/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D >< JU 00 cB fO .Q cu Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 2 / letnik XIX / 2013 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Gonzalo Caprirolo, MSc; Janez Dodič; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrano temo je pripravila: Dragica Šuc, MSc (Črpanje kohezijskih sredstev v programskem obdobju 2007-2012) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................12 Cene.............................................................................................................................................................................................................14 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................17 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................18 Javne finance...........................................................................................................................................................................................20 Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod v Sloveniji v letu 2012..............................................................................................9 Okvir 2: Oblikovanje in nadzor cen komunalnih storitev v luči nove uredbe......................................................15 Izbrane teme Črpanje kohezijskih sredstev v programskem obdobju 2007-2012......................................................................25 Statistična priloga.........................................................................................................................................29 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. marca 2013. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno BDP v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju tretjič zapored upadel, EKpa je februarja znižala napovedi gospodarske aktivnosti. BDP seje vzadnjem četrtletju lani v evrskem območju znižal za 0,6 %. EK vzimski napovedi predvideva, da se bo realni BDP v evrskem območju letos znižal za 0,3 %. Ob tem ugotavlja, da napetosti na mednarodnih finančnih trgih popuščajo, v začetku leta pa se izboljšujejo tudi kazalniki razpoloženja. Predvsem zaradi padca BDP v zadnjem lanskem četrtletju pa bo raven gospodarske aktivnosti v celotnem letošnjem letu nižja kot lani, čeprav se ob koncu letošnjega leta pričakuje postopno okrevanje, temelječe na zunanjem povpraševanju. Pričakovana ponovna rast BDP leta 2014 pa naj bi temeljila na domačem povpraševanju. Komisija ob tem opozarja na znatna tveganja, ki bi lahko padec aktivnosti v letošnjem letu še poglobila. BDP v Sloveniji se je v zadnjem četrtletju lani znižal za 1,0 %, v celem letu 2012 pa je bil nižji za 2,3 %. Padec gospodarske aktivnosti lani sta zaznamovala stagnacija izvoza in padec domače potrošnje. Izvoz se je po dveh letih okrevanja ob poslabšanju razmer v mednarodnem okolju povišal le za 0,3 %. Nadaljevalo se je padanje investicij (-9,3 %), predvsem gradbenih, po rasti leta 2011 pa so se znižale tudi investicije v stroje in opremo. Ob sprejetih ukrepih za omejevanje rasti javne porabe se je drugo leto zapored znižala državna potrošnja (-1,6 %). Prvič od začetka krize pa tudi potrošnja gospodinjstev (-2,9 %), k čemur je prispevala predvsem prvič v zadnjih 20 letih realno nižja povprečna bruto plača ter nadaljnje znižanje zaposlenosti in socialnih transferjev. Slabšanje razmer na trgu dela s konca lanskega leta se nadaljuje tudi letos. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je v četrtem četrtletju lani močno znižalo, drugo četrtletje zapored tudi v javnih storitvah. V povprečju leta 2012 je bilo število formalno delovno aktivnih v primerjavi z letom 2008 manjše za 7,9 %. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v četrtem četrtletju najvišja po letu 1999. Tudi januarja se je nadaljevala rast števila registriranih brezposelnih, kar je bilo predvsem posledica novoprijavljenih zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v zadnjem četrtletju nadalje znižala, zaznamovala so jo najnižja izredna izplačila plač v zadnjih osmih letih. V celotnem lanskem letu se je plača v zasebnem sektorju ob dokončni uskladitvi minimalne plače povišala za 0,5 %, v javnem pa se je, zaradi 3-odstotnega znižanja plač v sektorju država sredi leta, znižala za 0,9 %. Februarja so se cene življenjskih potrebščin mesečno povišale za 0,8 %, medletno pa za 2,7 %. Dražji energenti, kot posledica višjih cen električne energije zaradi dviga prispevka za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije, so k mesečni rasti prispevali 0,6 o. t., nekoliko bolj kot prejšnja leta pa so rast cen zaznamovale višje cene obleke in obutve. Razmere v finančnem sistemu ostajajo zaostrene. Januarja se je nadaljevalo zniževanje obsega kreditov nebančnim sektorjem, k čemur je približno polovico prispevalo razdolževanje podjetij in NFI, močno pa se je povečalo razdolževanje gospodinjstev. Kljub decembrskemu znižanju obsega slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu se je njihov delež povišal (na 14 %), saj se je znižal obseg najkakovostnejših terjatev. Ukrepi, sprejeti sredi lanskega leta (ZUJF), so vplivali na znižanje vseh kategorij javnofinančnih izdatkov razen obresti, kar se je nadaljevalo tudi januarja. Na višje skupne proračunske prihodke je v zadnjih 12 mesecih pozitivno vplivalo povišanje nedavčnih prihodkov in črpanje evropskih sredstev, skupni davčni prihodki pa so se zaradi nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb znižali. Znižanje izdatkov je bila pretežno posledica ZUJF-a. Učinki se namreč kažejo v znižanju vseh večjih kategorij izdatkov, razen plačil obresti. Ta so se v primerjavi z enakim obdobjem 12 mesecev prej povišala za 72 mio EUR. Najbolj so se znižali izdatki za transferje posameznikom in gospodinjstvom ter izdatki za blago in storitve. (ü £ (U ja (ü M ■o o a tA O ^ (ü >u O Mednarodno okolje Gospodarska aktivnost v naših največjih trgovinskih partnericah se je v zadnjem četrtletju leta 2012 občutno znižala. V zadnjih mesecih lanskega leta se je nadaljevalo zniževanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju (desez.), saj se je v primerjavi s tretjim četrtletjem občutno znižal obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, nižji je bil prihodek v trgovini na drobno, obseg gradbenih del pa je dosegel nove najnižje ravni. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v zadnjem četrtletju lani znižal za 0,6 %, kar je bilo tretje četrtletno krčenje zapored. BDP se je skrčil tokrat tudi v Avstriji in Nemčiji, predvsem kot posledica padca investicijv opremo in stroje ter izvoza. Padec aktivnosti v zadnjem lanskem četrtletju so pričakovale tudi mednarodne institucije, vendar je bil ta precej višji od jesenskih napovedi (npr. EK, Consensus). V prvih dveh mesecih letos pa so se kazalniki razpoloženja (ESI, PMI, ifo) že nekoliko izboljšali. Slika 1: Gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah ■ Q1 12 «02 12 »03 12 Q4 12 - Q4 12 napoved EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Vir: Eurostat, napoved EK (november 2012). Nižje so tudi nove napovedi EK, ki odražajo velike razlike med optimizmom v finančnem sektorju in dejanskim okrevanjem realnega sektorja. Po zimski napovedi EK se bo realni BDP v evrskem območju leta 2013 znižal za 0,3 % BDP (v EU zvišal za 0,1 %). EK ob tem ugotavlja, da napetosti na mednarodnih finančnih trgih sicer popuščajo. Kljub temu so napovedi nižje kot jeseni, saj je nizka raven gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju lanskega leta nizko izhodišče za letošnje leto. Postopno okrevanje naj bi se začelo šele ob koncu letošnjega leta, kar bo predvsem posledica zunanjega povpraševanja. Zasebna potrošnja naj bi bila zaradi zaostrenih razmer na trgu dela in realno nižjega dohodka letos nižja za 0,7 %, bruto investicije pa naj bi se občutneje znižale že drugo leto zapored, in sicer za 1,9 %. Ponovno rast EK pričakuje v letu 2014, ko naj bi vodilno vlogo pri krepitvi BDP prevzelo domače povpraševanje. Še vedno pa obstajajo precejšna tveganja za poglobitev padca aktivnosti v letošnjem letu. Glavno tveganje, tako kot jeseni, ostaja nevarnost nadaljnje zaostritve razmer v najbolj izpostavljenih državah evrskega območja, vedno večje tveganje pa predstavlja naraščajoča brezposelnost in njen, skupaj s fiskalno konsolidacijo, vpliv na domače povpraševanje. Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za leti 2013 in 2014 2013 2014 OECD nov 12 IMF jan 13 CONS feb 13 EK feb 13 OECD nov 12 IMF jan 13 CONS feb 13 EK feb 13 EMU -0,1 -0,2 -0,2 -0,3 1,2 1,0 1,0 1,4 EU np 0,2 0,1 0,1 np 1,4 1,2 1,6 DE 0,7 0,7 0,6 0,5 1,9 1,4 1,7 2,0 IT -1,6 -1,6 -1,0 -1,0 -0,1 0,5 0,6 0,8 AT 0,8 np 0,7 0,7 1,8 np 1,5 1,9 FR 0,3 0,3 0,0 0,1 1,2 0,9 0,8 1,2 UK 0,5 1,0 0,9 0,9 1,5 1,9 1,7 1,9 ZDA 2,0 2,0 1,9 1,9 2,8 3,0 2,8 2,6 Vir: OECD Economic Outlook (november 2012), IMF World Economic Outlook Update (januar 2013), EC Forecast Winter 2013 (februar 2013), Consesus Forecasts (februar 2013). Opomba: np - ni podatka. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se v večini držav evrskega območja februarja nekoliko zvišale, vendar še naprej ostajajo na precej nižjih ravneh kot konec lanskega leta. Februarsko zvišanje je bilo povezano predvsem z nekaterimi slabšimi vrednostmi kratkoročnih kazalnikov in negotovostjo glede politične situacije v Italiji. V evrskem območju so se malenkost zvišale tudi donosnosti državnih obveznic z najboljšo oceno (AAA). Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic - Slovenija - Portugalska ■ Francija - Italija Irska - Španija ■ Nemčija 16 Jd12 8 JÜ Vir: Bloomberg. > 14 10 6 o 4 2 0 V prvih dveh mesecih letos so medbančne obrestne mere v evrskem območju ostale skoraj nespremenjene. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je še vedno na zelo nizki ravni (0,22 %), sajse je od decembra, ko so bile dosežene najnižje vrednosti, zvišala le za 4 b. t. Medletno je bila februarja nižja za 83 b. t. Vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,29 %) in CHF (0,02 %) sta tudi februarja ostali skoraj nespremenjeni. Zviševanje vrednosti evra v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami se je nadaljevalo tudi februarja. Znova se je nekoliko zvišala vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem (za 0,5 %) in je februarja v povprečju znašala 1,336 USD za 1 EUR. S tem je evro dosegel najvišjo vrednost po novembru 2010. Vrednost evra se je zvišala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 5,1 % na 124,40 JPY za 1 EUR), britanskim funtom (za 3,6 % na 0,863 GBP za 1 EUR), v primerjavi s švicarskim frankom pa je ostala skoraj nespremenjena (1,230 CHF za 1 EUR). Cene nafte so se februarja močno zvišale, višje pa so bile tudi cene neenergetskih surovin. Dolarske cene nafte Brent so se februarja zvišale za 3,4 % na 116,80 USD za sod, kar je najvišja vrednost od marca 2012. Zvišale so se tudi cene nafte, izražene v evrih, ki so dosegle 86,8 EUR za sod. To je 3,1% več kot januarja. Po zadnjih podatkih IMF so se dolarske cene neenergetskih surovin januarja zvišale za 2,0 %, medletno pa so bile višje za 4,0 %. K temu so največ prispevale višje cene kovin, ki so se januarja zvišale za 5,0 % Po začasnih podatkih se je višanje cen neenergetskih surovin nadaljevalo tudi februarja. Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 1,6 1,4, (5 1,2 S 1,0 0,8 0,6 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Realni izvoz blaga1 se je v zadnjem četrtletju lani znova zmanjšal (-0,9 %, desez.), v celem letu 2012 pa je ostal na podobni ravni (-0,1 %) kot v predhodnem letu. Nominalni izvoz v EU se je po visoki rasti v predhodnih dveh letih lani zmanjšal, izvoz v države bivše Jugoslavije je ostal na podobni ravni, nadaljevala pa se je visoka rast v skupino ostalih držav2. Delež izvoza v slednjo skupino držav se je od leta 2008, ko je znašal 8,1 %, do lani povečal za 3 o. t. na 11,1 %. V tem obdobju se je v tej skupini držav Slika 4: Blagovna menjava - realno Vir: SURS. Slika 5: Storitvena menjava - nominalno 1.400 a a Vir: BS, preračuni UMAR. 1 Po statistiki nacionalnih računov. Nominalni podatki o strukturi po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi za 11 mesecev leta 2012. 2 V skupino ostalih držav štejemo vse države, ki niso članice EU, države s področja bivše Jugoslavije, izvzeti pa sta tudi Rusija in ZDA, ki sta naši tradicionalni trgovinski partnerici. 20 Okvir 1: Bruto domači proizvod v Sloveniji v letu 2012 Ob nadaljevanju padanja gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju lani (-1,0 % desez.) se je BDP v Sloveniji v celem letu predvsem zaradi znižanja domače potrošnje znižal za 2,3 %. BDP se glede na predhodno četrtletje znižuje že od vključno tretjega četrtletja 2011. Lanski padec gospodarske aktivnosti sta zaznamovala stagnacija izvoza in padec domače potrošnje. Izvoz se je po dveh letih okrevanja ob poslabšanju razmer v mednarodnem okolju lani povečal le za 0,3 %. Nadaljevalo se je padanje investicijske aktivnosti (-9,3 %), predvsem gradbene. Ob nižji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in omejenem dostopu do finančnih sredstev so se po rasti v letu 2011 lani zmanjšale tudi investicije v stroje in opremo. Ob sprejetih ukrepih za omejevanje rasti javne porabe (znižanje plač in racionalizacija izdatkov za blago in storitve) se je drugo leto zapored zmanjšala državna potrošnja (-1,6 %). Še večji je bil upad potrošnje gospodinjstev (-2,9 %), ki se je zmanjšala prvič od začetka krize. K temu je prispevalo predvsem prvo realno znižanje povprečne bruto plače v zadnjih 20 letih in nadaljnje zmanjšanje zaposlenosti. Zaradi sprejetih ukrepov za omejitev javne porabe in sprememb v sistemu dodeljevanja so se zmanjšali tudi socialni transferji, ob splošni negotovosti pa se je poslabšalo tudi razpoloženje potrošnikov. Dodana vrednost se je lani znižala v vseh dejavnostih, znova najbolj v gradbeništvu, prvič, odkar so razpoložljivi podatki, pa nekoliko tudi v javnih storitvah. Padec dodane vrednost v gradbeništvu je četrto leto zapored presegel 10 %. Po okrevanju v predhodnih dveh letih se je nekoliko znižala dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih (-0,9 %), relativno velik je bil tudi padec v vseh tržnih storitvah. Padec so prvič, odkar so razpoložljivi podatki, beležile tudi javne storitve (-0,3 %). Slika 6: Raven BDP v Sloveniji in v nekaterih pomembnejših trgovinskih partnericah t Slovenija -Nemčija ---------Francija ----Italija -Avstrija ---------Hrvaška Slika 7: Izdatkovna struktura BDP v Sloveniji ■ Državna potrošnja I Zasebna potrošnja I Bruto investicije v os. sr. I Izvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) tVwVSpr. zalog in vredn. pred. ^^m Uvoz pro. in stor. O O Vir: SURS. 4 2 iäR 0 Č^P D m -2 „ ™ -4 JE -8 -10 -12 aaaaaaaaa Vir: Eurostat, preračuni UMAR. najboljpovečal delež izvoza v Alžirijo, Turčijo, Kitajsko in Indijo. Med proizvodi se je lani znižal predvsem izvoz vozil ter kovin in ostalih izdelkov, razvrščenih po materialu, k skupnemu izvozu pa je kljub upočasnitvi še naprej pozitivno prispeval predvsem izvoz kemičnih proizvodov. Padec realnega uvoza blaga3 se je v zadnjem četrtletju še poglobil (-2,8 %, desez.), v celem letu 2012 je bil za 4,6 % manjši kot v predhodnem letu. Zmanjšanje v letu 2012 je bilo predvsem posledica nominalnega zmanjšanja uvoza proizvodov za široko porabo in investicij, ki skupaj predstavljajo dobro tretjino uvoza blaga. Občutno se je lani upočasnil tudi uvoz proizvodov za vmesno porabo, ki predstavljajo skorajdve tretjini skupnega uvoza. Slednje povezujemo predvsem z lansko upočasnitvijo proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Nominalna rast storitvene menjave4 se je v zadnjem četrtletju okrepila. Zaradi rasti ostalih poslovnih storitev in skupine drugih storitev5 sta se v četrtem četrtletju lani okrepila nominalni izvoz (2,3 %, desez.) in uvoz (3,5 %, desez.) storitev. Nominalna rast izvoza se je nekoliko okrepila tudi v celem letu 2012 (5,1 %), kar je poleg omenjenih skupin tudi posledica okrepljene rasti 3 Po statistiki nacionalnih računov. Nominalni podatki o strukturi po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi za 11 mesecev leta 2012. 4 Po plačilnobilančni statistiki. 5 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. 8 6 Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2011 XII 12/ XI 12 XII 12/ XII 11 I-XII 12/ I-XII 11 Izvoz1 11,7 -17,0 -6,1 1,6 -blago 13,3 -21,1 -7,4 0,9 -storitve 4,8 2,2 -0,9 5,1 Uvoz1 11,3 -11,7 -13,4 -2,2 -blago 12,9 -15,5 -16,1 -2,5 -storitve 2,0 11,9 1,5 -0,3 Industrijska proizvodnja 2,2 2,52 -1,23 0,43 -v predelovalnih dejavnostih 2,1 2,42 -1,53 -0,53 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -25,6 7,22 -13,63 -16,83 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,5 -0,12 -4,73 -2,33 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 2,8 0,02 -4,33 -2,63 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani prilagojeni podatki. podatki, 3delovnim dnem dejavnosti: proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas ter proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. Leta 2012 je bil padec obsega proizvodnje v Sloveniji manjši kot v povprečju EU, zaostanek za letom 2008 pa je ostal večji kot v večini držav EU. Najbolj za predkrizno ravnjo zaostaja proizvodnja v nekaterih nizko (tekstilna in pohištvena industrija) in srednje nizko (proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas ter proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov) tehnološko zahtevnih panogah. Ravni pred začetkom krize pa so presegle nekatere tehnološko zahtevnejše panoge, ki so v Sloveniji okrevale hitreje (kemična in farmacevtska industrija, proizvodnja IKT opreme in električnih naprav). Proizvodnja vozil in plovil, ki je predvsem zaradi ukrepov v pomembnejših trgovinskih partnericah za spodbujanje nakupov novih osebnih vozil v letih 2009 in 2010 prva presegla ravni proizvodnje iz leta 2008, pa je zaradi padca proizvodnje v letu 2012 ponovno nižja kot leta 2008. izvoza potovanj. Nasprotno se je uvoz potovanj ob nižjih dohodkih slovenskih potrošnikov lani znova zmanjšal. Slabša gibanja kot v predhodnem letu so beležile tudi skoraj vse ostale skupine, tako da se je uvoz storitev lani nominalno zmanjšal (-0,3 %). Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je tudi v zadnjem četrtletju leta 2012 zmanjšal (-1,8 % desez.). Skromneje kot v predhodnem četrtletju se je povečal obseg proizvodnje v tehnološko zahtevnejših panogah, ki pa so v povprečju leta presegle obseg proizvodnje iz leta 2011 (medletno 2,4 %). Medletno manjša je bila proizvodnja v vseh nizko tehnološko zahtevnih panogah (-6,4 %), najbolj se je znova zmanjšala v pohištveni industriji. Na medletno zmanjšanje (-1,9 %) v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah sta vplivali Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog Slika 9: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji in EU-27 - Nizko teh. zaht. panoge • Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge • Predelovalne dejavnosti, skupaj 105 o l^100 rs 95 T3 C ■jz 90 SE f^ 85 JU D 80 75 Gradbena aktivnost je v zadnjem četrtletju ponovno upadla (-9,8 % desez.) Leto 2012 je bilo tako četrto zaporedno leto močnega upada gradbene aktivnosti -vrednost del se je v štirih letih znižala za 60 %. Po podatkih o pogodbah v gradbeništvu kaže najmanj slabo gradnji inženirskih gradbenih objektov. Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila konec leta 2012 za 2,8 % višja kot leto pred tem. Najbolje kaže gradnji inženirskih objektov (21,0 %, povezano z javno-finančnimi investicijami, najverjetneje v komunalno infrastrukturo), še naprej pa se je znižala vrednost zaloge pogodb v gradnji nestanovanjskih (-13, 8 %) in predvsem stanovanjskih stavb (-60,0 %). a a a Vir: SURS, preračuni UMAR 70 Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del -Gradbeništvo skupaj -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe ---------Gradbeni inženirski objekti ° Vir: surs, preračuni UMAR. Aktivnost v trgovini se je v zadnjem lanskem četrtletju v večini panog še zmanjšala (desez.). Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je v četrtem četrtletju 2012, po manjših nihanjih v preteklih četrtletjih, razmeroma močno zmanjšal (-2,7 %), kar je bilo po naši oceni posledica zmanjšanja aktivnosti v predelovalnih dejavnostih in preostali trgovini. Ob rasteh na začetku leta pa je bil prihodek v celem letu medletno še nekoliko višji. Po zmanjševanju v preteklih četrtletjih se je nekoliko povečal realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, vendar je bil precej nižji kot pred letom. To velja tudi za prihodek v trgovini na drobno, ki se je v zadnjem lanskem četrtletju še zmanjšal in bil konec leta na najnižji ravni po letu 2008. Slika 11: Prihodek v trgovinskih panogah 105 100 95 -Trgovina na drobno, real. -----od tega Motorna goriva, real. Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. V trgovini na drobno so se v četrtem četrtletju nadaljevala neugodna gibanja v prodaji živil in neživil, manjši je bil prihodek tudi v trgovini z motornimi gorivi. Realni prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki se je v letu 2011 zelo povečeval, se je v letu 2012 ob precejšnjih nihanjih zmanjšal. V zadnjem četrtletju se je prihodek precej zmanjšal, tako da je bil prvič po dveh letih in pol tudi medletno manjši. Manjše kot pred letom so bile tudi prodane količine motornih goriv, kar je bilo poleg manjše potrošnje prebivalstva in manjše aktivnosti v prometni dejavnosti tudi posledica višjih cen nekaterih motornih goriv v primerjavi s sosednjimi državami. Prihodek je bil v povprečju leta 2012 sicer za 7,1 % višji kot leta 2011, kar je bila posledica večje prodaje motornih goriv v prvi polovici leta, po naši oceni pa tudi obsežnejšega trgovanja z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih gospodarske družbe, registrirane v tej dejavnosti, tudi prodajajo6. V trgovini z neživili in trgovini z živili so se ob nadaljnjem poslabšanju razmer na trgu dela in negotovosti glede prihodnosti nadaljevala negativna gibanja. Medletno zmanjševanje prihodka, ki se je nadaljevalo že četrto leto, se je leta 2012 še poglobilo. Manjši prihodek v trgovini z živili (to so predvsem nakupi v hipermarketih, marketih, diskontih ^) je bil posledica manjšega realnega dohodka prebivalstva, nadaljevanja previdnosti pri nakupih in spreminjanja nakupovalnih navad7. Manjši nakupi trajnih in poltrajnih dobrin so se kazali tudi v zmanjševanju prihodka v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom, kjer je prihodek konec leta 2012 za ravnjo iz leta 2008 zaostal za 40 %. Nižji kot leta 2011 je bil prihodek tudi v vseh ostalih panogah trgovine z neživili, najbolj se je zmanjšal v specializiranih prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)" se je v letu 2012 zmanjševal (desez.) in je v zadnjem četrtletju na najnižji ravni v zadnjih dveh letih in pol. Prihodek se je zmanjšal v vseh glavnih tržnih storitvah, razen v dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer je ostal nespremenjen. To je edina izmed glavnih storitev, kjer prihodek še presega predkriznega iz leta 2008. V prevoznih dejavnostih fizični kazalniki9 kažejo na padanje prihodka, prihodek pa se je povečal predvsem v dejavnosti skladiščenja in drugih spremljajočih dejavnostih. Gostinskiprihodek se od začetka leta 2011 ni bistveno spreminjal, v zadnjem lanskem četrtletju pa se je močneje zmanjšal. V povprečju leta je bil nižji kot leto poprej, kar je po naši oceni posledica skromne potrošnje prebivalstva za gostinske neturistične storitve pa tudi manjše povprečne potrošnje turistov, ki jih je bilo sicer v lanskem letu v Sloveniji nekaj več kot v letu 201110. a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 6 Npr. trgovsko blago, električna energija, zemeljski plin ipd. 7 Nadaljevala se je selitev potrošnikov v cenejše diskontne trgovine, zamenjava obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi trgovskimi znamkami, potrošniki so nakupovali izdelke predvsem v akcijah in promocijah in to v več trgovinah. 8 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. 9 V Q3 2012 je bil npr. obseg prevozov v cestnem in železniškem blagovnem prometu za 5,8 % oz. 0,3 % nižji od povprečnega v letu 2008 (desez.). 10 Skupaj je bilo v letu 2012 za 2,3 % več turistov kot v letu prej; od tega tujih za 5,7 %, domačih pa je bilo za 3,5 % manj. 90 85 fi 80 75 70 V okviru informacijsko-komunikacijskih storitev prihodek v storitvah računalniškega programiranja za ravnjo iz leta 2008 zaostaja manj kot v telekomunikacijskih, kjer nižanje cen in pešanje gospodarske aktivnosti vplivata zlasti na slabše poslovanje glavnih operaterjev11. V strokovno-tehničnih storitvah se je prihodek med glavnimi storitvami zmanjšal najbolj, k čemer je največ prispevalo četrtinsko znižanje prihodka projektantskih storitev, ki so povezane z investicijskimi aktivnostmi12. Pri drugih poslovnih storitvah Slika 12: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) - Skupaj ■ Komunikacijske (J) Gostinstvo (I) - Promet in skladiščenje (H) Strokovno-tehnične (M) a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 13: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Gradbeništvo 40 ani ^ 30 20 10 Predelovalne dej. Storitvene dej. ■ Potrošniki Vir: SURS. 11 Po podatkih iz poročila o poslovanju se je tako npr. družbi Telekom Slovenija v letu 2012 glede na leto prej poslovni prihodek znižal za okoli 6 %. 12 Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letu 2012 glede na leto prej realno znižala za 16,8 %. so najpomembnejše zaposlovalne13, ki posredujejo začasne oblike dela. Ker se je v času krize povpraševanje po teh povečalo, jim tako kljub krizi uspeva ohranjati prihodek na ravni povprečja leta 2008. Od konca lanskega leta se je večina kazalnikov zaupanja izboljšala. Februarja pa je vrednost kazalnika gospodarske klime (desez.) ostala nespremenjena in nižja kot februarja lani. Vrednost kazalnika zaupanja se je izboljšala le v predelovalnih dejavnostih, vidneje pa poslabšala v trgovini na drobno. V primerjavi z letom prej je višja le v gradbeništvu. Trg dela Razmere na trgu dela so se konec lanskega in na začetku letošnjega leta izraziteje zaostrile. Število delovno aktivnih po statističnem registru14 se je v četrtem četrtletju lani močno zmanjšalo (1,0 % desez.), medletno pa je bilo manjše za 2,5 %. Število formalno delovno aktivnih se je relativno najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, manjše pa je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih, tržnih in drugo četrtletje zapored tudi v javnih storitvah. V povprečju leta 2012 je bilo število formalno delovno aktivnih v primerjavi z letom 2008 manjše za 7,9 %. V zadnjem četrtletju lani se je zvišala (na 12,3 % desez.) tudi stopnja registrirane brezposelnosti in bila najvišja po letu 1999. Stopnja brezposelnosti po ADS pa je znašala 9,5 % (desez.) in je bila najvišja po 1993, odkar jo pri nas merimo. Pospešeno povečevanje števila registriranih brezposelnih se je nadaljevalo tudi januarja (1,8 %, desez.; 7,2 % medletno). Konec januarja je bilo v evidenco brezposelnih Slika 14: Delovno aktivni po področjih dejavnosti 504 2011 Q1 2012 102 2012 103 2012 «04 2012 1 Predelovalne Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve dejavnosti Vir: SURS, preračuni UMAR. 13 Po podatkih SURS so v letu 2011 ustvarile več kot 52 % dodane vrednosti dejavnosti druge poslovne storitve (N). 14 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 0 -4 prijavljenih 124.258 oseb. Izrazitejše povečanje je posledica velikega števila novoprijavljenih oseb (15.786), pri čemer izstopa večje število prijavljenih zaradi izteka zaposlitve za določen čas (medletno 42,6 %), ki je tokrat preseglo običajno sezonsko povečanje. Celoten odliv iz evidence brezposelnih je bil januarja nekoliko večji in je znašal 9.589 oseb. Več je bilo oseb, ki so dobile zaposlitev (23,9 % medletno), med katerimi je bilo sezonsko večje število oseb, vključenih v javna dela (24,2 % vseh zaposlitev). Slika 15: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 200 noez 180 iS 160 c^ ^ 140 J^ els so 120 ^ er rb 100 80 rtsi Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Gibanje plač so ob koncu leta 2012 zaznamovala izredna izplačila, ki pa jih je bilo najmanj v zadnjih osmih letih, zato se je povprečna bruto plača na zaposlenega v zadnjem četrtletju lani nadalje znižala (-0,3 % desez.). Razlog za znižanje je najnižja rast novembrske bruto plače na zaposlenega v zadnjih devetih letih (orig.). Plača je le v državnem v % 2011 XII 12/ XI 12 XII 12/ XII 11 I-XII 12/ I-XII 11 Aktivno prebivalstvo -0,1 -0,6 -2,0 -1,5 Formalno delovno aktivni -1,3 -0,9' -3,0 -1,7 Zaposlene osebe -2,4 -1,6 -3,2 -1,6 Registrirani brezposelni 10,1 2,5^ 4,7 -0,5 Povprečna nominalna bruto plača 2,0 0,6^ -0,7 0,1 -zasebni sektor 2,6 2,4^ -0,3 0,5 -javni sektor 1,0 4,3^ -1,6 -0,9 -v tem sektor država 0,0 0,5- -2,9 -2,2 2011 XII 11 XI 12 XII 12 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,8 11,9 12,1 12,7 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.524,65 1.546,09 1.611,93 1.534,54 -zasebni sektor (v EUR) 1.388,65 1.403,46 1.513,79 1.398,56 -javni sektor (v EUR) 1.778,45 1.811,90 1.791,83 1.782,87 -v tem sektor država (v EUR) 1.801,27 1.800,96 1.743,23 1.748,82 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. sektorju15 (desez.) ostala na podobni ravni kot četrtletje prej, v zasebnem in celotnem javnem sektorju pa se je zaradi manjših izplačil trinajstih plač in božičnic znižala (-0,5 % oz. -0,9 %). Znižanje v javnem sektorju je bilo posledica občutnega znižanja plač vjavnih družbah (-3,5 %). V zadnjih dveh mesecih leta 2012 je bilo skupaj izplačanih 85,3 mio EUR izrednih izplačil (leto prej 96,7 mio EUR, leta 2007, ko jih je bilo največ, pa 156,4 mio EUR). Decembra je bilo izplačanih 22 mio EUR izrednih izplačil, kar je nekoliko več kot decembra 2011, v primerjavi z novembrom pa je izredna izplačila, katerih povprečni znesek je bil za okoli 100 EUR nižji, prejelo bistveno manj zaposlenih (7,0 %, novembra 16,5 %). Leta 2012 je bruto plača na zaposlenega ostala nominalno nespremenjena, realno pa se je znižala (-2,4 %) prvič v Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2011 XII 11 XI 12 XII 12 2011/ 2010 XII 12/ XI 12 XII 12/ XII 11 I-XII 12/ I-XII11 Predelovalne dejavnosti 184,8 185,1 181,2 178,4 -3.725 -2783 -6763 -1.919 Gradbeništvo 67,8 62,1 58,1 53,5 -10.709 -4.593 -8.563 -8.047 Tržne storitve 342,2 340,6 336,7 333,4 -3.400 -3.227 -7.122 -3.805 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 109,2 107,2 106,4 -2.078 -856 -2.795 -1.848 Javne storitve 170,2 171,4 171,5 170,2 1.406 -1.220 -1.197 1.438 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,2 50,2 49,6 -661 -549 -1.557 -650 Izobraževanje 64,7 65,5 65,6 65,3 1.145 -285 -194 778 Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 54,8 55,7 55,3 922 -386 554 1.311 Drugo 59,0 58,1 57,6 57,4 5.355 -231 -718 -1.632 Vir: SURS, preračuni UMAR. 15 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 60 40 Slika 16: Povprečna bruto plača na zaposlenega 14 12 r^ 8 6 Skupaj Zasebni sektor Javni sektor v tem sektor država predstavlja glavnino javnega sektorja, se je lani nekoliko umirila tudi rast plač v javnih družbah. Bistveno manjša izredna izplačila plač v teh družbah ob koncu leta v primerjavi s predhodnim letom so nekoliko upočasnila njihovo rast plač, ki pa je kljub temu ostala nadpovprečno visoka20 (2,0 %). Cene Gibanje cen življenjskih potrebščin je bilo februarja zaznamovano z višjimi cenami energentov ter obleke in obutve. Dražji energenti so k 0,8-odstotni mesečni rasti prispevali 0,6 o. t. in so predvsem posledica višjih cen električne energije zaradi dviga prispevka za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. Nekoliko bolj kot prejšnja leta so rast cen zaznamovale višje cene obleke in obutve, ki so k inflaciji prispevale 0,3 o. t. Medletna inflacija je znašala 2,7 %, v evrskem območju pa po prvih podatkih Eurostata 1,8 %. zadnjih dvajsetih letih^^. Rast plač v zasebnem sektorju se je lani izraziteje prilagodila gospodarski aktivnosti, saj je bila kljub dokončnemu dvigu in uskladitvi minimalne plače le 0,5-odstotna (2011: 2,6 %; 2010: 5,6 %)17. Njena medletna rast se je lani postopoma upočasnjevala in je izhajala le iz rasti osnovne plače18, prispevka k rasti iz nadurnih in izrednih izplačil pa sta bila negativna (skupaj -0,1 o. t.), kar povezujemo z nizko gospodarsko aktivnostjo. Bruto plača v javnem sektorju je bila lani za 0,9 % nižja kot leta 2011, na kar je odločilno vplivalo junijsko 3-odstotno znižanje plač v sektorju država19. Zaradi javnofinančne konsolidacije se je po dvoletni stagnaciji bruto plača v državnem sektorju lani znižala za 2,2 %. Poleg znižanja plač v državnem sektorju, ki Januarja je bilo gibanje cen zaznamovano s sezonskimi gibanji, na medletno rast pa še naprej vplivajo višje cene hrane in energentov. Januarska deflacija (-0,8 %) je bila tako kot v preteklih letih zaznamovana predvsem s sezonskimi dejavniki - nižje cene obleke in obutve so mesečno rast znižale za 1,1 o. t., višje cene sadja in zelenjave pa so jo za 0,3 o. t. zvišale. Na mesečno rast cen so vplivale tudi višje cene plina (2,9 %) in komunalnih storitev, ki so predvsem odraz spremembe načina njihove regulacije (glej Okvir 2). Gibanje cen v zadnjih 12 mesecih pa so zaznamovale višje cene hrane (0,8 o. t.), predvsem nepredelane, ki se je v primerjavi z enakim obdobjem lani podražila za 9,1 %. Višje cene energentov pa so k medletni rasti prispevale okoli Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2011 XII 2012 2011/ 2010 XII 12/ XI 12 XII 12/ XII 11 I-XII 12/ I-XII 11 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.451,57 1.478,03 2,6 -6,7 -0,1 0,8 Industrija (B-E) 1.408,91 1.455,48 3,6 -9,6 1,0 2,5 - v tem predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.394,89 3,9 -10,2 1,4 2,5 Gradbeništvo 1.235,95 1.189,55 2,0 -3,6 -4,6 -2,5 Tradicionalne storitve (G-I) 1.349,67 1.359,38 2,7 -6,9 -0,9 0,3 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.718,65 1.749,93 0,7 -3,4 -0,1 -0,3 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.750,03 1.703,43 0,0 0,6 -2,7 -2,2 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.784,27 1.750,90 0,3 0,2 -1,6 -1,8 - Izobraževanje 1.733,58 1.641,59 0,2 -0,3 -5,3 -3,3 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.734,37 -0,7 2,2 -0,4 -1,3 Vir: SURS, preračuni UMAR. 16 Odkar so razpoložljivi podatki. 17 V zasebnih nefinančnih družbah se je močno upočasnila (0,6 %; 2011: 2,7 %), v finančnih družbah pa je bila bruto plača celo nekoliko nižja kot leto prej (-0,1 %; 2011: 1,2 %). Nižja je bila tudi v večini dejavnosti (ob gradbeništvu zlasti v storitvenih), najmanj pa se je njena rast lani upočasnila v industriji. 18 V dejavnostih zasebnega sektorja (A-N;R-S), k čemur so prispevali dokončen dvig minimalne plače, prilagoditve plač višjim ravnem cen in spremembe v strukturi zaposlenih. 19 Z uveljavitvijo ZUJF so se plače znižale vsem javnim uslužbencem za 8 %, obenem pa sta se jim izplačali zadnji dve četrtini odprave plačnih nesorazmerij. 20 V nefinančnih javnih družbah 1,9 %, v finančnih 1,5 %. 10 4 2 0 Slika 17: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju 7 6 5 4 £= S 2 1 0 Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI Vir: Eurostat. Slika 18: Struktura medletne inflacije 8 7 6 5 3 2 li^ 1 0 Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana 01 11 11 12 21 "Vir: SU^S, pre^Tačuni^MAR"" 0,5 o. t. Nadaljevanje šibkega povpraševanja se še naprej odraža na zelo umirjenem gibanju osnovne inflacije. Rast cen industrijskih proizvodov na domačem in tujih trgih ostaja umirjena. Cene domačih proizvajalcev na domačem trgu so bile medletno nekoliko višje (1,1 %), na tujih trgih pa so se tako kot v preteklem mesecu znižale (-0,3 %). Gibanje cen na domačem in tujih trgih ostaja zaznamovano predvsem z višjimi cenami v proizvodnji živil in živilskih izdelkov ter nižjimi cenami v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov. Okvir 2: Oblikovanje in nadzor cen komunalnih storitev v luči nove uredbe Vlada je konec lanskega leta sprejela novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja1. V uredbi je z začetkom letošnjega leta predvidela prosto oblikovanje cen komunalnih storitev in po daljšem obdobju zamrznitve ponovno prenesla pristojnost za potrjevanje sprememb cen na lokalno raven, hkrati pa ohranila nadzor nad morebitnimi previsokimi povišanji. Glede na to, da so bile cene komunalnih storitev od konca leta 2010 nespremenjene, pa je bil v izogib previsokim dvigom cen komunalnih storitev, ki so ga napovedale občine, v uredbo naknadno vključen začasni mehanizem določitve dviga cen. Slednji določa, da je v primeru več kot 30-odstotne podražitve s stani občine pred potrditvijo in uveljavitvijo nove cene potrebna predhodna pridobitev soglasja pristojnega ministrstva. To pa ne rešuje sistemske ureditve področja in vprašanja upravičenosti ter dolgoročnega mehanizma dviga cen, s katerim bi lahko preprečili oz. omejili previsoka povišanja cen komunalnih storitev. Odsotnost sistemske ureditve tega področja lahko namreč negativno vpliva na zagotavljanje makroekonomske stabilnosti, saj je ob zadnji odmrznitvi cen (2009), ki je bila izvedena brez vzpostavitve ustreznega sistemskega okvirja, povprečno povišanje cen doseglo 16 %, kar je k inflaciji leta 2010 prispevalo 0,4 o. t. V letošnjem letu je januarja že prišlo do povišanja cen komunalnih storitev (medletno 2,1 %), nadaljnja povišanja pa so možna tudi v naslednji mesecih. Slika 19: Gibanje cen komunalnih storitev - Komunalne storitve 140 135 130 125 E? II 120 115 f^ (u TD 110 C 105 100 95 90 ----Odvoz smeti -IC2P ■ Voda - Kanalščina ■■■■i.......t......I.......t" .....4.......f......I....... ■■■■i.......f......I.......f" .........f......I.......f" IT Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Uradni list RS, št. 87/2012, Uradni list RS, št. 109/2012. 8 Tabela 6: Razčlenitev HICP na podskupine - januar 2013 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP -0,6 100,0 -0,6 -1,0 100,0 -1,0 Blago -1,0 65,7 -0,7 -1,4 57,7 -0,8 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 0,3 16,1 0,0 0,3 12,0 0,0 Nepredelana hrana 4,9 7,4 0,4 0,8 7,3 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -4,1 27,9 -1,1 -3,8 27,4 -1,0 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -0,5 9,7 0,0 -0,3 8,8 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine -0,4 8,8 0,0 0,2 8,0 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine -11,3 9,4 -1,1 -9,8 10,5 -1,0 Energija 0,6 14,4 0,1 1,3 11,0 0,1 Električna energija -0,3 2,7 0,0 3,5 2,6 0,1 Plin 2,7 1,1 0,0 1,0 1,8 0,0 Tekoča goriva 0,4 1,5 0,0 0,1 0,9 0,0 Trda goriva 0,8 0,9 0,0 0,2 0,1 0,0 Daljinska energija 0,2 0,9 0,0 0,3 0,6 0,0 Goriva in maziva 0,6 7,4 0,0 0,6 5,0 0,0 Storitve 0,3 34,3 0,1 -0,5 42,3 -0,2 Storitve - stanovanje 1,3 3,0 0,0 0,4 10,3 0,0 Storitve - transport -0,1 5,8 0,0 -0,5 7,2 0,0 Storitve - komunikacije 0,2 3,5 0,0 -0,5 3,1 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,2 13,9 0,0 -1,4 14,7 -0,2 Storitve - ostale storitve 0,3 8,1 0,0 -0,1 7,1 0,0 HICP brez energije in nepredelane hrane -1,3 78,2 -1,0 -1,5 81,7 -1,2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Slika 20: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav (domači) 20 16 12 ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) - PPI (tuji) 8 i" 0 -4 -8 -12 Medletno izboljševanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva se je lani nadaljevalo, med članicami evrskega območja pa je bilo med nižjimi. Realni efektivni tečaj21 je bil v povprečju leta 2012 realno nižji za 1,1 % zaradi padanja tečaja evra22. Manjše izboljšanje cenovne Slika 21: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP 12012 / 201 1 » 2012 / 2007 ...j. -12 Vir: ECB, preračuni UMAR 21 Merjen s HICP. 22 Še posebej do USD, JPY, GBP, CNY in KRW. 8 3 Vir: SURS konkurenčnosti Slovenije je bilo predvsem posledica strukture naše zunanjetrgovinske menjave. Slovenija nadpovprečno velik delež menjave realizira z državami evrskega območja, zato je bil vpliv padanja vrednosti evra na našo cenovno konkurenčnost manjši. Rast relativnih cen je bila med članicami evrskega območja med nižjimi. Tudi glede na predkrizno leto 2007 je bila Slovenija lani v skupini držav evrskega območja z manjšim izboljšanjem cenovne konkurenčnosti. ter višje cene kmetijskih izdelkov in surovin. Leta 2012 je blagovni primanjkljaj znašal 295,1 mio EUR (leta 2011 1.043,2 mio EUR). Na višji presežek v storitveni menjavi je v četrtem četrtletju skoraj v celoti vplival višji presežek v menjavi potovanj. Tu se je ob šibki rasti prihodkov od tujega turizma trošenje domačega prebivalstva v tujini nadalje krčilo. V celem letu 2012 je presežek v storitveni menjavi dosegel 1.698,1 mio EUR, kar je 255,3 mio EUR več kot v predhodnem letu. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je tudi v četrtem četrtletju lani beležil presežek. K višjemu saldu tekočih transakcij je medletno večinoma prispevala blagovna bilanca, ki se je iz primanjkljaja prevesila v presežek, višji je bil tudi storitveni presežek. Presežek v bilanci tekočih transferov pa je bil nekoliko manjši, prav tako se je povečal primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. Tekoči račun plačilne bilance, ki je bil v obdobju 2009-2011 blizu ravnovesja, je leta 2012 dosegel presežek v višini 2,5 % BDP. Glede na strukturo po sektorjih se je znova zmanjšal primanjkljaj tekočega računa državnega sektorja, povečal pa presežek tekočega računa zasebnega sektorja. Saldo menjave s tujino od začetka gospodarske krize beleži presežek. V četrtem četrtletju lani je bila blagovna bilanca znova v presežku (v enakem obdobju predhodnega leta je beležila primanjkljaj). K izboljšanju so večinoma vplivali količinski dejavniki, pri čemer se je realni uvoz, zaradi upada domačega trošenja, skrčil precej bolj od izvoza. Pogoji menjave, ki se nenehno poslabšujejo že tretje leto zapored, so se v zadnjem četrtletju lani medletno poslabšali za 0,7 %. Izvozne cene so bile medletno višje za 0,5 %, uvozne cene pa za 1,3 %, na kar so vplivale predvsem višje cene proizvodov predelovalnih dejavnosti Slika 22: Razčlenitev sprememb nominalnega salda blagovne menjave ^^m Učinek pogojev menjave ^^m Količinski učinek ^^ Drugo -Spr. nominalnega salda 800 400 tu 200 -r......r......r Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v četrtem četrtletju medletno višji. K medletno višjemu primanjkljaju v bilanci faktorskih dohodkov so prispevali predvsem višji neto odhodki od lastniškega kapitala neposrednih naložb. Skupna neto plačila obresti tujini so bila medletno znova nižja, kar je bilo večinoma posledica razdolževanja domačih poslovnih bank in podjetij. V letu 2012 pa so skupna neto plačila obresti znašala 425,5 mio EUR (v enakem obdobju lani 437,3 mio EUR). Podobno kot v letih 2010-2011 je Slovenija tudi lani največ evropskih sredstev neto prejela decembra, kar je v večji meri prispevalo k višjemu presežku tekočih transferov v četrtem četrtletju. Tudi v celem letu 2012 je bilo neto črpanje sredstev iz proračuna EU boljše kot predhodno leto. Slovenija je iz proračuna EU prejela 841,6 mio EU, vplačala pa 390,3 mio EUR, tako da je neto proračunski presežek znašal 451,3 mio EUR (leta 2011 407,1 mio EUR). Kljub temu je bil, zaradi večjih transferov zasebnega sektorja v tujino, presežek v bilanci tekočih transferov manjši (25,9 mio EUR) kot leto prej (152,6 mio EUR). Slika 23: Saldo obresti po sektorjih ^^m B^ ^^ Državni sektor ^^ Zasebni sektor -Skupaj 50 -150 -200 a a a a Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Finančne transakcije s tujino23 so bile v četrtem četrtletju neto odlivne (204,1 mio EUR) večinoma zaradi znižanja obveznosti BS do Evrosistema. Tudi v celem letu 2012 so bile neto odlivne v višini 786,5 mio EUR (2011: 421,8 mio EUR), predvsem zaradi odplačevanja obveznosti a Vir: BS, preračuni umAARr. 3 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. 0 Tabela 7: Plačilna bilanca I-XII 12, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-XII 11 Tekoče transakcije 28.704,8 27.830,6 874,3 1,8 -Blagovna menjava (FOB) 21.445,8 21.740,9 -295,1 -1.043,2 -Storitve 5.085,1 3.387,0 1.698,1 1.442,8 -Dohodki od dela in kapitala 807,8 1.362,5 -554,6 -550,4 -Tekoči transferi 1.366,1 1.340,2 25,9 152,6 Kapitalski in finančni račun 1.513,9 -2.316,4 -802,5 -451,8 -Kapitalski račun 293,0 -340,2 -47,2 -102,0 -Kapitalski transferi 290,7 -338,8 -48,1 -97,9 -Patenti, licence 2,3 -1,4 0,9 -4,1 -Finančni račun 1.220,9 -1.976,2 -755,3 -349,8 -Neposredne naložbe 111,9 85,2 197,1 638,0 -Naložbe v vrednostne papirje -187,8 134,7 -53,2 1.837,6 -Finančni derivativi -91,5 57,3 -34,2 -135,8 -Ostale naložbe 1.357,1 -2.253,3 -896,2 -2.761,6 -Terjatve 30,8 -1.523,5 -1.492,7 -1.460,5 -Obveznosti 1.326,3 -729,8 596,5 -1.301,1 -Mednarodne denarne rezerve 31,2 0,0 31,2 72,0 Statistična napaka 0,0 -71,8 -71,8 450,1 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. zasebnega sektorja. Sredstva za odplačila obveznosti do tujine so se lani, zaradi oteženega dostopa do tujih virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih, pridobivala s financiranjem pri Evrosistemu in z zadolževanjem države. Po večletnih visokih neto prilivih so bile naložbe v vrednostne papirje leta 2012 neto odlivne v višini 53,2 mio EUR. Večino transakcij z vrednostnimi papirji so realizirale domače poslovne banke in državni sektor, ki so odplačali del obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Državni sektor je lani spremenil tudi strukturo zadolževanja, tako da je na domačem finančnem trgu izdal zakladne menice. Na začetku leta je odplačal 3-letno obveznico RS 64 v višini 1 mrd EUR, v zadnjem četrtletju pa se je na ameriškem trgu zadolžil v višini1,7 mrd EUR. Ostale naložbe so bile v letu 2012 neto odlivne v višini 896,2 mio EUR. Pri terjatvah so se najbolj povečale vloge domačega prebivalstva na računih v tujini, za 1.497,7 mio EUR, karje največ v obdobju od leta 2003, ko so se kapitalski tokovi s tujino popolnoma liberalizirali. Povečala so se tudi posojila Slovenije preko sklada EFSF (Grčiji, Portugalski in Irski). Kratkoročni komercialni krediti, ki so povezani z dinamiko blagovnega izvoza, so bili šibki. Pri obveznostih se je z operacijami dolgoročnega refinanciranja precej povečalo zadolževanje BS pri Evrosistemu. S tako pridobljenimi sredstvi so poslovne banke odplačale tudi del zunanjega dolga ter nadomeščale umik vlog nerezidentov iz slovenskih bank. Neposredne naložbe so bile leta 2012 neto prilivne v višini 197,1 mio EUR. Prilivi v Slovenijo iz naslova izhodnih NTI so bili rezultat zmanjševanja neto terjatev do povezanih družb v tujini in repatriacije dobičkov, ne pa tudi zmanjševanja lastniškega kapitala. Pri neposrednih naložbah v Sloveniji pa je večino transakcij predstavljal lastniški kapital. Slika 24: Finančne transakcije plačilne bilance po inštrumentih I Neposredne naložbe I Finančni derivativi -Neto finančni tok I Naložbe v vredn. papirje I Ostale naložbe a a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Stanje mednarodnih naložb Slovenije2^ od leta 2003 nenehno beleži primanjkljaj, ki je leta 2008 presegel indikativno mejo evropskega kazalnika zunanjega neravnovesja (35 % BDP). Finančni trgi Januarja se je nadaljevalo zniževanje obsega kreditov nebančnim sektorjem, in sicer tokrat za dobrih 150 mio EUR. Približno polovico je k zmanjšanju prispevalo razdolževanje podjetij in NFI, močno pa se je povečalo tudi razdolževanje gospodinjstev. Obseg kreditov države je ostal skoraj nespremenjen. Banke so še naprej odplačevale zapadle obveznosti do tujih bank, zniževal se je tudi obseg vlog države, medtem ko so se vloge gospodinjstev ponovno nekoliko bolj povečale. Rast deleža slabih terjatev se je nadaljevala. Razdolževanje gospodinjstev iz leta 2012 se je januarja še okrepilo. Obseg kreditov gospodinjstvom se je znižal za 75,3 mio EUR, kar je največje znižanje doslej. Za razliko od preteklih mesecev je bilo tokrat razdolževanje razmeroma uravnoteženo. Obseg stanovanjskih kreditov se je znižal za skoraj 30 mio EUR, potrošniških za skoraj 25 mio EUR, obseg ostalih pa za približno 20 mio EUR. 24 Vključuje neto zunanji dolg in neto lastniške obveznosti. PodjetjainNFIsosejanuarjapravtakošenaprejrazdolževala pri domačih bankah, neto pa so odplačevala tudi tuje kredite25. Obseg kreditov, najetih pri domačih bankah, se je znižal za skoraj 80 mio EUR. Približno tri četrtine tega je odpadlo na podjetja. Zniževanje obsega kreditov podjetij je tako posledica vse slabšega stanja v slovenskih bankah, prezadolženosti slovenskega gospodarstva in neugodnih splošnih gospodarskih razmer. Po močnem tujem neto zadolževanju oktobra in novembra so podjetja in NFI ob koncu leta tovrstne kredite neto odplačevala. Decembrska neto odplačila so znašala 114,3 mio EUR in so bila najvišja po marcu 2010. Podjetja Slika 25: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi I Gospodinjstva ■ Podjetja in NFI I Država -Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 26: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami Kratkoročni krediti (leva os) ^^m Dolgoročni krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 300 - 350 300 -- 150 100 Vir:^^, preračuini UMAR. in NFI so neto odplačevala dolgoročne (51,5 mio EUR) in kratkoročne kredite. Zaradi razmeroma visokih decembrskih neto odplačil so podjetja in NFI v letu 2012 neto odplačala za 28,4 mio EUR kreditov, najetih v tujini, leta 2011 pa so se neto zadolžila v višini 153,8 mio EUR26. Neto odplačila so izključno posledica razdolževanja v obliki kratkoročnih kreditov, medtem ko se je neto zadolževanje z dolgoročnimi krediti v primerjavi z letom prej podvojilo in znašalo okoli 50 mio EUR. Likvidnostni pritiski na slovenska podjetja in NFI, povezani z odplačevanjem zapadlih bančnih obveznosti, so se tako v letu 2012 povečali. Neto odplačila domačih in tujih kreditov so znašala 1,6 mrd EUR, kar je približno dvakrat toliko kot leta 2011. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI so leta 2012 znova pričele naraščati in so bile decembra na ravni 261 b. t. Decembra so banke prvič v letu 2012 beležile prilive tujih virov financiranja, a so bila neto odplačila na letni ravni kljub temu najvišja doslej. Pozitiven decembrski neto tok je v prvi vrsti posledica neto prilivov vlog, ki so znašali 77,1 mio EUR, in v manjši meri tudi skromnega priliva iz naslova obveznic, medtem ko so banke neto odplačale tuje kredite v višini 73,2 mio EUR. Kljub decembrskih prilivom pa so banke v letu 2012 odplačale kar za 3,3 mrd EUR obveznosti do tujine, kar je za skoraj 30 % več kot v letu 2011, skupna odplačila v obdobju od septembra 2008 do konca leta 2012 pa so narasla na skoraj 9,1 mrd EUR. Slika 27: Neto odplačila tujih obveznosti s strani domačih bank ■ Obveznice ■ Kratkoročni krediti - Skupaj I Vloge I Dolgoročni krediti -3.500 2008 2009 2010 2011 2012 Vir: BS, preračuni UMAR. Vloge gospodinjstev v bankah so januarja že drugi mesec zapored beležile nekoliko večje prilive, medtem ko se obseg vlog države v bankah še naprej znižuje. Obseg vlog gospodinjstev se je januarja povečal za okoli 110 mio EUR. Tudi ročnostna struktura prirasta njihovih 25 Podatki za tuje zadolževanje se nanašajo na december. 26 V obdobju 2005-2008 je povprečno letno neto zadolževanje podjetij in NFI znašalo 556,9 mio EUR 50 0 Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 12 31. I 13 31. I 13/ 31. XII 12 31.I 13/ 31.I 12 31. I 12/ 31.I 11 Krediti skupaj 31.464,6 31.313,3 -0,5 -4,5 -2,3 Krediti podjetjem in DFO 20.456,5 20.378,5 -0,4 -8,0 -4,4 Krediti državi 1.741,4 1.743,4 0,1 43,0 4,9 Krediti gospodinjstvom 9.266,7 9.191,4 -0,8 -2,4 2,1 Potrošniški 2.481,8 2.457,6 -1,0 -8,9 -4,3 Stanovanjski 5.258,9 5.229,6 -0,6 -0,6 7,4 Ostalo 1.526,1 1.504,2 -1,4 -2,9 -2,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.051,3 15.160,3 0,7 -0,2 1,6 Čez noč 6.479,4 6.455,9 -0,4 -2,2 5,2 Kratkoročno vezane 4.010,4 4.075,9 1,6 0,5 -8,4 Dolgoročno vezane 4.555,2 4.622,1 1,5 2,1 6,9 Vloge na odpoklic 6,2 6,4 3,1 -14,5 -24,5 Vzajemni skladi 1.830,0 1.845,3 0,8 -1,5 -8,3 Bančne vloge države skupaj 2.562,7 2.500,3 -2,4 -10,8 -24,0 Čez noč 196,6 256,7 30,5 77,5 60,9 Kratkoročno vezane 828,5 682,5 -17,6 6,3 -55,7 Dolgoročno vezane 1.537,0 1.560,5 1,5 -22,6 -6,2 Vloge na odpoklic 0,5 0,6 11,5 -65,0 -49,9 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. vlog je bila precejugodna. Znižale so se le vloge čez noč, kratkoročne in dolgoročne vloge pa so se povečale za okoli 65 mio EUR vsaka, kar je eden izmed večjih prirastov v zadnjih dvanajstih mesecih. Januarja se je obseg vlog države znižal za okoli 60 mio EUR. Država je iz bank umikala samo kratkoročne vloge, medtem ko se je obseg vlog čez noč in v manjši meri tudi dolgoročnih vlog povečal. Slika 28: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sitemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 480 450 420 390 360 330 300 270 240 210 180 150 120 90 60 30 0 -30 17 16 15 14 13 12 11 10 9 # 8 > 7 6 5 4 3 2 1 0 Kljubznižanjuobsegaslabihterjatevvslovenskembančnem sistemu se je njihov delež povečal, razmere pa tako ostajajo zaostrene. Obseg slabih terjatev se je decembra znižal za skoraj 140 mio EUR, kar je največ od zaostrovanja finančne krize27, a kljub temu ostaja visok. Še bolj kot obseg slabih terjatev pa se je tokrat znižal obseg najkakovostnejših terjatev, tako da se je delež slabih terjatev mesečno vseeno povečal za 0,1 o. t. na 14 %. Obseg slabih terjatev se je v letu 2012 povišal za 1,2 mrd EUR, kar je skoraj za četrtino manj kot v letu 2011. Manjši prirast pa je v prvi vrsti posledica močnega umirjanja slabšanja kakovosti terjatev do tujcev, medtem ko je bil prirast slabih terjatev do slovenskega gospodarstva nižji le za približno 4 %. Banke v letu 2013 še naprejneto oblikujejo dodatne rezervacije in oslabitve. Te so se januarja povečale za 30,3 mio EUR. Javne finance28 V dvanajstih mesecih do konca januarja 2013 se je zmanjševanje primanjkljaja na centralni ravni države nadaljevalo.29 V primerjavi z enakim obdobjem 12 mesecev prej je bil primanjkljaj manjši za 518 mio EUR, in sicer predvsem kot posledica nižjih odhodkov (za 419 mio EUR), prihodki pa so se povečali za 99 mio EUR. Januarja Vir ppodatkov: BS,p)Feračuni UMAI^ 27 Od začetka krize se je obseg slabih terjatev zmanjšal še januarja 2010 in januarja 2011. 28 Gre za akumulirane prihodke in odhodke v zadnjih 12 mesecih, tokrat torej od februarja 2011 do januarja 2013. Rast glede na obdobje pred tem oz. medletno pomeni (februar 2012-januar 2013/februar 2011-januar2012). 29 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. 2013 so bili prihodki nekoliko višji kot v enakem mesecu leta 2012, in sicer za 6,8 mio EUR oz. 1,1 %, odhodki pa manjši za 25,6 mio EUR oz. 2,9 %. V zadnjih dvanajstih mesecih je na skupne prihodke pozitivno vplivalo povečanje nedavčnih prihodkov decembra 2012 in črpanje evropskih sredstev v zadnjih dveh mesecih. Nedavčni prihodki so bili za 122 mrd EUR večji v primerjavi z enakim obdobjem prej, priliv evropskih sredstev pa se je povečal za 77 mio EUR. Ne glede na neobičajno veliko povečanje prihodkov od dohodnine novembra 201230 so se skupni davčni prihodki v zadnjih dvanajstih mesecih glede na enako obdobje leto prej zmanjšali za 93 mio EUR. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb (za 117 mio EUR). Prihodek od domačih davkov na blago in storitve je ostal skoraj nespremenjen (za 4 mio EUR višji). Ukrepi, sprejeti sredi lanskega leta (ZUJF31), so vplivali na znižanje vseh kategorij javnofinančnih izdatkov razen obresti, kar se je nadaljevalo tudi januarja. Zakon je med drugim predvidel znižanje plač v javnem sektorju, zamrznitev socialnih transferjev in omejevanje določenih socialnih pravic. Učinki zakona se kažejo v zmanjšanju vseh večjih kategorij izdatkov, razen plačil obresti. Ta so se v primerjavi z enakim obdobjem prej povečala za 72 mio EUR. Izdatki so se zmanjšali po naslednjem padajočem vrstnem redu: izdatki za transferje posameznikom in gospodinjstvom (za 100 mio EUR), izdatki za blago in storitve (92 mio EUR), izdatki za investicije (65 mio EUR), izdatki za plače s prispevki in drugimi izdatki zaposlenim (55 mio EUR) in subvencije (45 mio EUR). Kapitalski transferji, ki predstavljajo okoli 67 % vseh investicij, so ostali skoraj nespremenjeni (7 mio EUR nižji). Slika 29: Prihodki in odhodki državnega proračuna -Prihodki skupaj -Odhodki skupaj 10,0 9,5 S^ 8,5 7,5 7,0 Januarja je bilo v proračun RS prejetih 47,8 mio EUR, v proračun EU pa vplačanih 51,3 mio EUR, tako da je proračun RS glede na proračun EU realiziral neto proračunski primanjkljaj v višini 3,4 mio EUR. Glavnino prihodkov so predstavljala sredstva izstrukturnih skladov(42,3 mio EUR), od česar je bilo 68,6 % iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 31,4 % iz Evropskega socialnega sklada. Prejetih je bilo tudi 2,1 mio EUR sredstev iz Kohezijskega sklada, za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike pa ni bilo prejetih sredstev. Načrt realizacije kohezijske politike za leto 2013 predvideva 1.115,1 mio EUR prihodkov iz naslova strukturnih in Kohezijskega sklada, kar je za 84,7 % več kot je predvideval rebalans proračuna za leto 2012 (603 mio EUR; realizacija 2012 pa je znašala 542 mio EUR). Glavni razlog za razmeroma visoke načrtovane zneske je doseganje pravila N+3/2 (gl. izbrano temo). Odhodki iz proračuna RS v proračun EU (51,3 mio EUR) so bili nadpoprečno visoki32 (leta 2012 in 2011 so znašali 35 mio EUR). Največji odhodek so predstavljala plačila iz naslova bruto nacionalnega dohodka (39,2 mio EUR). Slika 30: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2013 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2012 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-december) Drugo Strukturn skladi Skupna kmetijska politika 200 300 400 500 600 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Vir: MF, preračuni UMAR. 30 To bi lahko bilo posledica težav v novem informacijskem sistemu davčne uprave v zvezi s knjiženjem prihodkov od dohodnine in prispevkov za socialno varnost 31 Gl.tudi Ekonomsko ogledalo, maj 2012. 32 Razlog za tako visoke odhodke je dokončno sprejetje dveh dopolnitev (DAB 5 in DAB 6), ki se nanašata na proračun EU za leto 2012. Gre za pomoč Italiji zaradi potresa in za povečanje zaradi dodatnih potreb po izplačilu po poglavjih večletnega finančnega okvira 1a, 1b, 2, 3a in 4. 0 700 800 Q) E Q) 01 £ S N Črpanje kohezijskih sredstev v programskem obdobju 2007-2012 Slovenija je v programskem obdobju 2007-2013 za izvajanje kohezijske politike pridobila 4,1 mrd EUR nepovratnih sredstev. Od tega zneska je Operativnemu programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) namenjenih 1.768,2 mio EUR, Operativnemu programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) 1.577,1 mio EUR ter Operativnemu programu razvoja človeških virov (OP RČV) 755,7 mio EUR nepovratnih evropskih sredstev. Evropska sredstva so razdeljena po pravicah porabe za določeno leto, črpajo pa se skladno s pravilom N+3/233. Tako ima Slovenija enako kot druge članice Skupnosti možnost prejemanja kohezijskih sredstev do konca leta 2015, čeprav se tekoče finančno obdobje formalno zaključi leta 2013. V kakšni meri bo Slovenija uspela počrpati evropska kohezijska sredstva, je odvisno predvsem od učinkov gospodarske krize na zagotavljanje lastnih sredstev in vloge države ter njenih inštitucij pri zagotavljanju prijaznejšega okolja za izvajanje kohezijske politike (zakonodaja na področju priprave projektne dokumentacije in dolgi birokratski postopki znotraj ministrstev). Za tekoče programsko obdobje je značilna razmeroma visoka stopnja dodeljenih sredstev in razmeroma nizka stopnja povrnjenih sredstev v državni proračun. Tako so bile od začetka leta 2007 do konca 2012 (stanje na dan 4. 1. 2013) dodeljene 3,4 mrd EUR (83,4 % razpoložljivih sredstev), podpisanih pogodb pa je bilo v skupni vrednosti 2,9 mrd EUR (71,5 % razpoložljivih sredstev). Upravičencem je bilo izplačanih 2.047,8 mio EUR (50,6 % realizacije glede na pravice porabe 2007-2013), v proračun RS pa je bilo povrnjenih 1.793,4 mio EUR (43,7 % realizacije glede na pravice porabe 2007-2013), od tega za projekte OP RR 1.074,6 mio EUR (60,8 % realizacije glede na pravice porabe 2007-2013), za projekte OP ROPI 373 mio EUR (23,7 % realizacije glede na pravice porabe 2007-2013) ter za projekte OP RČV 345,8 mio EUR (45,8 % realizacije glede na pravice porabe 2007-2013). Največ zaostankov34 je bilo kljub najvišji realizaciji glede na pravice porabe 2007-2013 pri OP RR, najmanj pri OP ROPI, čeprav je bila pri OP najnižja realizacija glede na pravice porabe 2007-2013 in tudi glede na pravice porabe 2007-2011. Razlogi za prepočasno izvajanje projektov (predvsem na področju prometne in okoljske infrastrukture) so številne pritožbe v postopkih javnega naročanja, stečaji gradbenikov, likvidnostne težave občin ipd. Velikokrat pa je vzrok v prezapletenih birokratskih postopkih v okviru ministrstev (največ težav imajo na MIP in MKO). Zaradi slabega črpanja sredstev Kohezijskega sklada (OP ROPI) obstaja realna nevarnost, da bo Slovenija do konca programskega obdobja 2007-201335 izgubila 33 Sredstva dodeljena v letu N se morajo počrpati najkasneje v roku dveh oz. treh let. 34 Razlika med izplačanimi sredstvi iz proračuna RS upravičencem in povrnjenimi sredstvi v proračun RS 35 Za doseganje pravila N+3/2 je treba v letu 2013 certificirati na OP RR 46,8 mio EUR, na OP RČV 144,8 mio EUR in na OP ROPI 325,8 mio EUR (295,8 mio EUR iz Kohezijskega sklada in 30 mio EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj). 300 do 400 mio EUR evropskih sredstev. Zato so bile dodeljene t. i. presežne pravice porabe, kar pomeni, da so poleg že obstoječih pravic porabe vsem OP podeljene dodatne pravice porabe (OP ROPI - 16,56 %, OP RR - 5 % in OP RČV - 5 % že dodeljenih pravic porabe). Obenem je v okviru OP ROPI prišlo do prerazporeditve 27 mio EUR evropskih sredstev iz prve razvojne prioritete »Železniška infrastruktura«36 na šesto razvojno prioriteto »Trajnostna raba energije«. S preseganjem razpoložljivih pravic porabe najbi se premostile razlike med ocenjenimi vrednostmi projektov in nižjimi vrednostmi pogodb ter zagotovila zadostna masa javno upravičenih izdatkov do konca tekočega programskega obdobja s ciljem, da se maksimalno izkoristijo vse razpoložljive pravice porabe oz. počrpajo vsa razpoložljiva sredstva kohezijske politike. S podeljevanjem dodatnih pravic porabe ter pospešenim potrjevanjem pripravljenih in realno izvedljivih projektov bi se uspešno nadomestili visoko tvegani projekti, ki so jim evropska sredstva že bila dodeljena37. Z omenjenimi ukrepi se bo zadostilo potrebi po čim večjem črpanju kohezijskih sredstev, vendar se evropska sredstva preusmerjajo iz strateško izredno pomembnih v manj pomembne projekte. V obdobju 2007-2012 je bila dinamika črpanja kohezijskih sredstev glede na povračila v proračun RS precej neenakomerna. Leta 2007 in 2008 so se črpala predvsem sredstva iz prejšnje finančne perspektive, prihodki v Slika 31: Dinamika povračil sredstev kohezijske politike v proračun RS 450 350 300 ^^ 250 O. O 200 J= != "lE 150 o z 100 I OP RR OP RČV «OP ROPI «Vsi OP 2011 Vir: MGRT, preračuni UMAR. 36 Izvajanje projektov na železniški infrastrukturi je zaznamovano s težavami pri umeščanju investicij v prostor ter dolgotrajnimi postopki pri pridobivanju okoljske dokumentacije. Prav zaradi tega je projekt izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper prestavljen na naslednje finančno obdobje, v tekočem obdobju pa se bodo zaključili postopki pridobivanja ustrezne okoljske dokumentacije. 37 Komisija je pripravila metodologijo določanja stopnje tveganja izvajanja po posameznih projektih, na podlagi katere je pripravila tabelo, v kateri je za vsak projekt podana ocena tveganja, ki je razdeljena v tri kategorije (nizko tveganje 0 %-25 %, srednje tveganje 2 %-50 % in visoko tveganje 56 %-100 %). 50 0 2010 Tabela 9: Stanje črpanja EU sredstev po operativnih programih v obdobju 2007-2012 v mio EUR (stanje na dan 4.1.2013) OP RR OP RČV OP ROPI Vsi OP-ji Pravice porabe 2007-2013 1.768,2 755,7 1.577,1 4.101,0 Pravice porabe 2007-2011 1.257,7 530,8 886,5 2.675,0 Dodeljena sredstva 1.534,2 696,1 1.188,9 3.419,2 Podpisane pogodbe 1.529,3 677,6 723,5 2.930,4 Izplačila upravičencem 1.212,1 410,5 425,1 2.047,7 Povračila v proračun RS 1.074,6 345,8 373,0 1.793,4 Zaostanki 137,5 64,7 52,1 254,3 Dosežana realizacija glede na pravice porabe 2007-2013 60,8 45,8 23,7 43,7 Dosežana realizacija glede na pravice porabe 2007-2011 85,4 65,1 42,1 67,0 v letu 2010, ko se je črpanje na nivoju vseh OP-ji glede na predhodno leto podvojilo (112,7 %). Od tega so se najbolj povečala sredstva za OP RČV (413,7 %), najmanj pa za OP ROPI (28,6 %). V naslednjih letih se je stopnja rasti črpanja kohezijskih sredstev zniževala; tako smo leta 2011 črpali za 71,9 %, več sredstev kot leta 2010, leta 2012 pa za 36,7 % sredstev več kot leta 2011. Glede na regijsko razdelitev je bilo največ kohezijskih sredstev v tekočem finančnem obdobju dodeljenih Sloveniji kot enotni regiji38(796,1 mio EUR). Tam je bilo tudi največ izplačil iz Slika 32: Dinamika črpanja kohezijskih sredstev držav članic EU glede na pravice porabe 2007-2011 in 20072013 (stanje na dan 1. 12. 2012) Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tabela 10: Črpanje kohezijskih sredstevpo letih v mio EUR OP Pravice porabe 20072013 Stanje na dan 31.12. 2012 Stanje na dan 31.12. 2011 Stanje na dan 31.12. 2010 Stanje na dan 31.12. 2009 Porast v zadnjem obdobju (%) OP RR 1.768,2 1074,6 790,9 430,8 168,1 35,9 OP RČV 755,7 345,8 245,6 116,6 22,7 40,8 OP ROPI 1.577,1 373 275,9 216,1 168,1 35,2 Skupaj 4.101,0 1.793,4 1.312,4 763,5 358,9 111,9 60 30 Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, obdelava UMAR. državni proračun iz naslova tekočega finančnega obdobja pa so bili zavedeni šele leta 2009, ko je bilo v proračun RS povrnjenih za 358,9 mio EUR sredstev. Stopnja rasti prihodkov iz proračuna EU v proračun RS je bila najvišja Vir: Evropska komisija, preračuni UMAR. Tabela 11: Črpanje kohezijskih sredstev po statističnih regijah v mio EUR v obdobju 1.1.2007-31.12.2012 i.....Hf- I 2007-201 1 1 2007-2013 1 Regije Planirana sredstva Dejanska izplačila za OP RR (v EUR) Sredstva povrnjena v proračun RS % dejansko izplačanih sredstev glede na maso sredstev % dejansko izplačanih sredstev glede na planirana Slovenija 796,10 311,50 295,30 26,5 39,1 Osrednjeslovenska statistična regija 204,70 155,70 88,80 13,2 76,1 Podravska statistična regija 319,80 141,90 137,00 12,1 44,4 Savinjska statistična regija 197,80 131,90 121,50 11,2 66,7 Gorenjska statistične regija 179,30 97,90 95,30 8,3 54,6 Statistična regija Jugovzhodna Slovenija 221,50 69,10 67,90 5,9 31,2 Pomurska statistična regija 245,50 63,00 62,00 5,4 25,7 Obalno-kraška statistična regija 130,80 43,00 43,80 3,7 32,9 Goriška statistična regija 74,80 42,30 44,80 3,6 56,6 Spodnjeposavska statistična regija 54,90 38,00 39,50 3,2 69,2 Koroška statistična regija 79,30 36,70 38,00 3,1 46,3 Notranjsko-kraška statistična regija 32,90 25,50 26,20 2,2 77,5 Zasavska statistična regija 28,50 18,90 16,60 1,6 66,3 Skupaj 2.565,90 1.175,40 1.076,70 100,0 45,8 Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. 38 Sredstva, ki spadajo pod kategorijo Slovenija, nimajo v matičnih podatkih operacije kot teritorialno enoto definirane občine ali statistične regije,ampak celotno Slovenijo, ker se operacija izvaja na območju celotne Slovenije. 80 70 50 celotne mase dodeljenih sredstev (26,5 %), medtem kot so se glede na načrtovano realizacijo najboljše črpala sredstva v notranjo-kraški statistični regiji (77,7 %), čeprav ta sredstva predstavljajo le 2,2 % celotne mase dodeljenih sredstev. Zelo uspešno glede na načrtovano realizacijo so se črpala tudi sredstva osrednjeslovenske statistične regije (76,1 %), najslabšo realizacijo pa je imela pomurska statistična regija (25,7 %). Po podatkih EK o črpanju sredstev kohezijske politike glede na dodeljene pravice porabe se Slovenija nahaja v zgornji polovici med članicami EU. V obdobju od 1. 1. 2008 do 1. 12. 2012 se je Slovenija uvrstila na 9. mesto glede na pravice porabe 2007-2011 (leta 2011 na 7.), glede na pravice porabe 2007-2013 pa na 10. mesto (leta 2011na 9.). Med novimi članicami EU je Slovenija zasedla 5. oz. 4. mesto glede na pravice porabe 2007-2011 oz. 2007-2013. (U o a (Ü C >u (U Pomembnejši kazalci 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Jesenska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 7,0 3,4 -7,8 1,2 0,6 -2,3 -1,4 0,9 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 34.594 37.244 35.556 35.607 36.172 35.466 35.495 36.129 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 17.135 18.420 17.415 17.379 17.620 17.343 17.327 17.610 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 20.600 20.800 21.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 91 87 85 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.859 36.262 34.868 35.029 35.670 35.022 34.626 35.235 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.618 35.923 34.693 35.085 35.776 34.980 34.946 35.271 Stopnja brezposelnosti, registrirana 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,9 4,4 5,9 7,3 8,2 8,9 9,1 9,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,5 0,8 -6,1 3,5 2,2 -1,1 0,9 1,4 Inflacija2, povprečje leta 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 2,6 2,2 1,8 Inflacija2, konec leta 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 1,9 1,8 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,7 4,0 -16,7 10,1 7,0 0,3 1,9 4,7 Izvoz proizvodov 13,9 1,8 -17,4 11,9 8,5 -0,1 1,8 5,0 Izvoz storitev 13,2 14,3 -13,7 3,7 1,4 2,1 2,3 3,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 16,7 3,7 -19,5 7,9 5,2 -4,3 -1,0 3,8 Uvoz proizvodov 16,2 3,0 -20,7 8,9 6,1 -4,6 -1,0 3,9 Uvoz storitev 19,7 8,2 -12,0 2,7 -0,3 -2,4 -0,8 3,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -1.646 -2.295 -246 -209 2 874 1.363 1.142 - delež v primerjavi z BDP, v % -4,8 -6,2 -0,7 -0,6 0,0 2,5 3,8 3,2 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 34.783 39.234 40.294 40.723 40.241 40.632 - delež v primerjavi z BDP, v % 100,5 105,3 113,3 114,4 111,2 114,6 Razmerje USD za 1 EUR 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,286 1,240 1,240 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 6,3 2,3 0,1 1,3 0,9 -2,9 -3,6 0,2 - delež v BDP, v %4 52,5 52,6 55,7 57,2 57,8 58,3 57,7 57,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,6 5,9 2,5 1,5 -1,2 -1,6 -6,9 -1,9 - delež v BDP, v %4 17,3 18,1 20,1 20,7 20,8 20,6 19,1 18,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 13,3 7,1 -23,2 -13,8 -8,1 -9,3 1,3 1,5 - delež v BDP, v %4 27,8 28,6 23,1 20,1 18,5 17,4 18,0 18,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2012). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64). Proizvodnja 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2010 2011 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 4 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 6,2 2,2 0,0 7,4 8,7 3,6 0,1 -3,0 0,9 -0,7 0,6 -0,7 13,8 13,8 6,5 6,5 3,3 B Rudarstvo 11,0 -8,1 -6,6 15,7 -5,6 -9,3 -9,3 -7,9 -10,0 -1,7 -3,0 -11,7 39,7 -6,4 -1,2 -8,4 -4,7 C Predelovalne dejavnosti 6,6 2,1 -1,0 7,1 9,1 3,7 -0,3 -3,6 0,3 -2,0 -1,0 -1,2 12,4 14,6 6,6 6,9 3,2 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 1,8 5,0 10,0 7,0 6,9 3,8 5,1 4,0 8,2 12,8 16,1 4,3 17,4 11,0 6,3 3,6 5,7 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -17,0 -25,6 -16,8 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -20,1 -17,7 -16,4 -12,7 -20,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 Stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -18,2 -30,0 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 Gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -10,0 -21,2 -20,9 -10,0 -16,2 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 7,9 3,2 - -6,3 -3,2 1,5 3,6 11,7 6,0 -5,3 -5,9 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 28,2 9,7 - 28,2 23,3 10,8 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,6 3,1 -3,6 5,8 7,5 3,6 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 -2,7 4,1 8,7 9,8 3,9 3,4 Realni prihodek v trgovini na drobno -0,1 1,4 -2,3 1,8 3,4 0,4 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 -1,0 0,4 4,0 5,5 0,6 0,3 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 12,2 6,6 -6,2 15,0 15,8 9,9 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 -6,3 14,1 19,2 18,3 9,8 9,8 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 1,4 5,8 0,5 3,7 12,2 3,8 4,5 3,4 3,4 -0,6 1,3 -1,7 5,3 11,2 15,4 10,4 4,2 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -1,5 5,3 -4,0 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 Domači gostje, prenočitve -4,2 0,5 -10,9 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 Tuji gostje, prenočitve 0,7 9,1 0,9 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 Nominalni prihodek v gostinstvu 2,8 3,7 -1,2 5,4 5,7 4,7 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -4,1 4,9 7,2 4,9 5,2 7,0 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 454,5 478,9 481,7 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -9 -7 -17 -8 -7 -4 -6 -10 -12 -16 -19 -21 -9 -7 -7 -6 -4 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 0 -11 1 3 3 -1 -7 -6 -11 -14 -13 -1 3 3 3 5 v gradbeništvu -57 -46 -41 -53 -53 -46 -44 -43 -41 -44 -39 -39 -56 -56 -51 -51 -49 v storitvenih dejavnostih -3 1 -12 -2 0 3 3 -4 -8 -8 -14 -18 -1 0 -2 3 4 v trgovini na drobno 7 8 2 10 6 12 1 12 6 4 1 -3 11 7 12 -1 10 potrošnikov -25 -25 -35 -26 -27 -25 -25 -24 -26 -36 -39 -37 -27 -26 -28 -26 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: "Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2011 2012 2013 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 4,3 3,1 -1,5 -1,5 2,8 -1,9 0,6 -8,0 1,3 4,4 -2,3 3,3 -3,2 -2,0 4,3 4,3 -5,5 7,1 -3,8 -5,8 - - -22,1 0,2 -8,5 -17,3 -1,7 -6,0 -2,5 -16,3 5,8 -11,5 -21,2 -7,5 10,2 -6,5 -5,2 2,0 -5,5 1,8 -17,6 -20,3 4,9 3,1 -1,9 -2,4 3,0 -2,6 -0,5 -8,2 1,0 3,2 -2,7 3,3 -4,5 -4,2 2,6 2,8 -6,9 6,6 -4,2 -6,3 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 4,7 13,1 -4,0 3,4 16,2 5,2 5,7 9,5 24,0 22,6 16,3 9,8 11,8 2,3 -0,2 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -9,6 -24,6 -24,4 -26,6 -5,0 -14,5 -23,2 -10,9 -19,4 -14,4 -5,2 -21,4 -25,0 -13,6 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -31,1 -31,0 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -18,1 -22,8 -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 6,0 1,4 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,5 -1,8 2,6 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,7 -10,2 -3,4 -5,4 -8,0 - - 1,8 -0,9 -1,1 5,6 2,1 0,5 1,3 -1,1 4,0 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,8 -6,5 -4,1 -5,9 -7,5 - - 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,4 -0,1 -3,5 -4,8 -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -10,6 -17,5 -1,8 -4,4 -9,3 - - 6,2 1,1 -0,3 8,5 5,6 5,7 5,6 -0,9 8,6 3,9 -0,9 0,1 0,4 -2,3 7,2 2,8 -5,3 4,8 -2,0 -8,0 - - -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 - - -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 - - 0,5 6,8 2,1 4,7 7,6 -1,5 0,2 0,5 0,3 -3,6 1,4 -1,0 2,5 0,0 1,1 0,6 -3,0 -4,3 -0,4 -7,4 - - 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 - - -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -11 -12 -12 -12 -16 -14 -17 -16 -19 -21 -23 -22 -17 -16 -16 3 1 0 -1 -1 -8 -7 -5 -3 -6 -8 -10 -11 -13 -12 -14 -15 -16 -14 -9 -12 -8 -44 -45 -46 -43 -42 -42 -45 -41 -43 -40 -40 -45 -43 -43 -41 -36 -40 -42 -41 -35 -30 -31 2 3 3 5 2 0 -2 -9 -11 -9 -5 -8 -7 -10 -11 -14 -17 -20 -19 -15 -13 -13 15 12 1 -11 12 13 14 10 5 8 6 8 2 3 1 0 3 -3 -4 -3 -1 -7 -25 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -27 -26 -26 -38 -33 -37 -36 -35 -45 -39 -38 -35 -30 -32 Trg dela 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2010 2011 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 935,5 934,7 920,2 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 929,0 936,0 937,3 937,1 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 835,0 824,0 810,0 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 819,0 820,9 821,7 823,1 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 33,4 38,8 37,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 33,1 38,0 38,0 38,1 V industriji in gradbeništvu 287,3 272,9 263,1 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 276,0 274,4 273,6 273,1 - v predelovalnih dejavnostih 188,6 184,8 182,9 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 184,1 183,9 184,3 184,3 - v gradbeništvu 78,5 67,8 59,8 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 72,1 70,7 69,5 68,9 V storitvah 514,3 512,3 510,0 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 509,9 508,5 510,1 511,9 - v javni upravi 52,0 51,4 50,7 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 51,5 51,2 51,2 51,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 116,7 118,8 120,9 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 117,7 117,3 117,8 118,3 ZAPOSLENI (C)1 747,2 729,1 717,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 730,5 727,3 727,8 729,0 V podjetjih in organizacijah 685,7 671,8 662,6 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 673,0 670,7 671,3 672,1 Pri fizičnih osebah 61,5 57,2 54,5 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 57,6 56,6 56,6 56,9 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,8 94,9 93,0 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 88,5 93,5 93,8 94,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 100,5 110,7 110,2 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 110,0 115,1 115,6 113,9 Ženske 47,9 52,1 52,2 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 51,2 53,2 53,2 52,4 Mladi (do 26. leta) 13,9 12,9 11,9 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,4 14,7 14,7 14,1 Starejši od 50 let 31,4 39,0 38,2 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 38,9 40,2 40,2 39,9 Brez strokovne izobrazbe 37,5 39,5 39,4 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 39,5 39,9 41,6 41,9 41,2 Brezposelni več kot 1 leto 42,8 50,2 55,2 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 47,4 48,6 49,0 48,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 30,0 36,3 33,9 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 31,2 39,2 40,2 39,8 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 10,7 11,8 12,0 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 11,8 12,3 12,3 12,2 Moški 10,1 11,4 11,5 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 11,4 12,0 12,0 11,9 Ženske 11,6 12,4 12,6 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 12,4 12,7 12,7 12,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 13,3 2,7 5,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 6,2 5,1 0,5 -1,7 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,8 14,4 16,3 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 0,9 1,3 1,0 0,9 Izgubili delo 83,5 82,2 90,3 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 13,2 11,8 6,0 6,6 Brezposelni dobili delo 57,0 61,0 58,3 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 4,7 5,8 4,9 6,8 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 29,9 32,8 43,1 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 3,3 2,2 1,6 2,4 Potrebe po delavcih2 174,6 194,5 169,7 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 44,9 41,2 46,8 36,8 14,3 15,2 14,3 16,0 Od teh za določen čas, v % 80,7 81,7 83,0 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 82,9 83,4 84,0 81,8 78,1 80,9 81,7 81,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 41,6 35,6 33,9 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 38,5 38,3 38,1 37,7 Od vseh formalno aktivnih, v % 4,4 3,8 3,7 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 4,1 4,1 4,1 4,0 NOVE ZAPOSLITVE 104,1 118,3 110,6 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 30,8 27,3 26,9 15,1 7,8 10,0 7,6 9,6 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: "Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2011 2012 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 38,7 41,6 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 13,1 16,2 14,0 14,2 13,0 15,4 16,4 15,1 15,9 11,3 9,6 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 82,7 85,7 83,3 83,9 83,0 83,7 84,6 83,8 83,0 81,0 81,3 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 8,4 10,6 10,0 9,0 8,4 8,2 7,0 11,6 10,5 8,3 6,8 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2011 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,9 2,0 0,1 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 4,3 1,7 1,4 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,8 3,1 -1,1 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 8,0 5,7 2,5 B Rudarstvo 4,0 3,8 3,7 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 0,4 6,8 9,0 C Predelovalne dejavnosti 9,0 3,9 2,5 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 10,1 1,0 1,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,7 2,3 3,3 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 1,2 3,7 1,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,2 -0,1 0,1 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,1 -0,2 -1,1 F Gradbeništvo 4,4 2,0 -2,5 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 6,4 4,2 -0,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3,7 2,8 0,8 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 4,3 1,5 2,2 H Promet in skladiščenje 2,0 2,7 -0,4 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 3,4 0,8 1,5 I Gostinstvo 4,0 2,1 -0,8 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 5,6 3,5 2,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2,6 0,9 -0,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 1,4 -0,6 1,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1,0 0,6 1,1 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 1,6 0,3 2,6 L Poslovanje z nepremičninami 3,0 2,9 -0,5 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 2,9 6,5 2,2 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1,6 -0,4 -1,1 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 0,2 0,0 0,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 4,1 3,5 0,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 4,5 3,0 2,9 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -0,6 0,3 -1,8 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 1,0 2,2 0,6 P Izobraževanje 0,6 0,2 -3,3 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 0,8 0,8 0,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,3 -0,7 -1,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -0,7 -0,5 -0,9 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,5 -0,7 -2,8 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -0,3 0,3 -1,6 S Druge dejavnosti 4,2 0,9 -0,9 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 3,8 1,7 0,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -2,1 -0,1 -1,2 -2,4 -1,3 0,6 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 -1,3 -0,4 0,2 Realni (deflator HICP) -1,8 -1,0 -1,1 -2,7 -1,8 -0,5 -1,2 -0,5 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 -2,0 -1,0 -1,0 Realni (deflator ULC) -1,6 -2,3 -2,9 -2,9 -1,5 -2,3 -2,4 -2,8 -3,8 -3,5 USD za EUR 1,3268 1,3917 1,2856 1,3593 1,3669 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3649 1,3999 1,4442 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2011 2012 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 0,6 1,0 0,2 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 -0,1 -0,5 -1,6 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,6 -1,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,5 -0,4 -1,0 -1,3 -0,2 1,4349 1,4388 1,4264 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 Cene 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2010 2011 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 11 12 1 2 3 CPI, medletna rast v % 1,8 1,8 2,6 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 4,4 4,1 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 Alkoholne pijače in tobak 7,2 5,7 6,5 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 Obleka in obutev -1,9 -1,5 -0,2 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 Stanovanje 10,2 5,6 3,8 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 Stanovanjska oprema 1,4 2,7 0,1 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 Zdravje 2,1 1,6 0,4 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 Prevoz -0,3 1,0 3,3 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 Komunikacije 1,4 1,2 -2,4 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 Rekreacija in kultura 0,4 -1,5 1,4 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 Izobraževanje 1,6 1,7 2,9 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 Gostinske in nastanitvene storitve -2,5 -6,8 4,5 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 Raznovrstno blago in storitve 1,4 2,2 2,4 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 HICP 2,1 2,1 2,8 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,3 2,0 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,1 4,5 0,9 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 1,3 0,8 0,7 0,6 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 Domači trg 2,0 3,8 1,0 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 Tuji trg 2,2 5,3 0,7 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 Na evrskem območju 2,2 6,1 0,1 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 Izven evrskega območja 2,1 3,6 2,0 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 Indeks uvoznih cen 7,4 5,4 1,9 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 16,5 10,9 12,7 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 Naftni derivati 17,3 11,9 13,0 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 Promet 1,8 1,1 1,6 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 1,3 0,0 -0,6 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Regulirane cene skupaj 14,2 2,8 9,2 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2011 2012 2013 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,3 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,0 Plačilna bilanca 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2010 2011 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 Q3 1 Q4 12 1 1 2 1 3 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -209 2 874 -62 55 73 -91 -36 -28 260 270 373 18 37 -54 73 Blago1 -997 -1.043 -295 -447 -227 -219 -214 -383 -228 -99 12 20 -186 -47 -91 -89 Izvoz 18.762 21.265 21.446 4.962 5.179 5.486 5.245 5.354 5.332 5.503 5.259 5.352 1.525 1.582 1.655 1.942 Uvoz 19.759 22.308 21.741 5.409 5.406 5.705 5.458 5.738 5.560 5.602 5.247 5.332 1.711 1.628 1.746 2.031 Storitve 1.285 1.443 1.698 314 316 399 358 370 404 451 458 385 96 110 83 122 Izvoz 4.616 4.839 5.085 1.174 1.052 1.186 1.381 1.219 1.113 1.246 1.434 1.292 425 341 317 394 Uvoz 3.331 3.396 3.387 860 736 787 1.023 849 709 795 976 907 329 231 234 271 Dohodki -599 -550 -555 -116 -85 -143 -238 -84 -175 -118 -127 -134 -37 -26 -31 -28 Prejemki 574 918 808 160 204 237 220 257 180 227 210 191 72 57 58 89 Izdatki 1.173 1.469 1.362 276 289 380 459 341 355 345 337 325 109 83 89 117 Tekoči transferi 102 153 26 188 52 36 3 61 -30 27 -72 101 144 -1 -15 68 Prejemki 1.203 1.373 1.366 448 378 320 311 364 338 354 274 400 233 85 131 162 Izdatki 1.100 1.220 1.340 260 326 284 308 302 368 327 347 298 89 86 146 95 Kapitalski in finančni račun 535 -452 -803 -2 48 -244 -84 -172 137 -173 -501 -266 135 -167 54 162 Kapitalski račun 53 -102 -47 -37 -7 -6 -8 -82 6 26 1 -81 -61 -9 1 1 Finančni račun 482 -350 -755 35 55 -239 -77 -89 131 -199 -502 -185 197 -158 52 161 Neposredne naložbe 431 638 197 358 -9 240 246 160 190 48 35 -76 46 -117 -29 136 Domače v tujini 160 -81 85 54 -15 31 55 -152 -8 82 19 -8 0 -57 22 20 Tuje v Sloveniji 271 719 112 304 6 209 191 313 198 -34 16 -68 46 -60 -51 116 Naložbe v vrednostne papirje 1.956 1.838 -53 392 2.592 -300 -440 -15 -935 213 -1.006 1.674 139 1.136 -206 1.662 Finančni derivativi -117 -136 -34 -15 -80 -15 -24 -18 -20 -17 0 2 -4 -29 -31 -20 Ostale naložbe -1.806 -2.762 -896 -689 -2.457 -177 108 -236 857 -438 490 -1.805 29 -1.159 301 -1.599 Terjatve 783 -1.461 -1.493 594 -1.525 -159 -349 572 -1.467 -81 256 -202 1.392 -1.040 352 -836 Komercialni krediti -174 -47 31 232 -322 -88 44 319 -349 -35 110 305 410 -218 29 -133 Posojila 203 -52 -311 20 -99 -22 48 22 4 -95 84 -303 56 -50 5 -54 Gotovina, vloge 672 -1.315 -1.158 346 -1.109 -48 -408 250 -1.131 25 16 -68 912 -763 325 -671 Ostale terjatve 81 -46 -55 -4 5 0 -33 -18 10 24 46 -135 14 -9 -7 21 Obveznosti -2.589 -1.301 597 -1.283 -932 -18 457 -808 2.323 -357 233 -1.603 -1.363 -118 -51 -763 Komercialni krediti 362 94 300 72 199 -18 -85 -3 168 138 -98 91 -124 -42 60 181 Posojila -986 -1.235 -706 -385 -388 -298 203 -753 -122 -223 -177 -184 -388 -109 -88 -190 Vloge -1.954 -169 1.026 -928 -787 334 340 -57 2.287 -288 530 -1.503 -820 3 -8 -781 Ostale obveznosti -11 9 -24 -42 42 -36 0 3 -10 16 -22 -8 -30 31 -15 27 Mednarodne denarne rezerve2 19 72 31 -11 9 12 33 19 39 -6 -21 19 -13 10 17 -18 Statistična napaka -326 450 -72 64 -104 171 175 207 -108 -88 231 -107 -153 131 0 -235 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.834 1.999 n.p. 516 446 517 506 530 470 541 506 n.p. 178 127 142 177 Blaga za vmesno porabo 10.044 11.906 n.p. 2.662 2.904 3.097 3.001 2.904 3.042 3.082 3.006 n.p. 792 904 929 1.070 Blaga za široko porabo 6.550 6.909 n.p. 1.694 1.737 1.757 1.622 1.792 1.681 1.724 1.599 n.p. 523 522 553 663 Uvoz investicijskega blaga 2.323 2.504 n.p. 671 563 616 589 736 557 583 568 n.p. 252 151 174 238 Blaga za vmesno porabo 12.210 14.010 n.p. 3.339 3.500 3.588 3.452 3.471 3.629 3.572 3.403 n.p. 1.039 1.051 1.130 1.319 Blaga za široko porabo 5.522 5.938 n.p. 1.493 1.390 1.526 1.501 1.522 1.427 1.400 1.350 n.p. 449 424 455 511 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2011 2012 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 49 -94 117 26 -127 10 70 2 -107 -57 -112 140 69 97 94 77 1 192 125 143 105 -73 -162 16 20 -137 -97 -51 -108 -224 -118 -50 -60 -4 -44 -51 26 -89 74 0 68 -48 1.747 1.882 1.857 1.782 1.534 1.929 1.830 1.901 1.622 1.638 1.716 1.979 1.794 1.848 1.861 1.820 1.599 1.840 1.948 1.902 1.502 1.820 2.043 1.842 1.762 1.671 2.025 1.882 2.010 1.846 1.756 1.766 2.038 1.798 1.892 1.912 1.793 1.688 1.766 1.949 1.834 1.549 145 122 132 81 122 155 151 125 94 147 99 158 142 183 126 116 157 185 188 112 86 400 381 406 459 459 463 416 382 421 375 322 416 392 436 418 485 479 469 466 409 418 255 258 274 378 337 308 265 257 327 228 223 258 251 253 292 368 323 285 278 297 332 -49 -55 -39 -94 -89 -56 -31 -39 -14 -61 -58 -56 -43 -38 -37 -39 -43 -45 -47 -44 -44 68 82 87 74 65 82 80 77 99 60 58 61 72 79 75 71 69 70 63 63 65 117 137 126 167 154 138 111 116 114 121 117 117 115 118 112 110 112 115 110 107 109 27 0 9 19 -23 7 0 24 37 -25 -102 97 -25 -3 56 -26 -25 -21 -16 7 111 115 105 99 117 71 123 94 115 155 69 65 204 92 110 153 108 82 85 87 105 207 88 105 91 98 95 115 93 91 118 95 167 107 117 113 97 134 106 106 103 99 96 18 60 -322 55 -48 -92 -297 -60 185 85 191 -139 -136 -191 154 -63 -210 -227 -298 -120 152 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 9 3 26 1 0 0 2 -2 -2 5 -85 20 60 -318 62 -44 -95 -295 -68 274 91 182 -142 -162 -192 154 -63 -213 -226 -296 -126 237 89 111 39 65 69 113 -82 -50 292 -29 102 116 -93 87 53 34 -16 17 -17 67 -126 -9 14 26 -44 41 57 -77 4 -79 -31 1 23 -27 37 72 6 32 -20 -22 42 -28 98 98 13 109 27 55 -6 -53 372 3 102 93 -65 50 -19 28 -48 37 5 25 -98 -361 288 -226 72 -64 -448 225 -179 -61 211 -820 -325 107 162 -56 -619 -168 -219 1.674 45 -45 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -11 0 -9 -4 -2 -10 -2 -1 2 2 0 0 283 -335 -125 -59 -59 227 -421 125 61 -12 841 28 -172 -437 172 565 -26 -49 -1.981 -249 425 78 -87 -150 -498 -17 166 -361 301 632 -612 104 -958 -384 120 183 146 170 -60 -294 -422 514 -83 31 -36 -39 202 -118 -135 42 412 -87 -86 -177 23 -32 -26 16 159 -65 -29 39 296 12 -17 -18 -20 27 41 -48 23 46 21 129 -146 -153 -28 86 40 52 -8 16 -47 -273 138 -97 -89 -424 -228 244 -187 234 203 -543 44 -632 -258 165 119 60 -56 13 -130 -410 472 10 -3 -7 -14 -18 -1 9 3 -29 -3 17 -4 4 15 5 31 15 0 -151 -4 20 205 -248 25 439 -42 61 -60 -177 -572 600 737 986 212 -557 -12 418 -196 11 -1.687 173 -89 143 4 -165 -10 -263 188 -24 137 -116 -81 152 97 -17 -75 230 -8 -148 59 6 20 65 -214 -226 142 240 -41 5 -201 -429 -122 77 -212 13 103 -213 -113 -83 -61 -32 15 -189 -10 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 550 833 904 115 -278 -126 527 12 -9 -1.726 359 -136 2 0 -38 7 25 -33 7 12 -15 54 -36 -28 10 9 -2 -17 1 -6 18 -17 -9 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 48 0 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -18 -67 34 205 -82 175 82 227 58 -78 -29 -79 -1 67 94 -248 -14 210 35 173 -23 -257 156 183 178 178 154 173 171 177 181 143 155 172 180 186 175 170 161 176 188 175 n.p. 996 1.060 1.042 1.005 903 1.093 1.026 1.052 826 950 989 1.102 1.002 1.044 1.035 1.046 932 1.028 1.110 1.052 n.p. 560 599 599 559 439 624 594 629 570 499 527 654 556 567 602 553 458 588 607 629 n.p. 185 227 205 204 166 219 203 226 307 174 159 224 186 201 196 216 162 190 217 202 n.p. 1.153 1.265 1.170 1.119 1.059 1.275 1.203 1.254 1.014 1.168 1.169 1.292 1.176 1.208 1.188 1.173 1.092 1.138 1.242 1.156 n.p. 477 557 491 475 474 552 504 536 482 445 456 526 448 474 478 441 447 462 530 514 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2010 2011 2012 2010 2011 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 138 102 221 140 139 139 138 132 101 99 76 76 76 76 Centralna država (S.1311) 3.419 4.299 5.057 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 526 584 610 417 434 497 526 538 536 541 532 530 533 534 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.282 9.454 9.267 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 Nefinančne družbe (s.11) 21.646 20.876 19.472 21.862 21.848 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.497 2.229 2.135 2.488 2.496 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 Denarni sektor (S.121, 122) 5.811 5.445 5.194 5.399 5.079 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 35.994 35.692 34.558 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 V tuji valuti 1.843 1.536 1.309 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.659 5.864 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 26.767 28.420 29.582 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.392 Čez noč 8.155 8.245 8.678 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 Vezane vloge - kratkoročne 8.193 7.868 7.056 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 8.471 Vezane vloge - dolgoročne 10.337 12.248 13.780 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 10.567 Kratkoročne vloge na odpoklic 82 59 68 160 83 108 82 73 23 23 22 30 40 51 Vloge v tuji valuti skupaj 463 579 552 462 456 471 463 452 453 449 444 459 464 488 Čez noč 285 386 372 277 286 291 285 282 287 284 286 295 304 317 Vezane vloge - kratkoročne 121 133 123 125 113 118 121 115 116 113 107 111 107 113 Vezane vloge - dolgoročne 55 59 56 57 55 59 55 53 49 51 50 52 52 57 Kratkoročne vloge na odpoklic 2 1 1 3 2 3 2 2 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,21 0,22 0,20 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 Vezane vloge do 1 leta 1,81 2,15 2,31 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,53 5,46 5,48 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 5,69 5,32 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 5,82 5,97 6,17 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,00 1,25 0,88 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,81 1,39 0,57 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 6-mesečni 1,08 1,64 0,83 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,19 0,12 0,07 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 6-mesečni 0,27 0,18 0,15 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2011 2012 2013 8 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 76 77 76 83 102 111 119 182 169 188 204 227 227 207 226 224 221 232 3.328 3.355 3.387 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 4.752 4.796 4.811 4.870 4.814 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 536 535 541 554 584 588 589 588 591 580 584 589 590 585 583 580 610 609 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 21.537 21.369 21.444 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 20.561 20.506 20.398 20.294 20.044 19.472 19.424 2.292 2.298 2.286 2.277 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 5.422 5.375 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.644 5.527 5.613 5.918 5.248 5.229 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 35.854 35.763 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 35.955 35.979 36.202 35.461 35.440 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 1.705 1.628 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 1.472 1.458 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 5.046 5.008 5.075 5.052 5.659 5.837 5.697 6.105 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.864 5.845 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 30.165 30.208 30.322 29.703 29.591 29.354 29.457 30.062 29.582 29.575 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.404 8.375 9.151 8.573 8.632 8.523 8.648 8.763 8.678 8.726 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 14.319 14.309 13.982 13.930 13.852 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 52 49 53 60 59 92 92 72 80 83 78 66 55 116 74 119 68 81 476 486 494 538 579 570 564 577 568 559 583 597 591 579 571 576 552 538 305 320 329 365 386 391 384 384 385 381 397 410 412 397 388 399 372 372 108 109 109 114 133 117 120 132 124 116 125 125 119 124 126 119 123 109 62 57 55 58 59 61 59 60 58 61 60 61 59 57 56 57 56 56 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 5,49 5,45 5,50 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 1,04 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 0,01 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 Javne finance 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2011 Q4 Q1 Q2 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 Q3 1 Q4 1 2 3 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.794,0 14.982,3 14.995,1 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.087,2 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 Tekoči prihodki 13.771,5 14.037,9 14.027,3 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.763,2 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 Davčni prihodki 12.848,4 13.209,2 13.117,6 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.460,5 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 2.723,5 2.656,6 706,4 635,4 827,7 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 793,1 215,1 208,1 212,1 294,5 Prispevki za socialno varnost 5.234,5 5.267,6 5.244,1 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 437,7 424,6 438,4 438,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,1 29,2 25,6 8,1 6,7 7,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 2,3 2,1 2,3 2,5 Davki na premoženje 219,7 215,2 233,2 60,0 24,0 53,8 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 62,3 7,4 8,3 8,3 7,1 Domači davki na blago in storitve 4.780,7 4.856,2 4.876,0 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,3 424,5 299,4 441,6 380,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,7 100,2 82,5 24,8 23,7 27,6 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 7,8 7,7 8,2 9,1 Drugi davki 4,0 17,2 -0,4 1,8 -0,1 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,8 0,0 -0,2 0,2 -0,1 Nedavčni prihodki 923,0 828,7 909,7 294,9 208,7 187,6 189,5 242,9 238,1 171,9 197,0 302,7 52,3 95,0 61,4 53,5 Kapitalski prihodki 175,7 65,3 61,8 121,9 7,6 21,6 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 28,7 2,0 2,7 2,8 10,9 Prejete donacije 12,6 10,4 9,2 5,0 2,4 3,0 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 0,9 0,4 1,1 1,0 Transferni prihodki 109,5 53,8 51,6 102,9 2,3 0,4 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 1,0 1,5 0,0 0,7 0,1 Prejeta sredstva iz EU 724,7 814,9 845,2 342,2 223,9 163,2 153,3 274,6 195,6 213,2 146,6 289,8 54,1 70,0 99,8 58,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.692,7 16.546,3 16.117,9 4.586,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.097,9 1.418,9 1.408,8 1.363,8 1.359,4 Tekoči odhodki 6.960,4 6.926,7 6.810,3 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.593,4 638,7 637,0 622,9 629,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,4 3.882,7 3.728,0 980,0 967,0 1.010,3 955,0 950,4 958,3 973,9 910,8 885,1 326,1 316,0 324,9 312,2 Izdatki za blago in storitve 2.512,4 2.443,4 2.370,3 743,1 585,3 615,7 603,4 638,9 589,7 599,1 551,1 630,5 202,1 184,0 199,2 213,0 Plačila obresti 488,2 526,7 648,0 29,2 311,3 108,1 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 88,6 134,5 88,2 101,3 Sredstva, izločena v rezerve 47,4 73,9 64,0 18,8 35,0 8,2 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 22,5 22,0 2,5 10,5 2,5 Tekoči transferi 7.628,5 7.818,9 7.684,7 1.973,6 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.945,5 673,8 628,3 640,3 635,9 Subvencije 581,9 496,3 502,5 194,7 171,2 127,6 69,1 128,2 177,1 107,8 57,3 160,2 97,5 46,4 27,4 40,9 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.277,7 6.533,5 6.383,6 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,1 521,6 532,8 552,2 534,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 728,8 737,2 739,6 206,3 158,8 186,2 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 215,4 51,2 48,7 58,8 54,9 Tekoči transferi v tujino 40,1 52,0 59,0 9,6 5,9 17,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 3,6 0,4 1,9 5,4 Investicijski odhodki 1.310,6 1.023,5 912,3 584,3 168,8 196,5 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 344,5 58,8 50,7 59,4 54,2 Investicijski transferi 396,4 372,1 320,2 176,9 42,4 73,3 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,6 12,5 11,5 18,4 20,4 Plačila sredstev v proračun EU 396,8 405,1 390,3 81,1 139,3 70,6 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 35,1 81,3 22,9 19,9 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.898,7 -1.564,1 -1.122,8 - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2011 2012 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11M 12 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.290,5 1.361,2 1.364,8 1.181,7 1.094,3 1.342,3 1.283,2 1.159,7 1.269,3 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.482,8 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.235,8 1.265,0 1.214,8 1.152,0 1.056,4 1.202,5 1.230,7 1.101,4 1.153,8 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.278,3 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.170,4 1.185,5 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.110,3 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 223,8 227,5 246,2 214,7 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 416,5 444,0 485,8 443,5 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 2,6 2,4 3,3 2,0 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 33,9 14,5 8,2 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 11,9 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 456,6 495,4 373,0 443,6 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,0 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 8,6 9,2 6,7 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 58,9 -26,3 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,9 67,2 66,9 60,5 69,4 59,6 65,5 79,5 98,0 45,4 104,3 88,5 56,2 52,1 63,6 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 168,0 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 6,1 12,0 2,2 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 19,9 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,5 2,2 1,2 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 87,6 136,6 27,2 33,5 134,9 49,4 53,9 109,9 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,2 1.476,9 1.322,8 1.308,6 1.321,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 1.542,9 1.491,0 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.412,7 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,4 530,7 565,2 679,4 648,3 667,4 628,1 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 499,0 377,7 320,3 321,5 320,6 312,8 322,2 320,0 308,2 331,1 316,5 310,7 329,8 315,6 328,5 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 276,0 203,2 199,5 207,4 215,5 180,5 196,4 204,5 238,0 206,6 191,7 191,4 216,0 192,1 191,0 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 205,6 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 1,9 5,6 136,4 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 4,3 13,4 5,4 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,0 781,7 658,8 620,8 619,8 615,0 607,7 642,7 694,0 707,5 632,8 617,1 638,5 627,2 613,0 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 672,0 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 39,3 71,9 117,0 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 64,7 673,0 537,8 530,5 529,9 522,6 526,4 540,0 531,9 535,4 534,5 539,3 530,2 531,1 527,4 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,0 61,9 69,4 61,5 65,9 61,6 63,0 62,3 77,8 49,0 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 88,7 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,1 12,4 6,1 4,3 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 111,5 185,6 56,7 55,0 53,6 50,9 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 162,3 21,1 31,8 41,4 29,1 26,5 49,3 48,1 61,9 12,3 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,7 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 35,3 36,2 35,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BCI - Business Climate Indicator, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CNY - kitajski juan, DAB - draft amending budget (okvirni rebalans); DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, CPB - Netherlands Bureau for Economic Policy Analysis, DESTATIS - Statistisches Bundesamt, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, FED -Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, ISTAT - Instituto nazionale di statistica, JPY - japonski jen, KRW - korejski won, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, MKO - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, MZIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, PMI - Purchasing Managers Index, REER -Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo februar 2013, št. 2, let. XIX