^?AVS0T82iLSUU»LmJAl
PoStnlna plaCana V gotfmm.
Leto XIII., štev. 74
iaSSS
3124. 3125 3126.
Podružnica Manbar: AJefcaaodrov.
cest* «t 13 - T ©leto« »t 2455 Podružnica C*"*'- K-Ocenov« otic«
St. 1 — Telefon it 190 Računi ori pošt	tarodnh: LMv
lian«	11^42 Prah« 6islo
7Q i ep VVVn «t 10«; 241
Ljubljana, četrtek 31« marca 1932
«"> 31. (H, 1932*
Cena t Din
»_»_
N»ro6nuu	ntckočoc ^5 — DIA.
T.%	«'«1 40 — D<8
Uredništvo: Ljubljana, JCnan^v« ulica 5 Telefoa it 3122 3123 31H 3125 to 3126, Man bo t Aleksandrov« cesta 13 To-iefoo »t. 2440 (ponoči 2582\
^ q fHf« 100
K^topisi se oe »rač-ajo. — Ofilasi £K>
Katastrofalna eksplozija
v Zagrebu
Eksplozija v filmskem ateljeju „Starftlrna" na Dolcu ie porušila štirinadstropno palačo — Vec smrtmn žrtev, 29 ranjenih - Katastrofa je povzročila milijonsko škodo
Zagreb, 30. mairca n. Danes je bil ves
Zagreb pod vtisom katastrofe, ki je nastala T pretekli no&i v njegovem središču. Ob 23.4? je geofizični zavod na Griču zabele-š l .močan potres, povzročen po strašni eksploziji v filmskem ateljeju družbe >Star-film«, ki je imela svoje prostore v štirinadstropni zgradbi lekarnarja Bartuliča na Uolou v bližini Jelačičevega trga. Potres so občutili tudi v okolici Bartuličeve hiše, nihče pa ni slutil, da bo po silni detonaciji nastal katastrofalen požar v moderni betonski zgradbi.
Eksplozija je nastala v drugem nadstropju palače, kjer so bili ateljeji >Star-f ma«, čegar lastnica je gospa Spoljarič. Poleg pisarn so se nahajali tu tudi prostori za preizkušnjo filmov. V pritličju poslopja to bili poslovni lokali, v tretjem in četrtem nadstropju ter v mansardah pa so bili stanovanjski prostori. Palača je bila zgrajena šele pred par leti in je bila najmodernejše opremljena
Kako fe prišlo do katastrofe ?
Včeraj popoldne je prispelo več filmov tn ga. Sipoljarieeva je pred svojim odhodom v Split naročila uradniku Vladimiru S u sinu in njegovemu .pomočniku Josipu Rupčiču, naj doš'e filme pregledata. Sušin, ki je bil Belo vesten uradnik, se je hotel tega dela čimprej znebiti ter je kmalu po odhodu ge. fcpoljaričeve odšel s svojim pomočnikom v delavnico ter začel vrteti posamezne filme, dočim je Rupčič sedel v sosedni sobi. Okrog 11.45 je Rupčič zaslišal strašen krik ln opazil, da je delavnica v plamenu. Rupčič je takoj spoznal strašno nevarnost in je v paničnem strahu začel bežati po stop nicah proti izhodu ter skušal s klicanjem opozoriti prebivalce na grozečo nevarnost. Kmalu za njdm je pribežal ves ožgan tudi Sušin. Bn je ves iznemogel in se je pri vežmih vratih zgrudil nezavesten. Kakor je Sušin pozneje izpovedal, se je pri pregledovanju filmov naenkrat pokazala, bržkone vsled pokvarjene električne napeljave, iskra in v naslednjem hipu se je vnel film, ki ga. je imel baš v rokah. Videč, da katastrofe a9 more preprečiti, se je skušal sam rešiti. Par minut po njegovem odhodu iz delavnice je sledila, strašna detonacija.
Ogenj je med tem zajel vso zalogo filmov, kar je povzročilo eksplozijo. Eksplozija je bila tako močna, da ni le porušilo celo delavnico, marveč so se zrušili vsi stropi do strehe navzgor in do pritličja navzdol.
Tudi stranske stene so popokale, na severni strani poslopja pa se je stranska stena porušila. Od eksplozije so bik demo lir a-ne tudi sosedne stavbe.
Na severni strani se nahaja preko ceste v novi palači velika kavarna. Na tej kavarni se je v prvem nadstropju porušil zid, vsa okna in vrata pa je dobesedno izruvaio Ka drugi strani se nahaja palača Srbske banke. Tudi na tem poslopju je iz.ru v a ki vrata in okna iz zidu, tako da je lepa nova stavba podobna razvalini.
V kratkem je bila vss zgradba v plamenih. Eksplozija je predrla strop drugega ln tretjsga nadstropja, tako da se je ogenj z vso naglico razširil tudi v gornja nadstropja. Ves del mesta, Kaptolj, Jelačičev trg, pričetek Vlaške ulice, Nova ves, Baka-čeva ulica in ostalo bližnjo okolico je raz-
svetlil mčoan žar ognja. Okrog goreče palače se je zbralo na tisoče ljudi, ki jih je komaj zavrnil oddelek policije in vojske. Vojaštvo je cerniralo ves del mesta, ker se je bilo bati, da se bo eksplozija še ponovila.
Številne žrtve
Na mestu nesreče so se takoj zbrali gasilci, policijski organi in vojaki, pa tudi mnogo meščanov, ki so kljub nevarnosti za lastno življenje z vnemo sodelovali pri gašenju m reševanju ponesrečenih stanovalcev. Koliko žrtev je zahtevala katastrofa, še ni znano. Doslej so identificirali tri mrtvece, namreč absolventa trgovske akademije Mateja Radniča, učitelja Antona Šupuka in kontoristko Pepico Veršec. Na stopnišču so opoldne reševalci opazili roko neke ženske, ki je bila gotovo zakopana pod razvalinami mogočnih betonskih zidov. Med razvalinami so opazili tudi roko neke druge ženske. Zato domnevajo, da je pod razvalinami še več človeških žrtev. Do ve čera se ni moglo še niti približno ugotoviti njihovo število. Stanovalci ;pravijo, da je izginilo več ljudi, ki so stanovali v pogoreli hiši, vendar pa je mogoče, da so po-grešanci v strahu zbežali na vse strani, ne da bi se javili oblastem. Pri katastrofi je bilo težje in lažje ranjenih 29 oseb. Med ranjenci sta tudi dolgoletni občinski svetnik" dir. Miš talin in odvetnik dr. Os v m Zimmermann.
Zanimivo je, kako so rešili služkinjo Stan o Braiioo. 50 let staro ženo, ki je bila 28 let v službi rodbine Radničeve. Radniče-vim, ki so stanovali v tej hiši, je ubilo očeta, mati in tre hčere pa so bile tako hudo poškodovane, da so jih morali takoj prepeljati v bolnico, dočim je služkinja, ko J-e čula eksplozijo pobegnila, v tretje nadstropje. Ko je na stopnišču opazila požar, se je zatekla v podstrešje in se tam oprijela za pomole tako, da je obvisela v zraku. Med ljudmi na cesti je ta prizor skoraj izzval paniko. Visela je v višini 30 m Gasilci so pod njo razgrnili rjuhe in ji klicali, naj se spusti nanje, žena pa se ai dala pregovori,'i. Sele aekmu tiskarskemu nameščencu, nekemu dijaku in nekemu policijskemu organu se je posrečilo, da so jo rešili s strehe sosedne hiše z velikim trudom, ker se je branila in hotela oditi nazaj v hišo, da bi rešila svojih 16.000 Din, ki jih je prihranila v zadnjih 15 letih. Odvlekli so jo končno na varno po gasilski lestvi.
Lastnik hiše Bartulič je skočil iz prvega nadstropja, pa se ie ponesrečil in si zlomil obe nogi. Njegova žena je izgubila eno oko in dobila poškodbe po vsem telesu. Bartu-ličeva hiša je bila zavarovana za 4 milijone dinarjev. Vse ostalo v hiši je bilo nezavarovano, tako da so največjo škodo utrpeli hišni najemniki.
Popoldne so gradbeni delavci pričeli reševati veliko hišno dvigalo, ki je bilo v nevarnosti, da se zruši in povzroči novo katastrofo med reševalci. Delo je šlo le z velikimi težavami od rok, ker so se majale stene, ki so podpirale dvigalo.
Katastrofalni požar' je uničil tudi skoraj ves inventar Hrvatskega planinskega društva in Zimsko-sportnega podsaveya, ki sta imela v pritličju stavbe svoje prostore. Blago so uničili deloma ogenj, deloma voda, deloma pa razvaline.
onsko konferenco
Razgovori v Londonu bodo imeli značaj predposve-tovanj, odločilna pogajanja bodo pa v Ženevi
Berlin, 30. marca č. Državni kancelar dr. Bruning se spričo nemških predsedniških volitev, kakor znano, ne bo mogel osebno udeležiti londonske konference glede podunavskega gospodarskega sodelovanja. Listi domnevajo, da bo Nemčijo zastopal na konferenci državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Biilow. Dr. Bruning bo zapustil Nemčijo šele po predsedniških volitvah in bo bržkone odpotoval v ženevo na zasedanje razorožitvene konference, ki se prične 11. aprila. V ženevi se bodo tedaj zopet zbrali vsi evropski državniki, zaradi česar je pričakovati, da se bodo londonski razgovori o podunav-skem gospodarskem sodelovanju nadaljevali v ženevi.
Vest, da je Tardieuju uspelo njegovo prizadevanje. da se še pred sestankom londonske konference sestane z Macdonal-iom, je povzročila v nemškem tisku in politični javnosti precejšnje nezadovoljstvo, listi živahno komentirajo francoski uspeh it. »Vorvvarts obsoja francosko politiko, češ, da ima značaj intrige. V članku pod natfovom »Solointrigue« pravi, da bi mogel dr. Bruning odpotovati v London, če bi se konferenca vršila še ta teden, pozneje pa mu v nobenem primeru ne t>o mogoče zapustiti Nemčije, ker so pred vrat-mi predsedniške volitve. Franciji je uspelo, da se je londonska konferenca odgodi-la za toliko dni in da je bilo onemogočeno sodelovanje dr. Briininga. Tudi sestanek Tardieu—Macdonald ni po godu nemškemu listu.
v ostalem napovedujejo listi, da srednjeevropske države kljub vsej tej akciji pred potekom šestih mesecev ne bodo mogle računati na realno pomoč velesil. Srednjeevropska agrarna produkcija se steka vsa na nemških tržiščih, Francija pa gleda na V3ak poizkus za gospodarsko
NAČRT ZAKONA ZA UKINJENJE
TROŠARINE NA VINO IN ŽGANJE
Poročilo iinančnega odbora Narodne skupščine — Trošarina na vino in žganje se s 1. aprilom ukine in namesto nje uvede posebna tro-
šarinska taksa, ki jo bodo plačali točilci
zbližan je Nemčije in podunavskih držav kakor na strašilo avstrijskega priključka k Nemčiji. Posledica tega je, da se je gospodarski značaj podunavskega problema prelevil v politični, pri katerem igrajo vlogo diplomatski interesi posameznih velesil. Vrstni red konferenc za Nemčijo nI nebistvena stvar, ves potek dogodkov pa jasno kaže, da je za katerokoli evropsko vprašanje in njegovo rešitev vedno bolj potreben sporazum med obema kontinentoma, francoskim in nemškim.
London, 30. marca č. »Daily Herald« je objavil daljši članek o Tardieujevem načrtu in pravi, da se je pričela francoska akcija na angleško pobudo, ker so misel o sanaciji podunavskih in balkanskih držav, ki nai bi se združile v veliko carinsko unijo, sprožili angleški politiki. Tardieu je ta načrt izpremenil na ta način, da je omeiil število držav na pet podunavskih sil ter določil francosko finančno pomoč za te države, ker je menil, da se bo da! na ta način problem sanacije srednie in jugovzhodne Evrope rešiti na bolj realen način.
»Dailv Herald« poroča tudi, da angleška vlada še vedno vztraja na tem. da bi se čimprej sestali zastopniki štirih velesil v Londonu, ki naj bi v načelu rešili vprašanje o skupnem stališču velesil napram podu-navskemu problemu. Konferenca bi se morala vršiti še pred pričetkom drugega zasedanja razorožitvene konference v Ženevi, to je pred 10. aprilom, in sicer v Londonu.
Chile opušča zlati standard
Chile, 30. marca č. Senat je odobril aklep vlade, da se opusti zlati standard.
Beograd. 30. marca. M. Finančni odbor Narodne skupščine je zasedal včeraj ves dan pozno v nof ter je dokončal razpravo o spremembah trošarinskega zakona. _ Danes ^ je predložil svoje poročilo Narodni skupščini. Podanih je bilo troje poročil, in sicer poročilo večine ter oddvojeni mnenji poslancev dr. Kuntarica in dr. Metikoša.
Poročilo večine poudarja med drugim. da •»pada v vrsto zakonov, s katerimi naj bi se naše gospodarstvo kolikor mogoče razbremenilo. tudi zakonski predlog o spremembi trošarinskega zakona, s katerim se ukinia trošarina, ki predstavlja naineznosnejšo javno (lajatef ter nadomesti ta izguba za državno blagajno z drugim dohodkom. Redkokdaj je kaka javna dajatev in način pobiranja iz-Bvala toliko nezadovoljstva v širokih narodnih slojih in tako ostro obsodbo, kakor trošarina na vino in žganje. Finančni odbor Je prišel pri razpravi o tem predlogu do sklepa. da predloži Narodni sknpščini predlog, po katerem se ta javna dajatev deloma spremeni. deloma pa popolnoma ukine. Dosedanji predpisi o trošarini na vino in žganje so predvidevali celo vrsto formalnosti, ki so povzročali mnogo stroškov in veliko izgubo časa, na drusi strani pa določali tako administracijo. da je bila večini prizadetih davkoplačevalcev sploh nerazumljiva. Vrh tega po v mnogih slučajih kontrolni organi še bolj potencirali splošno nezadovoljstvo ln izzivali spore, ki so dovedli do zelo škodljivih posledic in kratili ugled državni oblast! Posledica vsesa tega ie bila. da so se ljudje skušali čim bolj izogniti plačevanju trošarine in vse bolj se je razpaslo tihotapstvo, kar je silno izpodjedalo moralo davkoplačevalcev.
Finančni odbor Je smatral zato za potreT>-no, da predlaga sporazumno s finančnim ministrom ko-enito reformo. Spremenjeni zakonski predlog se sedaj glasi:
Besedilo zakona
? t. Točka 4. člena 72. zakona o državnih trošarinah se odslej glasi:
1.)	Na vino. uvoženo iz inozemstva, »e pobiralo na račun državne in banovinske trošarine za 100 litrov 200 Din, na žganje, uvoženo iz inozemstva, pa od hektolitrske stopnje po 20 Dir«.
2.)	Državna in banovinska trošarina se t>o v bodoče pobirala samo od gostilničarjev m od onih obratov, ki prodajajo vino in Zganie v originalnih zaprtih steklenicah. Pod »gostilničarji* se razumejo vsi točilci pijaf na drobno. Od teh se bo pobiralo na račun državne in banovinske trošarine, plačljivo v dveh mesečnih obrokih naprej pri pristojnih davčnih uradih, in sicei:
1.)	v Beogradu in Zagrebu desetkratni iznos odmerjene točilne takse. I. kategorije, ki znaša v 1. skupini 3000. v 2. skupini 2000, v 3. skupini 1500 in v 4. skupini 1000 Dtn, tako da bo znašala ta trošarinska taksa v 1. skupini 30.000, v 2. skupini 20.000. v 3. skupini 15.000 in v 4. skupini 10.000 Din letno.
2.)	V Ljubljani. Mariboru. Subotiri, Oslj«-ku. Novem Sadu. Saraievu in Splitu osemkratni iznos točilne takse. I. kategorije, torej v 1. skunini 24.000. v 2. skupini 16.000, v 3. skupini 12.000 in v 4. skupini 8000 Din.
3.)	V mestih, ki imajo nad 20.000 prebivalcev. šestkratni iznos točilne takse I. kategorije. torej 18. 12. 9 in 6 tisoč Din.
4.)	V mestih, ki imajo 10 do 20.000 pr«*-bivaleev, štirikratni iznos točilne takse II kategorije, ki znaša v 1. skupini 2000. v 2. skupini 1500, v 3. skupini 1000 in v 4. skupini 600 Din letno, tako da znaša trošarinska taksa 8000, 6000. 4000 in 2400 Din.
5.)	V mestih, ki imajo 5 do 10.000 prebivalcev, trikratni iznos točilne takse IT. kategorije, torej 6000, 4500, 3000 in 1800 Din letno.
6.)	V mestih, ki imaio izpod 5000 prebivalcev. dvakratni iznos točilne takse II. kategorije, torej 4000, 3000, 2000 in 1200 Dm letno.
7.1 V krajih (sr-lih\ ki imajo nad 5000 prebivalcev, štirikratni iznos točilne takse III. kategorije, ki znaša v 1. skupini 1500, v 2. skupini 1000 v 3. skupini 600 in 4. skupini 400 Din, take da bo torej znašala trošarinska taksa letno po skupinah 6000, 4000. 2400 in 1600 Din letno.
8.)	V krajih, ki imajo 2500 do 5000 prebivalcev, trikratni iznos točilne takse ITT. kategorije, torej 4500, 3000, 1800 in 1200 Din letno.
9.)	V krajih, ki imajo izpod 2000 prebivalcev. dvakratni iznos točilne takse III.-kategorije, torej 3000. 2000, 1200 in 800 Din letno.
Opomba 1.: Gostilničarji plačajo to takso v dvomesečnih, trgovci pa v tromesečnih obrokih naprej. Od tako pobranih taks se bo izplačalo 50 odstotkov pristoini banski upravi. ostanek pa «re v državno blagajno.
Onomba 2.: Osebe, ki bodo brez troša-rinske pravice pričele točiti pijače, ne da bi predhodno plačale takso. določeno s tem zakonom namesto državne in banovinske trošarine, se kaznujejo s trikratnim iznosom predpisane točilne takse.
Opomba 3. Branjarije. špecerijske in ostale trgovine, ki prodajajo vino in žganje v originalnih zaprtih steklenicah, morajo plačati na račun državne in banovinske trošarine:
1. V Beogradu, ZagTebu, Ljubljani. Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Splitu in Subotici po 6000 Din letno.
2 V krajih, ki imajo nad 2000 prebivalcev, 3600 Din letno.
3. V krajih, ki imajo manj kakor 2000 prebivalcev, 1200 Din letno.
Ta znesek se mora plačati trimesečno naprej pri pristojni davčni upravi, ki izds o tem posebno potrdilo. Kdor bi prodajal vino in žganje brez prijave in ne da bi pla<-
čal to takso, se kaznuje z enkratnim iznosom te taks«
Opomba 4. Občinske trošarine za tekoče leto ostanejo neizpremnejene. Od 1. januarja 1933 datje pa se maksimirajo in bodo smele občinske trošarine na vino znašati največ 50 Din od 100 litrov, za žganje pa največ 5 Din od hektolitrske stopnje.
Opomba 5. Postopanje o trošarinskih prestopkih, ki so ob uveljavljen ju tega zakona v teku, se ustavi. Dosedaj še neplačane trošarinske kazni se opro6te in morajo obsojenci plačati samo stvarno trošarino.
Opomba 6. Kmetje in vinogradniki, ki prodajajo vino lastnega pridelka v svojih krajih od 5 litrov naprej, v mestih, trgih in na sejmih pa od iO litrov naprej naenkrat, 6e ne smatrajo za točilce na drobno in ne plačajo ne točilne takse in ne trošarinske takse. Prav tako smejo prodajati brez plačila teh taks izven kraja svojega stalnega bivališča vino v količinah nad 50 litrov, žganje pa v količinah nad 25 litrov skupno.
Opomba 7. Izvzetno od doloob čl 5. zakona o skuipnem davku na poslovni promet, se bo skupni davek na vino 5n žganje odmerjal skupno s pridobnino na osnovi ugotovljenih podatkov v višini stopnje, predvidene po uredbi o skupnem davku na poslovni promet.
Opomba 8 Zasebna trošarinska sklad šča za vino in žganje se s 1. aprilom 1932 ukinejo. Lastnikom teh skladišč se bo predpisal iznos na račun državne in banovinske trošarine po teh predpisih na osnovi točilne takse. Lastniki privatnih skladišč, ki nimajo točilne pravice, so dolžni takoj vložiti prošnjo pri pristojni oblasti za točilno dovoljenje, na čigar osnovi se jim bo nato poleg točilne takse predpisal tud; odgovarjajoči znesek na račun državne in banovinske trošarine. Zaloge vina in žganja, ki bodo ob uveljavljen ju te^a zakona obstojale v takih skladiščih se ne bodo smele odprodati ali odtujiri. dokler si lastniki ne pridobe točilne pravice.
Opomiba 9. Po dosedanjih predpisih že plačane državne trošarine za vino in žganje od zalog, ki se bodo nahajale 1. aprila 1932, ko stopi ta zakon v veljavo, v skladiščih, se bodo vrnile na prošnijo, ki jo je treba vložiti do 1. maja 1932. Isto velja tudi za banovinske trošarine. Za količine žga nja izpod 10 litrov in vina izpod 25 litrov, se žw* plačana trošarina ne bo povrnila.
Opomba 10. Prioenši s 1. aprilom 1932 se ne bo več pobirala državna in banovinska trošarina na vino in žganje, ne glede na to, ali se nahaja blago na potu ali pa se baš v tem času odpremi kupcu. Z istim dnem bodo davčne uprave zadolžil vse točilce pijač na veliko in drobno s taksami po tem zakonu za preostala tri trome-sečja tekočega leta.
Opomba 11. Iznosi, predvideni kot nadomestek za državno in banovinsko trošarino in ki so po tem zakonu vezani na točilno takso, se lahko povišajo ali znižajo pod enakimi pogoji, kakor točilna taksa.
Opomba 12. Potrebna navodila za izvršitev teh odredb bo predpisal finančni minister s posebnim pravilnikom.
§ 2. Točka 11. člena 72. zakona o državnih trošarinah se briše.
§ 3. Trošarina na špirit se odmerja enako za poljedelske in industrijske tvornice na 24 Dm. Obenem se ukine prepoved iz-
dajanja novih koncesij za nm-e tovarne špirita. Prav tako se ukine prepoved, po kateri poljedelske tovarne niso smele izdelovati ra fini ranega špirita. Banovinska trošarina se s 1. aprilom 1032 maksimira na 5 Din od hektolitrske stopnje, občinska trošarina pa s 1. januarjem 1933 na isti znesek.
§ 4. V svrho enotne prodaje se ustanovi v Beogradu prodajna centrala za špirit. V upravnem odboru te centrale ima finančno ministrstvo poleg svojega komisarja 5c najmanj dva člana. Ta centrala bo vršila celokupno prodajo špirita v tu- in inozemstvu. Cene špHta bo določal finančni minister. Sestavo in delokrog prodajne centrale bo predpisal finančni minister z uredbo v soglasju s finančnim odborom. Vlada se pooblašča, da v sporazumu s finančnim odborom lahko predpiše mešanje bencina s špiritom za motorski pogon. Za to zmes se določa trošarina v znesku 3 Dm od kg. Vlada se nadalje pooblašča, da določi kake surovine se smejo uporabljati za izdelavo špirita.
§ 5. Trošarina na esence se določi na 3000 Din od 100 kg.
§ 6. Trošarina na kvas se po\nša od 4 na S Din od kg. Obenem se ukine dosedanja prepm-ed izdajanja novih koncesij za tovarne kvasa.
Oddvojena mnenja
Narodni poslanec dr. Ante Kuntanč zahteva v svojem oddvojenem mnenju, da se predpiše točilcem alikoholnih pijač v kopališčih in letoviščih, ki poslujejo samo r eni sezoni, to je letni ali zimski, samo polovična trošarinska taksa. Minister financ, naj bi se pooblastil, da sporazumno z ministrom trgovine določi, katera kopališča in letovišča se smatrajo za sezonska.
Narodni poslanec dr. Milan MetikoS pa predlaga, da ostane dosedanja trošarina na vino in žganje, reformira pa naj se način pobiranja tako, da bi se plačevala trošarina šele takrat, ko se prične trošarini podf vržena pijača točiti.
Danes se prične razprava v Narodni skupščini
Beograd, 30. marca p. Narodna skupščina je imela danes prvo sejo po katoliških velikonočnih praznikih. Današnja seja ie bila samo formalna v svrho določitve dnevnega reda. Uvodoma je predsednik sporočil, da je finančni odbor predložil svojo poročilo o trošarinskem zakonu. Med ostalimi sporočili je predsednik objavil, da je senat sprejel proračun, zakon o žitnem režimu, zakon o izpremembi davčnih zakonov in zakon o taksah. Minister pravde je zahteval izročitev nekaterih poslancev sodišču. O tem bo razpravljal imunitetni odbor. Skupščinski odbor za proučitev zakonskih predlogov o zaščiti kmetov in maksimiranju obrestne mere se je konstituiral in izvolil za predsednika poslanca dr. Ninka Perica. Po odobritvi dopustov nekaterim poslancem in rešitvi nekaterih manjših zadev je Narodna skupščina sklenila, da pride na dnevni red prihodnje seje, ki se bo vršila jutri dopoldne ob 10., predlog zakona o izpremembi trošarin.
Velika stavka v čeških premogovnikih
Razširjenje stavkovnega pokreta Stavka nad 30.
Praga, 30. marca. h. Stavkovni pokret se v vseh revirjih vedno bolj razširja. Vse kaže, da je položaj kritičen. V 57 rovih stavka nad 30.000 delavcev. V severnočeškem revirju, v Mostecu in okolici, so se pridružile stavkajočim nove skupine rudarjev. Na vsem severnem Češkem delajo samo v enem rudniku. Razen včeraj ni prišlo nikjer do novih spopadov, čeprav hodijo stavkajoči in brezposelni od rova do rova. Povsod je orožništvo ojačeno.
Pač pa ie prišlo davi v ostrovskem revirju do velikih demonstracij ki so trajale ves dan. Intervenirala je policija, ki pa so jo demonstranti sprejeli s kamenjem. Iz množice je padlo tudi nekaj strelov. Policija se je najprej branila brez strelnega orožja, morala pa je kasneje rabiti revol-
v sevemočeških premogovnikih 000 rudarjev
verje. En policist je bil hudo ranjen, pa je lahko ranjenih. Težko ranjen je bil tudi en delavec. Med demonstranti so ugotovili mnogo tujih državljanov.
Davi se je stavka razširila tudi na revir Kladno, kjer stavka doslej četrtina rudarjev. Stavkajoči so naj>adli rove, v katerih so še delali. Tudi v tem kraju je koncentrirano orožništvo. Delajo samo v revirju Falknov. Stavkajoče rudarje vodijo komunisti. Računajo, da stavka skupno 30.000 rudarjev.
Na plenarni seji parlamenta je minister za delo inž. Dostalek podrobneje poročal o obsegu stavke. Računajo, da bo stavka trajala še jutri, ker kažejo znaki, da mnogo delavcev ni več za nadaljevanje stavke
Znižanje banovinskega proračuna
Beograd, 30 marca. A A. Finančni minister ie odobril vse banovinske proračune za leto 19.32/33.
Pri proučevanju banovinskih proračunov se je pazilo na načelo kar najracionalnejšega varčevanja, tako glede višine proračuna kakor tudi glede razivh bremen, tako da se predložene številke posameznih banovinsk;h proračunov znatno razlikujejo od sedaniih proračunov, ki jih je finančni minister odobril.
Predlagani nroraiVin dravske banovine Je znašal 170.532 955 Din. odobren pa je v višin? 147.452.142 Din. Za kritje svoiib izdatkov sme banska uprava odmeriti razen ostalih že odobrenih banovinskih daiatev in drugih dohodkov še banovinsko doklado na
vse neposredne davke v višini 35%, cestno doklado 25% in zdravstveno doklado m V
1W/0.
Smrt italijanskega socialističnega prvaka
Pariz, 30. marca ž. V pretekli noči je umrl za pljučnico znani italijanski politik Filip Turati, star 75 let. Pokojnik je bil rodom iz Lombardije. študiral je pravne vede in se kmalu orlčel uveljavljati v političnem življenju Postal je eden temed voditeljev severno italijanske socialistične stranke. V Milanu ie bil ob koncu preteklega stoletja izvoljen prvič za poslanca, •u. 1926 je pobegnil v Francijo, ker je fašistični režim uprizoril proti njemu političen proces. V emigraciji je Turaiti v družb! Ni-tiiia in drug-'h vodil pariško protifašistično koncentracijo.
Premirje v Nemčiji
V nedeljo poteče štirinajstdnevno premirje v boju med političnimi strankami Nemčije, oziroma v boju dven glavnih skupin: weimarske koalicije m narodno socialistične stranke Premirje ie nedvomno prav srečno izbrano, saj bodo imele vladne stranke dovolj prilike, da pripravijo agkacijski materijal za prihodnji teden. Medtem namreč oblasti pridno rijejo po zaplenjenih na-rodno-socialističnih listinah m pruski notranji minister Severing, ki je odredil ta ostri postopek proti hitlerjevcem, ve dobro, da služi tudi sebi za prihodnje volitve na Pruskem, ako za predsedniške volitve izkoplje iz hitlerjev-skih arhivov čimveč obremenjujočih listin. programov in načrtov. Hmdenbur-govhn strankam za prihodnjo nedeljo tedaj naibrž ne bo manjkalo streliva, vprašanje je le. ali bo izkopani materijal tudi kaj zalegel pri današnjih prilikah v Nemčiji.
Glasovi o nameravanem udaru Hitlerjevih čet so medtem sko.ro utihnili, kajti iziava ministra Gronerja, da je bila stroga pripravljenost narodno socialističnih oddelkov odrejena z njegovo vednostjo, je onemogočila nadaljnjo eKS-ploatacijo te zadeve v strankarske svr-he Malo nepričakovano je Brumngovi vladi vendarle prišel ta odločni migljaj in jo trenutno napolnil z veliko skrbjo za bodočnost. Skrajno različni stališči Severinga in Gronerja napram Hitlerju ne obetata nič dobrega in Gronerjev nastop si koalicija tolmači kot skrajno nelojalnost po ravnokar doseženi zmagi.
Vzrofc temu pojavu pa jer dejstvu.
da imaio nacionalci svoje simpatizerje tudi v vseh ministrstvih, med vodilnimi osebami industrije m financ in pri vsem konservativnem tisku. Trditve, da so nacionalisti zakonita stiranka m čuvar reda v nemški državi, podpuraio tudi mnogi listi izven Hitlerjeve organizacije in padajo tudi pri najvišjih krogih na rodovitna tla. Ravno ti krogi so z Gronerievo pomočjo tudi paralizirali
Severingov udarec in prisilili pruskega notranjega ministra, da je sklenil s hi-tlarievci poravnavo. Na temelju dogovora med zastopniki pruske vlade in odposlanci Hitlerjeve stranke je prošli teden slednja odstopila od pritožbe zoper Severinga na državno sodišče, pruski notranji minister pa je pristal na to, da vrne ves zaplenjeni materijal, razen listin, ki so za nadaljnjo preiskavo še neobhodno potrebne. Kompromis, ki tako ljuto desavuira pruskega notra-niega ministra, je izključno nemška posebnost. Nikjer drugje na svetu se ne bi vlada pogajala s stranko, ki je osumljena upora, v Nemčiji pa so Severinga stisnili v klešče, da se je moral umakniti. Kakšno zadoščenje za hitlerjevce, da jih zakonita vlada smatra za enakovredne konipaciscente in da se odpove svojemu bojevitemu stališču pri grožnji pritožbe na državno sodišče. Morda je Severing res nekoliko prenapel svoje postopanje proti narodnim socialistom, verjetnejše pa je. da se je zbal odločbe sodišča, vedoč. da bo vsekakor izpadla proti njemu. Po vsej priliki bera v zaplenjenem materijalu ni tako velika, kakor se je ije nadejala koalicija, gotovo pa je. da energični udarec ni bil vreden ponižujočega umika. Groner je Severingov naskok izpremenil v silno agitacij sk o sredstvo za hitlerjevce, ki so splošno prepričani, da bo umiku pruske vlade sledil ob volitvah v prusko zbornico neminovem poraz.
Še ta teden bo vse tiho v Nemčiji. Niti priljubljenih obhodov, niti letakov, niti zborovanj, niti običajnih političnih pobojev ni bilo od 20. marca dalje. Časopisi nudijo sliko države, ki je v globokem notranjem miru, v resnici pa stoji tik pred drago volTtvijo predsednika in posredno pred volitvami v pruski državni zbor. Hitlerju pojde 10. aprila za vse. Ako ne bo obdržal svojih 11 milijonov glasov, bo to dokaz, da mu je odprta samo še pot navzdol, njegov padec bi za vedno oprostil Nemčijo panične more in zatemnel bi čar, ki obdaja hitlerjevski pokret
Trošarina na vino m žganje
Beograd, 29. marca.
Narodni skupščini je predložen zakon o spremembi trošarinskega zakona, kolikor se nanaša na vino, žganje, špirit in kvas. Ob tej priliki se je med poslanci pojavil močan pokret, da se vino in žganje sploh oprostita vseh vrst trošarin in da postaneta predmet povsem svobodne trgovine, vršile so se vsestranske diskusije. Mnogim se je ta predlog dopadel, drugi pa so ga odklanjali. Posledica je bila, da je vlada svoi prvotni načrt umaknila in predložila novega, ki predvideva sicer ukinjenje državne in banovinske trošarine na vino in žganje, uvaja pa v nadomestilo izpadka (150 do 200 milijonov dinarjev letno) nove takse, katerim so podvrženi vsi malopro-dajalci in ki bazirajo na dosedanji točilni taksi. Ta naj bi se povišala za 6 do 10-krat in s tem povišanjem nadomestila trošarina na vino in žganje.
Promet z vinom in žganjem naj bi bil po novem osnutku prost Producent bi smel vsakomur prodati nad 50 litrov vina ali nad 25 litrov žganja. Vendar pa sme kupec to količino porabiti izključno za sebe i" svoio rodbino, ne sme žnjo ne trgovati m je tudi ne deliti Vsaka druga prodaja vina ali žganja je za vsakogar vezana na obrtni zakon, ki pa mu še manjka tozadevm pravilnik.
Precej občutne takse predvideva novi osnutek za trgovce, ki prodajajo alkoholne pijače v zaprtih steklenicah. Takse se b« ravnale po velikosti kraja, njihov donos pa po polovici delil med banovino in držav« Novi predlog je brezdvomno ugoden za producenta, ki bo oproščen vseh prijav, kontrolnih listkov in kontrolnih organov vzemši one, ki jih določa vinski zakon. Vinogradniki lahko tudi pričakujejo, da bo postal promet z vinom živahnejši. Mogoča bo z?menjav? vina za žito ali druge potrebščine.
Interesi gostilničarjev so v novem osnutku varovani v toliko, da je izključno njim pridržana pravica podrobnega razpečava-nia vina. Tudi oni so oproščeni vseh kontrol zaradi trošarine, problem za nje pa je nova taksa, ki se po svoji naravi ne da tako pravično razdeliti, kakor so se trošarine. Sredstvo proti preveliki odmeri takse je dano z možnostjo priziva na višio instanco.
Važen pa bo novi zakon tudi za naše občine, od katerih je večina svoje proračune bazirala na trošarinah. Vinogradniki smo se sicer stalno borili proti temu, moramo pa vendar s tem dejstvom računati. Znjim računa tudi novi zakon, ki določa, da ostane občinska trošarina do 31. decembra t 1. v višini, v kakršni je določena v letošnjih občinskih proračunih. Tudi za bodoče ostane občinska trošarina na vino in žganje, vendar pa zakon določa maksimalno mero. Trošarino si bodo morale občine same pobirati in se bo najbrž v mnogih primerih dogodilo, da bo prišlo tudi tu do medsebojne pogodbe glede pavšalnega plačevanja.
Novi zakonski osnutek ne pozna nikake razlike med raznimi vrstami vina. Tudi buteljčna vina se obravnavajo enako kakor druga vina. kar bo prišlo v korist zlasti pridelovalcem kvalitetnih vin. Pač pa je za vinogradništvo občuten minus v tem. da novj predlog ne določa več izvoznih premij za vino. Ako bo predlo? sprejet bodo torej izvozne premije odoadle z dnem, ko bo stopil novi zakon v veljavo.
Za špirit so določene nekaj manjše stopnje trošarine od dosedanjih, trošarina pa se bo pobirala še dalje pri tovarnarju. Za
kvas določa novi predlo? za 4 Din povišano trošarino. Ta povišek pa bodo morale plačati tovarne, ne da bi smele povišati ceno kvasu. Dovoljeno bo zopet ustanavljanje novih tvornic kvasa, ker bo sedanii kartelni dogovor ukinjen.
Z novim osnutkom predvideni način obdavčenja alkoholnih pijač je povsem nov. Ako bo sprejet, bo praksa pokazala, kak je, in ga ocenila.	Lovro Petovar.
Napredovanje nčitelistva
Beograd, 30. marca. p. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani za učitelje v IX. položajni skupini naslednji učitelji-pri pravniki, odnosno učiteljice pripravnice: Rudolf Kobilica na Bledu, Jožefa Reven v Skalah. Vladimir De r mota v Igavasi, Alojzija Verbek v Novi cerkvi nri Celju, Nada Bobič v Rušah, Emilija Potočnik v Lev-skovcu, Ana Pizzulnn v Novi vasi. Ana Beranič v Selah pri Ptuju. Milan Sila v Podstenicah. Jože Jordan v Iga vasi, Vaclav Viti k ter v Novi vasi, Ernestma Trepečnik na Blanci. Franja Conč v Lokavcu. Ivan Dodič v Črni nri Prevaljah, Marija Mlaker na Bregu pri Ptuju, Pranja Plavšak-Straži-šar v Trbovliah, Josip Turk v 5t. Runer-tu, Kristina Kline pri Sv. Tomažu pri Ptuju. Marija Nachtigal pri Sv. .Juriju v Slov. goricah, Martin Ambrož v Vitanju, Vida Jamšek pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah in Ivan Sajevic. strokovni učitelj na realni gimnaziji v Celju.
Načrt zakona o pobijanju draginje
Beograd, 30. marca. AA. Danes se je pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta g. Petra Živkoviča vršila seja ministrskega sveta, na kateri so sestavili besedila: 1. predloga zakona o dogovoru glede znanstvenih, šolskih m umetniških od-nošajev, sklenjenem z republiko Poljsko;
2.	predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o pobijanju draginje, in
3.	predlog zakona o grajenju domov in drugih objektov društev in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva. Vsi ti predlogi bodo dostavljeni Narodnemu predstavništvu v zakonodajni postopek.
Važen odlok državnega sveta
Beograd, 30. marca. A A Državni svet je na svoji siplošni seji sklenil: Vprašanje krajevne pristojnosti upravnih sodišč se mora glede na čl. 15. in 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih presojati po sedežu upravne oblasti, ki je v sporu izdala akt v prvi stopnji. Upravno sodišče, ki dobi v roke tožbo, za katero te-ritorijalno ni pristojno, ni dolžno istočasno s takim siklepom poslati akta v rešitev upravnemu sodišču, ki bi bilo po njegovi sodbi pristojno.
Iz zdravniške službe
Beograd, 30. marca AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za asistenta v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani v 7. sikupini dr. Leo Šavnik, dosedanji asistent splošne državne bolnice v Ljubljani, na lastno prošnjo.
Rusko vohunstvo v Besarabiii
Bukarešta. 30. marca AA. Policija je odkrila blizu mesta Sinisova v Besarabiji važen cen t rum sovjetskega vohunstva in aretirala več ljudi. Rumunske straže so ranile nekega sovjetskega kurirja, ki je hotel priti preiko Djnestra. Pri njem so našle več važnih dokumentov. Poročajo tudi. da sta dva sovjetska obmejna stražnika, med njima neki oficir sovjetske vojske, prišla čez Dnjester blizu vasi Kozer-nita, kjer so ju obmejne straže aretirale.
Beda v reduciranem revirju
Senovo prt Rajhenburgu, 29. marca. Položaj na Senovem je vedno slabši. Sledile so nove redukcije rudarjev in obetajo se še ponovne. Občinska uprava je imela več sej in njen prehranjevalni odbor je bil pred prazniki stalno zaposlen. Za praznike se je razdelilo med rudarske družine 20.000 Din, ki jih je nakaza! g. Ivan Pucelj. minister za socijalno politiko in narodno zdravje. — Zahvaljujem se gospodu ministru v imenu vseh deležnih. Prav tako se zahvaljujem g. dr. Kramerju. ministru za trgovino in industrijo, gg. narodnim poslancem Drmelju, Pustoslemšku, Prekor-šku in dr. Rapetu za ves trud in naklonjenost, ki so mi jo izkazali ob priliki mojega potovanja v Beograd, kjer sem na vseh pristojnih mestih prosil za omiljenje težavnega položaja naših rudarjev. Povsod sem videl, da vsi razumevajo v polni meri katastrofo; obljubili so mi vsi, da se bo storilo, kar je nared:ti mogoče. AH TPD je privatno podjetje, ki dela po svojih namerah m računa samo številčno rentabili-teto svojih rudnikov. In v resnici so ostali vsi ukrepi TPD v veljavi brez ozira na človeški »materijal« in brez ozira na do-bičkanosno preteklost.
Predstojništvo občine je ukrenilo vse po svojih najboljših močeh. Občina je razdelila en vagon koruze deloma po znižani ceni, deloma zastonj. Poleg onih 20.000 Din za koruzo za družine odpuščenih rudarjev in za ubožne -prebivalce občrne Senovo. Skumno je prehranjevali odsek zadnje tri dni pred prazniki razdelil čez 500 nakaznic za živila. Člani občinskega odbora v polni meri razumevajo položaj delavstva in le redki so še ljudje, ki ne morejo in nočejo videti bede delavstva, ker sami niso siromaštva še občutili. Kritika ob polni mizi je seveda lahka. So tudi taki, ki imajo ob vsaki priliki polna usta lepih besed, ko Je pa treba dejanj, jih pa ni na dan. — Prosim vse one občane, ki zmorejo nuditi rudarjem, osobito pa ubogi deci, kako pomoč, da to storijo po svojih močeh. Saj vsi živimo, odnosno smo živeli od dela rudarjev — vsak s svojim delom posredno ali neposredno.
Pomožna akcija je vsaj nekoliko pripomogla, da so prazniki potekli boljše, kakor se je bilo bati. — Vsaik, kdor se Je zglasdl na občinskem uradu, je dobil pomoč, kolikor so prilike dopuščale. — Naša pomožna akcija je segala tudi v okoliške občine Rajhenb-urg, Arneško, Blanco, Raz-tez, Anže, Gorico, Stolovnik, Mrčna sela. Veliki Kamen, Koprivnico, Veternfk. ^ — Treba pa bo še pomoči, mnogo pomoči!
Tudi prehranjevalna akcija je uspela po-voljno, tako dia dobivajo naj siromašne jše družine m njihovi otroci dnevno prehrano ali vsaj najnujnejše. Ga. Košarjeva podari dnevno 2 1 mleka; g. Radej Josip, gostilničar v Dovškem je daroval 10 kg ftžola, ga. Sadarjeva Nežka daje celodnevno hrano 1 otroku, ga. Senica dnevno 1 1 mleka in 1 kosilo, g. Kolka, soproga rudniškega ravnatelja ima dnevno 2 otroka na zajtrku, g. Kadivn-ik daje celodnevno prehrano 1 otroku, g. Jeriček A. dnevno 1 1 mleka, g. Ribizelj, čevljar, dnevno 1 kosilo; g. 2e-ner, mesar, je dal za 4 družine meso za praznike, g. Kovačič daje dnevno kruh eni družini, ga. Hofbekova dinevno 2 1 mleka: g. Kuščar, paznik, ima dnevno 1 otroka na hrani, g. Zupane Martin dnevno 2 otroka na kosilu, g. Kodelja dnevno 1 otroka na kosilu, g. podžunan Mirt ima celodnevno na hrani 1 otroka, g. Baraga, poslovodja del. konzuma. je dal za 1000 D;n živil, ga. dr. Benedičičeva ima dnevno 4 otroke na kosilu, ga. inž. Vrbičeva podari dnevno 1 1 mleka. V imenu občine se vsem dobrotnikom prav iskreno zahvaljujem!
V teku je tudi podporna akcija Krajevne zaščite dece in mladine na Senovem. Pri tej akoiji deluje pred vsem učiteljstvo tukajšnje osnovne m meščanske soie. Naj nikdo ne odslovi prosilcev praznih rok! Vsak naj pomaga po svojih močeh, ker vsi prosijo samo za one bedne in siromašne, ki bi radii s težkim delom zaslužili kruh svojim družinam, a je položaj tak, da ne dobijo prilike za to delo. Pomislite vsi na uboge, nedolžne otročiče. ki prosijo starše kruha, a ti ga jim dati ne morejo! Na-čelstvo občine je poslalo tudi prošnjo na generalno ravnateljstvo TPD v Ljubljani za pomoč, ker je dejansko moralna obveznost družbe, da vsaj delno odpomore bedi rudarskih družin. Do nraznikov sicer nismo prejeli še nikakega odgovora. Občinska uprava pa vendar pričakuje ugodne rešitve.
Delavstvo prenaša svojo usodo mirno m gleda z upanjem v boljšo bodočnost. Hvaležno je za vsak košček kruha. Naloga državne uprave pa je. da ukrene vse možno za olaišanje te bede.
Zahvaljujem se tudi rudarskemu glavarstvu v Ljubljani za pomoč netim družinam!	Dr. Benedičič, župan.
Dr. Joia Bohinjec:
Usodni dnevi socijalnega zavarovanja
Junaki noža
Kamnik, 30. marca.
V ponedeljek popoldne je sedela v gostilni pri »Jurčku« v Cmi večja družba fantov. Ko so se v mraku že precej okajeni vračali proti domu. so pred novo zgrajeno šolo na Krivčevem dohiteli 24letnega Antona Kuharja, podomače Suškovega. ki je prej sam brez družbe tiho sedel v gostilni. Dva mlada vročekrvna fanta iz sosednje vasi sta ga brez povoda napadla, ga podrla na tla m začela obdelovati z noži. Ljudje, ka so bili priče prizora, so se oddaljili, bodisi, ker so se bali pretepa jočih se fantov ali pa poznejših sitnosti pri sodišču. Šele ko sta napadalca odšla, so hiteli h Kuharju in videli, da leži ves v krvi. Napadalca sta mu prizadejala 3 hude rane. Na'desni strani nrsi ima globok urez. ki pa k sreči ni poškodoval pljuč. Na levici ima na dveh mest:h prerezane kite.
Kakor je ugotovila zdravnica ga. dr. El-za Sossova. katero so takoi zvečer poklicali k ranjencu, so rane precej nevarne. Zato so Kuharja takoj naslednjega dne prepeljali v Ljubljano v bolnico. Vzrok napada na mirnega in nič hudega slutečega fanta je staro sovraštvo, ki ga gojijo fantje ene vasi do fantov iz drugih krajev.
Zagrebška vremenska napoved ba danes:
Toplo, vreme spremenljivo z morebitnimi padavinami. —
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Menjajoče se vreme, vedno bolj oblačno, kasneje zapadni vetrovi; ni 5e gotovo, da bo toplejše vreme trajalo dalje časa.
Najjačji steber socijalne zaščite delavcev in nameščencev se je pričel resno majati. Socijalno zavarovanje, edina solidna povojna socijalna pridobitev v materijalno in zdravstveno pomoč delavcem in nameščencem preživlja usodne dneve. Podobna je usoda zavarovanja sicer tudi v drugih državah, toda te se dobro zavedajo resnosti situacije in budno pazijo, da ohraniio pozicijo tej najpomembnejši kulturni pridobitvi in ji dajo možnost rednega izvrševanja njenih velikih sociialnih nalog. Potrebno bi bilo. da bi se tudi pri nas vsi pokbcani zavedali velike važnosti delavskega zavarovanja, ki ima zlasti v času gospodarskih kriz in velikih socijalnih potreb vršiti še posebno odgovorno funkcijo vzdrževanja socijalnega miru. Od 1. 1922. nismo doživeli še nobene novelizacije zakona o zavarovanju delavcev. Sele v zadnjem času je bilo storjenih n^kaj grobih potez v namenu, da se olajša kritično stanje zavarovanja: zvišana je bila premija v bolniškem zavarovanju od 6 na 6.5°/». v nekaterih pokraiinah države na 7 °/o. podporna doba je bila znižana od 52 na 26 tednov in za porodniške denarne da-iatve je bila karenčna doba podaljšana od 3 na 10 mesecev. Osnutek novega zakona s temeljitimi reformami je pripravljen že več časa, a dos®daj ie ni prišlo do odločitve o njegovi usodi.
Popolno nepoznan Je pomena in položaja delavskega zavarovanja celo v teh skrajno resnih časih se je pokazalo, ko se je zaznalo, da vsebuje finančni zakon pooblastilo ministru za socijalno politiko in narodno zdravje, da more za brezposelno zavarovanje potrebno kritje dobiti z zvišano 3.6 % paritetno premijo na zavarovano mezdo delavcev in nameščencev Ob tej priliki so bili stavljeni predlosri, naj bremena brezposelnega zavarovanja prevzame bolniško in nezgodno zavarovanje z zneskom, ki bi se orištedil po izvedeni reformi teh panog zavarovanja, dasi nihče niti približno ne more vedeti, kolika bi bila ta prištednja. Brezposelni ne morejo biti zavarovani s premi-}o iz negotovega bodočega rezultata štednie. Reforma v smeri štednje in zdrave ekonomizacije v upravi, v izdatkih in dohodkih, je dejansko v delavskem zavarovanju potrebna, toda v prvi vrsti zaradi težke krize v na varovanju samem.
Malo čudno fe iskati ▼ delavskem »varovanju neusahljive vire ra vse mogoče socijalne potrebe, kakor da bf bili v delavskem zavarovanju osredotočeni ključi do rešitve vseh drugih perečih socijalnih problemov. Brezposelnost je nov, obsežen ln težak problem, ki pa ni mogoče reševati in rešiti z odvzemom vode iz posušenih studencev, določenih za napajanie velikih polj delavskega zavarovanja. 2e dane9 nosi bolniško zavarovanje precej občutno breme za oskrbo brezposelnih; mnogi brezposelni postanejo ob redukciji »bolnic in iščejo pomoči pri bolezenskem zavarovanju, namesto da bi jo dobili pri brezposelnostnemu zavarovanju.
Delavsiko zavarovani© mora sloneti na
matematično ugotovljenem ravnovesju mf»d dohodki in izdatki. Izdatki so izraz socijalnih potreb v trenutku nastopa zavarovalnega slučaja. Kvantiteta in kvaliteta teh potreb morata biti seveda v skladu^ vsaj z naj-primitivnejšimi pojmi o potrebalT delavca v slučaju bolezni, nezgode ali poroda v hiši. Pri našem zakonu meja minimalne nujnosti in utemeljenosti dajatev ni prekoračena; kjer je ta meja morda prekoračena, bi znižanje dajatev moglo služiti le v varnost dejansko in objektivno skrajno minimalnih dajatev, ki so danes tudi resno ogrožene. Res je, izdatki, t j. zavarovalne dajatve morajo biti v skladu z možnostjo dohodkov, z znosljivostjo obremenitve gospodarstva m zavarovanja iz naslova zavarovanja. Ne more pa biti več govora o neznosljivostl bremen takrat, ko so ogrožene objektivno minimalne zavarovalne dajatve, do katerih ima najprimitivnejši človek pravico. Tu
nastopi absolutna p^trpba tolikih dohodkov, kolikor jih zahtevajo skrajno minimalne dajatve. Ce je bila nri matematično ugotovljenem ravnovesju med dobrimi in slabimi riziki pred nasto|>om sedanje krize socijalno-zavarovalna premija morda previsoka, to t1", da so bile dajatve in d*-ugi izdatki previsoki in bi znižanje izdatkov omogočalo znižanje premije, so posledice današnje krize popolnoma paralizirale učinek take kalkulacije: dohodki so tudi pri »previsoki« premiji katastrofalno padli in daleč zastajajo za dejanskimi izdatki, kakršni bi bili tudi pri najradikalneišem posl;»b5aniu dajatev in pri najrigoroznejši redukciji režije še vwinn potrebni. Zato je imel narodni poslanec go?y>. Ivan Mohorič prav. ko ie rpkel. da stoji delavsko zavarovan:e pred polomom. Te besede so resen klic k najnujnejšim reformam zavarovanja v smeri zaščite minimalnih dajatev zavarovania. l*=oda zavarovanja n^ sme ležati na prosti deski, ki jo valovi mečejo semtertia in io nosijo proti pečinam; kaiti to ie edina deska, katere se potapljajoči delavci in nameščenci poslužujejo.
Kratka slika v številkah ie naslednia:
Obnovo dohodkov v zavarovanju tvori zavarovana mezda. Ta je znašala na podro^m ljubljanskega okrožnega urada avgusta lern 1031! še 2,635.000 Din na -dan. v januarju 1932 pa samo 1.841.000 Din; obnova dohodkov od posameznega zavarovanca jo torej padla od 26.6S Din na 24.63 Din, dnevna bolniško - zavarovalna premija pa io ostala 1.60 Din. kliub zvišanju tarife od 6" o na 6.5 ^'n. To dejstvo oomem*. da bo vsa prištednja zaradi skrajšanja podporne dobe in zaradi zmanjšanja porodniških dajatev skupno z efektom zvišane premije (torej vsi dosedanji zakoniti ukrepi) konzumirana že po absolutnem padcu zavarovane mezde, ako ta samo še malo pade. je pa kritje z.i nastalo razliko med dohodki in izdatki za najrazličnejše dajatve v naravi, ko co n. pr. oskrboval ni ne v bolnicah in v drugih zdravstvenih ustanovah ostale ali nespremenjene ali pa so se celo zvišale in ko je hidi lekarniška tarifa no taksi od 15. febrvartrt zvišala! Kje je element kateri bi zadržaval slabe posledice verlno hujšega padca članstva in vedno večje pasivnosti zavarovanja?
Padec članstva naravno ne pomrnii enakega r»adca zavarovalnih slu^jev. V tovarni N. N. je n. pr. deset bolnikov mM 50 delavci; vseh gf> je reduciranih in premiie zanje takoj izostanejo, izdatki za onih 10 bolnikov pa še ostanejo dalje. V avemstu leta 1931. je znašal stalež bolnikov 1.96 Ve, v ia-nuarhi letos že 2.23 %! Članstvo je padlo za 13.17 */o, Število bolnikov pa se je relativno dvignilo. Tako po na glavo postavljeni vsi temelji, na katerih mora sloneti vsako, zlasti pa socijalno zavarovanje, posebno še, ako nima mobilnih rezerv. Rezerve, t. j. kapitalizirane rente nezgodnega zavarovanja so investirane, deloma leže v zaostankih pri delodajalcih, rezerve bolniškega zavarovanja pa leže prav vse v 15 milijonih zaostanka pri delodajalcih. Zunaj leži več, kakor samo knjižne rezerve, nevplačane =o tudi premije za že izvršene izdatke bolm-
5koc-a ravarorai:frr. TaJro fc na^tril +->!c- bolniško - zavarovalne panoge pri nezgodno-zavarovalni panogi. Zato ie tudi ta panoca v težiti krizi, ker vzdržuje iz že vezanih kapitalij ("za rente ponesrečencem) nelikvidno bolniško zavarovanje, ker v svrhe bolniškega zavarovania investiranega kapitala ne more redno obrestovati in ne amortizirati in ker tekoči dohodki padajo. S tem postaja resno ogroženo tudi redno Izplačevanje nezgodnih rent. Eno zlo rodi drugo.
Kratko: socijalno zavarovanje je v na^ bolj nsodni krizi. Ta kriza bo poostrila kn-zo povsod in pri vseh, ki žive z usodo zavarovanja. Pri tem so posebno prizadete bolnice. Nerešeni socijalni problemi se grma-diio v nevarne dimenzije. V času. ko velikonočni zvonovi pojo pesem soomladi, je prav in nujno potrebno, ako ob veličastnosti te p°>-smi potopimo svoje misli tudi v veličanstvo dela in njegovih pravic.
Rubežni, dražbe in odpovedi star a vanj
T-etošfifa pomladna sezona teh nadlog fc is po?e£mo žalostna — Težave meščanov In okoličanov
Ljubljana, 30. marca.
V levem, pritličnem kotu justične palače je danes davčna uprava za ljubljansko okolico postavila na javno dražbo dva, zaradi neplačanih davkov zarubljena predmeta: lep radioaparat, cenjen na 2500 Din, zraven pa na 300 Din cenjeno moško kolo. Interesentov ni bilo kdovekaj. Rezultat dražbe? Radio-aparat je bil zdražen za 300 Din, že nekoliko pokvarjeno kolo pa za 400 Din! Konec aprila ali maja pa bo okoliška davčna uprava -prepeljala v mesto iz raznih krajev mnogo zarublienih stvari,
Okoličana tarejo težka bremena. Od 18. februarja naprej do Velike noči ie bilo izvršenih po raznih vaseh in naseljih nad 1«00 davčnih rnbežni, a odrejenih je bilo 50 prodaj na mestu; ostale so neuspešne, ker ni bilo kupcev, čeprav je bil dan prodaje javno, večinoma od županstva in pred cerkvijo oklican.
Izvršilni oddelek okrajnega sodišča deluje s polno paro. Dva sodnika, uradniki in izvršilni organi imajo polne roke dela Dnevno je močan naval strank. Prihajajo upniki poizvedovat o uspehih rubežni, a zarubljenci polagat razodetno prisego ali pa prosit, da se na kak način ustavi dražbi premičnin kakor nepremičnin. Do danes beleži ta oddelek za letos že 2920 ekse-kucijskih vlog. pri katerih gre po večini za velike, tudi večmilijonske vsote, na tudi za bagatele od 10 do 100 Din. Največ ie vlog za terjatve od 1000 do 100.000 Din. Splošni pregled izvršilnih registrov nazorno kaže sliko sedanjih gospodarskih težav. Ni pretirano omeniti, da so vsi upniki skušali z rubežnijo doseči kritje za svoje terjatve v celotnem znesku nad 10 do 15 milijonov Din.
Tudi oddelek za stanovanjske odpovedi na okrajnem sodišču je doživel ta mesec močan dotok Do danes je bilo letos vloženih 280 odpovedi, od tega pa samo v marcu 128. Vse marčne odpovedi zahtevajo za izselitev majski termin Ker pa je bilo februarja vloženih tudi več trimesečnih odpovedi, računajo, da se bo maia moralo seliti do 200 družin. Predlaganih ie bilo doslej tudi že 19 prisilnih izpraznitev stanovanj. Samo mestni magistrat ie od povedal stanovanje 45 strankam, med temi na Grajski planoti 10. dalie 16 barakarjem in mmnffim za Bežigradom. Mestno načei-
stvo utemeljuje odpoved s tem, da »o mnogi najemniki zaostali v plačilu najemnine kar za pol in celo za leto dni. V zasilnih barakah stanujejo stranke, ki plačujejo mesečno najemnino od 25 do 50 Din. A tudi te malenkosti ne morejo plačati, posamezni pač iz velike revščine, ko nimajo niti za vsakdanji kruh, večina pa »e krat-komalo za najemnino ne zmeni, češ, saj ima mestna občina veliko blagajno rn lahko utrpi to malenkost. Mestni ekonomat pa je na drugi strani prisiljen varčevati m terjati vsako najemnino, ker je bil letošnji proračun v socijalnopolitičnem pogledu močno reduciran. Sodne odpovedi bodo stranke prejele v kratkem. Želeti je pač, da se najde način, da ne bodo re? revne rodbine vržene na cesto.
Hišni lastniki so odpovedali stanovanja v prvi vrsti gmotno slabo situiranim strankam, nižjim uradnikom, zasebnim nameščencem in delavcem. V svojih odpovedih večinoma ne navajajo razloga, v kar sicer po zakonu tudi niso primorani.
Tragedi ja lahkomiselne mladenke
Ljubljana. 30. marca.
Nocoj okrog tričetrt na 19. uro so našli na Cankarjevem nabrežju nezavestno mlajšo žensko, ki se je, kakor so pozneje ugotovili, upiianila in nato napila lizola. V n:-srečnici so spoznali brezposelno Amallo K., po rodu iz Starega trga pri Ložu. O dogodku obveščeni stražnik ie takoj prkli-cal na pomoč reševalno postajo, ki je samomorilno kandidatko prepeljala v bolnico. Pri Amaliji so našli poslovilno pismo na brata. V tem pismu opisuje Amalija svoje nesrečno lahkomiselno življenje in navaja za vzrok obupnesra koraka hudo bolezen, zaradi katere je obupala nad življenjem.
Obupanka ie stara znanka policije, ki jo ie že večkrat odgnala na njen dom zaradi njenega pustolovskega življenja, zaradi katerega je bila tudi sprta z domačimi V bolnici so Amaliji izprali želodec in ji re-Sili življenje-
Naši kraji in ljudje
| Ravnatelj Ivan Hrast [
Ljubljana, 30. marca.
Smrt je ugrabila za naše narodno gospodarstvo zaslužnega moža, zvestega narodnjaka, vzor dobrega človeka. Upokojeni ravnatelj ljubljanske Mestne hranilnice gospod Ivan Hrast je v torek zvečer v bolnišnici preminil po kratki bolezni v visoki starosti 85 let. Žalostna novica je močno presenetila, saj je ugledni starček še nedavno čil in veder še tal po ljubljanskih ulicah.
Rodil w je 3. decembra 1S47 v Kobaridu kot sin uglednega posestnika. Gimnazijo je dovršil v Gorici, potem je v Gradcu študiral medicino, ali zaradi težavnih gmotnih razmer se js raje posvetil notarskemu poklicu. Tri leta je bil pomočnik svojega sorodnika notarja Ignaca Gruntarja v Logatcu. Ko pa je bila pri Mestni hranilnici v Lhrbljani razpisana tajniška služba, se je prijavil ter nastopil novo službo leta 1893. Pri tem velikem in važnem denarnem zarodu je služboval polnih 31 let, v času, ko »e je začel zavod posebno naglo razvijati fc so poleg velikega razvoja tudi razne drage oko! nos ti zahtevale od vodilnih uradniških moči največje sposobnosti in požrtvovalno ljubezen do dela. Ivan Hrast }e vztrajal m uspešno deloval v najtežjih razmerah. Kadar je bilo posebno veliko dela, kakor na primer po hudem potresu, ko so se pri hranilnici kopičile prošnje za posojila, je prihajal v urad na vse zgodaj. odhajal pa šele ponoči. Pa naj je bil z delom še tako preobložen, vedno je bil veder in svež, uslužen in prijazen nasproti tovarišem in strankam. Ko je Mestna hranilnica leta 1903. gradila svojo palačo, jo bil g. Hrast duša stavbnega odbora. Mestni občinski svet je znal ceniti velike njegove zasluge in ga je v začetku leta 1914. irncriTv&I za. ravnatelja. Poslej jo -vodil zavod z najboljšimi uspehi skozi težavno vojno itn povojno dobo do svoje upokojit-ve dne 1. novembra 1924
V redko odmerjenem s\*obod!nem času
pe je vneto udejstvoval pri prosvetnih društvih. Mnogo zaslug si je pridobil »X naša mlada narodna društva v Idnid m Logatcu, v Ljubljani pa je bil ves čas posebno vnet član Glasbene Matice ter je kot d-' Ter pevec sodeloval pri mnogih koncertih. v Idriji si je izbral nevesto ^ iz ugledne Jurmanove rodbine. Gospa Franja mu je DoviAa tri otroke. Hčerki sta Minka in Ivanka Negro, znana koncertna .pevka, sin Janko pa je artiljerijski major. Njihov* tugi se pridružuje veliko število prijateljev In znancev zaslužnega, blagega pokojnika, ki bo v petek ob 14. izpred palače Mestne hranilnice v Prešernovi ulici prepeljan k »ečnemu j »očitku k Sv. Križu.
Poln želodec, naredim vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje
žolča, bodljaje, tesnobe v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, očL Zdravniška mnenia navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pretresljiva ljubavna tragedija
Skupna smrt učiteljice-vdove In mladega posestnika
Surov fantovski pretep
Zavrč, 30. marca.
Prebivalstvo Za vrča m okolice še vedno razpravlja o tragediji, ki se je na veliki četrtek odigrala v Križevlanu, dobre pol ure od Zavrča, na meji savske banovine. Tu je imela svoj vinograd z zidanico učiteljeva vdova gospa Barica Bančičeva, stara okrog 40 let. Gospa je bila znana in čislana po vsej okolici zaradi svoje da režiji vos ti in ljubeznjivosti. Vsem pa so bili znani tudi njeni ljubezenski odnošaji z nekim 251etnim možem iz Varaždina, s katerim se je večkrat sestajala v svojem vinogradu. Tudi prejšnji teden sta se zaljubljenca pripeljala ter se nastanila v zidanici. V četrtek proti jutru pa je slišal vi-ničar iz zidanice zaporedoma dva strela in ko je vlomil v sobo, se mu je nudil strašen prizor. Vdova in njen prijatelj sta okrvavljena ležala na postelji, na tleh pred posteljo pa je ležala izstreljena lovska puška. Nesrečna dvojica je zapustila pismo, v katerem pravi, da si je izbrala smrt, ker jima ni usojeno živeti v ljubezni. Prosila sta tudi, da bi bila skupaj pokopana.
Na kraj strašne tragedije je prišla ko-
misija in potem so o dogodku obvestili vdovine otroke in ženo nesrečnega moža. Truplo moža so morali ponoči na skrivaj odpeljati v Varaždin, ker je domače prebivalstvo protestiralo proti prevozu mrliča zaradi stare vraže, da pobi je toča kraj, iz katerega odpeljejo kakega mrliča proti njegovi volji. Nesrečno vdovo so ob veliki udeležbi prebivalstva v soboto pokopalo pri Sv. Lovrencu pri ^Križevlanu.
Odkar našim vinogradnikom ostajaio doma velike zaloge vina, se po dovoljenih in nedovoljenih vinotočih popiva preko vsake mere in se strašno množijo pretepi in drugi izgredi v vinjenosti. Tako je zvečer po vstajenju med večjo družbo fantov, ki je zažigala kres, naenkrat prišlo do prepira, kateremu je kmalu sledil divjaški pretep.' Na bojišču je obležal mladi Anton Travner, ki je dobil z nožem dva nevarna vbodi jaja v hrbet, pa sa.m ne ve od koga. Tega tudn nočejo vedeti drugi udeleženci pretepa, češ, da so bili vsi močno vinjeni. Ranjenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico in je njegovo stanje zelo nevarno._
Nevaren plenilec uradnih blagajn
Aretacija vlomilca, ki je v poldrugem letu izropal deset občinskih, davčnih in drugih blagajn
Osijek, 30. marca. Prejšnji teden, ▼ noči od četrtka na petek, je bil iizvršen predrzen vlom v blagajno OUZD v Osijeku. Vlomilec je odnesel vso gotovino, celih 249.000 Din. Bil je zelo spreten in ni zapustil nobenih 6ledov. Policija je urvedla takoj vestno perlustra-cijo med vsemi nevarnimi tipi, ki jih ima v evidenci, in tako so njeni organi včeraj obiskali budi 39-letnega Tomaža S a b a, po rodu iz Dolnjega MiihoVca, ki je bil pred devetimi leti pajdaš nevarnega razbojnika in vlomilca Gulina in je bil zaradi tega obsojen na desetletno ječo. Zaprt je bil šest let, potem pa pogojno izpuščen. Zadnji čas je prebival v Osijeku. Policija, ki ga je nadzirala, pa ni moglla priti na sled kak: novi njegovi nepoštenosti
Sabo je ob'Sk detektivov sprejel popolnoma mirno. Ko so ga povprašali to in ono
ter je mož brez vsake zadrege odgovarjal, so se policijski organi že odpravljali. V zadnjem hipu pa je edem od njih zagledal na mizi nalivno pero ter se spomnil, da je bilo tako pero med nekaterimi drugimi predmeti odneseno tudi ob vlomu v blagajno OUZD. Izpraševanje se je začelo znova in kar naenkrat je Sabo dejal: »Kar je, to je!«
Ob teh besedah j« pokaizaJ na majhen kovčeg, ki je stal na polici V njem so našli presenečeni policijski organi razen štirih tisočakov ves denar iz blagajne OUZD Sabo je potem na policiji še prostodušno priznal, da je od konca leta 1930 izvršil deloma sam, deloma pa v družbi drugih vlomilcev ravno deset vlomov v razne občinske, davčne, sodnijske in druge urade ter da »i je pri tem nabiraj plena za približnih 500.000 Din.
Vlomilci v Mirni in Ljutomera
V Mirni so ©plenili občinsko blagafno, v Ljutomeru pa
trgovino s čevlji
Ljutomer, 30. marca.
Pred meseci je g. Franc Poljanec iz Tržiča otvoril v hiši g. Škofa na Starem trga prodajalno čevljev lastnega izdelka. V noči od velikonočne nedelje ia ponedeljek pa so neznani zlikovci vdrli v trgovino ter odnesli 94 parov čevljev v vrednosti 12.000 Din. Pri tem se jim je primerila nezgoda, da so od kakih 30 parov pokradli samo po en čevelj.
Orožniki so takoj pričeS s preiskavo ter zaslišali predvsem nočnega čuvaja Strakla, ki je izpovedal, da je na svojem predpisanem obhodu okrog 1. ure mimogrede po-
N g „
Sedaj je čas gnojenja z nitrofoskal - Ruse
skušal, ali so edma vrata r trgovino zaprta ali ne. Vrata so bila takrat zaprta, ko pa je prišel nekako ob 2. uri zopet mimo, ao bila odprta. Pogledal je v trgovino ier videl, d>a leže po njej razmetane škat-lje tn čevlji. Hitel je v bližnjo Vregovo gostilno, kjer so se še mudili gostje in je tam j a val, kaj je našeL
Vlomilci so pobrali čevlje iz Škatelj ter Jih odnesli najbrž v vrečah. Čudno je, da so bSi še tudi v bližnji Štifolerjevi gostilni na Starem trgu razni gostje, pa so se zlikovcd kljub tem« lotili svojega dela. Za sedaj ie ni nobenega sledu za storilci. V »oči od 28. na 29. t. m. pa je nekdo nasilno odprl glavna vrata poslopja, v katerem sta sresko načelstvo m okrajno sodišče. Dalje ni pirišel, najbrž gaje kdo pre-piaSfl. Morda je hotel v pisarno sreskega cestnega odbora, ki je v pritličju in kamor je pred kratkim udri nekdo celo podnevi. Odnesel pa ni nič. Vse kaže, da so na delu zelo podjetna ljudje in da bo treba skrbeti z>a večjo javno varnost
Mirna, 30. marca.
Med prazniki je bil izvršen v Mirni na Dolenjskem izredno drzen vlom. Ko je prišel v torek okrog 10. dopoldne m i renski župan Andrej Celar v občinski urad, je nemalo presenečen ugledal v kotu močno razdejano blagajno, a tudd v pisarni sami je bik> vse v neredu.
Vlomilci so prišli v pisarno skozi pritlično okno, v katerem so prej izrezali šipe. Pretaknili so vse predale nri z, v katerih pa
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!
trfso našli nič posebnega. Takoj nato so
se lotili blagajne, ki so jo izrezali ob strani na dveh mestih, da so lahko posegli ▼ oba tresora, iz katerih so pobrali vso gotovino, približno 9000 Din.
Zaradi drznega vloma, ki so ga svedrovci izvršili popolnoma neopaženo, da jih ▼ vasi sploh ni nihče opazil, vlada v Mirni in okolici veliko razburjenje. V omenjeni urad je bilo namreč v teku zadnjih let vlomljeno že tretjič. Razen tega je bil nedavno izvršen na meji mirenske občine tudi roparski napad na nekega domačina, kateremu je ropar odvzel nekaj gotovine. Dalje je bil izvršen nekako pred štirinajstimi dnevi v neki gostilni silovit pokol, o katerem je »Jutro« poročalo. Skratka, v Mirni je javna varnost v zadnjih letih zelo, zelo padla, to pa v veliki meri zato, ker v Mirni ni orožnikov. Orožniški postaji sta sicer v Trebnjem in v Št. Rupertu, vendar sta oba kraja od Mirne precej oddaljena. Mirna sama je precej velik kraj in zelo važno križišče. Ni čudno, da se semkaj zatekajo razni potepini, ki hitro izvohajo prilike za vse vrste zločinske podjetnosti. Domačini bodo vložili prošnjo, da se v Mirni spet vpostavi orožniška stanica, kakor je že bila pred več leti. Zaenkrat pa bodo sami postavili nočne straže.
Strašen uboi pred mariborskim velikim senatom
Maribor, 30. maTca.
Dopoldne je sedel na zatožni klopi pred velikim senatom mariborskega okrožnega sod:šča 251etni posestnikov sin Josip Kar-bonja iz Lešnice pri Ivanjkovcih, ki se je zagovarjal zaradi uboja. Obtožnica je navajala, da je v noči na 25. januarja z nožem oklal posestnikovega sina Ivana Novaka, kateremu je zadal 14 vbodljajev. Novak je obležal na mestu in izdihnil. Ozadje tega zločina, tako navaja obtožnica, je nepremišljeno maščevanje in izvirajo posledice zaradi malenkostnega prepira med obtožencem in Ivanom Novakom.
Strašni zločin je bil izvršen na Runču, blizu Hinsisove in Novakove domačije. Posestnik Hinais je bil v dvomih o zvestobi svoje žene Lizike, ker se je Karbonja večkrat tam oglašal. Sklenil je zato napraviti konec temu razmerju in prišel je usodnega večera nepričakovano domov, kjer je našel ženo v družbi Karbonje m svojih dveh sinov pri vinu in kvartanju. Hinais ni stopil v hišo, temveč je šel k sosedu Novaku in povabil sosedova sinova Franca in Ivana v svojo klet. Vsi trije so se pošteno napili, nato pa je šel Hinais v spremstvu Ivana Novaka k svoji ženi in zapodil Karbon j o.
Karbonja je res odšel, za njim pa tudi Ivan Novak. Kaj se je med nj.ima nato od-
rsxhibna
Elitni Kino Matica
Smejali se boste kot še nikoli v življenju!
Za zabavo in smeh bo skrbel sijajni komik
Feliks Bressart
v svojem najnovejšem filmu.
Izvrstna šaloigra! Dovtipi, šla-gerji, petje. — Partnerica
Charlotte Susa
Foxov najnovejši zvočni tednik.
Ob 4., in 9*4 zvečer.
ako rabiš
dnevno
ELI DA
CREME
de chaque heure
igralo na cesti ni znano. Obtoženec je med razpravo priznal, da je Novaka ubil, ker da ga je grdo ozmerjal. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo, s katero je bil Josip Karbonja obsojen na osem let težke ječe, v trajno izgubo državljanskih pravic in plačilo vseh pogrebnih stroškov za pokojnim Novakom.
Razstava malih živali
Ljubljana, 30. marca.
V prostorih velikega »K« paviljona oa Ljubljanskem velesejmu se ta teden urejuje pod okriljem Društva rejcev malih živali I. velika razstava, na kateri bodo zastopane skoraj vse vrste in pasme maiih živalic dravske banovine. Razstava, katere glavni namen je pokazati narodu io predvsem malemu človeku v današnja gospodarski krizi nova pota do boljšega in lepšega gmotnega položaja, bo nudila celotni vpogled v rejo malih živalic. Videti bomo kokosa najrazličnejših standardiziranih pasem, gosi, race, purane, zlate fazane, pega tke, razne pasme golobov, orodje in razne tehnične pripomočke za perutni-narstvo, valibie aparate, umetne koklje iz pločevine itd. Kuncerejci, katerih je prijavljenih že preko 100, bodo razstavili r prav lepem številu najrazličnejše in čistokrvne pasme domačih kuničev. Seveda ne bo razstava brez kožuhovrne domačega kunca. Tudd mali, srčkani morski prašički bodo razstavljeni Brez koncerta in petja pa tudd ne bo. saj bo razstavljenih nekaj skupin kanarčkov naših vodilnih rejcev gg. Goloba, Gojznikarja. Piskarja in Omahiva. Zinani ptičar g. Vidmar nas bo iznenadil s krasnimi ptički eksoti.
Vse živali bodo ocenjene po stroko-nit komisiji ter bo šlo prav živo za prve nagrade. Društvo za varstvo ptic nam bo pokazalo, koliko je natrosilo krme lačnim ptičkam v letošnji ne baš mili zimi: razstavilo bo pa tudi nekaj praktičn:h krmilnih hišic in valilnic za ptičke-duplarje. Kratko: razstava bo prav pestra in bo prišel gotovo vsak posetnik na svoj račun, posebno še mladina. Razne živalice bodo tudi na prodaj in bomo našim malim lahko kupili pač po želji mucka, kužo, zajčka, lepo pisanega eksota, kanarčka, petelinčka ali kaj drugega. Razstava bo trajala samo 3 dni, od sobote do ponedeljka. Vstopnina je malenkostna: 3 Din za odrasle, za mladino, dijake in vojake pa samo 1 Din.
Ugrabljen
to je naslov sijajnega romana, ki je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov in Sodobnikov«
Gavellov Shakespeare
Gledalec osupne. Ko se zastor dvigne, stojita na odru obe polovici prerezanega valja, konkavra stran ploskve je žolta. konveksna vijoličasta. Temni zastori označujejo oder, mo'"na luč osvetljuje oba dela prizmatične-ea lika. podobna paravanom, in se dekorativno izgublja v zastorih. Edina scenerija za Shakespearejevo komedijo »Kar hočete«. Dosedaj smo bili vajeni, da so zastori oblikovali prostor, konkretni kosi pohištva so krepili iluzija o interjijerjih; zdaj ie. prostor odprt, je nekaj, česar prav za prav še ni, kar nastaia od časa do časa, po potrebi. Na prvi pogled se človek čudi, premišlja, kam bi s temi liki, čeprav ga je nenavadna oblika že osvojila in pritegnila njegovo pozornost. Ustvarjanje prostora se šele pričenja. Igralec prestavlja steni sam, kakor se mu polivibi in kakor jih potrebuje. Zdai jih okr^ne. da je konveksna vijoličasta obrnjena proti občinstvu in se spaja z žolto konkavno v esovi liniji. Lepo prelivanje barv. Potem jih razmakne in jih raz,mesti kot ste ne ob vhodu: zadaj ie pokrajina, je morje. Nato zopet sklene, da žolte iionkavne stene predstavljajo notranjost, sobo ali kl3t. ali kar hočete. Številne variiacije so možne. Igralec si lahko domišlja, da se nahaja v pobi. Poskev primakne k zastorom, jo postavi med se in občinstvo, vrata so se zaprla. Zdai smo na vrtu. Malvolio sedi na koničastem stožču, prisluškovalci se skrivajo za konveksno steno, ki io lahko poljubno premikajo. r)a iim ne uide naitišja beseda, kadar zalezovani menja prostor. Gavella pravi, »gnm se premika za človekom. Izreden domislek. Režiserju ni le uspelo, da ja
pregled
abstraktni prostor konkretiziral, dosegel je še več. Gledalčeva fantazija ni bila kar nič v zadregi in se je sproti uživljala v raznolike situacije. Iz sobe se ie selil na vrt, slutil je obalo in morje, izprehaial se je po dvoranah. Prav tako. kakor v časih prvega Sha-kespearejevega odra, ko je preprosta klop na deskah zamamila občinstvo, da je videlo okrog nje cvetoče, rožne grme.	—
Režiserju ni bilo treba krajšati^ prizorov, ne teksta, razen malenkosti, obdržal je prvotni scenični razpored, in v slabih treh urah je bila predstava zaključena. Za uprizoritev niso rabili nobenih posebnih aparatov. ne zaokretnega odra, kakršnega so si izmislili Reinhardt in drugi. Dve preprosti ploskvi, trije stožci za sedeže, nekaj zasto-rov in seveda režiserjeve iznajdljivosti Je bilo treba, pa je bil Shakespeare odigran v prvotnem stilu. Igrivi značaj komedije »Kar hočete« je rasel iz sebe pred gledalčevimi očmi. Tako ustvarja umetnik, ki ni pripadnik nobene šole, nobenega stila. Gavella je intuitiven umetnik, je odrski človek, kateremu podoba zaživi šele v odrski plastiki, in ima oblast nad sredstvi, da mu raseio v zaželene oblike. Za Balzaca, za Krležo, Sha-kespeareja je zamislil posebne oblike, da bi ritem in značaj stvaritve čim verneje prikazal. To niso stili, to ie oblika transponira-nega življenja, v katerem živi pisateljev umotvor na odru. In vendar imajo te različne uprizoritve nekaj skupnega. Stroji, tehnika, scenerija ne osvetljujejo gibanja na odru od zunai: nasprotno, ritem in ideja življenjskih usod oživljata scenerijo iz sebe. — Zanimiva je režiserjeva izpoved o lastnem delu: »Izmenjavanje različnih prizorov je Shakespearejeva značilna lastnost. V.
gradnji teh prizorov je skrit notranji ritem, ki se mi zdi za Shakespearejeve drame bistven. V tem, kako se vrsti prizor za prizorom, ni videti zgolj scenerije... Izmenjava zunanje scene je mnogokrat sploh neznačilna in samovoljna, medtem ko je izmenjava notranje situacije ritmična, odnosno izraz notranjega ritmičnega zakona. — Moja scenerija ni konkretna — to se pravi, da ne postavljam na oder hiš, sob itd., je torej v relaciji do teh predmetov abstraktna, vendar je konkretna v sorazmerju z igralcem. Lahko bi rekel — odrsko konkretna. Igralec s svojo igro premika in spreminja sceno, nasprotno pa določa scena igralčev položaj. Poudariti moram, da je inscenacija Kar hočete« skupen produkt moje zamisli, kakor zamisli zagrebškega scenografa Ljube Ba-_ biča.
Shakespeare ie svoio komedijo brez dvoma napisal kot prigodnico. Besede »tako ste torei se. gospa, zmotili.« so. skorai bi lahko trdili, namenjene kraljici, ki jo ie tedaj pesnik gledal s precej mrkim očesom, ker ie dala usmrtiti grofa Essexa in zapreti Sou-thamptona. s katerim ga ie družilo verno prijateljstvo. Na dvoru so se razpasli intri-ganti, puhloglavi puritanci, sodrga. ki io ie pesnik iz dna sovražil. Dvor se ie zabaval nad Malvoliiem. ki je najbrž sedel pri predstavi v kraljičinem spremstvu. Naj me umetniški kritiki nikar ne dolže. da poskušam obujati zgodovinske reminiscence iz samo-Ijubnega namena, le oporozil bi rad. kako je Shakespeare umel prigodnici vdihniti umetniški žar. Svoje dni je bil Malvolio brez dvoma otipljiva oseba, ki so jo pesnikove osti krepko pogodile, danes nam ie tudi brez zgodovinskih reminisrenc jasna podoba človečnosti, ki io je pesnik ustvaril z najglobljim poznavanjem človeka. Ta podoba domišljavega in omejenega kverulanta rase ob pošastni smešnosti v tragičnost. Ko so vse usode izravnane, je Malvolio edini, ki
odhaja neutešen z maščevalnimi naklepi. Čeprav se človeku nehote zdi, da je Malvolio središčna osebnost, se mora ta domneva podrediti Shakespearejevemu pojmovanju sveta. Pesniku so vse osebe enako ljube in drage, v življenjski pestrosti se zaključejejo človeške usode. Življenje se poraja iz človeka. iz odnosov med posameznimi značaji in življenje je drama, komedija ali tragedija. Shakespeareju ie bil ritem življenja vselej dramatski. V »Kar hočete« je norec edini človek, ki se uvršča aktivno v ta ritem. Po službi in usodi na svetu stoji ob strani in ne sme razodevati svoje notranje podobe. V njegovih dovtipih se iskri ta iromja in sarkazem, iz duše mu vro vesele in žalostne pesmi, kakršnih si ljudje žele. V teb pesmih se morda pritaieno izpoveduje nor-čeva duša. Zato nri ie žal za poslednjo pesem. ki io ie Gavella izpustil, kajti v njej sp še enkrat razodene vsa notranja vsebina življenja, in se z drugimi tudi Malvolijeva usoda prikaže v novi podobi.
Gavella govori o inscenaciji Tn o notranji režiji, čeprav pri njem obe izvirata iz istega vira. iz umetn-kove invenciie in pojmovanja. ter se družno prepletata. Režiser je odločil, da morajo igralci najboli resne stvari govoriti resne, kajti »vprav ta resnost je tisto, kar je naiboli komično.« Režiser je torei doumel psihološko dejstvo, da ie kome-dra le tedaj komedija, kadar čutimo njeno resnost. Če igrale' v komediji le posredujejo. ne more vplivati pristno in zajeti z ne-oosrednostio. s katero nas omreži resnifno-stna dogodivščina. Tako pojmuje Gavella odrski realizem.	--—'
Uverien sem. da je sleherni gledalec občutil. kako lahkotno in igrivo se vrsti prizor za prizorom. Oblikovano življenje se Je na odru sprostilo vse zemeljske teže. V pro-soini besedi se ie razodevala poglobljenost, s katero je režiser kreiral najsubtilnejše utripe notranjega ritma. Do prve zareze so
prizori rasli drug iz drugega v bohotno sceno na vrtu, v kateri čita Malvolio podtaknjeno pismo. V tem prizoru je humor prekipel, da se gledalec ni mogel več oddahniti od hrupnega smeha. Nekdo mi je zatrjeval, da se ga je loteval že krč ter mu je pohajala sapa. V drugem delu smo čutili upadanje. Morda so se utrudili igralci, morda je oseko povzročila naglica, s katero so obsežno delo naštudirali? Znameniti prizor z Malvoliiem v Ječi je obledel, in se potem komedija do konca ni več dvignila. Gavella je izpustil v teh dialogih nekatere stavke, katerih je sicer škoda čeprav se mi ne zdi. da bi bogvedi kako koristili prizoru. Vsekakor bi režiser le z izrednim domislekom lahko še nadkrilil sebe in svoi višek v prvem delu. Priznati pa je treba, da je prizor neprimerno težji kot so preišnji ali poznejši, v katerih nastopa Malvolio. Tudi Shakespea-rejev tekst ne nudi režiserju zadovoljive opore. Morda bi kazalo srednii del čim tesneje spojiti s poslednjim prizorom, v katerem bi se seenični poudarek brez škode zamenjal s tehnično lažje izvedljivim. Režiia bi se okoristila s časom in norčeva pesem bi lahko ostala. Sedanji zaključni, poskočni ples je za Gavellovo režijo pač preveč šablon sk i in skoraj osladen.
Gavella izvaja nekakšno magično moč nad igralci. 0 nekaterih smo že marsikai pisali, da jim nedostaja prave igralske sposobnosti, da ne umejo svojih ulog doživljati. V komediji se je izpričalo, da se marsikateri igralec doslej ni mogel izživeti, ker mu nihče ni odmeril prave uloge. niti nudil opore. Gavella ustvarja veselje do igre. v njegovih domislekih čutijo igralci izredno kreativno silo. ki je morda res nalezljiva. Igralec se izbubi iz okorelosti, zaživi, ustvarja. Režiser je sprožil vse zmeti v človeških srcih. Vsi igralci stoje na isti ravnini, nihče ni nikomur podrejen in vsi čutijo, kako jim je režiser poveril kreativno moč. Strah pred sa-

feonfetcci $a
V veliki izberi dobite pri nas obleke in plašče. Ustrežemo lahko vsakemu okusu in vsakemu žepu.
Miklošičeva cesta štev. 16, I. nadstr.
♦	Vojaške vesti. Kapetan korvete Boris PLrc je imenovan aa člana akademskega sveta pomorske vojne akademije v Dubrovniku. Upokojeni so: strojni poročnik Josip Kogoj, poročnik fregate Franjo Otahal, strokovai kapetan 2. razreda Ivan Baje, poroč-nik bojnega broda 1. razreda Franjo Vrabec ter poročnika Franjo Ogrizek in Franjo Oven. Na službovanje so prideljeni: konjiški kapetan 2. razreda Stanko Turk kot ad j Lita nt 1. konjiški brigadi, kiženjer-ski kapetan 2. razreda Drago Globočnik kot pomočnik starešini vojne akad. konjiški kapetan 1. razreda Miroslav Než-mah pa študijskemu odseku konjiške inšpekcije.
♦	Iz žeb^iške služb«*. Premeščeni so uradniki VIII. položajne skupine: Čermak Ferdo iz Ljubljane v strojni oddelek direkcije Zas-eb; Gajšek Anton v kurilnico L ubljana II. gor. kolodvor; Leskovec Fr. Itomaucb Peter in Vozel j Karol k občnemu oddelku, B rum en Apolon ija. pa k računovodstvu ljubljanske direkcije; *IX. položajne skupine: Gaber Janez, k gradbenemu oddelku; S veti c Anton iz Ljubljane na Pra-persko; Magajna Adolf iz Laškega v Vi-čem-Krško; Toplikar Ivanka iz Ljubljane t stroj a i oddelek direkcije Zagreb, Rupnik Josip iz Ljubljane v strojni oddelek direkcije ' Subotica; Herman Alojzij, šimenko Janez in Zupan Oton pri direkciji k občne mu oddelku; X položajne skupine: Bezlaj Jožef iz Ljubljane v strojni oddelek direkcije Subotica; uradniški pripravnik Korošec Karel iz Vidma-Krškega v šibenik. Z.-aničniki I. kategorije: Kahne Franc in Jank Gabrijel k občnemu oddelku direkcije zvaničn:ki II. kategorije: Kac Štefan z Rakeka v čakovec; Žerjav Alojzij, k progovni sekciji Ljubljana glavna proga; Deoman Martin, Turk Janez in Stres Ivan k občnemu oddelku direkcije. Služitelj Pohar Jožef pri direkciji k občnemu oddelku; dnev-mioarji Miklič Fedor iz LjubLjane v Škofjo Loko in Jovanovič Sava iz Maribora v Slo-Tenjsrradec. Komercljalni izpit so položil;: uradniška pripravnika Znane Frančišek, Brežice; Novakovič Svetislav, Ruše i>n dnevn.:ča.rj.i PcKlgoršek Martin, Brežice, Ve-lepič Stojan, Brežice; Pleša Josiip Medvode in Zaje Franc, Lesce-Bled.
♦	»H iahol« v Jugoslaviji. Znano češkoslovaško pevsko društvo »Hlahol« iz Prage se bo v početku maja podalo na turnejo po Jugoslaviji. Dne 10. maja priredi prvi kuncert v Splitu odkoder se preko Pktvič-kih jezer poda v Ljubljano, kjer se bo
It
fin
V
Hi
Ei
i'

Mat® Ideal
Da&es premiera
Vesela komedija!

1
Glavno vlogo igra sloviti komik
Siegfried Amo
Lucie Englisch — Jnlius Falkenstein
Ob 4., pol 8. in 9. zvečer.
dne 15. maja udeležilo pevskega festivala. »Hlahol« priredi koncerte tudi v Zagrebu, Beogradu in Dubrovniku.
♦	Društvom, zvezam in vsem organizacijam! Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega materialnega gospodarstva. Ozka vez in medsebojna notranja odvisnost med industrijo, trgovino in obrtjo in med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi ln gospodarskimi udruženjl mora biti dokumentirana tudi zunanje vidno. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same, da se ob času razkaza našega materijelnega gospodarstva ob priliki X*H. Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega značaja. Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti. Ne cepimo moči, pokažimo se v celoti! Uprava Ljubljanskega velesejma prosi vse organizacije, društva in zveze, da se njenemu vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo letošnjega velesejma. Cenjena obvestila naj se blagovolijo čimprej poslati Uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani.
♦	Upraviteljstva osnovnih šol ter ravnateljstva meščanskih in srednjih šol opozarjamo, da bo v petek 1. aprila ob 11.30 v šolski radio uri šaljivo predavanje: Pn-smuška šola. Vsebina: šale, petje, klavir, žvižganje, smeh. Predava g. Viktor Pirnat.
♦	Absolvente in absolventinje drž. trgovske akademije in bivšega abiturijentskega tečaja v Ljubljani prosi ravnateljstvo, da prijavijo v svrho statistike po dopisnici svoj poklic im sedanji naslov.
♦	Izlet Triglavanov v Prekmurje ee bo vršil v nedeljo 3. aprila in ne v soboto kakor je bilo prvotno pomotoma javljeno. Odhod lz Ljubljane z vlakom v nedeljo zjutraj ob 7.27 uri. Družabni večer se bo vršil v Murski Soboti v Sokolskem domu v nedeljo ob 20. Vožnja bo tja in nazaj če trtinska Udeleženci se naj zberejo v nedeljo ob 7. na kolodvoru. Tovariši, ki se mislijo udeležiti izleta iz Maribora, odidejo od tam ob 11.50. Tudi za nje velja četrtin-ska vožnja. Gg. starešine vabimo, da se prireditve po možnosti udeleže. — Odbor.
♦	Razpis služb. Pri sodiščih v Lašlkem in
v	Rogatcu se oddasta mesti pisarniških uradnikov od 9. do 7. položaj »e skupine. Podčastniki, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom enoletno pripravljalno dobo s predpisanima izpitoma, se opozarjajo na § 98 zakona o uradnikih. Prošnje na\j se vlože do 38. aprila pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju.
♦	Spremembe v parobrodarskem v«znem redu. S 1. aprilom stopi v veljavo poletni parobrodarski vozni red za tekoče leto in z njim le nekatere manj važne izpremem-be. Glavne brze parobrodarske proge ostanejo kakor doslej, le proga Sušak—Dubrovnik se otvori šele s 1 .majem. Veliki luksuzni parobrod Dubrovniške plovitbe »K.raJ:j Aleksander« prevzame progo Benetke—Trst—Split. Z novim voznim redom je zagotovljena tudi ugodna zveza Split— Dubrovnik preko Koroule in Hvara.
♦	Alpinski smučarski tečaji na Staniče-
vi	koči (2332 m) pod Triglavom, se prične 1. aprila t. 1. Prvi tečaj vodi vaditelj JZSS g. ravnatelj Jože Pogač ar. Kdor hoče preživeti nekaj lepih solnčnih dni v naših zasneženih planinah, naj ne zamudi te prilike. Vsa oskrba stane dnevno 80 Din. Najlažji zimski dostop k Staničevi koči je iz Mojstrane skozi dolino Krmo, kjer je postavljena zimska markacija. Nosači za prtljago in vodniki so v Mojstrani na razpolago. Predvideni so lep.i izleti in daljše ture
♦	Poroka. Poročil se je včeraj v Curihu g. Roman Gregorig dipl. inženjer jJI asistent na curiški tehnični visok.i šoli, z gdč. A.nnv Rud h ar to v o. Bilo srečno!
» Župnikov avto je zgorel. Župnik Vinko Lušin iz Litije je hotel v torek preizkusiti svoje vozilo, ki je bilo zadnje čase zaprto v garaži. Motor pa mu je nagajal m ie moral župnik na Dobravi po konjsko vprego. Ko so' bili sredi Dobrave, je nastal v stroju močan pok, v naslednjem hipu je bil pa

IMA P05ER OKUS IN HITSO OZDRAVI
RES/VAL
rrtim seboj, ki ga ustvaria slaba režiia. se
izgublja.	...
Malvolija je igral Levar. Gladko pnstr-8»ni lasje in šilasta brada so nergača krasno karakterizirali. V težki ulogi je Levar t ma^ko i n igro ustvari! leno karakterno podobo, ki ie prejšnjega Malvolija daleč zatem-n'la in nam ga vse drugače približala. V prvem delu ie njegovo prepričevalno in plastično doživljanje rodilo kreacijo, ki ostane v spominu na najboljše uloge. V gal eni; oralih karakternih ulog se ie težko odlo-? ti. komu bi prisodil prvenstvo. Cesarjev Tobiia je silen. Kar je nakazal z masko, je izpolnil 7. umirjeno in resno igro. Po dalj-?<>ni presledku se ie podal Cesar zopet na pot repnega stremljenja, ki mu zagotavlja uspeh. Sancin ie bil Bledica, kot si_ ga je ustvarila domišliiia. Greeorinov Fabiian je bil pro*en in zvest pajdaš pijanski dvojici. Gabrijelčičeva ie presenečala s krasno igro. Živahna, prebrisana iedra Marija ie pokarala talent, ki bi s pravo zaposlitvijo m v dobri režiji lahko razvil, da bi igralka žela lene uspehe v karakternih ulogah. Pri znati moram, da me ie nien nastop opominjal. da bi se brez talenta tudi v tei ulogi in v tei režiii ne mogla tako uveljaviti. Prav tako 7animiva kreaciia se je nosrečila Miri Danilovi. Liubka Viola ie izžarevala 9rčno tonlino v neprisiljeni in iskreni igri. Nien tfdent. ki se ie že v lan=ki sezoni vedno očitneie razvijal se je topot prekosil m r«tvaril morda doslej najlepšo ulogo. Ob tej priliki je treba omeniti, kako pozorno oživlja Gavella tudi manjše uloge. Ali ni bil Murgelj ves čas viden, ali se ni Plutov duhovni oče močno odražal v svojem oko-liu? Nablocka je odigrala Olivi jo realistično. brez slehernega patosa. Karakterizirala jo ie v vseh niiar.sah ter ie čarala tudi s pogledi. Železnik in Drenovee sta 9 spretno Igro in s pritajenim patosom lepo sodelovala v svojih dekorativnih ulogah. Debevee je prevzel težko nalogo Shakespearejevega
norca. Le igralec, ki ume intelektualno moč združevati z drastičnim značajem življenjske pozicije, se lahko loti take uloge. De-bevčeva igra ie izpolnila pričakovanje, v njej smo čutili ono dnino, prikrito življenje v norčevih prsih V nekaterih prizorih je globoko in pretresljivo osvajal človeka. Zato mi je za poslednjo pesem še bolj žal.
J. K.
Vremensko poročilo
Meteorološkeoa zavoda v Ljubljani
St.e"ilke za označbo kraja pomenUo: L čas opazovanja. 2. »tanje barometra 5. tmesr tn brzina vetra 6 oblačno«* 1—10 3 temoeratura 4 relativna vlaea ▼ 7. vrata oadavin, 8 oartavin« v mm — remoerat.ura: prve številke no m en Uo na.1 viAlo. druie najnižjo temperaturo.
30. marca
Ljubljana 7, 764.8, 2.6, 90, ENE2, 10, dež, 6.8; Ljubljana 14., 765.5, 8.6, 70, SW3, 4, Maribor 7, 767.6, 2.0, 90, mirno, me gla, sneg, 5.0, Zagreb 7, 764.7, 5.0, 90, NWN2. 10, dež, 8.0; Beograd 7, 762.1, 2.0, 90, SE4, 10, dež, 1.0; Sarajevo 7, 762.1, 3.0, 90, mirno, 10, dež, 0.3; Skopi je 7, 764.2, 3.0, 90, SE2. 10, dež, 6.0; Kurobor 7, 757.3, 10.0, 90. E2 10, —, —; Split 7, 758.5, 10.0, 80, NE6, 9. —, —; Rab 7, 761.0, 10.0, 80, N4, 7. -, —
Temperatura: Ljubljana 4.8, 1.0; Maribor 9.0. —2.0; Zagreb 7.0, 3.0; Beograd 5.0, 0.0; Sarajevo 11.0, 2.0; Skoplje 8.0, —2.0.
Sonce vzhaja ob 5.46, zahaja ob 18.24.
Luna vzhaja oh 3.21. zahaja ob 11.10.
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih dela Rozi Preželj v Dobji vasi št. 5.
V. Preželj.
Odoor*fiooa Mi^tr.tvB *oc,mn« polili« w> r^roor—ea zorama	1333
avto že ves v plamenih. Voznik je v zadnjem hipu izpregel oba konja, župnik Lušin, ki je sedel v zaprtem avtomobilu, se je pa tudi naglo rešil. Vozilo je 6koro popolnoma zgorelo.
♦	Tudi aprilske šale naj imajo svoje meje. Pišejo nam: Te dni je dobil neKdo priporočeno pismo iz Amerike, kjer se mu naznanja, da mu je sorodnik zapustil milijonsko dedščino, od katere naj osebno dvigne v neki ljubljanski banki obresti v znesku 10.000 dolarjev na podlagi prilože nega čeka neke newyorške banke. Vse je bilo tako prevarljivo sestavljeno, da je re vež mori:l verjeti in bi se bil gotovo 1. aprila peljal v Ljubljano in tam zapravil morda 200 (.izposojenih!) Din da mu nismo razbrali podpisa na čeku: Royal April fool _ in ga tako obvarovali šKode. To pač niso nedolžne potegavščine, temveč neokusne falocarije.
♦	Proizvajanje obutve za Orient. Po vt^ nitv.i Tomaža Bate iz Indije se je pričelo v njegovem podjetju delati na tem, da se za Orient proizvaja ona obutev, ki bo najbolj odgovarjala kulturnim in socialnim potrebam tamošnjega prebivalstva. Pred tremi tedni so bili v oddelku za izdelavo modelov izgotovljoni specijalni vzorci. Vse to delo je zahtevalo mnogo truda. Pri delu so bili zaposleni čevljarski tehniki in strojni konstruktorji pod Batinim osebnim vodstvom. 2e danes posluje nekoliko oddelkov v tovarni, ki izdelajo samo za Indijo 100.000 parov čevljev tedensko. Na ta način rešuje Bata krizo. Žrtvoval se je 2 me seca na potu po Daljnem vzhodu in iskal načina, kako plasirati svoje proizvode, istočasno pa nabavljati tam surovine. Tudi v tem primeru je ostal Bata zvest sebi, češ, da za onega, ki hoče delati, ni krize.
♦	Sadjarji! Skrajni čas je, da obrizgate sadno drevje z Arborinom in si tako za-sigurate zdrav in najboljši sadni pridelek. Arborin proizvaja >Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (dvorišče).
♦	Zobovje nikdar ne očrni, če se redno uporablja dobro sredstvo za čiščenje zob s primerno ščetko. Vse kar zapuščajo sline in razna jedila, ali pa kar ima za posle dico kajenje in kar se samo napravlja na zobeh, odstrani temeljito redna nega z Odo-lom, k.i vsebuje mnogo kaloidnih sestavin ter odstrani vsako onesnaženje zobovja in tudi neorijeten vonj.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna JOS. REICH.
♦	Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9.
u_ Na proslavi desetletnice Jadranske
straže v soboto ob 20. v dvorni hotela Uni-ona se bo izvajal najlepši glasbeni spored domače in svetovne literature. Godba narodnega železniča.rskega glasbenega društva >Sloge.r bo pod vodstvom g. Herija Svetla med dru.gim odigrala prof. Bera.no-vo slavnostno koračnico. Trojica priljubljenih ljubljanskih umetnic bo pestrost mnzi-kalnega večera še povečala: prtaiadona ga. G j u ngj en ac-G av ellova dn sopranistka gdč. Ani ta Mezetova bosta peli Lajovčeve in štri-tofove skladbe, dočim bo .pianistka _ gdč. šapija Boža zaigTala dvoje kompozicij, od katerih bo mogočna Bu.ssomije-va Oktavna etuda zadiviHa vsakogar. Ta večer nastopita tudi dva priznana najmlajša britonista gg. Li.kovič Joža in Žagar Drago, oba gojenca ljubljanskega konservatorija. Dočim razpolaga g. Likovič z basovskim baritonom ter bo" v njegovi izvedbi imponirala Herman-no-va balada >Troje popotnikov«, kaže Žagarjev gias izredne vrline mehkega baritona. Operni tenorist g. Gostič je pa že priljubljeni znanec naše koncertne publike; zapel bo dvoje Lajovčevih pesmi. Slovenski vokalni kvintet bo izvajal troje vokalnih del, posebno bo užgala Prelovčeva »Nageljni rdeči«. Vstopnice se dobe v pred-prodaji pri tvrdM Tičar. Sedeži od 20, do 5 Din, stojišča po 2 Din. Izredno nizka vstopnina omogoča vsakomur, da se udeleži glasbene prireditve ter tako pokaže zanimanje za ideje Jadra,nske straže.
u —Veliki zborovski koncert Hubadove pevske župe, ki se bo vršil v nedeljo, 3. aprila ob 15. v unionski dvorani, ima dvodelen spored. V I. delu sporeda nastopi 8 zborov, in sicer zbor >Loški glas« iz Loke pri Zagorju zapoje pod vodstvom Srečka Godine Aljažev moški zbor »Na dan«. 2) Zbor »Hugolin Sattner« iz Most pri Ljubljani poje Sattnerjevo »Slovensko govorico« pod vodstvom Vinka Rupnika. 3.) Zbor »Domžale« is Domžal zapoje Jerebov zbor jO kresu« in Pav&ičev »Deklica, ti si jokala«. Zborovodja Franc Plevelj. 4) »Zvon« iz Trbovelj pod vodstvom Oskarja Molla zapoje Adamičeva zbora »Bog daj« in »Konja jaše Hasan aga«. 5) Gostič Srečko vodi »Savo« z Jesenic, ki na.m zapoje Pimatov zelo delikaten zbor »Pomlad in jesen« ter švabovo ponarodelo »Oj, dekle, kaj si tak žalostna.« »'i^ogatec« iz Dolenjega Logatca pod vodstvom Janka Gutčka zapoje Jerebov zbor »Pelin roža«. Pevski odsek Narodne čitalnice v šiškl, ki ga vodi Janez Godec, zapoje Tomčevo »Gremo v goro više« ter Adamičev zbor »Vse rožice rumene« Sklepno besedo v I. delu ima zbor ljubljanske Sloge, ki zapoje pod vodstvom g. Svetla Hohrelterjeiv »Nočni psalm«. O K. delu pa jutri. Danes le prosimo naše občinstvo, da pridno sega po koncertnih vstopnicah, ki se dobe v Matični knjigarni.
u_ Tovariši Preporodašil V soboto 2
aprila ob 15. se bo vršil v društvenem lokalu prvi redni članski sestanek. Tema sestanka je: česa si želi Preporodaš od svojega društva. Ker se bodo obravnavala važna in pereča društvena vprašanja. Je udeležba za članstvo strogo obvezna! — V primeru povoljnega vremena se bo vršil v nedeljo 3. aprila pešizlet na šmarno goro. Zbirališče v društvenem lokalu ob 10. dopoldne. Udeležite se izleta v čim večjem številu.
u_ Občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže se bo vršil drevi ob pol 21. v prostorih restavracije glavnega kolodvora z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in prijatelji Jadranske straže so vljudno vabljeni, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
u_ O par j en otrok. Včeraj ajutraj ee je
pripetila na Vodovodni cesti huda nesreča Triletni delavčev sinček Skerjančev Gu-stek se je priplazil k štedilniku in pograbil
lonec vrele juhe, ki »e j* »Mla nanj. Hudo
poparjenega otroka so morali nemudoma prepeljati v bolnico.
u_ Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Drevi ob 20. redni članski
sestanek. Predava g. dr. Stojan Bajič.
u— člani Fotokluba Ljubljana! V petek 1. aprila ob 20. članski sestanek pri »Sokolu«. Na dnevnem redu preiavanje in de bata, nato pregled slik, ki jih prinesite s seboj, zlasti za razstavo namenjenih. Pridite v čim večjem številu.
u— Tečaj za šivanje. Na željo članic priredi Zveza gospodinj še II. šivalni tečaj takisto pod vodstvom strokovne učiteljice. Tečaj se bo vršil za začetnice ali za take, ki se hočejo v šivanju še izpopolniti. Priglasiti se je nujno na naslov Zveze gospo-i-inj, odsek Splošnega ženskega društva, Ljubljana, Poljanska cesta 18., ker se tečaj začne v petek, 1. aprila, v Splošnem ženskem društvu, Rimska cesta 9. od 18. do 20. ure.
u— TK Skala. Vabimo vse tovariše na
članski sestanek, ki se bo vršil v petek 1. aprila ob 20.30 v zadnji sobi Narodne kavarne. Zadeva važna in nuina.
u— Društvo »Treznost« javlja vsem svojim članom (icam). da se bo občni zbor zaradi nepričakovanih ovir vršil šele v aprilu.
u— 2enskl Pokret opozarja na predavanje v socijalno-političnem tečaju, ki se bo vršilo drevi v društveni sobi. Začetek ob IS. Predava dr. Stojan Bajič.
u_ Pihalna godba Sokola I ima teredno
vajo danes ob 20. na Taboru.
u— Viški Sokol bo ponovil na splošno željo 3. aprila burko »Pred poroko«, ki je nedavno žela toliko pohvale. Kdor si želi neprisiljene zabave in zdravega smeha naj ne zamudi posetiti te predstave. Med odmori bo Igral radio-jazz.
u_ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igTa v nedeljo 3. aprila v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) veselo igro v štirih dejanjih »Gašporček dvomi zdravnik.« Začetek točno ob 16.
u_ Sadjarska podružnica na Viču priredi drevi ob 19. v risalnici osnovne šole zopet svoje običajno predavanje, h kateremu so vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Naročniki apnenega prahu naj prine so denar seboj.
u— Ustanovitev krajevne organizacija JRKD na Viču. V Sokolskem domu na Viču se je vršil 13. t m. dobro obiskan sestanek zaradi ustanovitve krajevne organizacije JRKD. Sestanku je predsedoval župan g. Petrovčič, izčrpno politično poročilo pa je podal zborovalcem narodni poslanec g. dr. Rape. Ta sestanek je bil priprava za ustanovni občni zbor krajevne organizacije, ki se je vršil v nedeljo 20. L m Zboru je predsedoval g. Mesec, udeležilo pa se ga je 80 članov, zastopnikov vseh 6lojev, ki so soglasno .sprejeli listo 20-član-skega odbora. Ta odbor se je na svoji prvi redni seji konstituiral takole: predsednik Josip Mesec, podpredsednik Pavel Smrkolj, tajnik Josip Guštin, blagajnik Marko Knez, delegati za sresko organizacijo pa gg. Borštnik, Kovačič Anton, Klemeiučič France in Mihelič Pavel.
u— Kontrola mieKa bo poostrena. Pred velikonočnimi prazn.iki je tržno nadzorstvo izvedlo strogo kontrolo mleka in mlečnih izdelkov, pripeljanih na živilski trg. Preiskava je sedaj usotovila. ida je b.i.lo mlfko v mnogih primerih zalito ln posneto. Sledila bo .primerna kaze.n. Do gnan o je bilo dalje, da je mnogo smetane in masla vsebovalo veliko manj odstotkov tolšče, kakor to predpisuje zakon o živilih. Tržno nadzorstvo bo sedaj še bolj poostrilo kontrolo nad uvoženim mlekom in mlečnimi izdelki.
u— Ljubljana in lepotičje. Kakor je »Jutro« poročalo, je bilo v <vsej državi za le potičje lani izdanih 300 milijonov Din. Koliko odpade na Ljubljano, statistični podatki še niso zna.ni. Pravijo pa, da je Ljubljana lani uvozila za okoli 10.000 kg raznih parfumov, pudra, ličil, barv za lase in drugih kozmetičnih predmetov, če računamo kilogram vsaj po 100 Din, vrže to letno 1 milijon Din. Pa bo številka natančnejša, če vsaka dama zase preračuna koliko jo stane 1 kg lepotiinih sredstev.
n— Razni poškodovanci. V splošno bolnico so včeraj pripeljali več poškodovancev z dežele. V Podgori je napadel neki France K. posestnikovega sina Franca Koželja in ga s polenom ranil pod desnim očesom. 7-latni posestnikov sinček Janez Ravnikar iz Suhe pri Stari loki se je hudo opekel po nogah, ki si jih je polil z vrelo vodo. Žena delavca. Katarina Klemenčeva iz Ncmuja je doma padla in 6i zlomila desno nogo. Delavcu Jožetu Veseiu iz Za-mostica je pri sekanju drv odletel kos lesa v oko in ga mu hudo poškodoval. Rudar Alojzij Šuštar iz Špitala je včeraj zjutraj na delo grede tako nesrečno padel, da si je zlomil desnico. Pred poslopjem splošne bolnice je nastal zadnje dneve, ko se zaradi toplejšega 6onca tali eneg in zrahljava zemlja, pravcati blatni otok. Po njem 6o prisiljeni broditi vsi številni obiskovalci bolnikov in sploh vsi, ki imajo opravka v bolnici. Vsekakor bi bilo nujno potrebno, da se prostor pred vhodom v bolnico posu-je s peskom, kar nikakor ne bi zahtevalo prevelikih 6troškov.
u— Tramvaj ga je podrl. Po Celovški ee sti v Dia vi j ah je v torek zvečer okrog 20.15 gnal 50 letni delavec Ivan Jerin štiri vole. Naenkrat je za njim privozil tramvajski voz, ki se mu Jerin ni pravočasno umaknil Voz ga je podrl po tleh, da je obležal s pr^ ceo hudimi poškodbami. Ljudje so odnesli poškodovanca v bližnjo hišo, nakar so te lefonirali po reševalni avto, ki ga je odpeljal v splošno bolnico, živino, ki je last nekega posestnika iz okolice mesta, pa je sprejel v hlev posestnik Pire iz Dravelj.
u_ Osleparjen upokojenec. K železniškemu upokojencu Francetu Oblaku v Zgornji šiški 140. je prišel pred meseci neki agent, ki mu je prodal obveznico vojne škode za 720 Din. Obveznico je Oblak plačeval v obrokih, ko pa so bili ti plačani, se je agent znova pojavil pri njem ter mu izvabil obveznico, češ. da jo mora poslati v Beograd. Oblak je agentu verjel. Ker pa agenta poslej ni bilo več nazaj, se je oškodovanec obrnil na neki bančni zavod v Mariboru, ki ga je agent zastopal. Iz Maribora so mu z dopisom pojasnili, da je nasedel sleparju. Tega zdaj Išče policija, ki sodi, da je slepar na enak način oškodoval več strank.
u_ Dolgi prsti povsod. Mesarski mojster
France Stupnik, stanujoč na Poljanski ce stl 53, je včeraj prijavil, da mu je tat od peljal iz mestne klavnice zeleno pleskan ročni voziček. Z nekega stavbišča v Vero^ škovi ulici je drug tat ponoči odnesel 400 Din vreden ba.kreni kotel. Delavcu Ivanu Podrebšku, ki biva v barak.l na Kodelie vem, so neznani prijatelji kurje pečenke
Kaj je »Sadvita« ? Kdor jo je že pokusil, ta že ve, kako izvrstno diši! »Sadvita« je sadje v čokoladi. To Vam je slaščica! — Okusna je, tečna in redilna kakor malokaj! Vrečico »Sadvi-te« v raznih vrstah sadja dobite po trgovinah za Din 5.
odnesli z vrta več kokoši, v spalno sobo natakarja Franceta Zalokarja na Dunajski cesti 34. je neklo vlomil in odnesel uro budilko in več toaletnih potrebščin. Iz stanovanja poručnika Radivoja Po^oviča na Mestnem trgu 5. pa je izginil te dni zlat prstan z vdelanim velikim briljantom, vreden 7000 Din.
u— Otroške oblekce. predpasnike In dam-sko perilo kupite najceneje pri Albinu TURKU, Prešernova ulica 43.
iz Cdp
Shod poslanca Prekorška v gkofjl vasi. Drevi ob 19. bo imel p«slanec celjskega okraja g. Ivan Prekoršek shod v fckofji vasi pri Celju, na kar se opozarja vse tamešnje prebivalstvo.
e— Glede ponesrečene smučarke Kovačeve smo naknadno izvedeli, da si j* pri padcu, ko je zdrknila kakih 150 metrov globoko po zledenolem snegu, 1« mote o opraskala roke in odrgnila kožo na nogah ter da nima nobenih pomembnejših poškodb. Ponesrečenka se nahaja z ostalo celjsko smučarsko družbo, ki se udeležuje celotedenskega smučarskega tečaja Savinjske podružnice SPD na Korošici, v dobri oskrbi in negi v popolnoma oskrbovanem Kocbekovem domu in se bo vrnila z ostalimi smučarji v Celje najbrž jutri, ko bo smučarski tečaj zaključen.
e— Nov vodovodni red za mesto CeJj*. Banska uprava je odobrila nov vodovodni red za mesto Celje, ki je bil sklenjen lani 27. novembra v javni seji tukajšnje mestne občinske uprave Vodarino po novem vodovodnem redu bo mestna občina, začela pobirati s 1. aprilom t. L
e— Stavbna zadruga drta-ulfa nameščencev v Celju bo imela drevi c«) 20. r restavracijskih prostorih Narc inega doma svoj letošnji redni letni občni zbor. Ob tej priliki bo zadruga na skromen način proslavila 20-letnico svojega obstoja. Vsi državni in sploh javni nameščenci, pridite polnoštevilno!
e— Ukraden pla&ft. Na veK-ono&to nedeljo popoldne med 14. tn 17 se Je prikradel neznan dolgoprstnež t točilnico Skobernetove restavracije v pskrp+u Mestnega kina ln odnesel tamkaj službujočemu natakarju Rudolfu Cvetlu 700 Din vreden zelen plašč, v čigar ; epih so p« nahajali 4 ključi in usnjata rokavice^ O tatu ni nobenega sledu.
e— Nočna tatvina v stanova-iJu. V ru>*l od torka na včeraj proti jutru f-e je splazil z dvorišča Were.nove hiše v Gregorčičevi ul. 3 čez balkon v mezan:rru v predsobo neznan tat in odnesel trgovskemu potniku Antonu Hriberšku 1500 Din vn dno debelo zimsko suknjo. Doslej policija tatu še rd mogla izslediti.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ct> pol 21. kriminalno zvočno opereto »Poulični pevci«.
Iz Msrlisirra
a— lz Ljudske mrh-erze. V pete& 1. aprila ob 20. bo predaval akademski slikar g. R. Jakopič iz Ljubljane o slovenskih umetnostnih prilikah. Pripovedoval bo iz svojih bogatih spominov o temi »Kako smo pričeli in kam smo prišli«, in sicer na podlagi skioptičnih slik. V ponedeljek 4. aprila bo pričel kratek ciklus o mandžur&kem. konfliktu. G. prof. Bogom. Stupan. bo predaval o geopolitičnem in kulturnem položaju Mandžurije.
a— Tujsko prometna zveza ▼ Maribora je na svojem VL občnem zboru ki se jo vršil v torek v kavami »Jadra i« ob navzočnosti uglednih predstavniko ' oblaste v ter zastopnikov letovišč in zdrs viMšč, podala obsežno bilanco uspešnega dela. Njena podjetja izkazujejo za pretek o leto dokaj lepe dohodke, ki pa vend ir niso v razmerju z izdatki za propaga ido, podeljene podpore itd. Mariborska T ijsko prometna zveza se organično razvi a in smo-treno ustvarja pogoje za razve tujskega prometa v svojem območju. P) izčrpn h poročilih je bila sprejeta naslednja resolucija: »Glede na izredno važnost tujskega prometa v našem narodnem gospodarstvu in v naši plačilni bilanci ugotavlja Tujsko prometna zveza na svoji glavni skupščini, da se ne more govoriti o pravem pospeševanju tujskega prometa v naših krajih vse dotlej, dokler se ne ustanovi hotelirska in gostilničarska strokovna šola. ki je še nimamo v državi. Kr. banska uprava dravske banovine, ki posveča razvoju tujskega prometa posebno pažnjo, se naproša, da ukrene vse potrebno, da se že s prihodnjim šolskim letom otvori talca strokovna šola v Mariboru kot važni tuj-siko-prometni točki v dravski banovini«.
a— Jadranska noč. Kakor v Ljubljani tako bo tudi v Mariboru slovesna proslava 10 letnice Jadranske straže. Ob tej priliki, in sicer v soboto 2. aprila bo v veliki dvorani Union a slavnostna prireditev pod geslom »Jadranska noč«. Ker je Jadranska Straža velevažna organizacija, ki je že povsod v državi prodrla med ljudstvo, kažimo na tej slavnostni prireditvi Jadranski straži najboljše svoje priznanje in razumevanje za njene velike cilje in naloge z veliko udeležbo. Dame naj se udeleže te prireditve po možnosti v narodnih nošah.
a— SO. Napredek. Na praznik Mariji,nesra oznaneja, 4. apnla predava v Narodnem domu ob 10. dopoldne tov. A. Novak. Tema: O nas samih. Na to predavanje opozarjamo že danes. — Odbor.
a— Nov grob. Umrl je n«rledni mariborski urar in posestnik g. Rudolf Bizjak. K večnemu počitku so ga položili v torek popoldne na mestnem pokopališču na Po-brežju. žalujočim naše iskreno sožalje!
a_ Za Pomožno akcijo so darovali v
zadnjem času večje zneske: Rotary klub (4. obrok) 1000 Din Pevsko in tamHira-ško društvo »Danica« 950 Din, tovarna Freund (uslužbenstvo in tvrdka, 3. obrok) 2670 Din, tvornica »Ziatorog« (3. obrok) 2296 Din. nastavljene! tovarne Hutter Din 1680 in podružnica SPD 500 Din.
a_ Težka nesreča je doletela včeraj popoldne v Lobnici hlapca Franca Bačuna. Pri nalaganju hlodov je zgrmel debel hlod na tla in podrl hlapca, da je obležal z zlomljeno hrbtenico Nevarno poškodovanega so prepeljali takoj v mariborsko splošno bolnico, kjer so mu nudili pomoč.
r§tv
Poslovanje Privillgirane izvozne družbe
Včeraj popoldne se je v borzni dvorani r Beograda vršil izredni občni zbor delničarjev privilegirane družbe za izvoz poljskih pridelkov, na katerem je upravni odbor predložil obsežno poslovno poročilo. Iz tega poročila posnemamo naslednje podrobnosti:
Finančna sredstva.
Ko je družba prevzela poslovanje v mo-ropolu za račun države, je dobila od države na razpolago najprej 100. potem pa se 50 milijonov Din. Ta sredstva pa so se kmalu izkazala kot nezadostna in je bila družba primorana iskati kredit na mednarodnem denTrnem trsu. Tako ie dobila z žirom Pm. agrarne banke kratkoročno posojilo 82 mt-fi"onov frankov (103 milijone Din), od katere vsote je država povrnila ob priliki zapadlosti polovico. Družba se je mora a po-služiti tudi icmbardnega kredita v vi.m, J
milijonov D^, ki ga še danes uživa. Finaag-re težkoče so bile bolno mesto žitnega re-žina I zvari teh težkoč pa so bili različni. Pridelek pšenice ie bil mnogo obilnejši, Kakor se je prvotno pričakovalo. Poleg tega so prodacenti takoj po končani žetvi hoteli vrovčiti ves presežek, deloma v neupravičeni'bojazni. da bo država prenehala kupovati iršpnico po usodnih cenah. Temu so se pozneje pridružile še težkoče zaradi uvedbe uvoznih kontingentov in deviznih omejitev v raznih državah. Ob koncu septembra je bila družba primorana zateči se k izdajanju bonov za plačilo orevz^te pšenice.
Obseg poslov.
Skupno je bilo družbi od početka žitnega režima do 15 marca t. 1. prijavljenih za nakup na račun države od strani zadrug m trgovcev 91.080 vagonov pšenice: natovor-jenih je bilo od te količine 53.303 vagonov, tako da je 15. marca ostalo prijavljenih a še ne prevzetih 37.772 vagor.ov pšenice. Od prijavljene količine odpade na kmetijske organizacije (zadruge) 27344 vagonov, prevzetih pa je bilo 12.052 vagonov.
Do 15. marca ie bilo izvoženih v inozemstvo 20 232 vagonov, trenutno pa znaša izvozni presežek še okrog 20.000 vagonov.
Vrednost doslej kupljene plenice znaša 910 milijonov Din. Do 15. marca je bilo za kiplieno p-enico izplačano v gotovini 514.7 milijona Din. dočim je v prometu še za 32.8 mf.ijor.« Din neizplačanih bonov.
izvozne cene.
Nekaj dni pred prvo pošiljatvijo pšenice v inozemstvo (17. julija") je bilo prodanih v Češkoslovaško 50110 vagonov pšenice po 8S Kč za 100 kg eks slep Bratislava (147 dinarjev). Kmalu -pa so pričele cene padati. Ob koncu avgusta je znašala cena (eks šlep Bratislava) za potisko pšenico samo še 60 Kč (100 Dir), za begejsko 59 Kč (98 dinarjev) in za baško aH banatsko 56 Kč ('-150 Din). Dne 10. septembra je bila cena najnižja in je znašala za potisko pšenico le še 56 Kč (93.50 Din). Sredi septembra pa se je cena pričela zopet dvigati in v novembru ie dosegla 84—85 Kč za potisko pa vi (140—142 Din) in 81—82 Kč za bašiko ali banatsko (135—137 Din). Ta cena velja približno tudi še danes.
Izh L-.piock za izvoa.
Izvoženih 29.232 vagonov pšenice predstavlja vrednost 325 milijonov Dm. V Češkoslovaško je bilo prodanih 18.565 vagonov (207.9 milijonov Dm), v Avstrijo 1856 vagonov ( JO.2 milij. Din), v ostale države Srednje Evrope 20.420 vagonov (238.1 milij. dinarjev) in v zapadonevropške in sredozemske luke 8812 vagonov (86.9 milij. Din), V Avstrijo je družba pričela prodajat, pšenico šele, ko je prenehala izvažati Madžarska (januarja) in ko je stopila v veljavo p uodbena preferenca od 35 par pri kg.
Oid ostalih prevzetih količin je družba prodala v tuzemstvu mlinom 14.623 vagonov, dorim ima preostalih 9453 vagonov (od -k"t>no prevzetih 53.308) v domačih skladiščih.
v Vojn! škodi zabeležen samo en raključek za kašo po 225 Din. V ostalem je prišlo do prometa v dolarskih papirjih, za katere je nadalje živahno povpraševanje. Promet je bil v 7 odstotnem Blairovem posojilu po 54, 53.75 in 54, v 8 odstotnem Blairovem posojilu po 57, in 7 odstotnem Seligmano-vem posojilu drž. hip. banke po 53.50 ia 54.
Ljubljana. Amsterdam 2277.93 — 2289.29, Bea-iin 1339.64—1350.44, Bruselj 787.94 uo 791.88, Curih 1094.35—1099 85, London 212 58—214.18, Newyork ček 5622.16 1o 5650.42. Pariz 222.15—223.37, Praga 167.09 do 167.95, Trst 292.27—294.76.
Curih. Pariz 20.31, London 19.30, New-york 515.75, Bruselj 72.05, Milan 26.7250, Madrid 39.—, Amsterdam 208.20, Berlin 122.75, Stockholm 103,— Oslo 102.25. Ko-benhavn 106.25, Sofija 3.73, Praga 15.27, Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 224—226, za april 223—226, 1% investicijsko 61—63.50. 4% agrarna 32 bi., 6% begluške 40.25—41, 8% Blair 57—58, 7% Blair 53.75—54. 7% Drž. hip. banka 53.75—54.
Beograd. Vojna škoda 227 zaklj., 7% investicijsko 62.50 zaklj., 4% agrarne 30—32. 6% begluške 40.75. 40.50 zaklj., 8% B^ir 58 50 bi., 7% Blair 53 den., Narodna banka 4780 zaklj., Priv. agrarna banka 248, 250
Blagovna tržišča
LF.S
+ Ljubljanska borza (30. t. m.) Tendenca za les slaba Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za smrekove deske (IV., 24—28 mm debeline, konične ali paralelne in podmer-ne IS—24 mm).
21 to
-f Chicago, 30. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 54.25. za julij 56.50. za september 58.625: koruza: za maj 36.50, za julij 39,625, za september 41.375.
+ Novosadska blagovna horza (?0. t. m.) Tendenca za koruzo čvrsta, sicer nespremenjena. Prometa ie bilo vagonov. Rž: baška 165-170 Oves; baški. sremski banat 125-130 Ječmen: baški in samski fi'^/64 kg 127.50—132 50, baški in sremski. pomladni 67/68 k" 162 ^0—167 50 Koruza* baškn. 100 — 102.50; baška. sremska, za aprd-junfj 99 — 101; baška, okolica Sombor
mero (Marathan, Zagreb) ftd. na enakovredne nasprotnike, zaradi česar se bo že od starta pa do cilja vodila ogorčena borba za zmagonosni naslov prvaka po-edinca. V borbi za prvenstvo moštev pa gresta oba domača kluba zaradi večje izenačenosti svojih moštev z večjimi nadami na start, špornu bodo čvrsto ob strani stali Bručan, Ilovar. Kumer Ivo. Lejka in Majhenič, dočim bodo Primorjaši žorga, Blatnik, Kovačič, Ogrin in drugi skušali po najboljših močen podpreti stremljenja svojih vodilnih klubskih tovarišev Slapni-čarja in Krevsa
Vsa naša športna javnost bo s simpatijami spremljala plemenita stremljenja naših atletov, pričakuje pa od njih, da bodo vložili vse svoje sile in sposobnosti, da čim boljše zastopajo barve naše bele Ljubljane.
Hitrostna tekma v smuku na Peci. Vi-
sokoalipinski tečaj na Peci od 24. do 28. tega meseca in I tekma v smuku z vrha Pece do Ulatove koče na velikonočni ponedeljek sta končali v najlepšem redu in dobri organizaciji mariborskega smučarskega kluba in SPD Mežica. Tečaja se je udeležilo preko 20 smučarjev, in sicer iz Zagreba, Sušaka, Ljubljane in Maribora, ki so vsi izrazijili svoje zadovoljstvo ter hvalili lepoto krasne Pece. Kot zaključek je Mariborski smučarski klub še organiziral svojo I. tekmo v smuku, ki je po svojem zelo težkem terenu zahtevala mnogo drznositi od tekmovalcev. Snežne razmere so bile izvrstne in se doseženi rezultati lahko smatrajo kot višek zmožnosti posameznikov. Višinska razlika na dolžino 3 km je bila 471 m. V naslednjem rezultati: 1. Ivič Franc (MSK) 7.22; 2 Maks Golob (SPD Mežica) 8.3; 3. Franc Siherle (SPD Mežica) 8.10; 4. Franc Pajank (SPD Mežica) 8.53: 5. Egon Lettner (MSK) 9.8; 6. Franc Stane (SPD Mežica) 9.40: 7 Fric Jelen (SK Olinp, Celje) 10.5: 8 M. La<Jer (MSK) 10.18: 9. E. Gračner (Smučarski klub Celje) 10.33; 10. M. Rens (SK Olimp. Celje) 11.11.
SK Korotan (Rakovnik). Drevi ob 19.30 seja upravnega odbora. Udeležiba za vse odbornike strogo obvezna. — V nedeljo dopoldne ob 9.30 sestanek celokupnega prvega in rezervnega moštva. Pridite vsi.
SK Ilirija (teniška sekepa). Danes ob 18. v damski sobi kavarne Emona sestanek vs»h članov. Važno! Udeležite 6e polino-šte^.lno!
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes
ob 18.30 trening na igrišču z« vse cro<ss-countrv tekače. Vsi atleti, ki imajo šprin-
Lonce in ponve cisti

t tem do upo-abliate
in mrzlim vremenom, do ne poka in ne postane adrgnife VaJo kožo *e?8> vsak predeni, sreste počitek temeljito t Niveo-Creme Tkanine postaneio mladstno napete, koža pa motne m prožna. Veter m /r®me ji ne moreio več ikoditi Nadrgnite pa fudi pod-predeni odideta na prosto, lice m »oke « Nivea-Creme. Ta krema namreč ne tapusti nikoli kijdj te« Vair nudi om «vefi m mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi mamo. Razlika nasproti luksuznim kremam«
NaiviSii učinek ali cen<*je. Nivea-Creme: Om 5.oo—22.oc Jugosi P Beiersaort i Co a.s. o.|., Maribor
_ Doiar ln funt. Kakor poročajo z mednarodnih levisinilh tržišč je ameriški dolar eadmje dni precej popuščal. Ta slaba tendenca dolarja izvira iz Newyorka samega, kjer je nenadoma nastopilo nezaupanje ."•roti dola.' u in so nastale govorice, da na-ni.era.rajo ' udi: Zedin.jene države slediti primeru Aner 1 je in opustiti zlati standard. Nasprotno ari lan je pa kaže angleški funt. Pretek;; teden je bil tečaj devize London §<-• razmeroma miren in se je notacija v Cu-nilra gibala približno na viši.n.i 18.90. Velikonočne praznike pa je špekulacija izrabila in je nenadoma potisnila funt navzgor, tako da je bila v torek v Curihu zabeležena notacija 19.60. Angleška banka, ki noče dopustiti dviganja funta, je naravno takoj Intervenirala In včeraj je bil že zabeležen zopet maji tečaj 19.30. čvrsto tendenco funta, si tudi po trikratnem znižan "'u diskonta Angleške banke ni popustila, pripisujejo stalraemu izboljšanju angleških financ. Veliko .pozornost je ponovno vzbudila rest, da bo Anglija te dni odplačala new J'orški Federalni rezervni banki zadnji ob-rok od' 50 milijonov dolarjev na račun po pobega povračila ogromnega deviznega kredita v višini 200 milijonov dolarjev, ki ga je Anglija naieia lani v ooletiu.
— Občni zbor Hmeljatskega društva za Slovenijo. Hmeljarsko društvo za Slovenijo sklicu e svoj 52. glavni občni zbor. ki (■•e bo vršil 10. aprila ob pol 9. dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu po običajnem dnevnem redu. Glavnemu občnemu zboru smejo prisostvovati vsi člani društva, glasovalo in posvetovalno pravico pa imajo samo delegati.
= Dnevnice članov davčnih odborov. Finančni minister je odločil, da se rednim članom davčnih in rekamacijskih odborov • t njihov m namestnikom in večjih krajih ilačujejo dnevnice za prisostvovanie od-rovm sejam, m sicer ako ti člani ali nami ?tmki niso iz k-aja. kjer odbor posluje, po 50 Din dnevno za dnevnice in stroške, ako pa so iz kraja, kjer odbor posluje, po 30 Lin na dan. Dnevnice pa se izplačujejo le v primeru, ako so dotični člani nepretrgoma prisostvovali odborovim sejam najmanj.osem zaporednih delovnih dni. pri čemer re nedelja ali kak drugi praznik, kadar d-ž„.\.-na ob las t va ne poslujejo, ne smatra za prekinjenje poslovanja.
Borze
30. marca
Na ljubljanski borzi je danes rteviiiza Newyork ponovno občutneje popustila. Z njo vred st nazadovale tudi dev,ize Berlin, Amsterdam, Pairiz in za malenkost tudi London
Na zagrebškem efektnem tržišču je bil
101—103; sremska. pariteta Šid 102 — 104. Otrobi: baški, sremski in banatski 93 — 96. Fižol; baški. sremski, beli. brez vreče '210 do 2'20. Krompir: beli slovenski 117.50 do
122.50
-t- Budimpeštanska termlnstia borza.
(30. t. m.). Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za maj 13.08—13.10, za junij 13.45—13.47; rž: za maj. 16.10—16.14; koruza: za maj 14.98—15.—, za julij 14.95.
Cross-country prvenstvo Jugoslavije
V nedeljo ob 11. dopoldne, Stadion, Dunajska cesta
Prvič v Ljubljani prireja JLAS tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v cross-countryju. Ako ravno razpolaga ravno dravska banovina z izbornimi tekači na dolge proge in so bili z druge strani blago-dati tega tekmovanja deležni že večkrat klubi iz Beograda in Zagreba, je na zadnji savezni skupšč;ni komaj uspelo delegatu ljubljanskih klubov, da izsili bojno glasovanje o vprašanju mesta tega tekmovanja. Z nami Slovenci so potegnili športniki iz Beograda in Pančeva, s čigar pomočjo je uspelo potisniti kompaktne zagrebške glasove v manjšino. Radi tega je sedaj naša dolžnost, da športnikom iz Zagreba pokažemo, da znamo tudi v Ljubljani organizirati prvovrstne atletske prireditve, da znamo omogočiti slehernemu, da se pri nas počuti dobro tudi z minimalnimi izdatki za življenje, da pa znamo tudi s športnega vidika postaviti može-tekmovalce na start, ki bodo opravičili sloves, ki ga uživajo dol-goprcgaši iz dravske banovine. Ako v vseh teh točkah uspemo, potem smemo z upravičenostjo tud; v bodoče zahtevati organizacijo državnega prvenstva v dravski banovini.
Tekmovanje bo eno najzanimivejših te vrste v naši državi sploh, kajti na startu bomo imeli priliko videti iz vse države vse tekmovalce, ki nekaj pomenijo na dolgih progah. Zagrebški, beogradski, pančevački in mariborski klubi postavijo nroti domačim rivalom SK Iliriji in ASK Primorju svoje kompletne ekipe v želji, da iztržejo SK Iliriji prvenstvo moštev, ki ga brani že dve leti. Tudi domača kluba nista ostala sklenjenih rok temv=č sta mobilizirala vse svoje kanone v želji, da vsaj na domačih tleh dokumentirata svojo radmoč na dolgih progah. Sedemdeset tekmovalcev, članov devetih klubov, v borbi za ponosen naslov prvaka poedincev in prvaka moštev v cross-country prvenstvu države! To je maksimum, kar smo imeli do sedaj prilike videti na startu nri imenovanem državnem prvenstvu! Kanoni Predanič fConcor-dia) in Tučan (Hašk), zmagovalec in dm-goplasirani na državnem prvenstvu v Beogradu 1. 1930 nalete v Spornu (Tllrija). S1apr>*čarfu in Krevsu foba ASK Primorje). Ormox'škn (Marnthon Maribor). Sr»-tenoviču (BSK, Beograd), Korena ln Ku-
tarice, naj jih vrnejo tekom današnjega dne oskrbniku na igrišču. — Drevi ob 20. v kavarni Evropa vaisna seja načels^va. Vsi in točno!
ŽSK Hermes razpisuje turnir za prvenstvo kluba v table-tenisu. Turnir bo v nedeljo. Pravico do t&kmovanija imajo vsi klubovi člani in članice. Prijave s prijav-nino 3 Din za osebo se sprejemajo v klu-bovem lokalu (Kettejeva ulica, »Vila Ko-vaoič«) ali pa pri g. Ciglerju (Spectrum, telef. 2343) do sobote opoldne. Pozneje prijavljeni plačajo dvojno prijavnino. Za
brez brazgotin
Z malo Vima na vlažni krpi boste očistili hitro in lahko ponve in vso ostalo kuhinjsko pripravo. Vim je izdaten, deluje hitro in pri tem ne opraska predmetov ter je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji.
čisti vss
iV4
člane table-tenis sekcije je tekmovanje obvezno. Zmagovalci dobe praktična darila. Turnir se prične v nedeljo ob 9. dopoldne v salonu »Reininghaus« (Frankopan-ska u'ica). Članstvo se vabi, da se udeleži tega turnirja v čim večjem številu.
O
Petek, 1. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza, — 17.30: Salonski kvintet. — 18.15: Gospodinjska ura. _ 18.45: L. M. Škerjanc: Uvodna
beseda o HaFdnu. — 19.05: Prenos z Dunaja. _ 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD ll.Oo: Radio - orkester. — 12.05: Ciganska godba. — 19.05: Prenos z Dunaja. — 22.30: Poročila. — Lahka godba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Lahka
glasba. _ 19.05: Prenos z Dunaja. — 22.40:
Lahka godba. _ PRAGA 17.05: Koncert iz Brna. — 1906: Prenos z Dunaja. _ 21.45: Plošče. — BRNO 17.05: Godba na pihala. — 1905: Prenos z Dunaja — VARŠAVA 17.35: Koncert orkestra. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 16.10: Lahka godba. — 19.05: Haydnov oratorij >Štirje letni časi«. — 22.35: Godba za ples. — BERLIN 20.15: Operni večer. — 21: Sluho-igra. — 23: Mešan program. — 16.40: Popoldanski koncert — 19.20: Komorna gias-ba. — 20.15: Godba na pihala. — 21: Prenos iz Berlina. — MOHLACKER 17: Koncert filharmoničnega orkestra. — 19.35' Mandoline. — 20.05: Simfoničen koncert — 22.45: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 17: Madžarske pesmi. — 19.40: Prenos gala-koncerta iz glasbene akademije. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Oj>eretni večer.
LJUBLJANSKA DRUtA
Začetek ob 20. Četrtek. 81.: Zaprto.
Petek, 1. aprila: Revna ko cerkvena miš. A. LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. Četrtek, 81.: Robinzonada. D. Petek, 1. aprila: Zaprto. Sobota, 2.: Seviljskj brivec. E.
Nadaljnje preniiiero v ljubljanskem Narodnem gledališču. Drama študira Katajeva >Kvadraturo kroga« v režiji piof. Šesta m dramo >Leda<s:. ki jo je napisal hrvatski pisatelj Krleža, avtor »Gosjx>de Glembajevi«. Režira dr. Branko Gavella. Opera pripravlja premijero poslednjega Puc^inijevega dela »Turandot« pod taktirko kapeinika Nef-fata in v režiji prof. Šesta. Za prihodnje dnf pa se ponavlja >Cavalleria Rusticana« in »Glumači«. V pripravi je tudi Dvorakova >Rusalkac
Mariborsko gfe&aBščm
Začetek ob 20. Četrtek, 81.: Traviata. Gostovanje primado-ne graške opere Tinke VVesel - Pol-la. C
Petek, L aprila: Zaprto.
Sobota. 2.: Kaverna. D.
Primadona graške opere ga. liuka ^ eBei-Poila gostuje danes kot Violetta Valery v Verdijevi priljubljeni operi >Traviata. Pevko odlikuje krasen glas ter sijajna tehnika. Baritonsko partijo očeta poje g. Neralič kot gost, Alfreda poje B. Sancin. Ostale partije HOjo gdč. Udovičeva, Cepičeva, Barbičeva ter gg. Trbuhovič, Skrbinšek, Gorinšek m P. Kovič. Orkester je pomnožen, dirigira kapelnik Herzrrežira D j. Trbuhovič. Dasi je ta uprizoritev »Traviate« zvezana z velikimi stroški, veljajo običajne ooerne cene
Brez vsake kavcije
in poceni si izposodite plošče in gramofone
Prt
ŠLAGER
Aleksandrova cesta 8
Uradniku Avgustu Tonejcu je ukradena zelena usnjata listnica z generalno polno-močjo tvrdke Bogomir Divjak, Maribor, orožnim listom in šofersko izkaznico. — Svari se vsakdo v slučaju zlorabe. Ce bi se listnica odvrgla, prosim najditelja, da odda isto proti nagradi pri tvrdki ali na policiji.	3986
Spominjajte se slepih!
LEPO ©PHSJE	-
aj^tM*- i (>rt?t«irat.>m »JOLIFEMME« prof. dr. BiHi. B!f»ra. preparat j« naraven, i iunanjim uporabljanjem. pK| nerazv1tih oprsjih
t, j. t r»zvoju laostalih ln a[>a<ilih prs, poriroienih po oslabljonjo vkM tvoleini »li dojenja, dojete ie » 4—6 tednih njib popisno in normalno obliko, ne da pri tem ojačite telo vn boke. Uspeh m pokaže le po prvi uporabi. Garnitur« Din 135.—.
PRI UPADLEM, MEHKEM OPRSJU dosoiete i preparatom »Juno« že * nekaj tednih pr votrvo ela?tičnost. tn Svr*toPreparat sta priznalno ocenila w priporočila dr. med. Funke in dr. med. H Majer. Dr. med. Funke pi5«: »Va* »J u n o« j« br«primeroo sredstvo ia jačanje ženskih prs.« Garnitura Din 70.—.
SCHR0DER-SCHENKE depo M Jngo«lavl)o: M-m-r. „0MN1A«, odd. I-S, Zagreb, DraSkovlfeva 27.
Zahtevajte brezplačni ilustrovam ceniki
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda
IVANA TAVČARJA
železniškega revidenta v pokoja
kakor za poklonjeno krasno cvetje se s tem najiskre-neje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo Izrekamo č. duhovščini, stanovskim kolegom pokojnikovim in vsem prijateljem ln znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
3989
V LJubljani, dne 31. marca 1932.
ŽALUJOČA SOPROGA m HČERKA
Pogoji za razpis nagrad Bivsera-
Za najboljše odgovore za razpisano vprašanje »Kakšne koristi Li novosti nudijo kupcu svilene nogavice Bcrgella in Riviera?« se bodo razdelile kot
1.	nagrada 12 parov	S. nagrada 6 parov
2.	nagrada 9 parov	4. nagrada 3 pare
ln 70 tolažilnih nagrao BergeUa in Riviera svilenih nogavic. Vsakdo se more udeležiti razpisa teh nagrad, ki pošlje najdalj do 7. maja 1932 na naslov kralj, javnega notarja dr. Radivoja Miladinovi-ča, Subotica, Strossmayerjeva ulica, odgovor na to vprašanje z navedbo svojega naslova kakor tudi s prilogo vsaj enega navodila za pranje, katero navodilo je priloženo
vsakemu paru Bergella in Riviera svilenih nogavic. Razglasitev nagrad se bo izvršila potom loterije med najboljšimi dobljenimi odgovori pod osebnim nadzorstvom kr. javnega notarja dr. Radivoja Miladinoviča, pri katerem je pravilna rešitev zaprto deponirana, na dan 9. maja 1932 ter se bodo dobitniki Objavili v tem listu na dan 11., 13. m 14. maja 1932. Nagrade bodo v roku 14 dni po objavi razposlane franko.	3926
CELJE
Ima na zalogi vsakovrstne radio aparate proizvodov: Eumig, Kapsch, Radione itd.
Izvršuje električne inštalacije za luč ln pogon ln popravila likalnikov ter drugih električnih aparatov, za kar daje na željo proračune.
Zaloga električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih teles in drugega materijala za električne napeljave, telefonov in zvoncev.
Solidna postrežba! 3524	Znižane cene!
Izkopanine v Herkulanu
V starem In lepem mestu Herkulanum, ki ga je leta 79. pred našim štetjem zasula lava iz Vezuva, nadaljujejo z izkopavanjem. Na sliki se vidi nova, popolnoma izkopana
cesta
Tovarna - last delavstva
Barbarske metode
na Kitajskem
vih častilcev iz vseh delov sveta.
Novo gledališče je zgrajeno v modernem »logu po načrtih arhitekte Elizabethe Scottove. Poročevalec nekega londonskega lista piše o njegovi vnanjosti, da je čisto zgrešena in kaže bolj podobo »grde, velike, puste, odvratne, iz opeke zgrajene tovarne
neh so stranski odri, na katerih se lahko pripravijo celi prizori in to je pri hitri menjavi prizorišč v Shakespearovih dramah zelo pametno. Garderobe so opremljene celo s kopalnicami in velike so shrambe za tisoče kostumov in dekoracijskih potrebščin.
Zanimiv sociafizacijski problem v Amerik!
Prav v visoko kapitalistični Ameriki so napravili poskus, kako bi se obneslo kolek-tivistično upravljanje tovarne. Takšnih delnih poskusov doslej sicer ni manjkalo, toda neki milijonar v Indianopolisu je sedaj svojo konservno tovarn? dal svojemu delavstvu v last. Mož se imenuje Wiiliam P. Hapgood in razlaga v izčrpni brošuri, polni številk in podatkov, kako je prišel na to idejo.
Akcije tovarne, ki so bile prej popolnoma v rokah njegove družine, sicer ne pripadajo še čisto vse delavstvu toda to ima že večino in upravlja podjetje tehnično, trgovsko tn financialno čisto kolektivno. Prejšnji lastnik je plačani vodja podjetja in ga delavci lahko vsak čas odstavijo, če ne bi delal v redu. Tudi njegov sin je samo nameščenec z istimi pravicami in dolžnostmi kakor vsi drugi.
Ko Je brošura Izšla. Je bil finančni posle-dek tega poskusa povsem uspešen. Tudi gospodarska kriza ni podjetju nič škodo-
vala. Bolezensko, nezgodno tn starostno zavarovanje je vzorno urejeno, teden ima pet
delavnikov. Odpust kakšnega posameznik« ali pa njegov izbris iz skupnega lastništva se more izvršiti le po tehtnih raziogih rra sklep celote. Vsak nameščenec prejema isto tedensko plačo in samo individualne okoliščine upravičil je jo kakšne doklade, a, pr. nezaposlenost družinskih članov, studijske svrhe itd. Nekaj teža re je priredila zasedba specialnih del, ki ahtevajo velikega znanja in posebne odgovornost-. Ta problem so rešili začasno, d- kier se iz delavstva samega ne vzgojijo, specialisti, » tem, da so sprejeli posebne ogodbene mv-meščence.
Delavstvo, ki je rta. tako erca-radet utr>
čin prišlo do lastninske pravice v sv Jem obratu, je, kakor običajno, eolgo čase vohalo v vsem goljufijo, a da:, as se Se Siti pionirja v poskusu, ki ima za bo^oč-iosfc vsega ameriškega delavstva v d>ko važ: ost. Treba pa je pripomniti, da zapoaftije tovarna samo kakšnih 150 del; vcev.
Novo Shakespearejevo gledališče
23. prihodnjega meseca otvorijo v rojstnem kraju največjega angleškega dramatika novo gledališče na mestu, kjer je pogorelo staro. Otvoritev se bo izvršila z velikimi slavnostmi, ki bodo privabile po vsej priliki ogromne množice Shakespearo-
s stolpom, ki sliči elevatorju«. Tudi bare-
liefi, edini vnanji okras poslopja, mu ne ugajajo, ker niso iz štuka, temveč iz opeke. Pač pa je notranjost zelo lepa in mogočna. Oder je širok in globok in ž njega vodijo stopnice v parket. Na obeh stra-
Goethe v sodobni Rusiji
Sovjetska državna založba v Moskvi Je izdala ob stoletnici Goethejeve smrti prva dva zvezka njegovih zbranih del, ki izidejo v 13 knjigah. Ta izdaja se odlikuje v primeri z dosedanjimi ruskimi prevodi Goetheja po temeljitosti in kritičnosti. V prvih dveh zvezkih so natisnjene Goethejeve pesmi, mladostne drame in epske poe-me.
Stoletnico smrti nemškega genija so obhajali v Moskvi zelo slovesno. V navzočnosti vnanjega komisarja Litvinova in njegovega namestnika Krestinskega ter nemškega poslanika Dirksena in avstrijskega diplomatskega predstavnika Pacherja se je vršila akademija, na kateri so govorih o pomenu Goetheja člani Akademije znanosti Petrov, Rosanov in prof. Braude, sodelovala pa sta z recitacijami tudi ljudska umetnika Kačalov in Neždanova.
Kitajska je znana po svojih barbarskih kazenskih metodah. V Mukdenu mora zločinec v križanem stanju klečati na železnih verigah. Ta tortura povzroči dostikrat smrt.
POBIJAMO KRIZO!
OMefce, površnike, trenchcoate, vetrne Jopiče to vsa druga oblačila za gospode, ter blago Eadnjib novosti oddajamo po globo-Jto	cenah.
Drago Schwab, Ljubljana
Dežela ljudožerov
Samo 48 ur od Pariza z letalom žnvi ifle-me. ki mu je človeško meso najslastnejša pečenka. Tako poroča francoski raziskovalec Jean Parrigault ki se je pred kratkim vrnil iz divjine afriške republike Liberije in iz ozemlja ob gornjem toku reke Volte.
Dežela, ki je pod francosko upravo, je zelo divjaška. Ondotni črnci preže na vsako priliko, ki jim daje upanje na ugTab-ljenje otroka. Najttvolj zale/kujejo Senufi — tako se zove to pleme — deklice, če pa mi teh, jim pridejo prav tudi dečki. Neko pleme Šemifov pa gre celo tako daleč, da noče živih otrok, ampak samo mrliče. V tem plemenu žrve trgovci samo od tega, da hodijo u kraja v kraj. iščejo mlade bolnike in jih privajajo svojim ožjim rojakom, ki jih imajo zaprte, dokler ne umro, nakar se gostijo z njihovim mesom.
Seveda pritiskajo kolonialne oblasti vedno močneje na te divjake, vendar doslej brez vidnega uspeha. Senufi prirejajo svoje gostije skrivoma. Baje so ženske glede ljudoznstva mnogo hujše od moških, ker so bolj fanatične. Francoske oblasti prigovarjajo domačim čarodejem in duhovnikom, naj bi odvadili svoje rojake teh groznih navad, a doslaj se ni to posrečilo niti v najskromnejši meri.
Efektrizirani dirkalni konji
Pri avstralskih konjskih tekmah so v zadnjem času prišli na to, da rabijo jookeyi
Eri dirkah naravnost mučilna sredstva, s
aterimii spodbadajo konje k večji hitrosti ▼ teku.
Za vzpodbuj erva ki i pripom oček »o jtm služile večinoma majhne električne baterije, ki so jih jockevi imeli skrite ▼ tobačnih dozah. Jockevi drže te doze v rokah m od časa do časa jih stisnejo, da se strneta žici in odda sta električno iskro, ki podžge žival k hitrejšemu teku. V drugih primerih so ugotovili, da so jockeyi imeli baterije v sedlih. Stik je nastal s pritiskom kolen, udarec pa je zadel seveda konja. Nekateri jockeyi pa so nosili baterije celo v pasu.
Ker anatrajo ljubitelji živati taikšno vzpodbujanje konj k hitrejšemu teku za nedopustno, je neki list v Sydnevu razkril te mučilne metode in avstralska vlada je uvedla strogo preiskavo. Mučitelji so bili kaznovani z dpnarnimi globami, poleg tega pa so jim tudi prepovedali udeleževati se tekmovalnih konjskih dirk.
Ijenec vsega ljudstva. Listi so stalno pri-občevali vesti o njej in njene najnovejše slike, za rojstne dni pa so prihajali zanjo od vsepovsod vsakovrstni darovi.
Za letošnji rojstni dan so ji prebivalci Walesa pripravljal, nekaj posebnega: celo hišo v miniaturni obliki, visoko do 4 m, tako da bi se otrok v njej lahko udobno krctal. V pritličju so napravili stanovanjsko sobo m kuhinjo, bogato izrezljano stopn'šče pa ie vodilo v prvo nadstronie, kjer je bila spalnica in kopalnica. Hiš-ica je bila opremljena s pohištvom do najmanjše podrobnosti. Kako dragocena je
Te dni so začeli odpravljati vse skupaj v London, kjer naj bi se izročilo 21. aprila mali princesi. Mobilijo in vse. kar je zraven spadalo, n. pr. telefon in radio, so odposlali z vlakom, hišico samo pa na kolesih s traktorjem. A v bližini vasi Llan-dogo se je zgodila nesreča. Lepa igrača je pogorela. Menijo, da gre za podtaknjen ogenj, ker so že prej brezposelni skušali hišico uničiti in jo je moralo v zadnjem času stražiti 50 policistov. Ali bodo Vali-žani zgradili novo miniaturno hišico, ali bodo princesi za sedaj darovala samo opremo, še ni znano.
Diplomat in pes
Dosedanji angleški poslanik v republiki Venezueli je odpoklican in 6e mora takoj vrniti v domovino. Vzrok njegovega odpoklica je bil njegov pes.
Venezuelska vlada je iz strahu pred pasjo steklino izdala odredbo, da morajo psi imeti nagobčnike, ker jih bo sicer konjač zastrupil. Angleški poslanik O' Reilly je tudi imel psa. pa se ni hotel pokoriti odredbi. Nekega dne je našel svojega psa mrtvega pred hišo. To ea je tako razburilo, da je velel p6a odnesti pred vrata zdravstvenega urada venezuelške republike. Zraven je pustil listek z besedami: »To ste storili vi!« Njegove izjave pa so tudi sicer prekoračile ton mednarodne d;,olo-matske vljudnosti. Diplomat se je namreč tako daleč spozabil, da je opsoval Vene-zuelčane z divjaki.
Venezuelska vlada je zahtevala takojšnji odpoklic j>oslanika. ki ga je angleški kabinet zaenkrat pozval v London.
Otok srečnih žena
Ženske na otoku Majorka so nedvomno najsrečnejše ženske na svetu. Venomer prepevajo, se smehljajo in kažejo zadovoljne obraze Kakšna je skrivnost te zadovolj-nosti ?
Vzemimo n. pr. Juan'to. tipično Major-čanko. Ima dva otroka, ki se igrata in valjata po pesku pod velikim, širokim vhodom v hišo. Tu se jim ne more pripetiti nesreča in ji ni treba skrbeti mnogo nju. Tudi je ne moti, če se med igro poma-žeta in odneseta kakšno cdrtino.
Juanitin dom ima bele, kamenite stene, tla so kamenita, stoli pleteni, miza iz hrastovine. Nikjer odvišne opreme ali luksuznih predmetov. A Juanita dela z žareči m očesom umetnika: tke platno, dočim predelujejo njene sosede volno ali krasijo primitivno lončevino s čudnimi slikami.
To je tisto na majorških ženskah: vse so umetnice in dela, Iti pridejo izpod njihovih rok, kažejo odsev njihove osebnosti.
Juanitin mož sedi med tem v beli, hladni veži in preizkusa rastlinska barvila, ki naj dado njenim platnom sijajne barve. Tudi on je umetnik in oba občujeta kot umetnika tovariša — umetniki pa niso nikoli v zadregi za besedo, kadar se razgovarjajo o svoji umetnosti. Druge žene gredo mimo in ena med njimi kaže drugi lonec, ki je okrašen s pestrimi arabeskami. Juanita opazuje ta lonec in ne obleke svojih sosed, kajti na MajorM ne poznajo »mode«. Nobena ženska ne nosi klobuka, pač pa šal okoli ramen in krilo, ki ni spremenilo svoje dolžine, od kar so Mavre pregnali z otoka. Juanita ne bere nikoli romanov in ni zato s svojim življenjem nikoli nezadovoljna. M»ž Ji je tovariš, sreča ji Je umetnost — ali so drugod v Evropi še kje kakšne popolnejše zveze za življenje?
Suša v Angliji
Razdeljevanje vode v nekem angleškem kraju, kjer trpe na pomanjkanju vode
Vsak dan ena
Posledice objestnosti
Na milijone brezposelnih se z največjimi žrtvami preriva skozi življenje — na drugi strani pa se še vedno najdejo izjeme, ki jim objestnost še ni postrigla peroti. Te dni so pripeljali v dunajsko bolnico dva takšna tipa. Prvi se je na veliko noč tako napil, da je začel požirati steklene drobce. Pogoltnil jih je celo prgišče in vmes bese-doval, da bo steklo prebavil kakor drugi velikonočna jajca. Pa je prišlo drugače. Pri neki gotovi količini se mu je »jed« ustavila in so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico, kjer so ga zdravniki operirali. Druga takšna trčena izjema se ie hvalisala pri postaji Franca Jožefa na Dunaju. Neki 351etni monter se je bahal. da bo ustavil brzeči avtomobil z eno same roko. Vozilo ga je sev?da podrlo na tla in ga povozilo. Oddali so ga v bolnico s težkimi ranami na glavi.
»Adolf, zdaj vidim, da so potrebni tvojim čevljem podplati!«
»Journal d'Alsace et de Loj ralnec, ki ?»» haja v Strasbourgu, piše, da je hotel neki
tamkajšnji bivši častnik proslaviti stoletnico Goethejeve smrti s predavanjem o Goetheju kot distančnem jaJtu-ču, to pa zaradi tega, ker je tolikokrat prejezdil poi iz Strasbourga v Sesenheim in nazaj. Ob isti priliki pnobčuje omenjeni list tudi naslednjo anekooto:
V novembru, ko rekrute v Strasbourgn prvič povedejo iz vojašnice, le imel neki podčastnik navado, da jih je še posebe opozarjal na Goethejev spomenik. Seveda niso fantje opazili nič posebnega, podčastnik pa se je redno razhudil in zavpil nanje: »Bedaki, ali ne vidite, da otvarja korak z desno nogo, ne pa z levo, kakor velijo predpisi?!« Seveda, Goethe ni nikoli služil v pruski armadi.
Toda anekdota ima svoj »kavelj«, na katerega strasbotirški list ni bil pomislil. Na javnem prostoru stoji v Strasbourgu namreč — Schillerjev spomenik, ne pa Goethejev. Goethe ima v tem mestu samo her-mo, ki stoji na vseučiliškem vrtu ...
Univerzalna kolajna za človečanske zasluge
G. Artur Leuba iz ženeve je imel občutek, da Društvu narodov še nekaj manjka, in je ustanovil »Univerzalni red za človečanske zasluge.« Seveda je reflektiral na to, da bi veljal za velikega mojstra tega reda. In svojo nalogo je izvršil še drugače temeljito. Dneva in tedne Je sedel nad časniki vsega sveta in zbiral imena mož, ki bi bili velikega odlikovanja vredni, pa naj si bo za zasluge na. vojnem »51 revolucijskem polju, v bakteriološki ali letalski stroki, za ustanovitev novih koncer-nov ali pevskih društev. Nihče, ki ae ma je zdel primeren, ni ušel njegovem« očesa, bodisi raziskovalec Groenlanda alt kakšen zamorski knez.
Nekega dne dobe vsi ti izbranci »govorno pismo gospoda velikega mojstra, s katerim se bavi z njihovimi zaslugami. Pismu je priložen projekt, ki opozarja na visoki namen in nizko — ceno univerzalnega reda za človečanske zasluge. Častna kolajna se podeljuje že za štiri petake, vite-štvo za 60 frankov, častništvo za 100 frankov, komanderji pa se naredijo za 200 do 400 frankov. Seveda so bili možje, ki so se čutili zelo počaščene s pozornostjo, ki jim jo je izkazal veliki mojster svetovne častne legije in ki so raai segli v žep, da so dobili blesketavo zvezdo iz pločevine v zlatem obroču in diplomo.
Hipoma pa so se začeli zanimati za tn-teresantno ustanovo tudi ženevski sodniki to so to svoje zanimanje do'rumen tirali s tem, da so g. Leuba pozvali k sebi, da jim natančno razloži vse podrobnosti. To razlaganje še ni končano in svet z zanimanjem pričakuje, kakšni bodo rezultati za velikega mojstra in njegovo veliko idejo.
Nov letalski rekord
Angleški letalec Molison Je 24. marca startal v Londonu na polet v Capetown in je dosegel cilj brez ovir ter potolkel rekord miss Slamon na tej progi za skoraj celih 16 ur.
Hiša Vorške princese zgorela
Kupujte kolk 2 protituberkulozna lige!
ANEKDOTA
Pariške gledališke stavke ne bo
Stavka, kf je pred neka-j dnevi pretila ▼sem pariškim gledališčem, je po zaslugi ministrskega predsednika Tardieuja odvrni ena. Po "dolgotrajnih pogajanjih je francoska vlada odpustila gledališkim podjetjem tretjino davkov, ki jih je do6laj pobirala na gledališke predstave. Poleg tega je Gledališčem, zabaviščem in kinematografom dovolila 12 milijonov frankov podpore, kar je v primeri z 220 milijoni dajatev teh ustanov vsekakor precej skromna olajšava.
Marsikdo se bo še spominjal, « kakšno nestrjmostjo so Angleži svoječas-no pričakovali rojstva najstarejšega otroka drugega angleškega kraljevega sinu. vojvode Yorškega. Otrok se je rodil sicer kot de-klic.a toda ta ie nostala notem izrazit
bila vtsa reč, kale to, da so hišico in opremo zavarovali za približno 300.000 Din. Mojstrovino so bistroumni Valižani razstavili v več angleških mestih in so ob teh prilikah nabrali več tisoč funtov v dobrodelne svrtie.
K. parlamentarnim
volitvam na Jai Krnska
Sin Japonskega ministrskega pred? adntka Ken Inekaj je dobil pri volitvih rajvišj« število glasov. Slika kaže, ka :o p«drav> ljajo pristaši novega pc* ianc.
Nevarna dražba tobaka
Vsako leto se vrši v Amsterdamu dražba tobaka s Sumatre v obliki, ki ogroža življenje. Na sliki vidimo mladega moža, ki ba-lancira na zidnem okrajku in beleži številke
Mlchel Z6vaco:
8
[®ar€lstI8Iano¥ slu
Zgodovinski roman.
»Da.« »Kdaj?«
»Jutri zjutraj.«
»Hvala bodi Bogu! Za časa sem te srečal!« »Kako to, vraga? Govori jasno!«
»Povem ti samo tole: tisti, ki te je zgrabil, je bil Pardaillan; zato se mu nisri mogel izviti... Ge izdereš meč zoper njega, te
ubije • • •«
»Ubije! Mene! Ali se ti meSa?«
»Pravim ti, da .ie Pardaillan edini človek na svetu, ki je močnejši od tebe ... Ne maram, da bi te zaklal kakor velikonočno jag-nje Tega pa ne, per la Madonna!... Jutri zjutraj si se hotel udariti z njim?«
»Da.« je osuplo ponovil Jehan.
»Dobro! Tedaj sem miren,« je rekel Saetta, in res je bilo videti, kakor da bi mu bila skrb odlegla. »Miren si? Zakaj? Kaj hočeš reči?«
»To, da Pardaillan jutri zjutraj ne bo mogel ničesar več zoper tebe!...«
»Gudrao,« je zamrmrai mladi mož. »Kakšno vznemirjenje! Nikoli
še našem videl Saette tako razburjenega ... Pa ne da bi me imel res rad?... Nič drugega ne more biti, Ce ne, se ne bi tako trese! zame... Ali sem po tem takem malo prida človek, ker ga sovra-
žim?«
In z blažjim glasom je nenadoma vprašal:
•AM potrebuješ denarja?«
atfo... Se pravi, te daj, če kaj ima?!« je rtfcH Saetta ta sprav« potni mošnjiček, ki ga je mladenič držal v roki.
Jean je zamišljen odšel.	,
Saettov obraz se je izprememl. Mrko gledaje za njim, je škrtnf.
z zobmi:	^ , .„	.	,
»Jutri zjutraj bo že prepolno!... Pardarllan ne bo mogel ničesar zoper tebe — ker te bo imel krvnik v rokah ...«
Pogrezaje se v globoko zarmšlienost, je mrmral:
»Ne dam Pardaillanu. da bi ga ubil!... Da, v skrajnem slučaju A raiši ne. Pojdi Faustin sin, pojdi, sin Pardaillanov. le teci proti prepadu, ki sem ga izkopal zate! Ura mojega maščevanja
blj6To rekši se je zavil v svod plašč in s prožnimi, odmerjenimi ko-rakt krenil proti Louvru.
3.
Dvor je ves poparjen. Kralj ne spi... Kralj ne je ... Kralj, k' je drugače tako poln prekipevajočega življenja, se več ne razgovarja s svojimi ministri o državnih rečeh. 0giblje se družbe svojih bLž-njikov in ostaja po mncgo ur zaporedoma v svoji spalnici...
Kralj je bolan. Kam se je neki spet zaljubil?
Tako se pomenkujejo dvorjani.
In pet ali šest jih je med njimi, ki vedo:
Njegovo veličanstvo je videlo mlado dekle, ki m« je stoprav šestnajst let. Komaj jo je zagledal, že ga je izpreletelo kakor blisk.
Pri kralju je zmerom tako, da mu vsaka nova ljubezen pokvari dobro voljo in zdravje. In to pot je zaljubljenost tako nevarna, da je on, vtelešona podjetnost, mahoma postal plašUiv kakor šolarček in se niti ne upa priznati oboževanki, da jo ljubi.
Sleherni večer, in vsakikrat drugače našemljen, hodi kralj v ulico Arbre-Sec in zdihuje pod balkonom svoje krasotice ...
Vsi kraljevi zaupniki in potoliznSd postopajo okoli bivališča
mladenke, ki utegne danes ali jutri postati velika milostaica...
Vse, kar so mogli izvedeti, je to, da je dekle znano pod imenom »go-spodična Bertille«. Gospodična Bertille ne hodi nikamor z doma, izvzemši v nedeljo, ko gre v kapelico Petih ran k maši. In tedaj jo spremlja gospodinja, častitljiva starka, ki jo imenujejo gospo Colli-no Colle. Nekaterim se je posrečilo, da so videli gospodična Bertille. Vrnili so se vsi navdušeni nad njeno brezprimerno lepoto
Tisti dan. ko so se bile zgodile reči, ki smo jih zgoraj omenili, je kralj popoldne sameval v svoji sobici. Sedel je na nizkem stolu in s konci prstov mehanično bobna! po toku za naočnike. Zdaj ra zdaj je klavrno vzdihnil in zastokal: »Le kaj dela Varenne, da ga ni?« Nato je nadaljeval svoje premišljevanje:
»Nobena ženska še nii tako vplivala name. kakor to dekle... Bertille!... Kakšno ljubko ime! Bertille!... Kar razložiti si ne morem. od česa sem tako zmeden. Ali me je očarala nedolžnost te de-vičice? Samega sebe ne spoznam!... In tega prekletega Varenna ni in ni!«
A zdajci se je Henrik IV. udaril z rokami po stegnih in vstal. »Le koga me spominja ta sladki obraz? Nu, če se ozrem po lepoticah, ki sem jih imel nekdanje dni...«
Ko je nekaj časa hodil po sobi, se mu je mahoma iztrgal vzklik: »Ventre-saint-gris! Že vem!... Saugiške me spominja!« S saniavim obrazom se je vrnil k svojemu stolu in sedel: »Bertille, moje sladko srčece, je podobna gospodični Saugi-ški... Saugiška! Oh, kako daleč je že vse to! Moje ra- nanje s to gospodično morda ni bilo zelo spodobno ... Bog mi odpusti, zdi se mi, da sem jo nekolikanj prisilil... Predobro sem bil večerjal tisti dan! Umrla je na porodu... In njeno dete bi utegnilo biti tistih let kakor Bertille!«
X
3671
Iščite pri Vašem čevljarja PfliiMA-OKMA
gumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črni in rujavi čevelj.
se strese ko sliši ime BURGIT obliž. Zakaj? Ker je že 24 let smrt kurjim očesom, bradavicam in trdi koži.
Dobi se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Naročila na glavno zastopstvo	3601
SVETEC, Novo mesto
I
UPRAVA ia UMADNIŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE naznanja tužno vest, da je dne 29. t. m. preminul
g^Spod
ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske
v pokoju
Svojemu zaslužnemu sodelavcu ohra*
nisso hvaležen in časten spomin!
V LJUBLJANI, dne 30. marca 1932.
S975
	
s, : ^	
•••••>'5* 5: • •	
/■•'t^jiJSEiBfasrssstf
..J*
-S. i
S* •p
tj p • '	M
*	f,
>. .8
j,---* • #
rj ' | ' -
.. >
začetnico, IŠČE večje podjetje. — Pismene detajlne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kemičarka«.	3976
Inteligentno, s perfektnim znanjem srbohrvaščine, SPREJME ravnateljstvo večjega industrijskega podjetja. Prednost imajo one s srednješolsko naobrazbo ali z znanjem angleškega jezika.
Pismene detajlne ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod »Tajnica«.	3976
iz močnega, trpežnega tiftina, v zeleni, rjavi ali sivi barvi, za dečke do 3 let Din 50, do 4 let 55 Din, do 5 let 60 Din, do 6 let 65 Din in za vsako nadaljnje leto 5 Din več.	3968
Za odrasle vse velikosti do št. 52
140 Din.
Blago razpošiljc-mo po povzetju.
Katalog na zahtevo brezplačno.
Graška tovarniška delniška družba za
stroje in vozove
nrei JOHN WFJTZER — (Grazer Waggon- nnd Maschinen - Fabriks - Aktien-J	- -	gesellschaft vormals John Weitzer, Avstrija)
Graški dvotaktni Dieselovi mstorfi 8 konjskih sil in veš
Graški četverotaktm Dieselovi
motorii do največje zmogljivosti
Zastopniki za Jugoslavijo: ZAGREB: Slavko Bosendorfer. Zvonimirova 2. BEOGRAD: Ing. Oskar Meinhard, Knez Mihajlova ul 35.	5906
II
i Hi
7 zgornji Eački
s 4 vagoni kapacitete, IŠČE mlin ali trgovca, ki bi zmlel večjo količino tukajšnje gornjebačke pšenice pod ugodnimi pogoji.
Cenj. ponudbe poslati na Inter-reklam d. d. Zagreb, Masarykova 28, pod šifro »Prigodan posao P 2497«	3973
Resen, protokoliran tovarniški
Beograjčan, z znanjem nekoliko tujih jezikov, s prvovrstnimi zvezami in referencami, IŠČE ZASTOPSTVO samo resnih, za konkurenco sposobnih domačih tovarn.
Ponudbe na »Publicitas«, Beograd, pošt. pret. 60, pod »Br. 40«.	3969
V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubi soprog, oče itd., gospod
trrar in posestnik v Mariboru
Zemeljske ostanke nepozabnega pokojnika smo položili 29. marca, ob 17. uri k večnemu počitku na mestnem pokopališču v Pobrežju. Naša dolžnost je, da se ob tej priliki zahvalimo vsem, ki so nam ob njegovi smrti izrazili svoje sožalje in ki so ga v tako izredno velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej srčna hvala!
Maribor-Ljubljana, dne 3 0. marca 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Tvrdka
Iv. Schumi
I Dolenjska cesta, nudi lepa suha drva in i i prv ovrsten premog
apsav..
Telefon 2059
Globoko potrti naznanjamo, da je dne 29. t m. ob 23. uri po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal moj srčnoljubljeni soprog, nas dobri m skrbni oče, stari oče, brat in tast, gospod
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica šl 5
ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske v p.
Pogreb se bo vršil v petek, dne 1. aprila ob 2. uri popoldne izpred palače Mestne hranilnice v Prešernovi ulici, na pokopališče k Sv, Križu.
Sv. maša zadušnica bo darovana v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Venci se na željo blagega pokojnika hvaležno odklanjajo.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Prosimo za tiho sočustvovanje.
V Ljubljani, dne 30. marca 1932.
FRANJA, soprosra; JANKO, major, sin: IVANKA por. NEGRO in MINKA, hčeri; FRANC in ANTON HRAST, brata; VIKTOR NEGRO, zet; CANA, snaha,
VIKTOR NEGRO, vnuk.
flSipl

/ - " V--?. .'i'«"«'•
>JUTRO< št 74 i	8 t===================^^	Četrtek, 31. UL 1932
MALI OGLASI
Pouk
Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za iifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo tastrukcije, pla-6a jo vsako besed« 50 par; u iifro ali za dajanj« naslova 3 Din. (4)
Camernikova
šoferska šola
LJubljana, Dunajska e. J6 Prva oblastveno tooeeeij« nirana. Proapeki 16 lasMOJ — paši te poajl 0 6 s n e_e sprejemi vsak ftas. SI
Nemško
fcoorrerzacijo k) pouk nudi izobražena gospa po 12 Din sa aro. Dva učenca skupaj 16 Kn za aro. — Poljanska cesta 13/11, levo 8827-4
Nemško govoriti
se nauče vsi naglo po moji metodi. Uspeh zajamčen Informacije od 12. do 5. ur« in zvečer. — Ljutova, Resljeva cesta štev. 13/1.
948-2-4
Vsaka beseda 50 par: za dajanie oaflnva ali za Šifro pa S Din. (11
Trg. sotrudnico
vajeno trudi pisarniških del. vključno nemške ln slovenske stenografije, sprejme Norb. Zanler in Sin, Sv. Peter v Savinjski dolini.	9295-1
Prvovrstne šivilje
tešče šivanja damskih oblek m kostumov, samo prvovrstne moči — ter
učenko
is, šivanje sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	9406-1
Kmečkega hlapca
vajenega vseh del, ne nad 80 let starega, ki bo moral raznašati tudi kruh, srrejme pekarna Vidic na Jesenicah.	»447-1
Služkinjo
|»r;dno i.n zanesljivo, ki mria veselje do otrok, sprejmem. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. »157-1
fiospoda
k darom govora m pro-dajmim talentom, elegantnega nastopa, iščemo za obisk privatnih strank v 1. nbljani. — Ponndbe pod »freimija in provizija« na oglasni oddelek »Jutra«.
9112-1
Modelnega
ključavničarja
( večletno prakso, kurjenega, samo povsem samo-enjno moč, za stalno zaposlitev išče lfvania »Titan« d. d., Kamnik.
»460-1
Neodvisno
gospodično
enioino nemščine, sprejmem v pisarno. Ponudbe »a oglasni oddelek »Jutra« pe.i iifro »Mesto gospodinje«.	9490-1
Spretno navijalko
v>c.lne sprejmem takoj na Smartinski cest; štev. 24.
9-515-1
Gospodično
dobro moč za pisarno ta skladišče iščem. Ponudbe ria oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Kava«. 9523-1
Hotelsko sobarico
pridno in zmožno nemščine sprejme hotel »Tivoli«.
9525-1
Gospoda
s kavcijo, pridnega za vsako delo. sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priden«.	9533-1
Brivskega
pomočnika
možnosti o n d u. 1 e r j a sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Onduler«.
9547-1
Dekle
pridno, snažno in pošteno, vajeno vseh hišnih del. sprejme H. Rodonovič, trg. Cerklje pri Kranju.
9617-1
Služkinjo
pridno im pošteno sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod žifro »Trbovlje«.	9641-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; za dajenj« naslova aH za šifro p« S Din. (2)
Trg. pomočnica
dobra moč, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, želi takoj nastopiti službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9363-2
Kdo sprejme
v službo inteligentno ta energično gospodično srednje starosti, vajeno vseh hišnih in pisarniških del. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Skrbna«.
9438-2
Šofer-mehanik
trezen in zanesljiv, želi nameščenje — če mogoče privatno. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 9124-2
Šofer
strojni ključavničar s petletno prakso, samostojen v popravilih, z najboljšimi spričevali, išče mesto za takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sposoben«. 9395-2
Plačilna natakarica
dobro izvežbana, zmožna kavcije, z dobrimi spričevali in osebno pravico, želi nameščenje v hotelu, restavraciji ali boljši gostilni, v kateremkoli kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Marljiva natakarica«.
9453-2
Mesto sobarice
išče samostojna boljša gospa, ki govori -več jezikov io je zmožna kavcij«. V poster pride hoteJ ali pen-zionat, ker imam že prakso. Gre tudi i/zven Slovenije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nastop«. 9454-2
Službo paznika
obč. sluge, vratarja ali kaj sličnega išče gospod z dobrimi spričevali. Nastopi lahko takoj. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
9451-2
Frizerka
dnibro izurjena v ondttHTa-njn. vodni ondulsciji, ma-nikiranju in masiranju, z dunajsko šolo, išče dobro mesto — po možnosti v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »•Prvovrstna frizerka«.
9450-2
Šofer-mehanik
z večletno prakso, absolutno siguren, ki je vozil v tu- in inozemstvu in ki govori več jezikov, želi mesto za ta-koj ali 9 15. aprilom. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Absolutno siguren«.
»45o-2
Dekle
pridno in polteno, t v«£-ietnimi spričevali, ki zna nemško in slovensko, dobra kuharica, z veseljem do otrok, išče pri boljši rodbini stalno službo e 1. aprilom. Ne zahteva visoke plače, ampak le lepo ravnanje. Cenjene ponudbe prosi na ogla.sni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna« 9487-2
Šivilja
Id bi event. tudi pomagala pri gospodinjstvu, želi k dvema zakoncema izven Ljubljane. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna«.	9489-2
Službo natakarice
išče mlado in prijazno. 18 let staro dekle. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Najraje v Ljubljani« 9499-2
Služkinja
z dobrimi spričevali, želi službo. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba«. 94&1-2
Mlad obrtnik
tržaški pribežnik — vešč vodstva podjetij, tehničnega risanja, knjigovodstva ter popolnoma slovenskega in italijanskega jezika, išče službo. — Ponudbe na podružnico »Jntra« v Mariboru pod »Primorec«.
fcagar Rice BurroughS;
Tarzan, kral| d£unsl<
175
Videč, da se Clayton obotavija, ga Je divjak zgrabil za suknjič in ga vlekel nekaj časa s seboj. Tako sta romala po neprodir-ni goščavi sredi glasov divjih živali in somraka, ki je postajal čedalje bolj gost. A zdajci sta začula oddaljen pok — kakor da bi nekdo ustrelil — in že je bilo spet vse tiho.
Mesto hišnfka I Starinsko pohištvo
ali kaj sliSnega išče za konski par srednjih let, brez otrok. Zmožna vseh hišnih tn vrtnih del. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	»494-2
Postrežnica
pridna in poštena išče za-poslenj«. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Postrežnica«.	9502-2
Mizarski pomočnik
z večletno prakso in dobrimi spričevali, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9355-2
Trg. sotrudnik
mešane stroke, vojaščin« prost, želi premeniti službo — najraje na deželo, event. tudi v mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9518-2
Boljša kuharica
samostojna, želi boljše mesto — najraje pri samostojnem gospodu ali kaj sli&nega. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«. 9546-2
Kuharica
perfektna, zanesljiva, želi službo v pensionu ali v graščini, orzir. kot gospodinja v boljši hiši. — Po-midbe pod šifro »Zvesta« na podružnico »Jutra« v Celju.	9556-2
Šofer
s triletno prakso in zmožen 5—>10.000 Din kavcije, išče službo k tovornemu ali luksuznemu avtomobilu Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	9562-2
Korespondent-
knjigovodja
perfeskteo v slov., srbohrvaščini in nemščini, išče stalno službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Skromen in zanesljiv«.	9561-2
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din j ia dajanj« naslov« ali u šifro pa 5 Din. (10)
»Opel« avto
maio vožem, s 4 sedeži, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	»344-10
Dvosedežni avto
»Ford« primeren za potnika, poceni prodam. Poizve se v Frančiškanski ul. 4. pritličj«.	9419-10
Kolesa
za besedo. Oglasi socijalnega značaja po 50 pa.r beseda. Za da janje naslova ali šifro 3 Din, ozkom« 5 Din.	(lil)
Kolo
popolnoma novo za vsako ceno naprodaj na Miklošičevi cesti 7/in, vbod poleg slaščičarne. 96KM1
razno in porcelan rai prodajam v Rožni dolini, cesta VIII/13.	9519-6
Vrednote
iKn Oeeeda 1 Dm: <a dajanj« naslova sli ns l;fro m 8 Din. f35)
Vsakovrstno zlato
supu>e po najvišjih eeuah
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfov8 ulica J
77
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Dta: za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (12)
Pleskane spalnice
po 2200 Din nudi mizarstvo Bizovičar, Glince, ceste HA.	9512-12
Prehrana
Nova hiša
dvonadstropna, n« periferiji mesta ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. »466-20
Lepo parcelo
n* severni periferiji Ljubljane, v golnčni le^i, suho in peščeno, kjer j« elektrika in vodovod, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	»459-20
Hišo v mestu aii obsežno posestvo
na deželi kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Vila«. »163-20
Hišo z vrtom
ali parcelo
kupim t predmestju Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »80.000«.	9532-20
Stanovanje
Vsaka beseda 1 DUi; n dajaaj« naslova aH sa iifro pa 6 Dia. (131)
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova aii u šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova sla za iifro pa 3 Din. (7)
Note Kohler
opus 130, 3., 4. itn 5. zve-aek kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9587-7
Vsaka beseda 1 Di.n: za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (16)
Kdo posodi
proti dobrim obrestim ta sigurnosti 7.000 Din do konca julija t. 1. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sigurno vračilo«.	9520-16
'II'
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; sa dajanj« naslova ali sa šifro Pa 3 Din. (6)
Gospodinjo jezijo
-slasti omare. k1 tlačijo obleke. Naše omare so 60 cm široke ln ohranijo obleke brez gub. — Posamezno pohištvo mize, stole, dalje kompletne spalnice od 2000 dinarjev naprej v najboljši Izvršbi naročite pri Albert Cerne, mizarstvo, Zg. Slška pri Remlzl.	3856-1
Čevlji na obroke
► Tempo«. Gledališka ulica A 'nasproti gledališča!. 114-6
Mizarji
Najcenejše tn najboljše flibolepljen« veaane plošče 'Sperplatten) dobit« na ikladišču tovarne »Ukod« Sušak-Ljubljana. Dunajska e. 31 dvorišče. Pošilja »e ia deželo v vsaki množi ni. Zabtevajt« eeaiik. 129 6
Pozor, modistinje!
Prodam več tisoč metrov trakov vse širine ta raz ličnih barv, ki več še neoblikovanih slamnikov po zmerni ceni. Zaloška cesta št. 77.	9390-6
Kompletno jedilnico
(Altdeutsch) 10 komadov, preprogo 3.60 X 4.20 m in kratek klavir (Stutzflflgel) prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 9513-6
Kdor a u d i prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova aid šifro 3 Din. »žirom« 5 Din. (14) esiaa* 1
Pozor!
Za svojo oddam 1 % leta staro lepo deklico in 4 mesece starega dečka, oba čvrsta. Poizve se pri g. Ivanu Hvala, Ljubljana, Slomškova ulica št. 1/UI, desno.	»431-14
Domačo hrano
dobro in okusno nudim Prtd škofijo 21/11, desno.
9417-14
Več gospodov
sprejmem na dobro domačo hrano po 13 Dim dnevno na Starem trgu št. 2.
»485-14
Lokali
Vsaka beseda 1 Din
ia dajanj« naslova ali za šifro pa 6 Din. (19)
Trgovski lokal
s skladiščem
primeren za špecerijo. takoj oddam. Naslov v og'. oddelku »Jutra«. »399-19
Lokal in stanovanje
3 sob. kopalmice in pritiklin oddam takoj ali s '1. majeim v LepodvoT='Vi ni. št. 3/1, Ljubljana VII.
950f7-J9
Trgovski lokal
z 2 skladišči ta majhen
lokal za pisarno
na prometnem kraju v Ljubljani odda.m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9505-1S
Salon
sa klub ali društvo poceni odda hotel »Tivoli«.
V najem
Stanovanje
2 sob in pritiklin takoj oddam. Naslov pove ogl. pddelek »Jutra«. »400-21
Enosob. stanovanje
le<>o, z elektriko, parketom ta vrtom oddam takoj v Zgornji Šiški, Spančeva pot 192.	»402-21
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin dam en mesec zastonj mirni stranki odraslih oseh s 1. majem, ki plača 6 do 8 mesecev naprej. Naslov v oglasnem oddeliv Jutra 9430-31
Dvosob. stanovanje
z balkonom — zračno in solnčno takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	»478-21
Dvosob. stanovanfe
« kuhinjo ta pri tuk linam i oddam takoj v Mostah, Koroščeva ulica Itev. 13.
»175-21
Trisob. stanovanje
moderno ta solnčno, ■ kopalnico, teraso in vsemi pritiklinami, plinom ter elektriko oddam taikoj ali pozneje v Staničevi ulici. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	»4(79-31
Enosob. stanovanje
s kuhinio oddam na Glin-cah, cesta H/L 9601-21
Stanovanje
il »obe ta k tih in j« takoj ■cddam v Zg. ši^ki, Vod-nikova, cesta 163. 9629-31
Dvosob. stanovanje
pinketirano, solnčno, s pritiklinami oddam s 1. majem v Rožni dolini, cesta IV/25. Ogledati po 17. nri 95ČM-2G
Opremljeno
stanovanje
sobe in kuhinje oddam v Spodnji Šiški, Kamniška ulica 119.	9656-31
Enosob. stanovanje
s pritiiklinami oddam takoj na Dunajski cesti štev. 99 9530-?!
Stanovanja
Vsaka beseda 1 Din; za (iajanj« naslova aH as šifro ps 5 Din. (17)
Vsaka beaeda 60 par: ia dajanj« naslova a« za šifro 3 Din. (21-a)
Trgovino
z mešanim blagom oddam v najean. Ponudbe na ogl. oddelek »Ju-tra« pod šifro »Trgovina na Gorenjskem« 9366-17
Sobo in kuhinjo
iščem z majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica«.
9484-21/a
Kovačnico
t vsem inventarjem oddam v najem dobremu delavcu, radi boleani gospodarja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vpeljana«.
9456-17
Mlekarno
na prom-etni točki vzamem v najem. — Ponudbe pod mačko »Prometna točka« na oglasni oddelek Jutra.
9535-17
Pridelki
Vsaka beseda 1 Dui j ia dajanj« naslova ali I za Šifro pa 5 Din. (33)
Belega krompirja
jedilnega, izbranega, kupim franko vagon. Na ponudbe brez cen« se ne oziram. Viktorija. Zagreb, Kraljic« Jelene 4. 9338-33
Sena
sladkega in polsladkega, prešanega, več vagonov kupi proti takojšnjemu plačilu Rudolf Dergan. Laško	9294-33
Poišest
Stanovanje
komfortno, s S ali 4 sobami iščem za julij ali avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod rCentrum 20« 9503-21/a
Enosob. stanovanje
ali veliko prazno sobo
iščem za takoj. Ponodbe na oglasni oddelek Jutra pod »Točen najemnik«.
»501-31/»
S 1. majem iščem
stanovanje 2 sob ta kuhinje v bližini eerkve sv. Jožefa ali Tabora. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Mala družina«.
9614-21/a
10.000 Din posodim
tistemu, ki mi da po zmerni ceni stanovanj« 2 sob m pritiklin v Šiški. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Šiški pod »Stanovanje«. 9530-31/a
Sobo odda
Vsaka beseda 60 par; n dajanj« naslov« aii n Ilire t Din. (23)
Vsaka beseda 1 Din; sa da jam j« naslova ali ia fctr« pa 6 Din. (20)
Mlin na prodaj
v najbolj prometnem kraju pri železniški postaji. Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod šifro »Prometmi mlin«. »122-20
Večjo hišo z vrtom
v mestu kupim. Plačam takoj v gotovini. Pismen« ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V gotovini«.
»4126-20
Hiša s trgovino in pekarijo
naprodaj v prometnem industrij. kraju. Obe obrti dobro vpeljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 6868«. 9460-20
Hišico
ali vsaj 300 m1 sveta kupim ob Celovški cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Denar« 9466-20
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v Rožni nlici štev. 3/1.
»135-23
Sostanovalko
sprejmem takoj — nudim ji ugodno zelo dobro hra no ter vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9415-33
Sobo
lepo opremljeno, s hrano ta vso oskrbo oddam Pred škofijo 21/n, desno.
»407-23
Opremljeno sobo
lepo, strogo separirano oddam ta istotam sprejmem
sostanovalca
s hrano ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9369-33
Opremljeno sobo
veliko, svetlo ta solnčno. s posebnim vhodom, elektriko in parketom, v Mižim Zvezde oddam s 1. aprilom stalnemu boljšemu gospodu. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. »506-23
1AJ r««BXEJSA PRILIKA
za avtomobiliste, ki zahtevajo najboljše
vsak plašč 215x^.4:0-21
Drage velikosti enako poceni:
Dimenzija	plašč		zračnica
4.50—18	Din	575	105
4.75—18	Din	770	120
4.75—19	Din	790	110
5.00—19	Din	820	110
4.75—20	Din	820	120
4.50—21	Din	815	110
Zahtevajte cene ra Vaftf< dimenzijo!
Izvanredne vrednosti je novi AII Weather Tread plašč, nenadkriljiva guma tako v izgledu kot službi.
Preizkušeni Ali Weather Tread plašč je danes še trpežnejši in močnejši kot prej. — Traja in zdrži veliko več. — Globoko vrezan kockast profil še na cesti. — Stranske prizme pa varujejo proti drčanju novi tip auto plašča.
Kljub temu ni novi AII Weather plašč nič dražji. — Ta veliki in močni plašč dobite danes po neverjetno NIZKI ceni. — Pogiejte gornje cene. — Obiščite Goodyear zastopnika in dajte si pokazati garnituro A.11 Weather Tread Goo-dyear plaščev za Vaš auto.
močnejše in varnejše drfl in označujejo najzadnejši
Več avtomobilistov na svetu vozi z GOODYEAR pneumatiko kot s katerokoli drnsro znamko.
' ^gSHBBaHB utsssis
ZALOGA V LJUBLJANI:
J. IiOvše9 Ta^earfe^
Telefon 27—28
Telegrami: LOVEKO
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice ta 2 posteljama takoj oddam s hrano ali brea. Zarnikova ulica 9, visoko pritličje, levo.	9371-23
Dva gospoda
sprejmem z ali brez oskrbe v bližini Zvezde. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9445-33
Svetlo sobo
opremljeno, z elektriko ta parketom, serpariran vhod, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9408-33
Sostanovalca
sprejmem v leipo, rračno ta solnčioo sobo, event. s hrano po umerili ceffld. Cesta v Rožno dolino 40, pritličje desno.	9449-33
1 aH 2 sobi
opremljeni, strogo separi-rani takoj oddam v vili na Mirju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. »146-33
Opremljeno sobo
odda Krisch«, Ilirska ulica št. 31, pritličje. »413-23
Opremljeno sobo
odda boljšemu gospodu iabkar, Gospoevetska cesta St. 5.	9476-33
Sobo s štedilnikom
s posebnim vhodom oddam dvema osebama s 1. aprilom v Rožni dolini, cesta Vn/4.	»174-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, sredi mesta poceni oddam solidnemu uradniku. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra«. 9472-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v Florijanski ulici št. 27, pritličje.	»171-33
Mesečno sobo
oddam s 1. aprilom. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra« 9467-33
Opremljen kabinet
s separatnim vhodom takoj oddam v Ciril Metodovi ulici 19/1-4.	9473-23
Sobe
s posebnim vbodom, a hrano ali brez poceni oddam blrau tramvaja v Spodnji Šiški, Cernetova ulica 31.
»493-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom s stopnji« oddam 2 gospodoma. Poizve se ns Cankarjevem nabrežju St. 9/1. 9496-23
Sobo
lepo opremljeno, « posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam za 350 Din. Sredina št. 5 (Prule).	»531-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom s sto.p-njic, v sredini mesta takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9497-23
Sobo s štedilnikom
veliko in solnčno tak o j oddam v Zeleni jami. Prešernova ulica 36. 9516-23
Sostanovalca
tndi dijaka sprejmem na Starem trgu 17/1. 9531-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom odda eni ali dvema osebama Pristou, Stari' trg št. 30/1. 9522-33
Mesečne sobe
•po 260 ta 360 Din s postrežbo ta razsvetljavo oddaja hotel »Tivoli«.
9634-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom poceni odda dvema ali eni osebi Zupančič, Kolodvorska ul. št. 1,1/11.	»198-23
Sostanovalca
v lepo solnčno sobo sprejmem s 1. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9538-33
Sostanovalca
v lepo in solnčno sobo s klavirjem, z vso oskrbo ali brez sprejmem k domačemu sinu (visokošolcu) Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	9542-iB
Prijazno sobico
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
»>45-23
Opremljeno sobo
solnčno, 9 posebnim vhodom, na Mirju, blizu tehnike in cestne železnice oddam. Naslov v oglaSLem oddelku »Jutra«. 9640-23
nji.
Vsaka beseda 2 Din: za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (34)
Kapelnik!
Mene? Ko boš imel toplo Luta gnezdo — prej ce. Ce me boš kdaj pričel zanemarjati — mi bo Lutzo-va peč edina prijateljica. Njena toplota je zdrava, ker jo izžareva kremenčevo kamenje v šamotui masi izza emajliranega plašča, obstane pa cela desetletja. — Čaka Mlačna.
»189-34
Gosp. Tomo!
Januar-februar, dolg. Spominjajte se nesretne Ve-koslave .... misli .... —
Živali
Vsaka beseda 1 Din: za daja-nj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (27)
Kunce
Hermelta in Alaska kupim Ponudbe na razstavo Žival i ca 2, do 5. aprila — Velesejem, Ljubljana.
9477-27
Lep ovčjak
se je zatekel. — Naslov: Poljanski nasip 14 VII 2.
95O0-27
'Siriji
j Vsaka 06st*li 1 Dui. 1 ta dajanje naslova ali j šifro o« s IVn (29', |
Mizarji!
Kdor misli kupiti priročen m praktičen stroj, naj >bišče le tvrdko Peter Angelo, Ljubljana. Dvora kova 6 (Gospodarska zve-ta^. — Zahtevajte ponudbo ib brezplačen obisk taže ojeria	129-29
Vsaka beseda 50 par: m dajanj« naslova sil n šifro S Dia. (23-a)
Veliko prazno sobo
9 posebnim vhodom, v centru mesta iščem ra takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samo stojna gospa«. 9504-21/a
Mali pisalni stroj
dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »2062«.
9444-29
Šivalni stroj
dobro ohranjen, oleandre in palme ugodno prodam. Poizve se Pod ježami 17.
9468-6
Šivalni stroj
popolnoma nov za 1300 Din naprodaj na Mikloši čevi cesti 7/1II. vhod poleg slaščičarne._»509 29
Pisalni stroj
dobro o-hranjen, zelo poceni proda Iva Kokalj. Gradišče 11/U. 9508-29
v-saka be«e<la 1 Dui: | i ?a daianje naslova ali f |	pa 5 Din. (301 j
Franc Fujan
splošno krovstvo
Ljubljana, Galjevica št. 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Proračuni in popravilo starih streh.	8807-30
Vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslova al« !
__jc:r______o rv,.	!
za šifro pa
(281 j
Dama
ki je pomotoma zamenjala svilen dežnik v frizerskem salonu Stane Rakar v Prešernovi ulici 7, se vljudno naproša, da ga vrne in dvigne svojega. 9483-28
Izgubljen
je bil v torek na večernem kamniškem vlaku
fotoaparat
6X9, znamke Mimosa, zatvoT compour z vdelanim sam "pr ož licem. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na na«lov: Marjani Glavnik, Ljubljana. Cerkvena ulica štev. 5.
9538-28
Rjavo iktovko
z raznimi v: mi, katere
ne koristijo, na Veliko so ■v večernem 1 iz Brežic ob Zidanemu mo pr-ositr,, da 5'N) Din vrn-Franc Kaiet,
.žninii listina-Daj-ditelju nič sem i>ozai>il Doto 26". t. m. laku, ki pe!j« 18. uri proti tu. Najditelja >roti nagradi jia naslov: Trbovlje 2.
9448-2S
Vsaka t>. <U 1 Din; ta daianjr naslova ali Šifro IV. 5 Din. (91)
Opozorilo
Moja zakoraka iena Jul* jana M. Zsrič, roj. Gran-došek, je pred nekaj dnevi namesioma in brez povoda prekinila najino skupno zakonsko življenje v Ljubljani in pobegnila od men« s svojimi stvarmi neznano kam. — Ker se imenovana do danes še ni vrnila k meni radi skupnega življenja. obveščam te.m potom vsakogar, da meji pobegli ženi ne da e tiikakega po-soji'a niti kredita, ker teh dolgov ne bom priznal. — Istočasno s tem o^glasem pozivam mojo pobeglo ženo. da se takoj, a najkasneje v roku treh dni vrne radi nadaljnega najinega skurmega zakonskega " življenja. — Milenke Zarič, drž. uradnik. »486-31
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezerdek. Za lnseraini del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljuoljam.
.	. . v v«
<r 3 / * - \
-O* y J