V Ljubljani, dne 20. maja 1919 Letnik 1. XCV. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST deželne vlade za Slovenijo. Naredbe osrednje vlade. Popis, sekvester In likvidacija imovine neprijateljskih podanikov. Splitu, banu Hrvaške in Slavonije v Zagrebu, predsedniku deželne vlade v Ljubljani, predsedniku Narodne vlade v Sarajevu, poverjeniku kraljevske vlade v Cetinju. Iz ministrstva za trgovino in industrijo dne 30. aprila 1919., št. 6717, Beograd. izroči vodstvo poslov prejšnji upravi podjetja, ako ta obstoji in ako gotovi oziri javne varnosti ne zahtevajo, da se uprava ali kak član uprave odstavi. O tem odločuje in novo upravo ali posamezne člane postavlja minister za narodno gospodarstvo. Člen S. Gospod minister za trgovino in industrijo je izdal dne 30. aprila 1919. pod št.6717 ta-le sklep: Z ozirom na interese domačega gospodarstva in dela, ki sem jih dolžan ščititi, in na obveznosti, ki jih je prevzela država napram zaveznikom in prijateljem, dalje zaradi povrnitve škode, provzročene državi in njenim državljanom po vojni, za kar skrbeti je moja naloga, na podstavi členov 4., 5., 14. in 24. zakona o postopanju z imovino podanikov držav, ki so v neprijateljstvu s Srbijo, in točke II. pod A člena I. zakona o sprejemu in odobritvi sklepa pariške ekonomske konference, sklepa ministrskega sveta r dne 5. februarja 1919., št. 2029, o razširitvi veljavnosti tega zakona na vse ozemlje kraljestva, na podstavi sklepa ministrskega sveta z dne 28. t. m., št. 6659, in v zvezi s prejšnjo naredbo z dne 7. februarja t.l., št. 927, odrejam: 1. ) Da se vsa podjetja (tvornice, banke, trgovski, industrijski in obrtni obrati in delavnice itd.) in imovinski objekti razne vrste (gotovi denar, vrednostni papirji, razni denarni prejemki in nepremičnine) na ozemlju vsega kraljestva, ki pripadajo podanikom ali družbam ali podjetjem neprijateljskih držav, istotako podjetja in imovinski objekti mešanega značaja postavijo pod poseben nadzor in sekvester ter podvržejo likvidaciji. 2. ) Da se vse trgovinske firme, ki so last neprijateljskih podanikov •H ki jih eksploatirajo neprijateljski podaniki na ozemlju kraljestva, postavijo pod poseben nadzor in sekvester ter podvržejo likvidaciji, kakor tudi blago, ki jim pripada. Denar, ki se dobi iz realizacij vsled likvidacije po točkah 1. in 2., se tudi postavi pod sekvester. 8.) Da izgube svojo veljavnost vse svoboščine in koncesije, osnovane na specialnih zakonih, ukazih, dekretih ali pridobljene na kakršenkoli način od države, dežele (pokrajine) in drugih pravnih administrativnih enot (okrožij, okrajev, občin) glede raznih podjetij za gospodarsko in industrijsko eksploatacijo, ako so ta podjetja popolnoma ali deloma na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in ako pripada kapital podjetja (delniški ali nedel-niški) docela ali deloma podanikom ali podjetjem (tvornicarn, bankam itd.) neprijateljskih držav). Nalagam vsem okrožnim načelništvom, kakor tudi upravi mesta Beograda in odseku za Banat, Bačko in Baranjo ter pozivljem vse pokrajinske vlade, naj takoj izvedejo vse. kar je potrebno v zmislu zakona, in izvrše ta sklep, vse oblasti pa, naj jim oomagajo pri tem. Dne SO. aprila 1919. leta, Beograd. Minister za trgovino in industrijo: dr. V. Veljkovič s. r. Ta sklep se je dostavil vsem okrožnim nacel-ništvom, upravi mesta Beograda, odseku za Banat, Bačko in Baranjo pri ministrstvu notranjih zadev, predsedniku zemaljske vlade v * * * Zakona in pravilnik, na katere se sklicuje gorenja naredba ministra za trgovino in industrijo o popisu, sekvestru in likvidaciji imovine neprijateljskih podanikov, št. 6717: I. Zakon o postopanju z imovino podanikov držav, ki so v neprijateljstvu s Srbijo, slove: Člen 1. Zaradi zaščite javnih interesov Srbije in v zavarovanje za primer poškodovanja imovine srbske države in njenih podanikov po državah, s katerimi je Srbija v neprijateljstvu, odnosno njih podanikov, se pr episujejo s tem zakonom, izjemno od veljavnih o ;..'db o zaščiti tujcev in njih pravic, posebne odredbe glede imovine tujih podanikov. Clcn 2. Predpisi tega zakona se nanašajo na imovino podanikov Avstro-ogrske, nemškega cesarstva, otomanske države kakor tudi na podanike onih držav, ki bi se naknadno vojskovale s Srbijo. Ti predpisi veljajo kakor za fizične, tako za pravne osebe. Člen S. Pod odredbe tega zakona ne spadajo in tudi niso podvržena popisu in posebni upravi ona imetja tujih podanikov, ki tvorijo njih edine in nujno potrebne dohodke za preživljanje. Vsak presežek pa je podvržen popisu in prisilni upravi v zmislu predpisa tega zakona. Člen 4. Celokupna imovina tujih podanikov se deli na dve kategoriji — prva so podjetja, kakor: tvornice, banke, trgovski obrati, delavnice itd., druga pa imovinski objekti razne vrste, kakor gotovi denar, vrednostni papirji, razni denarni prejemki in nepremičnine. Za vsako kategorijo veljajo posebni predpisi. Člen 5. Vsa podjetja, ki pripadajo podanikom neprijateljskih držav v zmislu člena 2. tega zakona, se postavijo pod posebno nadzorstvo ministra za narodno gospodarstvo. Ali spada podjetje, katero ima mešan značaj in v katerem je vložen srbski kapital ali kapital državljanov, ki niso podaniki neprijateljskih držav, pod tako nadzorstvo, o tem odločuje minister za narodno gospodarstvo, Ako podjetje obratuje tudi med vojno, mu postavi minister za narodno gospodarstvo zaradi nadzorstva posebnega državnega komisarja, če je podjetje veliko in obsežno. Ako je podjetje manjšega obsega, vrši ministrstvo za narodno gospodarstvo občasno nadzorstvo po svojih uradnikih ali po osebah, posebe določenih za to. Odredba člena 7. glede uprave velja tudi v tem primeru. Člen 9. Uprava delniških družb mora biti sestavljena najmanj iz treh oseb. Kadar sploh ni uprave, istotako tedaj, kadar je število članov manjše kot tri, postavi minister za narodno gospodarstvo novo upravo, oziroma dopolni obstoječo upravo z imenovanjem uglednih državljanov za njene člane. Člen 10. Državni komisar se postavi tudi onim podjetjem, ki obnove obrat vsled odloka ministra za narodno gospodarstvo v primeru, ki ga ima v mislih člen 8. tega zakona. Drugače so ta podjetja pod nadzorstvom ministrstva za narodno gospodarstvo, ki ga izvršuje občasno. Člen 11. Ves denar, ki ni potreben za eksploatacijo podjetja, se pošilja na naslov podjetja v depot upravi fondov, da ga hrani do definitivnega razpolaganja po koncu vojne. Člen 12. Državni stalni komisar, istotako državni odposlanci, ki vrše nadzorstvo občasno, morajo skrbeti za to, da vodi uprava podjetje racionalno, da se ščitijo interesi srbskih državljanov in da se z delovanjem in z imovino podjetja ne ogrožajo interesi srbske države, in po navodilih ministrstva za narodno gospodarstvo, ki so obvezna zanje. Člen 13. Stroške uprave in nadzorstva, stalnega ali občasnega, kakor tudi nagrado oseb, katere so poverjene z upravo ali nadzorstvom, trpi pod-jetje. Vsa podjetja podanikov neprijateljskih držav, tudi mešana (člen 5.), najsi obratujejo ali pa so ustavila obrat, se lahko podvržejo likvidaciji vsled odlpka ministra za narodno gospodarstvo, ako to zahtevajo posebni državni interesi. Člen 15. Člen 6. Ako je podjetje prenehalo z obratom, bodisi v začetku, bodisi tekom vojne, odloči minister za narodno gospodarstvo, ali je treba v interesu države ali podjetja samega, da nadaljuje z obratom, ali da se izvrši delna ali popolna likvidacija. Člen 7. Pri podjetjih, ki obnove obrat na podstavi odloka ministra za narodno gospodarstvo, se Vsi spredaj navedeni predpisi o upravi podjetij veljajo tudi za izvedbo likvidacije. Člen 16. Navadni trgovski obrati podanikov neprijateljskih držav, ki ne delujejo, se vsled odloka ministra za narodno gospodarstvo lahko otvorijo in izroče v upravo dvojici oskrbnikov. . Ako obrat deluje tudi za vojne, more minister za narodno gospodarstvo po potrebi pos a- viti ali stalnega komisarja ali namesto tega ime- • Naročamo našemu ministru za narodno go- Člen 6. novati oskrbnika ali vršiti občasno nadzorstvo, | spodarstvo, naj objavi ta zakon, vsem našimi Kako se bo posto alo s kalcim imovinskim da se zavaruje cist! donos obrata m prepreci, | ministrom, naj skrbe za.”J^vo uvedbo; obla- ;• predmetom, to v vsakem primeru posebc odredi minister za narodno gospodarstvo, ako bi v tem pravilniku že ne bila navedena pojrolna Kragujevcu, dne 17. avgusta 1915. ; navodila za posamezne primere. da bi se uporabljal na način, ki nasprotuje od-j stini redbam tega zakona. ! vsem ______k i: _ : - „ „ _ i_u: I ^ Za to upravo se uporabljajo analogno, če bi ne bilo o tem zakonske določbe, predpisi zakona o oskrbovanju. Cl en 17. imovina podanikov neprijateljskih držav ali! zapovedujemo, vsakomur pa, naj postopajo po njem, naj se mu pokoravajo. Člen 7. Popis podjetja večjega obsega, ki pripada „jih podjetij, ki sestoji iz gotovega denarja, vred-1 Pravilnik za izvedbo 2akona ° imovini Podani-! panikom neprijateljskih držav, bodo vršile po- li)lll puujuilj, Kl SeaLWJl I/- UL.licllJd, VICU" | nostnih papirjev, dragocenosti in drugih pre- j mičnin, se mora popisati in na lastnikovo ime naložiti v kov neprijateljskih držav. , . v, ^ , , Na podstavi člena 25. zakona o postopanju 'z ] nodietie zmislu predpisa člena 11. tega zakona, i imüvino podanikov drzaVi ki so v neprijateljstvu !1 1 J ■ licijske oblasti šele na izrečni ukrep ministrstva I za narodno gospodarstvo za vsako posamezno ! Člen 18. Nepremičnine se morajo popisati in oceniti. Srbijo, predpisujem ta-le n i k Člen 8. pravil i Manjše trgovinske in vse obrtne obrate, isto-! tako manjša podjetja obrtnotrgovskega značaja j mora policijska oblast nemudoma popisati, ako j so ti obrati in ta podjetja prenehali z obrato-I vanjem in ne služijo imetnikom kot vir dohod- Vse imetje podanikov neprijateljskih držav ! kov , za, nciz^ib"° l>otrebno preživljanje v mora popisati v roku enega meseca od dne i 7tlus u 1 ena ' ' /a ona' l. del. Člen 1. Člen 9. Ta spisek se izroči ministrstvu za narodno go-: spodarstvo. Kjer bi bilo zaradi odsotnosti last- i nikov treba postaviti upravo za to podjetje, se j bo postopalo po predpisih državljanskega zako-1 nika in zakona o oskrbovanju, tako da se čisti j dohodek imetja izroča splošnemu depotu imo- 0bjave tega* pravilnika vine oskrbovanih podanikov v zmislu člena 11. j Popis bo vršilo ali' ministrstvo za narodno j tega zakona. ... , j gospodarstvo neposredno po svojih organih ali j Manjši trgovski in vsi obrtni obrati, istotako struno imcnujf nunis ci za name no go j pa policijske oblasti v svojem področju. Ako bč manjša podjetja obrtnotrgovskega značaja, ki spoc arstvo. ; imel kak podanik neprijateljske države imetje j obratujejo bodisi pod vodstvom lastnika samega, en na vc^ krajih, izvrše jiojiis policijske oblasti i bodisi kakega člana njegove družine, bodisi ka- Vse prejemke tujcev, podanikov neprijatelj- onega kraja, kjer jc imetje, skih držav in njih podjetij izvun Srbije, trgov-, skega ali netrgovskega značaja;, izvirajoče iz | Člen 2. menic, obligacij, potrjenih lačunov, trgovskih Preden se izvede popis, so policijske oblasti knjig ali kakršnegakoli naslova, morajo dolžniki,, doizne sestaviti točen in popoln imenik poda- srbski državljani, prijaviti ministrstvu za narodno gospodarstvo, ki jih vpiše v poseben se-znamek. Tajnost teh podatkov se mora čuvati in vsaka objava ali razširitev se bo na podstavi tožbe zainteresirančeve ali ministra za narodno gospodarstvo kaznovala z globo od 300 do 1200 dinarjev ali z zaporom lo šest mesecev. Člen 20. Vsi sklepi ministra narodnega gospodarstva so izvršljivi. Člen 21. Dokler traja vojno stanje in se ne izvrši likvidacija imovine tujih podanikov, je prepovedano poravnavati zahtevke, omenjene v členu 19., bodisi v celoti, bodisi deloma. Vsak protivni čin se kaznuje po tožbi ministra narodnega gospodarstva z zaporom od enega meseca do dveh let. Člen 22. kega drugega zastopnika, se ne bodo popisali, ' dokler tega ne odredi ministrstvo za narodno gospodarstvo, ampak policijska oblast bo samo zahtevala od vodje obrata kar najbolj točno poročilo o stanju obrata v začetku vojne, tekom vojne, kakor tudi o sedanjem stanju in bo to poročilo dostavila ministrstvu za narodno gospodarstvo. Člen 10. Nepiemičnine neprijateljskih podanikov morajo policijske oblasti nemudoma popisati. Ta popis obsezaj kratek opis imetja, njegovo vred- nikov neprijateljskih držav z označbo njih imo-: vine, ki so v področju te policijske oblasti, in ta imenik dostaviti ministrstvu za narodno gospodarstvo. ! Ta imenik mora navajati označbo lastnika in : njegovega podaništva kakor tudi približno oceno j vrednosti njegove imovine, poleg tega pa tudi ; podatke o značaju imovine in o njenem sedanjem j in na£in sedanje uporabe. Seznamek vseh ; gospodarskem stanju, t.p. iii se ta imovina tudi j nepremičnin) tako popisanih, se mora poslati sedaj gospodarsko izke cm ali ne, istotako, kdo, ministrstvu za narodno gospodarstvo v nadalj-jo upravlja sedaj. ^ nje poslovanje. Ti nujni podatki so lahko točni samo pri-j Ako je imetje brez vsake uprave, ker last-bližno, ker se izvrši popoln in točen popis imetja t jj^a nj aij ker nj postavil nobenega zastopa z oceno vred o priliki popisa, ki se napravi se|e! njkai določijo policijske oblasti začasno dva tedaj, ko se sestavijo zgoraj omenjeni imeni 1 j oskrbnjka jn 0 teni obvestijo ministrstvo za na-o predpisih 6. do 10. člena tega pravilnika. j rodno gospodarstvo, ki ta oskrbnika ali potrdi V ta imenik se morajo vpisati tudi imetja mešanega značaja, v katerih je zastopan tudi! I srbski kapital ali kapital državljanov,, ki niso - e člena 3. zakona, se mora po bla- podanik, neprijateljskih držav. tClen 5. zakona.) | gajni ^inJr,tva za narodno gospodarstvo Po- zmislri člena 18. zakona. Dohodek nepremičnin, kolikor ni izvzet v i ali pa postavi druga v Člen 3. Imovino, ki sestoji iz gotovine ali vrednost- Komur je mogoče poravnati svoj dolg podaniku neprijateljske države ali podjetjem onih, ki so izvun Srbije, lahko položi denar v splošni in dragocenosti, toda je v shrambi depot v zrn,slu člena 11. in dob, o tem pobot- ^ ;norajo te osebJc z označbo nuo' j*., njenega lastnika takoj prijaviti policijski oblasti zaradi vpisa v imenik. To velja zlasti za banke, Vse delo za popis imovine in postavitev pod zavarovalne družbe in -se nrste denarnih zavo-posebno upravo v zmislu odredb tega zakona iz- dov. Banke, zavarovalne družbe in denarni završi ministrstvo za narodno gospodarstvo po vodj morajo prijaviti vse vloge, depote, zaloge, svojih organih ali policijskih oblastih. ; presežke tekočih računov in sploh vse prejemke : neprijateljskih podanikov. i Ce bi se pojavil sum, da kdo sploh ni prijavil imovine podanika neprijateljskih držav, ali šiljati nikov Člen 24. Ministrski svet lahko sklene na predlog mi- če jo je prijavil, toda ne točno in popolno, ima minister za narodno gospodarstvo pravico, da po svojem poslancu izvrši pregled knjig te nistra za narodno gospodarstvo, da izgube svojo veljavnost vse svoboščine, osnovane na specialnih zakonih, ukazih, dekretih ali pridobljene na _ drug način, katere imajo razna podjetja gospo- osebe, da se ugotovi pravo stanje, darske in industrijske eksploatacije, ako so ta ^ podjetja v celoti ali deloma na ozemlju kraljevine ■ t len 4. Srbije, bodisi da pripada kapital podjetja (del-; se sestavi imenik podanikov neprijatelj- niški ali nedelniški) v celoti, bodisi deloma po- skjb drzav z označbo njih imovine, pošlje poli-danikom ali podjetjem (tvornicam, bankam itd.) ■ cjjska oblast en izvod tega imenika ministrstvu neprijateljskih držav. .........: za narodno gospodarstvo, odseku za imovino Sklepi ministrskega sveta o tem so izvršljivi, i neprijateijskjb podanikov, v uporabo in na- : daljnje poslovanje, drugega pa pridrži sama zase. Člen 25. ] Dokler ministrstvo za narodno gospodarstvo Minister za narodno gospodarstvo se po- j ne izvrši popisa in ne postavi uprave za posa-oblašča, da predpiše natančnejša pravila za izvr-; mezne objekte, morajo policijske oblasti skrbeti šitev tega 'zakona, istotako tarifo in odredbe za 1 za to, da se imovina ne pospravi, ne prikrije ali stroške in nagrade po členu 13. Stroški za izvršitev tega zakona se pokrijejo z izrednim kreditom 250,000.000 dinarjev. Prestopke tega zakona zasledujejo in sodijo redna državljanska sodišča. kako drugače ne odtegne popisu in upravi. Člen 5. Vse osebe, ki kaj dolgujejo podanikom ne-I prijateljskih držav v zmislu člena 19. zakona, i morajo neposredno ministrstvu za narodno go-I spodarstvo predložiti točen in popoln seznamek Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj teh dolgov v roku 15 dni od dne objave tega proglasi in ga objavijo „Srpske Novine“. i pravilnika. Člen 26. splošnemu depotu neprijateljskih poda- Clen 11. Popis trgovskih in industrijskih podjetij izvrši ministrstvo za narodno gospodarstvo po svojih organih ali odposlancih. Ta popis tudi lahko izvrši policijska oblast po izrečnem nalogu ministrstva za narodno gospodarstvo (člen 7. tega pravilnika). II. del. Člen 12. V ministrstvu za narodno gospodarstvo, v trgovinskem oddelku, se osnuje poseben odsek za vodstvo vseh teh poslov. Na čelo temu odseku se postavi nadzornik ali tajnik. Potrebno pomožno osebje se prideli iz osebja ministrstva za narodno gospodarstvo in drugih uslužbencev, ki jih bo nastavil minister za narodno gospodarstvo. Ta odsek za imovino neprijateljskih podanikov bo imel iste pravice in isti administrativni položaj kakor drugi odseki v trgovinskem oddelku in bo posloval, dokler se ne izvrši popolna likvidacija poslov, na katere se nanaša zakon o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav. Člen 13. Kot nasvctovalna korporacija se bo osnoval pri tem odseku poseben odbor petih os«h, ki bo pomagal odseku pri delu. Clane odbora nastavlja minister za narodno gospodarstvo. Člen 14. Odsek za imovino neprijateljskih podanikov bo vodil vse po^le za izvedbo zakona in tega pravilnika. # \ Mjegova pos§|jna dolžnost ho skrbeti za na- i sta ljanje državnih komisarjev in oskrbnikov imovine kakor tudi vršiti stalno in občasno kontrolo *> upravljanju te imovine. Člen 15. Odsek izdeluje predloge dači ji. Člen 16. o upravi in likvi- Odsek po blagajni ministrstva za narodno gospodarstvo odpravlja upravi fondov v depot ves denar, ki ni potreben za eksploatacijo posameznih podjetij; drugače se vsi prejemki odpravljajo blagajni ministrstva za narodno gospodarstvo, ki opravlja tudi vsa izplačila. Blagajne morajo voditi o vseh teh poslih posebne knjige. Člen 17. Državnim komisarjem, stalnim in začasnim članom nasvetovalnega odbora in ostalemu osebju nakazuje povračilo stroškov in nagrado minister za narodno gospodarstvo z ozirom na izkazano delo in na čas, uporabljen pri tem poslu. Oskrbnikom imetja, ki upravljajo obrate in podjetja, pripadejo 4 % čisfega dohodka podjetja. Oskrbniki, ki bodo skrbeli samo za vzdrževanje in ohranitev imetja in katerih delavnost bo ponajveč ta, da bodo izvrševali nadzorstvo, dobe za nagrado 2 % čistega dohodka. Pri imetjih, ki ne prinašajo nobenega čistega dohodka, določa višino nagrade oskrbnikom minister za narodno gospodarstvo. Vse te nagrade se izplačujejo po odobritvi ministra za narodno gospodarstvo. V Nišu, dne 19. avgusta 1915. * # * III. Zakon o sprejemu in odobritvi sklepa pariške ekonomske konference se glasi: Člen 1. Narodna skupščina jemlje na znanje in odobrava. v kolikor se tičejo kraljevine Srbije, sklepe pariške ekonomske konference, ki se glase: A. Odredbe za vojno dobo. Zavezniki določajo: I. Zakoni in odredbe zavezniških držav, s katerimi se prepoveduje trgovina z neprijateljem, naj se spravijo v sklad. Zaradi tega:. A) bodo zavezniki prepovedali svojim državljanom vsako trgovino: 1. ) s prebivalci neprijateljskih držav, naj so ka- terikoli državljani, 2. ) z državljani neprijateljskih držav, najsi bi- vajo kjerkoli, S.) a osebami, trgovskimi firmami in družbami, katerih posle povsem ali deloma nadzirajo neprijateljski državljani ali pa so pod vplivom neprijateljev, in ki bodo uvrščene v posebne seznamke; B) bodo prepovedali, da prihaja na njih ozemlje blago neprijatrijskega izvora ali tako, ki pride iz teh držav, pridržujoč si opravičene izjeme v višjem interesu; C) bodo zahtevali tak režim, ki dopušča, da se pogodbe, sklenjene z neprijateljskimi državami in škodljive državnim interesom, razveljavijo. II. Vse trgovske firme, ki so last neprijateljskih državljanov ali pa take, ki jih eksploatirajo neprijateljski državljani na ozemlju zavezniških držav, se bodo postavile pod sekvester ali se podvržejo kontroli; izvedli se bodo koraki, da se nekatera teh podjetij likvidirajo, istotako blago, ki ihn pripada, zneski pa, ki jih bodo dale te realizacije, se postavijo pod sekvester. III. Razen izvoznih prepovedi, potrebnih vsled notranje situacije vsakega posameznega zaveznika, se bodo tako v materih-zemljah kakor v metropolah, tudi v dominijih, državah pod pro- : Za izvršitev tega sklepa bodo zavezniki upo- tektoratom in'v kolonijah dopolnili že započeti; rabili sredstva, ki se jim bodo zdela najpriprav- ukrepi zoper preskrbo leprijateljev, in sicer: 1.) z izenačitvijo seznamkov vojne kontra-bande in prepovedi izvoza in zlasti s prepovedjo nejša z ozirom na značaj blaga in na načela njih ekonomske politike. Zlasti lahko uporabijo subvencionirana pod- izvoza vsega blaga, proglašenega za absolutno! jrija, ki jih bodo upravljale ali nadzirale vlade ali pogojno vojno kontrabando; J same, ali pa predujme za naučne in tehnične 2.) s tem, da se dopuščanje izvoza v nev-1 študije, za razvoj industrije in narodnih eko-tralne države, iz katerih bi se mogel izvršiti , nomskih virov; ali carinske takse in uvozne pre-ponovni izvoz v neprijateljske države, podredi i Pove<^'' začasne ali stalne; ali naposled kombi-bodisi v teh nevtralnih državah že obstoječim j nac'i°-ra^noter*^ sredstev, organizmom za splošno kontrolo, priznanih po i k*!3- uporabljena sredstva kakršna- zaveznikih, bodisi, ako takih ni, posebnim jam-• k°li. cilj, za katerim streme zavezniki, je ta, da stvom, n. pr. omejitvi gotove količine, kontroli!113 skupnih svojih teritorijih razvijejo dovoljno zavezniških konzularnih agentov itd. produkcijo, da ta zadovolji potrebe zavezniškega naroda. II. Prehodne odredbe naj se uporabljajo za dobo trgovske, industrijske, poljedelske in pomorske rekonstitucije zavezniških držav. L Proglašujoč svojo solidarnost za restavracijo pokrajin, ki so bile žrtev opustošbe in okupacije, odločajo zavezniki, da skupno poiščejo sredstva, ki jih v prvi vrsti (a titre privilegij) povrnejo tem pokrajinam, ali da jim pomagajo pri rekon-stituciji njih sirovin, industrijske in kmetijske opreme, njih živine in trgovskega brodovja. II. Proglašujoč, da je vojna pretrgala vse trgovske dogovore, ki so jih vezali z neprijateljskimi silami, in sodeč, da je v najbolj bistvenem interesu, da za dobo ekonomske rekonstitucije (upostave), ki nastopi po prekinitvi sovražnosti, svoboda nikogar izmed njih ne bo vezana vsled zahtev kake neprijateljske sile, po klavzuli največjih prednosti — so se zavezniki sporazumeli, da se kak tak privilegij ne more dati nobeni neprijateljski državi za tisto število let, ki se bo sporazumno določilo med zavezniki. Zavezniki se obvezujejo, da vzajemno za dobo tega števila let in kolikor je to mogoče, zavarujejo kompenzacijska tržišča, če bi vsled uporabe prevzetih obveznosti v prejšnjem odstavku nastale škodljive posledice za njih trgovino. III. Zavezniki izjavljajo, da se strinjajo s tem, da zavezniškim državam pred vsemi drugimi rezervirajo svoje prirodne vire za ves čas trgovske, industrijske, poljedelske in pomorske restavracije (upostave). IV. Da vzajemno omogočijo oddajo svojih proizvodov, se zavezniki obvezujejo storiti potrebne korake, da olajšajo svoje izmenjavanje proiz-! vodov, kakor n. pr. z ustanavljanjem direktnih j hitrih zvez in z reduciranimi tarifami za suho-! potne in pomorske transporte, istotako z razvijanjem in izboljševanjem poštnih, brzojavnih in drugih zvez. III. Zavezniki se obvezujejo, da čim prej sestavijo konferenco tehničnih delegatov, ki naj pri-I pravi primerne odredbe, da se kolikor mogoče ! izenačijo njih zakonodaje glede izumiteljskih I patentov, ugotovitve izvora, tvorniških znamk in žigov, kakor tudi književne in umetniške lastnine. Zavezniki bodo glede izumkov, književnih in umetniških del, napravljenih za vojne v neprijateljskih državah, uporabili kar najbolj identični režim, ki se upostavi takoj po zaključku sovražnosti. Ta režim bodo izdelali tehnični delegati zaveznikov. C 1 e n 2. Minister narodnega gospodarstva se pooblašča, da v mejah tega zakona stori nadaljnja korake za podrobno izvedbo gorenjih sklepov. Člen 8. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi, ko se objavi v službenih „Srpskih Novinah“. Naročamo našemu ministru za narodno gospodarstvo, naj razglasi ta zakon, in vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvedbo, vsem oblastvom pa ukažejo, naj postopajo po njem, in vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo. V Solun u, dne 18. oktobra 1916. Za obrambo svoje trgovine, industrije, svo jega kmetijstva in brodarstva zoper ekonomski napad, izvršen z dumpingom ali s kakršnimkoli sredstvom nelojalne konkurence, odrejajo zavezniki, sporazumno določiti gotovo časovno dobo, za katero bo trgovina z neprijateljskimi državami podvržena posebnim pravilom in blago iz teh držav podvrženo ali uvozni prepovedi ali kakemu posebnemu in izdatnemu režimu. Zavezniki se bodo diplomatskim potem spo-razumeli o posebnih odredbah, katerim se podvržejo ladje neprijateljskih držav za čas zgornje dobe. V. Razglasi deželne vlade za Slovenijo. Izpremembe v osebja. Minister za pravosodje je imenoval avskul-tanta Nikolaja Vrabla in drja. Jakoba Hod-žarja za sodnika v okrožju višjega deželnega sodišča ljubljanskega. Dr> Ravrnihar S- r> Kanclist Nikola Obradovič je imenovan za oficiala pri višjem šolskem svetu v Ljubljani. Zavezniki bodo storili skupne ali posebne korake, ki se uporabijo zato, da se neprijateljskim državljanom prepreči izvrševanje gotovih panog industrije in poslov na zavezniškem ozemlju, ki se tičejo obrambe državne ali ekonomske nezavisnosti. C. Permanentne odredbe vzajemne pomoči in sodelovanja med 'zavezniki: Dr. Verstovšek s. r. Imenovani so: veterinarski asistenti dr. Fran Zavrnik ▼ Ptuju, Jožef Šerbac v Ormoža, Fran Veble v Konjicah, Fran Lobnik v Mariboru in Peter Rihtarič v Šoštanju za provizorne državne živiuozdravnike na dosedanjem službenem mestu v X. činovnem raz-re