CKI lE, 3. FEBRUARJA 1972 — ŠTEVILKA 5 LETO XXVI — CENA 1 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC DRUŠTVO ZASTOPNIKOV Pred dnevi so se v stekleni drorani hotela E>roi>a v Ce- lju" zbrali trgovski zastopoii- ki iz vse Slovesni je. Shod je sklical iK)sebnd iniciativni od- bor, ki je deloval že dlje ča- as. UstanovTiega občnega se je udeležilo preko 70 tr- govskih zastopnikov, kar pa je okoli 25 — 30 % vseh, ki delajo v tem poklicu. V imenu iniciativnega od- bora je o namenu ter ciljih novega društva govoril CI- RIL ILOVAR. Ustano\-itev stanovskega društva so nare- kovali mnogi razlogi, njegovo delovanje pa so spodbuidili tudi interesi širše dnižbene skupnosti. Namen in naloge društvi so zelo obširne in zahtevne. Novoustanovljeno društvo bo moralo delovati v tej smeri, da bodo v vseh delovnih organizacijah enako vrednotili delo trgovskih zas- topnikov, da bodo torej ize- načili merila za njihovo na- grajevanje. Društvo bo v ok- viru svojih nalog skrbelo tu'- di za izobraževalno dejavnost. Se posebno pozornost j>a bo posvečalo nadalnjemu stro- kovnemu in moralnemu tivi- gu poklica in ljudi, ki v njem delajo. Borilo se bo proti ek- scesom, ki jih povzročali o po- sanpi^gindM^ ""^tivoe posdedi- te takega ravnanja pa čutijo vsi, ki delajo v tem poklicu. Predlog statuta novoustano- vljeoiega društva je obrazlo- žil RISTO GAJŠEK, navzoče trgovske zastopnike pa je v daljšem govoru pozdraviti tu- di direktor Združenja za tr- govino STANE SELSEK. Drušitvo trgovskih zastopni- kov Slovenije bo imelo svoj sedež y Celju. V posameznih regijskih središčih pa bodo ustanovili pododbore, ki bo- do organizacijsko povezovali celotno članstvo sirom Slove- nije. B. STRMČNIK V SLOGI JE MOC! Potrebujemo ceste, vodovode, kanalizacijo, mo- stove, večje oddelke bolnišnice, zdravstvene posta- je, oskrbo starih in družbene pomoči potrebnih ter nova stanovanja. Radi bi tudi družbene prostore, igrišča in še marsikaj drugega. Vsak dan nas je več v naši občini. Vsak dan je tudi več otrok. Zanje potrebujemo nove vrtce, nove in večje šole. Tako imamo vsi, vsak posameznik, vsaka skupina, vsak kraj, vsa občina iz dneva v dan večje skupne potrebe po skupnih dobrinah. Plačati moramo iz našega skupnega, občinske- ga žepa. Naš skupni žep, občinska blagajna, pa je preplitev, da bi lahko vse dobili. Ne samo čez noč,, tudi ne čez daljši čas. KAJ STORITI? KAKO LAHKO PRIDEMO HITREJE DO VSEGA KAR POTREBUJEMO, ŽELIMO iN HO- ČEMO? Pomagati si moramo sami, vendar ne vsak zase, vsi skupaj. Vsi za enega, eden za vse — S SAMO- PRISPEVKOM! Primaknimo vsak po svojih močeh, vsak malo, vsi skupaj pa veliko za vrtce In osnove šole, da bo nam vsem namesto pojutrišnjem že jutri bolje. Zrno do zrna pogača, kamen na kamen — šole in vrtci! ZATO 6. FEBRUARJA VSI NA VOLIŠČA! KO BOMO GLASOVALI — RAZMISLIMO, PRE- UDARIMO IN ODLOČIMO! Družbeno politične organizacije in Skupščina občine Celje Tale smeh v bistrih otroških očeh je namenjen vsem staršem, mamicam in očkom, vsem glasoval- cem na referendumu o samoprispevku za šolstvo. Otroški smehljaj vabi, da bo vsak celjski občan rekel — DA. DA za nas, za otroke, za lep danes, za srečnejši jutri v novih šolskih prostorih, v pri- jetnih vzgojnovarstvenih ustanovah. Otroci kličejo k solidarnosti, k skupni, iskreni odločitvi za — DA. V nedeljo, 6. februarja, bo referendum, bo dan, ki bo dokazal združenost in pripravljenost celjskih občanov, da enotno, skupno, hitreje dosegajo velike, pomembne cilje. Pomembne za otroke, za naj- mlajše, za vsakogar, za skupnost... za danes in za jutri ... Foto: B. Strmčnik ZA BOLJŠO IIFORMIRANOST v februarju bo pričei iz- hajati pri Občinski konfe- renci SZDL v Celju pose- ben Informativni bilten v ciklostilni tehniki. Bilten bo v bodoče izhajal predvido- ma dvakrat na mesec, na- menjen pa bo predvsem vod- stvom organizacij in orga- nom občinske organizacije SZDL. V Informativnem bil- tenu bodo občasno objavlje- ne tudi informacije o dejav- nosti -Občanske organizacije Rdečega križa. Namen omen- jenih informacij je predvsem ta, da bi z njimi sprotno ob- veščah vodstva krajevnih or- ganizacij in druge zaintere- sirane dejavnike o vseh po- membnih zadevah, s kateri- mi se ukvarja Socialistična zveza. OBZIRNE PRIPRAVE Pri občinski organizaciji SZDL v Slovenskih Konjicah ugotavljajo, da so dokaj us- pešno opravili prvi del poli- tičnih in kadrovskih priprav za nadomestne volitve poslan- ca v republiški zbor sloven- ske skupščine. Na nedavnih razširjenih sojah krajevnih odborov SZDL v posamez- nih krajih organizacij je na 22 sestankih sodelovalo bli- zu 300 občanov. To je bila vsekakor dovolj široka in de- mokratična osnova za eviden- tiranje možnih kandidatov. Prav na to dejstvo so opo- zorili na mnogih sejah kra- jevnih odborov SZDL. Do se- daj je bilo navadno vedno tako, da so predloge kandida- tov pripravili v občinskih Vodstvih m jih nato dajali več ali manj le formalno v potrditev občanom. Tokratna pot pa je bila prav obratna, saj so bili najodgovornejši politični delavci v vseh večjih krajih postavljeni sami v p>o- ložaj, ko naj razmišljajo o tem, kdo vse izpolnjuje poli- tične in druge pogoje za to, da se bo pojavil kot mo- žni kandidat sa republiškega poslanca. S tako široko zasnovano politično akcijo se je na listi evidentiranih in možnih k£m- didatov pojavilo kar 12 imen. Največ, in sicer kar šest, so jih predlagali na razširjeni seji krajevnega odbora SZDL v Vitanju. Skoraj p>ovsod pa so se zavzeli za najmanj dva kandidata. Na seji občinske kandida- cijske konference sta dobila več kot polovico glasov nav- z'Očih članov konference dva kandidata in sicer: Matevž Lubej, direktor opekarne v Ločah, in Jaka Zidanšek, di- rektor konjišike kmetijske za- druge. Oba sta dolgoletna politična in gospodarska de- lavca v konjiški občini, opra- vljala sta več odgovornih funkcij v političnih organiza- cijah ter v občinski skupšči- ni. Občani ju p>oznajo kot dva dobra in sposobna funk- cionarja. Volitve za novega republi- škega poslanca bodo 5. mar- ca. V. L. KOMUNISTOV v torek dopoldne se je na razširjeni seji sestal med- občinski svet ZKS Celje. O aktualnih nalogah komuni- stov po II. konferenci ZKJ sta govorila Marjan Orožen Kristian Hrastel, oba ude- leženca konference. NA TERENU - DOBRO Minuli teden je bil pri Občinski konferenci SZDL v Celju sestanek predstavni- kov krajevnih štabov za iz- vedbo referenduma o samo- prispevku za izgradnjo var- stvenih ustanov in osnovnih šol. Na sestanku so ugoto\-i- li, da so dosedanje priprave tekle skladno s pripravlje- nim programom organizacij- skih in vsebinskih nalog. Imeno\-ane so tudi že volilne komisije za posamezna voli- šča, kar kaže na to, da so tudi ustVezne tehnične pri- prave v zaključna fazi. Na sestanku so obravnavali nedavne roditeljske sestanke, ki so jih sklicali na vseh šo- lab celjske občine. Z vesel- jem lahko ugotovimo, da je bila udeležba staršev na teh sestankih tolikšna, kot dos- lej še nikoli. Povprečna ude- ležba se je v'rtela med 80 do 85 %, kar je nedvomno iz- redno razveseljiva številka. Sestanki so bili dobro vse- binsko pripravljeni. Povsod so se starši enoglasno izrekli za to, da je potrebno akcijo za samoprispevek vsestransko podpreti, saj je to edina pot do ureditve razmer na pod- ročju varstva in osnovnega šolstva, šolska vodstva in pedagoški kader osno\nih šol se je resnično močno anga- žiral v celotni akciji, za kar gre prizadevnim pedagogom vse priznanje. V akcijo za iz- vedbo samoprispevka pa so se vključile tudi srednje šo- le — in to prav vse. Dijaki tih šol so v minulem tednu izpisali z naslovi in drugimi podait.ki preko 45.000 osebnih vabil za udeležbo na refe- i rendumu. Vabila bodo akti- visti v teh dneh razdelili vsem volilnim upravičencem celijsike občine. B. STRMČNIK VREME Prihodnji teden bo pretežno oblačno vre- me, v kotlinah bo za- • megleno. Okrog 6. II. ■ pričakujemo snežne pa-! davine. Najniž.je nočne i temperature bodo od ■ — 4 do — 6, najvišje j dnevne okrog 1 stopi- j nja Celzija. ! Z urednikove mize Danes začenjamo z novo nagradno igro NT — Naše vprašanje vaš odgovor- V sodelovanju s celjsko tovarno tehtnic Libela smo vam pripravili 250 njenih proizvodov — kuhinjskih in osebnih teht- nic, maserjev, konvektorskih peči... In seveda tudi knjižne na- grade. Igra Naše vprašanje — vaš odgovor bo zabavna in poučna. Na vprašanja bomo zahtevali pravilne odgovore. Vendar pa naše uganke ne bodo pretežke, tako da boste z malo truda, lahko pra- vilno odgovorili. če pa kdo pri odgovorih ne bo imel srečne roke, tedaj ga bomo uvrstili med tiste igralce, ki bodo, če bodo izžrebani, prejeli knjiž- ne nagrade. če pri igri ni kaj jasno, pišite. In še eno nas zanima — ali radi berete prispevke naših nagrad- nih literarnih razpisov? Ali predlagate še kakšne druge teme? Danes pa vam je, dragi bralci, še posebej namenjena cela stran, stran vaših pisem! VAŠ UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 5 — 3. februar 1972 p^roimetne nesreče v SREDINO VLAČILCA ANTON lioFLER iz Avstrije, je vozil tovornjak vlači- lec iz Maribora proti Celju. V levem ovinku v Vojniku se je sreče^vral z vx)znikom osebnega avtx>niobila KARLOM JEVNIšKCM, 27, iz Paniža pri Dobrni. Jevnišek je 2jaraSi neprimerne hitrosti mpeljal v sredino vlačilca. Njegov av- tomobil je odbilo v aesno, kjer je drsel po cesti še 24 metrov, nato pa se je obrnil za 180 stopinj. Pri nesreči je dobil voanik Jevnišek težje poškodbe, sopotnika ŠTE- FANIJA ŠKET, iz Vodenova, in METOD JEVNIŠEK, 25. iz Parcža, pa lažje, škode na vozifih je za 5.000 dinairjev. RAZDALJA V KOLONI VOZIL IV.\N DERŠEK, 41, iz Petrovč, in MATIJA MIRNIK,. 43, iz Žalca, sta vozila z c-sebnima avbomoibljoma v koloni ter v Medlogu zaustavila drug za drugim v bližini železni- škega prehoda. Tedaj je pripeljal za njima s tovornjakom — cisterno LADISLAV SUROVINA iz Opatije in se zaletel v Mimikovo vo2dlo. To je odbilo v Deršskov avtomobil. Poškodovanih ni bilo, gmotne škode pa je za 5.000 dinar- jev. OZKA CESTA IN HITROST JOŽE GOBEC, 27, iz Nove vasi pri Šentjurju, je vozil S tovornim avtomobilom iz Vrbja proti Gražam, njemu na- spiroti pa voznik osebnega avtomobila JOŽE ŠALEJ, 48, iz Žalca. Zaradi ozko splužens ceste in neprimerne hitrosti sta vozili trčili. Pri nesreči je bila teže poškodovana so- potnica v osebnem avtomobilu AMALIJA HOJNIK izGriž. Skoide na vozilih je za P.Omeni rušenje koncepta gostinsko turistič- ne dejavnosti občine Celje. Gostinsko podjetje Evropa ni dalo možnosti sodelova- nja predstavnikom podjetja Merx, niti predstavnikom družbeno političnih organiza- cij, da obrazložijo svoj pro- gram razvoja gostinsko turi- stične dejavnosti v Celju, v katerega se lahko Evropa vključi z vsemi pravicami in dolžnostmi kot temeljna or- ganizacija združenega dela.« Franc Petauer je še pove- dal, da ne nasprotuje zdru- ževanju celjskih z organizaci- jami zunaj našega območja, vendar morajo organizacije, ki žele pripojiti celjsko pod- jetije, dokazati pripravljenost investicijske naložbe v celj- sko gospodarstvo. In to ne samo z besedami. Zato ob- soja akcijo hotela Evropa, ki se izloča iz prizadevanj za izboljšanje gostinsko turistič- nega gospodarstva v Celju. Ob vsem tem, da ima pod- jetje Emona že precej inve- sticijskih obveznosti, se nam F>ostavlja vprašanje, ali v Ce- lju res ni mogoče združevati trgovskih in gostinskih orga- nizacij? Morda bi lehko več o tem povedal direktor Evro- pe, Miloš Planinšek, ki pa ga žal na uradni tiskovni kon- ferenci ni bilo. MILAN SENICAR Zaiec PRIZNANJE GASILCEM četudi so bila v središču pozornosti zadnje skupne se- je članov obeh zborov skup- ščine občine Žalec, v četr- tek, 27. januarja, vprašanja narodne obrambe, so enako |X)zorno obravnavali tudi druga poročila in v tem iz- rekli javTio priznanje gasil- ski organizaciji v občini. Gre namreč za aktivno in uspešno delo 35. prostovo- ljnih gasilskih društev in ob- činske gasilske zveze, za de- lo, ki v mnogih primerih združuje poleg gasilstva še kulturno in družabno življen- je- Dmštva so se v zadnjih letih tudi tehnično solidno opremila. O tem govori nad dvajset novih motom.Lh briz- galn, avtocistema v 2alcu itd. Gasilska društva pa so tudi tista, ki imajo močno zaledje v prebivalcih, saj je po navadi tako, ^a. ljudje zberejo pretežni del sred- stev za nabavo no\ih stro- jev sami. Ne glede na to priznaAJe so opozorili tudi na nekatere probleme in slabosti, ki se kažejo zlasti v preventivni dejavnosti, v urejevanju in vzdrževanju hidrantov ipd. Vrh tega si v občini veliko obetajo od novega načrta za varstvo pred požarom. Ko- misija za sestavo takšnega načrta je že imenovana. Na seji so še potrdili sta- tut skupnosti slovenskih ob- čin, sprejeli poročilo o delu komisije za vloge in pritožbe ter se odločili za pristop občinskega skrbstvenega or- gana k skuipno&ti občinskih služb socialnega varstva Slo- venije. Odborniki so sprejeli še načrt dela občinske skup- ščine v lem letu. M, B. OBRAT TOLO NA PLANINI Včerajšnji dan je bil za Planino in njene prebi- valce izredno pomemben, saj so dobili tisto, kar so želeli že dolga leta. Ob udeležbi družbeno političnih delavcev Šent- jurja so včeraj do-poldne svečano odprli obrat to- varne lalike obutve TOLO. Obrat so uredili v učil- nici stare osnovne šole in bo v njem v dveh izme- nah ^poslenih 30 žensk. Že to leto bodo tako pove- čali proizvodnjo, da bo ob koncu leta zaposlenih 50 do 60 žensk. S tolikšno številko bo zadovoljeno vsem potrebam po zaposlitvi žensk s tega območja. De- lavke so se pred tem priučevale v Šentjurju in bodo zasedaj delale predvsem šolske copate. Preu- redili bodo še dve učilnici, eno za drug obrat in eno za skladišče. Planinci, še bolj pa njihove žene, so s tem izred- no zadovoljni. Z zaposlitvijo 60 žensk se bo občutno povečal dosedaj tako skromno odreaan kos kruha. Priznanje pa gre tudi tovarni TOLO, ki je kljub svoji majhnosti omogočila večji kos kruha tudi lju- dem na Planini. M. S. PROGRAM PRIREDITEV ZA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 4. februar; ob 17. uri otvorl(te-7 razstave skupine ki-ajinarjev celjskega Pododbora DSLU v Li- kovnean salonu Celje, s kratkLn koncertom Moškega komomeBa zbora iz Celja. Issvajali bodo dve novo našt;Kiirafti pesmi, 7. februar, ob 20. uri: konoei-t Akademskega pevskega ^ra »Tone TomSič« iz Ljubljane v Narodnem domu v organizaciji celjske Koncertne poslovalnice in celjske Kulturne skupnosti. 12. februar: V Slovenskem ljud- skem gledališču bo slavii0fwna predstava T. S. Elliot: Unx>r t katedrali. V vsem tem času, to je od sre- dine januarja do sredine feibruar- ja, pa je r Studijski njižnlal ra»- stava slovenskih reproducimnih ponatisov Visciierjeve topogmfije Stajecreke. ZA HITER RAZVOJ DOLINE • Na prvi seji občinske konference Zveze komuni- stov v Mozirju so razpravljali o nekaterih problemih na- daljnjega družbeno-ekonomskega razvoja Gornje Savinjske doline in o nalogah komunistov. Kritično so ocenili dose- danje delo organizacije ZK ter se zavzeli za to, da se komunisti tudi v bodoče bore za uresničenje postavljehih programov. • Izvolili so nov devetčlanski občinski komite ter ostale organe konference. Za novega političnega sekre- tarja komiteja občinske konference so izvolili MATEVŽA P02ARNIKA iz Nove Štifte, ki je zaposlen pri GLIN Na- zarje. • Navzočim je govoril tudi MILAN KUČAN, član CK ZKS, ki je zelo dobro ocenil delo konference. Posebej pa je še analiziral nekatere pojavne oblike nacionalizma, govoril o vlogi organizacije ZK v današnjih razmerah ter ocenil družbena ekonomske odnose v naši skupnosti. Ni z^olj nakljv.čje, da so v mozirski občini na prvo sejo novo izvoljene občinske kon- ference ZKS posta\ili pro- blematiko nadaljnjega raz- voja doline in naloge komu- nistov pri tem. To je ne- dvomno osrednji splet prob- lemov, ki živo zadeva intere- se občanov, komunistov pa še posebej. Tako v referatu, takor tudi kasneje v razpra- vi je bilo poudarjeno, da do- lina ne more ostati nedo- taknjen rezenat, temveč se mora razvijati skladno s svo- jimi možnostmi ob zmaitni podpori celotne dtružfbene sikupnosti. Akumailativnost gospodarstva ni tolikšna, da bi bilo možno zgolj z iastn'i- md sredstvi v prihodnje oip- raviti vse potrebne investi- cije. V naslednjih petnajstih letih pa je na primer pot- rebno zagotoviti najmamij 850 novih delovnih mest, kar prav gotovo presega možno- sti doline. Povprečna raat narodnega dohodka je pod republiišikira povprečjem. Da bi občina dosegla leta 1986 povprečje Slovenije, morajo zagotoviti hitreijšl raavoij na pcMfiagl konkretnih programonr in učinkovitih vlagaj^ kaipttala. Vso poziomoist je potrebno posvetiti tudi kadrom, teto- oasno pa tudi poMitiki nagra* jevanja. sag so ceebni. dio hodUci zaposlendih še vedno ssnatno pod repuibiiškim pav- pirečjeim. Konferenca je ▼ oeiotl ip>re- jela besedilo doHEumeata o nadotljnjem razvoju ter tpte- jela niz sklepav, lei se nana- šajo na tiresoidčeivan^ tega premama. Konferenoa ji še posebej zavezala komuniste v skupščini, da netnuckoma podvzameuo vse pcAjnSono, da podrobno razčlendjo im vsa odprta vprašanja, in d« pri- pravijo stališča, nakar bodo k programu daH pripotiibe tudi ostaiU dejavniki t občini — od sScuipSeito« do delovnih organizacij. Poudariti velja, da j« biila konferenca ZK izredno kri- tična in kvalitetna. V rajs- pravi je sodelovala ena tret- jina delegatov, kar nedponv no kaže na vedik iaterOB v zvezi z obrarmavano prable- maibiko. B. STRMiCf^IK Mladi govorijo O SVOJEM DELU IN ČASU Marjan Vidmar Franc Laznik Vevenka Lorber Strojno industrijsko podjet- je Šempeter v Savinjski doli- ni je zelo zanimiva delovna organizacija glede starosti zaposlenih, saj je poprečna starost 235-tih, ki so v delov- nem razmerju, izpod 27 let! Torej mlado podijetje! Od vseh zaposlenih jih je kar 163 čla- nov mladinskega aktiva. S tremi izmed njih smo govo- rili o delu aktiva, možnostih mladih in problemih. MARJAN VIDMAR, pred- sednik ZM v SIP: »Osnovno delo našega aktiva je bilo na športnem p>odročju. Pripravi- li pa smo še nekaj predavanj in se udeležili seminarjev občinske konference !ZM., kar pa je zajelo le manjSi krog ljudi. Mlade imamo povsod, v vseh organih samoupravlja- nja, saj je v podjetju največ mladih in moram reči, da dobro sodelujejo. Najteže nam je najti čas za organiza- cijo sestankov ali prireditev, saj še na izlet ne moremo za- radi stalnega popoldanskega dela in dela ob sobotah. Mo- ram priznati, da prav zato letos še nismo veliko naredi- li, oziroma uresničili konkret- nih nalog programa.« NEVENKA LORBER, tajni- ca mladinskega aktiva: »V našem aktivu je največ fan- tov, saj nas deklet je samo šest.Ttobro se razumemo. Ze- lo so pozorni do nas. Morda je prav zato, ker je toliko fantov, največja aktimost prav na športnem področju. V sindikalnih igrah sodeluje- jo predvsem mladi. Drugod pravijo, da se mladinci po- ročijo in ne delajo več v mla- dinski organizaciji. Pri nas ni tako.« FRANC LAZNIK, kontrolor: »č>lan Zveze mladine sena že čez deset let. Prej sem bil v terenskem aktivu Senipeter, sedaj pa sem v p>odjetju. Lah- ko povem, da je delo aktiva v delovni organizaciji uspež- nejše, kot delo aktiva na te- renu, ker smo tu močneje po- vezani med seboj. Res pa je tudi, da nam zaradi obilice dela primanjkuje časa. Precej mladih je v samoupravnih organih. Sam sem bil Cian delavskega sveta. Menim, da je položaj mladega člana sa- moupravnega organa o težko- čen predvsem s tem, da ne pozna dovolj stanja v pod- jetju in nima tolikšnega be- sednega zaklada, da bi točno in konkretno izrazil svoje že- lje in zahteve.« M. S. — B. S. 4. stran NOVI TEDNIK Št. 5 — 3. februar 1972 NE PONOVIMO NAPAKE Na izkušnjah se najbolje učimo; nedvomno je to res, vendar je cena takega učenja laJiko včasih tudi pre- visoka, zato se je kaže izogniti. Ka- ko je bilo lam v celjski občini na področju izvoza, se verjetno še dob- re spominjamo, zato bi se iz teh iz- kušenj prav gotovo kazalo nekaj na- učdli. Ob pregledu izvoznih rezultatov v lanskem prvem polletju smo ugo- tovili, da je bil letni program v tem obdobju uresničen le v višini ene tretjine, kar je seveda povzročalo mnogo ski1>i in veliko naporov v drugem polletju, da nismo na tem izredno pomembnem gospodarskem področju doživeli hude polomije. No, konec dober, vse dobro! Postavlja pa se vprašanje, kako se bodo izvoznih nalog v celjskih delovnih organizacijah lotili v tem letu. Bodo v prvem polletju zopet popustili in bo kasneje potrebno z dodatnomi napori nadomeščati za- mujeno? Ne delamo si utvar, (ja je izvozne naloge moč realizirati hitro in na lahek način. Nasprotno! Zave- damo se vseh težav in odgovornosti, ki nastajajo pii tem, aato je tembolj pričakovati, da bodo v vseh delov- nih organizacijah takoj in brez odla- šanja pristopili k uresničevanju izvoznih nalog. Nekaterim podjet- jem verjetno ne bo preveč hudo štartati, saj imajo že stare aranžma- je ter utvočene odnose z zunanjimi odjemalci njihovih izdelkov. Lani se je ponekod zataknilo pri izvozu na vzliod, ker je prišlo sorazmerno kas- no do izpeljave aranžmajev, zato ve- lja v tem letu napeti vse sile, da ne bi ponovno prišlo do nepotrebnega odlašanja. Nedavna devalvacija dinarja in pomen j>ovečevanja izvoza kot bi- stvenega dejavnika v stabilizacij- skem procesu našega gospodarstva, bosta prav gotovo imela odločujoč vpliv na odgovorne v delovnih or- ganizaoi,iah, da bodo na področju izvoza vložili vse napore. S tem bi dosegli v tem letu kar najlx)ljše re- zultate. Lanska napaka, ko smo bih v F>rvem polletju v precejšnjem za- ostanku (razlogi so znani), naj se nikakor ne ponovi tudi letos, ko nas ravno na tem področju čakajo naj- večje naloge. Bemi Strmčnik Komentar NE GRE BREZ MARKSIZMA Enaindvajseta seja predsedstva ZKJ je s svojimi pri- spevki in odmevi tudi na seji centralnega ltrebno povedati to, da bodo v tem letu zu- nanji obrati (EFE —proiz- vodnja opeke, plastike, elek- trostrojni in drugi obrati) dosegli že skoraj eno tretjino celotne finančne realizacije RLV, ki bo v tem letu pre- segla 45 miUjard starih di- narjev, kar predstavlja cca 34 odstotkov več kot v lan- skem lefcu'. Drugo pomembno dejstvo je v tem, da bodo tudi letos v RLV ix>svečali največ po- zornosti nadaljnji moderniza- ciji proizvodnje, ki predsta\-^ Ija osnovno skrb tega nekaj 'isoččlanskega kolektiva. Samo po sebi je umeroo, da bodo popraviU tudi oseb- ne dohodke zaposlenih delav- cev. Možnosti za to jim daje tudi nedavno sprejeti druž- beni dogovor, sicer pa bo povečanje OD temeljilo na povečani produktivnosti dela. Predvideno povečanje naj bi znašalo okoli 15 odstotkov, v kar pa so vključene vse pridobitve, ki jih je prinesel družbeni dogovor. Za okoli 100 delavcev naj bi se predvi- doma povečal tudi kolektiv, ki se bo tako že močno približal 4-000 zaposlenim. Kot v mitnulih letih bodo tudi letos p>osvečali veliko pozornost sprotnemu reše- vanju stanovanjskih proble- mov, pri čemer bodo nudili precej pomoči tudi individu- alnim graditeljem. Da bodo rudarji uresničili svoje načrte, o tem niti ne d\omimo. Nismo pa čisto prepričani o tem, da bo tudi družbena skupnost imela več posluha za reševanje pro- blemov, ki so življenskega pomena za kolektiv, pa ven- dar zunaj domene njegovega odločujočega vP^iva. Upajmo, da bo glede tega to leto uspešnejše od lanskega! Bemi Strmčnik Svetla in prostorna hala ter nove delovne naprave, takšen je rezultat naporov zre- škega kolektiva. Na sliki so delavke pri proizvodnji orodja »unlor extra«. — Foto: Berni Strmčnik. Naši znanci FERČI MILER Najbrž ni Radečana, ne otročaja, niti starca, ki bd Ferčija ne poznal, ki bi ne vedel vsaj nekaj podrob- nosti iz njegovega življe- nja, ki bi ga prijateljstko, toa-^ariško in spoštljivo ne pozdravil, odviisno pač, v kakšnem odnosu je z njim. Ferči je pravzaprav Fer- dinad. Da ga še danes po 52 letih vedno kličejo s pomanjševalnico, je samo en vzrok. Ferči je bil, ko še ni bil čas, da bd bdi Ferdinand ali Nande, to- liikanj znan med svojimi vrstniki, da je Ferči tudi ostal. Prvo popularnost si je ustvaril med kratkohlači- mi vrstniki, s katerimi je plezal po zidovju starega gradu, v eni sapi dirjal na Brunk in v strmine Jalo- vega, zlasti pa takrat, ko je pokavec, preden je ho- dil v šolo, preplaval Savo in je bil potlej od očeta odlikovan z lesikOTko, da je pomnil. Čeprav je Savo še neštetokrat preplaval. Ferči Miler je Radečan od svoje prve sape, Id jo je zajel, ko je za dvema sestrama kot najmlajši piri- vekal na svet. Oče je kot poštni uslužbenec sicer so- dil med boljše, po globini žepa pa med revne Ra- dečane. Tistikrat je pome- nilo imeti tri otroke ob poštarski plači ravno tak problem, kot petnajst otrok na gruntu. E:d3na dota, ki jo' je mogel oče dati otrokom, je bilo to, da sita si z materjo, ki je zgodaj umrla, pritrgovala za šolanje, šolali so se vsi, saj je ena sestra pro- fesorica filozofije, druga pa gospodinja z izobrazbo. Koit rečeno — Ferči je bil med vrstnilki kolt»vod)ja tn počel vse, kar te sta- rosti kratkohlačntki počne- jo. Vse tja do griže — za- radi prezelenega narabuta- nega sadja. Pa niso bila ix>belinstva edino, kar je Ferči ix>čel v deških letih. Bosonog je zgodaj začel zsabijafci gole na trškem travniku. Zgo- daj je stopil na oder, če Je le bila kaka primerna vloga zanj. Potem je prišel čas, ko so ga resno začeli klicafti za Ferdinanda Milerja, kar se mu je zdelo tuje. V celjsko gimnazijo je začel hoditi leta 1932. Stvairi so se hudo zresnile. Bil je vozač, ki je moral na pot siredi noči in je pozimi z nočjo tudi prihajal domov. Navadno je bil ob kosu kioiha in jabolku ves dan zdoma. Pa tudi v tistem času ni nehal nabijati žo- ge tn igrati v dramatskem odseku, med naprednjaki seveda. Ferči je bil sošo- lec Karla D^stovnika-Ka- juha in menda v istem ča- su, ko so pesnika vrgli iz gimnazije, si je tudi Fe čkeno potrpljenja. MALO O ŠEŠČAH Pohvaliti moram vaš ča.sopis, še posebej pa ro-man Trojno gorje. Zdi se mi pa, da premalo pišete o Seščah. In še nekaj — v novoletni številki nismo dobili koledarja. Pismonoša pa je rekel, da ga še v mnogih ni bilo. Dobro delajte tudi to leto. ŽERTI2K ENGELBERT Šešče 26, Griže ODGOVOR: Pa o Seščah vi kaj pišite! Bomo radi ob- javili. O žalski občini pa v našem tedniku mnogo pišemo. To ste najbrž sami opazili. Glede koledarja pa nam .je žal — prvi ste, ki nam je sporočil, da je ostal brez kole- darja, Ce ga bomo kje lahko dobili, vam ga pošljemo. O HITRI CESTI Tudi meni je tednik všeč. Zadnje čase ga pa menda kar vsi hvalijo. Prav je, da ste dali pismom bralcev celo stran. Prej ste imeli za pisma premalo prostora. To pa veste, da rubriko zelo radi beremo. Pošiljam vam tudi kratko pesmico o hitri cesti, pa prosim, da jo objavite. Pridi, pridi, hitra cesta, že komaj čakata ženin in nevesta, v maju bo v Ljubljani poroka, ljubezen med njima je globoka. FRANC CEPIN Ža.lec, Savinjska 63 ODGOVOR: Rubriko Pisma bralcev razširjamo. Želimo, da bi kar največ občanov in naših bralcev pisalo v ted- nik. Da bo časnik vaš glas. Torej se ni treba bati — ka- darkoli se bo nabralo mnogo pisem, tedaj bo kar cela stran namenjena vašim besedam^ MALOMARNOST Presenečeni in žalostni smo bili, ko nam je umrla naša mania. še oolj pa nam je bilo hudo, ker msmo vedeli, kdaj se je to zgodilo. Zato želimo povedati, kako čudno tn neodgovorno je ravnaia vojniška bolnišnica. Naša mati je umrla 15. 1. 1972 ob 16.20, telegram o njeni smrti pa smo prejeli šele 17. 1. ob 10. uri. še posebej hudo pa je bilo, ker je sin Viktor 16, januarja obiskal mater v voj- niški bolnišnici, a mu je uslužbenka prrpovedala obisk, češ da zaradi gripe obiski niso dovoljeni. Ni pa bila toliko vljudna, da bi zavrtela telefon in vprašala, kako jp z ma- mo. Tako se je sin vrnil domov, prepričan, da mati živi, čeprav je umrla že dan prej. Vprašujem se, kako se je moglo to zgoditi. Kako ima- jo -lahko nekateri tak odnos do preprostih ljudi? MIL-^N PAVŠNER, VIKI PAVŠNER Šentjur pri Celju 172 TEŽAVE Z MLEKOM Stanujemo v hribovitem kraju in nosim mleko v zbi- ralnico, ki je od nas precej oddaljena. Omeniti tudi mo- ram, da no.sim v zbiralnico še mamino mleko. Zato da laže nosim, njeno m moje mleko zlijemo v skupno po- sodo. Zatakne pa se pri plačevanju — moje mleko je ve- liko slabše ocenjeno. Kako lahko pride do tega, če pa dobijo v zbiralnico skuixio mleko? Tudi s plačevanjem ni v.»e v redu — denar za mleko bi morali dobiti do 15. v mesecu, pa ga vedno prejmemo dva ah tri dni kasneje. Vprašujem se tudi, zakaj je mleko tako poceni. Saj mo- ramo v ti-govini vse drajo plačati. Pa še to me zsnim.si, kdo dobi premijo za mleko. Premija je bila namenjena nam, proizvajalcem mleka, sli ne? NE2IKA ME-RNIK Strmsc ODGOVOR: Nekoliko ne.jasni slo v pismu. V katero zbiralnico nosite mleko? Kdo vam pa plaču.je? No. pa ne glede na to: verjetno se bo kdo od kmet:.jcev ojlasil. pa vam ho od.f^ovoril na vprašanja. S ceno mleka pa .je tako- le — vam je prepoceni. nam, potrošnikom, pa .je predra-o. Zato. ihi mleka ne zmanjka, pa rta ta del kmeti.jske pro- i/vuhije spodbudimo, dol)J,;o proizvajalci mleka premi.jo. T;.;ko naj bi bilo. Sedaj pa skupno nrTČakn'>m« •ds<»vor. pa homo videli, kako je s premi.iami v resnici. CESTNIKE ZA ORHANIZACMO v nedeljo, 23. januarja, je pripravila mladina v Podgo- ri (Šmartno ob Paki) teionovanje v smučarskih skokih — na 20-metrski skakalnici, ki jo je mladina sama zgradila. Rezultati: pri mladincih je bil prvi Marjan Kolenc, drugi Branko Tanjšek in tretji Branko Emeršič. Pri pionirjih je bil prvi Tini Koienc, drugi Franc Smerc in tretji Jan- ko Meh. Mladini iz Podgore vse priznanje za dobro orga- nizacijo. TINE STEBLOVNIK Šmartno ob Paki OD(ioin celjskega območja. Torej — vabimo vse, ki bi radi sodelovali z nami. SPET HITRA CESTA Vidim, da zelo pridno odgovarjate na pisma bralcev, pa vas tudi jaz želim neKaj vprašati. Zadnje čase v časo- pisih mnogj pišete o hitri cesti. Baje so se Zalčani in Celjani dogovorili za skrajno severno varianto hitre ceste. Vendar skoraj nihče ne ve, kje je to. Ljudje različno ugi- bajo, pravega pojasnila pa ne dobijo. Ali mi lahko pove- ste, kje bo tekla hitra cesta? Morda čez Lopato? Tam imam namreč gradbeno parcelo, pa me to vprašanje še posebej zanima. TOMA2 HEDVIKA Celje ODGOVOR: Načrtov ali dokumentacije za skrajno se- verno varianto hitre ceste ni. Tako je povedal Alo.jz Pav- lic, načelnik oddelka za komunalne in gradbene /adeve pri skupščini občine Celje. Odločitev o tej varianti ni v rokah Celja aH Žalca. Na oddelku pa so nam obljubili, da nam l>odo poslali točne podatke o tem, kod bi naj te- kla južna ali severna varianta hitre ceste. NETOČNOST Sem vaš dolgoletni naročnik in tednik rad berem. Mi- slim pa, da ste v letošnji 2. številki napravili majhno na- pako. Tone Gabrič je bil ravnatelj Mesnin do leta 1958, ne pa do 1968, kakor ste zapisali. ANTON DROFENIK Šempeter 157 PROTI RAZPISU Vaš na,gradnii razpis Človek in kultura je samo sred- stvo, da bi pozornost občanov odvrnili od zares aktualnih vprašanj, ki nas težijo. Kultura nekega naroda, rase, dr- žave in občanov se vrednoti po številu cekva, muzejev, gledališč, javnih kopališč, knjižnic, urejenosti okolja . , ,? Pravite, da je samoprispevek a-kt solidarnosti vseh ob- čanov. Morda je res, če pozabljate na neenakosti in so- cialne razlike. FRANC OMERZA Kersnikova 32 ODGOVOR: Iz obeh dolgih pisem sem izbral dvoje od- lomkov. .Ali veste zakaj smo razpisali natečaj Človek in kultura? Zato, ker 8. februarja praznujemo slovenski kul- turni praznik. Torej vidite, da drugih grdih namenov nismo imeli. Glede samoprispevka pa tole — referendum je res pre- izkus solidarnosti, povezanosti in združenosti občanov v Celju. Pri plačevanju bodo določene razlike, kar kaže na to. da se je pri razpisu mislilo na tiste, ki imajo manjše osebne dohodke. Zbori občanov pa so med drugim doka- zali, da bi bili tudi mnogi med tistimi, ki so oproščeni, pripravljeni nekaj prispevati za hitre.jše reševanje proble- mov na področ.ju varstva in vzgoje ter izobraževanja. PISANO SPOMINSKO POLJE Kar po pošti vam pošiljam oglas za knjigo Pisano .spo- minsko polje, ki sem jo izdal v samozaložbi. Upam, da bo vse v redu. JOŽE MARINKO Loč^ pri Poljčanah ODGOVOR: Bo. Želim, da knjigo Pisano spominsko poi.je res dobro prodajate. Vse naročnike prosimo, da naročilnice, spre- membe in vsa drasra vprašanja pošl.jcte na naslov CGP DFJ.O. naročnine za Novi tediiik, Liul)ljaokajo oporniki in pritiska voda, po- tem ni niti toliko časa, da bi si obrisal znoj .. .« Zamude gredo v »KovinotehnI« v personalne mape v celjski »Kovinotelmi« je v novi stavbi pri vhodu vra- tar, ki beleži tudi zamude. Zamude romajo od tu v ka- drovski sektor in od tam v personalne mape. Točno pri- hajanje na delo je element nagrajevanja oziroma — z zamudami se znižujejo točke. Opravičila so pod kontrolo in preverjanjem, zlasti pa tista o zamudah v javnem prome- tu, o vremenskih težavah in podobnem. Brezdušni avtomatizem je škodljiv Kmalu po novem letu je bila huda poledica. Promet- nih nesreč je bilo dvakrat to- liko kot v povprečju. Na ne- katerih progah avtobusi sploh niso šli na pot ali pa so pri- hajali z večurnimi zamudami. V nekaterih delovnih organi- zacijah takega razloga niso opravičevali, kajti pri njih velja načelo, pojdi na pot pravočasno — vreme ni opra- vičilo. Po takšni logiki bi lju- dje ne smeli niti v posteljo, marveč bi morali vso noč opazovati vreme. »Drseči delovni čas« ni za nas Baje v Nemčiji ponekod uvajajo ob >Kirsečem kursu marke« tudi drseč delovni čas. Del določenega delovne- ga dne je navzočnost usluž- benca na delovnem mestu obvezna, preostali del pa je prepuščen presoji in nuji za- poslenemu samemu. Že mo- goče. Toda brez dvoma je v takšnih ustanovah takšna or- ganizacija dela, tolikšen de- lovni razpored, da sicer spretnim in pridnim, ki de- lovni čas izkoristijo do skraj- nosti, dovoljuje odhod pred običajno uro. Toda drugim? Tak drseči delovni čas ni za nas. Ne zaradi delavcev, marveč zaradi šefov, ki raje gledajo pod prste, če ljudje delajo, kot da bi odredili to- likšno količino dela, ki bi bila ustrezna povprečju. Zamude le del izgubljenih minut Ne vem, če imajo kje na- tanko evidenco zamudništva. Precej ostro obravnavajo in beležijo zamude pri Komu- nalnem zavodu za socialno zavarovanje, nadalje v Kovi- notehnI in morda še kje. Iz pisem bralcev in stikov z občani razberemo, da so lju- dje najbolj občutljivi zaradi zamud zdravnikov v ambu- lantah in tislužbencev javnih služb. Ugotovili smo tudi, da so zamude le del izgubljenega delovnega časa. Morda celo manjši del. In da gre veliko časa po zlu takrat, ko je de- lavec sicer prisoten na de- lovnem mestu, je pa vpraša- nje, če mu je zagotovljeno nemoteno delo, če mu nor- mativi odrejajo delovni tem- po in učinek .. . (Prihodnjič — še o zamudah) JURE KRASOVEC SLUŽBENI POČITEK Ko je bil BORIS MAVC še sekretar celjske Cin- karne, ga je nekdo na ce- sti zbadljivo vprašal, če gre šele zdaj v službo. Zbadljivec menda ni bil med najpridnejšimi, da mu je vprašani mogel odgovoriti takole: »Veš. res bom danes za- mudil, toda toliko pošten sem. da sem se raje doma naspal.« Dve anekdoti, dva \adi- ka izgubljenega časa. intervjMi celje - živahno trgovsko mesto LEO MLINARIC je že štiri- najst let na čelu kolektiva cejskega trgovskega podjet- ja »Tkanina«. Srečanje z njim je vedno prijetno pa naj beseda nane^se na kolek- tiv, na trgovske ali druge probleme. Na vsak način človek z bogatimi delovnimi in življenjskimi izkušnjami. Pred prihodom v Celje je bil direktor trgovskega podjetja »Dravinjski dom« v Slovenj- skih Konjicah in dolga leta tudj predsednik tamkajšnje občinske skupščine. Zdrjj ima 63 let, .je poro- čen in ima sina, ki Se je po- svetil študiju in aranžerstvu. S Fiatom 124 opravi na leto od deset do petnajst tisoč kilometrov. Rad sede za kr- milo, toda ne takrat, ko so ceste slabe, zasnežene. In " konjiček? Predvsem keglja- nje v okviru sindikalnega razvedrila. Tudi izleti v nara- vo so prijetni. VPRAŠANJE: Kako to, da kolektiv, ki ga vodite, šele letos praznuje dvajseto oblet- nico obstoja? ODGOVOR: Veste, kot roj stno leto našega podjetja smo izbrali tisto prelomnico v celj^i trgovini, ki je nasta- la 1951. in 1952. leta. Takrat so se namreč mnogi okrajni in drugi magazini s podobni- mi imeni reorganizirali in na- stala so samostojna podjetja. Tako tudi Tkanina. Takrat je to ime pomenilo samo dejavnost na veliko. Novo reorganizacijo smo doživeli še 1962. leta, ko je prišlo do združitve Tkanine in Ljud- skega magazina. VPRAŠANJE: Ali .w imela zadnja integracija še druge posledice? ODGOVOR: Šlo je med drugim tudi za to, da smo poslej vso dejavnost, na veli- ko in malo, spravili pod eno streho v pravem pomenu be- sedo. Tu kjer je veleblagov- nica, je pozneje delal tudi oddelek za prodajo na veli- ko. VPRAŠANJE: In vendar tu- di tako dolgo ni ostalo, mar ne? ODGOVOR: Tako je. Tudi ta hiša je postala pretesna. Stisko smo občutili na celi fronti. Tako so se rodila prii;adevanja za graditev no- vih poslovnih prostorov za oddelek na veliko. Rezultat teh prizadevanj in precej- šnjih vlaganj se je pokazal 3. januarja 1969. leta, ko smo ob Teharski cesti izročili na- menu oddelek za prodajo na debelo. VPRAŠANJE: Je bila ta rešitev primera? Ste z njo zadovoljni tudi zdaj? ODGOVOR: Na vsak način. Rešitev je bila več kot pri- merna. Delo je drugače stek- lo in tako ocenjujemo tak- ratno odločitev tJudi zdaj? VPRAŠANJE: Ali ni bil prav ta oddelek ob Teharski cesti v zadnjem času v ne- varnosti? ODGOVOR: Čeprav me je skrbelo, kaj vse se bo izci- milo iz nekih govoric in načr- tovanj, sem se tolažil, da ta- ko tople juhe, kot jo skuha- mo, nikoli ne pojemo. In ta- ko je bilo tudi s tem. Po nekih variantah je namreč obstajala bojazen, da bi mo- rali rušiti naš objekt ob Te- harski cesti zaradi cestne po- vezave na južno transverza- lo hitre ceste. No, kot reče- no, zadeva je rešena in mi bomo ostala tam, kjer smo. Pa ne samo to. V načrtih imamo graditev prizadka. Ob- jekt ob Teharski cesti name- ravamo povečati in v njem med drugim urediti tudi pro- store za našo upravo. Tako bomo veleblagovnico v celo- ti namenili prodaji na malo. Povečali bomo prodajne pro- store in uredili še kaj nove- ga. Ta dela bi radi pospeši- li, kar pomeni, da bomo na- pravili vse, da bi jih čim- prej zastavili. VPRAŠANJE: Imate na ob- dobje, ko ste v Tkanini, kakšne posebne spomine, vtise? ODGOVOR: Teh je veUko. Najmočnejši so tisti, ki 'so vezani na graditev oddelka na veliko ob Teharski cesti. Sprva smo imeli težave za- radi lokacije in podobno, na koncu pa je vse steklo kot po maslu. In še nekaj. Zal mi je, da glede urejevanja vele- blagovnice nismo uspeli ure- sničiti prvotnega načrta, ki je predvideval rušitev so'sed- nje hiše, kjer je pekarna, če bi uspeli s tem načrtom, bi dobili v resnici lepo in moderno blagovno hišo. Ra- zen tega bi napravili mnogo bolje, če bi tudi sedanjo porušili, namesto da smo jo Leo Mlinaric preurejevali. Dela bi bila si- cer dražja, toda nova hiša bi bila zgrajena po drugač- nih principih, vsekakor pa brez tolikšnega števila steb- rov in podobno. VPRAŠANJE: Ali ste zado- voljni z lanskim prometom? ODGOVOR: Sem. V primer- javi z letom dni prej se je povečal za 50 %. Razveseljivo je dejstvo, da so imele pri tem višje cene le manjši delež, okoli 10 "/o, vse drugo F>a je šlo na račun večje koli- činske prodaje. VPRAŠANJE: Kako ocenju- jete položaj trgovine v Celju? ODGOVOR: Vsekakor pozi- tivno. Trgovina je namreč tista, ki je dala mestu zna- čilno živahnost. Celje je iz- redno močno trgovsko sre- dišče, ki tudi v jugoslovan- skem prostoru veliko pome- ni. VPRAŠANJE: Ali vplivajo novi gospodarski ukrepi tudi na položaj vaše trgovine? ODGOVOR: Bistvenib spre- memb trenutno še ni, so i>a na vidiku, čeprav to ne po- meni, da se že zdaj ne sre- čujemo s težavami. Etosti jih je. V odnosu do domačih proizvajalcev se spopadamo predvsem zaradi cen, ki jih težko vzporejamo s starimi. Pri uvozu pa se podražitev pozna predvsem zaradi de- valviranih valut. Pričakujemo pa, da bo tu prišlo do neka- terih sprememb, saj uvoo niki previdno čakajo. M- Božič obrni GOBEC JUSTINA Da sem jo spoznal, je eisto naključje. Do naji- nega spoznanja je prišlo nekako takole: v Grobel- nem sem povprašal ljudi, kam naj se obrnem, da tom sploh kaj izvedel o tem zaselku, ki ga doslej nisem poznal in se še se- daj ne morem pohvaliti s tem. Napotili so me na- ravnost k njej in ie kar takoj, pri prvih stavkih, mi je bilo jasno, da bom tukaj ostal, da je v tej prijetni, domači hiši to, kar sem iskal. Justina je delaven člo- vek in menda nobena stvar v Grobelnem ne mine brez nje. Tu in tam se sicer kdo pomilovalno nasmeh- ne. Justine pa to ne boli; ona dela za ljudi, ga kraj, za sebe iz čiste navduše- nosti, iz neke notranje nu- je, ki ji daje moč. Boli jo le. da včasih kaj zaškripa. To pa menda v Grobelnem večkrat. V čem je pravzaprav vsa stvar? Grobelno je vas. ki je raz- deljena na dve občini, na šmarsko in šentjursko in tako delajo vsak zase, vsak po svoje, vendar vsi sku- paj manj uspešno, kot če bi bili eno. Zato si Justi- na želi, da bi se ta stvar enkrat nehala, da bi ljudje spoznali, da spadajo kljub občinskim mejam skupaj, da je v slogi moč. ki dru- ži pridne in delavne ljudi. Justina je kakor molitve- ni mlinček: čeblja in raz- preda misli o svojem de- lu. A govoriti o Justininein delu je težko. Rdeča nitka njenega udejstvovanja nas popelje do Rdečega križa do SZDL, kjer je blagaj- ničarka in dolgoletni član odbora in vse do kulturno- prosvetne dejavnosti, ki ji je posvetila toliko dni in ur, da tega še sama več ne ve. Justina je deklica za vse: pridna in neupogljiva re- žira igrice, pripravlja ob- daritve ostarelim, pobira članarino raznih organiza- cij, zraven pa še vedno najde čas za svoje gospo- dinjstvo. Kadar so kakšne prireditve, takrat Justina peče pecivo, pripravlja program, zbira sredstva, uči otroke igric in dekla- macij, mož pa sedi jezen in mrk doma in čaka že- no, ki se razdaja. Kljub vsemu, pravi naša znanka, da ji je lepo in da je njen čas čudovito razporejen. Vmes, med svojim več- nim družbenim delom, se spomni tudi na sočloveka, ki je v težavah in takrat daruje kri. Srebrna znač- ka za delo v tej humani organizaciji krasi njeno življenje. Pa ne samo ta značka. Tudi priznaje, ki ga je dobila ob tridesetlet- nici vstaje za njeno pri- zadevanje v vrstah SZDL v občini Šentjur, ji poma- ga, da veselo in pridno de- la naprej. Včasih stopi v Celje, na »prosveto«, da ji dajo kakšno novo igrico, ki jo potem včasih zaigrajo v majhnem, skromnem pro- storu, ki jim ga daje na razpolago krajevni urad. Saj je za silo ta prostor- ček. Za vse tiste proslave in igrice, ki jih potrebu- jejo ljudje v Grobelnem, pa ni in to Justina boleče občuti. In njena največja želja je, da bi dobili pro- svetni dom. Cisto na koncu najinega klepetanja mi je nekako hudomušno povedala in zraven še pripomnila, da to ni »za pisati in da rmj ostane med nama«: »Kadar bom umrla, bom prav go- tovo imela velik pogreb, če bodo za mano stopali vsi tisti, ki sem jih učila pesmice, igrice in vse, kar se je v dolgih letih nabra- lo na odru v Grobelnem.« Verjamem ji na besedo. Vem pa tudi, da bo Justi- na iz Grobelnega delala naprej. Zato, ker ima '■oda ljudi. MST št. 5 — 3. februar 1972 NOVI TEDNIK 7. stran Človek in kultura Danes objavljamo najboljše prispevke na našo — že tretjo temo: Človek m kultura. Prispevkov sicer ni bilo toliko kot pri prejšnjih dveh temah (2elja o polnoči in Ali te čutim, domovina). Temu je botroval verjetno naslov teme, ki preširoko zaje- ma odnos: človek-kultura-človek. Tokrat objavljamo dva daljša prispevka in nekaj krajših odlomkov. Na zdravje, kultura »Kultura! Ha, ha! To je moj želodec!« Komaj začet pogovor o omenjeni temi in že ga je nekdo prekinil. Z zalito, negovano roko se je govornik rahlo potrepljal po trebuhu, si s konico jezika obliznil spoidnjo ustnico in se vrgel na jedačo. Družba se je glasno zasmejala šali in sledila zgledu. Slišalo se je ropotantje vilic in žlic. Tu pa tam je kdo preglasno pregriznil le prevelik kos mesa, kdaj pa kdaj je zašk^rtalo po krožniku. Za trenutek je pogovor zastal. Seaela je na koncu mize. Ob pravkar iz- rečeni šali ja je čez ooraz htišnila rahla senca. Sp>omnilo jo je na nekaj, nekaj iz preteklosti. Nagrbančila je čelo, A že se je spomnila. Boleč izraz ji je zravnal gube na čelu. Pred leti je poznala fanta, za katerega ni vedela, ali naj se odloči zanj ali ne. Imela ga je rada, a nekaj jo je odbijalo od njega; nikoli se nista mogla popolnoma zbližati, vedno je med njima ostajala neka vrzel. Potem je nekega dne spoznala, kaj je tisto, kar ju je ločevalo. Da, da... Kot bi se bdlo zgodilo včeraj, tako dobro se gd še spominja, ko je z dolgimi koraki, z rokami na hrb- tu, nekoliko sključen, hodil sem ter tja po knjigami, ka- mor sta od^la, da bi si bila izbrala željeno iaijigo. Kri- tično je ocernjevai vse knjižno bogastvo, nakopičeno na policah, Se nenadoma ustavU poleg nje, ko je ravno pla- čevala knjigo in se ji zazrl v oči: »Veš kaj bi jaz naredil z vsemi temi knjigami? Vse bd zmetal na ktiip, jih zmeč- kal in potem iz njih spekel porcijo čevapčičev.« Zasmejal je, kot da je povedal neko duhovitost. Njej pa je roka zastala, od bolečine je priprla oči. Usta so se ji narahlo razprla, a udarec je bil prehud. Ni mogla spregovoriti. To je bil njun konec. In danes — pravkar je slišala po- dobne besede. Koliko je še ljudi, ki tako mislijo? Brklja- la je po krožniku, jed ji ni šla v slast. Odložila je vihce in si prižgala cigareto. Na drugem koncu mize so bili veseli hrupni. »Kako, kako me boli vse to! Le kaj poč- nem tukaj? Ali ne veš, ti rej eni, mogočni gospod, da se moraš ravno temu, kar ti misliš, da nosiš v usta in poži- raš, da se moraš ravno kulturi zahvaliti, da si danes tu- kaj, da uživaš vse stvaritve, mojstrovine naših velikih mož, prednikov, tistih ljudi, ki so bili brez učiteljev, a vseeno tako dtihovno bogati? Ne veš, da so narodi brez kulture že zdavnaj propadH, da so biM naravnost zbrisani z zemljevidov? To je verjeiaio tebi malo mar. A kje bi bU ti — ali bi sploh obstajal? Morda bi bil tvoj rod že zdav- naj umrl! In ti? Si vreden naslednik svojih prednikov? Tistih, ki so ustvarili vse, kar imaš? Tvoj rod, domovi- no. Boš to kdaj spoznal? Ko bi vsaj to spoznal, kaj je pomenila kultura pri oblikovanju narodov!« Oči so se ji jezno bliskale. Rada bi bila zakričala, zavpila, kaj misli, a je le nemočno zmajala z glavqp Dim se je sukljai pred njenim obrazom., naslonila se je na stol. Rahle oblačke dima je spremljala z očmi in počasi je med njimi nasta- jala mala, revna so:)ica, zavita v mrak. Sama, skoraj še otrok, je ležala na postelji; knjigo, ki jo je pravkar pre- brala, je odložila na omarico. S široko odprtimi očmi je strmela v strop. Spoznanje je bilo premočno, pr^loboko. Tako majhen naroa, njen narod, stoletja hlapec, vendar duhovno tako močan, ni klonil. Prešeren! Cankar! Hvala vama. In še mnogim drtigrm. 7\idi vama, mati in oče. Tako sem vama hvaležna. Tudi vidva sta pripomogla s SVOJO vztrajnostjo in neomajno vero v lepo k vsemu te- mu, kar danes vem. Le skozi vajin lik sem lahko spozna- la tisto bistvo vsega, kar se je dogajalo v preteklosti in ki je tako neoma^lno važno za sedanjost in bodočnost. V drobnem dekletcu je divjai vihar. Doživljala je vse boje, ki so se že zdavnaj bih, vstajala in padala je z narodom in se končno ponosno dvignila vsa okrvavljena in je šla v bodočnost, ovenčana z imenom, z narodnostjo. Kaj ni bila ravno kultura tisto, kar je dvignilo narodu zavest, da je šel v tako zelo neenak boj!« »Hočem ostati vredna svojega naroda, prednikov. In če že ne bom mogla niče- sar pridati tej bogati dediščim, jo bom skrbno čuvala, varovala,« si je takrat obljubila in te jobljubi je ostala zvesta. Med plemenitimi ljudmi se je plemenitila, mnogo jih je srečala na poti skozi vsalcdan. Mnogo čitala, spo- znavala. In danes .. . Kar prav, da je zašla med to družbo. Rahlo se je nasmehnila. Pravkar je spoznala ne- kaj novega in bila je skoraj presenečena nad gotovitvijo. T. S. (Prosimo avtorja, da nam pošlje naslov) Kaj pa podeželje? Kultura se ra^irja, človek ji komaj sledi. To velja predvsem za preproste ljudi s podeželja, saj zanjo nima- jo dovolj prostega časa. Ce pa ga že imajo, si raje od- dahnejo in odpočijejo od trdega dela. Za meščane je to popvolnoma drugače, saj imajo v mestu dovolj možnosti, predvsem mladina, da se lahko posvetijo kulturnim dejavnostim. Upam, da se bo na podeželju sčasoma tudi razvila kultura, saj se že vse mehanizira. Problem s časom p>a mora biti odpravljen, da bomo lahko rekli: »Smo kultur- no razgledani!« ANICA PFADER, Garičica 29, 63230 Šentjur Kultura — izobrazba, ta ustvarja resničnega m spo- sobnega človeka za mesto, ki mu pripada, saj je zaenkrat še najbolj razvito bitje. To mesto po lahko ohranil le, če se bo nenehno izobraževal in ne bojeval m vodil osvajalne vojne ali sodeloval v obrambni vojni. Izobražujmo se, saj je življenje samo eno in še to tako kratko. Naj nam bo l&pol IRENA POTEKO, 63211 Škofja vas 62/a pri Celju Biti ali ne biti - to je vprašanje? »Človek je civilizirana žival! Smešno, saj to ni mogo- če! Nasprotujem vsakemu, ki si drzne trditi kaj takšne- ga,« se je ves rdeč razburjal Miro in trepljal po glavi svojega dalmatinca. Pino, rjav dalmatinec, je mimo se- del ob Mirovi nogi in brezdušno strmel predse. Za hip se mi je zazdelo, da sedi tam naš prednik pra- človek, ki zre v prihodnost. Toda odločno sem zavrnil vsiljeno misel. Tudi sam sem trdil, da je človek nekaj posebnega, brez primerjave na našem svetu. Zna se spo- razumevati, pisati, govoriti Ne, zares ni podoben živali. »Bomt, ne veš, kaj govoriš,« sem odločno dejal fantu svetlih las, Jcl je sta] pred nama. Miro nii je pritrdil in tudi p>es je začel spoznavati, da mora pomagati gospo- darju. Z bučnim laježem se je pognal na Boruta in ga gledal s krvavimi očmi. Ostre besede so ga spravile na- zaj k nogam in Pino se je zopet zastrmel v daljavo. Bo- rut si je nekoUko opomogel od strahu in je bil zopet pripravljen zagovarjati svojo trditev. Bomt je bil tretje- šolec odlionjak, ki je ljubil biologijo. Zmerom sva bila po cele ure žrtvi njegovih predavanj o neandertalcih, pi- tekantropih ... Tudi sedaj je začei razlagati, kako je človek živel v pradavnim v skupinah kot žival, hodil, hranil, in obnašal Se je kot žival itd. Bomt je končal svojo razlago. Z Mi- rom sva se spogledala in nisva bila več tako proti. Naš pogovor se je razpletal in spoznavati smo začeli, da je človeka dvignila kultura. Minila so tisočletja in imamo se za ijudi. Hodimo v šolo, prebiramo časopise in spoznava- mo svet. Kultura So ljudje sami, tudi nov a\to, ki ga ima sosed raje kot sebe, je plod kulture. Vsak dan veliko sli- šimo o kulturi, skušamo jo podpirati. Ljudje zmajujejo z glavami. Danes referendum za šole, jutri za igrišča, kam pa pridemo. Kultura pa živi, kultura daje, pa tudi zahteva. A tudi kultura je kakor izbirčna žival. 2 i vi le tam, kjer je dosti denarja, in ljudje, ki ga niniajo, so žrtve izko- riščanja »kulturnega« človeka. Mrak je sedal na strehe hiš in nas opozoril, da bo treba domov. Počasi sm.o krenili po prazni ulici. Pino pa je veselo tekal sem ter tja m včasih zalajal v mraLk. Bil je le žival, kot, človek nekoč, in je brezskrbno živel iz dneva v dan. P*rišli smo do Bomtovega doma in tako sva z Mirom ostala sama. Proti nama se je primaijal pi- janec in zdrsnil ob luči na tia. Nemočno se je plazil po pločniku in izgovarjal nerazumljive besede. Pino Je ve- selo tekal okoli luči in lajal v gmoto na tleh. Verjetno je pričakoval odgovor. Tudi nama se je zazdelo, da je pred nama žival. Pred nama je bil človek brez kulture in verjela sva Bomtovim besedam. Po večerji sem s police vzel knjigo. Bil sem prepri- čan, da bom ob njej po^abD na današnji prizor. Shakes- peare mi je povmil zaupanje v človeka in v Hamletu sem spoznal človeka z razvito kulturo, človeka, ki se bori za pravico. V tistem času, ko Se je kultura bila za življenj- ski prostor, je bilo BITI ALI NE BITI, TO JE VPRAŠA- NJE, zares vprašanje. JANEZ HABJAN, Celje, Tmbarjeva 9 Bodimo kulturni Stopiš na avtobus in vidiš na sedežu udobno name- ščenega fanta ali dekle, dva koraka dalje pa stcji s tor- bami obložena starejša ženica in nihče se ne spomni, da bd ji odstopil sedež. Po cesti se sprehaja skupina dijakov. Srečajo se s pro- fesorjem. Nihče se ne zaneni zanj. Za človeka, kd je mno- go žrtvoval, da bi lahko dijakom dal kar največ tistega, kar bodo rabili v življenju. Nikomur se ne zdi vredno, da bi ga pKJzdravil... JUDITA TRATNIK, 3. g Gimnazija Celje Vsi vemo, da nekoč ni bilo tako, kot je danes, če se ozremo samo deset let nazaj, vidimo in občutimo veUk napredek vsega človeštva ... ... marsikdo svoj prosti čas izbralja za ogled film- skih predstav, obiskuje gledališče, bere knjige, časopise itd. Razvija se znanost, raziskovanje človekove duhovnosti, medicina napreduje. A tudi majhna dejanja, kot so od- stop sedeža v avtobusu starejši osebi ali vljuden pozdrav, vse to je kultura. Bodimo napredni, bodimo kulturni, saj v tem je bodočnost in sreča človeka. MARIJA SOVINC, Stranje 11 Šmarje pri Jelšah Če bi Si bila p>ovsod človek in kultura brat in sestra, ne bi bilo na svetu milijone lačnih otrok in nesrečnih ljudi. Poznamo več kultur, toda najvažnejša je srčna kul- tura. IVAN UDOVIČ, Vrhe 43 Teharje Iz dnevnika SLG Po sobotni predstavi za abonma GLEDALIŠKI AMA- TERJI je bil ponovno, kakor že prejšnjikrat, nadvse zani- miv pogovor med ustvarjalci predstave in udeleženci tega abonmaja: amaterski igralci, režiserji in drugimi ljubitelji gledališča. Na sporedu je bila komedija FIGARO SE LOČU- JE avstrijskega avtorja odona von Horvatha. Uvodoma je bil na pogovoru predstavljen popularni igralec Jože Zupan, ki je ustvaril zanimivo kabinetno jiguro grofa Almavivo. Pripovedoval je o svojih ljubiteljskih začetkih, o sodelova- nju pri predvojni igralski radijski družini, kako je nastopal pri prvem slovenskem filmu in prvi televizijski igri in ka- ko ga je vztrajno delo na amaterskih odrih nazadnje pri- vedlo na profesionalni oder. Režiser Franci Križaj je tokrat s praktičnimi primeri pokazal, kako je nastajala uprizoritev, razložil je nastanek scenske in kostumske opreme in vlogo glasbenega spremlje- valca Edija Goršiča. Te dni se že riše repertoarna podoba prihodnje sezone. Ce bo finančna situacija dovolj naklonjena načrtom, ki jih ima vodstvo gledališča, potem borno vsekakor imeli priliko videti na celjskem odru dve pomembni deli svetovne klasi- ke. Prav te dni smo namreč prejeli odlična prevoda Sofok- lejeve Antigone in Marlouoega Fausta. Prvo je na novo, v žs- redno ritmičnem m govorljivem jeziku prevedel dr. Kajetan Gantar, drugo pa v nič manj mojstrskem naporu Janez Me- nart. Tragedija o dr. Faustu je prva dramska obdelava te srednjeveške storije o človeku, ki obrne svoje znanje v prid svojim lastnim čutnim užitkom in se zavestno pogubi. Odr- sko spektakularno nam bo približan svet srednjeveške mi- selnosti in verovanja. Odrsko hvaležno delo. j^ Razstava ponatisov Cankiu-jeva založba m študijska knjižnica v Celju sta skupno pripravili razstavo slovenskih reproduciranih pona- tisov in Vischerjeve ToiKJgrafije Štajerske. Razstava, ki je v dveh prostorih študijske knjižnice, je prva v nizu prire- ditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. fe- bmarja, in bo odprta do 15. februarja. Razstavm prostori so tirejeni izredno prijetno, v vitri- nali pa lahko vidite tovrstnj slovensko založniško dejavnost Kid njenih začetkov, to je od začetka XX. stoletja, ko je izšel prvi reproducirani ponati.^, pa do poslednjih let. Raz- stava je nekakšen prerez skozi stoletja, saj najdemo pod steklom vse od Tmbarja, preko romantike, moderne do nam najbližje literarne ustvarjalnosti v obdobju narodno osvobolilnega boja. Enako pczom.ost zasluži tudi razstava Vischerjeve To- pografije Štajerske, ki je terjala od avtorja nemalo dela in znanstvenega napora. Topografijo je izdala Cankarjeva za- ložba, njen avtor pa je profesor Ivan Stopar, direktor Za- voda za spomeniško varstvo. Vischerjeva Topografija je v največji meri pomembna predvsem za naš, štajerski prostor, saj nam odkriva bogato galerijo gradov okoli Celja pa vse tja do Sotle in sr.vinjskih gora. Izredno zanimiv je tudi Vischerjev zemljevid štajerske in lahko bi se rekle, da je precej natančen glede na ta- icratne razmere. Zemljevid je izšel v XVII. stoletju. MST Decembrski brstiči Lani v decernbm je izšli prva številka Brstičev v šol- skem letu 1971—72. To literarno glasilo celjskih gimnazijcev izhaja že trinajsto leto. Izdajajo ga člani hterarnega krožka, mentor pa je prof. Janez Erklavec. Ta številka prinaša 78 strani proze, poezije, ocene razrednih Ustov, razmišljanje o ra7.stavi v Likovnem salonu (Jože Tisnikar) in o gledališki predstavi Eliotovega Umora v katedrali. Proza je še vedno bolj ali manj v ustaljenem, konvencionalnem krogu, kljub temu pa kaže resne poskuse, da se \/essk osvodoodi in preide v neko novo, sproščeno formo. Gre predvsem za zgodbe, ki opisujejo čustvena doživetja mladih, ljubezen in sploh vse čustvene reakcije, ki so značilne za mladino. Nekateri av- torji so pokazali povsem resen odnos do pisane besede in jih pri njihovem pisanju ne spremljata samo talent in te- oretično znanje o metriki, ampak je njihova pisana beseda tako živa in prepričljiva, da s tem jasno izkazujejo svojo intimno vsebino. Skratka, v njih samih je nekaj, za kar čutijo, da morajo povedati. Tu pa je začetek za vse umet- nosti. To so Inna Plet€rs.ki, Marija Reher, Slavica Kroflič, Darja Jejčič, urednik Brane Hlastec in dmgi V številki pa manjka predvsem poezije. Slabo je zastopana in tudi manj prepričljiva je kot proza. Manjka tudi več kritičnih člankov, esejev, razmišljanj. Vendar je decembrska števill:a Brstičev dobra. Dobra zaradi tega, ker prinaša svež veter, ker je obetajoča in vsebinsko potrjuje svet tistega mladega člove- ka^ ki vanj vstopa in si ga oblikuje. Film M 72 V zadnjih dneh januarja je beograjsko občinstvo drhte- lo Od filmske vznemirjenosti m zvezdniškega bhšča. Beo- grajski (ali svetovni) filmski festival Pogumni novi svet je v nekaj dneh predstavil ljubiteljem filmske umetnosti vse tisto, kar je bilo lani najvrednejše. Tako so zagotavljali or- ganizatorji. Kritiki so bili drugačnega mnenja. Na FESTU So zavrteli tudi tri filme, ki so lani m pred- lani doživljaU v ameriških kinematografih izjemno naklonje- nost. To so LETALIŠČE, MODRI VOJAK m PATTON. Pr- vega Od navedenih del, LETALIŠČE maslovni vlogi igrata Dean Martin in Burt Lancaster, srečaU pa bomo še kup slavnili imen) si bomo prihodnji teden že lahko ogledaU v v celjskih kinodvoranah. In še nekaj — FEST 72 je šel preveč neopazno mimo ljubljanske televizije, škoda. 8. stran NOVI TEDNIK Št. 5 — 3. februar 1972 V mračno, s snegom pokrito globel Gračnice sem prišel pozno popoldan. Skoraj je že padal mrak, sneg je naletaval, soteska pa se je vlekla, vlekla in pomislil sem, da ji nikoli ne bo konca. Smreke so tožile pod bremenom, sneg se je obešal nanje, bregovi vse naokoli so skrivali steze. Do- lina Gračnice je spala. Prišel sem do groba, kjer počiva Ilija. Komandant bataljona Šercerjeve brigade. Heroj, človek, ki je padel za mladost, življenje, svobodo. Sneg pokriva njegovo zadnje pribežališče. In Ilija, koman- dant Badovinac, spi. Spi pod snegom in ne ve, kaj delajo ljudje. Le spomenik, tik ob cesti, govori o človeku, heroju, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za trop Fantičev, zmedenih, preplašenih, objo- kanih, ki so pred uro, mogoče več ali manj gledali film o švabskih uspehiblizu Rimskih toplic. Živi zid! štirinajsta je prišla na Šta- jersko. Polna nad, ve'sela nad uspehi. Borci so prekoračili Sotlo, mejno reko. 2e taikoj prvi dan so se udarili z Nem- ci, štajerska Štirinajste ni pričakala s slavoloki. Divi- zijo so čakale težave, nečlo- veško trpljenje, muke polni pohodi, mraz in smrt. Vsega tega Štirinajsta takrat še ni vedela. 12. februarja je prišla divi- ELja v globel Gračnice. Po cesti iz Rimskih toplic so ro- potali kamioni, polni solda- teske, vermanšafta. Pri to- varni lesne galanterije so to- vornjaki obstali in švabi so ptfskakali na cesto. Razvila se je kolona, ki je kmalu nato krenila proti Gračnici. Otroci, polni življenja, so koracah zraven vojakov. Dva- najst, trinajst, štirinajst let so šteli fantiči in niso vede- li, kaj je to vojna. Le strele so shšali, strele iz host. Raz- red je korakal usodi naproti. Cisto blizu tam, kjer počiva danes JLJnak Ilija, so preihi- teh Svabe. Potem pa je ne- nadoma počilo in otroci, mla- di, pohii življenja, ljudje s fračami in bres skrbi, so za- jokali. Hoteli so bežati, pa Švaba ni dovolil. Stisnili so jih skupaj, j>orinili predse in odšli so v sotesko, smrti na- sproti. Ropotalo je, mitraljezi in pušike so prepevale svojo sva- tovsko, mrtvaško pe'sem. Po bregu je pridivjal Ilija Badovinac, komandant bata- ljona Šercerjeve brigade. »Otroci, bežite.« To je za- kričal in je bežal naprej. Na- prej, naprej in daleč, daleč v smrt. Otroci so jokali, namesto, da bd jim pesem cvetela na ustih. Rafali so deževali, Ili- ja, komandant Ilija pa je be- snel. »Bežite, otroci!« Preplašena mladost se je vrgla v potok, pod škarpo. Streli so 'sekali in jih zajeli. Bilo je natanko leta 1944, 12. februarja, ob petih popol- dne. V skupinici otrok, ki so jih kot živi zid gnali pred seboj Švabi, je bil tudi danes dvainštiridesetletni Peter De- želak, ki je bil takrat star malo čez deset let. »Gnali so nas pred seboj in nirsmo sd mogli pomagati. Hotel sem iibežati, pa mi Nemci niso dovolili. Eden med njimi me je prijel in se sklonil za mano. Jokal sem, bilo me je strah. Naenkrat sem se mu iztrgal in takrat sem slišal Badovinca, ki je zatulil: »Bežite, otroci.« Zbe- žal sem h Gračnici. Pokalo je tako, da je bilo groza. Tik ob škarpi me je dobilo. Tekel 'sem naprej in treščilo je vame še enkrat, štirje streli so me zadeli: v roke in noge. Obležal sem na ce- sti, Ilija pa je vpil: »Pojdi do gostilne in naj te tam obvežejo.« Prišla je parti^^an- ka, menda je bila žena ko- mandanta štirinajste Luke Vidmarja in me odnesla do gostilne Blatnik. Tam so me obvezah, pozneje pa so me z rešilcem Vermanšafta od- peljali v Celje.« Peter Deželak jo je odne- sel, njegov mladi prijatelj Ivan Lapomik pa je umrl. Hlišev Ivan iz Lokavca je bil ranjen, ranjen pa je bil tudi Požinov poba. Kakor mi je povedal Peter, je bilo Nemcev okoli 93 in le pet jih je preživelo partizan- sko zasedo. Partizani so se zmagoslavno podali naprej, na pohod, ki je terjal preneka- tero žrtev, štirinajsta je pla- nila v sneg in veter, trpljenje in smrt, ki ji je vrgla v obraz zmago. Le Ilija je ostal v globeli Gračnice. Ilija in nje- gov borec, prijatelj, sotrpin. Danes je Peter 60 % in- valid in ne dobi niti dinarja. Menda bo kmalu prišel na svetlo zakon, ki bo Petru pripomogel do p>omoči. Po osemindvajsetih letih. V dolini Gračnice pa živi tudi Horjakov Tona, po do- mače pravijo kmetiji tudi pri Močniku, v Lokavcu, nedaleč vstran od Badovičevega gro- ba. »Tisti dan sem cepil drva, ko je prišla diviz'ija. Pes je začutil tuje ljudi in je lajal. Partizani so zagradili cesto z drevesi, prišli so tudi k nam in z materjo sva odšla v gozd. Rekli so mi, da bom kazal pot, pa iz vsega tega ni bilo nič, ker je prej zaro- potalo. Streljali so na Nemce v soteski Gračnice. Ničesar nisem videl. Kaj se je zgodi- lo, sem zvedel prožneje, ko je bilo že vsega konec. Vem le to, da je bila to le zaseda, cstala divizija pa se je pomi- kala po obronkih daleč nad prisoriščem tragedije, ki je terjala Bado\'inca in otroke.« To je povedal zadnjič Tona Horjakov in je še dejal, da so vedeli tisti dan, da bo j>rišla šfejnajsta rmrno, i^er so sosedje govorili tako. šti- rinajsta je odšla, v Gračnici pa so ostali otroci, rm smrt preplašeni, objokani. Danes so vsi na svojih do- movih, gospodarji, le Poži- nov je nekje na Primorskem. Ne žive najbolje. Na' vojno, prekleto vojno, pa se ne spo- minjajo radi. Požrla jim je mladost. Tisto mladost, ki dela frače, premetava kamen- čke, postavlja mlinčke in veselo čeblja. Njihova mla- dost je ofstala v soteski Gra- čnice. Dan, ko sem obiskal sote- sko Gračnice, Badovtnčev grob in Tonetovo domačijo, je bil menda prav takšen, kot je bil žalostni 12. febru- ar 1944. Snega je bilo takrat pol metra in mrzlo je bilo. Kljub temu je divizija šla svojo F>ot. Ampak zaradi tega Peter še danes ne dobi niti dinarja. Kljub joku, trplje- nju, izgubljeni mladosti. 2ivi zid še živi. MSX. »Otroci, bežite!« To .je dejal komandant Ilija v vojni vihri, kmalu zatem pa ga je zadelo. Danes počiva tiho in mirno v soteski Gračnice. Na sliki je grob komandanta Ilije Ba dovinca v Lokavcu. Peter Deželak: Badovinac mi je dejal, naj bežim k Blatnikovi gostilni. Nisem mogel, zgrudil sem se na tla. Prestreljene sem imel noge. Tudi komandant Ilija je kma- lu za tem padel. Tone Hor,)ak: »Pes je lajal, začutil je ljudi v hosti . . .« Gornji grad ZAPRTOST LJUDI • Gornji grad, še do nedavna mesto, se razvija v prijeten kraj, kamor prav radij zahfij-jjo tujci, željni lepe narave, prisrčnosti ljudi in idiličnega miru. Da kraj stagnira, ne,i tega ne bi mogli reči. Da pa prav hitro razvija, pa prav tako ne, čeprav je napredek] zadnjih let dokaj opazen. • Komunalni problemi so osrednji tema skoraj slehernega sestanka občanov, za katere pa je značilno, da so vse bolj vase zaprti (to verjetno ni posebnost samo tod) in' d3 se raje držijo doma, kot pa bi se udeleževali skupnih akcij in prireditev. 9 Dreta preti z umazanijo, »Petelinjek« je prevzel GLIN (nedokončana zgradba inter- nata), v Turistu je menda nagnit pod, pa še gobast je povrhu, trgovina pa potrebuje konkurenco. Ceste, mostovi in še kaj Predsednik krajevne skup- nosti, ki je menda me^i naj- razsežnejšimi daleč naokoli, saj sega od Nove Štifte do šmartnega, ing. Prane Mi- klavc, je razgrrul predme celo kapico uspehov in pro- blemov. Glavni problemi so seveda s področja komunale. Gradijo mostove in brvi, vzdržujejo krajevne ceste. Pri tem upajo in čakajo, kdaj bo napočil dan, ko bodo pričeli rekonstruirati cesto preko Cmevca, kar bi krao odprlo proti ljubljanski kot- lini. Novi TV pretvornik v Novi Štifti je rezultat skupnih naporov občanov, ki so veliko pomagali z udarniškim de- lom. Pis'^otnik Ivan iz Nove Štifte je pri postavitvi te naprave jKjrabil še in še svojega prostega časa. Spo- mladi bodo nadalje\ali z izgradnjo športnih igrišč, kar bo zopet pomembna prido- bitev. Kdaj pa bo stekel asfaltni trak tudi med hiša- mi, tega pa ne vedo. Vedo le to, da bo treba malce seči tudi v lastni žep. Nekaj bo primakila občina, nekaj pa še kdo drugi, pa bo šlo. Iniciative ne manjka, zaen- krat manjka denar ... Brez konkurence ... Perspektiva kraja je ne- dvomno v razvoju turizma. Osnovni pogoji, to je naravne lepote, so prav gotovo nekaj edinstvenega. Le drugače bo menda potrebno pristoipiiti k rajwoji: te dejajvnosti. »Tu- rist« kliče po obnovi, manj- ka pa tudi kaj sodobnejšega, pa še bazen in kegljišče »Če- belarski dan« je obetajoča prireditev, ki mora postati tradicionalna, saj bo prav gotovo pritegnila veliko ob- iskovalcev. Dreta je menda postala krajevni smetnjak in zbirališče nesnage, saj se je lani menda nekdo v. Bočni celo zastrupil, ko se je kopal v njej ... Pa trgovina! Cez to pa imajo občani .številne pripom- be. Manjka ji konkurence, pa jo lahko tolče po svoje. Ne gre toliko za cene kot za odnos do potrošnikov, za pozornost in še kaj, kar soda k odnosom do ljudi. V Bočni sta konkurenčni podjetji, pa je stanje čisto drugačno. V Gonujd grad torej še eno. pa ne Mercator, štacuno ... sicer se ne bo nič poznalo. Šola pretesna, dvorana pa prazna Ostanek nekdanjega gradu sreedi kraja so čudovito ob- novili, prenovljena pa je tudi graščina. »Petelinjek«, nekdaj internatu namenjena stavba, ki že več kot deset let raz- kazuje svojo goloto, je pre- vzel GLIN. Kaj pa bo z njo, pa se zaenkrat še ne ve. šolska zgradba je pretesna, pouk teče ves dan, za krožke na šoli in drugo dopolnilno delo pa enosta.vno ni prosto- ra. V prosvetnem društvu je aktivna kinosekoija, vendar so predstave slabo obiskane. Ljudje raje čepijo doma, je udobneje, pa še nič ne »ko- šta«. Drugih prireditev prak- tično ni. Ko sem nekega starejšega občana vprašal, kaj je kaj novega v kraju, mi je šaljivo povedal, da odkar je med vojno pogorela graščina tn je Mozirjani iz fovšije niso prišli pomagat gaiglit, nič posebnega. No, čisto tako menda ni, dosti kaj boljše pa tudi ne. Nekdanje mesto se širi, predvsem proti zahodu, pozna pa se tudi veiLik vjOiv vit reke«, ki zaposluje kar lepo šte-vilo občanov. In kaj mislite vi...? J02E TRATNIK, upokojeni učitelj: »Napredek »Smreke« se zelo pozna. Glavni pro- blem je še vedno cesta preko Cemevca. Le-to moramo nuj- no urediti, potem bo kraj lepo zaživel. Turizmu se obe- tajo lepi časi, samo na Dreto bomo morali malo paziti, saj mečejo v njo vse, celo obrab- ljene karoserije in ostanke mopeda bi lahko našli. En- krat se bo zaradi tega pri Bočni zajezila, pa bomo še poplavo imeli. Ce se bo iz Turista goba razširila tudi drugam, potem bo joj . . .« IVAN VODUSEK, prosvetni delavec in predsednik KO SZDL: »Štiristo ljudi, ki se dnevno vozi prdko Cemevca na delo na kranjsko stran, je sleherni dan v življenski ne- varnosti. Rekonstrukcija je nujnost! Za mnoge zaselke so izrednega pomena gozdne ceste, ki so jih povezale z dolino, veliko pa je za na- predek kmetov storila tudi naša zadruga. Napredujemo, malo f>očasi, zato pa . . .« Tudi jaz sem prepričan o tem! Bemi Strmčnik Motiv iz zasneženega Gornjega grada, kjer je zapadlo »samo« 98 cm snega. Jože Tratnik, upokojenec '• Ivan Vodušek, prosvetni de- lavec št. 5 — 3. februar 1972 NOVI TEDNIK 9. stran Njihovo življenje je materinstvo hiša bi bila premajhna Iz meglenega jutra je nastal sončni dan, kot že dolgo ne takih, saj menda že skoraj dva meseca nismo videli lastne sence. Pot v Laze sem hitro našel, še hitreje pa hišo, kjer živi JOŽEFA GRIL, po domače Maku- jeva mama. Prešerno nasmejanih lic in sijočih sivomodrih oči, ki so izpod sivih las bistro švigale po meni, je Grilova mama ob bergljah stopila do mize in sedla sva si nasproti. Jaz, da bi zapisal njeno pripoved, in ona, mati trinajstih otrok, da mi pove nekaj zanimivosti iz svojega bogatega življenja. Sprva se je malce zatak- nilo. S prirojeno skromno- stjo me je opozorila, da v visi ni šama, ki je imela de- set ali več otrok, da so tu tudi še druge. Povedal sem ji, da jih bom nekaj obiskal še tokrat, druge pa drugič. Potem je bilo lažje. Pogovor je stekel. Deset let je že tega, kar" jo je zapustil rajnki. Kljub številnim otrokom (enajst od trinajstih jih še vedno živi) ga še vedno pogreša, svoje- ga življenjskega dnaiabmka, s katerim je preži-vela 40 skup- nih let. Prvi otrok, bila je hčerka Marija, se je rodila 1922 leta, zadnji pa med voj- no 1944. Vmes so prihajali lepo drug za drugim. Osem fantOv in pet deklet. Zajeten šopek mladosti, smejoče, ve- sele in srečne življenja. Razen enega otroka je Gri- lova mama vse ostale povila doma. Ob pogledu na brneči pralni stroj se je zasmejala in pokazala preti izhodu, re- itoč: »Včasih pa sem plenice, po- zimi ali poleti, prala kar pri šitepihu, pred hišo. Nikoli jih ni bilo konca. Je že moralo tako biti tn prav je, da je bilo tako. Veste, včasih nis- mo tako tarnali kot danes, pa smo pravzaprav slabše ži- veli. Res je, da je bilo za, kmečko delo pri vsaki hiši več za delo sposobnih rok, kakor jih je danes. Toda da- nes sO jih nadomestili stroji, pa je zopet enako.« »Kdaj je bilo najtežje v vseh teh letih?« sem se aa- nimal. »Prav gotovo med vojno, ker je bilo težako za živež. In ta večna negotovost. Enega so takoj spočetka pobrali Nem- ci, d'\'a. sta kasneje proti kon- cu odšla v partizane. Da, da, med vojno je bilo težko. To bo povedal vsak, ki jo je preživel.« živeči sinovi in hčere so se razkropili po vsej Sloveniji. Od bližnjih vasi pa tja do Ljubljane. Zadnjikrat je bila družina kompletna ob atejevi smrti. Radi prihajajo domov, samo za vse skoraj ni pros- tora v hiši. Ob prazniiikih pridejo po navadi v dveh »rundah«, in sicer en dan GRILOVA MAMA z tnini od najmiajših vnuckov. »ta bližnji«, drugi dan pa »ta oddaljeni.« Pri hiši živi tre- nutno pod eno streho de- vet duš treh generacij Grilo- vega rodu. Vsega skupaj pa Se je doslej »nabralo« Grilo- vi mami že 23 vnukov. Ver- jetno pa to še ni končna številka, čeprav je mama hi- tro vskočila s pripombo, da nihče od njenih ne bo imel toliko otrok, kot jih je povi- la ona. Prav gotovo, da ne. Časi se spreminjajo in z nji- mi se spreminjamo tudi ljud- je ... »Zdravje?« je povzela moje vprašani] e. »še kar, samo no- ge me v kolkih dajejo, pa brez bergel ne morem hodi- ti. No, no, podam se tudi še pred hišo, da bi le slabše ne bilo. Triinsedemdeset jih bom drugi mesec, pa bi jih rada še nekaj dodala. Zdrav- ja Si še želim, oja, tega pa še. Veste, sem nekoč mislila, da bom šla malo naokoli po svetu, ko bodo otroci poras- li. Pha, pa ni bilo nič iz te- ga, ker sem se med tem ča- som postarala jaz. Do Ble- da in Maribora sem že pri- šla, kam dlje pa nikoli. Ja, pa je tu pri nas v Šentilju kar lepo, ali rnorda ni?« Seveda je, pa še kako. Posebno tistega dne je bilo lepo. Sonce je sijalo na sne- ženo pokrajino in ivje se je lesketalo kot iskre, kot živ- ljenje, kot rojstvo, kot vse, kar je na svetu lepega. Mati, da, to je najlepše. Pa, da ne pozabim, Gri- lova mama. Sedemnajstega februarja boste praznovali 73. rojstni dan. Vse najboljše in še veliko pomladi, najmanj toUko, kot ste jih poklonili vi, vašim trinajstim rojen- cem . . . BERNI STRMČNIK V februarju in marcu, de- loma pa tudi v aprilu, bosta kmetijska zadruga in delav- ska uni.verza Slovenske Kon- jice na svojem območju pri- pravila v raznih krajih vrsto predavanj s področja kmetij- stva in kmečkega turizma. Kmetijski strokovnjaki bodo na predavanjih seznanjali kmete o pripravi in uporabi krme za govedo, strokovni so- delavci iz »Agroservisa« v Šempetru pa jih bodo sez- nanili, kako je treba vzdrže- vati in opravljati manjša ix)- pravila kmetijskih strojev. Poseben poudarek bodo dali tudi ureditvi kmečkih doma- čij za kmečki turizem, kar jim bodo deloma posredovali tudi z diapozitivi iz krajev, kjer so dosegli že precejšnji napredek. S pomočjo gospo- dinj sike opreme »Gorenje« iz Velenja pa bo kmečkim go- spodinjam prikazano mehani- zirano domače gospodinjstvo z raznimi manjšimi stroji in napravami, ki jih to podjetje izdeluje. V. L. vedno med otroci Le nekaj hiš naprej sem potisnil avto v breg, ko sem ga malo prej srečno spravil nazaj na cesto, pri čemer brez lopate in Grilove snahe ter hčerke prav gotovo ne bi šlo. V breg postavljena, trdna kmečka hiša, pod cesto pa obrisi novega, modernega hleva, so mi razodeli, da sem prišel prav. DOLINŠKOVA MAMA, da prav njo sem iskal. V veži sem naletel nanjo, jo pobaral, če je Dolinškova mama doma in izvedel, da je to ona. Kar precej premlada se mi je zdela, pa sem jo kar dvakrat zapored pobaral, če je ona tisti, ki je rodila desetero otrok? Da, da, seveda, vse je v redu. »Ce ste mogoče prišli po mene?« me je navihano vpra- šala, »potem vam moram po- vedati, da ne utegnem nika- mor , ker moram pariti na otroke . . .!« je dodala in me povabila v sobo, kjer je dvo- je vnukov vneto preizkušalo odbojno silo divanovih vzme- ti. Tretja, je bila vnukinja, pa je bogsigavedi zakaj, pre- takala nedolžne soL^sice. Men- da zato, ker se ni mogla pri- družiti onima dvema. Zajetna kmečka hiša, v ko- tu veliika krušna peč, ob njej pa na stolu sključena ženica, ki je luščila fižol. Ko sva z Dolinškovo mamo pričela ma- lo urejati letnice, poroko, pa desetero rojstev, je ženica ob fižolu vedno prehitevala z od- govori. Kot iz leksikona so ^•rele številke in podatki iz nje. živ spomin. »Qd pokojnega moža ses- tra je in ima čudovit spo- min«, mi pomaga iz zadrege Dolinškova mama. Pravza- prav ji je Cecilija ime, pri hiši pa se pravi pri Vrbnja- ku. Ona se je semkaj pri- ženila iz Ložnice, od koder jo je zasnubil Vrbnjakov Blaž. Srečna je bila, ko je dobila tako fejst fanta in takšnega moža; tri leta bo, kar je vdova. Zelo ga pogre- ša, čeprav ji ni nikoli dolg- čas ob svojih in svojih ot- rok otrocih. Petero fantov in deklet. Ker na p>are, tako kot je cesto v življenju. Vsi so živi, v-si odrasli, najmlajši je že prišel od vojaikov.« »Vse, razen zadnjega, sem povila doma. Pri Zdravku se je zataknilo. Treba je bilo v Celje, v bolnico. Carski rez. Mislila sem, da bo po me- ni, malo je manjikalo... pa vendar mi je ob odhodu do- mov zdravnik dejal — na svi- denje —. Ne, to pa ne! De- setkrat je bilo menda kar do- volj, mar ne? Takrat sem jih imela 4«. Nisem bila ravno mlada!« »Kdaj je bilo najtežje?« sem jo i>obaral. »Brez kruha nismo bili ni- koli, tudi v najtežjih dneh vojne ne in še za druge ga je bilo dovolj. Za to je že rajnki poskrbel. Bilo je 1944. Jaz sem ravno povila Mirka CECILIJA DOLINŠEK z dvema vnukoma i in ležala v postelji, ko je vsa prestrašena pritekla sosedo- va SLAVA KRALJEVA. (Kas- nejša učiteljiica, danes in- validska upokojenka, živi v Mariboru. Opomba pisca!) češ, da so prisili Nemci, da jo bodo odpeljali. Planila je proti omari in že je bila v njej. Vstala sem in odšla na prag, kjer je njen oče ob spremstvu žandarja spraše- val po njej. Pri nas da je prav gotovo ni, sem jim rek- la, menda je na njM, tam dela... Vse hiše so preis- kali, naše pa ne! še isti ve- čer je Slava odšla v parti- zane. Bilo me je strah tisti dan, kot še nikoli poprej in nikoli kasneje. Požgali bi, če bi jo našli. Pa se je skri- la na podstrešju v koš za žito ... Minilo je, čeprav Je bilo težiko, takrat med vojno. Sitrah. Ne, pomanukanja ni bilo, le strah in negotovost.« Držeč vnuMnjo v rokah, mi je pripovedovala vse podrob- nosti. Včasih je tudi moževa sestra kaj dodala, dopolnila je svaikinjino pripoved. Zani- mivo! Luščila je fižol in še pogledala naju ni. B^a je prisotna in ni je bilo. Bili so pa vnuki, kot CJeciljiini sd- novd nekoč... Tudi njeni ota''ocl so se razkropili. 'Eno hčerko je po- svojila njena sestrična iz Me- žice. Sestrični je sinek imirl. Kasneje ni bilo več otirok, pa je posvojila Anko iz Ce- ciljine družine. Prav na sod- ni j o so šli in vse uredili. Sedeminšestdeset let ima Dolinškova mama, pa jih kar dobro skriva. Na polje sdoer ne zahaja več, zato pa pazi na otroke in stori vsa gospo- dinjska dela v hiši. Otroci so njeno življenje. Bo uča- kala tudi pravnuke? Zakaj pa ne? Z zdravjem kar do- bro kaže, še bolje pa z dob- ro voljo. To pa je prvi po- goj visokih let. Le pogumno naprej, Dolinškova mama, tako kot doslej. BERNI STRMČNIK SODELOVANJE celjska zveza kulturno pro- svetnih organizacij ali bolje rečeno, njen odbor za dram- sko dejavnost, je naprosil režiserja Jureta Kislingeirja, da bd vodil seminar za ama- terske gledališke režiserje. Jure Kislinger se je z ve- seljem odzival tn ob prakti- čnem primeru »Mrtvega Ku- renta« pripravil razjlago o režiji — od priprav do re- alizacije predistave. Lepo šte- vilo slušatelje^- daje nove upe o bodočnosti amaterske gle- dališke dejavnosti na celj- skem območju. In čimbolj bo »ljubiteljsko« gledališče, tem manjši bo prepad do »ta pffavega«. Le to pa bo ponovno lahko dalo nov za- let za čimbolj šo kvaliteto. še en dokaz več o mož- nem uspešnem sodelovanju med poklicndmi in amater- skimi gledališčniki. B. A. Jubilant Miha Petan bo na dan re- ferendimia bržčas med prvi- mi volivci, saj bodo tistega dne pri Petanovih jedli z ve- liko žlico. Z Mihom bo pet- destletnico slavil tudi njegov brat Zdravko, saj sta skupaj prikričala na svet v družini revnega kmeta iz Dečnega se- la pri Brežicah, kjer se je pod eno streho nagnetlo e- najst oratov in sestra. Da je moral tudi Miha za pastirja, ni treba posebej omenjati, je pa res, da se je tako kot njegovi bratje izučil poklica leto pred vojno pri brivcu Holyju v Brežicah. Brežice 1941 po vdoru oku- patorja. Selitveni pas. Miha je zbežal čez mejo na dolenj- sko stran, v Kostanjevici bril in strigel, še bolj pa se 1e sestajal in delal 2 ilegalci, dokler ni maja dvainšiiride- Miha Petan setega postal partizan gor- janskega bataljona. V novem- brski ofenzivi so ga belčkl ujeli in začela se je muko- trpna pot skozi belgijsko ka- sarno v taborišče Gonars. Od tu se je ob kapitulaciji Itali- je bolj okostnjak kot mož vrnil med borce, tokrat v go- riško brigado, po zlomu go- riške fronte pa v Gradniko- vo, kjer je od borca napre- doval v vodnika, v komandir- ja čete in bil ravno na rojstni dan republike 29. novembra 1943 sprejet v partijo. Opravil je oficirski tečaj tn bil od tu poslan na Koroško, kjer je v vzhodnokoroškem odre- du stopal na čelu drugega in tretjega bataljona. Oktob- ra 1944 je postal Bračičevec v XIV. diviziji, komandant njenega tretjega bataljona. Po osvoboditvi je Miha Pe- tan opravil gimnazijo, oficir- sko šolo in tečaje ter bil de- seto leto po osvoboditvi zara- di bolezni upokojen kot 60 % invalid. Prišel je v Celie, kjer se je p>onovno aktiviral, bil referent pa načelnik odseka za narodno obrambo, po uki- nitvi okraja pa ves čas v vodstvu najprej še okrajnega, potem pa občin.skega odbora zveze borcev NOB. Tajnik občinske organizaci- je ZB NOV Miha Petan se je torej vpisal med abrahamov- ce. Ce bi ga ne dajala bole- zen, na želodcu je bolan že iz partizanskih let, bi se še zdaleč ne počutil petdesetlet- nika, čeravno je nedavno že drugič postal dedek, čeravno si je prislužil osem odliko- vanj, Miha Petan sodi med tiste, ki nikoli ne zganjajo hrupa okoli svojih burnih do- živetij. Toda daleč od tesa, da bi ne bil družaben. No, saj je še na svet prišel v družbi. še na mnoga leta Miha, in Zdravko tudi! tradicije nob Tudi letos bo ena izmed osnovnih in najvažnejših na- log celjskih tabomihov raz- vijanje tradicij narodnoosvo- bodilne borbe. Tako so skle- nili na svoji prvi letni kon- ferenci, ki je bila v nedeljo, konec meseca januarja. Na koferenci, ki je bila prva, odkar celjski taborni- ki nastopajo v odredu »II. grupa odredov«, so ocenili svoje dosedanje delo in iz- volili nov odredov odbor. Prejšnjega starešino odreda Gustija Henigmana je zamen- jal nekdanji sitarešina Jože Krebs. Posebno poročilo o akcijah celjskih tabornikov je podal načelnik odreda Bo- ris Dejanovič. Prisotni so bili tudi pred- stavniki mladine tn tabor- niških organizacij čuprije in Novega Beograda ter tabor- niški odredov »I. pohorski bataljon« in »XI. SNOUB Mi- loš Zidanšek« ijz Maribora. Konference pa so se razen tabornikov udeležili še pred- .stanmiki krajevne sikupnosti Center, Zveze borcev in od- bora II. grupe odredov. Taborniki so v razpravi ugotovili, da je bil v pretek- lem letu največji problem pomanjkanje kadrov, zlasti še prosvetnih, nemajhne te- žave pa so imeli s sredstvi. Z ustanovitvijo mladinskega centra se bo položaj nedvom- no izboljšal, z združit^vdjo v*seh celjskih taborniških or- ganizacij v odred »II. gruipa odredov« pa so dosegli večjo učinkovitost, katere uspehi se že kažejo. Rešeno je vpra- šanje prostorov. Po končani konferenci so si taborniki in gostje ogleda- li klubske prostore. OD RINKE DO SOTLE — OD RW4KE DO SOTLE — On RiMvr DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE J\ mini reportaža ZLATI PRSTEK Ne, to ni pravljica za lahko noč, čeprav ima pravljični naslov. Je po- vsem resnična zgodbica iz življenja o prsteku, ki bi že bil lahko pozlačen. Toliko je namreč prislužil lastniku. Večkrat smo že ugotovili, da je mo- goče varati na različne načine, še po- sebej v gostinskem lokalu. Kolikokrat so vam natočili že pod mero! In ali ste kdaj izračunali, koliko to znese, če vsakomur tako natočijo? Litre in litre. Tisočake in tisočake. Toda, to pod mero, vsaj vidiš in lahko zavrneš. Drugače pa je z zlatim prstekom. Stala je za šankom, v plavi uni- formi, in sprejemala naročila. Hudo je takole ves dan na nogah, s strani prihajajo natakarji in naročajo, z one strani pulta pa se derejo gostje. Vsak bi rad dobil čimhitreje. Vedno je tre- ba biti nasmejan in vljuden. Na njeni desni so stali kozarci. Mali in veliki. Tisti po šilce, drugi po pol in tretji po cel deci. »Pelinkovec!« Roka je segla po kozarec, ga vešče umila, druga je prijela steklenico, ne- kaj besed gostu in že je stal pelinko- vec pred njim. Pogledal ga je, kot da se ne more odločiti ali ga naj spije na dušek aH v dveh požirkih. »Slivovko!« čudno! Zopet je segla po kozarec, iz katerega je nekdo prej pil, ga umi- la in natočila. Ni vzela nobenega od tistih, ki so stali sveži in že umiti, obrnjeni na glavo, bliže od neumitih. Po dolgotrajnem opazovanju se nam je posvetilo: Leva roka je spretno zagrabila ko- zarec in ga potopila v vodo, desna je segla z dvema prstoma v notranjost, nato je pritekel še curek sveže vode in kmalu zatem se je v kozarčku čr- nil pelinkovec. Ves čas pa je leva ro- ka spretno prikrivala kozarček, njen mali prst pa je oklepal spodnjo povr- šino. Del curka sveže vode je ostal ve- dno v kozarčku. Tako- za petino, še- stino vsebine, če je kozarček poln. Toda, zlati prstek l^ve roke je to spretno zakrit, vesel pogovor pa je odmaknil gostovo pozornost. In ta je pogledal samo vrhnji rob, za spodnje- ga pa tako ni mogel ničesar ugotoviti. En kozarček v šestih. Dve steklenici na dan. Najmanj. Škoda je dvojna. Prvič pri gostu, ki pije rahlo ponarejeno pijačo, dru- gič pa pri podjetju, ker nekdo po- zneje prodaja za svoj račun gostom v prostorih podjetja. Pa povejte, če ni tak prstek zlat. IVEK IPlilJtiiiil inj^ni^fiiiii^iiiiii Smarčani m nadvse Zcidovoljni s svojo najnovejšo jniiiobitvijo, s prizidkom h gostišču ŠIViARSKI HRAM. O tem, z.ikaj je bilo to potrebno, ne bi obširneje govoril, ker je vsa- komur znano, da se kraj iz dneva v dan širi in da pri eni sami gostilni menda res ne more zadovoljiti vseh, ki potrebujejo gostinske usluge. Precejšnjo vrednost pomeni novi prizidek že zato, ker je moralo gostišče ŠMARSKI HR.'\M marsikdaj v sezoni enostavno odsloviti večje družbe, ker jih pač niso mogli postreči zaradi pomanjk.inja prostora. Ne nazadnje pa .je novi, izredno funkcionalno in okusno urejeni prizidek velik prispevek k porajajočemu se šmarskemu turizmu, predvsem pa zadostitvi mnogim gostom iz Atomskih toplic, ki prihajajo sko-^i Šmarje. Prostor bo lahko sprejel okoli štirideset ljudi, urejen pa je tako. d.a ga vsak čas lahko. spremene v manjšo dvorano. Načrte za notranjo oprenio pa je izdelal predavatelj aran- žcrstva in projektant iistericrov Vanč Sevčnikar iz Šolskega centra za blagovni promet v Mariboru. ZA ŠTIMULAKOVO TOPLA SOBA Za štimulakovo, priletno žensko iz Petrovč, je konec bivanja na odprtem podstreš- ju! Problem, ki se je dolgo vle- kel kot težka mora za vs©. ki so ga poznali in skušali re- šiti, je zdaj odstranjen. Tudi zdaj ni šlo lahko, kaj- ti štimulakova ni kazala pre- velike vneme, da bi se rešila položaja, ki za človeka ni primeren. Občinska skupščina ji je že pred časom nudila lepo par- ketirano sobo s centralno kur- javo v zameno za odprto podstrešje. Toda ženska se ni mogla odločiti za to spre- membo. Rajši je ostala na podstrešju. Potem je dobila odločbo za druge prostore. Pa se je zgo- dilo, da je bil nekdo hitrej- ši in jih je zasedel pred njo. Tako se je začel spor, ki se je te dni na občinskem sodišču v Žalcu končal sicer v korist Štimulakove, toda glede na pritožbeni postopek in druge okolnosti je težko verjeti, da bi bih ti prostori kmalu vseljivi za štimulako- vo. Ko pa so se člani obeh zborov skupščine občine v Žalcu na zadnji skupni seji srečali s poročilom o delu komisije za vloge in pritož- be, so znova naleteli na pro- blem Štimulakove in njenega življenja na odprtem podstreš- ju. Zima, mraz! Kaj bi se lahko vse zgodilo? Kdo bi bil kriv, če bi prišlo do naj- hujšega? Tega so se odborniki dobro zavedali, čeprav bi lahko do- kazali, da so ukrepali in nu- dili ženski neprimerno bolj- še stanovanjske pogoje, ki pa jih ni sprejela. Formalno bi bilo torej vse v redu. Kako pa po človeški plati? Tu je zadeva bolj kritična! In zato so se odločili za odločen ko- rak, četudi v nasprotjo z vo- ljo in pripravljenostjo štimu- lakove. Pristojni za rešitev tega vprašanja so poiskali v Pe- trovčah drugo in primernej- šo sobo ter štimulakovo več ali manj prisilili, da se je vanjo vselila in tako konča- la svoje bivanje na odprtem podstrešju. Zdaj je Štimulakova dobi- la tople prostore in upajmo, sicer i>a ji to tudi želimo, da bi se v njih dobro počutila. M. BOŽIČ mali intervju Vprašuje: Milan Seničar Odgovarja: Rudi Drame Predsednik krajevne skup- nosti, predsednik združenja ZB, predsednik pvokrajtnske- ga sveta, poslovodja trgovine kombinata in še marsikaj drugega je RUDI DRAME V LOKI pri Žusm.u. Nekateri pravijo, da je samo zaradi številnih dolžnosti osivel. Ka- ko ne bi, saj ni enostavno voditi krajevno skupnost kar petnajst let zapovrstjo. »Imamo zelo aktiven odbor pa tudi občina nam je precej pomagala pri elektrifikaciji in gradnji vodovodov. Samo mladih je vedno manj. Delajo zunaj Loke, kar je razumlji- vo. Veste, tudi v Loki si že- limo, da bi imeli neko manj- šo delovno enoto aU obrat. Potem bi ljudje radi ostajali doma.« V Loki ljudje pravijo, da nimajo ničesar, sedaj pa jim ukinjajo še kraje\TU urad, ker je premalo dela. Ne vem, kako jim je to prišlo na pamet. Seveda smo proti ukinitvi krajevnega ura- da.« »Zakaj, če je res premalo dela?« »Človek, ki to dela, torej- matičar, opravlja tudi druge za kraj in ljudi ter življenje v vasi pomembne naloge. Lo- ka že tako nima ničesar, se- daj pa bi izgubila še edini urad.« »Kako pa je z vašo šolo, Id že dolgo ni več mlada?« »K nam hodijo otroci iz šentjurske in šmarske obči- ne. V Šentjurju so povedali, da se še niso ujspeli dogovo- riti s Šmarjem, da bi oboji prispevali za novo šolo. Mi bi radi majhno montažno šolo. Nova šola v Podčetrtku ne bo rešila problemov. Ne bomo pristali na prevažanje otrok.« »Je že bil občinski praznik Šentjurja organiziran v Lo- ki?« »Vložili smo prošnjo, ven- dar bo letos v Šentjurju. Prihodnje leto bi naj bil pri nas. Vsaj obljubljajo tako. Vsi tod okoli si želimo, da bi končno prišel na vrsto tudi naš kraj.« »Ali občani radi sodelujejo v skunnih akcijah?« »Občani so v zadnjih letih s samoprispevki in prosto- voljnim delom veliko naredili za ceste, Radi bi še dokonč- no uredili ceste Volčja jama — Žu^sem, Hrastje — Cerovec in Lakner — Mrzek. Seveda, če bo tudi občina primaknila zadovoljiv delež.« »In kakšno je upanje?« »Ljudje tod okoli se več- krat p>očutijo prizadete. Veli- ko so pomagali v NOB, sedaj pa se le redko spomni kdo nanje. Živeti od obljub ni mogoče. Razumemo, da obči- na nima denarja. Vendar — včasih je bilo nekaj v Loki, danes ni ničesar več. Takšno odmiranje kraja pa ni samo stvar občine.« VELENJE GASILCI SO ZBOROVALI Na območju krajevne skup- nosti Družmirje, Gaberke uspešno delata dve prosto- voljni gasilski društvi. Na občnem zboru v Družmirju so se domenili za nabavo novega gasilskega vozila, za predsed- nika društva pa so izbrali An- tona Perovca. Tudi gasilci v Gaberkah so uspešno delali. Najvažnejše pa je, da so lani kupili novo motorno brizgalno. Sredstva zanjo so prispevah vaščani. Društvo aktivno dela, za kar ima največ zaslug neumorni predsednik Franc špital, ki so mu na občnem zboru vno- vič zaupali to odgovorno me- sto. Mimo tega gasilci v Ga- berkah tesno sodelujejo z vse- mi družbeno-političnimi orga- nizacijami, zlasti z mladino. Na zboru pa je predstavnik občinske gasilske zveze pode- lil priznanja za dolgoletno de- lo v organizaciji. Tako je ta- ko priznanje dobil Karel Jev- šnik za 40-letno delo, Ivan Čas za 30-letno delo ter Franc Navodnik za 20-letno delo v gasilskem društvu. v V 2ALEC J PUSTNA GOFLjm Spet je prišel tisti čas .;. Pustni čas. In priprave na maškarade, karnevale in po- dobne reči so v polnem teku. Tako tudi v Žalcu, kjer že nekaj let uspešno pripravlja- jo pustne karnevale. TiJdi le- tos je organizacija tega na- sltopa v rokah posebnega odbora pri žalski Svobodi. Kaimevai bo na pustni torek, 15. februarja, ob treh popoldne. V pustni povorki bo sodelovalo okoli petdeset skupin. In kaj bodo prika- zale? To je skrivnoist, na vsak način pa tudi domače pikre aktualnosti. Za ':ri najboljše skupine so pripiravili lepe nagrade. V tistem času bo izšel tudi humoristični časopis »Pustna goflja«. Torej, razgiban Žalec v pustnem času! MOZIRJE TURIST OBNAVLJA iN GRADI Komaj so se končala dela pri nekaterih novih objektih, ki jih je financiralo Turistič- no gostinsko podje'-je Turist iz Mozirja (v mislih imamo novo slaščičarno in informa- cijski biro poleg hotela) že so se lotili novih del. S TVD Partizan Mozirje so se dogo- vorili, da bo Mozirje že maja prihodnje leto dobil prepotrebno avtomatsko ke- gljišče. Za ta rekreacijski objekt bodo usposobili pro- store pod sedanjo '>elovadni- co. Kegljišče bo dvostezno in bo seveda predstavljalo samo začasno rešitev. Poleg te gradnje pa je Turist oskr- bel tioli obnovo svojega lo- kala v Rečici ob Savinji, kar bo za ta kraj nedvomno velika pridobitev, saj sedaj praktično nimajo modernega gostinskega lokala. KDO BO VODIL KOMISIJE ZK Na zadnji seji občanske konference Zveze komunistov v Mozirju so izvolili tudi vse pomožne organe, to je komi- sije konference in komiteja ter njihove nove predsednike. Komisija za statutarna vpra. sanja, oi^anizacijo in razivoj ZK bo vodil JOŽE RAKUN.' Predsednik komisije za. druž.' beno-ekonomske odnose in I ekonomsko politiko je HIN.' KO ČOP. Profesor MAKs' VESTER bo v naslednji man.' datni dobi vodil komisijo zia idejno-politična vprašanja, izobraževanje, kulturo in pro!! sveto. Za predsednika ko. \ misije za mednarodna poU. tična in ekonomska vpraša- nja so izvolili RUDIJA ZAGE-! RJA, revizijsko komisijo pa' bo vodila JOŽICA PEčOv' NIK. Na seji konference so, izvolili tudi častno razsodiš' če, katerega predsednik je, JANEZ ŽAGER. SLOVENSKE KONJICE GASILCI BODO ZBOROVALI v nedeljo bo imela Občin- ska gasilska zveza občine Slovenske Konjice v prosto- rih občinske skupščine redni letni občni zbor. Na letni skupščini bodo podali poro- ^ čilo o doseženih rezultatih, ocenili bodo minulo delo ter izvolili novo vodstvo gasilske ^ organizacije. Na občnem zbo- ru bodo podelili zasluženim ^ gasilcem tudi priznanja za j njihovo nesebično in požrtw ^ valno delo. O delu skupščine. in občinske gasilske zveze bomo še poročali. p NADOMESTNE \ VOLITVE ; Prejšnji teden je bila v p Slovenskih konjicah 23. seja j občinskega zbora občinske j, skupščine. Na dne\mem rechi j so bile predvsem nekatere, proceduralne zadeve. V29. vo-j lilni enoti so bile opravljene nadomestne volitve odborni- ka. Izvoljen je bil Ivan Um- nik iz Zgornjih Zreč. Na pre- dlog mandatno imunitetne ko- misije je bil novoizvoljenemu, odborniku potrjen mandat, ^ nakar je odbornik podal svfrp čano izjavo. V nadaljevanju^ seje je občinski odbor še obj ravnaval predlog mandatno ^ imimitetne komisije za raz-j pis nadomestnih volitev v 5^ volilni enoti, ki obsega Mari-^ borsko in škalsko cesto. Spre-^. jet je bil skelp, da bodo vo-^ litve 5. marca. Nadomestne ^ volitve v tej volilni enoti sO|g nujne zaradi tega, ker je do-^ sedanji odbornik Adolf Tav-|j čar pred nedavnim umrl. DOM KULTURE \ Komvmalno podjetje v Zre^ čah je že začelo s prvimi de li za obnovo in preureditev]^ doma kulture v tem kraju. Ugotovitve posebne strokovne komisije, ki jo je imenovala•, konjiška kulturna skupnost, so pokazale, da je večja ob- nova nujno potrebna, saj v nasprotnem primeru ne bo več uporaben. Republiška kul-" Oh, kako sva si različ- na... Tako nekako se menda prične neka naša popevka, ki menda niti ni doživela bogve kako veli- ke popularnosti, saj o pre- velikih razlikah do ne- davnega pri nas ni bilo ■najbolj simpatieno raz- pravljati. Seveda popevka ni govorila o razlikah, ki jih imamo v mislih, o premoženjskih razlikah. No, tudi na tem področ- ju bi lahko zapeli z zgor- njimi besedami, samo ne- koliko drugače bi kazalo zastaviti: Oh, kako smO si različni... Pa še res je, da smo si res. Tisto, kar nekomu m Samoprispevek— i hitra družbena po-1 moč otrokom in \ materi i ^ aiios oa 3>iNm ao — aiios oa 3>iNia ao — aiios oa 3>iNia ao — aiios oa 3)iNia ao — 3iiOS oa 3>iNia ai ,p RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ^ OD RINKE OO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE skupnost je namensko ^(jbrila občinskemu svetu ^gze kulturno prosvetnih or- J^izacij v Slovenjskih Ko- njicah za preureditev doma jjOOO dinarjev pod pogojem jj tolikšen znesek zberejo ^ iz lokalnih virov. Že v ^tkem času so za to akcije ^j.jsnevali v Kovaški industri- ,j Zreče 25.000 dinarjev, v jji.ajevni skupnosti 15.000 di- narjev, podjetje za proizvod- umetnih brusov »Comet« jj domača osnovna šola pa jta zagotovila vsak po lO.OOf [ina'"!'^- Denar ie torej zbran 5 deli so začeli, saj je bil j^en od pog0'iev republiške jiilturne skupnosti, da mora jiti obnova in preureditev jončana najkasneje do 30 iprila letos. Na ta način bo- lo 7rpoa.ni v koni^švi komuni jrišli do obnovljenega doma ijlture. V. L. CEUE IZŠEL JE »OSVIT« v ponedeljek je izšla prva jtošnja številka mladinskega sta »Osvit«. Izdaja ga Občin- Ica konferenca zveze mladine lelje. Glavni urednik je pred- ednik občinske konference 'iki Krajnc, časopis pa še rejajo dipl. oec. Jure Toplak, ovinar Ivan Ivačič in štu- ent Bojan Guček. List obse- a štiri strani, na katerih rtnaša dokaj pestro vsebi- 0, ki govori o mladinskem restopništvu, mladinskem do- lU, gospodarstvu, seksualno- 1, odnosih med ljudmi, o mgramski usmeritvi mladi- e, dOikaj obširno pa lahko eremo tudi o samoprispev- u v Celju. Izvod »Osvita« toe 0,.5O din in je naprodaj vseh kioskih. KNJIGA O PREGNAMCIH Nedavno tega je bil v okvi- II fedracije imenovan pose- en uredniški odbor, ki mora ripraviti vse potrebno za iz- ajo knjige o naših pregnan- ih med vojno. Iz Slovenije 3 v tem odboni knj-žeAmik nton Angolič, Pavle Zavcer I profesor JOŽE MAROLT Celja. Odbor je že imel rvo sejo, dogovorili pa so i o tem, kakšen bo koncept ijige, ki naj bi izšla ob tošnji karavani bratstva in K^tnosti. oo-sve^ena pa bi bi- i tudi deseti obletnici te po- Pmbr\o nolit'č'ne ma'nifesta- je, katere prvi začetki sega- I v leto 1962. K pisanju liige namerava odbor pri- ffniti posamezne avtorje, ki ' že doslej piiblicistično de- vali na tem področju. Moji otroci, tvoji otroci, naši otroci pa še res je predstavlja nikakršnega problema, še manj, je Zanj čisto nepomembna in neopazna stvar, je lah- to za drugega hudimano- "o resna stvar in velik Problem.. Nekomu tisočak danes Pač ne predstavlja veliko (mislimo na starega jur- k, da ne bo pomote) drugemu pa še vedno po- ^eni kopico denarja, za katero je moč kupiti vsaj ^kaj kilogramov kruha, že drugega ne. Da, da kke in podobne misli so "le obhajale, ko sem mi- nulo soboto pjslušai dis- hisijo na ustanovnem '^hčnem zboru Društva tr- govskih zastopnikov, ko Se kar precej časa niso mogli zediniti o tem, ko- lika bo društvena vpisni- na in kolika članarina. Moram priznati, da sem se kar nekam nerodno počutil, ko je nekdo iz- javil, da tudi takole 40 do 50 tisočakov na leto ne bi bilo preveč in on da se strinja tudi s tem. Drugi so bili v višini članarine zmernejših pred- logov. Za koliko so se končno zedinili, ne vem, vem pa to, da čisto res- nično drži tisto, kar sem napisal na začetku: oh, kako smo si različni. .. Pa še res je, mar ne? Zachije sneženje je ponagajalo predvsem voznikom motor- nih vozil. Na sliki je prizorišče nesreče minuli petek, ko sta pred Šentjurjem trčila Tatra Vodne skupnosti in Merxov TAiM. Skoda' je bila oi^njena na 63.000 dinarjev. (Foto: B^.) Srečanja „še bom koval - pesmi" tako pravi IVAN ŠOLN, kovač iz Sošta.ija. Kladivo vihti v 115 let stari kovačnici, ki jo je zgradil že njegov ded in v kateri je delal njegov oče, pri katerem se je Ivan izučil kovaštva. In medtem, ko kuje zveneče železo, kuje tudi pesmi, vesele in zbadljive. Kajti sam je veseljak, da ga daleč naokoli poznajo in vabijo v hiše. Kovač Ivan pri delu Kot sem že omenil, stanuje kovač Ivan v Šoštanju v Lev- stikovi ulici. To je na levi, tam, ko pridete v Šoštanj z velenjske strani. Na zunaj je hiša lepa bela, s spominsko ploščo, ki takoj pove, da je to stara partizanska hiša, kjer so dali življenje za svo- bodo štirje sinovi in hčerka. Ivan se je rodil 1907 leta oče- tu Ivanu in materi Ani. Do- ma jih je bilo enajst. Štiri- naj,st let kasneje se je za- čel učiti kovaštva pri očetu in se po treh letih tudi izu- čil. 1939 je šel Ivan v Srbijo, kjer je opravljal kovaško delo v različnih tovarnah, najdlje pa se je zadržal v Krupnju, kjer je delal kot kovač v rudniku. Tam ga je zatekla tudi svetovna vojna in iz teh časov se najraje spominja dogodka, ko so pr- vič prišli v Krupanj parti- zani. Takoj so prišli k njemu in mu pripeljali več kot tri- deset konj, da jih podkuje. In ko je ravno opravljal svoj posel, so pridrli četni- ki in pričeli streljati, da je kar žvižgalo nad glavami. Pa pravi kovač Ivan, da ni prej odnehal z delom, dokler ni bil zadnji konj podkovan. Ta- caš pa so se tudi četniki unesli in se umaknili pred partizanskim ognjem. V Kru- pnju je ostal do konca vojne in se vrnil v Šoštanj šele 1948 leta, pa spet pričel ko- vati v dedovi tn očetovi ko- vačnici. Ogledali smo si to »črno kovačnico«, ki je po svojih mračnih kotih skrivala naj- različnejše predmete, na sre- dini pa je stalo mogočno na- kovalo, simbol kovaštva in kovačev. Res je stara in od zunaj ni nikoli videti, da bi bila stoletnica. Toda nekaj je bilo le moderniziranega. Včasih so gonili meh na no- go, zdaj pa ima kovač Ivan elektromotor in še bi našel kak »greh« v tej spoštljivi kovačiji. V hipu je skoval precejšen kos železa v ža- rečo gmoto. Pa pravi Ivan, dii, ko kuje železo, sproti ku- je v glavi tudi pesmi. Veliko nam jih je povedal, pa nobe- ne ni imel zapisane. Ko smo ga kasneje čakali, da se je preoblekel, smo na tiho upa- li, da bo prinesel kakšno de- belo buklo pesmi, pa je imel s sabo le tanek zveščič in še tega zato, da je vanj položil staro fotografijo kovačnice, kjer se on vidi še, kot smr- kav kratkohlačnik. »Rad pesnikujem. To člo- veka razvedri. Jaz pa sem vesei človek. Igram kitaro in ustne harmonike. Bil sem pri tamburaših in še danes me kmetje radi povabijo do- mov. Zanje še danes kujem. Pa ne bom več dolgo. Še kakšno leto ali dve, pa ne bom več delal. Imam pokoj- nino pa star sem že. Potem bom imei tudi v^č časa za pesmi, da bom katero še zapi- sal. Samo za kovačnico mi je žal, ker bo propadla. Na- slednika nimam, imam tri hčerke, pomočnika pa tudi ni v kovačnici. Ja, torej pesmi! Veste sem napisal eno o bezgu: BEZEG S sekiro pride kmetic nate, poseka te do korenin in drugo leto zopet zrasteš, se vzpenjaš do višin. Eno sem še napisal o ne- kem mojstru, ki je delal tu v Šoštanju. Pa še o marsičem sem študiral. Samo nimam časa, da bi vse napisal. Rad tudi berem. Pesmi. Najbolj všeč mi je Jenko. Bolj kot Prešeren. Tako lahek je, pa precej ljubezenskih ima. Rad berem tudi romane, toda saj vam pravim — časa mi primanjkuje. Ko ne bom. več v kovačnici, bom ves čas posvetil pesmicam m branju. To mi veliko pomeni.« To smo prav radi verjeli. Poslovili smo se v prepri- čanju, da ga bomo še srečali, kovača Ivana. Pa da bo ta- krat imel kaj zapisanega tudi na papirju, ne samo v glavi. Teikst in foto: Drago Medved MLADI NIMAJO KAM Loka pri žusmu leži prav ob meji med šentjursko in šmarsko občino. Šteje 104 hišne številke, 810 prebivalcev, ima trgovino, gostilno, cerkev in velik hlev za teleta. In hiše, ki so precej odmaknjene druga od druge. V teh dneh je Loka kot izumrla. Visok sneg je prekril ceste s šent- jurske in šmarske strani. Sicer so ceste sedaj boljše kot poleti ali jeseni, ker je luknje zatrpal sneg, pa kljub temu ljudje — tisti, ki ne hodijo na delo v štore ali Šentjur — največ presedijo doma. Moški se tu in tam napotijo v gostilno, drugi pa se i>o večerih zadržujejo pred tistimi 15 televizorji, kolikor jih je na območju Loke, Dobrine in Hrast j a Pet občanov smo povprašali, kaj jih moti v njihovem kraju. Pričakovali smo, da bodo govorili samo o cestah, saj se je med domačini razneslo, da hoče njihove ceste odkupiti gozdno gospodarstvo. Zakaj? Mu ne bo treba kopati lukenj, če bodo sadili smreke, so jo pogruntali? No, pa niso govorili samo o cestah. I SLAVKO ŠTANCER, go- stilničar: »V Loki smo imeli v bivši kopitarni sobico za mlade ljudi, nc.cakšen klub s televizorjem. Zvečer so imeli zabavice, otroci pa so lahko gledali program. Po- tem pa so to ukinili. Ostala jim je samo še cesta. Tako kot z ukinitvijo kluba se ne morem strinjati z odpra- vo krajevnega urada. Kaj pa imamo sploh v Loki? Slabe ceste in slabe mostove. Av- tobus pa je tu šestkrat do osemkrat na dan. MIRKO MASTNAK, poslo- vodja trgovine Merx in po- veljnik gasilcev: »Ceste so slabe, cestarja pa nikakor ne najdeš. Veste, SZDL je pri nas bolj uboga, včasih šo imeli še televizor v klubu, zdaj pa je zaprt. Kluh na- mreč, za klopi in aparat pa ne vem, kje bi bili. Zabave ni. Zvečer bi preostane po- govor, karte in biljard v go- stilni. Menim, da je Loka malo zapostavljena. Res je, da iz našega kraja občina ne dobi toliko kot iz večjih, pa vedar... DRAGO KOS, invalidski upokojenec iz Loke 11: »Ve- ste, bolj bi zase povedal. Ne samo o zdravju, tistega mi nihče ne more dati. Stanova- nje, to, to imam slabo. No, o cestah tudi ne moreš kaj lepega reči. Gostilna je še kraj, kamor lahko človek gre in se pogovori s kom.« JOŽE KRŠLIN, poštar: »Vsak dan prehodim 18 kilo- metrov poti, ne cest. Osebno se v redu počutim, kot po- štarja pa me imajo vsi radi. Ampak tisto zaradi kluba, go- tovo ste že culi, tisto res ni prav. Dve ali tri stranke so se med sabo skregale, pa so ga ukinili. Televizor so odne- sh, ne vem kam. Menda je v šoli. Ja, pa šola je obupno stara. Loka bi si zaslužila, da dobi novo, boljšo. Kaj vse je že bilo v tej šoli, kdo bi vedel.« JANEZ KOŠAK, matičar: »Težko je v Loki, vendar tudi prijetno, saj so ljudje složni, kadar je potrebno kaj nare- diti. Problemi so takšni kot drugod, ker ni denarja. Res je, da tu ni preveč zabavno. Edino gasilsko društvo in Zveza borcev še poskrbita za kakšno zabavo oziroma igri- co. Tega ljudje pogrešajo. Tu m tam nride še kakšen ozko- tračni filmi, vendar je tega premalo, če pomiislimo, da smo le precej odmaknjeni od večjih krajev. Se posebej po- zimi.« Morda pa bo le kdo p>ovedal, zakaj so zaprli klub, so nam dejali nekateri ob slovesu. M. SENICAR B. STRMČNIK 3iios 00 3>iNia 00 — 3iiOs 00 3>iNm 00 — 3iios 00 3>iNm do — 3iios 6a 3>iNia 00 — aiios oa 3>iNiy ao 12. stran NOVI TEDNIK Št. 5 — 3. februar 1972 Kmetijstvo il^^ ^^11 CENE ŽIVINE NAJ SE SPREMINJAJO ENAKO KOT CENE KRMIL, CENE PRIDELKOV PA KOT CENE GNOJIL IN DRUGIH POTREBŠČIN — NAJPREJ JIH JE TREBA USKLADITI Cene živine naj se 'Sipremi- njajo enako kot cene krmil, cene pridelkov pa kot cene gnojil in drugih potrebščin — Najprej jih uskladiti Vsem željam kmetovalcev po zvišanju cen sicer ni mo- či ustreči, nekatera načela pa bi morali vzlic temu bolj u- poštevati. Brez ustrezne poli- tike cen bo kmetijstvo hira- lo. To pa ne more koristiti nikomur, razen morda neka- terim trgovcem. Pogosto je slišati očitke kmetovalcem, da zahtevajo za svoje pridelke previsoke cene. To bi lahko očitali kve- čjemu le tistim, ki zahteva- jo, da bi kmetje dobili za svoje pridelke toliko, kot po- trebujejo za dostojno živ- ljenje. Pri različnih veliko- stih kmetij dohodiki ne more- jo biti enaki, razen če bi kmetje prodajali svoje pri- delke po različnih cenah, ti- sti, ki pridelajo manj, po viš- jih. To ni uresničljivo. Po kakšnih kmetijah pa naj bi potem določali cene? Imamo resnejše predloge, ki pa se, žal, prepočasi ure's- ničujejo. Ker se cene na tr- gu spreminjajo, bi jih bilo treba urejati z določenimi razmerji. Tak je dogovor o oblikova- nju cen goved, mesa in mle- ka. Razširili naj bi ga še na krmila ali določiU, da se ce- ne goved, mleka in prašičev zvišajo ali znižajo za enak odstotek kot cene krmil ozi- roma koruze. Seveda je tre- ba najprej določiti ustrezno razmerje cen. Potem bi bila reja živine tudi ob spreme- njenih cenah enako donosna. Uskladili naj bi tudi cene poij'skih pridelkov in gnojil ter določili, da bi se v pri- hodnje enako spreminjale. To se pripravlja. Kaj pa cene kmetijskih strojev? Tudi te bi bilo treba uskladiti s cena- mi kmetijskih pridelkov. In cene zaščitnih sredstev in še druge, ki imajo večji delež v pridelovalnih stroških. Kakšna naj bodo razmerja med cenami? Če želimo primerjati naše cene kmetij*jikih pridelkov in živine s cenami v sosednjih državah, potem bi morali storiti enako s cenami v*seh proizvodov, ki jih kmetijst- vo potrebuje. Primerjati bi morali tudi razne ugodnosti, ki jih tam država, pri nas pa družba nudi kmetijstvu, da lahko prideluje in proda- ja svoje pridelke po nižjih cenah. Šele takrat bi lahko govorili o enakih možno»stih naših kmetovalcev v proiz- vodnji in sposobnostih za konkurenco na domačem in svetovnem trgu. Konkurenčna sposobnost naših kmetovalcev je zelo pomembna tudi na domačem trgu, čeprav ni vedno od- ločujoča. Naši trgovci včasih uvažajo tuja živila, četudi so enako draga ali celo draž- ja kot domača. V trgovini je tako malo konkurence, da trgovci pogosto pri blagu, ki ga draže plačajo, več zaslu- žijo kot pri cenejšem. Kme- tovalci pa nimajo dovolj la'sit- nih prodajaln, v katerih bi prodajali po konkurenčnih cenah pridelke, ki jih noče nihče odkupiti. Pri določanju razmerij bi bilo treba zajeti tudi cene v trgovini in gostiščii, podob- no, kot je že pri mesu. To sicer ni lahko, a v nekate- rih državah kar dobro ure- jajo. S tem še ne bodo odprav- ljene vse težave, ki tarejo naše kmete, zlasti na malih kmetijah. Kdor ne more pri- delati veliko za trg, ne bo imel s posestva dovolj do- hodkov, četudi bodo odkup- ne cene visoke. To pa je po- vezano z urejanjem kmetij. Jože Petek | Zima ob Savinji (Foto: MB) Januš Goleč 14 Naj le počakajo, da se bo vodja pozdravil in potem mu naj nenadoma predstavijo ujetnico. Iz začudenja ter obnašanja kapitana, ki zna za ujetnico, bodo razbraU, kaj da se skriva za puntarsko junakinjo. Da bi se ta predstava čim prej posrečila, je bil pridno pri delu celjski pader Flori j an, ki je zdravil kapitana. Predno je Pavel okreval, je izpustilo celjsko sodišče na pritisk iz Gradca pretežno večino zajetih puntarjev. Fridružemih je bilo v zaporih še 42, ki so bili določeni, da bodo odpeljani v Gradec in na Dunaj, kjer bodo povedali, zakaj so se uprli in kdo jih je nagovoril. Fredno se je izvršil prevoz, so morali preskrbeti ujetnikom obleko ter čevlje, še do danes je ostalo zabeleženo v sta- rih zapisnikih, da sta Izgotovila za kmečke puntarje celjska čevljarja Lukež Novkher in Jurij Wagner 52 parov čevljev, krojač Jurij šHšnek in Mihael Wolge- mut 28 sukenj in 5 parov nogavic, klobučar Ivan Haidman 26 klobukov, klju- čavničar Ivan Winkler je napravil 41 železnih obročev, katere je pritrdil okrog vratu puntarjev, in Pavefl šmid je skoval 24 klafter dolgo verigo, ki je imela 900 členov in s katero so bili kmetje vklenjeni kakor najbolj krvoločne zveri, in na ta način odšli peš v Gradec in na Dunaj. , Predstava Fištelakove Eme kapitanu Favlu štercu nikakor ni rodila zaže- Ijenega uspeha. Oba sta se toliko premagala, da jima ni bilo niti na obrazu citati, da sta po srcu eno. Sodniki so se čudili tej izredni trmi in preizkusili na kapitanu vsa tedaj običajna mučenja, ne da bi bili izsilili le eno besedo izpovedi, zakaj je poveljeval puntarjem in v kakem razmerju je do ujete upor- nice. Kakor pravi mučenec je trpel za sveto stvar, ki se je ponesrečila brez njegove krivde. Znal je dobro, da bo zanj končan upor, ko ga bo objela smrt. Usmrtili ga bodo gotovo v Celju, za zasliševanje v Gradcu ali na Dunaju jim je bil preveč nevaren. Na vse je bil pripravljen, nikakor pa ni pričakoval tega, s čemer so mu ogrenili plemiški trinogi še zadnje trenutke življenja. Poslali so mu v ječo pismo, v katerem je stalo črno na belem, da se je rešil iz šempetrske bitke edino vojvoda Ilija Gregorič s tovarišem Gušetičem. Ni se zatekel po pobegu k Matiju Gubcu v Stubico, ampak je begal nekaj časa po štajerskih gorah, potem se je hotel umakniti preko Slavonije v Bosno. Med Križevci in Ivaničem so ga ujeli krajiški vojaki in ga poslali na Dimaj na zagovor. Dne 9. februarja je bila glavna in usodna bitka v dolini, ki se razprostira med Stubičkimi toplicami in Dolnjo Stubico. Obležalo je 5000 mrtvih kmetov. Ujetnike so obešali na hiše teir drevesa; na hruški ob glavni cesti je viselo 16 nesrečnih kmetov. Grad Kunšperg, ki je zrl kot orel s svojega zvišanega mesta na bojišče, je bil tedaj brez pravega najemnika in oskrbnika. Lastniki gradu so bili krški škofje, ki so dajali graščino v zakup proti plačevanju najemnine. V dobi zadnje kmečke vstaje je bil Kunšperg brez tedaj običajne močne roke. Kmetje iz kun- šperške okolice po večina niso bili udeleženi pri puntu. Niso imeli za vstajo pravega vzroka, ko pa ni vihtel že skozi desetletja nobeden valpet biča nad nji- hovimi hrbti in jih ni preobremenjeval s tlako ter desetino. Sosed Kunšperga — hrvaški Cesargrad je bil še nekaj časa po bitki 8. fe- bruarja v rokah kmečkih puntarjev, ka so bili kmalu po izbruhu pobime ob-, glavili oskrbnika. štajersko in hrvaško območje, s kmečko krvjo prepojenega bojnega polja, je bilo brez prave bližnje oblasti. št. Peter v Leskovcu tedaj ni bil samostojna župnija, spadal je kot vikarijat pod pilštanjsko materino faro. Zadnji šenpeterski vikar Mihael Feistricer je bil odstavljen leta 1570. Stolni prost Tomaž Reutlinger opravičuje s stališča cerkve- ne oblasti njegovo odstavitev, češ: ni hotel plačevati davkov in niso našli pri njem ničesar, kar bi mu vzeli. Ne samo to, da ni sam »odrajtoval«, kar bi bil moral, še kmete je ščuval proti gosposki. Bil je pravi puntar nekaj let pred iz- bruhom kmečke vstaje. Odslovi j enega Feistricer j a, ki se je zatekel na Ogrsko, je nasledil šele leta 1595 vikar Gašper Demitrovič. Torej tudi duhovnika ni bilo, da bi poskrbel za krščanski pokop pobitih kmetov in vojakov. Vrane ter kro- karji so opravljali dva meseca posel pokopačev. Celi oblaki teh neprijaznih ptic so se podili po ravni med št. Petrom ter Sotlo, kjer so se mastili med hrapavo zapotegnjenim krakanjem, dokler niso preostale le še bele kosti in ni bilo raz- ločiti H:do je bil pimtar in kdo od graščakov plačana Kajn stare pravde. Dne 9. februarja je bila poražena Gubčeva kmečka armada pri Stubici. Zmagovalci so se maščevali z nepopisno krutostjo nad še pri življenju preostalo kmečko »rajo«. Od kmetov obglavljenega oskrbnika na Cesargradu ni nasledil dolgo časa nihče. Cesargrad je bil pozidan na dobro zavarovani višini ter nekaj tednov v kmečkih rokah. Strahopetna gospoda se je bala ravno na tej naravno utrjena točki puntarske zasede. Od pobite kmečke vojske so bile pri št. Petru le še obrane kosti, ko se je upal na ogled bojnega polja novi cesargradski oskrbnik. Na spomlad leta 1573, ko je bilo treba preorati obsotelsko polje in zaupati seme brazdam, so se podali kunšperški tržani in šenpetrski kmetje do koščenih preostankov vojnih žrtev. Celi teden so zbirali po pašnikih ter njivah kosti, jih nalagali na vozove in jih odvažali na kup za obzidje okrog podružne cerkve sv. Jakoba, ki je propadla dobrih sto let za tem. Cesar Jožef II. jo je zaprl in je bila kmalu podrta do tal. Danes je samo še videti sledove zidu, ki je obdajal svetišče. Za cerkvenim zidom so izkopali globok skupen grob. V njega so znosili kosti, jih zagrebli in skrili z njim pod črno zemljo zadnje ostanke združenega slovensko-hrvaškega puntarskega duha. Njive ob Soth so preorali, jih posejali in zastonj prelita kmečka kri je po- gnojila le poljske pridelke. Dva celjska mestna biriča sta odvedla do krvi ter kosti šibano nevesto ob- glavljenega kapitana kmečke vojske na večer po prestani kazni izven mestnega obzidja in jo prepustila usodi v smeri proti Teharju. Ko sta jo spustila pri mostu preko Voglajne, se je zgrudila po tleh. Kaj sramotni udarci bičanja, ti ji ne bi izpili zadnjih moči! (Se nadaljuje) št. 5 — 3. februar 1972 NOVI TEDNIK 13. stran USPEŠNO LETO GABERJA Preteklo soboto je bila v telovadnici TVD Partizan — Gaber je letna konferenca, na Jcateri so se pogovarjali o de- lu društva v preteklem letu. Že iz uvodnega referata predsednika društva Pavla Božiča je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu doseglo nekaj izrednih uspe- hov. Največji uspeh pretekle- ga leta je prav gotovo pri- anje Partizana Slovenije,— Bloudkova plaketa. To je za- sluga vseh članov društva, v veliki meri pa tudi upravne- ga odbora, ki je znal skrb- no gospodariti, saj so s skromnimi sredstvi, ki jih ima društvo na razpolago nekoliko obnovili dom, na- bavili nekaj orodja in drese za pionirske in mladinske vrste. Poleg splošne telesne ^ad- be imajo v društvu še sek- cije za hokej na travi, od- bojko in namizni tenis. Zla- sti prvi dve sta na dokaj kva- litetni ravni, saj hokejisti nastopajo v zveznem tekmo- vanju, odbojkarji in odboj- karice (ki so nedavno tega I pristopile k društvu iz Par- tizana Celje mesto) pa v re- Ipubliškem tekmovanju. Uspešno preteklo leto pa marljivim članom Partizana -— Gaber je pa nalaga nove naloge, ki pa jih bodo prav gotovo izp>olnili. Po pa bo samo v prid razvoju telesne kulture v celotnem delav- |skem okolišu Celja — Ga- berju. G. D, Umetnostno drsanje dagmar petauer sedma Pod skoraj nemogočimi vremenskimi pogoji so celj- ski prireditelji letošnjega re- publiškega prvenstva v umet- nostnem drsanju privedli tek- movanje h koncu. Stalno -ženje je močno oviralo tekmovalce, organizatorje in posebno sodnike, ki so moč- no oškodovaU dom.ačine. Kljub temu je sedmorica celjskih tekmovalk preseneti- la. Presenetila v toliko, ker so nastopile prvič po daljšem času z mlado, nadarjeno skupincj, ki bi ob strokov- nem vodstvu lahko dosegla sedmo mesto, Mateja Jakop pa deveto mesto. To je vse- kakor uspeh. Ostale celjske tekmoval- ke so se uvrstile na sle- deča mesta: 11. Simona V močni konkurenci mladink je Petauerjeva zasedla sedmo mesto in prejela diplomo. Juhart, 12. EKiška Lavrenčič.ka požlep in 15. Polonca Do- 13. Iris Savemik, 14. Barb-ležal. jk dS^k^nferenca športna kombinacija med šoferji združenja šoferjev in avtomehanikov in smučarji Izletnika je prinesla nov uspeh celjskemu športu. Na zimskem rallyju v Mariboru so celjske posadke osvojile prvo moštveno mesto v kate- goriji vozil do 1(X)0 ccm. Po spretnostni vožnji so bih Celjani med prvo deseterico, sledilo je smučanje in celjski smučarji Rosina, Jovan ml. in Damnjan so prismučali od- lične točke. Sledil jc avto rally v katerem so šoferji Pla- ninšek, Mavric in Banko do- dali še zadnje točke. Tako je dvojica Planinšek Vlado in Marjan Rosina osvojila prvo mesto, dvojica Banko — Jo- van tretje in dvojica Mavric — Damnjan dvajseto mesto. Vse skupaj pa je nov uspeh za celjski šport v tej novi športni panogi pri nas. Celjsko združenje šoferjev in avtomehanikov v Celju je imelo svojo letno delovno konferenco. Na tej konferen- ci so med drugim sklenili športniki, tekmovalci t^a združenja, da bodo v prihod- nji sezoni prirediU skupaj z AMD Slavko šlander več tek- movanj na področju Celja. Med najbolj zanimivimi tekmovanji bo vsekakor RALLY ŠTAJERSKA aa ama- tersko turistično prvenstvo Slovenije v rallyju. Ideja celjskih šoferjev ni nobena novost. V Avstriji in na Madžarskem že več let tekmujejo v tej športni zvr- sti. Turistični razred daje možnosti vsakomur, da se na prijeten način rekreira v na- ravi, skupaj s prij'3tno vož- njo in nalogami na stezi. Ce- ljani so ob zaključku konfe- rence pozvali osrednjo zvezo, da njihov predlog sprejme in priredi v letu 1972 pet tekmo- vanj v rallyju. Od teh bodo Celjani priredili kar dve. Pr- vo meseca maja in drugo v mesecu oktobru, ko je na programu nočni rally v Celju. trim v velenju Te dni so tudi v rudniku hgnita Velenje razdelili prve kartončke »Trim«. Razdelili so že preko 4O0 kartončkov, zanimanje za to vrsto rekre- acije pa je med delavci rud- nika precejšnje. »Trimček« bo vsekakor ve- lika spodbuda za marsikakš- nega rudarja, ki si bo po napornem delu globoko pod zemljo zaželel sveži zrak in malo športnega razvedrila. Možnosti za to ima velenjski rudar prav gotovo dosti — od minigolfa, ribarjenja do pla- vanja v zimskem ba:-:onu in kegljanja. Skratka v Velenju je z novimi športnimi objekti poskrbljeno tudi za pestrost pri rekreativnem udejstvova- nju delovnih ljudi. Po vsem tem je prav gotovo lf>žje pre- magovati napore, ki »sprem- ljajo rudarje na njihovem delovnem mestu globoko pod zemljo. L. O. SMUK ZA PREDŠOL- SKE OTROKE Občinska zveza za telesno kulturo Celje bo v času od 7. II. do 12. II. na smuči- ščih v Liscah, Golovcu tn Marovšku organizirala smu- čarske tečaje za predšolske otroke. Prijave sprejema ObZTK do petka 4. II. 1972 v svoji pisarni Gledališka ul. 2 ali telefonsko na št. 32-78. Tudi na I. osnovni šoli so pričeli s p>oukom v naravi. Po treh urah pouka in izdat- ni malici gredo učenci na bližnji Golcnec, kjer se pod vodsitvom smučarskilh uči- teljev učijo smučanja. Pouk v naravi je omogočila Izobra- ževalna skupnost v Celju, ki je šoli poklonila 20 parov smuči s čevlji. Tako učenci oziroma njihova starši za šolo v naravi nimajo nobenih stroškov. To je tem bolj pomembno, ker je na šoli tretjina staršev, ki ne zmore nobenih stroškov za ta pouk. Ko se bodo naučili smučanja, pa bodo sm,učarski vaditelji odipeljali učence na Golte, kjer bodo preiskusili pridob- ljene spretnosti na zahtevnej- ših terenih. Za ta dan bodo učenci prinesli 30 din, za revnejše učence pa bo stroške krila šola. M. L. L OS V petek, 4. februarja ob 9. uri bo v dvorani Do- ma JNA seminar za organizatorje rekreacije v de- lovnih organizacijah. Na dnevnem redu je posvetovanje o organizaciji, programiranju tn spremljanju akcij za rekreacijsko značko TRIM in športno značko TRIM. Poleg tega pa bodo še sprejeli program sindikalnih športnih iger za leto 1972. Prav bi bilo, da bi se tega seminarja udeležili predstavniki vseh sindikalnih organizacij, saj je od informiranosti v veliki meri odvisno kako bo akcija TRIM uspela. . Ugotovimo lahko, da je TRIM »zagrabil« Celjane in z vseh strani lahko čujemo o ljudeh, ki vestno izpolnjujejo karton TRIM, čeprav doslej niso bih aktivni. Mnogo sindikalnih organizacij je, ki bi rade najele telovadnice, pa jih ni. Prav gotovo je pov- praševanje po organizirani aktivnosti mnogo večje kot pa so možnosti. TVD Partizan in športne orga- nizacije bi morale spremeniti tn dopolniti svoje pro- grame. Ponuja se jim izredna priložnost razširiti svoje vrste, treba bo le malo več gibčnosti in priza- devnosti, saj je TR.IM predvsem akcija njihove aso- ciacije: Zveze za telesno kulturo Slovenije. Še nekaj opozoril za udeležence TRIM-a: -— Ce še niste, natanko preberite pravila in še zlasti prospekt! — Noben dan ne pozabite na TRIM, tudi zvečer je še čas za domačo telovadbo. — Radi bi vas nagradili z značko, zato redno vpi- sujte v polja kartona kratice panog, s katerimi ste se ukvarjali. — Nekdo je povprašal, če se je potrebno ukvarjati z vsemi aktivnostmi, ki so predvidene. Ne! V prospektu piše, da si izberete take panoge, ki vam najbolj koristijo. — Vsi, ki boste telanovali tudi za športno značko TRIM, vpisujte redno, saj brez osvojene rekrea- cijske značke ne boste mogli prejeti hkrati tudi športno značko. — Prva tekmovanja za športno značko TRIM bodo organizirana v smučanju, in sicer po desetem februarju. športno značko lahko osvoji vsakdo, če se le mak) potrudi. TRIM KARTONE ZA OBE ZNAČKI LAHKO DOBI- TE V SVOJI SINDIKALNI ORGANIZACIJI ALI V VELEBLAGOVNICI »T« ALI PRI SLOVEINIJA ŠPORT. Iportneves« ŠAH Celjski šahisti so v nedeljo igrali v prvem kolu Inter lige, kjer nastopa po pet ekip iz Slovenije in Graza. Prvi nasprotnik Celjanov je bila druga ekipa Humanica, ki pa je doživela visok poraz 7 in pol : p>ol. Zmagali so Draks- ler. Pešec, Streicher, Studnička, Ojstrež, Pertinač ter Bo- gadi, medtem ko je Bervar remiziral. V drugem kolu podzveznega tekmovanja so pripravili presenečenje šentjurčani, ki so premagali CŠK II 3 in pol : pol. Ostali rezultati: Šempeter : Rogaška Slatina 1:3, Ve- lenje : Žalec 1:3, Cinkarna : Zreče preloženo. V vodstvu je Šentjur pred Žalcem in Rog. Slatino. V brzopoteznem tekmovanju pa po drugem kolu vodi CŠK II pred Šempe- trom in Žalcem. V počastitev 20-letnice podjetja Tkanina je njihova sindikalna podružnica pripravila šahovski troboj, v kate- rem so zmagali šahisti Cinkarne pred Tkanino in Šent- jurjem. •_______________ ATLETIKA Celjski in mariborski atleti SD se pomerili v mini dvo- boju na stezah celjske atletske dvorane. Celjani so nasto- pili v močni postavi samo pri del^etih, dočim ostali še počivajo. Pri tem so dosegle nekatere atletinje že dobre rezultate. Marjeta Peče je pretekla 60 m ovire v času 8,9, Dermoljeva je bila najhitrejša na O m v času 8,0. V skoku v daljavo pa je zmagala Dvoršakova (Maribor) pred Pečetovo 528 in Dermoljevo 520. V moških disciplinah je v skoku v višino zmagal Peterka z dobrim rezultatom 193 cm, v daljavo pa Hladen z rezultatom 655 cm. Te dni pa odpotujejo nekateri celjski atleti na nekajdnevne priprave na Ravne, metalci pa bodo odšU v mesecu marcu na priprave na Reko. DVIGANJE UTEŽI Dvigalci Partizan Celje so tekmovali v prvem kolu zvezne lige. V Zagrebu so nastopili proti Metalcu 'n izgubili srečanje z rezultatom 2:4. Omeniti moramo, da bi Celjani z nekoliko boljšo razdehtvijo tekmovalcev lahko celo zmagali, žal pa so plačali svojo neizkušenost s prvim porazom. Od celjskih tekmovalcev sta zmagala Jože Urankar s 400 kg in Marjan Papotnik s 330 kg. Ostali so dvignili: Slavko Urankar 375, Smrečnik 3^, Selina 170 kg. jk STRELJANJE strelci Celja in Kovinarja so se pomerili v prijatelj- skem srečanju v Štorah. Tokrat so bili boljša domačini, ki so zmagali s prvo ekipo. Ta je zadela 1413 krogov, Ce- lje 1400, Celje H. 1260 in Kovinar II. 1255 krogov. Med posamezniki je vrstni red sledeč: DeČman 369, Brečko (oba Kovinar) 363, Jager 360, Dobovičnik (oba Ce- lje) 351, Kočevar (Št) 347, Seršen (CE) 347, Tržan 345, Je- ram 343 kroge. Strelci Kovinarja so zaključili tudi tekmovanje v ligi prijateljstva. Tu so se pomerili s strelci Raven, Velenja, Slovenj Gradca. Vseskozi so vodili strelci Raven, ko so štorjani v zadnjem kolu dosegli najboljše rezultate in zmagali v skupni uvrstitvi s 5526 krogi. Sledijo: Ravne 5509, Slovenj Gradec 5489, Velenje 5452. Vrstni red posameznikov: Špegl (Ravne) 1442, Kuštej (SL) 1401, Brečko (Štore) 1398 , 6. Dečman (štore) 1383 kroge. KOŠARKA članska ekipa Celja je v drugem kolu tekmovanja v zimski štajerski ligi na gostovanju v Maiiboru odigrala dve tekmi. S popolnoma oslabljeno ?kipa, v kateri je manjkalo kar 8 standardnih igralcev, je pokazala še kar dopadljivo igro. V prvi tekmi je premagala ekipo Slo- venske Bistrice, v drugi pa izgubila s članom republiške lige ŽKK Mariborom. Rezultati: Celje : Slov. Bistrica 60:46 (28:29) Strelci za Celje: Leskovar 11, Petrovič 10, Sabolčki 10, Mastnak 7, Divjak 6, Videč 6, žohar 6, Djuričič 2, Peja- novič 2. Celje : ŽKK Maribor 63:78 ( 32:33) Strelci za Celje: Leskovar 16, Pejanovič 16, Sabolčki 12, Videč 6, Divjak 5, Mastnak 4, Petrovič 2, Žohar 2. JANEZ CEPIN HOKEJ NA LEDU Hokejisti Celja so pričeli tudi s srečanji za kvalifika- cijo v prvo zvezno ligo. V prvem srečanju so igrali v Ljubljani proti Slaviji in izgubiH 4:10 (2:4, 2:2, 0:4). V tem srečanju so pokazali v prvih dveh tretjinah izenačeno igro, v tretji pa so močno popustili. To pa so temeljito izkoristili domačini in osvojili dragoceni točki. Zadetke za celjsko moštvo so dosegli: Bratec dva, Lesjak tn Vrtovšek. Le nekaj dni pozneje, v soboto, so fk>d težkimi pogoji, snežilo je skoraj vso tekmo, celjski igralci gostili Crveno zvezdo. Pričakovali smo popolni uspeh. Tudi igralci Celja so bili optimisti. Toda sam optimizem ni dovolj za osvoji- tev točk. Borbeni igralci Crvene zvezde so se borili za vsako ploščico in zasluženo zmagah. (Celjani pa so razo- čaraU. Končni rezultat srečanja 2:4 (1:2, 1:0, 0:2). Zadetka za Celje sta dosegla Dani Kerkoš in Lesjak. Pričela se je tudi občinska pionirska liga v hokeju na ledu. Prvi rezultati te izenačene lige najmlajših so: I. osnovna šola : II. o. šola 5:0, Štore : I. o. š. 1:9, Hudtnja : II. o. šola 1:4, Polule : II. o. š. 6:0, Polule : Štore 6:1, Hudinja : III. o. šola 7:2. Tekmovajije se nadaljuje. 14. stran NOVI TEDNIK Št. 5 — 3. februar 1972 POGLUMO NAOKROG - Pt^EjmNAOKROG - POGLEJINO NAOKROG -r MMiLEJMONAOKROG ~. POGLUMO m% OTROK* Zadnjič smo vam postregli z najbolj znamenitimi dvojčki, ki sta srečno prestali operacijo. Dekleti sta bili zraščeni. Danes pa vam predstavljamo največjo znano družino na svetu. Raimundo in Josimar Carnauba živita v pred- mestju brazilskega glavnega mesta Brasilia. Njuna hiša je bolj podoban hotelu kot pa stanovanjski hiši. Povsod stoli, ležišča in mize. Kako tudi ne. V 38 letih njunega zakona se jima je rodilo natanko 38 otrok. Najstarejši je star 38 let, najmlajši pa tri mesece. Njuna družina ima 24 fantov in 14 deklet. Zanimivo je, da Carnaubovi še nimajo nobenega vnuka, čeravno si jih 58 letni oče in 54 letna mama vroče želita. Oče velike družine je uradnik pri bra- zilski vladi. Njegov največji problem je najti imena za novorojene, ko pa je koledar z imeni svetnikov močno izčrpan. Kadar gre družina na kak izlet ali recimo v kino, si oče Raimundo. ki je mešanec črnske in bele krvi, najame kar avtobus. Vendar gredo le redkokdaj vsi skupaj, ker imajo starejši vedno kaj svojega za bregom. Težav družina nima več, saj so vsi starejši otroci zaposleni. Oče ima še velike načrte s svojo družino. Od vseh očetov v Bra- ziliji, tako pravi, ima največ možnosti, da postane kateri od njegovih 24 sinov predsednik Brazilije. Na sliki vidimo veliko 40 člansko družino na izletu v nabito polnem avtobusu. Oče in mati stojita v ozadju. ALMIRANTOVE TEŽAVE Giorgio Almirante, 57-letni vodja italijan.skih neofašistov, je prišel navzkriž s svojo lastno politiko. Na strani boga- boječih demokristjanov Almirante napada pred letom dni sprejeti zakon o zakonski razvezi in prizadeva si, da bi ga z referendumom odpravili. Toda neki italijanski list je on- dan podvomil, ali misli pri tem Almirante zares. Vodja neo- fašistov je namreč poročen z dvema ženama — od leta 1951 civilno z Gabriello Magnattj in od 1969. leta naprej cerkve- no z Raffaelo Stramaiidinoli. Zdaj bi rad z razvezo zakona uredil svoje probleme — in sicer na p>odla€i zakona, zoper katerega se bori. humor Marko je zelo ftoječ človek. Ko je nekoč potoval čez At- lantik, je tia ladji opazil lepo blondinko. Tri dni jo je ne- nehno opazoval; četrti dan jo je ogovoril: — Oprostite, gospodična, tudi vi potujete s to ladjo? Ti zares tisto, kar jaz sku- ham tako ugaja? JOJ, KOLIKO DELA JE, DA SI LAHKO OGLEDAMO FILM ~ O DELU KINOOPERATERJA GOVORI TONE ŠUSTER Predirljivi žvižgi zvenijo v temni kinodvorani še bolj oglušujoče kot recimo na no- gometni tekmi. Tedaj si ki- noobiskovalci predstavljamo »ubogega kinooperaterja«, kako vznemirjen zaradi žviž- gov hiti popravljat ton, pod- napise ah sliko. V resnici pa nas kinooperater ne čuje. V njegovo majhno kabinico, iz katere se razliva na belo plat- no razkošje barv in dejanj, prodre zvok le tedaj, kadar predvaja vojni film s tankov- sko ali letalsko bitko. Tako mi je povedal TONE ŠU- STER. 32-letni konooperater, ki »vrti« filmski traK v kinu Dom. Kako malo poznamo delo njega in njegovih tova- rišev, čeprav smo nešteto- krat v kinodvorani! O, prav 0 tem delu mi je pripovedo- val. Verjemite, ni tako eno- stavno. Tone je študent-slavist, vendar se je zaradi material- nih in drugih Vzrokov zapo- slil in postal »izredm štu- dent«. Upa, da bo čez kakš- ni dve leti končal. Dvakrat po leto dni je že poučeval, in to v Savi pri Litiji in. Mostu na Soči. Življenje ga je zaneslo v Celje, kjer se je zaposlil pri Kinopodjetju najprej kot bi- 1 j eter, nato pa ga je moč- no zamikala kinooperaterjeva kabina. Najprej je bil prak- tikant, nato pa je pričel s samostojnim delom »Delo se mi pravzaprav pri- čne na železniški postaji, ko dobimo zaboj s filmskim tra- kom. Tako, približno 30 kilo- gramov ima. Tega moram spraviti v Dom in potem se začne. Dopoldne moram pri- praviti film. To pomeni, da ga pregledam. Na previjalni mizi ga vrtim z roko. Ce je priložena ocena filma (teh- nična, ne vsebinska) dobra, je trak pregledan v pol ure. Hudo pa je, če ga je potreb- no lepiti. Še teže pa je, če je film star in ima razpckano perforacijo. V tem primeru jo moraš rezati pod kotom 45 stopinj, da se pozneje med predvajanjem ne strga. Tako slab trak je bil za film Gold- finger. Pripravljal sem ga od 10. dopoldne do 15. ure po- I>oldne.« Nato mora Tone še pregle- dati stroje in jih očistiti, če so potrebni čiščenja. Seveda. Pred pričetkom filma vključi v projekcijski kabini magne- tofon in dionapravo za proji- Tine Šuster v elementu ciranje reklam. Ko film vrti, seveda ne ročno, ga sprem- lja v celoti. »Moram, ker se m dobro zanesti na tiste, ki so ga prej predvajali. Vedno je lahko kaj narobe. Možno je, da je slika narobe zlepljena. V takšnih primerih ali pa če se trak strga, gledalci žviž- gajo. Ne slišim jih, mislim si pa lahko. Ko je prvi kolut mimo, moram vključiti dru- gega. Pri opazovalni lini pri- čakujem drobno belo piko v zgornjem desnem kotu plat- na, ki me opozarja, da bo potrebno vključiti drugi pro- jektor.« časa med predstavo nima veliko, samo, da preleti kakšen časopis. Medtem ko teče en kolut, previja druge- ga. Ker mnogi vstajajo že pred zadnjimi metli filma, mora pravočasno prižgati lu- či v dvorani, saj kinopodjet- je odgovarja za varnost obi- skovalcev »Torej morate stalno sprem- ljati film. Se ne naveličate?« »Hudo je pri filmih, ki so dolgo na sporedu. Pri takš- nih se mi kar »naokrog obr- ne«. Tako je bilo s filmom »Ples vampirjev«. Če bi igral še dva dni, sem imel obču- tek, da mi bodo ob straneh zrasli zobje kot vampirjem. Bolj prijetno je pri komedi- jah.« »Katere filme i>a najraje gledate?« »Težko se je odločiti pri to- likih fihnih, kot jih vidim. Izredno všeč mi je bil film »Kleveta«. Bil sem v dvo- rani.« »Vas je bilo kdaj strah kot kinooperaterja?« »Na začetku. Dvorana je bi- la polna, ko sem opazil, da je ton popolnoma nemogoč. Nisem vedel, kaj naj nare- dim. Vse sem preizkusil, pa nič. V kabino je prišel prejš- nji kinooperater. Tudi sku- paj nisva pognmtala. Nato je prišel iz Uniona Branko, ustavil stroj in premei^til ma- lo zankico. Malenko.st, am- pak ne veš zanjo.« »In česa se najbolj bojite?« »Prekinitve elektiične ener- gije. Zasilne luči so na aku- mulatorju, a vendar je v dvorani hudo, če se io zgo- di.« Nisem ga predolgo zadrže- val, saj bi bil lahko kriv, če bi se popoldne strgal film in bi v Domu zopet žvižgali. Tekst: M. SENIČAR foto: D. MEDVED medšdrimi^čml FANT ME JE PUSTIL Zgodilo se je že pred šolskimi počitnicami, ko me je Z. pustil, čeprav hodim z njim že celo leto. Sedaj me pa kolegice zafrkavajo. Z. je šel z Mojco smučat, kaj pa ti, mi pravijo. Le kako je mogel to narediti. Veš, Igor, sama sem že hotela prekiniti z njim, ker mi ne odgovarja pre- več. Ne zna nobenega modernega plesa. Ampak zdaj je on to nared!il. Kako se mu naj m.aščujem? Milena Iz Z. bo nekoč še nekaj. Verjetno je zaslutil, da hočeš ti prekiniti z njim in je to prvi naredil. Poglej resnici v obraz. Preveč rada ga nisi imela, če si se ga naveličala samo zato, ker ne zna dobro tistega zvijanja. Človek se v svo,jem življenju sreča z mnogimi in gre na- razen. Tako je bilo tudi z vama. Prav zato ne pomisli na maščevanje. Kaj meniš, bi se ti tudi on maščeval, če bi ga prva pustila? Morda pa se ti bo še kdaj zgodilo, namreč, da te bo fant, ki ga boš tako malo ljubila, kot si Z., zapustil. Ljubezen in hoditi z nekom pomeni nekaj ireč kot samo ples. Igor NOBENIH SKRIVNOSTI- TODA VSE OB SVOJEM ČASU Naša bralka Julka H. iz Savinjske doline nas je pro- sila, da ji pomagamo razrešiti naslednji problem. Nedavno jo je pri preoblačenju v spalnici »zalotil« štiriletni sinek, ki je mamici tudi takoj postavil vprašanje v obliki ugoto- vitve: »Mamica, ti imaš pa drugačno luliko kot jaz!« Ma- mica Julka je ugotovitev preslišala, kot pač običajno ravnamo v takih primerih. Nadebudni sinek pa zadeve ni pozabil in čez nekaj dni so se pričela nova vprašanja. Bralka Julka H. nas sprašuje, kako naj se glede tega pogovori s sinkom, na kakšen način in kako daleč naj gre pri tem. Draga Julka! Vašega pisma smo bili resnično veseli, saj nam je dokaz, da je tudi področ.je spolne vzgoje danes postalo predmet vse širšega zanimanja tudi na podeželju. Tovrstna vzgoja mladeži je zahtevna in terja obilico zna- nja in posluha. Čas skrivnosti, nepoučenosti in nesrečnih uric zaradi tega je na srečo minil. Starši so dolžni, da ot- roke pravočasno poduče o vsem, vendar vse ob svojem ča.su. Presli.šati otrokovo vprašanje .je zgrešeno. Dejstvo, da se za nekaj zanima, .je dokaz, da opazu.je in razmišlja, zato mora dobiti tudi odgovor — seveda razvojni stopnji in letom primeren. V vašem primeru bi to lahko čisto preprosto opravili na tak način, da mu pojasnite, da so mamice, tctike in punčke glede »teh zadev« drugačne, fant- ki, strički in očka pa drugačni. Sinek se bo s tem zadovo- ljil in zadeva bi bila za nekaj časa urejena. Kasneje pa bo potrebno seveda stvar obrazložiti tudi nekoliko podrob- neje. Vaš Igor FRANCA KOPRIVŠRA v mestu ni težko srečati. Z velikimi svežnji časopisov, rnfed katerimi je tudi naš Tednik, koraka po ulicah in ponuja svoje blago. Večkrat sem ga že siečal na avtobusni postaji in spoznal, da je Franc ne samo spre- ten prodajalec, temveč da tudi veliko proda. O Tedniku me- ni, da gre kar dobro v promet in da se nima kaj pritože- vati. Kadar boste srečali Franca In vam bo i nevsiljivim na- smehom in z njemu lastno vljudnostjo ponudil naš Ted- nik, ne razočarajte ga in kupite. Zahvalil se vam bo z na- smehom. št. 5 — 3. februar 1972 NOVI TEDNIK 15. stran KDO BO POMAGAL? v življenju srečamo raz- lične ljua bi nadomestila zaostajanje pokrivanja potreb na nekaterih poclrodjih družbenih dejavnosti, je občinska skupščina Celje 12. 6. 1970 sprejela odlok o ustanovitvi sklada za financiranje določenih družbenih potreb v obdobju od leta 1970 do 1972. Sklad .se je ob- likoval iz sredstev, k: jih po skle- nitvi družbenega dogovora prispe- vajo delovne in druge organizacije iz svojega dohodka za naslednja področja: šolstvo: soudeležba pri gradnji posebne Sole v Celju in za grad- njo osnovne šole na Otoku vzgojno varstvo: soudeležba pri gradnji vzgojno varstvenih zavo- dov in objektov (pionirski dom, Hudinia, Otok, otroška igrišče ob Savinji) narodna obramba: za skupne ob- činske potrebe telesno kulturo: za izgradnjo tar- tanske steze na atlets.kem stadionu AD »Kladivar«. S skladom upravlja poseben up- ravni odbor, katerega člane ime- nuje občanska skupščina izaned odbornikov (4 člane) t«r delavne in druge organizacije (5 članov). Upravni odbor je dolžan ob spre- jemu zaključnega računa o poslo- vanju sklada poročati občanski skuipšoini in javnosti. V tem letu še ni bilo obravnave o zaključnem računu. Ker pa ob razpravah zvezi z referendumom o samopri- spevku za področje šoLstva in ot- rošikega varstva občani postavljajo vpražanje, kaj je občina doslej storila, da bi popravila t«žak po- ložaj šolstva, in kako se uporab- ljajo zbrana sredstva iz družbenega dogovora, dajemo pregled o dose- danjem poslovanju sklada. 130 delovnih organizacij v celj- ski občini je podpisalo dogOTOre za 11.427.070 dinarjev. Doslej pa .■90 od celotne pogodbene oto^eeno- .sti vplačale v sklad 3,350.742 ali le 29,3 odstotka. Pri tem moramo upoštevati, da obveznosti za leto 1971, ki se obračunavajo ob za- ključnem računu v tem letu, še niso vplačane, tako da je realiza- cija za obdobje 1970—1971 izpol- njena s 45 odstotki. Pi'ipomniti je treba, da do nepopolnega izpol- njevanja obveznosti ne prihaja za- radi nepripravljenosti delovnih or- ganizacij, da isipolnijo pogodbeno obveznost, ampak se tudi tu odra- žajo težave gospodarstva-nelikvid- nost. To je razvidno tudi iz tega, da ravno ti.sta področja, kjer je nelikvidnost najtežja, najslabše iz- polnjujejo obveznosti (industrija 11,6 odstotka, p:omet 11,9 odstot- ka, gradbeništvo 33,4 odstotka). Občinska skupščina, ki bi mora- la po odlokti vsako leto prispevati skladu po 1 milijon, je doslej na- kazala 5 milijonov. Skupna realiza- cija obdobja 1970—1971 je bila ta- ko izvedena s 76,2 odstotka. In kaJco so bila sredstva porab Ijena? Za izgradnjo posebne šole je bi- lo porabljenih 6,659.431 din, kar predstavlja 80.2 odstotka od pred- videne vsote. Prvotno bi morala sio«T ta sredstva zadoščati, zaradi podražitev gradbenih storitev pa je prvotni predračun povišan za sko- vači lf>0 odstotkov. Sklad za na- rodno obrambo je dobil 1,320.000 din ali 68,4 odstotka od predvide- nih sredstov. Za obročno odplače- vanje anuitet za tartansko stezo je bilo izjplačanih 1,473.328 din ali 82,2 odstotka. Sofinanciranje vzgoj- no varstvenih zavodov je bilo s 540.000 100 odstotno realizirano, za izdelavo načrtov za osnovno šolo Otok pa je bilo porabljenih 153.451 din. Vidimo torej, da financirali je, predvideniih z odlokom, pot«ka stiTogo zivotra,) določenih področij. Že danes pa je jasno, da vseh predvidenih objektov ne bo mogo- če zgraditi. To se nanaša zlasti na osnovno šolo Otok, saj bodo zbra- na sredstva namesto za predvideni dve šoli zadoščali komaj za eno. DVE OB ROBU Zadnja skupna seja čla- nov obeh zborov skupiščine občine 2alec. Razprava o problematiki požarnega varstva je bila sil- no razgibana. V njej so ugo- tovili, da so hidranti slabo \zdrževani, da jih je prema- lo itd. »S hidranti je res nekaj narobe,« je ugotovil predsed- nik skupščine Jožko Rozman. »Kadarikoli sem si ogledal kakšno gasilsko vajo, sem bil moker. Je že tako naneslo, da je pri hidrantu nekaj po- čilo in vodni ourek je zmo- čil gledalce.« »Strinjam se, da bi se morali člani zbora delovnih skup- nosti večkrat sestati,« je v razpravi o načrtu dela ob- činske skupščine dejal pred- sednik 'skupščine Jožko Roz- man. »Toda glejte, kaj se nam dogaja. Kadarkoli na te seje vabimo direktorje go- spodarskih delavnih orga- nizacij, jih ni, ker so na potorvanju v tujini ...« 1«. stran NOVI TEDNIK Št. 5 — 3. februar 1972 MED NEBOTIČNIKI PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAR 16. StopiU sta bližje naša strokovnjaka iz Košate lipe in se sklonila It visoko produktivnim vimenom. V tem pa je ostro zjizvoiiil zvonec na steni. Buše so kot na ukaz dvignile repe in se vse po vrsti očedilc na tekoči trak za seboj .. Žal, očedile so se kar po domače! Niso odšle na stra- nišče, kot bi človek to tu v Ameriki pričakoval, škoda! Nastal je namreč majhen zaplet s tekočim trakom za odvoz odpadlv. Paradižnika sta stala prav na njem. Trak, težko naložen, je potegnil in radovedna gosta sta telebnila v gnoj. Pa ne le tol Trak ju je otlpeJjal iz ob- rata in ju odložil na 7\Thanem vozu na dvorišču. Trakto- rist je tu že čakal na »dišeči« tovor. Pritisnil je na plin in šc preden je farmar priteLel na dvorišče, odpeljal voz na polje .. .Avtomatične vile .so jele razmetavati mastni blagoslov po širnem poI.iu. ZleteJa sta med 07are tudi Paradižnik in Paradižnica. Obležala sta v mehkem blatu — in glej! — za boljši liekiarski donos je zdajci pribrenčal nad polje še aeroplan in ju posul s pantakanom... ■1 št. 5 — 3. februar 1972 NOVI TEDNIK 17 stran Nagradno žrebanje v TKANINI sreča v pravih rokah Zadnja sobota v januarju. Okoli desete ure doi>oldne. Veleblagovnica Tkanina je bila prepolna ljudi. Javno žrebanje kuponov ob zaključ- ku velike nagradne igre, s katero so počastili 20-letnico podjetja. V bobnu 241.895 kup>onov. Okoli vrtiljaka sreče prav toliko želja in pričakovanj. Izpolnjenih je bilo petdeset hotenj. Poleg dvajsetih kombinež in prav tolikšnega števila moških srajc je bilo še deset bogatih nagrad. Na njihovem čelu je bil Fiat 750. Kdo bo srečm dobitnik? V soboto popoldne sta se Vinko Močnik tn njegova žena podala iz Pečovnika proti mestu. 2^1a sta v sre- dišče in se znašla v gneča pred izložbenim oknom Tka- nine. Ljudje so prebirali re- zultate dopoldanskega nagrad- nega žrebanja ktiponov. »Imaš morda kupone s se- boj?« je soprog vprašal ženo. »Imam, toda, kaj hočeš. Samo zapravljanje časa!« »Daj mi jih no, ti pa p>ojdi naprej tn uredi zadeve!« Tako se je začelo. Njegovo oko se je najprej ustavilo pri številki, ki je bila pomembna za Fiatov avtcmobU. 35.116. Ali vidim prav? Je to res? Imam v re- snici kupon s to številko? Poklical je ženo in jo pri- pravil, da se je vrnila. »A^-to sva dobila!« jo je nagovoru. Potem je bilo vse tiho. Po- stala sta nervozna in številke so kar plesale pred očmi. Nista se zmotila. Presrečna in še vedno ner- vozna sta jo maJinila proti domu. Do odhoda lokalnega avtobusa je bilo še skoraj četrt ure. »Veš, kaj žena,« jo je na- govoril Vinko, »ne verjaman še enkrat grem preverit šte- vilke!« Znova sta se znašla v gneči pred izložbenim oknom Tka- nine. Zdaj so tudi drugi ljudje poštah nanju pozorni. Mnoge oči so Se zapičile v njun kupon s številko 35. 116. »Kaj še nista omedlela,« ju je vprašala ženska, ki je opazila, da sta dobitnika prve nagrade. »Nisva in ne bova!« sta veselo odvrnila. Nedelja je bila dolga, po- nedeljek pa poln najrazličnej- ših opiravko\-. V Kovinotehni, kjer je Vinko Močnik zapo- slen kot skladiščni delavec, si je vzei dopust. Srečah smo ga v Tkanim, ko si je ogledoval svoj pranri, pravcati avto. »Ste imeli veliko kuponov? »šest!« »In kaj ste kupili z njimi?« »Nazadnje tudi avto-igračko za sinka, ki je imel rojstni dan. Morda smo prav na ta kupon zadeli pravi avto!« Sreča je bila tokrat v pra- vih rokah. M. Božič O KANDIDATIH Na nedavni seji občinske kandidacijske konference v Slovenskih Konjicah so čla- ni tega foruma verificirali dva kandidata za predsedstvo SRS, in sicer Zdravka Kri- vino iz Škofje Loke in Ro- mana Oginna iz Trebnjega na Dolenskem. Hkrati so pod- prli tudi kandidatuTo Stane- ta Kavčiča pa predsednika slovenskega izvršnega sveta. V. L. Nasmejana obraza. Vodja ekonomske propagande pri trgov- skem podjetju TKANINA, Zdravko Božičnik (na levi), iz- roča ključe avtomobila Fiat 750 srečnemu dobitnilm, Vin- ku Močniku. (Foto: Viktor Berk) SEJA SVETA ZA KULTURO Pred dnevi je bila v Šmar- ju pri Jelšah seja sveta za kulturo in prosveto. Bistvo raziprave je nakazal zavod za prosveto pedagoško službo, njen smisel pa je bil pred- vsem v spoznanju, da se mo- ra čim več otrok naučiti plavati. To naj bi v šmar- ski občini dosegli s šolo v nara\i in tako tudi tem ot- rokom nudili to, kar postaja že praksa v večjih naseljih. Taborniki odreda »Zdravil- ni vreloi« iz Rogaške slatine so pripravljeni dati brezplač- no na razpolago svOj tabor v Ankaranu, kamor naj bi še letos šlo okoli tristo otrok. Cilj akcije je, da se nauči plarvanja cela generacija, ob tem pa spozna naše morje, saj bi imeii otroci pouk v dopoldanskem času kjer bi spoznavali naše morje še z druge strani. GASILCI NE MIRUJEJO Gasilsko društvo na Vin- skem vrhu je iz leta v leto delavnejše. V preteklih letih jim je uspelo le ob malen- kostni družbeni pomoči naba- viti dve motorni brizgalni, potrebno gasilsko orodje in opremo in nazadnje še sta- rejši gasilski avto. Sedanji gasilski dom, ki je bil agrajen leta 1936, takrat le kot lesena baraka, kasneje pa So ga preuredili, je po- polnoma dotrajan. Stoji pa tudi tik ob cesti Vinski vrh — Šmarje. Gasilci zato raz- mišljajo o graditvi novega gasilskega doma. V ta namen so nedavno prirediH ve^selico, katere čisti dobiček bodo uporabili za pričetek grad- nje novega doma. Seveda sami ne bodo zmogU vsega, zato pričakujejo pomoč Ob- činske gasilske zveze Šmarje. F. S. NJIVSKA PRESLICA — EOUlSEfUiVI ARVENSE Njivska presUca je trajno zelišče, ki je pri nas znano kot nadležen plevel. Iz črne, kolenčaste korenine, ki je zelo globoko v zemlji, pože- nejo spomladi do 20 cm vi- soki poganjki. Ti so rumen- kasti ali rdečerjavi ter ko-' lenčasti. Na v*sakem kolen- cu je šop rjavih, kožnaiih, pnostrenih listov, ki so v vretencu in pri dnu zrasli. Na vrhu vsakega poganjka je trosni klas, kjer nastajajo trosi. Ko ti dozorijo, plodni poganjki odmro in tedaj po- ženejo iz korenike novi, ze- leni, jalovi poganjki, ki so daljši in tanjši, a prav tako kolenčasti. Preslica raste naj- raje na vlažnih peščenih ali ilovnatih njivah, na travni- kih in železniških nasipih. Nabiramo samo zelene, gor- nje dele jalovih rastlin od maja do avgusta. Njivska preslica je rastlina, ki ima največ kremenčeve ki- sline. Poleg alkaloida ckvise- tina ima precej organskih ki- slin in njihovih alum^miievih in kalijevih soli. saponine, grenčine. Rastline režemo pri tleh m jih sušimo v senci tako, da ostanejo zelene Zaradi svojih sestavm pre- slica pospešuje izločanje vo- de. Caj iz preslice uporab- ljajo pri obolenju sečnih or- ganov, mehurja in ledvic, zlasti pri krčih mehurja, bolečemu uriniranju, če se zapre voda, pri pesku in kamnih itd. Zaustavlja pa tu- di razne krvavitve, pofsebno krvavitve notranjih organov tako pljuč kot želodca. Pre- slica je eno izmed dobrih zelišč, ki F>omaga pri kro- ničnih katarjih pljuč in jo priporočajo celo pri tuber- kulozi. Za čaj vzamemo me- šanico preslice, brinja, rma- na, kamilic hribske rese, vsa- kega po enakih delih, ščep ali dva grama tega čaja ku- hamo da zavre, pustimo sta- ti 10 minut in pijemo po eno ali dve skodelici na dan. Ta čaj pa lahko uporablja- mo tudi za umivanje, ob- kladke in ovitke pri krvave- čih, gnojnih ranah, čirih in izpuščajih. Ljudska medicina priporoča tudi sedeče kope- li v topli vodi, v kateri se je kuhala preslica. Mnogi pa preslico težko prenašajo in celo lahko pri- de do lahnih zastrupitev. To povzroča posebna gi,iiva zajedavka, ki preslico napa- da pozno poleti. Napadene rastline imajo rjave lise. Za- to nabiramo vedno le zelo mlade rastline. Boris Jagodic STORŽ Vsaka beseda poteka diago- nalno v obeh smereh. DEFINICIJE: 1. pritožba, 2. ogrodje iz lesa, brona ali česa drugega, ki obdaja ogle- dalo, sliko itd., 3. predirljiv pisk, 4. dragulj, drag kamen, dra- gotina, 5. glavno mefsto stare Argo- lide Sultan gre na smučanje KAJ JE GOVOR Med uro slovenščine vpraša učiteljica Nado: »Kaj je go- vor?« Nada je brezhibno od- govorila: »Govor so besede, s katerimi se sporazumevajo ljudje in živah.« Sličici se razlikujeta samo v 15 podrobnostih. Katerih? Celje ŽENSKA Z NOŽEi Na Upravi javne varnosti v Celju so nas pred dnevi seznanili z enim najbolj čudnih pretepov oziroma ci-epi- rov. Sprli (kar sicer ni nenavadno) in nato še stepli sta se dve ženski. Le malo je manjkalo, da se pretep ni kon- čal še bolj tragično. Bilo je približno ob 19. uri, ko je 46-letna Stanislava JEUŠBN.AK-RUPNIK iz Kajuhove 9, prišla na dvorišče stanovanjske hiše Dečkova cesta 4. Tu se je vnel malen- kosten prepir med njo in Marijo AHTIG, doma iz Deč kove 6. Ahtigova živi v majhni hišici skupaj s trinr.jstlet- nim sinom in teto. Točen vzrok prepira še ni znan, dejst- vo pa je, da je razburjena Rupnikova nenadoma potegnila nož tn zabodla Ahtigovo v trebuh. 35-let staro Ahtigovo so takoj odpeljali v bolnišnico. Jeušenakova pa je pvobegnila s kraja dejanja. Odkrili so jo naslednji dan v baraki pri Cinkarni. Med drugim je povedala, da je imela nož pri sebi zaradi sina iz prvega zakona, ki ji je večkrat grozil. čar Gabrov ni k VZROK POŽARA NEZNAN Pozno zvečer je nenadoma pričelo goreti gospo^darsko poslopje, last JANEZA VIDECNIKA v Gabrovniku pri Slovenskih Konjicah. Zgorelo je ostrešje lani zgrajenega poslopja, .seno, slama in razno orodje, škodo cenijo na približno 30.000 dinarjev. Požar je prva opazila >;ena last- nika skozi okno spalnice. Vzrok fKDžara še ni znan. Ljubno VLOi V TRGOVINO Neznanec je ponoči razbil izložbeno okno samopostrež- ne trgovine v Ljubnem ob Savinji in se tako splazil v notranjost trgovine. Nabral si je cigarete in drobiž iz blagajne, škodo cenijo na 2.000 dinarjev. Za storilcem še poizveduj ego. I. osnovna hOia CeLje je v zadnjih dveh letih dala preko 50 milijono\- starih dinarjev za obnovo šole. Obnovila je 12 učilnic, 4 kabinete, sani- tarije, šolsko kuhinjo in centralno kurjavo. Tako je omogočila pOuk v lepih, so- dobno urejenih učilnicah. Z obnovo bo letos nadaljevala, ker se bo posebna iola pre selila v novo šolsko stavbo. Obnovila bo tudi telova-dnico in garderobe in sanitarije za deklice pri telovadnici. Z novitm šolskim letom — torej že letos, bodo učenci I. osnovne šole imeli enoin- polizmenski pouk: učenci niž- jih razredov menjalni, ut^encd 5., 6., 7. in 8. razredov pa samo dopoldanski pouk. To je zanje velika pridobitev, saj je dokazano, da je dopol- danski pouk uspešnejši od pK)poldanskega. I. osnovna šola je imela doslej premalo učil. Ker so v teku skrbne priprave na prehod na kabinetni pouk in pa, da bi modernizirala in racionalizirala pouk, je že lani kupila več modernih učil — avdio vizualnih apara- tov, in sicer dva grafoskopa, tri magnetofone, rotoprojek- tor in druga sodobna učila. Torej, v^ihko je bilo stor- jenega ,da bi posodobili pouk in izboljšali delovne pogoje učencev. Zaradi tega tudi starši podpirajo prizadevanja za uvedbo s.unoprirpevka in zagotavljajo, da bodo 6. fe- bi-uarja glasovali na referen- dumu za uvedbo samopri- spevka. Kako da ne — saj je le-ta namenjen otroškemu varstvu in osnovnemu šolst- vu, torej njihovim otrokom. M. Lupše L OS Vsi sragoreli in vroči so se učenci — mladi smučarji os- novne iiole Riba Ročk ves dopoldan spuščali z vrha hriba pod nadzorstvom smučarskili vaditeljev — Podgorškove, Do- lenca in Meniha. Vsako .jutro se dobijo pri šoli in od tam odidejo na bližn.ji .grič Gorice, ki je kot nalašč za smuko. Tečaj snničanja je organiziralo ŠŠD Biba Ročk. Denar so prispevali TIS, ŠŠD in učenci sami. Tečaj so pripravili v počitnicah. DoJinskega smučanja so se udeležili samo mlajši smučarji, starejši pa so odšli na Sleme pri Šoštanju, kjer so bivali v planinski koči. Koristna šola v naravi . . . Tekst in foto: B. Mlinar REFEREND^ m TRIJE RAVNATELJI ŠOL IN TRIJE OD- BORNIKI OCENJUJEJO TEMPERATU- RO RAZOLOŽENJA MED OBČANI 9 KRAJEVNA SKUPNOST »POD GRA- DOM« NAPOVEDUJE TEKMOVANJE SKUPNOSTI V ŠTORAH m GRADBINCEM NE BO TREBA GLEDA- TI POD PRSTE. OBETA SE JAVNI NAD- ZOR, KOT ŠE NIKOLI DOSLEJ Dan pred zaključkom šte- vilke, ki izide pred 6. febru- arjem, dnevom, ko bodo ob- čani celj'ike občine glasovali za uvedbo samoprispevka, smo zavrteli nekaj telefon- skih številk: »Halo! četrta osnovna šola tam?« Na oni strani žice DRAGO ŠPENDL, ravnatelj osnovne šole na Dolgem F>olju. »2e dolgo na naši šoli ni- smo imeli toliko staršev na roditeljsikih sestankih. Sodim, da se je zglasilo na sestankih okoli 95 odstotkov vseh star- šev naših učencev. Kakšno je bilo razpoloženje? Petem ko smo jih seznanili s pot- rebami, zlasti pa, kaj na na- šem območju pomeni gradnja dveh šol v soseščini, ni bilo nikogar, ki bi akcije za sa- moprispevek ne razumel. So nekateri to in ono pokriti- zirali, vendar proti samopri- spevku ni bil nihče. Sem op- timist. Območje naše crsem- letke Po gotovo glasovalo za« »Halo, osnovna šla »Fran- ca Kranjca tam?« Oglasil se je ravnatelj po- lulske osemletke MILAN GOMBAČ: »Na roditeljskih sestankih •smo zibrali okoh 80 odstoti. kov staršev. Moram reči, da jim o stiski s prostori nismo pripovedovali prvič, že od leta 1966 naprej »so občani s problemom sezna- njeni. Tako nam je zdaj pre- ostalo samo še to, da jim sporočimo, kako bo samo- prispevek v kratkem odrešil naš problem. Starši na sestanku in ob- čani na zboru volivcev so z obema rokama sprejeli od- ločitev o samoprispevku, še več. Napovedali so tekmo- vanje krajevni sk:upnosti v štorah o tem, kje bodo do- segli višjo udeležbo na vo- liščih in kje najvišji odsto- tek pozitivnih glasovnic in kje najhitreje?« »Halo. Osnovna šola Voj- nik?« Sogovornik je bil ravnatelj MIRO KLANCNIK: »Tudi pri nas se lahko pohvalimo z najmanj 80 od- stotno udeležbo na roditelj- sikih sestankih, ko smo raz- pravljali o samoprispevku. Sestanke smo imeli kar v za- silnih učilnicah v kletnih prostorih, tako da so bili ob- čani že pri razlagi v »primer- nem« okolju. Moram reči, da so potrebo, da čim prej reši- mo problem v naši šoli, kjer smo praktično dosegli že tre- tjo izmeno pouka, vsi obča- ni brez razlike razumeli in podprli.« »Halo, mestna knjižnica? Slava Marinček?« SLAVA MARINCEK, odbor- nica s terena Gabrje je po- vedala: »Zadnji zbor, na katerem je bila glavna tema samo- prisx>evek, je bil že f>o ude- ležbi dva do trikrat boljši od običajnUi, če- prav se je pri obvešča- nju nekaj zataknilo. Po- trebo po samoprispevnem re- ševanju šolstva in varstva v občini je razložila upravnica posebne šole, ki so ji na koncu ljudje zaploskali, kar ravno ni več pogosta navada med občani. Moram reči, da so z\'ečine vsi raziuneli pot- rebe, pokazaU pripravljenost, da bodo prispevali, vendar so rekli, da želijo imeti svoje zastopnike v kontrolnem or- ganu, da bodo zbrani dinar- ji res samo za šole in vrtce. Rekli pa so tudi, da bodo kot plačniki prispevka bolj kritični nad storilnostjo grad- bincev ...» »Halo, Ingrad? Inženir Henrik Cmak?« Govorili smo z odbornikom ing. HENRIKOM CMAKOM, ki je povedal: »Za kolektiv Ingrada vem, da je dobro seznanjen s ci- lji referenduma in sem gle- de glasovanja večine opti- mi:st. Kot odbornik sem bil v kolektivu Zavoda za na- predek gospodarstva. Povsem razumljivo je, da ta kolek- tiv, ki mu je vprašanje strokovnosti kadrov v našem gospodarstvu še kako jasno, samoprispevek podpira.« Na pripombe odbornice iz Gaberij je pristavil: »Res so sem in tja tudi lenuhi. Kje jih ni! Ljudje raje vidijo takega izijemneža, kot pa stavbe, ki rastejo kot gobe. Sicer pa moram pove- dati, da gradbeniki gradijo po enoti, na ključ, po pogod- bi. Zaradi teh pomislekov brez skrbi. Sicer pa je prav, če so ljudje kritični.« Odbornik RADO KORENT iz 2elezarne v štorah: »Ravno imam na mizi re- zultate ankete v kolektivu. Sem prepričan, da bodo že- lezarji zvečine za. Glede na- povedi tekmovanja ia Polul pa tole: 6. februarja bomo videli, kdo bo boljši!« CIRIL ILOVAR je v imenu iniciativnega odbora odprl ustanovni občni zbor društva trgovinskih zastopni- kov Slovenije, ki so ga minulo soboto ustanovili v Celju. (Foto: B. Strmčnik) široka usta, mmm dlan Gabrov dol m mčkaj posebnega — vas, kot ti- soče drugih kjerkoli pač. Nekaj malega zgodovine ima. V arhivih so menda tudi neki dokumenti, ki govore o tem, da se Ga- brov dol lahko ponaša z nekaterimi pomembnimi rečmi. No, to je bilo vča- sih, njega dni. Danes pa je Gabrov dol nekakšen osamelec, ljudje, ki pa tam živijo, se tega sicer zavedajo, a nočejo pri- znati. Za njih je Gabrov dol izpred let, tistih let, ko je še nekaj pomenil. So imeli ponosni Ga- brodolčani učitelja, mla- dega, zagnanega, polnega življenjskega ognja, skrat- ka entuziasta. Ta je bil menda tak, da je celo na dekleta pozabljal, kar v njegovi mladosti ni bila navada. Mladi učitelj se je za- gnal v delo in je delal, da so se v Gabrovem dolu začudili, in bolj, ko so se čudili, bolj je v njih rasla zavist. Mlade- nič pa nič in je delal kar naprej. Počasi so se začeli ka- zati uspehi. V Gabrovem dolu so zaigrali, navad- no, kmečko igrico sicer, a vendarle. Potem je pri- šla na vrsto veselica. Za njo neki čudni tečaji, kjer so se kmečki fantje učili raznoraznih zadev- ščin in na koncu vsega se je fant spomnil še, da mnogi izmed dekličev in fantov ne znajo plesati. In hajdi, že je bil tukaj plesni tečaj. Gabrodolča- nom, kt jim je stopila v glavo nekdanja slava nji- hovega kraja, je zavrela kri. Kako si upa, za bo- ga, ne da bi nas povabil k sodelovanju? Pozabili pa so Gabrodolčani, da je mladi učitelj to nare- dil, da je pobiral prispev- ke za ureditev kraja, da jih je vabil na prosto- voljne akcije, kjer naj bi popravili in uredili nekaj stvari v Gabrovem dolu in da je storil kup drugih reči, ki so bile pomemb- ne tudi zanje. Gabrodolčanov nisem nikoli posebno spoštoval, vendar tega, kar so z mladim šolnikom storili, nisem odobraval in jim tega nikoli ne odpustim. Rovarili so, kakor znajo samo oni, in mladi zane- senjak se je poslovil iz Gabrovega dola. Pripo- mnili so tudi, da so sa- mi sposobni urediti stva- ri brez takšnih napih- njencev, kot je prišiec. Možakar, skoro še brez brade in brk, je odšel in Gabrodolčanom je padel kamen s prsi. Končno, so zatulili vsi v en glas. Zdaj bomo začeli z de- lom, so rekli. Naš kraj ima več kot stoletno tra- dicijo, ki jO znamo bra- niti sami. To so še rekli, potem pa je vse utihnilo. Zadnjič sem pokukal v njihov prosvetni dom: zavese, s katerimi so vrli Gabrodolčani zapirali oder, je pokrivala pajče- vina. šel sem v sam center kraja: nikjer več ni bilo lepih in urejenih stezic. Cisto na koncu mojega obiska pa me je zaneslo še k šoli: žalost- no je pove šal svojo glavo grmič, ki ga je bil zasadil še mladi šolnik. Gabrodolčani, s kateri- mi sem govoril o teh stvareh, pa so rekli: »Ja, včasih je še nekaj bilo, zdaj pa ni ničesar več. Ni ljudi, ki bi znali pri- jeti stvar v roke.« Mrzlo sem se nasmeh- nil in pobral šila in ko- pita iz Gabrovega dola, vmes pa sem mislil na mladega učitelja. ŠTIRJE V KOMBIJU S STARIM AVTOMOBILOM PO EVROPI Piše: Branko Stamejčič Mračilo se je že, ko smo zapustili muzej. Kam se- daj? Nismo bm dolgo v dvomih. Odpravili smo se v pube — angleške pivni- ce. Res smo si jih zeleh spoznati, saj vsi pravijo, da so edinstveni. Ko smo nekaj ur kasne- je tavajoči iskali kombi, se je vsem zdelo, da bi bi- li sposobni napisati vodiča po londonskih pubih. To- krat sem »nastradal« jaz. Ne le, da sem zaman is- kal WC, ki smo ga po vseh tistih litrih močnega tem- nega piva vsi izredno ra- bili, bilo mi je tudi slabo. »In sedaj vam bo Brane zapel arijo Rigoletta iz is- toimenske opere Gioseppa Verdija«, je še uspel na- povedati Pajo, potem pa je izginil in se, pujs ne- marni, vrnil le zato, da me je slikal, še sreča, da ni imel fotoaparata. Seveda nas je prihodnji dan nekoliko bolela glava. Pa še sobota je bila. »So- bota? Kaj ni to dan, ko se v Hyde Parku zbirajo go vomiki?« sem se kljub bo- lečinam v glavi spomnil. In še prav sem imel! Res je bila na Speaker^s Cor- nerju kar lepa gneča. Cesa vsega niso govorili jezni Angleži! Mladenič črne polti je jezno rjul čez vladno politiko do njegove rase. med smehom množi- ce pa je Nixona in Heatha ozmerjal s toplima brato- ma. Še najbolj se je temu smejal neki bobi, id je brezposelno postajal v gne- ča. Le nekaj korakov na- prej je ostarel možakar — Prav sladki so grižljaji, če že dolgo ni bilo nič v že- lodcu. Pajo in moja malenkost. očitno upokojen oficir — ves penatst razlagal skupi- ni mladih, da nas pjed vesoljnim potopom reši lahko le še vojaška disci- plina, ki bo ustavila rume- no nevarnost in prodor komunizma. Nismo bili edini, ki "smo se besnemu starčku smejali v brk in ga zmerjali s fašistom. Le za lučaj kamna daleč 50 pO parku poležavah ljudje, mirno nastavljali svoje pegaste obraze son- cu in se le malo menili za može, ki so v žaru os- trih besed pozabili na kla- sično angleško mirnost in zadržanost. Tudi čork je hotel poslušalcem razloži- ti nekaj svojih pogledov na svet, pa se niso zmeniU zanj. Ostali trije smo se seveda oddahnili, da nihče ni razumel njegove govo- rice, saj je govoril narav- nost zaničljivo in me je sram ponavljati njegove besede. Kmalu smo tudi mi ime- li dovolj govoranc in poča- si smo odšli proti Britan- skemu muzeju, nato pa smo se v labirintu hodni- kov, med starinskimi in- strumenti in orientalskimi umetninami, med platni Raffaela, Gaingsbourou- gha in drugih zgubili. Bo- lje povedano, jaz sem se izgubil. Kaj sedaj? Kje bi lahko našel ostale? I, kje neki? Na Piccadillyju, v najhrupnejši trgovini za mlade vendar! In še prav sem imel. Skupaj smo skočili do j>odzemeljske želrasnice in s Poštnega stolpa vrgli še zadnje po- glede na London, ki iz te višine res izgleda never- jetno velik, nato pa smo se zložili v kombi in se z zadnjimi žarki sonca tudi mi poslovili. Nismo Se še dobro za- vedeli, že smo s hitrostjo trideset kilometrov na uro »drveli« skozi nepregled- no meglo v Belgiji. V Lon- donu sonce, v Belgiji pa londonska megla. Smešno, kajne? Verjetno je bila prav ta megla prvo darilo Anglije ostalim državam evropske gospodarske skupnosti, saj je le dan poprej Anglija podpisala svoj pristop k tej zvezi. HUDO JE POTOVATI Bili smo slabe volje in niti čorkova slivovka nas ni več razveselila (prehit- ro jo je zmanjkalo). Poleg vsega je bilo še hudimano- vo mrzlo Pajo je v spanju tako šklepetal z zobmi, da je bil sredi noči čork pre- pričan, da je pozabil ugas niti motor in da So nam »zaribali« bati. Zjutraj smo VSi premraženi iska- li pekarno, da bi si kupili kruha. Nadaljevanje sledi NOVI TEDNIK — Glasilo občinskib organiziicij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, 5Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo; Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal IGl; Naročnina m oglasi: Trg V. kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija- Milan Božič, Juro Krašovec. Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčnik — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« — Tisk in klišeji- CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2 čGF »DELOk Ljubljana — Telefoni: uredništvo 23-69 in 31-05. mali oglasi in naročnine 28-00.