32. številka
Ljubljana, t petek 8. februvarja 1901.
XXXIV. lete.
bhaja Tsak dan zvečer, izimBl nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman aa avatro-ograke detel« aa vse leto 95 K, aa pol eta 13 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, aa jeden messe 2 K 30 h. Za Ljubljano brea poSüjanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 b, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za poSüjanje na dom računa se aa vse leto 2 K. — Za tujo dežel« toliko več, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brea istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje so od Itiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, is se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo j« iz Vegove ulice st. 2, vbod v upravniatvo pa s Kongresnega trga St 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34. — .Narodna TIskarna11 telefon it 85.
Hrvatsko-slovenski klub.
Dunaj, 6. svečana.
„ Slo vence vaa stranka besni, in to je najboljši dokaz, da je ustanovitev hrvatsko-slovenskega kluba te politične predpustneže v sroe zadela.
Pred vsem pa je zadet dr. ŠusterSič na Dunaju, in kar vidi se, kako se možu srce od jeze krči. Še prej, kot je bil ustanovljen naš klub, je ŠusterSič v„SIovencu" vse hrvatske poslance proglasil za lažnike, in posebno je postavil na laž poslanca Spinčiča, češ, da sovsi tigospodje obljubili, da z napredno slovensko stranko ne gredo v poseben klub, ako se ne bi dal doseči skupen klub vseh jugoslovanskih poslancev.
Dotični dopis v „Slovencu", v katerem Šasteršič resnico in neresnico skupaj meša, obudil je mej hrvatskimi poslanci splošno ogorčenje. Po svoje se je maščeval dr. ŠusterSič tudi s tem, da je svojemu glasilu brzojavil, da se je liberalni jugoslovanski klub že ustanovil, pridejal pa je neresnico, da je kdo okrog njega beračil, da naj tudi vstopi v novi „liberalni" klub. Tako je ta mali bogec iz Ovijačeve hiše srečno do tja prijadral, da ga tu — raz-ven viteza Berksa — nikdo več rosnim ne smatra!
Značilen pa je srd „Slovenca". ŠusterSič izbral si je za svoje žrtve hrvaške poslance kakor tudi Robiča in Ploja, kruljavi poštenjaki, ki se skrivajo za „S'oven-cem" pa so planili po dr. Tavčarju in njegovi krščanski podlagi. Pričakovati je bilo kaj tacega, ker ti ljudje, sami najgrši grešniki, bi se nikakor ne veselili, ako bi se slučajno v resnici spokoril kak grešnik. No pa dr. Tavčar se ni Čisto nič spokoril !
Na Ijubav pravašem iz Dalmacije in štajerskima poslancema sprejela se je .krščanska podlaga" v klubov program, a slovenski naprednjaki nismo imeli povoda proti temu ugovarjati,
Kaj pa je krščanska podlaga? Do sedaj smo jo dobivali v besedah: Ljubi svo-
LISTEK.
O veri starih Slovanov.*)
Ta knjiga je napisana „u slavu i uspomenu petdesetgodišnjice biskupovanja dr. J. J. Strossmayera".
O početku in namenu knjige piše g. pisatelj: „Ker so zapadnjaki malo poznali svetinje starih Slovanov, zanikali so v svoji „premodrosti" starim Slovanom mitologijo. — Ne čudimo se tujcem, ali čudimo se našim učenjakom, koji so v svoji ,premodrosti0 odrekali starim Slovanom, kar so zares proizveli a svojim verskim uverenjem, a med te je pripadal tudi pl. Miklošič h in njegovi učenci, koji so se bili opojili s suggestijo svojega učitelja. Posledica tega je bilo, da se ni nihče brigal za svetinje starih Slovanov in nikdo ni hotel, da razišče o njih stare in nove ruske pisce, litvanske in nemške kroniste, stare pesmi mestna in krajevna imena naših zemelj, 8 kojimi se nam javljajo stara božanstva naših pradedov prav do dandanes. In tako so nam bili duhovi v tem pogleda docela zamrli
•) Gržetid - Gaspidev vitez Nikola: O veri starih SI o vj en a prema pravjeri Ari-jaca i Prasemita, I. dio, Mostar 1900.
jega bližnjega kakor samega sebe in ne dajaj mu hudega aa dobro! Na ti podlagi se je od nekdaj nahajala slovenska napredna stranka; na nji nahaja se še danes. Ta stranka ni bila nikdar proti-krščanska, in tndi protiverska ne, kar so njeni govorniki zlasti mej letošnjimi volitvami obilokrat javno naglašali. Bila pa je stranka vsikdar proti tistemu popačenemu krščanstvu, ki strupene svoje cvetove poganja v Ljubljanskem .Slovencu", in koje bi Kristus, če bi še jedenkrat prišel na svet, prvi sam zatajil. Proti temu smo, da bi nekateri slabi duhovniki, ki se za vse drugo bolj pečajo nego za dolžnosti svojega svetega poklica, narod za nosvodili, in da bi ti brez vestni mašniki v namen, da si vzdrže svojo nezdravo politično pozicijo v deželi, zlorabljali vero in njene svete tajnosti
Proti ti zlorabi hočemo vsikdar naj strožje postopati, ker opravičeno menimo, da Kristus svojih naukov ni učil zgolj z namenom, da bi dr. ŠusterSič, kadar pri volitvah od sela do sela krošnjari, imel v teh naukih najboljše agitacijsko sredstvo! In to naše stališče je pravo in resnično krščansko stališče!
Časniški glasovi o jugoslovanski delegaciji.
.Slovenec" je sinoči strastno in s tisto brezobraznostjo, ki jo premore samo dr. Šasteršič, napadel hrvatske poslance in slovenska poslanca Robiča in dr. Ploja, ker so vstopili v klub, v katerega lahko vstopi vsak slovenski in hrvatski poslanec, dočim je naprednim poslancem vstop v Šu8teršičev klub zaprt. O tem napadu na poslance, katerim je več za korist vsega slovenskega in hrvatskega naroda, kakor za korist Šusteršičevo, bomo še govorili.
.Narodni Listy' pravijo: .Konšta-tujemo žalostni faktum: razkol mej Slovenci je gotova stvar. Slovenci so razdeljeni na dve skupini. Vsi poskusi glede zjedinjenja
so bili brezuspešni Razbili so se ob umljivi trdoglavoati in nespravljivosti poslanca dr. Šuateršiča, o katerem se utemeljeno govori, da je delal v smisla dr. Kör-berja na razbi tje hrvatsko-slovenske delegacije, na katerem razbitja je bilo vladi prav tako ležeče, kakor na razbitja češke delegacije. O dr. Šusteršiču je znano, da je pomočnik vseh vlad, in da se vaem jednako asiljuje, kakor je delal dr. Ebenhoch, samo da bi iz tega imel klerikalcem kak uspeh".
.Obzor' piše v daljšem članka mej dragim takole:
.Moramo redi, da nam je bilo milo, Sto smo opazili, da se je upravo tamo počela naglasivati potreba takova zajedniškoga kluba, gdje za vrieme izborne borbe nije nitko mogao ni pomisliti, da ce dedi do ini cijative za zajedničko parlamentarno djelo-vanje a carevinskom viedu. Tim više nam je žao, da tamo, gdje smo očekivali više susretljivost i pripravnosti za složni rad a težkoj borbi hrvatstva i slovenstva za za jedničke interese i protiv zajedničkih opreč-nosti, ne vidimo te pripravnosti i susretlji-vosu. Pod vodstvom zastupnika dra. Šu-aterčica odklonila je mala četica slovenskih zastupnika zajedničtvo kluba sa slovenskim liberalnim zastupnioima, makar da so ovi naročito naglasih, da njihov Uberalizam nije vjerski Uberalizam, koji bi mogao ikojema kršcanina biti zazoran. Ostalih 16 hrvatsko-slovenskih zastopnika utemeljilo je zajed-nički klub, te o tom izdalo izjava, koju za-ista moramo u svakom pogledu odobriti.
Naglasujudi krščansko stanovište, kao da se je btjelo ostaviti most i za one, koji podŠusteršicem ustanoviše posebni slovenski klub. Tako mjeato jednoga hrvatsko-sloven-skoga kluba eto dvaju klubova za hrvatske i slovenske zastupnike na carevinskom viedu.
Pratedi priegovore prije ntemeljenja toga kluba, moramo priznati, da nismo mogli razabrati, da je naveden i jedan iole razumljiv i opravdan razlog proti zajedničtva kluba svih hrvatskih i slovenskih zastopnika na carevinskom viedu, dok razloga za takovo zajedničtvo kluba ima toliko i ta-kovin, te se svakoma svojom brojnoSdu i
osnovanošda tako namedu, da je zaista pravo čudo, kako se ne uvidja, da se opravo nista tako važna ne da protiv tih razloga navesti
Moramo iskreno priznati, da nam se čudno čini, kada protivnici zajedničtva kluba svih hrvatskih i slovenskih zastupnika kao tobožnji argumenat protiv toga kluba na-vadjaju tobožnju neiskrenost slovenskih li-berala kod naglasi vanja krščanskoga stano-višta, kao jedne od točaka zajedničtva a zajedničkom hrvatsko • slovenskom kluba udruženih hrvatskih i slovenskih zastupnika. Uz takova argumentacija ne bi se u obde moglo misliti bud na kakovo zajedničtvo u parlamentarnom djelovanju, te bi u obde svaki zajednički rad bio nemogud, jer nije nista lakše, nego nekoga osumujičiti radi neiskrenosti.
Mislimo, da je malo previse argumentirati protiv zajedničtva kluba hrvatskih i slovenskih zastupnika na carevinskom viedu čak i osporavanje iskrenosti naglasi vanja krščanskoga stanovišta od strane nekih zastupnika, kojima sa barem to ne može po-redi, da su kršcani i da se nisu odrekli kršdanstva."
.Edinost" je priobčila lep članek, v katerem je na podlagi .Slovenca" ovržena tega lista trditev, da je ŠusterSič postopal lojalno in storil vse, da bi zabranil razkol jugoslovanske delegacije. .Edinost" dalje dokazuje, da Šusteršičevo prizadevanje ni merilo na lokaliziranje kranjskega razpora, nego na to, da bi se kranjski razpor prenesel med poslance na Dunaj ter končuje:
.Zavela ga je (dr. Šusteršiča) — po našem mnenju — prevelika samozavest Mož, navajen v zadnje čase le zmagam, ni niti mislil, da bi mogel proti njegovim načrtom navstati takov odpor. Ali tudi njemu je bilo usojeno okusiti, da potrebe vsakdanjega življenja so vsikdar močneje, nego najmočnejša — osebna ambicija! O da, ambicija je lepa reč, je koristna, da celo neizogibno potrebna je za onega, ki si hoče pridobiti ime, bodi kakor znanstvenik, bodi kakor umetnik, bodi kakor politik, sploh za vsakogar, ki stremi više in više, ali ambicija postaja nevarna za dotičnega samega,
.Naša takozvana .niža inteligencija" se da rada opojiti s tujimi obmanami, a takih omamljencev imamo več vrst: jedni se klanjajo tevtonskemu maliku, drugi romanskemu, tretji hunskemu itd. Vsi ti so žalibože z narodnega gledišča pravi umobolniki, ki bodo v narodnem telesu tako dolgo rovali, dokler ne bodo malo po malo izginili, razen ako narodna inteligen cija temu ne stopi na pot. Glasovite hrame starih Vendov so Germani izropali in porušili, a sedaj trdi praunuk onih istih Germanov iz Šlezvika, Th. Mommsen, s pravo tevtonsko drzovitostjo, da je vse barbarsko, kar so stari Slovani proizveli umetniškega.
.Napredek ali nazadek katerekoli vere je vezan z napredkom ali nazadkom prosvete ljuskega duha; tako se menja vedno človek in z njim vera. Jezik ni toliko izpostavljen propasti, da, on se uporno vzdržuje, dokler se tndi narod more vzdržati v svoji narodnosti. Tako moramo v svojem jezika najti kakor v neki zakladnici najprvotnejše in najstarejše misli in pojme o prirodnih pojavih naših najstarejših prednikov. Drago zakladnico nahajamo v topografskem nazivanja vseh zemelj, kjer so stari Slovani kdaj prebivali V najstarejših sodiščih in seliščih
nahajamo jim tndi najstarejša bosa n s t v a.
,V vseh Arijcih nahajamo ista božanstva in podobne obrede, a tako tndi v 8emit8kih narodih. Vsi so imeli svoje običaje in praznike v posameznih letnih dobah, katerim si niti najnovejše vere niso mogle izogniti, pač pa so se preastrojile po čustva naroda in svojem značaja. Že sv. Aoguštin pravi: .Ono, kar danes nazivljemo krščansko vero, tega je bilo tudi v starih narodih, bilo ga je prav od početka človeškega roda do Kristusovega utelešenja. Od sedaj so počeli nazivati pravo vero »krščansko": ali je obstojala že prej" (Clem. Alex. Strom, lib. L cap. V. § 28).
V smisla te postave najdeš v knjigi vse polno dokazov, koliko je sprejela krščanska vera od Hindov in Erancev, pa tndi od Semitov, n. pr. str. 121: .Stari rimski običaj posta božiči .Sabatta" (Mesečini) i .Ramadjan" , poprimile sa obedvje krščanske crkve sa 40 dnevnim postom. .Proslava proljetne božiče Mesečine padala je o današnjem Vazmu (oskrso, Velikinoči), koju Niemoi i danas nazivlja .Ostern" od starega naziva iste božiče .Aatara".
Jedro ataroitovenakega bajealovja je
izraženo takole: .Stari Slovjeni so oboža-vali nebo, sunce i prirodu, te su im se i klanjali i žrtve zahvalnice prikazivali. To nam posvjedočuju i stari apisatelji i naslovi starih božanstava" (slede imena znanih slovanskih božanstev). Marsikomu bo neznana naslednja trditev: .Koncem godine (leta) umire na .badnjak" (sveti večer) staro sunce, te ca Svarnnova hderka Kolend a sadi s neba i roditi mlado sunce, malo diete K o le d a Kad se je radjalo, tad se je valjalo (se je morala) .Zlatnoj majci" malko potruditi i izmučiti se (prim: radjanje Latone), da rodi .mladoga Boga". Prije poroda sišla bi ponajprije s neba .Živa Vila", okrašena zlatnom opravom, a na glavi i na haljinama (obleki) joj sjale jasne zviezde, te bi izšla na planina, da potraži rodna biljku, da olakša perod .Zlatnoj majci". Zatim bi osvanula .blista-va* Danica, a isa nje bi granula .avjata" Zarja. Tad de zlatna majka roditi čudno diete: .Na lica ma jasno Slntce, a raka ma sveta knjiga, a n knjigi slatne zviezde. Mladomu sonca sa žrtvovali tri biela pievca, jer je ovaj bio navjestitelj (oznan-jevalec) poroda SloicaV
Narod učlovečnje vsak prirodni pojav ter ma vliva v doto misli in govor, tako tndi rastlinam in živalim. aS toga nn'nihrrr
ako ne pripoznava prav nobenih mej...! Dr. ŠusterSiča je dovela do občutnega echeca. No, to je njegova stvar. Ali prizadeta je tudi njegova stranka, ker jo je zavel v situvacijo, ki je nerazmerno neugodneja, nego je bila — nasproti izvenkranjskim Slovencem — Se pred mesecem dnij. Ob« ljubljal se nam je lep, mnogoštevilen klub. Ta obljuba ni obremenjala le dr. Šuster-aiča, ampak tudi stranko. A kako vse drugače je prišlo? Lepega in mnogoštevilnega kluba ni, pač pa vidimo žalostni prizor, da so slovenski poslanci vseh pokrajin razcepljeni, in da je toli krvavo potrebna zveza med njimi in Hrvati le parcijalna? V Primorski imamo le tri poslance in Se ti niso več združeni. To je žalostni efekt velike akcije za „Iepi in mnogoštevilni" klub ...! In odgovornost za to bremeni tudi na stranki, katero vodi preambicijozni dr. ŠusterSič To moramo povedati, ker • 'ogcdki in časi so tako resni, da bi bil molk — v naroden greh. Morali smo povedati, kajti — da govorimo z „Südsteieri-sehe Presse" — zlasti v takih časih ne smejo tudi stranke in njih voditelji pozabljati na zlati rek: „Salus rei publicae su-prema lex esto" ... najprej domovina in potem Se le drugo !"
.Slovenski Gospodar" ni zadovoljen z — Robičem in Piojem, si pa pridržuje, da o stvari izreče pozneje končno sodbo. _
V LJubljani, 8 februvarja. Dr. Svetozar Miletič.
Te dni so v Novem Sadu pokopali telo velikega in velezaslužnega srbskega patriota, dra. Mdetiča. Novosadski .Branik" je pisal o pokojniku: „Miletid je bil redka prikazen. Celo stoletje skoraj je stal v na rodni službi ter delal zanj vztrajno, navdušeno in zvesto. Bil je Človek velikega uma in znanja. Zlasti državno pravno znanje bilo je velikansko. Zasluga njegove so ogromne in važne. Njegovega imena ne pozabi narod nikdar. V njem je odličen del srbske zgodovine." Rojen je bil dr. Miletič v MoSorinu 1. 1826 L 1854. je bil promo-viran na Dunaju doktorjem prava. Kot od vetnik se je nastanil v Novem Sadu, kjer je postal župan 1861, ter užival tolik ugled, da je bil 1865 izbran za poslanca v ogrski parlament v Pesti, kjer je ustanovil list .Zastava" ter se posvetil politiki docela. L. 1887 je bil izvoljen drugič županom Novega Sada, kamor se je bil vrnil iz Peste in kjer je ostal po 1. 1868 Po umoru kneza Mihajla je poslala ogrska vlada komisarja Asta, ki je prisilil Miletič v da se je žu panstvu odpovedal. Mletic je bil poslej samo časnikar. L 1870 je bil obsojen radi nekega članka, v katerem je napadel bana Raucha Miletič je prebil leto dnij v zaporu. L 1878 je bil Miletič iznova obsojen v zapor, to pot na pet let radi veleizdaje. Narodnccerkveni sabor pa je izprosil, da je bil že po preteku enega leta izpuščen. Al. Miletica je zapor telesno uničil, da je bo lehal do smrti. Miletič je bil goreč Srb, velik nasprotnik Nemcev in dunajske vlade ter je stremil vedno za narodno avtono
u starih Prusa i Litvana u svakom ko ristnom stablu (drevesu) po koga dobroga duha, koji u njena živi i njim vlada.
Zelo poučno je tolmačenje starih mesečnih imen ter marsikaterega krajevnega imena. K poslednjim naj pripomnim sledeče: Str. 52: Plan j a („od plani" = od poldne) se imenuje južno pobočje Krnovo (Tolmin). Str. 56: Tatar, gorovje blizu Šebenika, (ako ni od .trta", trs, torej Trtar). Gromsko strelo, ki baje oka-meni, imenujejo Štajerski Slovenci ,tara-balto"-sekiro — Trenta ni kraj na Triglavu v Kranjskej, nego dolina s posameznimi hišami na zahodu Triglava ob gorenji Soči na Primorskem, — a ime ima od tirolskega Trenta (Tridenta), ker so se od tam radarji priselili. — Na .Djausa" (it. dia-volo) spominja gora Čaven med Vipavo in Gorico. — Manjus (Angra — Manyus) se nahaja pri Rimljanih v obliki .Dti Ma-nii" (bogovi mrtvecev); morda prihaja od tod tudi latinsko ime »Sinus Manius" za brački tesneč med Spljetom in Makarsko, ter ime spljetskega predmestja .borgo ManuŠ".
Tudi nekateri slov. priimki so razlo ženi, n. pr. Marovt od indijskega .Maroti" (Rigveda), t j. nevihtonosni vetrovi; Horn an od eranskega .haoma", sveta rastlina, drevo zdravja in neumrlosti. V Heroego-
mijo Bil je Madjarom dolgo naklonjen, a končno jih je kot poslanec pobijal najod-ločnejSe. Miletič je bil duhovit vodja Srbov v Ogrski in v Hrvatski, zato pa ga Srbi ne bodo mogli pozabiti nikdar. Umrl je v 75. letu v VrScu pri sina dru. Slavka Miletiču.
Ministrska kriza v Italiji.
Ministrstvo Saracco je bilo 6. t. m. v zbornici s 306 glasovi proti 104 glasom poraženo. Zbornica je izrekla ministrstvu grajo, in Saracco Je takoj izjavil, da si odločitev pridržuje SploSno se sodi, da ministrstvo odstopi. Saracco, ki ima 79 let, jedva čaka, da se umakne. Vlada nima nobene večine več. Levica in desnica ji delata opozicijo. Levičarji so začeli radi predloge proti anarhizmu z najodločnejSo opozicijo. Desničarji pa so izrekli vladi grajo, ker je socialistično delavsko komoro v Genovi najprej razpustila, pofem pa svoj sklep preklicala. Morda odstopi Saracco že
ddD.63
Vojna v Južni Afriki.
Lord Kitchener dobi Se 30.000 mož. Angleška vlada jih je nabrala z ogromnimi žrtvami doma med prostovoljnimi domobranci, policijsti, po kolonijah in med obupanimi eksistencami, katerih je pozimi povsod, zlasti pa v Londonu, dosti. Seveda teh 30 000 mož Kitchener ne dobi takoj in skupaj, nego polagoma in v oddelkih. Generalni konzul Oranja v Newyorku, Pierce, se je izrazil, kakor poroča „Berliner Tageblatt", da je položaj Burom ugoden, da stoji zopet 25 000 mož na bojišču, ter da je v Kaplandiji 8000 Burov Streljiva in živil imajo vedno v izobilju, ker dobe vsega na angleških vlakih in transportih. Na večini bojišč so Angleži v defenzivi. Prebivalstvo Lindleya, Sanekala in Reitza se je moralo radi vojnih operacij izseliti. Železnica v Delagoa zaliv je 53 km daleč porušena. S tem je Kitchenerjevi armadi dovoz s portugiškega ozemlja odrezan. Ako odrežejo Buri sedaj Se dovoz živil iz Na-tala, se bo morala angleSka armada radi lakote večinoma umakniti v Kaplandijo. Iz Bloemfonteina poročajo, da je predsednik mirovne komisije, Piet Dewet, generala Kristijana Deweta nujno prosil, naj se uda in naj se sklene mir. Kakor znano, je tudi bivSi predsednik Pretorius za mir nujno posredoval pri Bothi, a brez uspeha. Ti mirovni posredovatelji postopajo pod pritiskom Kitchenerja, ne pa svojevoljno. Zato pa nimajo ta posredovanja nikake resne podlage. Buri Se ne mislijo na to, da bi se podali. Zanimiva je kritika generala Bullerja o angleški armadi. Buller pravi, da manjka častnikom in podčastnikom iniciativnosti in samostojnega delovanja. Celo Štabni častniki so brez samostojnosti in čakajo za vsako malenkost na povelje komanderjev. Tako se prigodi, da utihnejo topovi, ko bi morali najvztrajnejše streljati, kajti topničarji čakajo na povelja. Značilna za razmerje Nemcev in Angležev v tej vojni je izjava cficioznih .Berliner Neueste Nachrichten" o priliki povratka nemSkega cesarja od pogreba angleške kraljice. Ta cficiozni list izjavlja, da so vse simpatije
vini imenujejo to rastlino „homan" in na-pravljajo iz nje pijačo proti boleznim str. 72. Slovenci ji pravijo .rmanec" (Achilea mille-folia; ali kakor trdi pisatelj „Asclepias acida"). Po njegovi razlagi je pomenila Soma boginjo. Mesečino", katera je rastline klicala iz zemlje.
Kaj poreko naši jezikoslovci k vsemu temu, ki se po vladnem receptu boje vsega, kar je slovansko? Saj se pisatelj ne strinja z Miklosichem niti glede kolede, niti Rusalk. Čudna so pač tolmačenja Bakhovih pridelkov str. 123, ali pa besede .tamburica" od .Pandora" Kadmus od ,kad".
Naravno je, da se v tako ogromno gradivo ukrade tndi kaj nepravilnosti, n. pr. str. 49, da je bil Seth-Typhon .nočno in zimsko zlodejno božanstvo", mesto pravilnega: žgoče solnce, ki vse v prah in pepel spremeni. Našega Davorina Tr-atenjaka je naredil gosp. pisatelj za Hrvata, ker je dal 1 1863 natisniti (v Pretnerjevem .Bisera") sestavek: Mytho-logična črtica o stroalovjenskem božanstva Homana.
Knjiga je vse hvale vredna in jo prav toplo priporočamo vsem onim Slovencem, ki se le kaj zanimajo za nalo individualnost innale narodno življenje. 3. Rr.
Nemcev na strani Burov in da loči Angleže od Nemcev močna stena, dokler se ne na pravi vojni konec. .Vzroke vojne je civilizirani svet soglasno obsodil. Zato bi Anglija politično in vojaBko dosegla neprimerno večji uspeh, ako se sklene mir, ki je za Bnre sprejemljiv, časten in lojalen, kakor če lord Kitchener sovražnika docela uniči."
Dopisi.
Iz dolenje logaške zbornice, 6. fe bruvarja. Kajneda se vam to čudno sliši, Logatec in zbornica, a vendar je tako. Tedaj čujte in strmite.
Nekako pet minut hoda od železniške postaje, med krasnim lipovim drevjem, katero snaži in goji dolenjelogaško .liberalno" olepševalno društvo, dospeš do vaške ko vačnioe.
Na vogalu obrni se na desno in pred sabo, na malem hribčku zazreš v vsem svojem krasu in veličanstvu, dolenjelogaško .klerikalno" zbornico. Tu zreš nad seboj, neko hlevu podobno poslopje, do katerega dospeS po kamenitem potu.
Ne ogleduj si predolgo, od zoba časa ogledanega poslopja, ampak hitro stopi za menoj, da pravočasno dospeva do zborovanja. Važna je danaSnja seja, ničesar ne smeva zamuditi. — He, pazi da si na izbo čenem, kamenitem veznem tlaku ne zlomiš noge pri uhodu v »zborno dvorano". — Kajti potem je ves najin trud zaman. To raj srečno sva dospela do najinega smotra. Vsediva se takoj za široko, lončeno peč, kajti na peči izvolila sta si svoj sedež oča Tomaž in njegova ženica.
Z glasnim .odpik" otvori gospod predsednik, mož dolge postave, z v tla pobeše-nimi očmi, sejo, in poda prvo besedo za-hribskemu županu, kateri je s sladfcoginje-nim navdušenjem govoril nekako takole:
.Slavna gospoda! Jako mi je žal, da vzlic velike važnosti, katero znači današnja seja, pogrešam dva najboljša odbornika, in sicer gospoda Krivokraka in Dolgoroka. Srčno me pa veseli, in se vam iskreno zahvaljujem, da ste vsaj drugi priSli v polnem Številu, da nam bode vaejedno mogoče skleniti nekatere jako važne stvari. Predno pa nadalje govorim, prosim vas gospoda, da se dobro odkaSljate, da potem lahko bolj vestno posluSate, in me ne bodete potem na ta način motili". Astan dobro.
.Možje! hoda, jako huda prede nam, kakor tudi našemu gospodu Tinčetu, a ne vdajmo se, tudi mi smo rudeči pod kožo, kaj ne da, gospod Beloglav?* He, heheee seveda, seveda, gospod ipan. ,To je pa dober .cahen", da tudi po naših žilah teče kri, in sicer sedanjemu času primerno, razburjena, logaška kri. Možje, bliža se čas, ko bode treba nam novega žepana, in tega moramo izvoliti mi, naš mora biti žepan ne pa .jeberalsk". Gospod Melaj je skozi in skozi „jeberalc", toraj proč ž njim, naj .kuSta' karkoli. Sedaj pomislimo, koga naj izvolimo, gospod Tinče bi bil kaj pripraven in sposoben za ta velevažen posel. A kaj čemo, njega ne bodemo mogli voliti, ker ne spada pod naSo občino. Res druzih sposobnih mož nimamo na naSi strani. Koga toraj bodete, oziroma bodemo volili! Zatoraj vam danes izjavljam, da sem iz vsega srca vo ljam vam zanaprej županovati, res nisem posebno zmožen v pisavi in branju, a pri vsem tem nimam same slame v glavi. Znano je vam, da je bila moja srčna želja postati cerkovnik, pa ni Slo, in žal mi je. Upam pa, da nam sedaj ne bode spodletelo, in da me vi gospoda, izvolite za pravega žepana, da ne bodem nosil samo ime zahribski že pan, ampak da postanem pravi pravcati žepan. In ako se nam to posreči, rečem vam, dobro bode za mene, za vas in tudi za naSega Tinčeta. Gorje pa vsem .jeberal cem". Nafia prva in sveta dolžnost bode tedaj, da gospoda Tinčeta, za njegove po žrtvovalne zasluge okinčamo z .javorjevim* vencem".
Končan je bil govor gospoda zahrib-skega župana in borni .živio"-klici razlegali so se po dvorani
Nato poprijel je besedo gosp. Beloglav.
.Dobro vam je znan moj bistri pogled, znano vam je, ako gledam naravnost, vidim na desno in levo. Toliko manj vam je pa znana moja bistra pamet, toraj poslušajte me. Tndi jas nimam same slame ali pa rezanioe in otrobov v glavi. Slikali ste zadnjič, ko je rekel nal Tinče: .Kar ni, le lahko ae zgodi". Kaj neki menite, je hotel on reci
s tem ? Saj vem, da ne bodete uganili. Naj; vam pa sam povem, da si ne bodete s tem po nepotrebnem belili glave. Kozom. kozam so mislili naš gospod, in tega tudi moramo napraviti, na vsak način Le pomislite, da na ta način lahko postanemo bogatejši od Brus8a. Le pomislite, zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Ker smo pa mi vsi slabo izvežbani v tacih in jeduacih za devah, treba nam je učitelja, kateri nas natanko pouči v tej zadevi. Koga naj si vzamemo za učenika, morebiti kacega .jebe-ralca* ? nikakor ne! Ampak gospoda dofcarja moramo takoj poklicati, kakor hitro pridejo z Dunaja, rečem vam takoj.
Zdaj vam pa še priporočim, da bodimo jako previdni z gospodom doftarjem, da ga nam hudobni jeberalci zopet ne osnažijo. Morebiti bode treba poklicati vojake, da kaj tacega preprečijo? O ne, možje moji, to bi bilo za nas predrago, kaj toraj narediti ? Tadi v tej zadevi vam hočem pomagati, Hudika poslušajte! Lampetova Mica ima časa dovolj, njo pošljemo v hribe po platna, v to platno potem ovijemo gospoda dofterja. Za slučaj pa, ako bi Mica platna ne dobila, nam pa ona posodi kitlo in „kucemajko1 in oblečemo gospoda dofcarja. To bode jezilo jeberalce, ker mu ne bodo mogli priti, do njegove prave obleke".
In zopet so se culi odobrovalni klici po dvorani, le počasi so se pomirili sladko-ginjeni duhovi.
Oče Tomaž je častno izjavil, ker se je današnji zbor tako dobro obnesel, da si privošči kupico vina. Tudi drogi odborniki so se pridružili temu mišljenju in pozno v noč videl si lahko po ulicah logaških vinsko sladkoginjena, opotekajoča bitja, katera so iskala svojega doma. „Toni".
Iz Podzemlja, 4 februvarja. V 17. št „Slovenca" z dne 21 januvarja t. 1. na' pada nekdo tukajšnjega nadučitalja Hvali ga kakor vrednega sodruga črnomel|skega učitelja Ščetine. Vendar ne pozna nikdo kacega učitelja tega imena ! Ko je pa g dopisniku vse tako dobro znano, celo da je nadučitelj letal od vasi do vasi ponoči-kakor veša, zamore gotovo tudi povedati, v katerih hišah je agitiral! Sledeči slučaj naj osvetli resnico dopisnikovih besed.
Tukajšnji gospod ž pnik je bil sila vesel, ko ga je njegov voznik .nafarbal", da je bil nadučitelj pri njem radi volitev. Pa glejte, kaj se zgodil Dne 22 grudna 1.1. — na kvaterno nedeljo — slavila se je z veliko razsvetl avo in malo pijačico (!) slavna zmaga od 18 istega meseca tudi v našem župnjišči, pri kateri ni manjkalo zvestega voznika. Da bi se pa omenjena slavnost povečala, privoščil si je g župnik še nadučitelja in pozval doticnega voznika, naj ponovi svoj eksperiment o .farbariji* pred mnogoštevilnimi pos'utalci, katerih je bilo menda, kakor se sliši, „vierzehn M*nn hoch" z otroci vred. Voznik se tega tudi branil ni, in — če ne verjamete, vprašajte ga, je doma iz Podzemlja v št 30 — odgovoril: ..Gospod župnik, to ni res! Raje se dam za „hak obesit", kakor bi rekel, da je bil nadučitelj kedaj pri meni radi volitev!" Kdo je torej veša?! — Pravijo, da je bilo tedaj strašno videti g župnika, ko je bil tako postavljen na laž „Kaj, s takimi možmi imam opraviti!" zaloputnil je vrata za seboj in zginil v gorenje svoje prostore. Mož pa je bil vsejedno v nekaj dneh zopet v milosti! Škoda le, da je bil tako neprijetno motil g. župnika, ki je bil vendar zopet enkrat v svo,em elementu ter hotel nadučitel|a obrati do kosti Kapa ravno pred gorenjim dogodkom prišel je žd do nadučiteljevih brk ter se pri njih malce pomudil in imenoval radi njih barve nadučitelja .rjavca"! Tega pa menda ta po klon prav nič ne .ženira" !
Namigava se tudi v dopisu, kakor da bi bila agitacija nadučiteljeva vzrok nesreči J. B iz Krasinca, katerega isti. še poznal ni. Mož je bil že bolan na duhu; a če je kaj pospešilo izbruh blaznosti, bi treba skoro prej iskati vzroka v spoved-nici. Kdo bo vendar zblaznel radi tega, ako se kesa svoje volitve, katera pa nobeni stranki ni koristila in Škodovala tudi ne. Pač pa je mogoče človeka zmešati pamet do kraja, ako se že slaboumnega kmeta obdelava v spovednici in se mu morda odreka sv. odveza, kakor se je pri nas že par kmetom zgodilo, ker so volili gosp. Jelenca.
Sploh pa, gospod dopisnik v .Slovenca", kaj bi pisarili o agitaoiji v pod' zemeljski fari Morda hočete koga na višjem
mesta opravičevati in krivdo zvaliti na nadačitelja, ker se je toliko nasprotnih glasov dobilo, namesto k večjemu 10, kakor so ogibali pred volitvami. Hočete H znati, kdo je tu glavni agitator narodne napredne stranke? Vsa Belokrajina ga pozna in glas od njega je preletel že tudi Gorjance. Ako je g. dopisniku kaj do istega in do njegovega stanu, bo obema ustregel najbolje, ako pusti podzemeljsko župnijo popolnoma v miru, kajti imeli bi objaviti v nasprotnem slučaji toliko prekrasnega gradiva, da bi se Čudil ves svet!
Iz Kamnika, 5. februvarja. Sobotna veselica nase narodne čitalnice privabila je vso našo inteligenco, posebno dame so se to pot odzvale mnogoštevilno vabilu, ter počastile krasno uspelo in fino aranžirano veselico.
Igra „Martin Smola ali kinematograf3, katera zahteva dobrih inteligentnih igralnih močij, se je igrala brez napake, tako izvrstno in precizno, da je prezado-voljno občinstvo izrekalo z burnim ploskom, iz srca pnhtečo zahvalo, pridnim diletan-tom in diletantkinjam. Vsem gospicam so se izročili krasni šopki z belimi trakovi in napisom.
Novemu režiserju le čestitamo, da je spravil on prvi moderno, lepo in ne lahko igro s tako blistečim uspehom na naš oder, kličemo mu dobro došel! Le naprej v istem duhu! Tudi se mu je posrečilo pridobiti za oder naše prve meščanske narodne hčerke, kar je precejšnjega pomena in kaže lep korak k napredku.
Zahvaliti se moramo tudi g. Sadni karju, kateri je krasno in moderno aranžiral oder.
Vsi člani kličemo še jedenkrat vsem diletantom 8le naprej"!
Po igri se je veselo plesalo do ranega jutra. Posetili so nas gostje iz Domžal, Ra-domlja in celo iz Ljubljane. Severin.
Iz Sevnice, 7. februvarja. Dopis iz Sevnice od 3. t. m. je tak, da nam Sevča-nom od prvega do zadnjega, ki smo 3. t t. m obiskali gostilno gosp. D. Kurenta, ni mogoče molčati, že celo ne, ker se na prvi pogled iz dopisa kaže neka osebnost in neka animoznost proti g. Kurentu.
Koliko je gosp. Kurent že za narodno stvar deloval in res storil, ve vsakdo v Sevnici.
Ne bodemo pa dopisnika zavračali, da je napadel g Kurenta radi nemške predstave — kdor razmere pozna, odpustil bode to — zavrniti ga pa moramo odločno zaradi nečuvenega njegovega psovanja: „sram Vas bodi od prvega do zadnjega, fej!" Da bi bil kaj tacega pisal tujec, kateri naših razmer nikakor nič ne pozna, dopisnika pa, o kojem smo nasprotno prepričani in vemo tudi, da iz vsega osebnost govori, moramo milovati in se za vselej tako kritikovanje prepovedati. Sloga jači, nesloga tlači!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8. februvarja.
— Osebne vesti. Profesor v Trstu gospod Ivan Lei s pride na gimnazijo v Kočevje.
— „Slovenec" proti ..Edinosti". Včeraj si je „Slovenec" privoščil zopet jedenkrat „Edinost", ki se mu je silno zamerila, ker se zavzema za skupen jugoslovanski klub in za slovensko bogoslužje. V tem članku se „Edinosti" očita, da je podkupljena, da za denar piše zoper češko abstrakcijo. Ko smo to ostudnost čitali, nismo rekli druzega, kakor: Pfui Teufel!
— Eksmisijonar Josip Ferjančič iz Goč je za sedaj spravljen v vipavskem zaporu. Preiskovalni sodnik iz Ljubljane za slišava nove priče. Gotovo je, da se bo navihani jezuit Ferjančič pritožil na deželno sodišče, vendar je malo upanja do uspeha, ker mnogo prič potrjuje, da je Ferjančič neki v cerkvi šuntal verne duše, naj ne govore zoper njega pri sodišču. Upamo torej, da se ta uzorni duhovnik kmalu prepelje v zapor na Žabje k, kjer bo menda pravo pokoro delal, ako je sploh še taiste vreden! — Lepi odnošaji v zbegani pokrajini vipavski! Kam pridemo, če ne bo strogo sodno postopanje vendar že naredilo miru in redu in omogočilo, da nastanejo zopet vsaj znosne razmere?!
.Stari verni katoličan'.
— Nensdoms umrl je danes ob 3. uri zjutraj davkar v p. g. L Šinkovec. Naj v miru počiva!
— Promooija. Konceptni praktikant pri deželni vladi v Ljubljani, g. Friderik Lukan je bil dne 6. t. m. na gralkem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
— Izžrebani porotniki. Dne 4. febr. t 1. so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 4 marca nasledni gg. porotniki: Acceto Valentin, stavbenik in posestnik v Ljubljani; Achtschin Albin, ključar in posestnik v Ljubljani; Andretto Rajmund, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Bole Ank, trgovec v Postojini; Bratina Anton, mlinar in posestnik v Ustji pri Vipavi; Bergant L., trgovec, posestnik in občinski predstojnik v Kamniku; češnovar Lovrenc, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Gruden Janez, posestnik v Jeličnemvrhu pri Idriji; Hudovernik Jožef, trgovec in posestnik v Ljubljani; Je-ločnik Anton, knjigovodja v Litiji; Klun Št, posestnik v Ljubljani; Lavrenčič Jožef, blagajnik užitninskega zakupa v Ljubljani; Moro V, prokurist v Ljubljani; Michieli Lu-dovik, gostilničar in posestnik v Razdrtem pri Senožečah; Mally Karol, posestnik in obrtnik v Tržiču; Meden Jakob, posestnik v Begunjah pri Cirknici; Markež Jož, posestnik in gostilničar na Savi pri Radovljici; Naglas Viktor, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Pleiweis Jožef, posestnik v Ljubljani; Pock Fran, graver, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Počivalnik J., mesar in posestnik v Ljubljani; Preskar Ant., krojaški mojster v Ljubljani; Paternost Fr., posestnik, v Postojni; Peternel Jakob, urar, posestnik in gostilničar v Zagoricah pri Radovljici; Repe Karol,. posestnik in trgovec na Jezerskem pri Radovljici; Schwentner L., knjigotržec v Ljubljani; Samsa Jožef, tovarnar in posestnik v II. Bistrici; Karol vitez Strahl,c. kr. višji deželnosodni svetnik in grajičak v Stari Loki; Sušnik Avg., posestnik v Škofji Loki; Strzelba Jožef, posestnik v Grbinu pri Litiji; Spunt Jakob, gostilničar v Gradcu pri Litiji; Toman Fel., kamnosek in posestnik v Ljubljani; Valenčič Jakob, mlinar in posestnik v Nadanjem selu pri Postojni; Valenčič Jožef, posestnik v Trnovem v pri II. Bistrici; Wölfling Ot, posestnik in trgovec v Želečah pri Radovljici; Zamejc Gregor, pekovski mojster in posestnik v Ljubljani. — Nadomestni porotniki: Böhm Jožef, hra nilnični pristav, Dolenc Ludovik, disponent, Kajzel Alojzij, poslovodja, Kane Alojzij, trgovec, Kocmur Anton, gostilničar in posestnik, Kristan E ivard, zasebnik, Mihelič Miha, ščetar in posestnik, Schmelzer Bertr, stolar in posestnik, Zirkelbach Henrik, črkostavec in posestnik, vsi iz Ljubljane.
— Konec semestre. Prvi semester tekočega šolskega leta se zaključi na tukajšnjih srednjih šolah jutri. Drugi semester se začne v sredo.
— Čitalniški odbor opozarja svoje častite člane na predzadnji plesni vence k, v soboto dne 9. t. m, katerega naj se blagovolijo udeležiti v mnogobrojnem številu.
— Splošno delavsko, napredno-iz-obraževalno, pravovarstveno in podporno društvo za Kranjsko priredi jutri, v soboto dne 9. svečana, v Koslerjevi pivarni pred-pustno veselico z bogatim zanimivim vapo-redom in sodelovanjem tamburaškega zbora „Krim" viško-glinške čitalnice pod vodstvom gosp. Štj. Lehpamerja. Vspored : Dve burki v jednem nastopu — „Oganovo politiziranje" — .Kmet v apoteki". Izvaja gosp. Dušan Ilič. Ples, prosta zabava, šaljiva posta Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina v predprodaji 40 vin, pri blagajni 60 vin.
— Moški udje društva Msrijine bratovščine v Ljubljani imajo v nedeljo dne 17. februvarja zj. občni zbor ob 10. uri v dvorani Mestnega doma na Franc Jože-fovem trgu. Dnevni red: 1. Poročilo pred stojnika. 2. Čitanje zapisnika lanskega poslednjega občnega zbora. 3. Volitev treh odbornikov in treh računskih preglednikov. 4. Posamezni nasveti članov društva.
— Nerodna čitalnice v Novem mestu priredi s prijaznim sodelovanjem .Dolenjskega pevskega društva" v svojih prostorih dne 9. svečana t. 1. udom novomeških na rodnih društev domač večer. Vspored: 1. H. Volarič: .Vesela dražba", A. Pokorny: .U kolo", mešana zbora s spremljavo na klavirja. 2. • # • .Aforizmi o kitajski vojski". Zabavno predavanje. 8. H. Volarič: .Slovenskim mladenkam", ženski zbor e spremljavo na klavirja- 4.'» #    .Kmet pa fotograf".
Šaljivi prizor. 5. T. Košat: .Ob vrbskem jezera". Valčki za mešani zbor s spremljavo na klavirja Plesni venček. P. n. dame, ki plešejo, se prosijo priti v cestnih toaletah s predpasniki, gospodje pa v svetlih oblekah. (Po vzgledu čeških .zastcrkovych večeru".) Vstopnine ni. Začetek točno ob polu 8. ari zvečer.
— Prostovoljno gasilno društvo v Postojini priredi v nedeljo, 10. svečana t. L v .Narodnem hotelu" predpustno veselico s šaljivo igro in plesom. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vin., za družino 1 K. Ker je Čisti dobiček namenjen bolniški blagajni, se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Ormoška čitalnica. Pri dne 27. januvarja vršivšem se občnem zboru ormoške čitalnice izvolil se je predsednikom zopet g dr. J. O mulec. Odbor pa si je izvolil dne 3. februvarja za podpredsednika g dr. Oroalava Kristana, za tajnika gosp. Frana Gomzija, za blagajnika gosp. Ad. Ros in o.
— Pri občnem zboru slovenskega bralnega društve v Radečah dne 5. svečana t 1. bili so izvoljeni sledeči gospodje: Dr. Alojzij Homan, predsednikom, Ven delin Kussel, blagajnikom, Zvonimir Ocvirk, Mati ja Kaj fež, Ign. Klop* čič, Josip Sterniša in Fr. Kussel odbornikom, Franc Juvančič ml. in Ivan Haller pa namestnikoma.
— Plesni venček priredi odbor tržaš kih gospa v korist slovenskih otroških vrtecev v .Slovanski čitalnici (ulica San Francesco St. 2) v soboto, 9. februvarja, ob 9. uri zvečer. Vstopnina 1 K za osebo.
— Pevsko društvo „Lipa" v Bazovici priredi v nedeljo, dne 10. februvarja t 1. v dvorani gostilne B. Križmančič veselico s plesom.
— Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima svoj VI. redni občni zbor dne 9 svečana t 1. ob 8 uri zvečer v društve nih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2 Čitanje zapisnika zborovanja bralnega društva .Slovenija". 3 Poročilo odborovo. 4. Poročilo pripravljalnega odseka 5. Volitev knjiž ničarja. 6 Slučajnosti. Gostje dobro došli!
— Tatvina v ..Katoliškem domu". Policija je včeraj zaprla nekega Vincenca Virensa, bivšega kljočarskega vajenca, sedaj tlakarja in gledališkega igralca v .Katoliškem domu". Obdolžen je, da je ukradel iz zaklenjene omare v .Katoliškem domu" tajniku delavske pisarne, Jožefu Gostinčarju 40 kron. Virens je bil že večkrat zaradi goljufije in tatvine zaprt. Policija ga je poslala na Žabjek, ker je neki sam priznal, daje res s ponarejenim ključem odprl omaro in vzel denar.
— Postopač in pes. Včeraj dopoldne je beračil po hišah neki postopač, ki je imel seboj psička. Stražnik ga je pri bera čenju zasačil in odpeljal njega in psička na rotovž. Gospodar je šel potem kašo pihat v Križanke, pes jo pa še na rotovžu liže.
— Vojaki 27. pešpolka so imeli predvčerajšnjim v neki gostilni na Sv. Martina cesti veselico, pri kateri pa so se med seboj stepli in pobili gostilničarki več ko zarcev, steklenic in vrčkov.
— Včerajšnji sneg je telefonsko omrežje v Lmbljani močno pokvaril.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. januvarja do 2. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 19 (s=s 29 64 °/00), mrtvorojenec 1, umrlih 21 (=34 32°/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 6, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tujcev 9 (= 42 8 •/,), iz zavodov 12 (= 57 1 °/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 3, za vratico 2 osebi.
* Poslikane rokevioe. Angleška moda je iznašla nekaj novega: rokavice e slikarijami. Take rokavice nosijo predvsem neveste. Rokavice izdelnje neka dama, ki je iznašla snov, ki se vsled pota in gorkote ne razmaže. Slike kažejo cvetlice, metulje, martinčke i. dr. Seveda so take rokavice sedaj še zelo drage.
Telefonska in brzojavna ppročila.
Kriko 8. februvarja. Navdušeno pozdravljamo ustanovitev slovensko-hrvaškega kluba Želimo, da se pristopijo drogi slovenski poslanci klubu, v
katerem je edino njihovo pravo mesto. Zastopnikom bratskega nam naroda hrvatskega, štajerskima poslancema Ploju in Robiču, posebno pa še našima poslancema Tavčarju in Plantanu, kličemo: Bog i narod!
Krški volilci.
Mozirje 8. februvarja Skrajno ogorčeni radi postopanja viteza Berksa kličemo: Slava hrvatsko - slovenskemu klubu! Volilci.
Voloska 8. februvarja Živeli narodni borilci hrvatsko - slovenskega kluba!
Ribinič, Sever, Vernik.
Vipava 8. februvarja Eksmisijonar Ferjančič je bil aretiran zaradi novih slučajev zapeljav an ja h krivemu pričevanju
Dunaj 8. februvarja. Ob dveh popoldne je došla v parlament senzacijonalna novica, da je cesar danes v posebni tajni avdijenci sprejel barona Gau-tseha in mu naročil, sestaviti novo ministrstvo. Ta novica, ki pa še ni potrjena, se zlasti v konservativnih krogih smatra za resnično.
Dunaj 8. februvarja. V zadevi volitve predsedništva poslanske zbornice se je danes zgodil preobrat, vsled katerega bo možno še danes izvršiti volitev predsednika in obeh podpredsednikov. Dr. Fuchs je namreč z ozirom na nemški katoliški centrum in z ozirom na levičarske zahteve resigniral na svojo kandidaturo in to naznanil klubom nekdanje desnice z dostavkom, da bi even-tuvalne volitve na nobennačin ne sprejel. Vsled tega je takoj na sejo sklicani poljski klub dogovorno s češkimi veleposestniki sprožil kandidaturo grofa Vetterja za predsedniško mesto in o tem obvestil druge klube.
Dunaj 8. februvarja. Na 11. uro dopoludne sklicana seja se je znatno zakasnila. Pri starosti dr. Weiglu zbrali so se namreč zastopniki raznih strank, da se dogovore glede volitve predsednika in obeh podpredsednikov. Sklenilo se je, da se seja pretrga, in da se vrši še danes popoludne cb treh volitev predsednika. Malo pred 12. uro je dr. Weigel otvoril sejo. Zbornica je najprej odobrila izvolitev tistih poslancev, proti katerim ni bil podan noben protest. Potem so se prečitali razni protesti, na kar je Weigl sejo pretrgal in napovedal nadaljevanje za 3. uro popoludne Še pred otvoritvijo popoludanske seje bo pri Weiglu novo posvetovanje glede moda-litet pri volitvi. Slovanske stranke bodo glasovale za Vetterja.
Dunaj 8 februvarja. Ravnokar, ob 1U5. je bila volitev prezidenta poslanske zbornice končana Oddanih je bilo 375 glasov. Izvoljen je bil grof Vettervon der Lilie s 344 glasovi. Weiglu je zbornica priredila presrčne ovacije. Vetter je prečital kratko izjavo, v kateri je rečeno, da se za izvolitev nima zahvaliti svoji osebni kvalifikaciji nego političnim momentom. Obljubil je popolno objektivnost. Podpredsednika postaneta Prade in Začek.
Praga 8. februvarja. Z ozirom na zahtevo nemških strank, naj bi predsednik ne pripuščal nenemških govorov in ne sprejemal nenemških interpelacij in predlogov, pravijo „När. Listy": Ako bi se kateri predsednik predrznil to storiti, bi Čehi takoj onemogočili vsako delovanje parlamenta. Parlament, v katerem Slovani nimajo nobenih pravic, nima sam pravice do obstanka
Rim 8. februvarja. Ministrstvo Saracco je odstopilo. Vest, da je kralj Saraccu že naročil, naj sestavi novo ministrstvo, ni resnično. Listi so mnenja, da Saracco ne dobi tega naloga
Budimpešta 8. februvarja Zaradi dogodeb v Maros Vasarhelyju je bila včeraj zbornična seja jako burna. Košutovi pristaši so začeli obstruirati. Danes jih je Szell s težavo nekoliko pomiril. Obljubil je, da pošlje posebno komisijo v Maros Vasarhely. Pojasnil je tudi, da so bili navzočni le 4 orožniki in njih narednik, in da sta dva orožnika 8krat vstrelila ter ubila 4 osebe, ker sta bila v nevarnosti
Zahvala.
Odbor pevskega društva „Ljubljane" vete prijetna dolžnost povodom tako obilnega obiska njega zadnje maskarade zahvaliti se naslednjim društvom in honoracijam kakor: bratskemu društvu ljublj. „Sokokol", zastopnikom celjskega »Sokola", nadalje zastopnikom pevskega društva „Slavec" slav. dramatičnemu druStvu oziroma njega intendantu gosp. M. Hub a du, in*, de«, odbora g. Nebenf(ihrerju, blag. gosp. županu J. Hribarju ter njegovej milostnej gospej soprogi, p. n. c. in kr. Častnikom vseh ljubljanskih polkov, dekoracijskemu slikarju gosp. A. Wald-steinu, zastopnikom raznih ljubljanskih društev ter sploh vsem obiskovalcem maskarade. (294)
Za odbor pevskega druStva »Ljubljana" : Ratdivoj Korene       FranJ« »turni t. C. tajnik. _t. C. predsednik.
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje antiseptična
Melnsina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici s rabilnim navodom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina zaloga (28—6)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Beeljeva cesta Btev. 1, zraven mesarskega mostu.
Meteorologično poročilo.
Viiin* n»d morjem (069 m. Srednji mini tUk 7s«0 mm.
{Štanjel &P čas opa- baro- g, > zovanja metra S g
v mm. £ 3
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
734 2
7365 737'7
Vetrovi
Nebo
0*4 brezvetr. j   sneg   11
— 11 si. jzahodl megla L 1-4 si. jvzhod oblačno Ij*
Srednja včerajšnja temperatura 01», normale _
Dunajska borza
dne 7. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4»/0 ....
Ogrska zlata renta 4°/,......
Ogrska kronska renta 4*/0.....
AvBtro-ogreke bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista..........
NemBki državni bankovci za 100 mark
20 maJk...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
9845 9835 11785 9815 117-90 9310 1685 — 667 — 240-62»/, 117'50 2360 1913 90-30 1131
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju
sprejema vloar« n* hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4°/, od dne vlojre do dne dviga,
t°/0 rentnl davek od teh hranilnih vlog plaCa banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
Izplača tudi ve rje gvote brez odpovedi. (11—32)
Zunanjim vlagateljem so na željo poStno hranilniCne položnice na razpolago v svrho  poštnine proste
vpoSiljatve zneskov.
G-otoTT ■u.speh.
imajo splošno priznane
Kaiser-jeve
karamele iz poprove mete
proti nedoHtaJanJu »petita, želodčnemu bolu. slabemu In pokvar-(2117—7)   Jenemu želodcu. b
Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri: Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju, v orlovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Leustek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnkoczy-ju, v lekarni pri zlatem enorogu.
I
(292-2)
Dobro ohranjen
Ibil jOLfd
proda se po nizki ceni. Poljanska cista št. 6, spodaj desno.
Ces. kr. avstrijska efc držama železnici.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. febrovarja 1901. leta.
Odhod ii Ljnhljane jož. kol. Proga Jez Trhli. Ob 12. uri 24 m po no£i osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno; tez Selzthal t Kamste, Solnograd; fies Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-■tetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens-feste, Ljubno, Dunaj; tez Selzthal v S>lnograd, Ino-most; Ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludae osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno; Ces Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Oflnevo, Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare, Heb, Fransove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfeste. — Proga v Novo m«to ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga Ii Trbiia. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja cez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea« Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopolu-dne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteins, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob b. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Böttger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, ä 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni »»pri Mariji pomagaj" M. Leustek-a v LJubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dnö 11. februvarja 1899. (269-1) Ii. Kres? mlekarija.
Vabilo
na
sno veselico
ple
katera se bode vrSila
v soboto, dne 9. februvarja LI.
v gostilni Ludovika Černe-ta v Trnovem
(Drelsetova hiša), Konjušne ulice štev. 2.
Začetek ob 7. uri Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi z velespoStovanjem
(291-2) Ana Schiller.
Št. 1353.
(285-1)
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči
službi okrožnih zdravnikov:
1.) v Cerkljah z letno plačo 1400 K.
2) v Kočevski Reltl z letno plačo 1600 K.
Prosilci za jedno teh slažeb poSlejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu
odboru do
lO. 33Q.a.rca. 1901 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
3DeželrLi od."boz 3sxa,-n 3s3si,t
Ljubljana, dne 5. februvarja 1001.
5. O. Ucgric: Cipjcti zq n'*J' glq* 2 SPrcm'JwqnJem glqSQP'rjq.
/. Temu treba se privadit'.....(9 kitic)
2. Temu treba se odvadit'..... (8 kitic)
3. Ona pa mu osle kaše..... (8 kitic)
(259—5) Cena t Jf.  2 besedilom t Jf 20 vin.
Dobi se prisalojfni/cu J{. O. Vogriču v Tolminu (Goriško), )ereticu v Gorici, Giontiniju in £chwentnerju v Ljubljani in pri J. Trošiu, via molin piecolo j:/. S, II. n„ v Trstu.
Delniška družba tovarne za Portland-cament na Dovjem kupuje (257-3)
smrekovo, jelkovo in jelševo lesovje
po dnevnih cenah proti takojšnjemu pla čilu na mestu tovarne za sode v Šmarci.
(12—31)
Hajd' na beli vrh planine, Kjer solnca žarek sneg topi! Tu gor' mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva:
„Pozdravljena, prelepa zemlja I Pozdravljen, krog sneženih glavi Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta Hlouerja „Trlglav^ S
Nikdar več v življenju!!
355 važnih komadov za samo 3 K 60 h.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklepom. 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone", 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par boutonov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in še 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 K 60 h.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka (295)
r<\ Windisch
■akow IVo«
Za  neugajajoče se vrne denar.
Najlepši posiranslci zaslnžeic.
(200 do 600 kron mesečno)
(287-1)
se doseže s prodajo zakonito dovoljenih srečk na mesečne obroke mej prijatelji in znanci. — Povpraša naj se pri
Kronfeld & Co. v Zagrebu.
Dvoje stanovanj
v pritličju z 2 sobama in knhinjo, v prvem nadstropju z 2 sobama in kuhinjo, oddasta se s 1. majem t. I. (293-2) Vpraša naj se v Merosodnih ulicah št. 1 (Žabjak), v prvem nadstropju.
Trgovski pomočnik
manufakturiat in specerist, postavne starosti, z večletnimi, najboljšimi spričevali
loče službe. g>
Prijazne ponudbe naj se blagovolijo pod „Merkur", poste restante, Ljubljana, ravnati. (279r-2)
Dve stanovanji
jedno s 3 sobami, predsobo ter pritik nami, drugo s 4 sobami, predsobo ter pritiklinami se za 1. maj oddasta, in sicer prvo na Rimski  cesti št. 6, drugo v Gradišču št. 17.
Več pri Ivanu Lininger-ju. (281—;;
Par močnih
voznih konj
&r se kupi. ~w
Ponudbe sprejema cementna tovarna Zidani most ob Savi. (284 -2)
Trgovina
z raznim jedilnim in kolo nijalnim blagom na dežele je na prodaj
ali pa se odda na odstotke od čistega dobička po 3O°/0. (282-2
Pripravna je posebno za mlade poročene ljudi. Kavcije treba 500 kron.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda"
j±
plesnemu venčku
kateri se priredi
v soboto, dne 9. februvarja 1901,
v gostilni „pri kranjskem biseru" Slcmšekone ulice štev. 25.
Zabetek ob 8. uri.      Vstopnina prosta.
K obilnemu obisku uljudno vabi s spoštovanjem
(289-2) Ivanka Kavcij.
iT Pristne a?**«*!*:©
se dobivajo i»o stalni!«
(2289-16)
pri tvrdkah:
J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda, Ant. Krisper, V. Petričič, K. Secknagel, Fr. Szantner, F. M. Schmitt.
hrfciiM in odgovorni urednik: Josip NoIlL
lastnin« in tisk .Narodne Tiskarne*.