.* Primerno In trajno darilo za birmo je »OSMIA« polnilno pero • IrlfflJ O Vettk • Črnilo Je vfdao § Elegantna oblika • Večletna garancija M. TIČAR, d. z o. z«, Ljubi Jana, SV. PETRA CESTA St. 26. ače Testi • PariSki kardinal Verdier na potu skozi Slovenijo Najvišji francoski cerkveni dostojanstvenik pariški nadškof kardinal Verdier je potoval ua cvbaristični kongres v Budimpešti a Pariza preko Italije in Jugoslavije. Na meji na Rakeku ga je pričakal ban dr. Natlačen in ga pozdravil v imenu vlade in ▼ imenu Slovenije. Naša železniška uprava je dala visokemu francoskemu gostu, ki je obenem iskren prijatelj Jugoslavije, na razpolago salonski vagon, s katerim eo kardinal in njegovi spremljevalci nato nadaljevali pot z Rakeka preko Ljubljane. Pra-gerskega in Kotorihe v Budimpešto Po končanem evbaristiunem kongresu namerava popularni francoski cerkvami knez obisfeata tudi Beograd Gospodom aa šport ln promenadot Športni fresko Promenadni fresko 180"— Tropioal fresko 150'— t ------ F. KS. S O (J VH N Mestni trg 34 * Jubilej nase najstarejše novinarke. V Novem Sadu je v krogu svoje rodbine in najožjih prijateljev praznovala svojo 60-let-nico gospa Zorka Lazičeva, ki je najstarejša novinarka v naši državi. Bila Je prva žena, ki se je lotila težkega novinarskega de-ia. da preži-va 6ebe in svo.io rodbino. Njen mož Sitna Lazič je bil izdajatelj in urednik zelo razširjenega srbskega mladinskega lista v Novem Sadu. Ko je leta 1904, umri, je vdiova gospa Zorka prevzela vse delo in uspešno vodila list do začetka vojne. Takrat je bil njen list z drugimi srbskimi publika-eijami vred ustavljen. Med vojno je bila Zorka Lazičeva pionirka akcije za podpiranje revežev v Bosni in Hercegovini. Akcija je imela v Vojvodini veiiik uspeh, od tam zbranih sredstev je živelo mnogo revnih hercegovskih in bosanskih otrok, lit vsa vojna leta je bila gospa Zorka neumorna delavka dobrodelne akcije. Novinarska kri pa ne miruje in takoj po osvobojen ju je .ustanovila nov list »Dečije Novine«. Zorka Lazičeva je bila prva žena iz Vojvodine, ki je bila v prvem letu osvobojenja odiidikovana z redom sv. Save za zaslužno javno delo. Slav-ljemko diči tudi zgledna stanovska zavednost Bila je soustanoviteljica novosadske sekcije Jugoslovenekega novinarskega udruženja in še zdaj je njena zvesta članica. Tisoč zahvalnih pisem! DOLENJSKE TOPLICE 380 C Zdravlienje s Icopelmi direktno na vrelih, ki dajo } mfiione litrov, izredno zdravilne — visoko radioaktivne vode dnevno Lepi izprehcdi, krasna okolica, polna iglastih gozdov Pe-zion s kopeljo ie od 45 din dalie. Zahtevaite prospekte. Na razpolago kopa-liščni avto. * Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Guštanju priredi v nedeljo 29. t. m. članski sestanek o'u 9. v Tolstem vrhu pri G listanju, v "ostilni tovariša Nabemika. Vabimo, da se vse članstvo krajevne organizacije zanesljivo udeleži sestanka, na katerem bo poročal tudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane. Vablieni pa so tudi član, sosednjih bratskih organi7acij. Pridite zanesljivo, ker se bomo ob tej priliki oddložili spominu padlega junaka Malgaja! * Martinšeica! Dijakinje, ki &e žole uJaie-žiti letovanja pod vodstvom profesorice cestne ženska realne gimnazije, naj se javiio najkasneje do 10. juniia. Prijave sprejema pisarna vsak dan od 9. do 11. uro. Najkasneje do 10. junija pa je treba vplačati 750 din za oskrbo in 100 din za pot^e stroške. V Martinščioi ostanemo točno 4 tedne, od 30. julija do 29. avgusta. Počitnice v kopališču na zgornjem Jadranu OPATIJA (Abbazia): Riviera en vogue. BRIONI: polo, golf, yachting. GRADEŽ (Grado)s morska plaža, kure z morsko vodo. PORTOROSE: termalno kopališče, plaža. TRST: Lirična filmska predvajanja v gradu sv. Justa (Castello San Giusto). Obiščite Postojnsko jamo! Lirična sezija v areni v Pulju (Pola). Informacije: ENIT, Petra Kočiča br. S, Beograd in vse zdraviliške uprave posameznih kopališč (Azienda di Pura). * Jnbilejna razstava likovne umetnosti r Mariboru. Prva med prired.Dvami tetošnjiih sl&vnosti dvajsetletnice osvobojen?.*. Maribora je bila velika koncertna soareja, kot druga pa ji bo sledila sedaj vseslovenska razstava likovne umetnosti v vseh prostor h velike unionske dvorane, ki bo slovesno otvorjena v nedeljo 29. t. m. dopoldne. Razstavo organizira Umetniški klub v Mariboru, ki Je Povabil k sodelovanju vse slovenske slikarje in kiparje brez ozira na smeri in struje. Po dosedanjih prijavah sodeč, bodo zastopani s svojimi umetninami skoraj vsi živeči umetniki Tako bo ta razstava prva v takem obsegu ne samo v Mariboru, ampak na Slovenskem sploh. Prekosila bo tudi vse dosedanje razstave v Ljubljani Poleg starih impresionistov bodo zastopani povojni eks-presionitoti, koloristi. upodabljale! nove stvarnosti, novorealisti, novoknpresionLsti, surrea. lista itd. V ogromnih prostorih Umoma bo dovolj prostora za vse, m ker leže ob aaj-prometnejši Aleksandrovi cesti, bo tudi do-stop in ogled nad vse prikladen. Da si bodo mogli to edinstveno velerazstavo ogledati ljudje z dežele in od drugod po državi, je zaprosi! Umetniški klub za polovično voznimo na naših železnicah in upa. da bo prošnja tudi pravočasno rešena. Tako nam bo MarL bor nudil priliko, da si prvič v teh dvajsetih letih lahko ogledamo na eni sami razstavi slike in kipe vseh slovenskih likovnih umetnikov sodobnosti Prepričani smo, da bo tati obisk ustrezal veličini in pomenu te zanimive kulturne prireditve v drugem največjem slovenskem središča. * Pri zaprtja in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Prane Jožefove grenčice. Lepe in dobre moške obleke lastnega Izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kane, Ljubljana, Gosposka uL 7. * Prosilcem sa francosko štipendijo. G. lektor francoskega jezika na univerzi kralja Aleksandra t v Ljubljani sporoča, da odloča o podelitvi francoskih štipendij posebna komisija pri ministrstvu p ros vete francoske republike in sicer na predlog komisije pri francoskem poslaništvu v Beogradu. G. lektor ima samo dolžnost, da izda spričevalo, da obvlada prosile« v zadostni meri francoski jezik. * Društvo zagrebških Slovencev »Narodni dom« priredi v nedeljo 29. L m. skopni popoldanski izlet v Remete. Ob tej priliki je ogled znane zgodovinske cerkve. Umetniško vodstvo ima g. R. Hudoldin, aikad. kiper. Sestanek ob treh popoldne pri tramvajski postaji na Mirogoju, Ker je bdet v rvezi z umetniškim predavanjem, pričakuje odbor številno udeležbo. * Velika kmetska veselita na Zg. Otavah nad Begunjami pri Cerknici se je preložila zaradi sLibega vremena na nedeljo 29. t m. popoldne. Turisti, ki so namenjeni ta dan skozi Borovnico in romantični Pekel, imajo priliko, da se veselega rajanja na prijaznih Otavah udeležijo. Ker je Ssti dobiček veselice namenjen za zgraditev kmetom potrebne sadne sušilniee, se pričakuje od blizu in daleč velike udeležbe. * Rojaki iz Cerkna imajo tndi letos na binkoštno nedeljo popoldne svoj vsakoletni sestanek na običajnem kraju. Na to ae opozarjajo posebno oni ki bi morda zaradi pomanjkljivega naslova ne dobili posebnega vabila. Pridite vsi! * List >Kajtimar< bo izšel v prihodnji številk? v nakladi 50.000 izvodov Prinašal bo razne zanimivosti sveta. napete romane, recepte im druge praktične in zabavne zanimivosti. Kdor se če z listom Kajtimar seznaniti naj pošlje svoj naslov na uprevništvo Kajtimar. Ljubljana, poštni predal 157. Dobival bo l^st sk^zi tri mesece brezplačno na ogled. V z novhii modernim avtobusom, preko Trbiža, Udine, Padove, Bologne, Firenze v Rim, ter nazaj preko Pize, Genove, Milana, Brescie. Gardskega jezera Verone, Padove, Benetk, Trsta, Postojne. Vc:;irja traja 11 dni. Odhod 17. junija. Cena z vso oskrbo v zelo dobrih hotelih Din 2.600.— po osebi. Podrobne informacije daje »ALPAUTO« d. z o. z Bled. * Za letošnji pomladni velesejem v Ljubljani so vsi razstavni prostori popolnoma zasedeni. ^Zaradi tega velesejemska uprava daljnjih prijav ne more več sprejemati Pač Pa se tvrdke lahko že sedaj prijavijo za jesenski velesejsm, ki to letos od 1. do 12. septembra. * Pri nas je hitrost avtomobilske vožnje omejena. V drugih državah takšnih omejitev ne posmajo, kajti avtomobil je prometno sredstvo. M ima tem večjo vrednost, čim večja je njegova hitrost Toda tudi pri na-s ee bo s časom razvil motorizem na evropsko višino. Razstave motornih vozdl, kakršno bo. mo videda na ljubljanskem pomladnem vele-sejmu od 4. do 13. junija, bodo postale redne. Avtomobil bo postaj prometno sredstvo najširših ljudskih plasti kakor je zdaj kola * Izleti ia binkoštne praznike Zveze sa tujski promet: 1. v Trot in Benetke, 2. v Gorico. Udine in Trst. 3. v Trst, Opatijo in Reko. 4. na PlitviSka jezera ic CrHkvenico, 5. na Jezersko, 6. v Škofjo Loko, Žiri fo Lo-jfatee, 7. v Postojno. Zahtevajte prospekte J: veejh biljetamah >Putnika<, »OGENJ", DRUŠTVO ZA UPHPELJEVANJB MRLIČE V V MARIBOR O, oskrbuje upepeljevanje proti mesečni članarini Din 15.— in 1-kratnemu starostnemu prispevku. V slučaju smrti člana zadošča prijava, vse o. talo oskrbi društva Zahtevajte pravila m priložite grmmir? na: „OGEN J" — MARIBOR, KOROŠCEV A UL. 8, TEL. 28-05 Fotoamaf erji! VSE ZA FOTOGRAFIJO — kvalitetna amaterska dola v specijalni fototrgovini Janko Pogačnik Ljubljana, Tyrševa cesta 20 Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost Interesentov Stalna razstava — nizke cene FRAN J O KUNO VAB, kamnoseštvo TeL 19-09. Sv. Križ — Ljubljana ~~ TRAJNO ONDULACIJO BABVANJELAS Vam izvrši vestno ln lepo salon FETT1CH-FRANKHEIM Erna, Ljubljana, Kongresni trg 1 — »Zvezda«. Kajak čolni In šatorl — novi modeli. — Dežni plašči in oblačila za moto-sport Novi katalog pošljemo zastonj. B. KCLB & PREDALIČ, LJUBLJANA — KONGRESNI TRG A. junija • Binkoštno nedeljo velika vsi V POSTOJNSKO JAMO Posebni vlaki Is Ljubljane, Maribora, Jesenic ln vmesnih postaj. Prijave se »prejeuutjo pri JfUlNlKU v Ljubljani, X>rSeva c. 11, tel. »t. 24-72, v Kranja in aa Jesenicah ter pri PUTNIKC ▼ Maribora tal v Celja --'T t ' Vx>AGAtuJlxx: ..EN IT', Petra Kociča br. 6, Beograd * ' .n »se »ujstsoprometne pisarne V Banjaluki je umrl g. Albtn Poljšak, star ko:naj 36 let Zadnja leta se je preživlja1 kot godbenik, pred odhodom na jug pa se je požrtvovalno udejstvoval v Ljubljani v mnogih nacionalnih organizacijah. Bil je izvrsten :iarmonikar in mnoge prireditve je poživljalo njegovo mojstrsko igranje. Nekdaj je s svojo harmoniko po Vipavski dolini, po Goriškem hi Krasu spremljal neveste pred oltar. S pesmijo je odhajal iz domačega kraja, kamor se ni nikdar več vrnil. Kamorkoli ga Je zanesla pot, povsod je bodril druge k narodni zavednosti. Naj mu bo lahka zemlja daleč od rojstnega kraja! * Polovico potnfh §trogk»r eri prihrani, kdor potuje 7 prvi polovici meseca junija v Ljubljano. Dne 4. junija se začne ljubljanski pomladanski velesejem. ki traja do 13. junija. Kdor sd velesejem ogleda, ima brez-plačem povratak. Na odhodni postaji je treba kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane že rumeno železniSko izkaznico, ki stane 2 din. V Ljubljani, na velesejen*ski blagajni, se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar ved ia vsakemu stara vozna karta in pa železniška izkaznica sa brezplačno vožnjo na tisto postajo, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje t Ljubljano od 30. maja do 13. janija, ia povratek pa od 4. do ia junija. lechaaba Pil Vata naredi vneto, rdečo kožo rjave ln prožno. Bregerlja Grege-rii dr. b o. b. Ljubljana, Prešernova al. i« * Ekskurzija v kopališče Lohatoviee v ČSR. V nedeljo 8. t m. eo ee podale v Luha-čovdee mnoge eknpedicije. Med njimi tudi studijska ekskurzija balneodo&kega insrtdtula Karlovega vseučilišča iz Prage pod vodstvom predstojnika prof. dr. Ontita, dalje studijska ekskurzija čeSkosilovaškega druStva za ceste, ki je štela 80 udeležencev, ter ekskurzija ie-škoslovaskega združenja lekarnarjev s 27 udeleženci Vsi udeleženci so si z velikim zanimanjem ogledali kopališče ki njegove moderne naprave. • Enodnevni izlet Zvese sa tajski promet na Dolenjsko. Ljubljana — 2užemterk — Soteska — Novo mesto — Dolina gradov (grad Graben. Otočec, Struga) — Dobrava flkoedlo pri Seljaku). Izletaild so vabijeni ob tej priliki na blagoslovitev gasilskega doma v Stari vasi — Loka Cena avtobusne vožnje in kosila 85 din. Prijave sprejemajo vse billetaroe >Putnikac do najkasneje v soboto. 28. t m. ob 12. • Prof. Piccard leti v »tratocrter«. To )e bila^ prvov^stat senzacij«, in vsi ie vemo, s kolikim zanimanjem smo spremljali vse faze tega senzacionalnega poleta. Ravno taiko ogromno senzacijo je »zbudila čokolada >Strato«, Izdelek ftvomice Mirim čokolade. Vsak, ki jo je prednico«!, jo smaitra za >eeo-zaciocnahno dobroto«. Čokolada Je krhka ' in naglo ee razstopi Poizkusite tudi vi čokolado »Strato!« * Večkrat tudi po enkratnem čiščenju a Chlorodootom postanejo rotjje prekrasno beli, pri redni negi zjutraj in zvečer pa ot»t-a_ neio taki za -vedno Chlorodontova pasta za robe ima ogromno čistilno moč. pri tem [xa niti najmanj ne počkoduje sobna sklati iue. Iz Litsbliane Akademija vojnih dobrovoljcev Vojni dobrovclfci stopajo pred javnost le takrat, kadar jo je treba opozoriti na Vfižne zgodovinske dogodka in na velike žrtve, katerim dolgujemo svoje osvoboje-nje. Letos bodo slavili 20-letnico preboja solunske fronte. V četrtek 2. junija ob 20. priredijo v Kazin. akademijo k>*t uvod spominskih svečanosti 20-letnice preboja solunske fronte. Na pestrem sporedu te akademije bodo glasbene, pevske in literarne točke. Med slednjirni bo »Vidovdanska vizija na Solunu leta 1918.« To so odlomki iz dnevnika vojnega dobrovoljca — pretresljivi doživljaji v žaru Ideje, ki je pokazala vojnim dobrovoljcem pot, ki je ime la za svoj cilj svobodo ali smrt. Pri akademiji bo sodelovalo nekaj naših odličnih umetnikov. Na prireditev bomo še opozarjali in povedali še kaj več o njenem lepem sporedu. a— Beneševa proslava. Tukaj&nja J5 G ga priredi v soboto 28. L m. ob 18. v Frančiškanski dvorani sa zaključek čeških tečajev na naših srednjih šolah tradicionalno akademija kjer proslavi rojstna dan g. pre-zidenta Češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneča. Opozarjamo na to prireditev in vabimo nanjo narodno »občinstvo. Vstop prost. n— Mestna organizacija OJIS priredi L junija predavanje g. Bučarja o postanka naše države. Pričetek bo točno ob 20. v strankinih prostorih. I a— Kontumae. Dne 21 t m. je bila v ' državnem veterinarskem bakteriološkem f zavodu v Ljubljani uradno ugotovljena steklina pri psu nekega posestnika v Sp. Si^ki Popis psa: pes je bil srednje velikosti, krat kod Lak, siv«o» jave barvo, star 3 leta e stoječimi uhlji in dolgim košatim repom Da se steklina ne razširi, se odreja v področju mesta Ljubljana kontomac psov in mačk. 1) V območju mestnega logkvaretva v Ljubljani morajo biti psi priklenjeni &M pa zavarovani z nagobčniki 2) Na »prehod je dovoljeno vodni pse na vrvici ali pa zavarovane z nagobčniki. 3) Prepovedano je voditi pse v javne lokale. 4) Iz kontumaonega okoliša se smejo psd odpeljati le i dovoljenjem mestnega poglavarst va_ 5) Vsakdo mora evojeea psa. ki je pr£ei v dofcško s steklim aiH stekline sumljivim psom, oddati takoj mestnemra konjaču ali pa ga tako zavarovati, da ni nevarnosti za l}u*J5 in živali Tatk primer se mor tak.oj javita mestnemu poglavarstvu, odnosno mestnem« veterinarskemu urada v Ljubljani Krekov trg 10/1., ali pa uprav? policije. 6) Vse mačke morajo bita varno za/prte. 7) Psi in mačke, ki bodo zasačeni, da niso zavarovana po gornjih odredbah, bo. do odvzeti, la^nfk p« stroeo kaznovani. n— Bat evo hišo že rušijo- Nedavno amo poročali da so bili spori med podjetjem Bat' a tn mestno občino zaradi grada je no-ve palače na vogahi šelenburgove in Aleksandrove ceste likvidirani Te dni Sg je mudil v LJubljani glavni tfirektok Bat1 evih tvoraic iz Borova g. Toma Maksimovič ta ker so bCe odstranjene vse zapreike ter urejene še za*5nje formalnosti, so začeli včeraj v Bat* evl hišti že rušiti Prišli ao monterji tn drugi tehnltai delavci ter odstranjevali razne napeljave, pita, vodovod in elektriko, obenem pa so delavci izpraznili tudi lokale, Iz katerih so se izselile že vse stranke. Zadnja &e je izselila tvrdka P. Ma/gdič. ki je bila v hiši polnih 30 tet Tvrdko, ki je bila črna prvih sk>vensactti modernih v LJubljani je ustanovil pokojni Pavel Magdič. E rvnvrstng v vsakem pogledu / lejfovano iosebnostio 'n tradicijo. Lastna plaža- Ienis, garaže. Cena za pension od tir 40-05*— Odlična rodbinska niša ak ijb morju, lažna obala, lastno morsko kopališče. Moderen kom tort. Najfinejša donajska kuhinja Hredseiija: 27-38 Lir, Serija ^4-42 Ltr ilnatna lAhhonai lintni (allli prvovrsten rodbinski pension. Lastna plaža. V visok: sezij: od Lil ZjJ-— Hoiasnua !!tJallfd tRDUOtld! nufe! MlHJ W*.'onslifc Cook, Zagreb, lelačičev trg 13 m Putnik, hote! Metropol v Ljubljani OPATIJA (ABBAZIA) — Hotel Corso — FSoebst Vse sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo. Zmerne cene. a— Traortani in Krakorčani so ne glasa kot jako dobri pevci Ta njihov sloves je star več kot 100 let, še iz tistih časov, ko so biLi izven mestnega obzidja in ko se je ljubljanska goepiKia pogostokrat hodila zabavat v njihovo vasico ali pa rra Ljubljanico. Ta svoj sloves bodo potrdili tuli jutri na koncertu pevskega društva K rakovo — Trnovo v veliiri filharmonični dvorani Na sporedu je slovenska narodna in umetna pesem Vabimo vse prijatelje zborovskega petja, da poeetijo koncert jutri ob 20. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Vam lzpremeni pri solnčenju vneto rdečo kožo v lepo rujavo polt. a— Namesto venca na grob pok. dr. Iranu Lahu je daroval izvršilnemu odboru Ju-gosL-6eškosL loge v Ljubljani g. reda.lctor J. K. Straka*y, Praga, znesek din 300. n— V drnštvn sa pravno filozofijo in bo-eadog-jo bo predavaj v petek 27. t. m. točno ob 18. uri v seminarski dvorani juri-dične fakultete g. prof. Veber o temi »Pravo in norme<. Vabljeni vsi ki ee zanimajo. o— Francoski institut vabi na francosko akioptačno predavanje, ki bo v petek 27. t m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo društveni knjižničar g. Mirko Hotnerlein in sicer o temi: »Človek in zemlja pri franoosikih mislecih<. Vabljeni u— V počastitev Spomina pisatelja <5r. Ivana I^aha je g. Ignacij Vehar, rrnzaraOd mojster in posestnik v Trnovem, za enega issseljenčka naročil »Zvoručefc«. Iz Celja TfiuMk mmsfimftTn Drogerlja GREGORIČ ljubljana — prešernova ul. 5. U— Predsedniški zbor JUD v LjribljanL Sekcija JUU za dravsko banovino skliče po dvakrat na leto vse predsednike sre-skfh društev na skupen posvet Tak predsedniški zbor bo v nedeljo 29. t. m. v Ljubljani pričel se bo ob 10. v gluhonemnici Na dnevnem redu so pereče stanovske ta prosvetne zadeve. Med drugim so na sporedu poročila predsednika Kumlja, tajnika Supančiča, blagajnika Gruma, urednika Učiteljskega tovariša Kocijančiča in ostalih funkcionarjev. Določil se bo tudi kraj banovinske skupščine. V razpravi bodo še proračun za poslovno leto in slučajnosti d— Sokolstvo ljubljanskih sokolskih društev ponovno vabimo, da si ogleda prvi zvočni sokolski film >Oj leti sivi Sokole« v kinu v Šiški Krasen film bo zapustil pri vseh posetaikih neizbrisen vtis. Predstave bodo danes ob 10. za mladino, papoddne ob 15., 17-, 19. in 21 za odrasle. Vstopnina od din 2 do 6. Ne zamudite te prilike in oglejte si film. ■— Sokol Ljubljana — Šiška, priredi v soboto 28. t m. ob 21. Javno telovadbo ob električni razsvetljavi na svojem letnem te-lovadiSču. Pester spored bo lahko vsakega zadovoljil. Pokažite zanimanje za delo v so-kolskih telovadnicah in ee polno številno udeležite prve letošnje telovadne prireditve v Ljubljani — Zdravo! e— Potkovna slava. 39. p. p. bo Sjtavfl v soboto 28. t. m svojo slavo v spomin na borbe celjskega polka v koroški ofenzivi leta 1919. Ob 10. bo na dvorišču vojašnice kralja Petra služba božja ta rezanje slav-skega kolača. Ob 15.80 se bo pričela na Glaziji vojaška zabava, ob 2L pa bo družabni večer v mali dvorani ta na vrta Celjskega doma. e— Ribarsko društvo Celje bo imelo v četrtek 2. junija ob 19.30 v gostilniških prostorih g. BerErerja Ferda na Dečkovem trgu v Celju redni leitni občna zbor z v pravilih predvidemdnevnimi redotm. Kino MetropoL Danes »LORD-LAKAJ«, matineja »DEKLICA S PREDMESTJA«. e— Požigalka, ki se je sama prijavila. Dne 26. marca je pogorelo v Pečovju pri Teharju gospodarsko poslopje posestnika Krulca. V ponedeljek pa je prišla na orožni ško postajo v Celju 29-letna delavka Er-žika S. iz Prekmurja in prijavila, da je pred kratkim zažgala neko gospodarsko poslopje pri Teharju. Orožniki so odvedli delavko v Pečovje, kjer je pokazala na pogorišče ta izjavila, da je zažgala Krulčevo gospodarsko poslopje. Nikdar prej še ni bila v Pečovju. Pravi da je zažgala poslopje v duševni zmedenosti in da se je šele eno uro po požigu zavedla svojega dejanja. V zadniih dneh je bilo pokradenih v opatijski, Marijini cerkvi in cerkvi sv. Jožefa v Celju več oltarskih prtov ln zaves na spovednicah. V cerkvi sv. Jožefa so zalotili storilko, ji vzeli ukradene stvari in jo nato izpustili celjski policiji pa so dali opis tatice, Id se je strinjal z Eržiko S. Aretiranka Je priznala omenjene cerkvene tatvine. Cerkvene prte so našli delno cele, delno razrezane med njeno prtljago, zave. se s spovednic pa je bila pometala v Savinjo. KINO UNION Obiščite danes ali Jutri najlepši flhn sezone »ZLORABA ZAUPANJA« In tekmujte za dragocena darila, Id so razstavljena * drogeriji »Sanitas«. Na počitnice in izlete na Jezersko, 906 m, HOTEL KAZINO, teL St 3, komfortno opremljene sobe, prvorazredna hrana. — .^^LLg^-IIgifiig^Lg0 n*!"** — Dnevna avtobusna zveza. Iz Maribora 3 *H«* S— Sokoli jezdeci. Danes ob pol 13. zbor. Odjezdimo čez Kamnico v Selnico. a— Živahna gradbena delavnost v Biari-boru. V teku tega meseca-eo dobili gradbeno dovoljenje: Gjuro Valjak za zidavo tri-nadstropne stanovanjske hiše in kino obrata v Grajski ulici 5. Gradbeni stroški znašajo 1.250.000 di.n. — Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug za gradbo dopolnilnega prizidka predilnice v Tvorniški ulici (Gradbeni stroški 690.000 din). Železničar Martin Žnidarič za zidavo enonadstropne stanovamjsiks hiše v Beograjski ulici 33 (245.000 din). Nadalje bančni eiluga Alojz Uhl za zidavo visokopritilične stanovanjske hiše v Farm o vi ulici 10. Grad. beni stroški znašajo 127.04S din. — Učitelj Jernej Čebul za zidavo visokopritlične stanovanjske hiše v Bolfenkovi ulici 4. (stroški rnašajo 95.(XX) din). Julijama Piš za zidavo enonadstropne stanovanjske hile v Betnav-slci ulici 1 za 280 000 din. a— Mestni župan dr. Juvan je odpotoval v Beograd v svrho raznih intervencij v nujnih komu nadnih zadevah. a— Smrt vrlega moža. p0 dolgi, težki bolezni je preminil v 63. letu svoje dobe upokojeni strojevodja Josip Ingolič. Bil je vzoren mož, skrben oče. poštenjak, ki so ea vsi spoštovali. Blagemu, vrlemu možu ohranimo časten spomin, žalujočim svojcem na£e globoko sožnil je. a— Nastop sokolskega društva Selnica ob Dravi je nepreklicno danes v četrtek. Odhod Maritora. glavni kolodvor, ob 13.30. pri-Žetek nastopa ob 15. Nacionalni Mariborčani hočejo z lepo udeležbo dati priznanje društvu, ki praznuje ta dan 25-letnico svojega obstoja. a— Narodni Maribor in bližnja okolica pokaži svojo dobro voljo in razumevanje za polstoletno delovanje podružnice CMD z obiskom današnje akademije ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma povodom 50-let-oega plodonosnega delovanja moške podružnice CMD v Mariboru. a— Med mašo umrl. Pri Sv. Janezu nad Marenbergom je umrl med mašo 83-letna cerkovnik Franc Tomnžič, ki ie dolgo vrsto let opravljal tamkaj eorkovniško službo. a— Požar v Slovenskih goricah. Iz neznanih vzrokov je izbruhnil požar na posestvu Ivana Divjaka v Zgornjih Žerjavcih v Slov. porirah. Ognnj je zajel gospodarsko poslopje faj hleve. Gasilci so sicer takoj stopili v akcijo, vendar so se morali zedo truditi, da se ogenj ni razširil na sosednje poslopje posestnika Franca Breznika. Gospodarsko poslopje in hlevi so zgoreli do tal. Rešiti so mogli le živino, dočim so vse zaloge pridelkov in razni poljedelski stroji uničeni Akoda maša okrog 45.000 din. Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16. 18.30 in 20.30 komični velelilm »Baron Alunchausen v Ameriki«. Iz Jesenic Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. in pol 21. uri, jutri in v soboto ob pol 21. uri in v nedeljo ob 15. in pol 21. velefilm >V carstvu valčka«. V gl. vlogi Hans Jaray in Irena Agav. Med dodatki domač kulturni film, barvana šala. risana šala in Pa-ramountov zvočni tednik. — Sledi J&kandalc Iz Tržiča f— Kino Tržič predvaja danes krasen velefilm >Ze tva«. Iz Trbovelj t— Trgovsko nadaljevalna gTemljalna šola priredi v nedeljo od 8 .do 12. razstavo pismenih izdelkov v prvem razredu deške ljudske šole na Vodah. Vljudno vabimo trboveljsko občinstvo, predvsem pa gg. trgovce, poslovodje in obrtnike, da si čim številnejše ogledajo razstavo šole, ki letos praznuje 10 letnico obstoja. t— Trboveljski krajevni odbor za zaščite prebivalstva pred sovražnimi napada iz zraka priredi tudi letos obdčajna poučna predavanja, na katerih nas bodo strokovni predavatelji seznanili z raznim1 novostmi iz področja vojnih zračnih napadov. Poučili se bomo o najvažnejših bojnih metodah prf sovražnikovih napadih na kraje v zaledju, spoznali bojne strupe in njihov učinek ter sprejeli navodila, kako naj se varujemo pred napadi. Predočena bo tudi pravilna uporaba plinskih mask in podane smernice za evakuacijo v slučajih zračnih napadov. Prvo tako predavanje bo 29. t. m. v Društvenem domu, prihodnje pa 23. junija v Delavskem domu. K aktualnim predavanje-n vabimo prebivalstvo, ki naj bi smatralo udeležbo v lastnem interesu za obvezno. t— Tudi letos se bo v doglednem času pričelo izvrševanje zemljemerskih del v dravsKj banovini. Prebivalstvo se opozarja, da ne bo po nepotrebnem oviralo teh del. Vsakdo, ki bi poškodoval merila in na,prave ali jih samolastno prestavljal, bo odgovarjal po zakonu po katastru. Kdor bi poškodoval alf celo uniči] triang> «lacij-ske znake v obliki lesenih piramid, bo odgovarjal tudi kazensko. t— Vlomi in tatvine so v zadnjem času pri nas spet na dnevnem redu. Pred dnevi so neznani nepridipravi obiskali v nočnih urah Rcterjevo in Petretičevo hišo v Petelinovi vasi. Tatinski pretres pri Ro-terjevih je bil sicer brezuspešen, v kleti Petretičevega vin o toč a pa so odnesli preko 50 litrov vina, pipo pri sodu pa kar pustili odprto, da je odteklo vse vino. Gostilničar je oškodovan za več k0 500 din Orožništvo in občinsko redarstvo je na sledi storilcem, ki zaslužijo občutno kazen za nedovoljene nočne obiske. Iz Hrastnika h— Razstava šolskih izdelkov (risb, del (z knjigovodstva, spisje itd.) učencev in učenk strokovne nadaljevalne sode v Hrastniku bo v nedeljo 29. t. m. od 8. do 16. v deški šoli. Oglejte si jo vsi, posebno pa obrtniki in obrtnice. h— Smrtna kosa. V nedeljo smo poročali, da se je moral podati v celjsko bolnišnico pesestnik in občinski odbornik g. Ciril Ro-tar iz Praprotna, ker ga je brcnil konj. V ponedeljek zvečer pa je že prišla v Hrastnik žalostna vest. da je g. Rotar poškodbam podlegel. Star je bil komaj 42 let. Zapustil je več nedoraslih otrok in hudo tolno ženo. Vse prebivalstvo pom-i.lu.je nesrečno družino. ka.tero usoda tako kruto preganja. Pokojnikovo truplo so prepeljali v sredo zjutraj do hrastniške občinske hiše. Od tam je bil pogreb v Drago. Pokojnega tovarila so spremljali tudi občinski odborniki z županom na čelu ter gasilci hrafitniške gasilske čete. Pokojniku blag spomin, rodbini iskreno sožadje. h— Nesreča Na naših treh tndutrijskih tirih so večkrat manjše nezgode. V soboto pa je bila večja nesreča na industrijskem tiru kemične tovarne. Pri premikanju je ušlo po tiru več železniških vozov proti steklarni. Ustavili 60 na slepem tiru kemične tovarne s tako silo, da je bilo več tovarniških in državnih vagonov močno poškodovanih. Tovarna bo morala za škodo šteti težke tisočake. Človeških žrtev k sreči ni bilo. h— Kino Sokol predvaja danes na praznik krasen in zelo zanimiv zvočni film »Polet sivega sokola« po znižanih cenah. Iz Ptuja j— češkoslovaška akademija. JCIiga, Sokolsko društvo In XV. podružnica Počitniške zveze na gimnaziji v Ptuju priredijo dne 27. maja ob 20. v mestnem gledališču v proslavo rojstnega dne pre-zidenta CSR Dr. Edvarda Beneša akademijo. pri kateri sodeluje Glasbena Matica, članstvo Počitniške zveze, prof: Rus in drugI j— »Po slovenskih dobravah in višavah« je naslov zanimivega fotografskega predavanja, ga bo imel v ponedeljek 30. t. m. ob 20.- v fizikalni dvorani ptujske realne gimnazije pod okriljem Fotokluba Ptuja g. Karlo Kocjančič iz LJubljane. Predavanje obsega okrog 120 diapozitivov v navadni tehniki ta v naravnih barvah in bo nudilo dve uri najlepšega užitka vsakemu obiskovalcu. SEVNICA. Zvočni kino p jutri kriminalni Mm »Charlie kusuc red vaja & rlie C^an danes in v cir- rtttETTE BRITVICE BRITVICE uporabljene v GILLETTE aparatih omogočajo ugodno britje Gospodarstvo Razvoj zadrug državnih uslužbencev »Zadrugarstvo«, glasilo Saveza nabav-Ijalnih zadrug državnih uslužbencev, objavlja v svoji najnovejši številki za občni zbor, ki bo 29. maja v Novem Sadu, obsežno poslovno poročilo upravnega odbora o razvoju zadružništva državnih uslužbencev v preteklem letu, iz katerega posnemamo naslednje: Naraščanje števila zadrug Zadnja leta je število zadrug državnih uslužbencev naglo naraščalo. Leta 1935. je znašal prirastek 25 zadrug, predlanskim 40 zadrug, lani pa se je število povečalo za 34 zadrug. Skupaj so bile v zvezi včlanjene ob koncu lanskega leta 304 zadruge, in sicer 125 nabavljalnih, 161 kreditnih, 11 stavbenih in 7 produktivnih. Gibanje števila včlanjenih zadrug je bilo zadnja leta naslednje: skupno • od tega število nabavljalnih kreditnih 1931 115 75 27 1934 206 92 97 1935 231 97 119 1936 270 115 139 1937 304 125 161 Slično gibanje opažamo- tudi pri številu zadružnikov, ki jih je bilo L 1931. 80.841, ob koncu predlanskega leta 141.916, ob koncu lanskega leta pa 153.427. Znaten dvig števila včlanjenih zadrug in števila zadružnikov je v zadnjih letih pripisati v prve vrste naglemu razvoju kreditnih zadrug državnih uslužbencev, saj se je njihovo število od leta 1933. skoro podvojilo, pa tudi število nabavljalnih zadrug Je naraslo, in sicer od 89 v letu 1933. na 125 v lanskem letu. Seveda so nabavljalne zadruge še mnogo močnejše nego kreditne. Lastna sredstva nabavljalnih zadrug (deleži, garancijske vloge in rezervni fondi) so lani narasla na 46.4 milijona din nasproti 43.6, 40.2, 33.2, 30.6 in 27.5 milijona din v zadnjih petih letih. Od tega skupnega zneska lastnih sredstev je lani odpadlo preko 30 milijonov na rezervne fonde. Od skupnega zneska lastnih sredstev vseh nabavljalnih zadrug v naši državi v višini 46.4 milijona din je lani odpadlo na nabavljalne zadruge v dravski banovini 17.34 milijona din ali 37°/o. Od lastnih sredstev vseh 14 nabavljalnih zadrug v dravski banovini pa odpade zopet največji del na ljubljansko železničarsko nabavljalno zadrugo, namreč 11.6 milijona din, na mariborsko pa 3.8 milijona din. Za četrt milijarde prodanega blaga Obseg poslov nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev se je lani znova dvignil. Vse nabavljalne zadruge so lani prodale za 251.1 milijona din blaga nasproti 220.4 milijona din v prejšnjem letu, 206.4 milijona din v letu 1936 in 186 milijonom v letu 1934. Od tega skupnega prometa odpade 35% na Slovenijo, kajti nabavljalne zadruge v Sloveniji so lani prodale za 88.2 milijona din blaga (prejšnje leto za 81.8). Največ prometa je imela ljubljanska železni-čarska nabavljalna zadruga, namreč 45.3 milijona din, ljubljanska zadruga državnih uslužbencev 6.9 milijona din, mariborska nabavljalna zadruga pa 26.9 milijona din prometa. Od nabavljalnih zadrug Izven dravske banovine so imele večji promet zagrebška železničarska, namreč 25.0 milijona din, sarajevska železničarska 21.6 milijona din In beograjska nabavljalna zadruga državnih uslužbencev 10.9 milijona din. Pri ostalih zadrugah Je bil promet manjši. Pri vseh nabavljalnih zadrugah je znašala lani ob koncu leta zaloga blaga 50.9 milijona din (od tega v dravski banovini 17.7), terjatve nasproti zadružnikom pa so znašale 47.1 milijona din (od tega v dravski banovini 13.2). Vse zadruge so imele pri savezu 63.8 milijona din dolga, od tega zadruge v dravski banovini 16.8 milijona din. Režijski stroški so pri vseh zadrugah znašali 18.8 milijona din, to je povprečno 8.4% od doseženega prometa. Najvišji režijski stroški so bili v Beogradu (11.4%), v savski banovini (10.5%), zetski banovini (9.5%) in v dravski banovini (9.2%). Povprečni promet na posameznega zadružnika je znašal v vsej državi 3104 din; največji je bil v dravski banovini, kjer Je znašal 6242 din, najmanjši pa v Beogradu namreč le 1316 din. Cisti izkazani poslovni višek Je lani znašal pri vseh nabavljalnih zadrugah 5.5 milijona din, poslovni primanjkljaj pa 0.7 milijona din; v dravski banovini pa čisti poslovni višek 566.000 din in poslovni primanjkljaj 82.500 din. Evropski karte! za mehki rezani les Izvršilni odbor evropskega kartela za mShki les (European Timber Exporters Convention) je imel v torek v Pragi redno zasedanje, ki mu je predsedoval dr. inž. ši-man, generalni ravnatelj česk osi o vaških državnih gozdov. Zastopane so bile vse včlanjene države (članstvo Avstrije je zaradi priključitve k Nemčiji odpadlo). Izvršilni odbor je ugotovil, da je potrošnja lesa v vodečih uvoznih državah (Anglija, Nizozemska, Nemčija) dobra in da se eventuelno zmanjšanje uvoza nekaterih držav pod prvotno cenjeno količino kompenzira z dodatnim uvozom drugih držav, kakor tudi z nazadovanjem izvoza v nekaterih izvoznih državah pod prvotno določeno kvoto. To nazadovanje izvoza, ki se ceni na 300.000 standardov, je deloma posledica povečane domače potrošnje v teh izvoznih državah samih, kakor tudi posledica neugodnih razmer pri sekanju gozdov in pri dovažanju okroglega lesa, zlasti v Švedski in Finski, kjer bo dovoz okroglega lesa k žagam manjši, kakor bi bilo potrebno za izvršitev dobav v višini določenih kvot. Končno je treba še upoštevati, da je zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji izpadla na tržiščih uvoznih držav letna količina 100.000 standardov. Glede na vse te okolno9ti je izvršilni odbor soglasno ugotovil, da je nezadovoljive rezultate pri prodaji lesa pripisati psihološkim vzrokom in da ti nezadovoljivi rezultati ne najdejo opravičila v statističnem stanju. Čvrsta prodajna politika pa bo zboljšala ta položaj. Gospodarstvo Albanije Le redka poročila prihajajo k nam o razvoju albanskega gospodarstva. Največ informacij o tem nam nudi letno poročilo albanske Narodne banke. Iz tega poročila za preteklo leto posnemamo naslednje podrobnosti: Tudi Albaniji je lani uspelo povečati svoj izvoz, ki se je dvignil v primeri s prejšnjim letom od 7.44 na 10.18 milijona zlatih albanskih frankov v lanskem letu. Seveda pa se je znatno povečal tudi uvoz, in sicer od 16.78 na 20.34 milijona albanskih frankov. Tako je znašal izvoz le približno polovico vrednosti uvoza. To visoko pasivnost trgovinske bilance je treba korigirati za znesek uvoza zlata in srebra za monetarne svrhe. Ta uvoz je lani dosegel 1.45 milijona frankov in je znašala torej pasivnost trgovinske bilance v čistem blagovnem prometu 8.74 milijona frankov nasproti 9.07 milijona frankov v prejšnjem letu. Pri Izvozu stoji daleč na prvem mestu Italija. Albanski izvoz v Italijo se je zlasti X zadnjih letih naglo povečal, in sicer od 3.68 milijona frankov v letu 1935. odnosno 4.95 milijona frankov v predlanskem letu na 8.00 milijona frankov v lanskem letu. Lani je šlo torej skoro 79% celotnega albanskega izvoza v Italijo. Izvoz v sosedno Jugoslavijo je dosegel lan) le 72.000 albanskih frankov (1.04 milijona din) in je bil torej neznaten. Po naši statistiki je moral biti albanski izvoz v našo državo večji, kajti v lanskem letu je naša statistika zabeležila uvoz blaga iz Albanije v višini 3.4 milijona din nasproti 2J. milijona din v prejšnjem letu. Tudi pri uvoza je na prvem mesto Italija, četudi je delež Italije pri uvozu mnogo manjši nego pri izvozu. Uvoz blaga iz Italije Je lani dosegel 4.87 milijona frankov, to Je približno 25% celotnega uvoza. Drugo mesto pri uvozu v Albanijo zavzema Jugoslavija, potem pa sledijo Rumuni-ja, Japonska, češkoslovaška. Anglija, USA in Nemčija. Po naši statistiki se je naš izvoz v Albanijo lani precej povečaj In se je dvignil na 35.3 milijona din nasproti 21.3 milijona din v prejšnjem letu In 9.8 milijona din v letu 1935. Temu znatno povečanemu našemu izvozu v Albanijo stoji nasproti razmeroma majhen uvoz albanskega blaga v našo državo. Za ohranitev ln poglobitev trgovinskih odnošajev z Albanijo bi bilo treba poskrbeti, da se tudi naS uvoz iz Albanije sorazmerno poveča, zlasti ker Je Albanija v septembru lanskega leta izdala uredbo, po kateri se brez omejitev lahko uvaža blago le iz držav, pri katerih znaša albanski izvoz vsaj 70% uvoza v Albanijo. Med glavnimi izvoznimi predmeti Albanije Je omeniti volno (1.8 milijona frankov), surove kože (1.5), mineralna olja (1.2), živina (0.9) Itd. Pri uvozu igra važno vlogo uvoz fita. Zaradi slabe letine in naraščajočega domačega konsuma je morala Albanija zadnja leta uvažati pšenico in je znašal ta uvoz leta 1936. 300 vagonov, lani pa 437 vagonov. Koruze Je Albanija Se 1. 1935. izvozila 440 vagonov, lani pa jo je morala uvoziti 1525 vagonov! Hudo je nazadoval uvoz cementa, in sicer od 10.890 na 2776 ton, iz česar je sklepati, da je nazadovala gradbena delavnost. Bombažnih tkanin Je Albanija lani uvozila za 2.74 milijona albanskih frankov. Bankovci albanske Narodne banke so imeli lani v zlatu in devizah preko 90% kritja, navzlic temu pa se še niso prav udomačili in je morala lani albanska Narodna banka izdati za nadaljnjih 76.000 frankov zlatnikov, tako da je doslej izdala za 1,300.000 frankov zlatnikov. Vendar pa se Je tudi obtok bankovcev povečal od 10 6 na 11.1 milijona frankov. Državni proračun je znašal v letu 1936/37 nekaj manj nego 19 milijonov frankov, leta 1937/38 pa se je dvignil na 26 milijonov frankov. Kopni domače blago S Gospodarske vesti = Stanje vinogradov. V nasprotu s prvotnimi vestmi o škodi, ki jo je povzročilo mrzlo vreme sredi aprila, je danes mogoče ugotoviti, da škoda ni tako znatna. Deloma so trpeli vinogradi v nižinah, največ pa oni na visokih legah, ki so odprte proti severu. V najbolj prizadetih vinogradih znaša škoda do 20% pričakovanega pridelka. Drugod je manjša, v vinogradih, ki niso izpostavljeni severnim vetrovom, pa je sploh ni. V splošnem kažejo vinogradi dobro in tudi nastavek Je povsod dober, tako da lahko zaenkrat pričakujemo ugodno letino. = Podražitev papirja. Papirni kartel je dne 23. t m. povišal za 5% vse cene tiskovnemu papirju kakor tudi papirju za pisanje. To povišanje velja tudi za vse vrste kartona, ne velja pa za lepenko in ovojni papir. = Novi avstrijski devizni predpisi ca pot. niški promet s inozemstvom. Dunajski devizni urad je izdal nove devizne predpise za potniški promet z inozemstvom, ki bodo stopili v veljavo 10. junija. Po teh predpisih smejo potniki, ki potujejo iz Avstrije, vzeti s seboj v tujih valutah na mesec do protivrednosti 20 mark, v domačih kovancih pa do 10 mark (imasanje nemških bankovcev je prepovedano). Tuje valute do 20 mark na mesec lahko kupijo potniki, ki potujejo v inozemstvo pri deviznih bankah na podlagi potnega feta. S posebnim dokazom nujnosti, ki ga izdajajo deželne trgovske zbornice. lahko potniki dobe poleg tega še tuje valute do protivrednosti 50 mark in nadaljnje tuje valute do protivrednosti 20 mark, če potujejo v državo, ki ne meji na Nemčijo. Za nakup valut preko dovoljenega zneska 20 mark je potrebno dovoljenje deviznega urada na Dunaju. = Angleško posojilo TurtijL Po informacijah iz Londona bo Turčijo dobila v Angliji posojilo 14 milijonov funtov (3.3 milijarde din), in sicer na srednjeročne obveznice po 5 do 6%. Posojilo bo dala družba Export Credit Department, garantirala pa ga bo angleška država. Turčija bo na osnovi tega posojila kupovala v Angliji razne proizvode, zlasti stroje in železniški material. Istočasno bo Anglija povečala svoj uvoz agrarnih in rudarskih proizvodov iz Turčije. V zvezi s tem posojilom bodo angleške tvrdke v Turčiji prevzele javna dela in izgraditev pomorskih iuk. Tako bo Turčija lahko financirala svoj petletni gospodarski načrt, obenem pa se bodo poglobili gospodarski stiki med Turčijo in Anglijo. Vrhu tega je namen posojila, da se prepreči gospodarska odvisnost Turčije od Nem&je. Udeležba Nemčije ▼ turški zunanji trgovini znaša sedaj okrog 50°/o. V konkurenčni borbi z Nemčijo ima Anglija to prednost, da lahko nudi znatne kredite, kar Nemčija ne more. = Gradbena dela. Bonska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za premostitev reke Mure pri Petanjcih v tiru bano-vinske ceste 11/228 GrabonoS — Radenci — Gederovca (proračun znaša 4,998.000 din). Tvrdka Franc Slamič, družba z o. z. v Ljub. ljani je zaprosila za odobritev gradnje objektov za tvornico mesnih izdelkov, mesnih sadnih in sočivnih konzerv ter pločevinaste ambailaže na Viču. Komisijski ogled z obravnavo bo 30. maja ob 9. na Tržaški cesti St, 151. = V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: »Jugozon«, jugoslovenska industrijska trgovska družba za predelavo pitne vode, družba z o. z. v Ljubljani (družba gradi in prodaja naprave za predelavo pitne vode kakor tudi vodovode, prevzema zastopstvo patentov v zvezi s predelavo vode itd.; osnovna glavnica 200.000 din; poslovodje Tomažič Tonči-Zvonko, in-dustrijec v Ljubljani, in Tomažič Franjo, industrijec v Zagrebu); Brata Golobič v Celju (obrt potujočega trgovskega agenta z deželnimi pridelki, mlevskimi izdelki, mastjo na debelo in prodaja špecerijskega blaga na drobno). = V konkurzni stvari tvrdke C. Pollak, d. d. v Ljubljani, je okrožno sodišče v Ljubljani sklicalo za 13. junij ob 10. zbor upnikov in naknadni ugotovitveni narok. 3orze 25. maja Na ljubljanski borzi »o se danes avstrijski šilingi trgovali nespremenjeno po 9.10. Grški boni po 28.75, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 258. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet ▼ avstrijskih šilingih po 9.10 (v Beogradu po 9.05 in v angleških funtih po 238, medtem ko je bilo za grške bone povpraševanje po 28.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 14.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala 282.50 — 283-50 (v Beogradu je bil promet po 483). Zaključki pa so bili v 7% Blairovem posojilu po 94 (v Beogradu po 93.75) in v 8°/o Blairovem posojilu po 99 (v Beogradu po 98.50). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2412.66—2427.26 Berlin 1750.02 — 1763.90, Bruselj 736.70 — 741.76, Curih 996.45 — 1003.52. London 216.16 — 218.21, New York 4343.50 — 4379.81, Pariz 120.96 — 122.40, Praga 152.33 — 153.44, Trat 228.94 — 232.03. Curih. Beograd 10, Pariz 12.17, London 21.7150, New Yofk 439.1250, Bruselj 73.90 Milan 23.07, Amsterdam 241.95, Berlin 175.70, Dunaj 42, Stockholm 111.95, Oslo 109.12, Kobenhavn 96 95, Praga 15.2250, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. ^OODJIORNIN^ m glMl pozdrav na Škotskem, T UNION« Zagreb. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 482.50 — 483.50, 4*/, agrarne 62.25 den. 4*/« servarne agrarne 62 den., 6% begluške 93 — 94. 6% dalm. agrarne 92.25 — 93, 7*/« stabillz. 99.25 den., 7U invest 99.75 — 100.50 (100.50), 7»/, Blair 94 — 94.50 (94), 8°/0 Blair 98.50 den. (98.50), Narodna banka 7300 den* PAB 234 den. Blagovna tržišča ŽITO '+" Chicago, 25. maja. Začetni tečaji pšenica: za maj 75.75, za Julij 73.50, za, sept. 74.125; koruza; za Julij 57.50. + VVinnipeg, 25. maja. Začetni teča£; pSenica; za julij 99.75, za akt 81.50. -f- Novosadska blagovna borza (2.1. t m.). Tedenca nespremenjena. Pšenica. 78/79 kg: baška 215 — 220; sromska 214 — 219; ba-natska 214 — 219; baška potiska 216 — 222L Koruza: baška 114 — 116; banatska 110 — 112. Oves: baSkd 180 — 185; slavonski 180 — 185. JeCmen: baSki in sremski 63/64 kg 180 — 182.50. Moka: baška >0g< in >0gg< 320 — 330; »2« 300 — 310; >5< 280 — 290; >6c 260 — 270; »7< 230 — 240; >8< 125 — 180. Otrobi: baški in sremski 110 — 117.50. •f Budimpefitanska terminska borza (25. t m.). Tendenca nespremenjena. Konica: za Juflij 14.88 —- 14.90, za avg„ 14.83 — 14.85. BOMBA2 '+" Iivnpoot, 24. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 4.57 (prejšnji dan 4.59). ca julij 4^1 (4.64), za okt 4.73 (4.75). + New Y«rk, 24. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 8.34 (8.48)j za okt 8.44 (857). Iz Gornjega grada gg— Koroški borci iz spodnjega dela nagega sreza so zborovali v nedeljo v Rečici ob 14. uri v Rakunovi gostilni, v Mozirju pa ob 16. url v Majerholdovi gostilni. Oba sestanka sta bila polnoštevilno obiskana. Pričujoči so z velikim zanimanjem sledili poročilu predsednika dr. Mejaka o stanju ln delu organizacije ter o zahtevah koroških borcev. V kratkem se bodo vršili enaki sestanki *v Zadrečki dolini m na Ljubnem. TovariSi, ki Se niso oddali svojih spominov in ki so bili predlagani za odlikovanje v letih 1918. in 1919. naj javijo svoje podatke nemudno organizaciji v Gornjem gradu. gg— Materinski dan je proslavila šolska mladina ▼ nedeljo 22. t m. popoldne v So-kolskem domu z igrico »Desetnik in siro-tica«. Mladi Igralci so svoje vloge dobro rešili, obisk je bil zelo zadovoljiv in gre prisrčna zahvala našemu učiteljstvu, ki s tako vnemo vrši tudi izvenšolsko delo V prid dobre vzgoje naše mladine in na korist države. Draga lahkomiselnost Avto praškega gostilničarja Franca Be-resa se je nenadno ustavil na deželni cesti. Beres je menil, da mu je zmanjkalo pač bencina ln da se o tem prepriča, je prižgal žigico ter posvetil v tank. V istem trenutku so se vneli bencinski plini, plamen je šinil gostilničarju v obraz in mu uničil oči. Le dejstvu, da se je z njim vozil neki znanec, ki je hitro pritekel in pogasil plamene. se mora Beres zahvaliti, da nI ves zgorel. ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK lilllkld /jma A!f*DPDLNE|5E GENERALNO ZA5TOP5TVO —E f. 5CHNEIDE ZAGREB NKDLIČEVA 10 f Vsem prijateljem, sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl v 63. letu starosti nafi dobri soprog, oče in stari oče, gospod FRANC KEBER POSESTNIK IN GOSTILNIČAR V 6MABTNEM OB SATI Pogreb dragega pokojnika bo v petek 27. maja ob 4. uri pop. iz hiše žalosti v Šmartnem št 41, na pokopališče pri Devici Mariji y Polju. Šmartno ob Savi, dne 25. maja 1038. 2alnjoči ostali i IVANA KEBER, soproga; FRANC In IVAN, sinova; ANGELA in LJUDMILA, hčerki, ter ostalo sorodstvo. Sokol Ptuj Je proslavil tridesetletnico 30-letrtce Sokotskega drc&tva rt Ptuja 99 Je vršila v soboto in nedeljo. V soboto je bila akademija na Tyrševem trga, kjer so nastopili vsi oddelki in na-Torno prikazali Tyršev telovadni sestav, fiokazali so sokolsko vzgojno delo v telovadnici in so z delom najlepše proslavili m>oj jubilej. Mnogoštevilno občinstvo je z zanimanjem sledilo obširnemu sporedu. V nedeljo je bil okrožni zlet. Dopoldne ao bile na letnem telovadišču skušnje za popoldanski nastop. Ob 11. je krenila s te-lovadišča v mesto pestra sokolska povor-ka, v kateri je bilo 9 praporov in nad 500 aokolskih pripadnikov v krojih in civilu. Igrala je sokolska godba iz Središča. Nezanesljivo vreme je preprečilo, da ni bila udeležba zunanjih edinic močnejša. Vsekakor je povorka napravila najlepši vtis. Stfk Je btt na Tyr§evem trgu, kjer je po državni himni društveni etarosta br. dr. Šalamun objasnil pomen 30-letnega delovanja Sokolstva v Ptuju. Vsi navzoči so zapeli še pesem »Hej Slovani« in se razšli. Popoldanski odhod na telovadišče se je zakasnil za 1 uro zaradi hudega naliva. Potem je nastalo najlepše vreme, popoldanski sprevod je bil še lepši, ker so medtem dospeli še sokolski zastopniki iz Sv. Lenarta, Maribora in drugih bližnjih edinic. Skozi mesto je korakalo nad 700 Sokolov. Na telovadišču je čestital društvu v imenu Mariborske sokolske župe župni starešina br. dr. Gorišek, pismene čestitke so pa poslali: župa Varaždin, župa Zagreb in Sokolsko društvo T renči n v ČSR. Mestno občino je zastopal župan g. dr. Alojzij Remec, garnizijo pa komandant br. majm Mijo Markovič. Kljub premočenemu telovadUču 99 je nastop vršil r najlepšem redu in v splošno zadovoljnost številnega občinstva. Posebno lepo so uspele proste vaje naraščaja, članstva in dece. Orodna telovadba se ni mogla pokazati v zaokroženi celoti, ker je bilo orodje mokro in tla spolzka. Iz istega vzroka so odpadli izmenski teki. Igre sokolske dece so povzročile mnogo smeha, posebno imenitna je bila predšolska deca pri teku z ovirami. Odlična je bila izvedba devetorice naraščajnikov Maribora Matice, ki jo je privedel br. Lintner. Nastop se je zaključil s pesmijo »Hej Slovanic. 5 pesmijo sokolskih legij so nastopajoči s ptapori odkorakali g telovadišča. Proslava je uspela zelo dobro in bo nova izpodbu-da k še vztrajnejšemu delul (Slike: Foto »EIsac, Ljutomer) Na črnem morja Konstanca, 23. iiujs. Vožnja skozi Bospor t smeri proti Cp-nemu morju preseneča popotnika s svojo slikovito poezijo: skoraj poldrugo uro se voziš po morski ožini, ki jo obroblja s pestro vegetacijo obrasla kopnina. Z obeh strani se vrste skoraj do Črnega morja tesno ob obali in ponekod tudi na rebrih bregov zgrajene vile, dvorci in hoteli, kakor da se prav do teh končin podaljšuje Carigrad. Vsekako je ta najlepši del Bos-porja mnogo bolj kultiviran, kakor smo si ga predstavljali, verjetno je, da je tu pravi paradiž za bogate letoviščarje in lepote žejne tujce. Ko se čez nekaj časa odpre pred nami Široka gladina Črnega morja in ko se pomikamo čedalje bolj v njegove nedogled-ne daljave, čutimo po vetru, ki nam diha nasproti, in po nečem neizrazljivem "in vendar zaznatnem v morju in v ozračju, da so za nami sinja morska polja Mar-morskega in Egejskega morja. Tudi morja imajo nekako svojo »dušo«, tudi njim so dane svojske poteze, ki jih mora človek šele doživeti na njihovem brezbrežnem prostoru. »Duša« Črnega morja je nedvomno mnogo temnejša in nemirnejša od značaja sosednih morij. Vendar barva tega morja še ne opravičuje njegovega imena. Tisti, ki so mu dali to ime, so imeli dolge izkušnje z njegovo zahrbtno in zlo-često naturo in so hoteli z barvo »črno« označiti pojem »hudo«. Dotok velikih kontinentalnih rek in bližina ogromne evra-zijske stepne ravni, preko katere udarja severni veter, meša njegove struje in ustvarja tisto značilno črnomorsko razpoloženje, čigar muhavost so naši pomorščaki primerjali z žensko. O Črnem morju, ki ga je opeval nesmrtni Puškin in za njim toliko ruskih poetov in ki je prav s posredovanjem ruske literature zgodaj stopilo v fantazijo mnogih izmed nas, srno med potjo toliko govorili in si tolikokrat pretili z njegovo zlovoljno naturo, da nam je bilo moralo že iz same nagajivosti prirediti lep sprejem. In zares, tako mirnega morja in tako slikovitega sončnega zahoda, kakor smo ju uživali prav na Črnem morju, nam ni privoščilo nobeno izmed štirih morij, ki smo jih bili imeli za seboj. In v mirnem zrcalu neizmerne gladine nepozabna igra sončnih barv njihovih odsevov. Za njimi srebrni. vzhod lune in nje čarobna koketerija na sanjavih valovih. No, komaj smo bili zaspali, že je jela ladijska sirena napovedovati meglo. In megla, to veste, je vražja nasprotnica morske plovbe. Naš »Lovčen« je kajpak v preveč trdnih rokah, da ne bi krepko odbil te muhavosti Črnega morja in mu pokazal, da je kos vsem njegovim zahrbtnim zvijačam. Popotniku je taka vožnja svojevrstna zanimivost; rekli so, da so nam priredili senzacijo, v resnici pa je bilo vse to samo prepričevalen dokaz, da modernemu pomorščaku tudi Črno morje ni več kos. Pred skrajno točko naše vožnje, rumunsko Constanzo, je klavrno kapituliralo. V Constanzi so nas lepo sprejeli. V tem največjem pristanišču zavezniške Rumu-nije smo ostali skoraj poldrugi dan in si ga do dobrega ogledali. Mesto šteje okrog 70.000 prebivalcev in leži na majhnem polotoku; z njegovega, delno lepo urejenega obrežja se odpira razgled na široko morje, ki se razprostira tja do krimskih bregov in proti vzhodu do ruske in turške Azije. Constanza ni samo znamenito črnomorsko pristanišče, marveč je tudi re-pomirano letovišče in kopališče z eno naj- lepSh plaž na tem morju. Glede nje se x bolgarsko Varno prepira za prvenstvo, vendar bo pravda ostala neodločena, ker je res, da imata obe tekmovalki zavidanja vredno plaža Constanza je dokaj lepo in snažno mesto, ki o njem sicer ne moremo reči, da bi imelo kakšne posebno mar-kantne poteze, vendar napravi na tujca dober vtis. Pravilna izgrajenost širokih in ponekod skoraj ameriško enoličnih ulic kaže, da je mesto v svojem večjem delu primeroma mlado; zdi se, ga šele novejše razmere potiskajo kvišku in silijo k močnejšemu razvoju. Na glavnem trgu tega rumunskega pristaniškega mesta stoji spomenik rimskemu pesniku Ovidu Nasu, ki je bil zaradi spletkarjenja svojih nasprotnikov izgnan iz Rima na divjo črnomorsko obalo in je v Constanzi zaključil svojo življenjsko pot. Nedvomno so k izgonu pripomogle tudi ženske, saj pisec največjega antičnega traktata o ljubezni ni gojil samo teorijo, marveč je bržčas tudi s prakso vzne-voljil kakšne visoke tekmece pri rimskih kurtizanah. V teh krajih, ki so dandanes krotki in prijazni, je Ovid pisal svoje elegije »ex Ponto«. Tu je nostalgično sanjaril o Rimu in njegovih udobjih, odtod je že spuščal svoje puščice na rimske nasprotnike. Zda stoji v Constanzi Ovidov bronasti kip na visokem podstavku. Pesnik je oblečen v togo rimskega patricija, njegov Maribor, 25. maja. Ivan Kejžar je omahnil na potu življenja, Maribor izgublja z njim markantno osebnost, vzor delavnosti, iniciativnosti, neustrašnosti in nesebičnosti. Ivan Kejžar je pač malo mislil nase, zelo veliko pa na druge. Bil je vzor tihega, žilavega delavca, ki mu je bil blagor stanovskih tovarišev in celote, iz katere je izšel, poglavitni cilj vsem njegovim idealnim, požrtvovalnim prizadevanjem. Ivana Kejžarja si videl vsepovsod, kjer so potrebovali njegove odlične sposobnosti, njegove tehtne, preudarne besede, njegovega žarkega idealizma, Vsa njegova življenjska pot je posuta z lepimi biseri, sadovi uspešne delavnosti, pa tudi s trnjem, s katerim je bilo v avstrijski dobi združeno njegovo neustrašno organizatorično, kulturno, stanovsko in nacionalno delovanje. Ivan Kejžar je bil po rodu iz Sorice pri Železnikih. Gimnazijo je študiral v Kranju in Ljubljani, kjer je maturiral leta 1892., nakar je nastopil službo pri bivši južni železnici. Prvo njegovo službeno mesto je bilo na Goriškem v Sagradu. že tukaj je izkazal svoje vneto rodoljubno srce, svojo nacionalno zavednost pa tudi borbenost. Ni se ustrašil težkega dela, ki ga je čakalo v močno poitaljančenem Sagradu. Drugo njegovo službeno mesto je bilo Divača, kjer je nadaljeval s svojim rodoljubnim delovanjem med zavednim slovenskim ljudstvom. Službena dolžnost ga je klicala nato v Rakek, leta 1902. v Ljubljano, leta 1906. pa v Maribor. Od vsega začetka je razvijal v predvojnem Mariboru, tvegajoč svojo eksistenco, silno živahno nacionalno delovanje. Seveda je kmalu prišel v konflikt z nemškimi mogotci na magistratu, ki so se Ivana Kejžarja in njegovih odličnih prganizatoričnih sposobnosti tako lini obraz preveva eTegfCna zamSIJenost, z desnico si podpira glavo, levico, ki drži knjiga pa ima prekrižano na prsih. Na spomeniku so v latinskem Izvirniku citirani njegovi verzi iz tretje knjige »Lihri Tristium ex Ponto«. V Constanzi so celo malce pi e več vneti za Ovida (zato pa najbrže ne poznajo njegovih pesmi); po njegovem imenu bo na-zvaH brivnico, gostilno in menda Se kakšen lokal; sic transit gloria mundi; na, tako se spreminja slava sveta! Ob vzorno urejeni morski obali sta dva omembe vredna spomenika: čez nemirno plan Črnega morja zre kip romunske kra-Ijice-pesmce Carmen Silve, lepa, klasicistična postava z napisom: »Carmen-Sylva, re-gina si poeta a Romanitei«, malo dalje pa Je kip enega največjih romunskih pesnikov Mihaela Eminesca. Cene v tem kraju so za nagega človeka dokaj zmerne, če mu uspe, da pravično zamenja dinarje za leje. 2ivljenje v mesto Je živahna številna zabavišča nastavljajo svoje mreže, besarabsko vino se iskri v kozarcih, če pa hočeš piva, ti ga ponuja tvrdka Luther. Izmed značilnih stavb Je treba omeniti veliko džamija Na tavanjih po mestu sem odkril tudi bolgarsko šola kar kaže, da Imajo konstanški Bolgari urejeno manjfinsko življenje. To je nemalo značilna če se spomnima da vprašanje Dobrudže neugnano moti tesnejše prijateljske odnose med Bolgarijo in Ru-munijo. Tudi t Constanzi J« bil pili e Jen na »Lovčenu« banket za povabljene goste, med katerimi so bili poleg zastopnikov romunskih mornariških in krajevnih oblasti tudi nekateri odličniki iz Bukarešte, med njimi predsednik Rumunsko-jugoslovanskega društva, bivši minister Talu z nekaterimi bukareškimi novinarji. Posebno toplo pa smo pozdravili starega znanca, poslanika Jugoslavije in velikega pesnika Jovana Dučiča, ki je prispel na »Lovčen« v spremstvu osobja našega bukareškega poslaništva. Vsi so se laskavo izražali o »Lovčenu« in v gdvorih je bil tudi z romunske strani poudarjen pomen nove pomorske proge, ki naj razširi gospodarsko vsebino balkanske solidarnosti. Iz rumunskega pristanišča nas je vodila pot v glavno bolgarsko pristanišče, že marsikateremu Slovencu znano Varna Mesto je bilo pravkar v bolgarskih in turških zastavah, kajti v luki se je zasidrala turška šolska križarka »Hamidje«, znana že izza balkanske vojne. Obisk te turške vojne ladje je bil za Varno nemajhna senzacija, ki Je spravila pokonci zlasti mo- zbaH, da ao IzposVrrall njegoti) premestitev v Leoben. te pred preobratom leta 1918. Je prišel v LJubljano, kjer Je bil upokojen, nakar se je vrnil v Maribor, kjer je jesen svojega življenja posvetil obče narodnim interesom. Kejžarjevo delovanje se Je razvijalo predvsem v trojno smer. Deloval Je stanovsko, nacionalno kulturno in komunalno politično. že od vsega začetka, ko se Je odločil za železniško službo, je posvečal svojo paž-njo in požrtvovalnost stanovski organizaciji. železniški uradniki na našem področju so bili tedaj organizirani v Zvezi, ki je imela svojo popolnoma nemško centralo »Eisenbahnbeamtenverein«. Ko pa je pokojni Ivan Kejžar postal predsednik krajevne organizacije v Ljubljani, je kot ne- * Ne zamudite krasnega realističnega velefilma namenjenega vsem 112 ŽENE NAPRODAJ Pretresljiva ln poučna zgodba petih mladih deklet, ki jih Je življenje na milost tn nemilost Izročilo izkoriščevalcem! v glavni vlogi BETTE DAVIŠ. Kino Matica 21-24 Danes ob 17., 19. in 2t ari hamedanske Bolgare od blizu in daleč, tako da je pogled na množico v pristanišču vzbujal bolj predstavo Turčije kakor Bolgarije. Naš »Lovčen« se je zasidral v neposredni soseščini »Hamidje«. Za ogled Varne smo imeli dovolj časa; majhna skupina je zdrčala z avtom po-potniškega urada »Bolgarija« mimo celega mesta vil v vinograde okrog kraljevskega gradu Evksinograd in bivšega samostana sv. Konstantina; tu je dolga krasna plaža, nad katero se vrsti več velikih palač — okrevališča raznih socialnih zavodov, otroški sanatoriji itd. Varna ima tudi svoj oceanografski institut, pri katerem je posebno zanimiv nazorni prikaz črnomor- | skega bazena z njegovimi globinami in | plitvinami, z rekami, ki se izlivajo vanj in z gorovji, ki se dvigajo ob njegovih obalah. Razvoj Varne je bil zadet v živo z usodo 23 km oddaljene Dobrudže. ki je bila gospodarsko zaledje tega mesta, zato ni čuda, če se ime Dobradža pojavlja tu v raznih zvezah in ponekod z očitno ten-denčnim poudarkom. Kako skrbe Bolgari za državljanski) vzgojo, sem opazil v cerkvi sv. Nikolaja, kjer najdeš v veži nazorni pregled bolgarske zgodovine, ki Je sicer v svoji tedenci šovinistično pretiran (med »neosvoboj enimi kraji« so dežele, ki nimajo danes nič skupnega z Bolgarijo, razen zavesti prijateljstva, dokler so zanj tudi Bolgari), vendar kaže močno nacionalno in državljansko usmerjenost bolgarskih cerkvenih krogov. Ko smo pred večerom zapoSSaR prlsta nišče, se je panorama Varne razkazovala v vsej svoji razsežnosti in pitoresknostL Se malo in že nas je začelo nadlegovati s svojimi 1 jubeznj tvostmi muhasto morja Ko končujem te vrstice, išče parrtik v Jo-tranji megli vhoda v Bospor; onkraj nas čakata vedrina ln pokoj Marmorskega morja, Carigrad in maloazijska obed » S mirno. Gledam v meglo Črnega morja in v njegove nemirne valove, ponavljajoč s Puškinom verze, s katerimi se Je nekoč poslavljal od pontske gladine: Zdravstvu j že, svobodnaja gtThQaf V poslednvj raz peredo mnoj ti katiš volni golubyja. _ * Slovo M* Rffrff^ff Te dni bo zapustil Ljubljano orožn&kt kapetan L razreda Maksim Radič, ki ju služboval r Ljubljani od marca leta 1930l Po lastni prošnji Je premeščen r Bit olj za komandirja orožniške čete. O kapitanu Ra-diču smo pisali že lani, ko je dopolnil 20 let vzornega vojaškega službovanja Maksim Radič je član ugledne stare mostarske rodbine. Njegov oče je bil Mrkonjičev vstaš, Maksim pa je v svetovni vojni prispel iz Amerike, da bi se boril za domovino, in v Bizerti je bil leta 1917. uvrščen v I. polk dobrovoljske divizije. V Ljub-Ijani in okolici je bil priljubljen med najširšimi sloji prebivalstva. Zdaj, ko odhaja na jug. kjer je že nekdaj služboval v naj-burnejših časih, se od vseh prijateljev prisrčno poslavlja. Včatuj p dopobtUa 75 tet btvša go*tb+ te rudarjev* vdova gpepa Marija Anndn^ po itomfi Ccte>towCBW ss-ti ti Podkruja pri Zagorja. Minilo Je »9 23 let, ko fi Je mož zapustU devet neprm-ArMJenOi otročičkov. Vse je skrbno vzgo* JBa tn »pravila do kruha. To ji je bilo gočeno le,, ker je dobila gostilniško koncu-sifo tn Je znala z dobro postrežbo pridobiti goste. Zaradi usedanja zemlje je družina po vojni prenehala z obrtjo in ČešmA-lovčeva hiša je z drugimi vred v Podkraju izginila s površja. Zdaj preživlja blaga mati jesen življenja pri sinu Tonetu, ki si J9 na Reprtiku postavil hišico. Redno jo obiskujeta hčerka Fani, soproga železniškega uradnika Entorja iz Ljubi jote, in sin Jtn-ko, ki je rudniški uradnik v KrapM, Stu-fan je v Franciji pri rudniku, Pavla pa ima tam trgovino in večkrat razveselita mater, da ji je starost milejša kakor mladost. Tudi mi Ji želimo še mnogo zdravja. ANNABELLA popularna filmska umetnica v krasni ljubavnl idili CIGANSKA SiRi Film v naravnih barvah KINO SLOGA TeL 2730 DANES SAMO DVE PREDSTAVI: ob 19. in 2L uri! nstrašen domoljub takoj uvedel v njenem področju slovensko uradovanje. Ta njegov odločni in hvalevredni korak mu je nakopal neštete zamere, združene z mnogo gorja ln Škode. To svoje delovanje na stanovskem področju je nadaljeval tudi v Mariboru, kjer je postal predsednik podružnice stanovske organizacije železniških uradnikov. Sloves Kejžarjevih sposobnosti se je potrdil ob znanem mezdnem boju, ki ga je začelo železniško osebje za svoje pravice. Ivan Kejžar je bil med voditelji tega po-kreta. Organiziral je sijajno uspele zbore s tisoči udeležencev in je razvijal program življenjskih interesov železniškega osebja, železničarji so tedaj izvojevali svoje pravice s pasivno rezistenco. Ivan Kejžar pa je po tej prvi svoji zmagi prešel k borbi za ustanovitev nacionalne stanovske organizacije. Njegova prizadevanja so bila kronana z lepim uspehom. Leta 1910. je bila ustanovljena v Mariboru podružnica Zveze jugoslovenskih železničarjev, ki je imela svojo centralo v Trstu. Ivan Kejžar je predsedoval tej organizaciji požrtvovalno in nesebično do pričetka vojne, ko so jo avstrijska oblastva razpustila. Ta Kejžarjeva organizacija je bila čvrsta predhodnica nacionalni organizaciji naših železničarjev, ki je bila poživljena takoj po vojni in ki je danes najmočnejša stanovska organizacija v Mariboru. Ivan Kejžar je zavzemal v mariborskem nacionalnem društvenem življenju zelo vidno mesto. Bil je med ustanovitelji in voditelji Bralnega društva, Slovenskega političnega društva, Slovanske čitalnice, Olepševalnega društva za magdalensko predmestje in Dramatičnega društva, katerega predsednik tajnik in režiser je bil dolgo vrsto let. Njegovo vzorno nacionalno delovanje ga je usposobilo, da je bil po prevratu poklican v Narodni svet v Mariboru. Med njegovimi največjimi zaslugami je ta, da je ob prevratu, ob vsesplošni de-mobilizaciji in zmešnjavi napravil s svojimi tovariši učinkovit načrt za uspešno organizacijo železniške službe v obmejnem področju. Ta Kejžarjev načrt je za obmejni Maribor zgodovinskega pomena, saj se Je v dobi odločitve sijajno obneseL Bil je tndl delegiran v Gradec, kjer je skupno s pokojnim dr. Verstovškom dosegel z avstrijskimi oblast vi sporazum glede ureditve poštnega prometa. Vse to njegovo nacionalno kulturno delovanje daje podobi pokojnega Ivana Kejžarja značilne poteze neizčrpne delavnosti ter vsestranske sposobnosti. Že v Ljubljani Je bfl prišel Kejžar v ljubljanski občinski svet kot zastopnik uradnikov, potem ko je bil med ustanovitelji splošne uradniške organizacije, ki je izdajala svoje glasilo »Naša zveza«. To svoje delovanje je nadaljeval potem v Mariboru, kjer je bil skoro neprekinjeno do zadnjih sprememb v mestnem svetu ugleden član mestnega sveta ter številnih odsekov. Ni bilo akcije, ni bilo ankete, ki ji ne bi bil prisostvoval nepozabni Kejžar, ki je politično pripadal vodilnemu krogu Narodno napredne stranke, pozneje Samostojno demokratske stranke ter Jugoslovenske nacionalne stranke. V zadnjem času je bil predsednik krajevne organizacije v Mariboru za V. mestni okraj. Za velike zasluge, ki si jih je stekel za naš obmejni Maribor in v počastitev njegovega imena nosi ena od mariborskih ulic njegovo ime. Snoči ob 18. uri je narodni borec, upokojeni višji revident državnih železnic Ivan Kejžar po dolgi, težki bolezni za vedno zatisnil svoje oči v 66. letu svoje dobe. Z rotovža je zaplapolala žalna zastava ob smrti moža, ki je toliko žrtvoval za dobrobit mariborskih občanov. Ves nacionalni Maribor bo spremljal Ivana Kejžarja na njegovi poslednji poti na praznik Vnebo-hoda popoldne ob pol petih iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Slava imenu in spominu Ivana Kejžarja! žalujočim svojcem izrekamo najgloblje so-žaiy ŠPORT Akademiki plavajo v Napoliju Dva dneva treningov — Zaradi odpovedi Nemcev In Angležev samo dvoboj z Italijani Napoli, 20. maja. Napoli, gneča delavcev, gneča brezposelnih in postopačev, gneča bankirjev in cenenih deklet. Mesto, o katerem velja pri-slovica, da ga je treba videti in potem umreti, pa le ni tako. Bržkone si je to prislovico izmislila stara Angležinja, vajena reda in čistoče, pa sta jo presunila nered in nesnaga, ki sta značilna za ta obmorska mesta, najbolj pa za Napoli. Srečno smo prispeli, celo v II. razredu. V petnadstropnem hotelu stanujemo, odlično smo na hrani in sama pri j an ost je naših prirediteljev. To so same stvari, ki jih akademiki doma nismo vajeni preveč. V predmestju Napoli j a, med nizkimi in umazanimi bajtami, se dvigata dve krasni palači. Pokrit zimski bazen. 50 m dolg in 25 m širok, 5meterski stolp in galerija za gledalce, nasproti pa krasno nogometno igrišče. Prvi trening — lahko rečemo razočaranje. Vsi naši plavači so dozdaj trenirali v bazenih 15 X 25 m, sedaj pa naenkrat na 50 X 25 m. Dolgo, skoraj brez-, mejno se zdi. Zato pa so prišli na račun waterpolisti. Topla, skoraj mlačna voda, nova žoga, lepi goli in torej vse boljše kakor dorra Danes imamo velike razprave »aradi f«e-stave sporeda. Italijani hočejo sestaviti kar dve eKipi, in sicer eno za Francoze v Rimu in eno tukaj za nas. Do danes so postavljali najmočnejše za Rim, danes pa že obračajo drugače. Angleži in Nemci so udeležbe odpovedali nekaj pred našim odhodom, tako da bo zdaj prav ta prav samo dvoboj med nami in Italijan'. Jutri so še treningi, mesta pa si ne bomo ogledovali, ker dežuje v debelih curkih — kakor v Ljubljani. Ne poli, 21. maja. V?eraj?nji dan smo porabili za trening. S časi smo lahko zadovoljni. Stocker 100 m prosto 1:03, Cerer 100 m prsno 1:14.8. Zabavno je bilo pri točki 400 m prosto, v kateri sta plavala Fux in Bonačič. Ure so kazale odn. časomerilci so trdili, da so časi 5:26 odn. 5:31. Ker nam pa Vezuv ali Italijanke še niso toliko udarile v glavo, smo si plavači sami izračunali, da so bili časi 6:25 in 6:31. Plavalne tekme bodo v nedeljo zgodaj dopoldne. — Naša postava bo naslednja: 100 m prosto: Gazzari, Stocker; 200 m prsno: Cerer, Polič; 100 m hrbtno: Marčeta, Lešič; 400 m prosto: Fux, Bonačič; 3 X 100 m Gazzari, Cerer, Stocker; 4 X 200 m Cerer, Lešič, Stocker. Gazzari. Waterpolo: Linhart, Orlič, Jamnik, Marčeta, Fux, Čuden, Polič. Kako bo to šio; nič ne rečem. Danes so nas peljali z avtomobilom po tnestu in smo si morali ogledati vsako krtino in privzdignit' vsak pokrov. Priznati pa moram, da zelo skrbe za nas in nas tudi pridno gostijo. Razpoloženje je odlično. Tarča vseh zbadljivk je postal mirni Fux, ki je pridobil naziv »rušilca«, ker je včeraj poskusil z nosom razbiti bazen. Pa je bazen ostal cel, nos pa ima sedaj čudno obliko. Drugi nesrečnik je naš sodnik »Škot«, ki je izgubil ali založil in sploh nima več — fotografskega aparata Sedaj pa joka, tarna in išče, pa ga nikjer ni več. Zaradi defekta v kopališču ali pa še bolj verjetno zaradi tega ker hočejo Italijani v nedeljo proti Francozom nastopiti z najmočnejšimi plavači, je naša tekma preložena na ponedeljek zvečer. CKC. Kranj—Maribor obenem z mariborsko tekmo Železničar—ČSK zadnja prvenstvena borba Danes se bosta srečala v zadnji prvenstveni borbi 221 točke tretja in predzadnji v tabeli za finale podsaveznega prvenstva. Izid tekme ne more več mnogo spremeniti tabele in bo v najboljšem primeru Maribor — če bo železničar poražen — zasedel n. mesto. Kranju gre torej samo še za. to, da se morda s čim manjšo razliko točk približa ostalim v tabeli. Tekma bo vsekakor zanimiva, ker bo kranjska enajstorica nastopila v najmočnejši postavi. Tekma se bo začela ob pol 17. V predtekmi bodo juniorji igrali proti I. Juniorskemu moštvu SK Ljubljane. V Mariboru bosta prav tako v zadnji prvenstveni borbi za točk® igrala železničar In ČSK, in sicer ob 14.30 na igrišču Železničarja- Tudi ta tekma ni ^eč odločilnega pomena in lahko samo železničarji! — če bo Maribor poražen — pomaga na drugo mesto v tabeli na Celovški cesti. Prijave novih članov se sprejemajo vsak dan na igrišču pri oskrbniku. Letni prispevek je v primer} z drugimi mesti minimalen in znaša za odrasle Din 350 za celo sezijo (brez vsakih doplačil), dečim je za dijaštvo določen sezij-ski prispevek le Din 150.—, tako da je danes ta šport dostopen prav vsakomur in ni več privilegij višjh stanov. Na razpolago so tudi trenerji. Ker je letos pristopilo precej mladine, je upanje, da bo temiška sekcija tudi v športnem ozira dosegla v bližnji bodočnosti večje uspehe. Klub namerava prirediti več teniških turnirjev in klubskih dvobojev, pri čemer bodo nastopili razen domačih igralcev in igralcev iz ostalih krajev naše države tudi inozemci. Slednjič so na sporedu tudi razne družabne prireditve za ostale igralca Kot _ pravtfa teniški dvoboj med LJubljane ta Trstom, in sicer dne 4. in 5. junija ▼ Ljubljani. Za Trst bodo nastopili 4 igralci, med njimi »ranni mednarodni motfster BanfieM in mladi Sadar ,ki je dosegel v zadnji atr ziji nekaj presenetljivih uspehov in Je znan tudi te ljubljanski publiki. Proti tej ekipi bodo nastopili znani ilirijanski igralci Truden, Sivic, Banko in Smercku, ki se že vsi pripravljajo na to nastop. Zlasti je napredoval najmlajši član modtva Smer-du, ki ga je v zadnjem času treniral v Zagrebu znani francoski trener našega Dar vis-oup moštva Visseau. Kakor kaže, se bo v okviru tega dvoboja odigrala tudi tetama med najboljšo italijansko igralko Manzuttijevo in nafio prvakinjo Halo Kovačevo ali pa Floriamovo. Teden kasneje od 10. do 12. junija t L (ob zaključku velesejma) bo prav tako T Ljubljani velik turnir za prvenstvo dravske banovine, ki bo dostopen igralcem iz vse države. Računa se zlasti z udeležbo iz Zagreba in Maribora. Ta turnir bo zanimiv zaradi tega ,ker bodo prvič nastopili razni mlajši talentirani igralci, ki se bodo borili z mtiniraniimi starejšimi tekmovalci. Na to prireditev se še povrnemo, ko bodo znane še ostale podrobnosti. žele^ bi bilo, da se vzbudi za lepi teniški šport tudi pri nas čim več zanimanja in se ga tudi aktivno udeleži čim več igralcev. Teniška sekcija SK Ilirije, Lahkoatletski podsavez (službeno). Po telefonskem nalogu JLAS bo dan_ šlusu«, izpod peresa dr. Branka Vrčona ter — od istega pisca — aktualno razpravo »Nemški problem ČSR«. Temeljit notranje-poliitiani im socialni pregled povišuje pestrost in široko razgledanost revije, sestavek o doktrini fašizma je važen doprinos k današnjemu političnemu dogajanju, revialni odmevi pa seznanjajo čitatelja z mnenji drugih slovenskih revij. Med poroftili na ha farno ocene in druge literarne zanimivosti, besedilo Pa zaključujejo »Drobtine* ki so nedvomno zelo posrečen cvetober z naših livad. Les dar: Zgodbe brez groze Spominu dr. Ernesta Schwarza Ljutomer, 25. maja. Dne 16. t. m. je umrl v graSki bolnici g. dr. Krast Schwarz, lekarnar v Ljutomeru. Rojen je bil L 1878. v Ljutomeru kot sin lekarnarja. Po materini strani je bdi iz kranjske rodbine Petkovih. Po gim-nazijsikih letih v Ptuju je na graSkt univerzi študiral filozofijo pri profesorju Memongu ,ki je bil tudi učitelj ljubljanskega. vseučillškega profesorja dr. Vebra. Sledeč očetovi želji je sicer dovršil še študij farmacije, vendar je proenoviral kot doktor čiste filozofije, ki Ji je ostal vse svoje življenje zvest. Po smrti svojega očeta, ki je bil nekaj let tudj ljutomerski žuipam, je prevzel lekarno v Ljutomeru in se udejsbvoval pri občinsikean gospodarstvu. Po prevratu je lojalno priznal novo stanje ter s® — dasd Netmec po rodu — v kratkem času priučil nažemiu knjižnemu jeziku tako. da je lahko v njem razpravljal o najbolj zapletenih filozofskih problemih. Cista filozofija ka svojih široko zasnovanih Meinongovih bila glavno področje njegove znanstvene delavnosti. Izdal je v nemščini dva zvezka svojih široko zasnovanih Mekningovih študij: »Don eske k nauku o intelektualni fantaziji« in obSirnejSo razpravo »O vrednosti, najstvu in pravilnem vrednotenju«. Strokovna kritika je sprejela njegove spise s priznanjem. Mariborska »Piramida« je objavila v slovenščini njegovo razpravo »O francoski gotiki« ki kaži pisca kot odličnega jpoznovailca umetnosti ,in (prispevek o vodji ljutomerskih Slovencev, Antonu Mišji. Morda bo kak strokovnjak dostojneje ocenil znanstveno delo imoža, ki je deloval na naSih tleh, daleč od znanstvenih središč in ne vedno ▼ rasatne-rah, ki bi bile znanosti prijazne. Pokojnik je bil Človek temeljite iaotoraz->e. N nehoma je študiraj in bogatil svoje znanje, v zadnjem času je pripravljal novo filozofsko delo. aaa&ldo za njegovo neumoTOoat je dejstvo, da se je v poslednjih letih naučil še angleščine, živo se je zanimal za Slovenske kulturne pojave, proučeval Je filozofska dela naših pisateljev, najbolj pa je čislal Ivana Cankarja, ki ga je Cesto citiral Ljubil je svoje rojstno mesto ta njegovo okolico, svoj prosti čas je rad preživljal v idili svojega vinograda, ki ga je 31900210 obdelava!. Med LjutoanerCaati teren rfuSbe, s tem, da se jim ta dopust ne iteje v redni letni dopust Prometni minister je uredništvu, ki je podrejeno njegovemu resorni, po zakonu o prometnem re-eoro že dovoirl ta dopust Prav tako je bil odobren plačan dopust železniškim delavcem, ki ga je mogoče odobriti samo v smislu predpisov pravilnika o železniškem delavstvu. Vsi Sokodi, ki so kot državni uslužbenci podrejeni prometnemu ministrstvu, pa morajo zahtevati posebej dovoljenje od železniških direktorjev za odhod v tujino. Prometni minister je pooblastili oblastne direkcije, da bi se olajšalo postopanje, naj same izdajajo ta dovoljenja za odhod v tujino Izkaznice za odhod ▼ tujino 9e jhn bodo izdajale šele, ko bodo prejeli dovoljenja za udeležbo na zle tu. Dopust uradnikom Privilegirane Agrarne banke. PAB je na predstavko S a veza SKJ z dne 12. aprila t. L št. 5464 odobrila s svojim odlokom C. br. 648 z dne 16. maja t. L svojim uradnikom in uslužbencam-So-kolom 10-dnevni dopust in sicer od 28. junija do 8. juliia vključno, ako se udeležijo X. vsesokolskega zleta v Pragi Natečaj m proste va/c članic m ženskega naraščaja. Načelništvo Saveza SKJ razpisuje natečaj za sestavo prostih vaj as članice in ženski naraščaj v letu 1939 Vaje morajo odgovarjati vsem zahtevam fiziologije, lepote in ritma ki biti sestavljene tako, da se jih lahko naučijo tudi članice in naraSčajnice čet. K predlogom za vaje je treba predložiti tudi prrritirro za klavir. Vaje morajo biti pisane s strojem m izenačene z geslom. Geslo in naslov avtorja morata biti priložena v posebnem omotu. Nagrade so nastoipne: vaje za Sanice 1000 din, vaje za naraščajnice 800 din. Natečaja se morejo udeležiti vse članice SKJ. Vaje je treba poslati načelništvu Saveza SKJ Beograd najkasneje do 1. avgusta t. 1. Javni telovadni nastop na Taboru. Sokol I. Tabor priredi v nedeljo 29. t. m. ob 16. javni telovadni nastop na letnem telovadi-šču na Tabora. Na tem nastopu bo imela naša javnost prvič prililko videti proste vaje, ki jih bo izva jalo naše Sokolstvo na "^e-eakolskem zletu v Pragi. Va*Jba teh vaj je zahtevala od naših telovadcev rnnosro truda in vztrajnosti Sokoli in prijatelji Sokolstva, pokažite svojo naklonjenost in zanimanje, ter izkažite priznanje Sokolu I. s tam da se v nedeljo polnoetevilno »berete na Tabora, Po nastopu bo v vseh prostorih sokolskega doma na Taboru prosta zabava z nagradnim streljanjem, sreoolovom. ialljivo pošto in plesom. laSnpen spored bo objavljen v nedeljski številki »Jutra«. — Zdravo! tudi drugod je ime! širok krog prijateljev, ki poleg njegove užaloščene vdove objokujejo njegovo nenadno smrt, slovo moža visoke duhovne in duševne kulture, prijet-no^a, duhovitega družabnika in odkrito-ga prijatelja. Naj počiva v miru! Nase gledališče DRAMA Četrtek, 26.: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Petek. 27.: Zenitev. Red Četrtek. Sobota, 28.: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 d&n navzdoL Neddja, 29.: o-b 20. Zadrega nad zadrego, laven. Znižane oene od 20 din navzdol. OPERA Četrtek, 26.: Seviljski brivec. Gostovanje rta li jamskega tenorista Chrietyja Solarija. laven. Cene od 50 din navzdoL Petek. 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Rigoletto. Nedeija, 29.: Trubadur. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Opozarjamo na gostovanje glasovitega tenorista Christvja Solarija drevi v operi. Pel bo grofa Almavivo v Rossinijevi operi »Seviljski brivec«. Kolaeio bo nastopil prvič na našem odru v vlogi Figara. Nollijeva bo pela Rossino, Betetto in Zupan pa bas-tuifo partiji. Seviliski brivec spada med prvovrstno podane opere, v katerih se posebno odlikujejo vsi sodelujoči NAKIKt)K>HO GLEDALIŠČE Četrtek, 26.: Ob 20. Pod to goro zeleno. ZnL žane oene. Zadnjič. RADIO Petek 27. maja Ljubljana 11.: feolaka ura: Kako nastane ladja — dialog (g. Viktor Pirnat). — 12: Odmevi iz naSik krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Češka narodna to. umetna glasba (Radijski orkester). — 14: Nžuvedl — 18: ženska ura: Doni brez sonca (ga. Cirila Vra-Cko). — 18.20: Plošče. — 18.40: Francoščina (čila. — 19.30: Nac. uma« Samostan Kreka to. njegov pomen v zgodovini pravoslavnih Srbov v Dalmaciji. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Pevski koncert zbora »Tabor«. — 21: Pester koncert Radijskega orkestra- — 22: Napovedi, poročila.— 22.30: Angl Ske plošče. Beograd 16.45« Zborovsko petje to orkester. — 20: Kakor Zagreb. — 21: Orkester. — 22.20: Iz Prage. — Zagreb 17.30: Petje, — 20: Koncertna ura. — 22..20; Ples. — Praga 19.25: Lahka glasba. — 20.20: Orkester, flavta to harfa. — 22.55: Verdijev Requiem. — Višava 19.30: Defiki pevski Zbor. — 20: Simfonični koncert. — 22: Godba za ples. — Sofija 18: Lahlca godba. — 18.30: Iz zvočnih filmov. — 19: Mandoline. — 20: Narodna pb»«hn — 20.45: Klavirske skladbe. — 21.15: Ameriške popevke. — 22: Nočni konoart. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Zborovski koncert. — 20: Mali orkester. — 21.10: Znameniti monologi — 22.30: Lahka in plesna m/uzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.10: Iz opere »Othello«. — 20: Prenos koncerta draždamske filharmonije. — 22.30: Lahka in plašna muzika. — 24* Nočni koncert. — Miinchen 19.10: Kompozicijska ura. — 21: Smešne vsakdanje tragedije. — 22.30: Klavirski koncert — 23: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert — Stuttgart 19.15: Virtuozni drobiž. — 20: Poster majski spored. — 21: Konoert sofistov, zbora in orkestra. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: I«hifcnkri\i' metodi ja. Zadnje minute ponesrečenega hidroplana Vodno letalo, ki je vzOr-tevalo promet med Zedi-njenimi državami in J armad co, je na svojem zadnjem poleta radi napake v motorju padlo v morje nekaj kilometrov pred Antilsklrai otoki. Šestnajst potnikov je rešil slučajno v bližini nahajajoči se prekomornik »Ca-vina«. Kmalu po tej rešitvi se je letalo začelo potapljati (slika) Posebne znamke pri obiskn angleškega kralja v Pariza O priliki uradnega obiska angleške kraljeve dvojice v Parizu bo izdala francoska vlada posebne znamke. Poštni minister Julien je dobil nalog, naj pripravi kar je potrebno ,da pridejo te znamke v promet že 28. junija. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad! Zgodovinska ženitna ponudba Kako Je našel poznejši ameriški prezident Grant svojo ženo ANEKDOTE VoJta±re je M na potovanju. NaseSS se je v krčmi in prijel za pero, da bi napisal pismo. Soba pa je biLa tako nabita z gosti, da je neki pivec med pisanjem neprestano gledal v pero in ponavljal to. kar je Voltaire napisal, besedo za besedo. Filozof je paTkrat namršil čelo, da bi pokazal prisednEku svojo nejevoljo, ko pa je videl, da nič ne pomaga, je napisal; »Poleg mene sedi idiot, ki niti za trenutek ng odvrne svojega pogleda od tega pisma .. x Prisednik je po teb besedah vstal in se odstranil VSAK DAN ENA Sedem odločilnih ur Važni nedeljski dogodki v Londonu »Daily Telegraph« priofb&uje sledeči pregled o važnih nedeljskih dogodkih v Loo-domu: Ob 11.00 dop.: Lord Halifa* se odpravi v zunanji urad. 11.30: Sir John Simon, zakladu! kance-lar. dospe v zunanji urad v spremstvu Ro-gera Cambona, francoskega poslaniškega svetnika v Londonu, ki ostane dvajset minut pri Halifaxu in Simonu. 12.00: Simon odide v E>owntag Street. 12.30: Chambarlain in Simon se pogovarjata. 12.35: Nemški veleposlanik dr. von Direksen obišče lorda Halifaxa in sira Roberta Vansittarta in ostane z njima 30 minut. 13.15: Brazilski poslanik v Londona, dr. de Oliveira, doyen diplomatskega zbora, ima de se t mirni t en razgovor v lordom Ha-Kxom in sirom Robertom Vansittartom, da bi mogel pozneje informirati druge člane diplomatskega zbora. 2.30: Lord Halifas odide v Efcnvntng Street, da bd se pogovoril s Chamberlai- nom in Simonom 3.00: Minister za dominione lord Stan-ley prispe v svoje ministrstvo. 3.15: Lord Halifax odide iz Downing Streeta, palače ministrskega predsednika, v zunanji urad, Foreign Office. 4.00: Minister za kolonije Malcolm Mac-Danald prispe v kolonialno ministrstvo. Admiral sir William James, nadomestni šef mornariškega generalžtaba, prispe v zakladno ministrstvo in Se pogovarja s tajnikom tega ministrstva, sirom Warre-nom Fisherjem. 4.30: Francoski veleposlanik Oorbin obišče lorda Halifaxa v zunanjem ministrstvu. Po svojem povratku v poslaništvo se pogovarja s češkoslovaškim poslanikom v Londonu, Janom Masarykom. 5.00: Začne se seja kabineta. 6.05: Konča se seja kabineta- Strašen umor po prepiru Na kose razsekano truplo — Kako so odkrili morilca Brezposelnost v Holiyw@du Mačke dobijo zvonce Mestna uprava v Grenoblu je sporočila lastnikom mačk, da morajo v bodoče te svoje živali opremiti s pravim zvoncem. Ta svojevrstni ukrep je bil potreben, ker so mačke v zadnjih časih hudo gospodarile med pticami, tako da se je bilo bati, da v kratkem v Grenoblu ne bo več ne ptic pevk ne kokoši. Mestni očetje so si zato izmislili pameten izhod. Pričakujejo namreč, da bo zvonenje ptice opozarjalo na bližajočo se nevarnost in da bodo pobegnile, še preden jih dobe mačke med zobe. V kožo ujetega nosoroga utirajo v suhem vremenu maščobo, ker je ta žival proti snttf toploti izredno občutljiva Te dni 3o hamburški policiji sporočili, da je neki neznanec vrgel v zgodnji jutranji uri na ulico Herrengrabenfleet kose človeškega trupla. Policija je nato res našla kose trupla, ki so bili deloma zogleneli. Šlo je za ostanke srednje visoke ženske v starosti 25 do 30 let. Policija je začela takoj z iskanjem morilca pa ni mogla brez nadaljnjega ugotoviti, kdo bi to bil. Tedaj je še istega večera prišel v neko stražnico neki Krau-se, ki je bil žg večkrat kaznovan zavoljo vlomov, m je prijavil, da je njegova 25-letna žena izginila. Po njegovem opisu je bilo mogoče ugotoviti, da gre za razkosano žensko, ki so jo bili zjutraj našli. Krau-seja so takoj zaslišali in končno je izpovedal, da je saim morilec. Po njegovi izpovedi se je bil prejSnjl večer z ženo, s katero je bil poročen šele IDEALNO SREDSTVO za pranje perila je „PERI0N" ki opere belo in čisto! dve leti, spri in v prepiru jo je zadaviL Da bi spravil truplo iz hiše, ga je razse-kal in je poskusil poedane dele sežga/ti. Ker mu to ni uspelo, je vse skupaj spravil v vrečo in ob zori vrgel na ulico. Anglija se zalaga z mesom V »Daily Telegraphu« čitamo, da je angleška vlada pripravila vse potrebne ukrepe za vskladiščenje 250 tisoč ton zmrznjenega mesa, množino, ki bi zadostovala za dva meseca ob preskrbi Anglije v primeru nepredvidenih dogodkov. Hladilnice bodo bodo prihodnje dni sprejele meso v svoje shrambe, ki so opremljene s takšnimi napravami ,da ostane meso v njih porabno štiri leta. Preproga za 90 milijonov dolarjev Na javni dražbi v Chicagu so nedavno prodalj preprogo, za katero So iztržili 90 milijonov dolarjev. Preproga je bila last mrs. Edit Rockefeller-McCormickove. Stara je 600 let in je bila svojčas last ruskega carja Petra Velikega. McCormick je plačal zanjo 125 milijonov dolarjev. Modne spremembe v 38 letih V Kaliforniji imajo dovolj časa in sredstev za nazorno prikazovanje razvoja v modi kopalnih kostumov. Na levi vidimo kopalko v obleki, ki je bila modna L 1900, na desni pa letošnji kopalni kostum Skoro polovica strokovno organiziranih filmskih delavcev in nameščencev je brez kruha Spanje In telesna teža Pariški zdravnik dr. Alphonse Renard je nastopil z zanimivo terorijo, po kateri je potreba po spanju v sorazmerju s telesno težo. če se normalna teža prekorači n. pr. za 1 odstotek, tedaj se tudi potreba po spanju poveča za 1 odstotek L t. d., dokler ne dosežemo neke vrhovne meje, ki se od nje dalje pač lahko telesna teža veča, potreba po daljšem spanju pa ne. Preden se loti dr. Renard kakšnega pacienta, ki trpi za spalnimi motnjami, ga skrbno pretehta in določi potem dolžino spanja, ki bi bila za tega pacienta normalna. Hollywoodska filmska industrija je za-ffla t krizo, ki je imela za posledico, da je danes število njenih nezaposlenih nameščencev in delavcev doseglo največje število ▼ zadnjih petih letih. Is neke statistike, ki so jo objavili te dni, je razvidno, da je v Hollywoodu 41 odstotkov strokovno organiziranih filmskih delavcev in nameščencev brez posla. Ta brezposelnost obsega tesarje, mehanike, električarje. slikarje, tapetnike in strojnike filmske stroke, a tudi režiserje, pisatelje libretov, filmske risarje, odrske slikarje in strokovnjake za reklamo. Plače tistih filmskih ljudi, ki so zaposleni, pa so tako nizke kakor nikoli prej, pri čemer je upoštevati, da ima samo 20 odstotkov strokovno organiziranih delovnih moči stalen zaslužek. Glede te zadnje ugotovitve so izvzeti samo režiserji, filmski risarji in pisatelji libretov, o katerih statistika ne more navesti točnih podatkov. Ta statistika nadalje kaže, da znaša letni zaslužek zaposlenih moči povprečno 1400 do 1500 dolarjev, samo pri majhnem odstotku prekorači 2000 dolarjev, kar je pa še vedno malo, kajti življenje je v Ho-llywoodu drago in najmanjši dohodek, ki je potreben tam za vzdrževanje družine, znaša več nego 2000 dolarjev letno. L. 1929. je znašal povprečni dohodek film skih ljudi 2433 dolarjev, torej nekako 1000 dolarjev več nego danes. Strokovne organizacije obtožujejo filmske družbe, da so mogle svoje dohodke od 1.1936. do 1937. navzlic temu slabemu razvoju za name-ščenstvo vendarle zvišati za 25 odstotkov. Družbe oporekajo, da je to dviganje njih dohodkov že davno končano in da so jim v zadnjih šestih mesecih nazadovali za 25 do 40 odstotkov. Obleka izdala vlomilca Petnajst vlomov, I30 tisoč din nakradenega blaga V zadnjem časa so se ▼ bližini Press-bauma v Avstriji ponovno primerili vlomi v vile in poletne hiše, ki so bile preko zime prazne. Storilcem niso mogli priti na sled. Opravljali so svoje delo temeljito, celo žimnioe, smuči, sani, obleke in perilo so odnašali. Pred dnevi so opazIH, da Ima žena neke- Mesto nesrečnega incidenta ga Pressbaumčana novo obleko, ki se je videla orožnikom iz Pressbauma nekam znana. Žensko so ustavili in po daljšem zasliševanju je priznala, da je to obleko njen mož, 34-letni Rudolf Rosen thal, odnesel is ene izmed oplenjenih viL Rosen thal a so takoj prijeli in Je priznal, da je izvršil vse vlome v družbi z nekim 28-letnim Rudolfom Grausamom. Dokazali so jima, da sta izvršila nič manj nego 15 vlomov in odnesla za okroglo 130.000 Din raznega blaga. Pri preiskavi v njunih hišah so našli še vse nakradeno blago in ga zaplenili. POTOVALCI PRIPOVEDUJEJO Peklenski stroj razkosal atentatorja V Coolsingelu, eni najbolj prometnih cest v Rotterdamu, se je zgodila v ponedeljek opoldne eksplozija. Na kraju so našli razkosano, zoglenelo truplo nekega možakarja, ki je v svojem kovčegu nosil po vsej priliki peklenski stroj in ta stroj se je sprožil predčasno. Dvamimoidoča sta bila težko ranjena, eden pa lažje. Preiskava je ugotovila, da gre po vsej priliki za komunističnega atentatorja in policija tudi misli, da ve, proti komu je bil naperjen njegov ponesrečeni atentat. Suho vreme ne godi nosorogu Ženitni oglasi eksistirajo že £»d kar so Usti na svetu. Iz takšnega ženitnega oglar sa. ki je izšel L 1863., s? je rodil srečni zakon nekega velikega moža. Nekega dne je izšel ta oglas v nekem dnevniku zapadne Amerike in je imel sledečo vsebino: »Farmar, 41 let star, želi dopisovanja z ljubeznivo, mlado damo. Le pota ni potrebna, tudi duhovitost ni pogoj. Zakon je mogoč.« Mlada Meg Charltonova je brala ta oglas, pogledala se je v zrcalo, prijela za pero in odgovorila: «Dragi gospod! Nisem lepotica in nihče ni doslej trdil, da bi bila duhovita. Sem mlada in navajena težkega dela. Nimam rada ne družbe ne plesa in bi bila srečna, če bi mogla živeti na kakšni majhni farmi V pričakovanju vašega cenj. odgovora ostanem vaša Meg Charltonova.« Dva tedna pozneje je prejela naslednji odgovor: »Draga gospodična Charltonova! Mislim Cheb, po nemško Eger, kjer sta padla profili teden dva nemSka motocfkUsta, Id se nista ustavila na klic varnostne straže. V Chebu je hO, kakor znano, obit vojskovodja Wallenstein ...da imajo sndanski Arabci čuilne nst-vade: žena spregovori s svojim tastom šele tedaj, ko dobi otroka, mož pa s taščo sploh ne govori. ...da odhajajo v Floridi v prostrana močvirja na lov podobno kakor v Indiji, kjer streljajo tigre z »lovske lece< na slo-novem hrbtu. V Floridi pa uporabljajo posebne avtomobile, ki jim je spodnji del tako visok, da je mogoče ž njimi voziti skozi meter visoko vodo. ... da imajo v angleških parkih deske s napisom »Prosimo, stopite na rušo!«, v nekem francoskem muzeju napise »Prosimo, dotikajte se razstavljenih predmetov!« in v neki nemški knjižnici napis »Kajenje dovoljeno!« ... da je nekemu lovca na bivole v Avstraliji uspelo z 52 kroglami ubiti 48 bivole*. da ste majhna prevejanka. Farme to trdo delo ljubite gotovo tako malo kakor jaz. Družbo in ples imate gotovo tako radi kakor jaz Bojim se, da anm dal objaviti precej neumen oglas. Toda mislil sem resno. Trenutno imam trgovino s premogom v Chicagu. Sicer bi bil rajši vojak nego farmar. Ce pa bi čutih nekaj naklonjenosti do mene, pridite v Meadowville. Vsakdo v tem kraju vam pokaže mojo farmo- Vam vdani U. S. S. Grant.« Meg Charltonova se je odpeljala v Mea-dowville, čeprav so ji odsvetovan Seznanila se je z Grantom in dva tedna pozneje sta se poročila. Meg ni imela nikoli povoda, da bi ta svoj korak obžalovala. L. 1869 je postal Ulise Grant predsednik Ze-dinjenih držav in mala Meg Charltonova, ki se je z njim seznanila po oglasu v časniku, je postala prva dama v Zedinjanih državah. Originalno dopisovanje med obema hranijo v arhivu watahingtoinske Bele hiše. »Moj mož je spodaj, kjer pomaga služkinji iztepati preprog*.« (»Tidens Tegm«) »JUTRO« St 12L 9 Crtrb*. tB. V. M3S. HRPOLEOHOUR TfflNR [JU BEŽEN Zgodovinski roman Po teh besedah obvisi med njima težka tišina. Fouchč se s čudnim gibom gladi po redkih, sivka-stLh za liscih. Drhteč od skrite nestrpnosti čaka besede, ki bo ali zapečatila dragoceno zvezo, ali ga bo pa vrgla nazaj v njegovo samoto. Marija Walewska ni niti za trenutek omahovala v namenu, da odbije njegovo ponudbo; toda ženska je — mlada in plaha. Mogočnemu možu, ki greši konec koncev zgolj iz prevelike vneme in ki mu manjka kvečjemu tenkočutnosti, nikakor pa ne spoštovanja, bi vendarle rada prizanesla pretrd odgovor. Nazadnje reče z mehkim, nekoliko obotavljajo-čim se glasom: »To so pač le sanje, gospod grof. Nikar ne upajte, da bi kdaj kaj storila za njihovo uresničenje. Hvaležna sem vam za vaše laskave namene, a ne pozabite, da je moje življenje uklenjeno z vezjo, ki dela vse vaše načrte prazne. Na Poljskem živi častit mož, ki mi je dal svoje ime in ki sem mu prizadejala najbridkejše ponižanje. Ako me hoče zavreči, naj me zavrže; Bog ve, da zaslužim. Jaz ne bom terjala razporoke, ne bom ga vnovič žalila in še povečevala spotike v rodbini, ki ima pri nas slavno ime. Sicer bi bil pa moj zakon samo civilno ločljiv; in vzlic svojim grehom sem ven- darle predobra katoH&azrica, da Uri tem zadovoljila. Dokler grof hoče, ostanem Marija Walew-ska po božji in človeški postavi« Čedalje krepkejši poudarek tega odgovora je povedal, da je igra izgubljena. Vendar se še izkuša boriti. »Ako bi vas hotel cesar Napoleon vzeti za ženo, bi v to privolili, prepričan sem! Ovire, ki govorite o njih, niso nepremagljive. Grof Walewski je, kar se tiče njegovega ravnanja, že v začetku postavil velike koristi svoje domovine na prvo mesto. Nedvomno bi se znal ukloniti Napoleonovi volji, da v poroštvo za svoje namene s Poljsko dvigne Poljakinjo na francoski prestol... Zastran cerkve si ni težko misliti, kakšno stališče bi zavzela; papež se cesarju ne bi upal odbiti razveljavljenja vašega zakona.« Prevzet od nove misli, nadaljuje: »Ali ne vidite, gospa grofica — ko tolikanj visite na Poljski — da v svoji pretirani skromnosti zametavate sredstvo, ki bi vrnilo vaši domovini svobodo in slavo? S svojo prihodnostjo vred zagotovite tudi bodočnost domovine. Česar Napoleon — tako se bojim — za prijateljico ne bi storil, bo storil za soprogo, za mater svojih sinov, posebno še, ako ga kdo iz njegove okolice v pravem trenutku izpodbode k odrešilnemu dejanju.« »Cesar mi je dal besedo; ne da bi ga priganjala, čakam, da jo izpolni.« »Cesar rad časih več obljubi, kot potem izpolni Med nama« — tu dobi Fouchčjevo lice izraz pikre zaupnosti: — »v Tilži bi bil lahko dosegel več od tega, kar je storil za vaše rojake. Ako se prihodnje leto, v zvezi z vojno proti Avstriji, ki jo že naprej rkfim, ponudi nora prfHka, je ne kaže zanemariti.« | »Nadlegovati cesarja ne maram. Ako naj Poljak« vstane — in to je moja najdražja želja, ki bi zanjo rada dala življenje — tedaj ne more vstati po spletki Njena usoda je zapisana ▼ zvezdah, in človeški računi je ne morejo izpremeniti« »Vse se izpremeni kar človek hoče, madame, da le hoče.« Marija Walewska spet vstane. Odločna guba se ji dolbe v čelo, ko pravi: »Gospod grof, treba je, da končava. Vse je povedano, in lahko si mislite, da mi je ta predmet mučen. Pustiva te prazne pomenke. Ne vam ne meni ne morejo koristiti, in če bi cesar kaj vedel o njih, bi bil ogorčen. Hvala vam za vaše svarilo. Toda moje življenje je v božjih rokah. Cesar mi bo ohranil svojo naklonjenost ali me bo pa zapustil. Če bi se kaj izpremenilo, se vrnem k materi na Poljsko in bom brez tožb živela ob spominu na njegovo ljubezen. Držati ga proti njegovi volji pa ne bom izkušala. Rdečica bi me morala obliti, če bi vedela, da sem spletki dolžnica za njegovo ljubezen. Naj carica ravni, kakor ve in zna; to je stvar njene vesti. Moja usta ne bodo nikoli izrekla besede, ki bi mogla odtrgati cesarja od nje. Kakršnekoli dobrote si obetate od ločitve — prepričana sem, da bi on trpel zaradi nje. Seveda je ne ljubi več, a prijateljstvo do nje vendar še čuti. Preveč skupnih dni ju spaja, da Napoleona ne bi bolelo, če bi se odtrgal od te preteklosti. In jaz, vidite, jaz nočem storiti ničesar, kar bi ga utegnilo nejevoljiti, nikar šele žaliti. Tudi tako ima dovolj skrbi. Tisti, ki ga ljubimo, jim ne smemo dodajati novih.« vstane, njmt Ho6a$ h ieČa s iri.tlm glasom, ki priča o njegovi jezi: »Torej vam Je vaš sedanji položaj ljubši? AH vas je vreden? Je vreden Napoleona? Ali hočete ostati podvrženi slučaju in muham trenutka, med tem ko je nevredna soproga deležna njegovega prestola? Ako ostane ta žena na svojem mestu, tedaj je — to vam danes povem — cesarstvo obsojeno v pogin.« Tako govoreč strmi v zeleni in črni vzorec preproge in ae ne gane. Morda je hotel s tem izbruhom zlomiti njen odpor. Ali Marija Walewska ne odgovori Tudi ona je vstala. Nato najde Fouchč spet tisti izpodbudni ton, ki mu je lasten, in konča: »Obžalujem vašo odločitev, madame, a priznati moram, da dela vašim nežnim čuvstvom čast Ker vam je ta razgovor neprijeten, ga prekinem. Vaša milost mi je predragocena in nočem se izpostaviti nevarnosti da bi jo izgubil Vendar — dovolite mi še besedo. Do te izpremembe, ki zanjo nočete nositi odgovornosti, bo vkljub vaši plemeniti sa-mozataji vendarle prišlo. Neogibna je. Napoleonov blagor in mir Francije jo terjata, in jaz bom znal delati zanjo. Kadar pride do tega, bomo videli kakšne zaključke narekuje potreba. Za danes vas prosim samo nekaj: dovolite mL, da še naprej služim vam in s tem tudi cesarju. Samo do tega md je, da ostanem vaš najskromnejši prijatelj.« Nato se Fouchč prikloni Mariji Walewski s spoštovanjem, ki more veljati samo jutrišnji cesarici N4LI OGLASI $222533 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje Da&iova 5 Din. Najmanj fe znese* 17 Din. Vesela zabava feo daoes v gostilni pri »PANJU« Vegova ul. 10. Zato pridite in pripeljite še imtK znance s seboj. Se priporoča TONE HUČ. 12972-18 tMEDEBSi Seseda 1 Din. daven i Din za šifro ali dajanje Daslova 5 Din. Najmanj &t znesek 17 Din. Letoviščarji! £mta za oddati nekaj sob I no oskrbo, kopalnico in elektriko v hiši. Kdor hoče prebiti svoie letovanje v miru in dobrem zraku poleg smrekovega gozda, naj ®e obrne na M. Markošek. Ljubno pri Podnartu na Gorenjskem. 12977-38 iirrtmn BfseAB 77. 12704 1 Trgovski pomočnik špecerijske stroke vojaščine prost se sprejme v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe na og:. odd Jutra pod »Po močnik 501« 12703-1 Služkinja za vsa hišna dela. ljubiteljica otrok dobi me sto. Ponudbe na ogl od deiek Jutra pod »Dobra hiša« 12919 1 Tesače sprejme v deio graščina Planina pri Sevlnci 12891-1 Snažno služkinjo ki zna samostojno gospo dlnjltl sprejmem s 1. Ju nijem. Ponudbe s sliko a 11 osebno. 2ibret, kle paretvo, Radeče pri Zid m 06 tu 12390-1 Frizerko dobro delavko sprejme frizerski salon Gostiša. Mengeš 12953-1 Spretni agitatorji in aJDvlzlterJl obojega spola proti dobri plači naj se javijo pod »Agitator*, Ljubi Jana, pošt. Dredal 157. 12966-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejmem za mojo podružnico tiakoj. Sprejmem tudi frizerko Koman. frizer Poljanska 13. 12943-1 2 šivilji zmožni boljšega dela sprejme Rojina. Zg. šl ška, Vodnikova 141. 12939-1 • Mladega fanta za fototrgovino, iščem. Kateri se je učii za fotografa, govori nemščino in je iz okolice Bleda, ima prednost. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »St. 49.924«. 12846-1 Komerčni inženjer dobi mesto. Ponudbe pod značko »Tovarna« na ogl. odd. Jutra . 12935-1 Pisarniška moč gospodična z znanjem nemščine dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12934-1 Blagajničarko in natakarico od 18—23 let, solidne, simpatične, lahko začetnice, išče prvovrstna nočna kavarna z godbo. Pismene ponudbe s sliko na Propaganda, Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »157«. 12889 1 Hotel »SRBSKI KRALJ« v Beogradu potrebuje sledeče osebje: 1 uradnika, 1 guvernanto, 1 komisljonarja, 1 vratarja. Ponudbe z dokumenti in fotografijo poslati na naslov Vračarske zadruge, Beograd. Krunska ulica št. 3. JANKO T1ČEK IN NJEGOV OČF 97 Kakor bi trenil, sta sedela naša prijatelja vsak na enem izmed koles. Toda redar, ki je kmalu prisopihal na lice mesta, tudi ni bil od muh. Hitro je skočil na tretje kolo in jo ubral za beguncema. Brivskega pomočnika mladega, tihega, prvovrstnega delavca sprej mem takoj. Mesto stolno Vekoslav Vyborny, Slo ven j gradeč 12947-1 Boljšo služkinjo pridno, stalno išče dobra biša na Notranjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača« 12953-1 Krojaškega pomočnika za stalno — sprejme Ivan Končina, Sklendrovec št 45 Zagorje ob Savi. 12896-1 Krojaškega pomočniku in pomočnico, sprcimem takoj. Pintarič, Wolfova 12 12897-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejme Janko Kofler, Železniki nad Škof j o Loko. 12894-1 Frizerko z nekaj gotovine ali z vsemi aparati za damsko stroko, sprejmem kot kompa-njonko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpeljan salon«. 12904-1 Krojaškega pomočnika mlajšega, sprejmem takoj v stalno rlužbo. Caserman Alojz, krojač, Podpeč p. Preserje pri Ljubljani. 12855-1 Dva krojaška pomočnika sprejmem za stalno z oskrbo. Prane Skrbeč. Lož. 12970-1 Guvernanta — vzgojiteljica z znanjem francoskega jezika dobi službo Dopl se na ogl. odd Jutra pod »Fina duša« 12638 1 Šoferj la za osebni arto z daljšo prakso, popolnoma sposobnega tudi za popravila tovarniških strojev, išče tovarna na Go renjskem Ponudbe z na-vedbo dosedanjega— službovanja, starosti ln znanja jezikov ter dru žlnskih razmer. kakor tudi zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Šofer 94« 12394-1 Služkinjo kuharico iščem za vsa hišna dela. Služba in plača dobra, družina brez otrok Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zadovolinost« 12821-1 Fotografsko moč izurjeno v retuši in ko piranju iščem za takoj. Ponudbe z zahtevo pla če pod »Resna moč« na ogl odd. Jutra. 12955-1 Kurjača pečarja za žganje peči sprejmem takoj. Anton Kovačič to varna peči. Ljubljana. 12911-1 Fanta 18-letnega za vrtna dela, poštenega, iščt cvetličarna Clematis. Šelenburgova ul. štev. 1. 12890-1 Samostojne pomočnice sprejme salon Dolinar, 5e-lenburgova £-11. 12985-1 Gospodično iščem k 5 in 3 letnima otrokoma po možnosti z znanjem nemščine, k: bi pomagala pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobrosrčna«. 12980-1 Slutbe išče /saka beseda x pat lavek 3 Din. aa SUn Ul dajanje naslova 6 JIn, najmanjši znesek 12 Din. Mesto gospodinje k vdovcu ali samostojnemu starejšemu gospo du, tudi k ločencu — iščem. Sem srednjih let Ponudbe pod »Samostoj na in zmožna« na ogl. odd Jutra. 12920-2 Samostojna šivilja ln prlkrojevalka želi ta koj nastopiti službo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna« 12912-2 Absolvent Chrlstofovega trgovskega. učillšča ln nižje gim nazije želi začasne zaposlitve s 15. julijem. Ponudbe pod »Odličen« nia ogl. odd Jutra. 12949-2 Plačilna natakarica mlada, strokovno izobraže na. z znanjem slov. in nemškega jezika, želi na-meščenja v boljši gostilni ali restavraciji.. Ponudbe pod šifro »Agilna« na ogl. odd. Jutra. 12936-2 Šiviljo Išče zaposlitve za krpanje in šivanje perila k družini na dom. Ponud be pod »šivilja« na ogl. odd. Jutra. 12954 2 Pekovski pomočnik želi premeniti službo, kot mešalec, raznašalec kruha, z lastnim kolesom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12900-2 Šivilja aa obleke in perilo gre šivat na dom v Celju alj izven mesta. Ponud be na podr. Jutra v Ce lju pod »Hitra« 12987 2 Vrtnar samostojen, verziran v vseh panogah sadjarstva, umetnih kulturah, vezavi itd., pošten, z večletno »prakso, vojaščine prost, išče službo takoi ali pozneie. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«. 12975-2 Uradnica absolventka trg akademije, z dveletno prakso, z znanjem slovenske, hrvatske in nemške korespondence, hrvatske in slov. stenografije, žel' premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro 66677«. 12406-2 '•illiiilliiiill!i|i|||llillilll!IHI!|lJI|ini1tliWffl1lllll!|i Vajenci (ke) .llUiIfTJtlSmitHt!im«IliIfT*"MfIr:.:riFliTRnH*fHIIHH"':-SPseda 1 Din davek a Din za šifro ali dajanje naslova 5 Otn Najmanj št snesek 17 Din Vajenca ia pekovsko obrt. zdravega in krepkega, poštenih staršev. spreime Alič Josip, pekarna Vir 30, pošta Dob pri Dom.5'lah. 12863-44 Učenca 14—16 let starega, poštene rodbine, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Zimmerl. Mežica. 12845-44 Beseda i Din da ve I . Din za šifre ali dajanje naslova 5 L>m Najmanj §1 znesek 17 Din Agilnega potnika s primerno kavcijo sprej mem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša moč« 12S14 5 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din sa Šifro ali dajanje naslova 9 Din Najmanj Si sneeek 17 D1xl Vrtne stole zložljive, nove, poceni proda Tribui, Ljubljana, Tržaška 42, telefon 26-05. 12974-6 Dalije, gladijole, begonije, potonke, kane, lilije, irise, vse originalne holandske gomolje, nudimo vsled pozne sezone po znižanih cenah. Priporočamo tadi cvedično seme za po letje. Sever A Komp., Ljubljana. 12333-6 Parni kotel s 100 m2 ogrevalne površine. parni stroj stabilni 120 do 150 KS. par nI stroj stabilni 60 do 80 KS. Vse kompletno na ogled vsak dan v po gonil. Vse v zelo dobrem stanju, ugodno na prodaj. Josip Novak. — Grublšnopolje. 12488 6 Otroški vozički zelo lepi, športni in globoki poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križa nske cerkve). 12902-6 Za birmance to aktovke, ročne torbice, denarnice in nahrbtniki najprimernejša darila. Velika izbira in po nizkih cenah priporoča IVAN KRAVOS, Aleksandrovi 13, Maribor. 12882-6 ragocenosli špecerijski inventar kompleten zelo ugodno prodamo. Interpromet, Florjanska 28 12832 6 seseda 1 Din davek s Din za Slfro al) dajan )<-naslova 5 Din Najman' 4» snesek 17 Din Letve in konične deske stalno kupujete. Dobavitelj s splavi naj se javijo na naslov Milivoj Dj Dobri čič. Veliko Gradište (Donavska banevina). 12533-7 Iščem daljnogled za puško. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Daljnogled«. 12983-7 £ -seseda 1 Din. davek 8 Oln za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Al snesek 11 Din. Vsakovrstno zlato tcupuje po najvišjih cenah CERNE — juveDr, u Ju bi Jana VVolfova ul seseda t Dtn. davek Din e& šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj 9t snesek 17 Din Službenega lista prodam 5 letnikov (20. 11. 1929 do 31. 12. 1934). Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Službeni list«. 12858-8 beseda 1 Din, davek S Din za Slfro ali dajanje laslova 5 Din Najmanj znesek 17 Din. Radio aparat 4+1 Columbia izborne ja-kosti zamenjam z doplačilom za mali motocikel, rabljen, v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Radio«. 12862-9 M umu m Seseda 1 Din davek 3 Din za šifro al) dajanje naslova 3 Din Najmanj snesek 17 Din Površnik in nekaj letne obleke za 14 let starega fanta, prodam. Gledališka nI. 12, vi-sokopridičje levo. 12850-13 Smoking skor nov, zelo eleganten, za velikega slokeg. gospoda Naslov: Tjršeri 15, I. desno. 12971-13 A Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanJ-ši znesek 17 Din. Opel 6 clllndrsko limuzino ze lo ugodno prodam radi nabave večjega voza. Naslov Goltes Lado. trgovec. Ježlca. 12950-10 tteseda 1 Din. da ves i Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj it znesek 17 Din Kolesa - motorji vsi nadomestni deli, velika izbira, nizke cene. Trgovci, ir.rhaniki, zahtevajte cenike. REMEC OSKAR, Ljubljana, Dolenjska c. 5. 12874-11 Kolesa in šivalne stroje Pred nakupom si oglejte mojo veliko zalogo. Dtlrkopp, Anker, Vesta, ln otroška mala kolesa, šivalne stroje n. .e iu rabljene najceneje prodia la Triglav. Resljeva 16. 12921-11 @Stfoofl E. ROSA Poljanska 69. — Tel. 25-41. Zdražitelja zlate damske ure, 1 par zlatih uhanov in srebrne zapestnice dne 6. aprila v mestnj zastavljalnici za 335 din, pro sim. naj se javi v svr-ho odkupa. Naslov v vseh posl. Jutra. 12922-7 Stalnega potnika kolesarske stroke takoj sprejmem Mesto stalno Ponudbe na ogl odd. Ju tra pod »Inteligent« 12945-5 Frizerko izurjeno, »preimem n* stalno mesto. Plača din 500 in oskrba Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro iBoliši salon 500«. 12976-1 Mlin za fino mletje kemika llj kupimo takoj. Po nudbe na ogl odd. Jutra pod »Kemikalije« 12961 7 Čebelne roje močne, za 20 panjev, kupim. Ponudbe s ceno poslati na Josip Čadei, Kav-nagora, Gorski kotar. 12888-7 Potrebujemo več pisalnih ln Šivalnih strojev ter damska ln moška kolesa. 2 lažja motorja ln preproge. In terroromet, Florjanska 2« 12893 7 NSERIRAJ V „JUTRUU! DKW Meister kabrio limuzina, rabljena naprodaj. Ogled Ko-lar PetkovSek. Holzapflo va ul. 12909 10 l-- Avtomobile tovorne, osebne in avto buse. dobro ohranjene vseh jakosti kupite naj ceneje pri O. Žužek, — Krupp zastopstvo, Ljub ljana Tavčarjev* ul. 11 12962 10 Več rabljenih avtomobilov RENAULT 4 cil limuzino za din 4000, PONT1AC in PLYMOUTH 'imuzini. pripravni za taksi, DKW limuzino in kabriolet, ugodno proda po nizkih cenah DKW zastopstvo. — J. LOVŠE, Tyrševa cesta 35. 12979-10 Več koles najboljših znamk, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve) 12903-11 Ve« koles rabljenih ln novih pr vovrstnlh znamk poceni proda Llpar Cerklje. 11310-11 t N O• I N VEČBARVNE JUGOGRAFIKA Ar. olua. kom/i 23 Beseda i Dtn. davek • Dtn ea šifro alt dajanj* naslova 5 Din Najmanj i, snesek 17 Dtn Cvetlični med domač, nudi najceneje T Menart Domžale. 204-33 beseda 1 Dtn. davek S Din B8 Slfro ali dajanje -laslova 9 Din Najmanj A« snesek 17 Din Šivalni stroj dobro ohranjen poceni naprodaj. Kolodvorska 35 I, desno I 12963-29 »Singer« in »Pfaff« še ptrr malo rabljeni stroji, poceni naprodaj pri »Promet« (ii»-sproti križanske cerkve). 12901-29 Pohištvo Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din VSAKOVRSTNO POHIŠTVO aaj cenejše naj moder uejše v priznano sonc al ledelavl se dobi m mo v velik zalopi tvrdkt »Oprava« ujuoijana Celovška 50 sprejemajo se naroČila 73-li PobiStvo aovo js že rabljena u jb želite prodat) ah » mo dati t shrambo — sprejmemo v poeeom od detek » komisijsko pro dajo po eeic ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno do votj aa dobro ohranjene pohifrtvo Vso reklame >reskrblmc sami. S po -oči te nam na dopisnici ill ustno Prevoz potu stva v nafi komisijska »dde.ek preskrbimo sa ail. Ivan Matruan. Ljub [Jana. Tyrteva oesta 12 7» is Lepo spalnico (bobingsfurnir) zelo poceni proda tudi proti hran. knjižici Matija Andlovic, mizarstvo, Ljubljana, Komen-skega ul. 34. 12871-12 Krasno spalnico šperano v orehovi imitaciji po reklamnj ceni proda mizarstvo Ličen, Ljubljana. Celovška. 209 12938-12 S Beseda 1 Din. davek 3 Dtn za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj g, znesek 17 Dtn ITlostiva! VaS krzneni plafič Vam čez poletje shranimo ob enem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno Plačljivo šele jeseni ob prevzemu. I* ROT. LJubljana, Mestni tre 5, Telefon 20-05 * 239-30 Kupuje in sprejema v komisijo foto potrebščine, motorje, kolesa, razne stroje kakor vse druge predmete. Komisijska trgovina. Puharje va 1 (poleg Flgovca) 12952-30 INSERIRAJ V „JUTRU"! Kapital} Beseda 1 Din. davek 3 Din sa Slfrc ah dajanje laslova S Din Najmanj Si cneeek 17 Din Razpoložljiv kapital domač «1! ta), cirka 200 do 300.000 din, iičem takoj za ustanovitev jako dobič-kanosnega podjetja — po možnost1 z aktivnim sodelovanjem. Ponudbr na ogi. odd. Jutra pod iifro »Do-bičkanosno 99«. 12841-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandro*« oesta 4V kupi tako) tn plača najbolje nra-iilne knjižic® Tank in hranilnic vTedostne papirje: 3*/« obveznice. bone. srečke, delnice Itd. valute vseb držav. Prodaja srečk državne razredne loterije 174-16 Posojila raii ena pre»krbim hitro brez kakega predplačila. Hranilne knjižice vnorčujem proti takoj in ji gotovini. Oblastr. dovoljen* pisarna Rndoli Zore Ljubljana, Gledališka 12. Znamka din 3. 12725-16 Prodam 3*/« obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov. Interesenta, se jarvljo na ogl Jutra pod naj odd. »Obveznice« 12967-16 Banki aH denarnemu zavodu. ki M prevzel sigurne trgovske terjartrve v inkaso odstopim mesečno 50.000 din. Ponudhe pod Slfro »Gotovina 222« na ogl. odd. Jutra. . 12965-16 1 Din, davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manj-Sf znesek 17 Din. Vogalno gostilno in trgovino, prometno. LJubljana, stanovanja, celo hišo z vrtom za go sta. ballncanje oddam v najem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro cNajemnina 3000 din mesečno« 12995-17 Gostilno najbolje vpeljano, center Ljubljane, vrt za go ste, ballncanje, oddam 1. julija Informacije: Hlnko PrivSek. Tyrževa 12, bufet NA-NA. 12894-17 K Košnjo vrtovih in travnikih —— uri oziroma vzame v w jem TONE HUČ, Vegov« uL 10. 12975-nr. Lokali Beseda 1 Dtn. davek S Din za Slfro al! dajanje naslova 5 Din Najmanl-S* znesek 17 Din Lokal za pisarno aH delavnico oddam Celovška oesta 79 12913-1» Gostilno na prometnem kraju ▼ Ljubljani oddam. Naa&-v vseh posl. Jutna. 12910-19 Gostilno kegljišče. baHnišče, jaftet na točka ljubljanska ofaoRce oddam najceneje Pogoj lastna koncesija aH kavcija. Ponudbe takoj na ogL odd. Jutra pod »Ugodnost« 12944-19 Prodam mlekarno m prometni točki. NmIctt V vseh poslovalnicah Jutra. 12864-1» Lokal takoj oddam. Gosposka dL 16 (Sajovic). 12712-1» Brivskofrizersld salon obstoječ vrt lrt dobro vpeljan ee radi selitve »roda. Ponudbe na odi odd. Jutra pod »Obrtnl-ca na razpolago« 1299HM9 Posest Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj« Si znesek 17 Dtn. Večje število parcel komp lakaov, gozdov, trgovskih m pa stanovanjskih hl£ ter vil, ima naprodai gnobeno strokovno tzobra žen poeredorcJec Kun a ver Ladvik Cesta 29. oktobra 8. Te lefon 37-23. Pooblaščen graditelj ln sodni cenile 1J aa nasvete brezplačno na razpolaga 25-20 Razne stanovanjsko in trgovske hiše vile, parcele in posestva, ugodno prodaja — pisarna Alojzij Planlnžefc, Ljubljana, Beethovnova 14. Telefon 35-10. 12683-30 Hišo ▼ Kranja prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Pripravna sa vsako obrt«. 12988-20 Fnonadstropno vilo moderno, prodom za niz ko ceno. 12917-20 Enostanovanjsko hišo z -vrtom ln njivo tako] prodam. Cen J. ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Dravlje« 12968-20 Stavbo ali parcelo blizu tekoče *ode in. ko lodvora, najraje na Gorenjskem kupim. Detajlne ponudbe na ogL odd Jutra pod »Nizka cena« 12940-20 Kupim hišo M 30.000 din gotovine. Brez posredovalci. Našlo* ¥ vseh poslpval. Jatra. 12906-20 Prodam hišo I pekarno v centru podeželske občine, brez konkurence, za hranilne knjižice nekaterih hranilnic. Solidnost ima sigurno eksistenco. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 12860-20 Prodam hišo center Ljubljane, z najboljše vpeljano dalmatinsko gostilno. Donos 124.000 letno. Obrestovanje 10%. — Cena 900.00C din. Ponudbe: L. W. Emonska c. 25. 12872-20 3-stanovanjsko vilo B minut od gLaimega ljubljanskega kolodvora prodam radi selitve iz pod cene. Ponudbe pod »Din 150.000« na ogl. odd. Jutra. 12996-20 2 stanovanjski hiši 'dvonadstropni, ▼ sredini mesta, z lokali, vrtom in gospodarskim poslopjem, — prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabilno«. 12868-20 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 3 Dta za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaJmanJ-di znesek 17 Din. Stanovanje 2 sob kuhinje in poselske sobe oddam takoj v vili blizu Leonišča, Koblar-jeva ul 15. 1294121 Komfortno stanovanje 2 sob in kabineta oddam a 1. julijem na Tyr še vi cesta 51-m, desno. 12918-21 Dvosob. stanovanje aH enoeobno ter prazno ln eno opremljeno sobci oddam radi vrta samo odraslim, v vili Grohar jeva 9. 12942-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, lepo, zračno, oddam v Šiški blizu tramvaja 1$. junija ali pozneje. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 12899-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, komfortno, oddam solidni stranki v bližini Sv. Jožeta za 1. avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutro. 12869-21 Sobo in kuhinjo oddam po ugodni ceni starejšima zakoncema brez otrok, ki bi >pravljala hišna dela. Poizve se v Zagrebški 24. 12826-21 Malo hišico stanovanjsko, novozlda-djo, Kodeljevo, Povšeto-va cesta 100 prodam.— Vprašati Resi jeva c. 30. 12951-21 Stanovanja iščejo strauke v icalitetni pisarni ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7. Hišni lastniki, prijavljajte prosta stanovanja! Tudi pismeno. 12518-21 Dvosob. stanovanje iščem za jnlij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »3 osebe«. 12889-21a Sobo od^da Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din Opremljeno sobo t hrano, oddam gospodu ali gospodični 1. junija. — Ogledati dopoldne ali od 15. ure dalje. Prule, So-ko'-' ul. 5. 12819-23 Prazno sobo oddam. Krakovski nasip 12. 12916-23 Opremljeno sobo dve postelji takoj oddani Kolodvorska 35-1; desno 12964-23 Sobo t strogo separiranim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12870-23 Lepo sobo noro opremljeno, solnčno, razgled na Bleiweisovo cesto, oddam boljšemu gospodu 1. ali 15. |unija. — Tovarnik, Cesta 29. oktobra 24, I. desno. 12937-23 Trisobno stanovanje oddam z avgustom. Kralja Petra trg 8-iII. 12877-21 Enosob. stanovanje oddam takoj. Kos, Idrijska št 3. 12984-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje za Julij aH avgust išče učitelj. Ponudbe ogl. od. Jutra pod »2 osebi« 12957-21" Opremljeno sobo in dobro domačo hrano oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Sv. Petra nasip 41. 12948 23 Solnčno sobo lepo, veliko, z vso oskrbo oddam s souporabo kopalnice in vrta. Poseben vhod. Prvovrstna hrana. Škrab-čeva 5. 12898-23 Opremljeno sobo v centru, s posebnim vhodom, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12887-23 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom, za eno in dve osebi, oddam 1. ali 15. junija. Poljanska cesta 18-11., levo. 12978-23 Opremljeno sobo poceni oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12986-23 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prazno večjo sobo t mestu Idče mirna gospa, drž. uradnica. Poizvedbe t salonu Godi-na. Sv. Petra c. 3 12915-23a Sobo - opremljeno sončno ln zračno išče mirna stalna gospodična za 1. Junij v centru mesta z navedbo cene. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Stalna solidna ose bac 12969-23a Informacije Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj ^ znesek 17 Din Informacije tigovske in privatne, poizvedovanja itd. vrši strogo diskretno: Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska ulica. 41. 12891-31 Gospodično simpatično, lepe postave od 18 do 28 let želi spoznata mlad gospod, trg. naobražen, dobro si tulran. Vse ostalo nI važ no. Ponudbe s sliko, ki se vrne na ogL odd. Ju tra pod »Beli Jorgovan« 12946-24 vsaka beseda 2 Din davek 3 din aa dajanje naslova 3 Din najmanj M znesek 30 Din Starejša gospodična želi znanja s trgovcem na deželi, tudi vdovcem brez orrok 40—55 let starim. — Ponudbe na ogl. odd. jtt-tra pod šifro »Mainik«. 12837-25 Dopisi seseda 1 Din. davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din. »zz« Zakaj molčiš čakam ponedeljek predpoldan in popoldan pridi. 12905-24 Gospodično ali damo od 20 do 35 let želi spo znati vseskozi fin gospod Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost« 12843-24 Živahne korespondence želim z inteligentnim, nad 50 let starim uradnikom. Dopise pod »Idealist« na ogl. odd. Jutra. 12933-24 f j mislite, da li je glava tega klobuka večja od oboda ? Morda boste porekli: — Gotovo, glava je večja. Toda ste li tako sigurni glede tega! Izmerite! Zunanji izgled vas tudi pri avtomobilu lahko zavede. Na primer, morda mislite, da je RENAULT-PEIMAQUATBE samo še majhen avtomobil. Toda, ako vstopite v ta voz, in preskusite, uvidite, da vam nudi udobnost, federacijo in delo motorja kot veliki voz — naravno vse z minimalnimi izdatki. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE CENEJŠE IZHAJATE Z AVTOMOBILI RENAULT W. H. SMYTH ZAGREB Gundulieeva 15. BEOGRAD, Miloša Velikog 3. RENAULT Boljši gospod samostojen, želi sporni ti gosp. 20—25 let, srednje velikosti, vitke postave, lepe zunanjosti ter plemenitega srca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro i>£ep značaj — »rečna ljubezen«. 12867-25 Trgovski poslovodja 25 let star želi manj«, z gospodično z opremo, po možnosti z nekaj gotovi ne trgovsko naobraženo. kar pa ni predpogoj. Po nudbe s sliko, ki se čast no vrne na ogl. odd. Ju tra pod »Takojšnja že nitev« 12958-25 Slovenec iz Francije vdovec 50 let, na obisku v Sloveniji, poroči pridno ženo z nekaj kapitala. Na-siov: J. Sabukošek, Celje, nolež 12895-25 Trfetlna prie Ytvt6 14 dtn. drngv vrste 12 din, tretje vrste 10 din naprodaj na stoj nid v Šolskem drevore du m v Rožni ulici 37. Franc Nosljan, kakor tu remočliive veterne suk-nnče, pumparce, perilo n vsa praktična oblačila prodaja naiceneie PRESKER, Sv Petra c. 14. Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslov? 5 Dfn Ns St znesek 17 Din V Maribora oddam mirno, opremljeno stanovanje proti opremljeni sobi v Ljubljani. Ponudbe pod »Počitnice v zelenju« na ogl. odd. Jutra. 12626-37 Od Vas je odvisno, da imate obleko w „ vedno ^Z®*1 kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski uasip 4-6 Pralnici — Svetlolikalnica Med mestom in deželo .»osrednje »Jotrov« mali nerlasnffc lllUttliUUU WltitIUlHtlUiUlll}iitlJllllt]itUllUtlf ililiUUUtllJUlliilHUMliUlIllJllItttlliUiltlliilill lf tlt liiltliliJfliiUIUUilHfl ^ t Vzdolž morske obale prodam: rentabilne stanovanjske In trgovske hiše, vile s parki, stavbišča z lastno plažo, hotele, pensione L t d. - Informacije brezplačne. AGENTURA: M. MUSANIC — SPLIT, Zadarska br. 10. Tkalski mojster z dolgoletno prakso na statvah vsake vrste pisanega, bombažnega ali svilenega blaga v Jugoslaviji, češkoslovaški državljan IŠČE MESTA ZA TAKOJ. Najboljše reference. — Cenj. ponudbe pod br. 49933 prosim na Puhlicitas d. d, Zagreb, IIIca 9. )iHiniiiiiiiiPWiMwinHmMimtiHiHwmiiiiiiiiMttiiuuiiiinii';ni(tniwiinitniui FEL 45-60 STROJNO PODJETJE UM TfcHNiCNA PISARNA ING. OGNJESLAV BOG Š f NAR LJUBLJANA — SiSKA, SV. JERNEJA CbSTA ST. 18 bdehije rune stroje, strojne dele, transmlstje železne konstrukcije, žaaine in mlinske opreme VODNE TURBINE satvorni ce itd. Montira in popravlja parne kotle. IzvrSnle načrte. proračune in ekspertize SALAMA j suhomesnMI ^ Dobrota KLEFIŠEVIH salam je priznana. Vsaka KLEFISEVA salama je opremljena z zgornjo etiketo. Salama, ki te etikete nima, ni KLEFISEVA salama. Izredno dobre kakovosti je tudi KLEFISEVA praška šunka, tudi vsi drugi mesni izdelki. S1« majem je bil odprt v Beogradu nasproti kolodvora Telefon št. 22-784 Hotel je najmodernejše urejen ter razpolaga z najboljšim komfortom: topla ln hladna voda, sobe s kopalnicami in telefoni, lift itd. Cene zelo solidna VRTNE SOLNČNIKE izdelujem počena od Din 80.— BELA FETTMANN Zagreb, Masarykova 9. ■a ss a u J3 _ a O > a ~ 3 N Javna dražba raznega pohištva, stroja za cnfanje žime, pisalnih in šivalnih strojev, posode, slik itd. se vrši dne 27. t. m. ob 15. uri v skladišču tvrdke A.B.C. Ljubljana VII, Medvedova 8, tel. 24-44 (poleg gor. kol.). čitajte in širite »J U T R O« ZAHVALA Ob priliki težke izgube, ki me je zadela s smrtjo moje ljubljene soproge, gospe Marije Brenkovič se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojno na njeni zadnji poti, zlasti tudi gasilskim četam Gaberje in Celje. Toplo se zahvaljujem vsem darovalcem vencev ter vsem, ki so mi na kakršenkoli način izrazili svoje so-žalje. Celje—Sp. Hudlnja, 25. maja 1938. Žalujoči soprog MIHA Brenkovič. Preproge razne vrste kupite najceneje pri SEVER — Marijin trg 2 ■ Otroški vozlčM najnovejših modelov Dvo&olesa, motorji, triclfeljl Šivalni »troji pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška oesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. orf \ VDrUA AlTAVfT neprekosljive kvalite-9lilVD£nv, UIVV v«l£) te v veliki izberi pri JOS. ZAL.TA & CO, želez ni na, Ljubljana, TyrSeva 9. »poleg Figovca«. DAMSKE POLETNE OBLEKE pralne za dom . . svilene in volnene . športna krila in bluze od din pisarniške klot halje od din jutranje halje . , , od din damske pidžame . .od din otroške obleke L t. d. nudi v od (fin 48.— naprej od din 120.— naprej 38.— naprej 65.— naprej 70.— naprej 60.— naprej veliki izbiri F. L GORIČAR, sv. Petra cesta 29 Kostume, plašče in obleke izdelujemo tudi po meri v najkrajšem času miuiBiiiufflaKKii Zastopnika išče veščega nemščine, nemška izvozna tvrdka (za stroje za orodje in električne naprave). — Predstaviti se samo danes HOTEL METROPOL do 2. aH pismeno na »HATAZ«, Zwickau, Sar h sen. Naročniki ,Jutra* so zavarovani za 10.000 Din. f V globoki žalosti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je včeraj, pozvan od Vsemogočnega, zapustil v 67. letu starosti ljubi in dragi soprog, oče, dedek, brat, stric, zet in tast IVAN KEJŽAR višji revident j. žel. v p., bivši član pr. narodne skupščine Pogreb bo 26. t. m. ob pol 17. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala 27. t. m. ob 7. uri v mariborski stolnici. MARIBOR, dne 25. maja 1938. AMELIJA, soproga; dr. MIRKO, sin; IVANKA, hčerka; JANA, vnukinja; ALOJZ RANDL, zet, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za vse izraze globokega sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob prebridki izgubi našega nenadomestljivega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda Tominc Roberta POŠTNEGA URADNIKA V POKOJU izrekamo svojo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, gosp. dr. Mariniču za njegovo požrtvovalnost. Nadalje upravnikom gosp. Ortanu, gosp. Klemenčiču, gosp. Kramerju in vsem gospodom poštnim uradnikom ter gospodom uslužbencem za ganljivo petje in vsem onim, kateri so ga spremljali v hladni grob. Našo posebno zahvalo naj sprejmejo vsi darovalci prekrasnih vencev in cvetja, sploh vsi, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli lajšali našo težko boL MARIBOR, 26. maja 1938. Žalujoče rodbine TOMINC, ing. VUKADENOVIČ in ostalo sorodstvo. VELIKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO v bližini Beograda IŠČE periektno stenotipistinjo z znanjem srbo-hrvatskega in nemškega jezika v besetfl in pisavi. — Ponudba z životopisom in sliko na Propaganda a. d. prej Jug. Rudolf Mosse a. cL, Beograd, pošt. pret. 409 pod šifro >940«. ZAHVALA Vsem, ki so nam povodom težke izgube našega preljubega soproga in očeta izrekli svoje sožalje, na krsto blagega pokojnika položili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljuje rodbina notarja Karla Pleiweissa Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi s Ljubljani