269. čtevilkft.                           Ljubljana, četrtek 25. novembra.                      VIII. leto, 1875,
SLOVENSKI NAROD
lahaja vuk dan, Uvzemši ponedeijke in dneve po praanikih, tor velja po poitl prejeman, za avttro-ogBreke d«2flfa 1a oelo leto 16 gold., za pol leta 8 gv.14. ta cetrt leta 4 gold. — Za L|abljaai bre* pošiljanja na dom sa ćelo leto 13 arold,, ta detrt leta 3 fjold. 30 kr., sa en meseo I fcold. 10 kr. Za počiljanje na dom se računa 10 krajs. za moeoc, 30 kr. zs 6©trt l«ta. — Za tnje dežBle toliko voč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode aoitelje na ^udskih šulah in za tfljake velja laiiaaa oena in aicsr: Za LJ«bljano z& <Setrt leta 2 gold. 50 kr., pa pošti prejeman sa detrt leta 3 gld. —  Za oznanlta  se plaćuje od Četiristopne
petit-vrate 6 Irr., 6e oe oznanilo enkrat tiska, B kr. <5e se dvakrat in 4 kr. rte «e tri- ali večkmt tiska.
Dopisi aaj «e Isvole frankirati. — Bokopisi so ne vraćajo. — Uredništvo ja v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiđi št. 25—26 poleg gledišča v „zvezdi", Of r » vn^itTo, na katoro  naj ae blaffov.iHjo pobijati  narožniru?,   reklamacije,   osnaiiii«,   ,. j.  administrativne reći,  je v „Narodni tiskami" v Kolmanovej biš
Garibaldi in jugoslovanski vstanek.
Zares lepo se obnaša italijanski narod nasproti jugoslovaoskeniu vstanku. Posebno pa prvi mož njegov, stari buritelj za narodno svobodo in zedinjenje Italijanov, pošteni Garibaldi je uže pri več prilikah izrazil se za vstanek a tako odločnostjo, da jo mnogo pripomogel, da ao se italijanski pro-■tovoljoi napravili na bojišče vstaSem pomagat, a doma so Italijani po raznih mestih ustanovili odbore, ki za Hercegovce darove nabirajo. Škoda le, da je Garibaldi nže star in hrom, drngače ni} dvombe, da bi sam vstal in šel na boj proti Turkom, kar bi sigurno imelo 3e večji ponien.
Sudelavec milanskoga časnika „II Sc-colou, nekov Narratone, je imel te dni pogovor se starim junakom iu lepo je kar po-roča o Garibaldijevem govorjenji: „Italijanski prostovoljci — rekel je stari pošteni general — naj si pred vsem prisvoje deželni jezik (v Hercegovini), kar je mladim možem lehka stvar; naj česte žene kakor svoje mater« in sestre in naj bodo prizanaŠljivi neka terim narodnim navadam, in naj bojujejo hrabro na strani tega naroda, katerega napredek se je zakasnit. TurSko barbarstvo je zadrževalo izobraževanje ubozega slovanskega naroda, kateri je tako nadarjen in krepek. Bodite preverjeni, da bode ta narod, kadar doseže svobodo, dobil tuđi znanost in omiko  evropsko."
Kako lepo se odlikujejo te plemenite besede italijanskega rodoljuba, ki je res libe-ralen in hoče narodno svobodo za vse narode, ne le za svoj, — od beaedij glas-nikov onega naroda, ki ima same psovke na Jngoslovane pripravljene.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Kostajnice ima „Deutscbe Zei tung" od 23. novembra slcdcu telegram, datiran 22. nov.: „Dva deuets iz Novega prišla tržačka trgovca, s kateri tu a seiu de-nes opolodne govori], poročata iz Prjeđora, da je tam popolno brezvladje (anarhija). Od početka sta imela biti oba ta potnika izgnana, na telegraflčno reklamacijo avstrij-skega konzola v Banjaluki pak sta bila pu-ičena. Imela ata 72.000 guld. kasirati, a ni jata mogla ni jednega krajcarja dubiti, ker Turki brezozirno vse kmtijansko iuietje ud-Tzemljo in uničujejo. Dve đvadroni kava-lerije pustošita zemljo kakor v sovražnikuvej deželi. Umor in požigaaje vlada, in če to st dva meseca traje, vzdignejo se vsi kristi-janje v meatu Prjedoru in drugod. Velik strah vlada mej Turki pred Molinarijem in vstaškim vodj em Ilabmaj erj em. Pre-
ijugaČki most ima biti sopet popravljen, ali železnižka uprava je odpnstila vse delavce, ker nij mogoče pod tursko vlado radno ob-Ćiti. Vse vaši do Novega so požgane, pre-bivalcev nij nikjer vidtti.u Tako telegram „Dentsche Zeitang", kar zarad varnosti pn-uavljamo.
IuRuSčuka se „W. Tagbl." javlja, da je Tnrčija v Bulgariji pri Plodini in v Slivna upor, ki je bil vzptamtil krvavo potlačila. — Turki stradao divjajo mej Bul-gari, in bag to bode na spomlad vzdignilo potrpežljivi bnlgarski narod.
Nekoliko o zdravstvenom razine r.j i pri vstaših. — Iz Crne gore piđe v nWiener medic. AVochenscbrift" jeden ti-stih zdravnikov, ki so bili tja poslani, da ranjenim vstašem zdravoUko pomoč delć, mej dragim sledeče: „Mislim, da za zdaj ne bode treba več zdrava!kov, ker je tuđi nek dr. T. ponudil čraogorskema knezu svoje zdravniske vednosti, ter delaje zdaj v Zapi. Potem je bil pred nekoliko časa v Grahovem nek drng doktor, katerega so pa zdaj nekani drngam poslali. — Kar se raz-mer v Grabovem tiče, Tam le povem, da so obupne. Kanjenci so žalostno preskrb-ljeni; in da se njib stanje vsaj nekoliko poboljša, morali smo dva mogoča sredstva upotrebiti, in 6e četo žagati smo morali, da gremo, če se naša zahtevanja ne izpolnejo. Zdaj imamo nad 40ranjeuih; in še zmirom drogi pribajajo, mej tem, ko zopet ozdrav-ljeni odhajajo; meujava je neprenthljiva. Z največjim trudom smo komaj bolnico za tiilo naredili vsaj za najbolj teško ranjene; menj nevarno ranjeni so po privatnih hitali spravljeni, kar nam nade delo Se bolj teži. Većjih operacij smo še kaj malo imeli, ker se Ijndje le teško odločijo in raji umrj6, nego da bi si dali na priuier nogo odža-gati. Največ dela nam daje izdiranje kro-gelj, obveze itd.; nu^a največja skrb pa so rane sume. — Zauiuiivo je, kako dobro se uajvečja poškodovuaja prenašajo, poŠkodo-vanja, ki sicer navadno «6 smrtjo konca jo.
Tako smo uže več ranjencev zopet ozdravljane izpuatili, ki so bili skozi prsa poprek prostre Ijen i. Iiavno take ču-deže smo opazovali pri poškodovanji po strelu v sklepih (najnevarnejSa poškodo-vanja), posebno v ratni in na nogi. In zgodilo se je uže večkrat, tla so Ijudje popol-nem ozdravili, nedovolivđi amputacijo, ka-tero smo mi kot jedino rešitev pred gotovo smrtjo smatrali. Največji križ imamo s predsodki ranjencev zoper vsako racijo-nalno-kirurgično zdravljenje. — Vsak hoče biti sam naj boljci zdravnik svoje rane, in Ijudje zahtevajo   včasi reci   od  nas,    ki   bi
nas do obupnosti spraviti mogle. — Tako se vadimo v potrpežljivoati, žrtvovalnosti in v zatajevanji samega sebe, tolažeči se, da se z najboljdim namenom za humanno reč obijamo. — Kakor so zdravniSke in administrativne razmere neHtrpljive, ravno tako neprijetne eo tuđi naše osobne razmere. Staoovaoja imamo taka, da nas niti pred dežjem ne varnjejo, in primanjkuje nam Se cci<\ tacih reČij, ketere vsak kultivirani čio-vek k največjim potrebščinam pristeva. — Jed je draga in slaba. — Jaz plačujem samo za jed na dan 1 gld. 20 kr.
Politični razglH.
Woti"»nje *ei«^'
V Ljubljani  24. novembra.
V   dršftv/netn ztboru   je   predložit moravski narodni p< slanec   peticijo   brnskih delavcev,   ki   zahtevajo:   naj se tiskovni zakon v smislu svobode popravi, naj se zakon o združevanji   v   tem smislu prenaredi in naj se nvede   obilna pravica glasovanja   namestu   sedanjega   volilnega, reda.
V  Heichenbei-t/tt   je   bil   21. t. m. prvi obrtniđki  shod.   1500 obrtnikov in indu-strijalcev se je udeležilo.    Enoglasno   so se izrekli proti vladi,   češ,   da avstrijske industrije nič ne podpira.
Offefski zbor je z 265 glasovi proti 60 sprejel proračun.
Slovanski listi te čudijo augležkej politiki, ki naenkrat svetu je AvBtriji, naj zasede ali okupira jogoslovansko bojišče. Prekasno je sedaj, pravijo. A?strija na} zdaj samo pusti, da se narodi sami osvo-bodd. Iutervencije so Avstrijo dozdaj drago stale. Leta 1854. je okupac:ja Moldave po-žrla skoro vae narodno posojilo, 250 milijo-nov, okupacija Holsteina 1864, pak nam je rodila Sadovo in nas stala Venecijo. Hrvatski listi pa bi bili za oknpacijo. Sicer pa „Pol. Corr." dementira vse vesti o enaki ulogi Avstrije.
Unski Časniki dokazujejo, da se bode mir obranil in da ne bode vojuc.
It€*lij4i*i*ki vojr< proračun je tuđi debel. ZnaŠa 209 milijonov. Napravljal ae bode vojni materijal, zidali se bodo magazini in tvrdnjave.
fšpttnjski nemirnež đon Karlos je zbolel in leži v Darango. Padel je baje 8 konja.
V nentiketn državnem zboru je Rich-ter rekel,   da   mora   od francoukib milijard št 90 nnlijonov   nekje na razpolagauje biti, in   da   so   nemški ministri   deficit nalašč naredili. Zakaj  pač.
Iz severne sline rike se javlja, da so razmere sč Šjiamjo tako rešene, da se nij bati kakove vojne.
Dopisi.'
Iz Jflaribora 21. nov. [Izv. dop.] Kratko vam je uže javljeno, kako je nemSki agitator   Frice    Brandatetter   naglo   iz
vrhunca svoje Bijajnosti padel. Zgodilo se je njemu,   kakor   mora   sadeti vsacega, kateri ▼ pretiranem življenji  in lehkomiselnem gospodarstvu    zapravlja   svoje    premoženje. Naš   mali   Frice,   mož, koji ima posebni talent, da slepaH kratkovidni svet v političnom,    kakor   v    gofipodarskem     ozirn,     je dejausko pokazal, kaj   po njem   tol'ko  hvaljena   politika   vse   zamore,   in nij te sumo sebe v sramoti pahnil,  nego  tuđi v»e, ki  ko njemn   na   slovenskom   Stajerju kut polit ič-nema   stebru   na   pomoć bili,   ali   nj em a iz kratkovidnosti zanpali, v veliko  izgabo spra-vil.    Na   Danaji,   kakor   tuđi   v Gradca, v Celji  in   v  Mariboru je    imal on svoje   ao-miselnike in zaštitnike, kateri bc bodo   zdaj podvizali svojega Friceta ostentativno zatajiti.    Včeraj so   hiteli   odvčtnikl   iz   Mari-ribora   in   dragih krajev   v   Celje k tamo-Snjej c.   kr.   okrožnej   sodniji,   da   v ru-darksih   knjigah    zavarujejo    svoje   klijente, in v jednena dnevu je prišla svotica 600.000 gl. Fricetovega   dolga   na   površje!   Govori   se ćelo,    da    vsi     dolgovi    znašajo    na    blizn 800.000 gld.,   in   na   tolike   dolgove   nema Brandstetter draga uložiti, kakor   svoj   radnik pri Sevnici,    ker   imenje   v   Radvanji  je bila   lastnina   njegove   prve   soproge   in je last zdaj njenim otrokom. Vrednost radnika znaša mogoće 30.000 gld., in vendar je bilo velikomu Friceta posojenih  na nj  celih 50.000 gld., in   ma   kasne je   še   na   račun   oddaje rude za tvornico  Celjsko predplačano 20 000 gld.    Znani   vrhovni   nadzornik   našega   rudarstva je ta   radnik sam  pregledal,   in   5a baj© jako   visoko    precenil.     In   Brand-stetterjn je mogoče bilo tuđi nekoliko dunaj-akih Židov in dragih osobnih prijateljev dc-narno   prekaniti.     Njegov    somišljenik   po-Blanec   Se idi   ma   je   nad   100.000   gld. v menjicah   podpisal  in izgubi zdaj vse svoje premoženje.    Tako   se   tndi   njemu   plačuje vse sramotenje slovenskega  naroda   na   slo-venskem Štajerskem   in   nesramna   špeknla-cija   na   politične   blazaosti   sedanje    dobe. Brandstetterjeva   denarna   bolest   se je nže davno začela.    On je imel sicer   prvo   Ženo bogato, ali vendar na svojo osobo uže dolgov dosta,   ko   se je prvokrat  za ljudakega po-slanca vriail.    Gotovo je mislil po tem pota najjagje svoje dolgove poplaćati,   kar   se mu pa nij posrećilo,  ker njegova   častila-komnost in zapravljivost ga je če dalje v v vecje dolgove spravila.    Da se otme propasti, začel je terati neznano ma rudarstvo, poskuŠal je  tuđi svojo srečo na borzi, ali Breča     ma   nij     prijateljica,     zabredil     je vedno globijeje,   padel je tedaj   odrtnikom v roke,   in   dolgovi   so    mu   naraščali  kakor snežena   lavina,  in denes  vidimo katastrofo pred njim kakošne  so le veliki sleparji vre-dni.    Vitez nemškatarije bi se v svojej    ob-cpnosti rad bil ustrelil, pa mislil sije vendar V zadnjem trenotku,  da   ga vzvišena naloga veže, nas Slovence v državnej lesenjači   za-stopati    in   prizanesel je  svojemu   življenju. Sodniska preiskava  tu   in   v   Celji    bode gotovo   zanimive   razmere   razjasnila   —   in zopet   se   bode  nam  Slovencem zrak nekoliko s&istil.
Iz tm radCtt 20. novembra [Izv. dop.] (Prnsijanstvo nemikih Studentov.) Ka tukajSnjem vsenčilišča sta se letos dva komersa obhajala, mejnarodui in nemški. Prvi, mejnarodni se je obhajal 12. nov, Zbralo se je okolo sedeoi sto dijakov raznih
narodnosti) — Slov encev, Hrvato v, Sr-bov, Nemcev, Labov in Ogrov. Tadi pro-fesorji in drugi goitje so se v velikem broji udeleževali. Redni del tega slovesnega ve-Sera se je veselo in jako redao izvrfleval. Siovesm govor, ki je ta večer otvoril, je vsem nazočnim v veliko zadovoljnost tehtn<> pondarjal mejnarodne narnene in posamezoih iiamdov aplošue z*hteve. Na ta govor je zdHJni g. rektor prav taktao in sploh vsem narodnostim zadostljivo odgovori!. Povale no ne dijHŠke pesai, v latinskem in nemškem jeziku, katere pa nijso, kakor lehko verjetno takega domaćega veselja in pravega navdn-šenja v slovanskih srcih zbndile, kakor naši domaći slovannki glasovi. Na to se je napijalo Njih. Veličanstva našemu cesarju na čatit, in se mu koj brzojavno to nnznanilo, za kar je Njih. Veličanstvo po c. kr. tukaj-Šnjem namestništvu gorko hvalo izreklo. — Po dokončanem reduem delu je splošna veselica sledila. Stoprv zdaj so se vzbudili Slovenci, in naši bratje Srbi in Hrvatjo. Donele so krepke slovensko in slovanske pesni, odmevali jim pa zopet dobronbrani glasovi Lahov in Nemcev. Bilo je vse složao in veselo. Gorko prijateljstvo je r a z n i h n a-rodov sinove v svoje naročje združilo in vsem se je velika zadovoljnost brala na licu, ko smo zapustili dvorano, v katerej se je letos prvikrat prvi na tem vseučilišči natvarjcDi mejrmrodai komers obhajal.
Ali kakor povsod, tako je tuđi taka] Nemec, nemški dijak sam svoj iu lioČe vedno nekaj posebnega imeti. Kakor znano, je tuđi letos prenapeta nemška stranka hotela »ama na svojo roko vsea&iliSčni komers obhajati in druge narodnosti le kot goste ranj povabiti, Ker se jej pa nij posrećilo idejo „letos mejnarodni komers napraviti" ćelo uničiti in se ona svojej časti na ljabo nij hotela tega komersa udeležiti, je napravila samo svoj „nemški" komers in ga 15. nov, obhajala.
Na tem kornera u se je prenapetim Nem-cem res najlepša priložnost ponudila svoje misli in ideje v prusko državo segajoče Ibrezobzirno izraziti. Bilo se je, kakor je navada, vsem drugim narodaostim v oči. Vbak govor je imel svoje posebno geslo. Tega jedro je bilo „deutsche Wissenscbaf(:, deatscher Character", kakor da bi znanost res bila nemška lastnina. Drugi je poudar-jal namene, namere in delavne kroge „deu techer Barschen, deutscher Barachenschafteaa, „Deutscher Burschš^o" ima po govorniku neizrekljivo veliko nalogo v Avstriji izvrSevati. Ta govor je bil tako prask, da je ćelo nemško društvo „Vandalija", koja za mej narodnim svrham iu nanieni teži, takoj po govora dvorano zapustilo.
Drugi govornik je zopet velikodušno trdil, da nij človeka, ki bi mogel Ne me a nazaj rinoti in ma 0 njegovem delovanji zapreke staviti, kajti Nemec uže ima jako do bro in trdno podlago. Ta pođlaga so pro-fesorji nemški. D.jaki nemški stoje na plečih teh profesorjev, in 5e se bodo takd naprej jeden za drugim na pleče svojih pred-nikov vsi postavljali — povejte, kdo bo % moči Nemca izpodriniti in se mu v zavire staviti.
Tako je nastala velika živahnost in radost. Ali v tem veselji so nemški dijaki pre-daleČ šli in preodkritosrčno svoj notranji prusko-nemški značaj pokazali.  Peli so
namrec* dijaki pri nekih mizah nemiko pe-len „Deutschland liber alleBu; k*r j« pa kakor znano, te pesni napev slioen na* peva naše avstrijske himne, so dijaki od teh mi« oddaljeui mislili, ta napev poslašajoftf, da oni avstrijsko himno pojo ia zarad tega tačel i stkatl i n iviigati* Ako ja resnioa, da Človek vinjen in veselja poln, najlažje in najbolj svoje notranje ćute in misli izražaje, tako so tuđi pri tej priliki uemiki dijaki ćelo svojo praskonemško idejo in mišljenje brez vsega tajenja brez-obzirno ia javno svetu razodeli. Avstrija, Avstrija!.. .
(Danajskcmu „Vaterlandu" se iz Gradca brzojavlja 20. nov.: „Zavoljo skandal-nih dogodkov — cesarska pesen je bila izsikana — na zadnjem nemško-na-djonalnem študentovskem shoda imati po-• icija iu namestnija polno de!a. Ur.)
Iz Znarrelita  21.   nov. [Izv.  dop.j
NaSa   politika   prazunje    denes   svoje   tihe večere.    Sabora   nij   već   županijskih skup-ščin   tuđi    ne,    političnih   društev   pa   nže ćelo ne.   Literarne novosti so pa tuđi redke postale   kakor   božične muhe.    Suhoparnost našega dcnaŠnjega političnoga  življenja  zrcali   se naj bolje v nadih Časopisih. Uvodni, člauki   in   ćelo dnevne novosti so brezsočne kakor  lesDike.    Na   mesto politične saisone stopila je saisona društvenih  zabav.    V gle-dališči se čredijo  opere in igrokazi pri sploh polnej hiši.    Pri operah sodelujeta dva Slovenca Grbec in   Nolli.    Grbec   je    uže   vefi let   pri   n^fioj operi,   Nnlli   je pa uprav no-viteta.    Noilijev   glas   se   sploh hvali.    Njegov obseg je obširen, polnosti in jakoHti   se ne   more   nič   prigovarjati, zlasti se mu pa priznava   simpatičnost,   razodevajoča   se    V zvonu   njegovega   glasa,   kar   je ređek dar pevcev.    Naše občinstvo je   Nollija   večkrat lepo odlikovalo, tako da   more   Nolli   Bkos zadovoljen biti z do sedanjim vspehom.   Eno je   pa   vendar,  kar se mu prigovarja, in to je, da v svojem kretanji   Se nij dosta  spre-ten.   — Druga naša zabavna društva, Kolo, telovadci,    kazinaši,   vatrogasi,   in   kar jih je   še   već,   pri pravijajo   se   vsa za zabave zimskih večerov.    M onumentalna zgrada, ki jo je deželni   glasbeni   zavod   za   glasbeno solo, in za javne koncerte in plesove   zidati dalo, je ravaokar dogotovljena.
Naše vseučilišče še zmirom nij potež-koče prvega nrejenja premagalo, pa jih tuđi še tako hitro ne bo. Slušateljev ne manjka, paČ pa profesorjev. Duh, ki vlada mej niišimi vseučiliičniki je većinom Btar-čevićjan8k. To je denes pri našej vsea-čiliŠčinej mladeži v modi. Izv on njenih kro-gov se pač nobeden več za političnoga nnorcau Starčevića ne briga. V našem jav-nem Življenji nema StarĆević nobenega vpiiva in nobene važnosti, niti politične, niti socijalne niti znanstvene. On denes premleva tište politično- socijalistiSne teorije, katere je zapadno-evrop ski razumni svet uže zdavnaj premagal in zavrgel, ali on si misli, za Hrvate so to vendar še nove stvari ter z njimi proroko igra.
Z novim letom dobimo, kakor je „Slov. Nar." uže povedal, nov političen dnevnik, organ saborske opozicije. Kavcijo bode brž ko ne conte Buratti oskrbel. Kako se bode novi list imenoval, in kako njegov 'urednik, to še nij znano.    Govoil se pa, da
ga   bo   đr.  Folnegnvić   nredoval.    „Obzor" bodo dobil tedaj tekmeoa.
Odkar se je vreme malo pozimilo, pri-haja malo veatij iz bližnjega bosenskega bojišča. Tnrlka vlada, zlanti pa tnrškt no-bamedanski graSČaki so uže večkrat prišli pribeglo rajo nagovarjat, n»j 80 vrne zopet nazaj v Bosno, da bi dokler je Čas, poljake pridelke pospravila, da pod milim nebom ne segnjijejo. Ali raja ne zanpa turskim obetarjem, in zato je tar5ke ponude odbila. Samo iz Slavonijo se je kakih 1000 pribeg-lib nazaj v Bosno vrnilo. Verjetoost v sko-rajSnjo akcijo zaveže treh cesarjev, zlasti AvBtro-Ogc^ke, kot mandatarja te zaveže — verjetoost v to akoije se pri nas splošao smatra da jo.
Đomače stvari.
— (Včerajfinji „Slovenski Narod") je bil kljub« največjej pazljivosti, s katero pa gleda §i$. sed^j uredujemo, ven-dar zopet Konfisciran. Zapečatili so : prvic" članek, poanet in izveden iz srbskega Istoka; dragie kratuk posuetek dubrovaiškepa dopisa, tiskanega v nekonfiscirane.ni daaaj-skem n\V. Tagbl." ; trctjič prestavo nekon-fisciraoega in v zader-skim „Narodnem liHtn," ki pod intimi postavami izlmja, kakor mi. tiskanega oklica dalmatinskoga podpornega odbora, katerega beremo d«ncs tuđi v br -vatakeni „Obzoru" in ga hodo £Ot</vo tuđi drugi avstrijsko-elovanski liati prinesli brez ovir; četrtifi uovico o germauifliranji na učitelj.šći v Ljubljaui, iu petič ni& Litije" po-snetek in citat iz nekonfisciranega dunaj-skega „Vaterlanda," ki pod iatiini zakoui izhaja, kakor mi.
—  (Beseda   v čitala i ci  ljnhljan-skej)   na Preširnov spotnin boda 28. novembra.     Slavnostni   govor   govori    dr.  Iv. Tavear.
—  (Sokol8 ki vefi er) bode 4. decembra v fiitalničnej restavraciji. Ravnatelja ve-Čera sta gospoda Stcinmec iu Artnič.
—    (Ob6n i zbor „Sokola")   bo   6. decembra na sv. Miklavža dan  v društvene; telovadnici ob  Vati- uri zjakaj.
—  (Prof. Erjavcu)  je   zbrana   veCja družba mladih narodnjakov v Ljubljani tele-grafično   čestitala   na   njegovem   iinenovauji za profesorja na zagrebškem vseučilišči.
—  (Slovensko gledališče.)   Predstava Mosentbalove drame   „Na Osojab"   je bila   V   vsakem obziru s'jajna.    Ns   le   one moči,   kfttere   smo uže pred leti videli v toj igri razumno in krepko izpcljevuti svoje na-logo, tuđi novi sodelavci  bo se bili z ueka-kim nenavadnim ognjem   pri jeli svojega posla,   in tako je bil zagotovljen splošcn pro-speh.    Glavna zasluga   gre   v prvej vr^ti g. Kocelju   in   gospodičini   P o dkrajŠek o-vej.    Prvega   krepka roka   nij    bila   videti samo v celotuem soigranji   vseh deltžnikov, za   kar   mu   gre kot vodji obćno  priznanje; on jo razven tega se svojim Matijeni tuđi po pol nt ni opra vi Čil našo zadojo tiditev,   da je to eno  njegovih najboljših del.    Edino   v zadnjem dejanji   je bil Mati ja malo  nenara-ven, kar pa ne gre samo na krivdo poetovo, Monika (gorpodičina Podkrajšekova) je bila tako   celotno   dovršena,    da   smo   imeli   še malokedaj priliko,   kaj   enacega videti.     Ne tako,   a  vendar hvalevredno je bilo  igranje gospodi&ne Ledarjovc.    Eno jej moramo
priporočiti, in to je: 5at — 8at — in zopet čut. Sicer pa jej priznavano veliko prid-nost. Gogp. Scbmidt je bil bolebea io se je dal opravičiti. Nalogo svojo pak je igral z vajeno sigurnostjo, a vendar ne tako gorko, kakor je bilo pričakovati. Veselo smo bili iznenađeni 8 prvim nas topom gospo diči ne Vrtnikove (Micika); veselo pravimo, ker smo videli in sodili, da ima ta gospodičina pogani, veselje in razum za igranje, in v zvezi 8 to trojico se Se nihče nij zastonj upi ral na odra. ObSinstvo je tuđi burno pohvalilo ta prvi debut. Omeniti moramo pri tej piiliki, d* ima gospa Odijeva tuđi delož pri pohvali, in sklepati Hmemo, da bode dramatična dola v rokab omsnjene gospe sigurno jako vspešoa.
—    („Laibacher   Tagbiatt")    po-vori    v    predvćer»ji5ujej     Htevilki    o    natiih „spiirliclio   L^nr-r".    Vncj   š?   tijkrat   t.^li^c. n«i-očuikov Imamo   p*   vendar,   kakor   borć „Tagbiatt".    Kt.ko torej reva ua solnc-e ho-difi, ča imaš «u?g na glavi?!
—   (Mej   cjtirektorjem   nemđkega gle dali Š čk) g. Schwabejeui in mej „Teg-blattom"  se je nernako   prijateljstvo   nkalilo. Rečeni li^t je v soboto priaesel neko   zasluženo nepovoljno   kiitiko,   direktor   Schvvabe pak, ki kritike prebiti ne more, je predvče-rajsnjcni   izdal   mo^oScn    ::i«u:ft8t na Ljub-ljaučane, v katerem jib na svojo slr^n proti „T^gbluttu"   v   zvezo   vabi.    Vojska   je   tu, ljuta kakor  v Hercegovini!  Sedaj pa prihaja „Tagbiatt" od 23. nov. in v odgovoru direk-ti/ria neuiŠkega gledaliH^a   prod   vsaiu   Jjub-ljanskitu Ijudstvt-m neumrljivo osmeši, ker nsuireč izza ureduiških kulis pove in z akti dokuže,   kako   uenmno se je Schwji.be sam 8  »vojnu  p<ire«um hvi»!il iu svojo ženo,   čed, da je on „Meister", kakoršnega nij naS oder videl   „noch   nie",   da   je   fi eissiger   Direktor itd. — Sedaj manjka,  da že Sch\vabe o  „Tagbl." kaj odkrije itd. cucu gratia. Na-zadnje pa prido   nemško   pomirjenje   in    mi borno blagoslov   dali,   rekoč:   Pack   schliigt sicb, Pack vertiil^t sich.
—  (Stara  ljubezcn   ne   ziirjavf.) Pti tukajšnjej    c. kr. okrnjni sodniji   jo go-spodičina Urbaučičeva vložila zatožbo proti g. Zohrerju, učitelju pri filharuioničnjiu društvu,   zarad r«tzžaljenja Sasti.  — G. Zohrer je več kut   tri leta ohi^kaval  ujeno družino, ter   z   lepo    tožitclj co   sklenil   prtjutcljs'^o zvezo.    A piiael je čh.h   —   saj   je   ua tem grešnem svetu vsa iiiiuljivo — ko g. Ziihrer nij bil več njen prijatelj.    Trosil je uiuj  ra-duvedni svtt, da ga tožiteljica „z ljubeznijo preganja,a   da   je   v   njega preaituo zaljubljena.   —   Filharmonično drađtvo vs!ed tega n;j gospodičiuo Urbančičevo   kot   učeuko g. Zobrerja v društvo aprejeti hotelo.    —   Ka-zen tega je g. Zohrer tuđi enega vodjo ljubljanske policije uaprosil, tožiteljico na meutai urad povabili ia pokvariti.    To se zgodi, in Se neka malu netaktnost se primeri. —  To j» dejanje razžttljenja.    Tožiteljica   ne   je v torek   sama   pred soduijo ztstopala;    vsede malo   objokauih očij   na   prostor,    kjer na-vadno c. kr. držiivuo-pravduiški  f'uukcijonar H^oje   trde   iu   neu^miljene   n&svete stavlja, ter iiua   pri   roki  pitcejsnjo število  piseru  8 pcineuljmmi uiarkatui po 3 kr. — Lepšeg* iq loniantičucjriega tožitelja pri c. kr. (»krajni Hoduiji še uij   bilo  videti. Zatoieuc& zaatopa advokat g. Urolih,   kateri    ima    pred   Si.boj tuđi cei iaacikel pidam, gotovo ljubezni pol-
nih. Poklicaao ja bilo aič menj kot 23 prič ; mej tem mati tožiteljice, dalje gospa Stalic, gg. velikaži ugtavoverne stranke: Mihr, Perona, dr. Keesbacher, dr. Steiner, Terpin, Tverdi, Kantoni, Bertjlo itd. Tadi poslaSal-cev je eno številce. Sodnik g. Čaček pre-bere tožbo in opomiaja stranki, ali se ho-četi mirno pogoditi. Tožiteljica je pripravljena, ali le pod tem pogojem odstopiti od zatožbe, če jej g. Zohrer obljubi, pri mira pustiti jo, nj enega Imena nič ve5 ža-ljivo imenovati in no govoriti, da ga octa % Ijubezuijo preganja. Advokat Brolih: Teg» v imenu g. Zb'hrerja ne morem obljubiti, ker 8 tem bi priznal, da jo g. Zolirer keđaj gospodičino uže razž^lil, ali to tajim. Gosp. Ziihrer bo vesel, 6e ga vi, gospndičina, pri miru pnstite; on je poSterjak. Sledojič od-po?e gO8pndfčina tožit«ljica od zatožbe ia !e S^ zfthtsF:*, A:\ g. Zohrer nj©; irao iz-briše iz ti stega venca, ki so ma ga dale cospodičn« tilharmoničnega društva, — Stro-nke obravnavo zagovornika Zohrerjevega ob-ijubi rada plaćati, in bi jej jako žal bilo, ko bi morda g. Zohrer to plačati moral. — Tožiteljica, njena mati in gospa Stalic 9o v laSkem jeziku g. C u ček u vse dejanje hoće ju r&zkhidati, on jih odhajajoČe do vrat ^premija, in tndi mnoge odlične priče od-b-ijajo, skoro uezadovoljne, da jim nij bilo treba pričati v tem ljubezujiveui trač-procesu slavnega filbartnoničcega  diuštva.
—   (IzSodražice) se nam piSe :  Ta-kajSnji    posestDik Vencclj je vsadil na njivi h'žol;   ua   enoj   bilji   je ztaslo 136 strokov, kateri steje-jo Črez 80O zrn fižola. Imenovani ima spravljeno ono biljo,   ter   rad   vsacomn radovcdnemtt   pokaže ta „fiudežu.
—   (Hrvatska knjiga.)   Slovencem, vzlasti mladini,    ki    fle   hoče   dobro  naučiti tako   potrebnega   hrvatsko-arbskega   jezika, pripornSamo    uprav   izšlo   knjigo „Hrvatska stilistika,"   spisal Janko Tomić. U Zagreba, tiskom   Dragutina   Albrechta."     Knjiga   ja 501 Htrani debela in izvratna.    Velja 2 gld. Mura Re dobiti   tuđi pri uredništvu „Sloven-skega Naroda," kateremu je založoik poalal 10 ekseniplarov na razpeČanje.
— („Srb adij a") izvrstni srbskj ilustrirani list, ki izhaja na Dunaji (Wieu III. Uogargasse Nro. 2) in velja 3 gld. na pol lata, prinaŠa v zadajej številki izvrstns slike iz Hercegovine. Tuđi tekst je zanimiv.
Javna zahvala.
Slavni odbor „Narodne Snio" bo jo uže zopet spoimiil naših ubc^ili šulukih otrok tur jim puslal ni'Aiu-g* aolske^a l>l;«^:t v vrednoati šestih forintov. Z.i t.i bla^'i d«r so podpisani v imenu obdnrovanih njjjiskreufjso zahvaljuje, ter oinenjeni zavod vsein kraj. šul.  svu toni v  {jod puro piiporoča.
Krajni   Selski  svet   v   Planini, 22, novembra 1S75.
Jul. Mfljror, predsodnik.
liO>tcrijne srečke.
V Trsta  20. nov.: 82. 79. 83. G4. 63.
Podučiteljska služba
na uariiduej doli v Ttjjiiiltu ne služnino 4v0 r°ld., (jzirema 400 gold. in prostim sta-norauicm se razpisujo.
Prositelji imajo prošnje do 15, cle-cembrći t. 1. vpcslhti krajneran Solsketna 8vetuv*il«rva  v Vojniku (Hohinegg).
Okrajni  šolski svet Celjski,
12. novembra 1875. (398—2)                  Predsednik: MMetas 1. r.
Stiskalne preše
(Hochdrnckpressen), pečatnlke In štampilijc
se in broz samo barvanja priporoća za c. kr. urad-nije,  iupuijo in druge pisarne
Karei Novatin,
kovinski in kamenjski vrožovaloc, (410—1)               Gradec, Ilerrongasse 10.
$£W I^JA ~3NSJt
4jsw ^J*5 -awE»
Tj         se kopaj« dobro in po coni?        r^
|m. Neumann-ovej |
«   zalogi moške obleke  *
jS v Ljubljani v Lukman-ovej hiši. fj£
TS Kožuh za potovanje   .     gl.  45 ff
T) Guba iz lodna za po-                  (T
i)     tovanje s kapuco   .      „    16 &T
21 Ponoćna suknja     .    .      „    12 jt
Tj Zimska suknja ...      „    20 (T
Xl Suknja za lov   ...      „      8 lT
TI Zimske hlače    ...      „      7 (T
jj                    Ravuo tam                    |^
X)         najvcčja iz bi ta         S
jj lopto Ka sospo ff
Ti               od 5 do 20. golđ.               ff
* (390-5)     |H. Neumann. *
^5 23^^^T Zunimja narobila se prnti povzetku ^F «k ■■*^Wfc točno izvrše; nepristujočezamenja |»> ^U                  se brez ugovora.                          ^t
Donajska bona 24. novembra.
(Isvirno telegraiidno porodilo.)
Enotnl dri. dolg v b&nkovcih  .    69 gld.  60     kr.
Enorni drž. dolg v srebru     .    .    73    .    70      .
1860 drž. poaojiio.....110    .    90      .
Akcijo lirodne banke    .    ■      925    ,    —       m
Kreditne akoij«     ...       196    .    10
London........113    „    30        „
Napol.            .......9     ,    12
C. k. cekini   .......      5     .    37'/,    »
Srebro.........1C4     „    80
41.700"
denarnih đobitkov
v znesku 7  iiillijoiiov 003.960 mark
obseza uže 2G9krat na novo začota in od državo garantirana Hambitrška donarna lote-rija. Glavni dobitek iznaša 875.OOO mark, na dalje dobitki: 250.000, 12B.OOO, NO.OUO, OO.OOO, 5O.OOO, 4O.OOO, 36.OOO, »O.OOO itd. itd. reichsmark. Vsi dobitki bo v teku nekaj mesecev v 7 od-delkih zžrebajo in takoj i/.plačujcjo. Za poslane novce ali pa proti poštnem povzetku razpošiljamo: Cei« original srečke po av. velj. gld.    S.SO
•■«1 - „ „ n n 1'65 *e»r*      n                     n       n        «       »----**»
Oficijalne   liste  izžrobanih atevilk in dobitki takoj  po izŽrebanji.
do 30. novembra 1.1.
provzemamo naročila, kor potom ho pred za-ćotkoin žrebanja prvoga oddelka naručeno srećko lehko tlospejo v roko naročnikov.
Jsenthal & Co.,
od države nainestjena glavna koloktura braun-aveigake loterijo. Uamburgska loterija.
(408—3)
Za zamašenje otlih zob
nij nobeno sredstvo prospesneje in boljse, nego lobns plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. 6. Poppa naDunaji, v meatu, Bugnerstrasse at. 2, katero si mora vsaka osoba sama prav lehko in brezboleatno deti v otli zob, ki se potem trdo sprimc z ostalimi škrbinjami in zobnim mesom, zob pred daljšim drobljenjem varuje in laj sa bolečino.
Anatherin — voda za usta
od dr. J. G. Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, v meatu, Bognergasse št. 2. je najizvrstnejše sredstvo pri revmatič-nemu zobobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, tor zabrani njegovo raisirjonje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki se maje, očisti zobe in zobno meso vsih škodljivih tvarin, 113 aui pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijotno 8apo uže po kratkej rabi.
Anatherin — zotna pasta
od dr. J. 0. Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji.
Ta priprava obrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem belo-leskečo barvo, ohrani, da se ne pohabijo in okrepi zobno meso.
4    Dr, J, G» Poppvv
rastlinski zobni prah.
Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki den, đa ne odpravi samo običajno sitni zobnl kamen, nogo tuđi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost               (354—33)
V zalogi je v Ljubljani v vseh lekar-nah, kakor tuđi pri Antonu Krisperju, Eduard Mahru, J. Karingerjn & Kašu, F. M. Schmittu, V. Petričičn, sploh pa v vseh lekarnah, parfumerijskih in galanterij-akih stacunab na Kranjskem.
Pravo, nedišeče in oktisno
olje iz sala florsevil jeter,
fridno napi lojeu.
Skušeni pomoček proti prsnim in pij učnim  lio leci nam.     (395—4)
Z nakazom o rabi v stoklenicab po 70 krajc. Pravo   dobiva   se   le   pri  Vlktorju   TrnkAciy-u,
glavni trg 4, „Einborii" lekarua v Ljubljani.
Lekarna Piccoli.
^     ^Ž^(i^ i t
u >  (^ Im ■■""■■■ ^^^'
Anaterinova. ustna  voda in zobni I
prafielc. Boljši, nc^o vauka druga zobna voda I in zobni prašek, prnvo Bredstvo zoper zobobol in uatne bolezni, zoper (•njilobo in tniijanju zob, zoper difteritis uli vnetico grla in skorbut, prijetne^a duha in okusa, krepf dulje zobno meso, in je Bploh neprimerljivo sredstvo za či-stonje zob. Kedor ga enkrat |ioskusi, dal mu bode gotovo preilnoNt, vzlic vsini enakini izdel-kom. 1  stuklenica t;u kr.,  1  škatlju 40 kr.
Esprit   de  Cologne   triple   surflns
<le l*arlM,  1  fliicon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda flacon m kr. Esprit dto. dto. de Ylang-Ylang
(lucon 80 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboij« do
suduj zuiiiii želodučni likt';r. Pospeduje cirkulacijo in probuvljenje, ter različne organe in udu z nova okrepi in oživi. »1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje, ootovo
in skuSeno sredstvo proti većini boleznij. Velika poraba je niijboljiSc spričevalo. Vsaka go-spodiuja bode tako zdravilo pri hiši imela. C'ena stcklenico z navodom, kako se rabi 10 kr.
GlVCerin-Creme. ]Q posebno izborno sredstvo zoper rnzpokane uatnice in kožo na rokah. 1 flacou 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zakiad.
Specijalno, da se ohrani kuža krasna, nježna in mebkii, se jej daju preduoBt pred vseini umivalniuii vodami, leputičjem in leuotičnim sredslvoni, katem »o ćeBto Škodljiva. 1 stekle-nica 1 gold.                                       (132—143)
I3MBT* Naroćila se izvršujejo vračajo-coj so pošto proti poštnemu povzetju.
t im*li v IJiil>ljttiil                      |
od  17. do 2J. nov.:
Franjo Strikar, 39 L, v bolnišnici vsled Pvaemio. — Marija Moaek, 62 1., za pljučnom vnetjem. — Marij.i pl. Bek, fil I., za pljiičnico. — Tore/.ija Flander, 34 1., za pljiičnico. — Ana Potokar, Ah 1., za jetiko. — Ana Engler, 70 1., vs'ed hitri'ga vnetja pri Breu. — Marija Miijdič, 70 1., v lioinišnici vsled prsne vodenice. — Elizabeta li.ijar, 73 1., vslod oslabljenja. — Ivana .Tarec, 3 tedne, dete posestnika valed konvnlsije. — Cene Turšič, H mea., »lete fltražnika za davico.
llljll.
21. novembra:
Ei7opa: Euričevič iz Karlovca. — Arko iz Zagreba. — Knavar iz Trsta. — Kostjak iz Dolcnjske^a. — Leiter H Brežic. — Jagodid H Zagroba. — Drobnič iz Sodražico. — Ilirschman iz Siska. — Globočnik iz Želežnikov. RotliBtbckl iz Duu:y;i. — Praznik iz Vel. Lašč. — Perko iz Ptuja. — Edel-man iz Tržiča, — Apfe'halter i/ Eekc.
Pri Nlouu: Scherz iz Karlovca, — Koiic iz Reke. — Brodovin iz Zagreba. — liosenberg iz Gradca. — Lapajno iz Đun.ija. — Neumau iz Zagreba. — Kovač iz Gorenjskcgr. — Topar iz Trsta. — Vidic iz Novega mesta. — Polak iz Tržiča. — Beranga iz Lninaja. — Piler iz Gradca. — Dejak i« Novega mesta. — Mayer iz Gradca. — Kož iz Hrastuika. — Dev iz Trži&i. — Breznikar iz Korjic. — gr. Pače iz PonoviČa. — K!un iz Trsta. — Mali iz Tržiča.
Vedno   velika in bogata                                        r,            ..       .,     ..,    , .
zaloga   volnatega    blaga      ^^ mmaf            Zamotastnn sviliiatitraki,
za obleke, RipJ  Lustfo,     ^\^i          »iroke preproge  (topiho).
Diagoiial-    i«   blago   za      ■    M      M              /, in V,«ir. laimno pr.yno
plaido,   stanovitne barve             M     M                  m H8iyato platno, »„, »/4 m
aa-ajkovejSl:                                        ok*ford?a srajeo in drugo
Knikerbok.uintartifnopć.                                      manutakuinio blago.
Laneno in moderno blago,
KUi'itiiiiru z» clo1»i*o lm Mtunoviiito l»Insro,
^■1 vue d(/Uia udelauu.  w~1M
n&T     i              Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga
l\ fISilOV *    prve združeuc gorske tkaislic k(in«orcije i'abrikautov,
I'ONiljtttve vtnć se l»rxo proti |>uk£iu<imiu i»ovz«tju.
Iz|;lctli zuMluuj  in  l'runkiruiii.                (301—19)
izđftteij m n^ctiĐiE Josip Jnrčič.
LaHtnma m tiafct nJNaro<lue tmk**) uo .