/
SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXVIII (32) štev. (No.) 11
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 29. marca 1979
AMERIŠKI USPEH NA BLIŽNJEM VZHODU
ZAČETEK MIRU MED EGIPTOM IN IZRAELOM
La nueva etapa
Al cumplirse el tercer aniversario del Proceso de reorganización Nacional, la Junta Militar dió a conocer un mensaje, en cuya parte final reproduce los conceptos contenidos en la proclama de los comandantes del 24 de marzo de 1976, que en su parte sustancial expresaba:	t
“Las Fuerzas Armadas desarrollarán durante la etapa que hoy se inicia, una acción regida por pautas perfectamente determinadas por medio del orden, del trabajo, de la observancia plena de los principios éticos y morales, de la justicia, de la realización integral del hombre, del respeto a sus derechos y dignidad, así la República llegará a la unidad de los argentinos y a la total recuperación del ser nacional, metas irrenunciables para cuya obtención se convoca en un esfuerzo común a los hombres y mujeres, sin exclusiones, que habitan este suelo.
“Tras esas aspiraciones compartidas, todos los sectores representativos del país deben sentirse claramente identificados y por ende, comprometidos en la empresa común que conduzca a la grandeza de la Patria.
“No será un gobierno patrimonio de sectores ni para sector alguno. Estará imbuido de un profundo sentido nacional y so}o responderá a los más sagrados intereses de la Nación y sus habitantes.
“Al contraer las fuerzas armadas tan trascendente compromiso, formulan una firme convocatoria a toda la comunidad nacional.
“En esta nueva etapa, hay un puesto de lucha para cada ciudadano. La tarea es ardua y urgente. No estará exenta de sacrificios. Pero se la emprende con el absoluto convencimiento de que el ejemplo se predicará de arriba hacia abajo y con fe en el futuro argentino.
“La conducción del proceso se ejecutará con absoluta firmeza y vocación de servicio. A partir de este momento, la responsabilidad asumida impone el ejercicio severo de la autoridad para erradicar definitivamente los vicios que afectan al país. Por ello, al par que se continuará combatiendo sin tregua a la delincuencia subversiva abierta o encubierta y se desterrará toda demagogia, no se tolerará la corrupción o la venalidad bajo ninguna forma o circunstancia, ni tampoco cualquier trasgresión a la ley u oposición al Proceso de Reparación que se inicia.
“Las Fuerzas Armadas han asumido el control de la República. Quiera el país todo comprender el sentido profundo e inequívoco de esta actitud, para que la responsabilidad y el esfuerzo colectivos, acompañen esta empresa que persiguiendo el bien común, alcanzará —con la ayuda de Dios— la plena recuperación nacional”.
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Brodolomci, verni in neveru}uči
i. f
V roke nam je prišlo Znamenje iz konca leta 1978 (6. zvezek), kjer piše mariborski pomožni škof dr. G r mi č to-le o ,,brodolomcih“, to je o slovenskih emigrantih v svetu:
„Res pa je, da odnose med vernimi in neverujočimi motijo tudi pojavi zunaj mej naše domovine, odkoder se slišijo sovražni glasovi zoper samoupravno družbeno ureditev in se nekaterim zaman toži po starih časih, odkoder se na takšen ali drugačen način oglašajo „brodolomci“, ki ne prenesejo nobene pozitivne sodbe o razmerah pri nas, saj vsaka takšna sodba postavlja pod vprašaj njihovo početje, čim iskre-neje si bodo verske skupnosti prizadevale, da utišajo takšne glasove, kolikor je to seveda v njihovi moči, toliko večje bo spet zaupanje, ki ga bodo uživale v samoupravni socialistični družbi.“ 1
Tu smo emigranti označeni kot „brodolomci“, kar zavračamo kot psovko, sprejemamo pa označbo kot tragičnost, ki nas je zadela po krivdi zmedene politike svetovnih sil, ki so nam določile to usodo. Toda ne razumemo pa, kako naj mi „brodolomci“ motimo razmerje med „vernimi in neverujočimi“, t. j. med katoličani in komunisti v Sloveniji, kot nam očita škof. Pravi, da s tem, „ker se nam toži po starih časih“. To pač ne more nikogar motiti, razen tistih, ki so si dali na program „spremeniti narodni značaj slovenskega človeka“, .to je spremeniti slovensko dušo, njegove religiozne, etične, moralne, socialne in drugačne duhovne vrednote. Tudi z diktaturo enega samega „razreda“, tudi s kratenjem človekovih pravic, katerih ena in glavna je: svoboda. To so vsebovali „lepi stari časi“, in tožba po njih naj bo komu v spotiko ? Bolj moti pisca to, da „na takšen ali drugačen način ne prenesemo nobene pozitivne sodbe o razmerah pri nas.. . “ Priznavamo velik gospodarski in tehnični napredek v Sloveniji, nove ceste in stavbe in domačo industrializacijo, visoko gmotno raven in silno potrošniško vnemo za dosego vseh zemskih ugodnosti in naslad. Vidimo pa padec etičnih in moralnih sil, razpad družine, zator naše biološke rasti, strašnih prevar v osnovi, ko se v imenu proletarijata izkorišča proletarijat za bogatenje novega kapitalističnega razreda tudi v socialističnem samoupravnem sistemu. Vidimo pritisk na svobodo vesti, na civilne pravice vernikov nasproti protežiranju „neverujočih“, na zatiranje idealističnih nazorov v prilog materialističnega, ki je razglašen po uradni vladajoči stranki, edini odločujoči instanci v vseh ozirih. In ta stranka — KP — se priznava jasno in samozavestno za ateistično, za sovražnika vsake religioznosti, saj je celo članstvo v KP vezano na „nezdružljivost z religioznostjo.“ Še vedno se proglaša vero za opij, ki ovira človeka pri doseganju svobode, tako lastne kakor razredne. In komunizem je proti-vera, ki ni samo teoretična, ampak hoče biti aktivna, borbena, hoče ne filozofirati, ampak spreminjati. Spreminjati nekomuniste v komuniste, ali pa vsaj v — nenasprotnike, v sopotnike, ki se bodo •—• s silo ali prostovoljno — vključili v njihov sistem in se sprijaznili s „svobodo“ v njihovem, komunističnem sistemu, „če poklekneš predme in me moliš, se ti bo dobro godilo, če ne... “ Hrvatski pisatelj Vlador Gotovac si je upal napisati odkrito: „Resnica je le to, kar reče partija in ne to, kar se dejansko dogaja... Jaz — in moji prijatelji — sem danes brez slehernih državljanskih pravic. Ne dajo mi dela, ne smem objavljati spisov, nimam potnega lista...“ Pa je prepričan — socialist. Podobno izjavlja Mi-hajlo Mihajlov iz začasnega zdomstva: „Ne grem še domov, kajti v Jugoslaviji mi ne bodo dali možnosti zaslužka za preživljanje,“ kakor smo poročali v zadnji številki. Ta je nekakšen krščanski socialist, pravoslaven. Ni svobode! Tehnična nadstavba je lahko visoka,
V ponedeljek, 26. t. m., sta v Beli hiši v Washingtonu egiptovski predsednik Sadat in izraelski predsednik Begin podpisala mirovno pogodbo med Egiptom in Izraelom. Ameriški predsednik Carter je dodal na dokument svoj podpis kot priča.
Slavnosti podpisa se je udeležilo 1600 povabljenih gostov. Izrael je s podpisom dosegel priznanje prve arabske države za svoj obstoj. Od ustanovitve Izraela leta 1948 do minulega ponedeljka nobena arabska država ni u-radno priznavala Izraela. Ceremonija podpisa je bila televizirana po vsem svobodnem svetu. V Egiptu in Izraelu so se množice gnetle pred televizijskimi aparati da so videle ta zgodovinski trenutek za nadaljnji razvoj obeh držav in na Bližnjem vzhodu sploh.
Washingtonu je uspelo s to akcijo storiti prvi korak proti sovjetskemu prodiranju v Sredozemlje preko Bližnjega vzhoda in na področje, bogato na petroleju, medtem ko sovjetskega prodiranja v Afriko in Azijo doslej ZDA še niso znale in mogle ustaviti.
Egipt je s podpisom pogodbe z Izraelom potisnil v zgodovinsko pozabo sovražnosti med obema državama, ki so med njima povzročile štiri vojne spopade: leta 1948, 1956, 1963 in 1967. Prvi resen korak je storil Sadat, ko je pred 16 meseci potoval v Jeruzalem, čemur je sledil vrhunski sestanek v Čamp Davidu, temu Carterjevo potovanje v Kairo in Jeruzalem, s končnim rezultatom 26. t. m„ ko sta Egipt in Izrael podpisala mir.
Egipt je po številu prebivalstva največja ' arabska država s 40 milijoni ljudi, ni pa bogat, ker nima petroleja. Bil je dolgo sovjetski satelit, kar tiče zunanje politike. Doma egipčanske vlade niso trpele komunistično partijo. V oborožitvi je Egipt bil povsem odvisen od ZSSR, dokler se Sadat z Moskvo ni sprl in pognal sovjetske „svetovalce“ iz Egipta, kmalu po zgraditvi aswanske veleelektrarne. V praznino se je posrečilo vstopiti Washingtonu, ki je bil tudi glavni pobornik miru med Egiptom in Izraelom. Ameriški interesi na Bližnjem vzhodu so bili namreč na kocki,
Medtem, ko v Vatikanu pripravljajo potovanje papeža Janeza Pavla II, na Poljsko letos junija, se poljska vlada pripravlja za prav tiste dni, ko se bo papež mudil na Poljskem, na obisk glavnega tajnika ZN Kurta Waldhei-ma v Varšavi. Poljska vlada je povabila Waldheima na otvoritev nove bolnišnice v Varšavi, da bi del prebivalstva odtegnila od papeževega sprejema.
toda temelj, na katerem stoji, je majav. Ljubljanski verski list Družina je na pr. videl prav, ko je v št. 46 pisal: „Verski svetovni nazor je pri nas še vedno v podrejenem položaju.“ Če doma ne vidijo teh negativnih strani režima, je naša dolžnost, da jih jim mi zdomci odkrivamo, da tako govorimo za „neme doma“. In tako tudi na drugih področjih. In mi s takimi negativnimi poročili — motimo razmerje „med vernimi in neverujočimi“? Morda pa tu misli člankar na — poboje domobrancev?! Da, med vernimi in neverujočimi stoje — smrti, poboji, zločini. To verjetno moti, kar pa naj popravi oni, ki je to zagrešil.
In tu srčika škofovega stavka: Prav
zaradi i sovjetske kontrole Sirije, Iraka, Afganistana, Pakistana in sedaj že skoro tudi Irana.
Z mirovno pogodbo je Izrael dosegel obljubo ameriške vojaške zaščite, dobavo petroleja s petrolejskih polj na sinajskem polotoku za 15 let, gospodarsko in finančno pomoč od ZDA, E-gipt pa vrnitev sinajskega polotoka, čeprav postopno en del v 9 mesecih, o-stalo v treh letih. Amerikanci bodo dobili vojaška oporišča na sinajskem polotoku, istočasno bodo oborožili tako Egipt kakor Izrael z najmodernejšim orožjem. Egipt bo tudi dobil od ZDA gospodarsko in finančno pomoč za obnovo svojega gospodarstva.
Po vsem arabskem svetu je ob podpisu mirovne pogodbe med Egiptom in Izraelom završalo. Vodja palestinskih teroristov Yaser Arafat je zagrozil, da bo Sadat umorjen, kakor je bil umorjen predsednik egiptovske vlade kralja Faruka, ko je leta 1948 podpisal premirje z Izraelom.
Tudi v Moskvi so silno nezadovoljni z mirom med Egiptom in Izraelom, zaradi utrditve ameriškega vpliva na Bližnjem vzhodu. Sovjetski zunanji minister Gromiko se mudi na Bližnjem vzhodu ter pripravlja blok ekstremnih arabskih držav: Sirijo, Irak, Jordanijo, Libijo in Kuwait na ofenzivo proti E-giptu in Izraelu, da bi preprečil zgraditev ameriških oporišč na Sinaju in u-stavil dobave petroleja Egiptu in Izraelu iz Saudijeve Arabije in tudi Ameriki. Kremelj tudi namerava pospešiti oborožitev ekstremnih arabskih držav ter jih tako še bolj ukleniti pod svojo kontrolo.
Papež Janez Pavel II. je ob podpisu miru med Egiptom in Izraelom izjavil, da „prosi Boga, da bi ta dogodek utrdil mir med dvema državama, po tolikih letih vojn in napetosti.“ Bivši a-meriški zun. minister Kissinger pa je opozoril na nevarnost, pred katerimi se sedaj nahajajo umirjene arabske države pred ekstremnimi: „Polarizacija arabskega sveta v ideološke ekstremizme,“ je dejal Kissinger, „ima lahko za končno posledico spopad med velesilami ali pa tretjo svetovno vojno.“
V Varšavi se je pred dnvei mudil na štiridnevnem obisku vatikanski zunanji minister Casaroli, da se je s poljsko vlado odn. zunanjim ministrom Woj-taszekom dogovoril o podrobnostih papeževega obiska na Poljskem, časnikarjem je povedal, da bo Janez Pavel II. obiskal tudi bivšo nacistično koncentracijsko taborišče pri Oswieczinu (Auschwitz),
z verskega stališča je treba pomagati utišati take negativne sodbe emigrantov, „v kolikor je to seveda v njihovi moči“ (s tem se priznava podrejenost verskih skupin višji vladajoči stranki!) ... in to zato, da bodo te dobile zaupanje te kom. partije in boljši položaj v samoupravni socialistični družbi...“. Emigranti naj pomagamo s svojim molkom vernim in neverujočim odstraniti motnje in jih pomiriti v skupni usodi „samoupravnega socialističnega režima... “ Ali ne izzveni to kot — propaganda za sedanji politični režim? Za sodelovanje z neverujočimi ,,v ateistični in materialistični politični organizaciji?
Bo še.
Tretjo obletnico državnega udara,
ki je pomenil padec peronistične vlade in začetek sedanjega vojaškega procesa, so v Argentini precej slovesno obhajali. Svečanosti so se, seveda, omejile na uradne ustanove in vojaštvo, tako v glavnem mestu kot po provincah. Delen odmev so svečanosti doživele tudi med civilnim prebivalstvom.
Kar pa je pritegnilo pozornost opazovalcev, je bila vladna kampanja, ki je po radiju in televiziji kazala prizore izpred treh let, govorila o terorizmu, korupciji in kaosu, in opominjala: „Vi ste to doživeli. Spomnite se, in primerjajte“. Zanimiv način nekoliko o-svežiti spomin tistim, ki tarnajo zaradi današnjih problemov, ko so včerajšnji bili mnogo večji. V tem oziru je bilanca vojaške vlade zelo pozitivna.
Tega se vojaki zavedajo, in tako so izrazili v poslanici, ki so jo naslovili na prebivalstvo ob tej tretji obletnici. Trdijo, da je položaj doživel globoko in pozitivno spremembo, a da je še mnogo problemov, ki jih je treba rešiti, „v trenutku ko nepočakanje predstavlja važen činitelj ki zapleta celotni položaj“.
Res je, da zadnje čase vlada doživlja vedno več kritik. Vsi problemi naj bi našli rešitev, in sicer takoj. Nočemo tukaj zagovarjati vlade; saj sama vojaška poslanica prizna, da je bilo v teh treh letih „mnogo pridobitev, pa tudi mnogo napak“. Res pa je, da je težko državo izpeljati, in še v kratkem času, iz obupnega položaja v katerem se je nahajala 24. marca 1976. Le pomislimo, da je tedaj celotna država stala pred konkurzom in v skrinji ni "bilo enega dolarja za poravnavo zunanjih dolgov. Ta teden pa je vlada svečano objavila, da državne rezerve dosegajo 7.000 milijonov dolarjev.
Mnogi bodo dejali, da se to ne pozna pri delavskih plačah. Res je. A vlada je izbrala določen gospodarski načrt, ki je to predvideval: socialni nivo prebivalstva se bo izboljšal šele po splošnem zboljšanju celotnega gospodarskega ustroja. Ta program moremo kritizirati v principu, ne moremo pa trditi, da ni uspel, ker niso bili dani temeljni pogoji, in ker zahteva daljšo dobo, kot pa so tri leta. Prav isto se dogaja z inflacijo. Morda bi jo mogli takoj zavreti, a socialna cena
tega bi bila huda brezposelnost. Danes pa ima Argentina najnižji procent brezposelnih v zadnjih tridesetih letih.
Vlada napoveduje temeljite spremembe in rešitev problemov, ki doslej še niso prišli na vrsto. Nobena zapreka, noben interes ne osebni ne skupinski je ne bo odvrnil od te poti. A vojaštvo samo tega ne more storiti. Zato pripravlja politični program, ki bo v vladno delo vključilo civiliste. Iz tega pa lahko razberemo, da bo proces vojaške vlade, dokler ne bo povrnila državi demokracije, še dolgo trajal.
Vlada se zaveda težke naloge ki jo še čaka. In med težave spada gotovo sindikalno vprašanje. Par tednov le manjka, da bo objavljen nov sindikalni zakon, o .katerem smo že govorili. Ta bo omejil delo gremijev, in gremiali-stov, na izključno delavsko polje, na odnose med delavci in podjetji, ter jim zaprl pogubno pot v politično polje. Reakcija seveda ne bo mila. Že sedaj se številni sindikati pripravljajo na odpor. Tudi trenutek ni najbolj ugoden. Nemalo stavk in delavskih konfliktov je v raznih delih države. Mnogi teh imajo pa prav ozadje pripraviti delavstvo na možen udar za dosego milejših pogojev.
Problem argentinskega sindikalizma je težak, in star. Nikoli ni bil popolnoma svoboden, t. j. neodvisen od mednarodnih central. Anarhisti, marksisti in socialisti so se borili za nadvlado, dokler ni prišel Peron, in si delavce zlepa ali zgrda pridobil v svojo sfero. Odtlej naprej je zgodovina argentinskega sindikalizma zgodovina peronizma. Sindikalna moč in sindikalni fondi so bili vedno na razpolago peronističnim strankarskim interesom. Temu hoče vlada napraviti konec.
Sindikalisti se tega zavedajo. In seveda neradi gledajo postopek. Zagovarjajo svoje stališče z argumentom, da je peronizem preprečil, da bi sindikati padli v komunistične roke, kot se je to zgodilo drugje. In nočejo pristati na spremembe. Kmalu bomo torej doživeli razplet tega problema. Morda v obliki spopada med vojaško močjo in sindikalno silo. Morda v obliki sindikalnega poraza. A če vlada uredi resno in pošteno ta problem, bo že samo to upravičilo postopek, ki se je začel pred tremi leti.
PAPEŽ BO OBISKAL KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE AUSCHWITZ
POLJSKA VLADA VABI ISTOČASNO TUDI WALDHEIMA
1944	-	1070
35. OBLETNICA USTANOVITVE NARODNEGA ODBORA j ZA SLOVENIJO — SLOVENSKEGA DEMOKRATIČNEGA : POLITIČNEGA PREDSTAVNIŠTVA V SVETU.
■trän 2
MIR NA BLIŽNJEM VZHODU
NAPERJEN
V prejšnjih številkah našega tednika smo zapisali, da se je ameriški predsednik Carter iz Jeruzalema preko Kaira vrnil v Washington brez mirovne pogodbe, dasi je svoje bivanje na Bližnjem vzhodu raztegnil na teden dni, da bi izpeljal svoj načrt o sklenitvi miru med Egiptom in Izraelom.
Kljub temu, da so Carterja sprejeli v Washingtonu ob vrnitvi z navdušenjem, ko je objavil, da sta Egipt in Izrael premostila glavne ovire za podpis mirovne pogodbe, in da je možno, da bo mir med Kairom in Jeruzalemom podpisan 26. marca t. 1. v Washingtonu, ostaja vprašanje zadržanja drugih arabskih držav do izraelsko-egip-čanskega dogovora še vedno odprto. Mir na Bližnjem vzhodu z dogovorom med Egiptom in Izraelom ne bo zagotovljen, če ga ne bodo sprejele tudi druge arabske države.
Najtrši oreh ostaja vprašanje tkim. 'Palestincev, se pravi palestinskih Arabcev, katerih ekstremistično grupo vodi terorist Arafat. Ti zahtevajo samostojno državo na zahodnem bregu Jordana, s čemer bi bilo znova okrnjeno ozemlje izraelske države. Izraelska vlada ponuja palestinskim Arabcem avtonomijo znotraj izraelske države, ne da bi določila datum podelitve avtonomije. Tudi za Egipt ostaja zadeva palestinskih Arabcev odprto vprašanje, četudi bodo podpisali mirovni dogovor z Izraelom 26. marca t. 1
Za pridobitev predvsem Saudijeve Arabije in Jordanije za ameriški načrt o miru med Egiptom in Izraelom je Carter poslal v obe državi svojega zun.
PROTI ZSSR
ministra Vanceja, ki pa saudijskega kralja Halida in jordanskega kralja Huseina ni mogel prepričati o nujnosti miru med Arabci in Izraelom. Husein se je pred tem sestal s palestinskim teroristom Arafatom in mu zagotovil svojo podporo v boju za pravice Palestincev na podlagi resolucije, ki so jo lanskega novembra arabske države sprejele na zborovanju v Bagdadu. Takrat so prisotne delegacije sklenile, da bodo arabske države v primeru podpisa mirovnega dogovora med Izraelom in Egiptom začele izvajati gospodarske in politične sankcije proti Kairu. Glavni dobavitelj orožja in financ Egiptu je bila doslej Saudijeva Arabija.
Poleg drugih dodatnih dokumentov k mirovnemu dogovoru nameravata Egipt in Izrael dodati še dokument o medsebojnem vojaškem dogovoru. Izraelski obrambni minister je odletel v Washington na zadevne razgovore z ameriškim obrambnim ministrom, prav tako egipčanski obrambni minister. Dogovoriti se morajo o egipčan-sko-izraelskem vojaškem sodelovanju ob podpori ZDA še pred podpisom mirovne pogodbe 26. marca, sicer bo moral biti podpis preložen na poznejši datum.
S preložitvijo bi trpel prestiž tako ZDA kakor Izraela in Egipta, česar si niti v Washingtonu niti v Kairu in Jeruzalemu nočejo privoščiti.
Povsem jasno je namreč , da je mir med 'Egiptom in Izraelom v prvi vrsti naperjen proti sovjetskemu prodiranju v Sredozemlje in na Bližnji vzhod, kar je postalo silno nevarno zaradi razvoja v Iranu.
Vietnam: „Kitajci so poklicni lažnivci“
ZSSR VETIRA MIR V JUGOVZHODNI AZIJI
Zmeda med komunističnimi tovariši okoli Vietnama postaja iz dneva v dan večja, ko Kitajci trdijo, da so minuli petek umaknili svoje zadnje vojaške oddelke iz Vietnama, medtem ko v Hanoju trdijo, da se kitajske čete še vedno zadržujejo na vietnamskem ozemlju in da se pripravljajo tudi na vdor v komunistični Laos.
Vietnamsko partijsko glasilo Nhan Dan je v nedeljski izdaji med drugim tudi zapisalo: „Kitajski reakcionarji, poklicni lažnivci, trdijo, da je njihov umik iz Vietnama končan, dejansko pa še vedno zadržujejo svoje čete na mnogih področjih vietnamskega ozemlja in se blizu meje pripravljajo na nove vojne nastope proti Vietnamu.“ Uvodnik je skoro ves dan ponavljala hanojska radijska postaja obenem s poročili o „težkih izgubah“, ki so jih vietnamski oddelki zadali Kitajcem, ne da bi napovedovalec povedal, kje.
V Varnostnem svetu so medtem razpravljali o vietnamsko-kitajskem konfliktu in izdelali resolucijo, po kateri pozivajo „vse države v konfliktu v jugovzhodni Aziji, da takoj ustavijo sov-
ražnosti in umaknejo vojaške oddelke na svoja ozemlja.“
Trinajst delegacij, vključno kitajska, je glasovalo za resolucijo, proti pa sta glasovali ZSSR in češkoslovaška. Negativni glas ZSSR je kot glas stalne članice Varnostnega sveta pomenil veto, s čemer je resolucija avtomatično propadla.
Moskva je tako izrekla svoj 112. veto v Združenih narodih, odkar je bila ta organizacija ustanovljena pred 35 leti, oktobra 1944. Povprečno je ZSSR doslej izrekla po tri veta letno.
V ŽENEVI so se začeli razgovori med državami članicami ZN o prepovedi ne-atomskega orožja, ki ima množičen učinek na nevojskujoče se prebivalstvo. V dogovor skušajo vključiti zažigalne bombe, mine, eksplozivne pasti in petrolejske zračne eksplozije. Ti zadnji so razstreljeni v zraku in povzročijo proti tlom silovite zračne valove, ki povzročijo v ljudeh masovne krvavitve, okvare na pljučih in na drobovju.
Ob 35-letnici bitke za Monte Cit s sin o
2. marca je v Mar del Plata, kamor se je odpeljal na oddih 72-letni general Waclav Jacyna, minister poljske eksilne vlade za Južno Ameriko, pri izstopu iz vlaka padel zadet od kapi in umrl. S tem so Slovenci izgubili velikega prijatelja, prijatelja, ki je nekoč obiskal Slovensko hišo in se slikal celo z Narodnim odborom za 'Slovenijo. Vedno se je rad spominjal tega dogodka. Pa tudi pri Slovencih bo pustil lep spomin.
Gral. Jacyna je bil poklicni vojak, ki je že 1. 1918 stopil v vojaško službo in se 1. 1920 boril proti boljševikom kot podporočnik v vrstah armade Pilsud-skega. Ob katastrofi 1. 1939 je bil v štabu glavnega vodstva. Po razpadu države je bil na ambasadah v Bukarešti, potem v Parizu in Londonu, nakar je šel v Moskvo kot vojaški ataše in sodeloval pri zbiranju poljske vojske v Sovjetiji. Z njo se je potem pomikal preko Irana (Teherana), Iraka, Sirije v Palestino in Libanon, v Egipt, kjer je en del Andersove vojske sodeloval pri borbi za Tobruk (Karpatski strelci), drugi pa se je preko Taranta podal na borbeno linijo v Italijo pod Monte Cassino, kjer so se Nemci nezmagljivo trdno utaborili na starodavnem samostanu.
In tu so se udeležili slavne borbe za
Monte 'Cassino, kjer so Poljaki dosegli največjo zmago svojega orožja v tej drugi vojni 18. maja 1944, ko je poljska belo-rdeča zastava zaplapolala na razvalinah premagane trdnjave.
General W. Jacyna se je udeležil te zmagoslavne bitke, ki je terjala toliko človeških žrtev, da so res, kot pravi pesem: maki na Monte Cassinu — ¡rdeči od poljske krvi.
Zadnji članek, ki ga je namenil za javnost pokojni general Jacyna, je prav opis te bitke za revijo Siete Dias, članek, ki je izšel šele po njegovi smrti 7. marca 1979.
Zato se zdaj spominjamo 351etnice te bitke z opisom in besedami, povzetimi iz njegovega pripovedovanja.
Ko je prišla poljska Andersova armada (2. korpus), ki je bila sestavljena iz nekdanjih taboriščnikov sovjetskih lagerjev, po dolgih poteh krajev bližnjega Vzhoda pred Monte Cassino, so tam že vse po vrsti odpovedali napadi na nemško „Hitlerjevo linijo“: Severnoamerikanci, Novozeland-čani, Francozi, Indijci in drugi zavezniki. Monte Cassino je bil videti neosvojljiv. 6 mesecev so se Nemci junaško branili. Tedaj je britanski poveljnik gral. Leese dal ukaz generalu An-dersu, naj s svojim korpusom napade samostan. Prostor napada naj si izbe-
MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
OB PAPEŽEVI prvi encikliki Re-demptor Hominis poljsko časopisje ni direktno poročalo o kritiki ateizma in o papeževi obsodbi ateističnih režimov, ki postopajo s kristjani kot z državljani drugega razreda. Uradna poljska tiskovna agencija PAP se je medlo dotaknila ateistične zadeve v encikliki z izmikajočo izjavo, da „dokument tudi vsebuje dobro znano negativno stališče cerkve do materializma.“
V	PARIZU je umrl 09 let star francoski politični ekonomist Jean Monnet, „oče Evrope“. Monnet je postavil temelje za evropsko gospodarsko skupnost s svojim načrtom o federaciji evropskih držav. Bil je prvi predsednik šestčlanske evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je bila ustanovljena leta 1952. Iz te skupnosti se je razvil Skupni evropski trg, ki se je nedavno povezal v še trdnejšo celoto z vzpostavitvijo enotnega denarnega sistema.
V	IRANU islamski svečenik Homeini še vedno poziva ljudska sodišča, naj prenehajo s streljanjem nasprotnikov režima in ugotavlja, da še vedno ni mogel vzpostaviti kontrole nad razvojem v državi. Istočasno je objavil, da Iran izstopa iz obrambne organizacije Cento, v kateri sta ostali kot polni članici sedaj samo še Anglija in Turčija. ZDA so izredni član, te obrambne organizacije proti ZSSR v zahodni Aziji.
SEVERNI IN JUŽNI JEMEN sta ustavila sovražnosti ter nameravata 26. marca tudi obnoviti medsebojne letalske zveze. V spor med marksistični Južni Jemen in pro-zahodni Jemen je posegla Arabska liga.
AMERIŠKA RAKETA VOYAGER I. je fotografirala na Jupitrovi luni Io vulkanski izbruh, ko se j je 4. t. m. približala na 310.000 milj. Oblak materiala, vrženega iz vulkanskega žrela, se je dvignil 60 milj nad površino lune in v nekaj sekundah padel na tla, ker Io nima ozračja. Je to prva fotografija vulkanske aktivnosti v sončnem sistemu izven Zemlje.
KITAJSKA je preko francoskega veleposlaništva v Pekingu sporočila vrhovnemu predstojniku jezuitskega reda Patru Arrupeju, da vabi jezuite, naj se vrnejo na Kitajsko, od koder jih je pred 30 leti izgnal Maocetung. Jezuiti naj bi znova odprli in učili na svoji univerzi Aurora v Šanghaju. Jezuiti bo prvič prišli na Kitajsko v 16. stoletju ter so vzdrževali 10 misijonskih središč z ok. 1000 misijonarji, ko so jih komunisti leta 1949 izgnali.
23. marca 1976 je bil dan poln živahnih pogajanj, ponudb, prošenj, posegov. Vsa država je pričakovala, da se peronistični režim, ki je zašel v slepo ulico, vsak čas sesuje. Vojaški udar je bil skoraj neizbežen. Proti večeru se je minister za obrambo sestal s vrhovnimi poveljniki treh rodov oboroženih sil, da od njih doseže vsaj „preložitev“ neizbežnega. Mislil je, da je v svojem naporu uspel, in tako je poročal gospej predsednici. Ta si je oddahnila; sedla v helikopter — ki jo je odpeljal na vojaško letališče in od tam v „zlato kletko“ bariloške gorske vile. Naslednji dan je vojaška Junta treh poveljnikov prisegla kot nova izvršna oblast, vojaški oficirji so prevzeli vodstva posameznih provinc, sprožil se je „proces“, ki te dni obhaja že svoj tretji rojstni dan.
Težko je presoditi triletno delo vlade, ki si je nadela nalogo, da državi povrne mir, jo spravi v red, uredi njeno gospodarstvo, razveže njene produktivne moči in ji, po vsem tem da politično strukturo, ki naj v demokraciji zagotovi nadaljnje nemoteno ustavno življenje. Tri leta je sicer precejšnja doba, a prekratka, da se državo, ki se je nahajala v popolnem kaosu, postavi na noge in jo spremeni v moderno in učinkovito družbeno enoto. Zato poglejmo posamezna polja, kar nam bo nudilo boljšo osnovo za presojo.
Red in mir. Ni da bi tu ponavljali, kakšen je bil položaj pred. tremi leti: vsakodnevni uboji, napadi, teror. Z vztrajno in krepko roko je vojaška vlada napravila kaosu konec. Danes, ko se velik del sveta nahaja v težkem- problemu terorizma, moremo zatrditi, da živimo v miru. To je prva in velika pridobitev in zasluga „procesa“.
Mednarodno polje. Vojaška oblast je podedovala vrsto težkih mednarodnih problemov, ziasti s sosedi. Eden teh (s Čilom) bi skoraj pripeljal do hude vojne. Kali tega problema izhajajo še iz časa prejšnjih vlad, in ga sedanja vlada doslej pozitivno rešuje, prav'kakor nesporazum z Brazilom ali razne gospodarske zadeve z Bolivijo.
Vzgojno polje. Vzgojo v Argentini imenujejo „pepelko“, ker je vedno zapostavljena. Troje ministrov v treh letih ni našlo poti do vredne ureditve. Kar je eden vzpostavil, je drugi popravil, pa zopet tretji odpravil. T)o kdaj ? V tem vlada doslej ni uspela.
Politika. Vojaki so dali „dopust“ političnim strankam, in ga doslej niso preklicali. Razne politične izjave, ki so v zadnjih časih v modi, so le izjave „posameznih državljanov“. Predstavniki
političnih strank sicer kritizirajo vlado (zlasti nje gospodarsko politiko) in zahtevajo definicij glede bodočega razvoja, a prikrito tudi priznajo, da je bil vojaški poseg potreben, in si zaenkrat še ne želijo volitev ali česa podobnega. Vlada je izjavila, in vedno poudarja namen, da povrne državi demokracijo, ali šele, ko bodo okoliščine zrele za to. Nikdar ne govori o določenem roku, le o pogojih za „ustavni izhod“. V načrtu pa ima „politični predlog“, ki naj postopoma civiliste pripelje k soudeležbi v tem procesu.
Kar se tiče sindikalnega življenja, bo letošnji prvi maj objavljen pričakovani zakon o sindikalnih organizacij, ki bo povrnil gremialno svobodo, seveda v določenih zakonitih mejah.
...in gospodarstvo? O njem se nahaja najhujša polemika, in na gospodarsko vodstvo padajo najhujše kritike politikov, sindikalistov, naroda. A je tudi vprašanje. Država se je pred tremi leti nahajala pred konkurzom. Po treh letih je poravnala zunanje dolgove in si prištedila toliko deviznih in zlatih rezerv, da mirno gleda v bodočnost. Znova si je pridobila mednarodni ugled, in ni ji treba prosjačiti za kredite: same jih mednarodne denarne ustanove ponujajo, in pod najugodnejšimi pogoji. Res pa je, da inflacije vlada ni mogla ustaviti. Le nekoliko jo je zavrla. Minister pa se zagovarja, da bi ukrepi, ki bi resnično ustavili inflacijo, povzročili še hujšo recesijo in brezposelnost. Ukrepi pa, ki jih sedaj podvzemajo, bodo v srednjedolgem roku povzročili isti učinek in z manjšimi žrtvami. Res je tudi, da se produktivna moč države ni prav razvijala. Recesija se pozna na mnogih področjih. Zadnja beseda pa bo izrečena letošnje leto.
Lahko omenimo, da je veliki zagovornik gospodarskega ministra sam predsednik Videla, kateremu se je doslej še vedno posrečilo, da ga je obdržal na njegovem mestu. Dr. Martinez de Hoz je edini gospodarski minister, ki je v zadnjih desetletjih vzdržal nad tri leta na svojem mestu. Pač svojevrsten rekord.
In končno. Argentina se je nahajala v kaosu, še več, razpasla gverila je tako razkrojila državo, da bi oblast prej ali .slej padla v naročje marksizmu kot zrel sadež. Lahko navedemo prispodobo, da so oborožene sile prestregle jabolko, ko je že padalo. In to je več kot zadovoljiv razlog^za proces, ki se je začel pred tremi leti. če bo proces poleg tega obrodil še druge sadove, se bo o tem mnogo lažje, in bolj določno, izrekla zgodovina.
Kult Tita
Jugoslovanski partijci že ne vedo, kaj bi storili, da bi kult Titove osebnosti sedaj, ko se diktatorskemu marksističnemu maršalu življenje nagiba v zaton, prignali do absurda.
Takšni so bili komentarji zahodnih
re sam: ali ob reki Lira, ali direktno v hrib. Izbral si je drugo pot. 150.000 vojakov je nastopilo v teh bitkah. Napad se je začel ob 23. uri dne 11. maja 1944, pa je bil v svoji prvi fazi odbit. Vendar so se mogli zasidrati na višjih položajih, odkoder so 12. do 15. maja poskusili več izpadov. Toda najvažnejšega so nameravali začeti 17. maja. Nepričakovano in nehote se je sprožil napad že prej, 16. maja. Artilje-rija je, razbijala položaje, infanterija pa se je pomikala nož na nož proti samostanu. Poljski vojaki so herojsko padali s častniki na čelu. 'Padli so generali, polkovniki; še nikdar ni padlo toliko častnikov kot v tej poljski vojski, dakaz, da so šli z ramo ob rami z vojaki v napad. Toda 17. maja je zaplapolala poljska zastava na razvalinah slavnega samostana. Tudi angleške čete, ki so prodirale ob reki Liri, so imele uspeh. Vendar so imeli več izgub, kakor pa Poljaki v direktnem napadu v hrib.
Obramba na trdnjavi se je po porazu umaknila, toda se zaustavila ob ruti 6, ki je vodila naprej v Rim, v mestu Piedimonti. Tu so bili Nemci še močni, ker so zapirali pot v Rim in so se zavedali te strateške vrednosti. Prav brigada polkovnika Jacyne je dobila nalog razbiti sovražnika. Jacyna je bil po činu polkovnik, toda ker sta padla na Monte Cassino brigadir in
do absurda
časnikarjev ob novici, da je jugoslovansko partijsko časopisje 15. marca t. 1. proslavljalo nič več in nič manj kakor 45. letnico dneva, ko je Josip Broz začel uporabljati psevdonim „Tito“. Beograjska „Borba“ je n. pr. obja-
njegov namestnik, je padlo poveljstvo nanj. On je torej vodil poljske čete.
Napadli so s strani gore Sv. Ane in obkolili Nemce, ki so se umaknili, ko so videli svoj poraz. Pustili so le slabo obrambo ob ruti 6, ki se je nato pred navali poljskih čet odprla v notranjost Italije. S predorom te važne poti je polk. Jaeyna dobil visoka britanska, francoska ter poljska odlikovanja. L. 1964 je tudi napredoval v generala.
Tako je opisoval pok. general svojo udeležbo v bitkah na Monte Cassino publicistu Robertu Rainerju Ciati. Ta pogovor je izšel, ko je general že ležal v krsti v Buenos Airesu. Tam je imel časten pogreb na Chacarito, kjer čaka telo na upepelitev. Njegova želja je bila, naj njegov prah polože v grobnico padlih junakov na Monte Cassinu, da bo počival svoj med svojimi, heroj med heroji, med njimi, ki so dali življenja za domovino pod njegovim poveljstvom.
Taka heroja sta bila tudi njegova e-dina dva sina, ki sta padla v pouličnih bojih v varšavski vstaji 1. 1944.
Tudi 'Slovenci, v kolikor so kdaj prišli v stik s pokojnim generalom in ministrom poljske vlade v zdomstvu, bodo ohranili v najlepšem- spominu lik diplomata in montecassinskega heroja.
Ožaloščeni vdovi naše iskreilo sožalje.
Tine Debeljak
vila, da je Broz začel rabiti psevdonim „v razdobju med 1934 in 1936“, kar pomeni, tik pred začetkom španske marksistične revolucije, za katero je deloval kot vodja rekrutnega centra v Parizu za zbiranje komunističnih borcev za špansko partizanstvo. Enak podatek kakor „Borba“ je objavila tudi uradna agencija Tanjug in ga razposlala tujim tiskovnim agencijam.
Svobodni tisk na Zahodu je izkoristil priliko in v zvezi z jugoslovanskim proslavljanjem 45. letnice Brozovega psevdonima ponovil nekatere podrobnosti iz njegovega življenja, ki se ne ujemajo z uradnimi partijskimi življenjepisi jugoslovanskega marksističnega diktatorja. Tako je med drugim pogrel verzijo, da je Josip Broz nezakonski sin madžarskega grofa Erdodyja,, ki je prisilil svojo slovensko hišnico, mater Josipa, da se je poročila z njegovim hlapcem Hrvatom Brozom, ki je fantiča moral priznati za svojega. Josip je v mladih letih hodil z grofom na lov, da mu je pobiral postreljene prepelice. Iz tistih časov da se je Tito navzel lovskega duha in sploh želja po razkošju, v katerem se koplje sedaj kot jugoslovanski diktator.
Svetovni tisk tudi ponavlja znano smešnico na račun Titovega razkošja in njegove „proletarske“ diktature: V Beogradu je velik park. V parku vila. Y vili garaža. V garaži luksuzen Mercedes. V luksuznem Mercedesu mož. In v možu je srce, ki bije za delavski razred.
Kaže, da se že začenja poznati, da v Jugoslaviji partija nima več Kardelja. Menimo, da zadenemo, če trdimo, da Kardelj ne bi dovolil na tako otročji način kaditi staremu maršalu, da se jugoslovanski partijci smešijo doma in po svetu.
g» 3gBe>wc«*>g¡c>
LJUBLJANA — Tovarna papirja „Sladkogorska“ iz Sladkega vrha je zaprosila republiški odbor sindikata grafične, papirne, založniške in informativne dejavnosti za soglasje za zvišanje števila žensk v nočnem času. Sladkogorska bi rada v nočni izmeni zaposlila 47 delavk več kot lani. Prej je bilo v nočnem času v podjetju Papirna konfekcija zaposlenih 262 žensk, po novem pa bi jih bilo 309. Odbor sindikata je imenoval posebno komisijo, ki bo proučila vzroke zahtevka in ugotovila, ali je potrebno kršenje mednarodnih konvencij o nočnem delu žensk in mladostnikov, ki jih je svojčas podpisala tudi Jugoslavija.
SKOPJA LOKA — Urbanisti iz škofje loke imajo hude težave z „u-ransko cesto“, ki naj bi povezala rudnik urana na Žirovskem vrhu, in sicer tako, da bi ne bila oškodovana krajinska podoba. Pripravili so kar 11 inačic za ureditev te ceste v Škofji Loki. Najboljša po mnenju strokovnjakov je inačica št. 9 Pa vendar nima možnosti življenja — je najdražja, veljala bi 164 milijonov dinarjev. Predsednik občine Viktor Žakelj je v pogovoru s časnikarji povedal, da je inačica 8, ki velja le 120 milijonov dinarjev, kar zadovoljiva. Po tej inačici bi se nova Poljanska cesta odcepila od sedanje v Lipici, pri izlivu Sušice s Soro bi bila speljana čez Soro nato skozi 150 metrov dolg predor pod Hribcem in bi se nadaljevala po desnem bregu Poljanščice ter se z mostom pri Bodovljah priključila na sedanjo regionalno cesto. Pravijo sicer, da na terenu „še ni stekla“ razprava o novi cesti, toda občinski organi so, kakor izgleda, že sklenili, kako bo.
ORMOŽ — Tovarna sladkorja v Ormožu bi morala začeti s proizvodnjo že letos. Toda ni čisto gotovo, da bo. Zamude so velike in izvajalci in investitorji so doslej že-enajstkrat spremenili rok dobave raznih strojev in druge opreme.
ŠKOFJA LOKA — Glasbena šola je dobila koncertni klavir Steinway, ki ji ga je pod ugodnimi pogoji odstopila Slovenska Filharmonija iz Ljubljane. Ta je iz Hamburga dobila nov koncertni klavir, tudi Steinway, ki je veljal 600.000 dinarjev.
LJUBLJANA — Zadnja zima je povzročila veliko škodo na 373 km slovenskih cest. V denarju so škodo preračunali na 156 milionov djinarjev, a za vzdrževanje so oblasti sprva namenile le 73 milijonov. Vendar škoda še ni dokončna, ker je treba na novo oceniti škodo zaradi zadnjih poplav. Hu-domušneži pa so podjetje ,,,'Slovenija-ceste“ preimenovali v „Slovenija-luk-nje“. ume“''-'-
KOPER — Obalno cesto med Koprom in Izolo je 27. februarja presekal zemeljski plaz. Plaz, ki je že nekaj dni prej pretil, da se bo usul, je na srečo prekril cesto brez posledic za avtomobiliste in druge voznike. Ker pa se ni sprožil ves, so morali z eksplozijo spraviti še preostali del s hriba, da so odpravili možnost nesreč.
MARIBOR — Na raznih sestankih v mariborski občini je bilo čuti, da zaradi uresničevanja delegatskega sistema in samoupravljanja manj naredijo v mnogih mariborskih podjetjih.. In eden podjetnih računovodij je celo izračunal, da velja njihov TODZ vsak zbor delavcev 144.000 dinarjev, v Tovarni avtomobilov Maribor (TAM) pa nekaj vozil manj. Tovariš Edvard Kardelj se je ob takih ugotovitvah glede samoupravljanja gotovo v grobu kar obračal.
LJUBLJANA — Vsi zbori republiške skupščine so soglasno sprejeli 27. februarja osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, predlog o izdaji zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, predlog za izdajo zakona o osnovni šoli ter šest predlogov za izdajo zagonov, ki se navezujejo na bodoči zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Gre za zakone o izobraževalnih skupnostih, o raziskovalni dejavnosti, o skupnosti socialnega varstva, o socialnem skrbstvu, o družbenem varstvu otrok in o telesno-kultumih skupnostih.
Umrli so od 21. do 27. februarja 1979:
jLJUBLJ A NA — Marija Hlebš r. Pogačar, 77; Karol Zalaznik, up. čevlj. mojster; Olga Skubic, up. p. usl.; Albina Pfeiffer r. Durn; Ferdo Rauch; Frančiška Lampret r. Rotovnik, 80; Ladislav škrabec; Pepca Janežič r. Šubic; dr. Enest Turk, up. prof.; Ana Urbančič r. Rajer; Josip Ciglič, up komercialist; Maks Koman; Malči Ravnikar, 88; Ivan Mihel j, up.; Ana Arnšek, 88; Marija Pribik; Drago Oražem, 76; Franc Završan, up.; Magdalena Jurkovič r. Trebeč, 97; Ivan Likovič, 65, up. Jelena Dolenc; Ivanka Osvald, 85; Marija Podpac r. Baštolc, 85; Janez Velkavrh, dipl. jur.
RAZNI KRAJI — Milan Škulj, Sp. Senica; Andrej Jurca, Bled; Alojz Bele, up. kroj. mojster, Šentvid; Frančiška Kenda r. Gantar, 92„ Škofja Loka; Jožefa Pogorelec, Dol. Logatec; Alojz Semenič, up. elektromonter; Antonija Gosar, Blažiškova mama, Stara Loka; Franc Bivic, b. zalogar piva U-nion, 86, Pristavlja vas; Alojz Bartolj, Žalna; s. Lidvina-Angela Briški, Petrovče pri 'Celju; Vinko Heinrihar, 83, Selca; Frančiška Žurbi, Komenda; Franc Baloh, up., Domžale; Irma Treppo r. Kobal, 86, Brežice; Julija Novačan r. Kind, 73, Maribor; Ciril Eržen, Reš-kov ata, Češnjica; Andrej Bricelj, 69, Domžale; Lojze Steklas, up., Žalna; I-van Hrome, up., Vevče; Ivana Napokoj, Kranj; Franc Gostič, 71, up. krojač, Prevoje; Ana Panter, gospodinja, Pobrežje pri Mariboru; Karl Ferlež, mlinar, 70, Šentjur pri Celju.
ROZA GOLOB — umrla
V naši slo-!	venski skup-
I	nosti v Ar-
|	gentini ima-
|	mo posamez-
|	nike, javne
j	delavce in
1	tu|di druge
j	dobre ljudi,
y	ki so posta-
-OTrffr'^V	11 nekak nu-
jen in nepo-grešljiv del te naše skupnosti. če jih ni na tej ali oni prireditvi, jih pogrešamo. Kadar jih Bog pokliče k sebi, se ne moremo vživeti, da je	to res, da jih
ne bomo več srečavali,	ne govorili z
njimi, ne poslušali njihove besede ali petja. 'Saj so z leti postali nekakšna last naše celotne skupnosti.
Med te nedvomno lahko štejemo pokojno Rozo Golobovo. Ne moremo si misliti, da ne bomo več slišali njenega lepega alta na Gallusovih koncertih in ne v cerkvi pri slovesnih mašah. Ne bo je na naših prireditvah, kamor je zahajala redno in premagala še take osebne težave in nadloge, da je mogla iti. Hotela in želela je biti v družbi, v slovenski družbi, pa naj bo v Slovenski hiši, v Ramos Mejiji, San Martinu ali katerem koli našem Domu. Ko bomo poslušali na Gallusovih ploščah njene solospeve, bo težko doumeti, da Roze ni med nami.
Življenjska pot
Roza je bila rojena 26. avgusta 1912 v Podmelcu na Goriškem, kjer je oče služboval kot železničar. Bila je deseti otrok v družini. Ko so 1. 1918 Italijani zasedli slovensko Primorsko, se je družina Golobovih morala izseliti v Ljubljano, ker oče ni hotel optirati za Italijo. Oče in mati sta bila namreč doma iz Kamniškega okraja na Gorenjskem. V ljudsko šolo je Roza hodila v šiški pri Ljubljani, srednjo šolo z maturo je končala 1. 1934 na mestni ženski realni gimnaziji (licej) v Ljubljani. Po maturi bi se r^da vpisala na medicinsko fakulteto,"' ker je želela postati zdravnica. Zaradi materialnih razmer to ni bilo mogoče in je vstopila v banovinsko službo kot uradnica v bolnišnici v Murski Soboti. Že tedaj se je počutila srečno, da je bila v bližini bolnikov, četudi neposredno ni imela opraviti z njimi. L. 1941 se je pred nemškim napadom umaknila v Ljubljano, kjer je bila dodeljena na prosvetni oddelek banske' uprave. Od 1. 1944 je bila na okrajnem glavarstvu v Novem mestu. V začetku maja 1945 se je z domobranci in četniki iz Novega mesta umikala na Koroško. Pot je bila težka in je trajala tri tedne. Na Koroškem je zbolela za tifusom in prestala težko operacijo. Še istega leta je prišla po težavnih potih v Italijo v Moni-
go in je naslednja leta preživela v taboriščih v Serviglianu in Senigaliji, od koder je prišla januarja 1948 v Argentino. Tu je bila najprej služkinja, nato tovarniška delavka. V večernih urah je hodila na štiriletno šolo Rdečega križa za bolniške sestre. Po uspešno končani šoli in diplomi je bila takoj nastavljena v bolnišnici Durand v Buenos Airesu, kjer je z leti napredovala za vodilno bolničarko (caba) na oddelku za otroške bolezni.
Toda Rozino zdravje ni dopuščalo, da bi ostala do normalne upokojitve v tej službi, kjer se je tako dobro počutila. Po dobrih 15 letih bolničarske službe so začele težave s srcem, napadi angine peetoris, alergija na zdravila in se je morala predčasno upokojiti.
'Dve stvari sta bili Rozi v življenju najbolj pri srcu: skrb za bolnike in petje. 'Bolnikom je pomagala ne le v bolnišnici, ampak tudi izven službe, kjer in kadar in komur je mogla. Marsikdo v naši skupnosti se še spominja njene požrtvovalnosti. Drugo, kar je tako ljubila, je bilo petje. Že v družini, kjer je bilo deset otrok, je bilo petje na dnevnem redu (Rozina sestra Franja je postala znana operna in koncertna pevka). Roza je pela že v zgodnji mladosti v cerkvenem zboru v šiški, pozneje med drugim tudi pri akademski maši v frančiškanski cerkvi, v begunstvu in v emigraciji pri pevskem zboru Gallusu od njegove ustanovitve.
Ko ne bom več pela, bom umrla
Počitnice je že več let preživljala Roza v mesecu marcu pri svojih prijateljicah v Mar del Sud. Tudi letos. Toda te počitnice je niso okrepile. Nasprotno: srce je pešalo, napadi angine peetoris so se ponavljali in je slabela iz dneva v dan. Kljub temu je z zadnjimi napori pela sebi v tolažbo in drugim v veselje. Zadnje tri dni ni mogla več. Ob povratku je morala v Mi-ramaru namesto na vlak v mestno bolnišnico, kjer so ji zdravniki predpisali intenzivno terapijo. Njene prijateljice so oskrbele, da je takoj prišel ta-mošnji župnik, jo spovedal in ji podelil zakrament za umirajoče. Sledil je močan infarkt, kateremu se je pridružila pljučnica. V četrtek 22. marca je umrla, kakor je sama napovedala, „ko ne bom več pela, bom umrla“.
V Miramaru so ji z vso skrbnostjo stale ob strani njene prijateljice ge. Vesela Supin in Ivanka Boštjančič iz Mar del Sud ter ge. Kristina Jelenčeva in Marica Skvarčeva iz Miramara. Ga. Jelenčeva je po posredovanju ge. Lenče Malovrh vzdrževala telefonsko zvezo z Rozino sestro Franjo v Buenos Airesu in to še potem, ko je nečak Janez z ženo Sašo in g. Jožetom Košičkom in dr. Petrom Hafnerjem odšel v Mira-mar k bolnici.
Na mrtvaškem odru
Ob sl
Ob nenadnem odhodu Golobove Roze mi spomini uhajajo nazaj na trideset in še več let najine poznanstva in prijateljstva.
Bilo je po vojni, ko smo v maju 1945 odšli iz domovine in se začeli na-stanjati po begunskih taboriščih. Prvo je bilo v Italiji v Monigo. Čim smo pod vodstvom Andreja Pogačarja ustanovili pevski zbor, že je bila Roza med pevci. Ljubezen do petja jo je pripeljala med pevce in v tej ljubezni je vztrajala vse do svoje smrti. To je pač tista velika ljubezen, ki ne pozna ovir, ki vse premaga, vse zmore, vse da in vse odpušča. Pot nas je vodila nato v Servi-gliano — nepozabni večeri na „Golobjem trgu“ v leseni baraki ■— pa v Se-nigalijo in naprej v svet, v Argentino. Pokojna je spet bila med prvimi pevci navoustan ovij enega „Gallusa“, postala je njegov steber in ostala do konca. Vedno je bila med zborovimi jubilanti, lani že 30-letna članica. Petje in zbor sta ji bila nuja, veselje, oddih, dolžnost ip pozabljenje.
Kot marsikatero slovensko dekle, je tudi ona bila tiha žrtev krutosti vojne z vsemi posledicami. Njen ideal družinskega življenja se je ob koncu vojne podrl. Žrtev je prevzela junaško nase in jo molče prenašala. Za življenjsko nalogo si je postavila lep nov ideal: biti v pomoč bližnjemu, razdajati se zlasti bolnikom in s svojo šegavostjo prinašati veselje in dobro voljo med vse, s katerimi se je srečavala. Ob vsem
pa jo je spremljala pesem, tista naša lepa pesem, ki poje in vriska, joka in tolaži, navdušuje in blaži. Z njo je hodila po svetu, kot s svojo najboljšo spremljevalko. Nihče ne bo preštel ur, ki jih je preživela pojoč; pri vajah, mašah, na koncertih, v prijateljskih srečanjih, morda tudi v trenutkih samote. Nihče ne bo pozabil njenega žametnega, mehkega alta. V vsako družbo je prinesla življenje, zdrav smeh in dobro voljo. Bila je zakladnica naše narodne pesmi, da so mlajši kar strmeli, kadar je začela nizati pesem za pesmijo in ni bilo konca. Nepozabni so večeri, ko smo „stari kosi“ drumlali in ob drumlanju pozabljali na tegobe življenja. Vrste teh „kosov“ se redčijo vedno bolj; jih bo kdo nadomestil?
Njeni solistični deli v naših velikonočnih in božičnih pesmih, njena najljubša i nepozabna O Marija, moja sreča, pa Evharistični tron; in v narodni pesmi prelepa otožna, njej tako pri srcu Kaj ti je, deklica, pa še Se davno mrači.. . Zvenele nam bodo vedno v ušesih, a poslušali jih bomo le na traku in plošči. Radi in vedno jih bomo poslušali. Ob poslušanju si bomo klicali v spomin njo, ki nam bo ostala najlepši zgled pevske požrtvovalnosti in navdušenja. Že vse zadnje leto je ope-tovano tožila o svoji bolezni, ki je ni obešala na veliki zvon,, le najboljšim prijateljem je včasih zaupala. S koliko žrtvijo je kljub temu hodila k vajam in nastopom! Ko je dostikrat sredi pev-
ske vaje utrujena, prišla in sedla med pevke, pač marsikdo ni vedel, s kakšnim naporom je prišla. Le meni in morda še kateri prijateljici je včasih zaupala, da sluti konec in da bo na lepem odšla od nas. In tako je bilo. Mi pa smo vedno rekli: Oh, ta Roza! Pa smo jo imeli radi in ona nas. Zato ni mogla biti brez nas in je, tudi z največjimi žrtvami, redno prihajala med nas, hodila z nami in gradila z nami, dokler Gospod ni rekel: Roza, sedaj boš počivala !
O njenem samaritanskem delu bi lahko pisali še mnogo več. Vsi, ki jim je pomagala, dobro vedo, koliko se je žrtvovala in so ji hvaležni. Za bližnjega, ki je bil v stiski in potrebi, nobena žrtev ni bila prevelika. Koliko pre-čutih noči ob bolniških posteljah, koliko dolgih, utrujajočih poti k bolnikom, koliko blagodejnih nasvetov in besed tolažbe! Le Bog ve za vse to. Ko se ji je zdravstveno stanje vidno slabšalo, je le malo govorila o sebi. Zanimala se je za naše zdravje in nas rotila, naj se pazimo. Takšna je bila Roza. Oh, ta Roza!
Sedaj je odšla. Pirdružila se je Ga-llusovcem, ki so pred njo odšli med nebeške zbore. Tam drumla sedaj z Nacetom, Marjanom, Francetom, Stanetom, Ljubotom'...
V „Gallusu“ pa je zazijala vrzel. Piš je odtrgal žlahtnolep list z zboro-vega drevesa in ga odnesel v drugi zbor, kjer se pojo samo še hvalnice.
Dr. Julij Savelli
V petek 23. marca je pogrebni zavod pripeljal Rozo v Buenos Aires (450 km), kjer je že v zgodnjih večernih urah ležala na mrtvaškem odru v hiši žalovanja pri pokopališču Cha-
SLOVENCI v
Osebne novice:
Rojstvo: V družini Petra Rota in njegove žene prof. Marice roj. Glinšek sta se rodila dvojčka-prvorojenčka. Naše čestitke!
Krsta: V Mendozi je bila krščena Magdalena Grintal, hčerka inž. agr. Janeza in prof. Marije roj. Fink. 4. marca jo je krstil g. Ivan Tomažič. Botra sta bila ga. Mici Jerovšek in Božidar Fink
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila v nedeljo 25. marca 197® krščena Pavlinka Irena Vombergar, hčerka arh. Jureta Vomber-gar in ge. lic. Metke roj. Debeljak. Za botra sta bila Marjan V. Šušteršič in gdč. Vlada Remec. Krstil je delegat msgr. Anton Orehar. 'čestitamo!
Nova diplomantka: Na fakulteti humanističnih ved na univerzi v La Plati je 21. marca t. 1. končala študije za profesorico zgodovine gdč. Olga Omahna iz Berazategui. čestitamo!
RAMOS MEJIA
Tombola v Slomškovem domu
V nedeljo 18. marca je bila v Slomškovem domu tradicionalna letna tombola. Neverjetno, kako se je ta igra priljubila med nami. Ljudje, ki jih morda nikjer drugje ne vidiš, tombole gotovo ne zamudijo; poleg prijetnega
čari ta. Zvečer so jo prišli kropit in molit za pokoj njene duše številni znanci in prijatelji, več duhovnikov in pripadniki vseh slojev naše skupnosti. Prinesli so ji cvetje in vence in tudi slovensko prst, ki je šla z njo v grob.
Pogreb
V soboto 24. t. m. dopoldne ob 10. uri je bila od odprti krsti žalna sv. maša, ki jo je daroval delegat msgr. Anton Orehar. V nagovoru se je spomnil pokojnice z naslednjimi besedami:
„Pokopavamo novo žrtev naše revolucije, tiho trpinko Rozo Golob, ki se ji je prelomilo in obrnilo življenje v najlepših letih. S trdno voljo je vzela v roke pot svojega novega načina. Posvetila se je večino življenja skrbi bolnikov po svoji službi, sam Bog ve, koliko je iz osebne dobrote pomagala svojim rojakom v njihovih boleznih. Kar je mogla odtrgati časa od bolniške strežbe, se je z vsem srcem posvetila petju od Moniga, Servigliana in Senigallije v taboriščih Italije do 30-letnega življenja v Argentini. Pela je v EPZ in kasneje v „Gallusu“ do zadnjega nastopa pri božični polnočnici v slovenski cerkvi Marije 'Pomagaj. Z dobrohotno in resno besedo je kazala marsikomu luč na pot v naprej, svoje bolezni pa zakrivala. Veliko je potovala in nazadnje je umrla, v drugič kot popotnica na potovanju, zunaj svojega rednega bivališča. Pri maši molimo za pokoj njene duše, naj ji bo Bog usmiljen in jo nagradi z odprtimi rokami, ko urejata račune. Molimo v tolažbo sestre ge. Franje, nečakov in drugih sorodnikov in prosimo zase, da bomo znali dobro nositi križ begunstva in izseljenstva in pripravljeni umreti, kot je bila ona.“
Dolg pogrebni sprevod se je razvil ob 11. uri izpred pogrebnega zavoda na glavno buenosaireško pokopališče na (Chacariti. Ob odprtem grobu je delegat msgr. Anton Orehar opravil pogrebne molitve, nakar se je od pokojnice v imenu Slovenskega pevskega zbora Gallus poslovil dirigent dr. Julij Savelli: Roza Golob je bila članica zbora od ustanovitve pred 31 leti v Argentini in je prva njegova pevka, ki se je kot aktivna članica, sredi petja, poslovila v večnost. Njena vztrajnost, zavzetost in zvestoba do slovenske pesmi in slovenstva je bila vsemu zboru vzgled delavnosti in požrtvovalnosti navdušene slovenske pevke. Njen žametni alt ostaja nepozaben, bodisi da je pela veselo pesem, ali kadar se je zahvaljevala svoji nebeški Materi z O Marija, moja sreča.
Ko so prve grude zemlje padale na krsto v grobu, so zbrani Gallusovi pevci in pevke v slovo zapeli presunljivo Srce je žalostno, da se je, če prej ne, takrat slehernemu orosilo oko. Ko je pesem utihnila, je zbrana srenja še dolge trenutke nemo stala ob zasutem grobu, okrašenem z venci zelenja in cvetja.
Naj Stvarnik nakloni pokojni Rozi Golob v nebesih prostor med prepevajočimi zbori angelov. Njeni užaloščeni sestri ge. Franji Golob-Staretovi, nečakoma Janezu in Marjanu in žalujočim sorodnikom iskreno sožalje!
ARGENTINI
razvedrila v domači družbi, imajo še možnost zadeti lepe in vredne dobitke. Za nameček imajo pa še zavest, da so podprli slovensko ustanovo. In tako se lepo druži dobro s koristnim. Izredno lepa, zadnja poletna nedelja je pa še pripomogla, da je bil obisk izredno 'številen: okrog 1.500 ljudi se je zbralo na lepem senčnem vrtu Slomškovega doma, ko je „tradicionalni“ napovedovalec tombol Lojze Rezelj začel s klicanjem številk. Sreča se je to pot nasmehnila ge. Mirjam Rant, ki je zadela stereofonični aparat Zenit; Slomškovemu domu je poklonila $ 100.000, kar je zbrana množica pozdravila s krepkim ploskanjem. Posebno pozornost so vzbujali originalni izrezljani sodčki, delo podjetja Bajda iz Mendoze. Ob igri, prijetni glasbi in dobri postrežbi, za kar je skrbela ramoška mladina, je kar prehitro minil lep popoldan.
(Nad. na 4. str.)
Darovali so:
V tiskovni sklad Svobodne 'Slovenije je darovala ga. Mici Cuderman $ 15.000.— namesto cvetja na grob rajni Rozi Golob. Iskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije
'V podporni sklad Zveze slovenskih mater in žena je darovala ga. Mici Cuderman $ 15.000.— namesto cvetja na grob rajnemu dr. Rudolfu Hanželiču.
SLOVENCI v ARGENTINI Kadilcem v premislek
(Nad. s 3. str.)
SAN JUSTO
Razstava počitniških dni in roditeljski sestanek šole „Franceta Balantiča“
Že dolgo vrsto let imamo v Našem domu počitniške dneve za mladino do 15. leta starosti. Ob sklepu pa je razstava, ki pokaže, kaj vse je mladi rod napravil v tem času.
Letošnja razstava, katero so si rojaki iz San Justa ogledali v nedeljo, 25. marca, po slovenski maši, je bila prav lepa. Med dragimi izdelki je bilo tudi več narodnih noš, ki so jih mladenke pod veščim vodstvom gospa izdelovale.
Mladini so v počitniških dneh stali ob strani in ji posredovali bogastvo vsestranske vzgoje gospe: Lojzka Jereb, Rozka Likozar, Jelka Malovrh, Marija Mehle, Ivajnka Puhek, Marija Selan in gdč. Kristina Jereb ter seveda dušni pastir dr. Alojzij Starc.
Počitniški dnevi so bili vsako sredo, ob ponedeljkih pa je podjetje bratov Oblak poskrbelo za prevoz na kopanje na „Našo domačijo“.
Vsem, ki so sodelovali pri počitniških dneh se je zahvalil predsednik šolskega odbora g. Pavle Malovrh.
Nato je bil sestanek staršev šolskih otrok. Na sporedu so bile misli :ob začetku novega šolskega leta gdč. Angelce Klanšek, voditeljice šole in gdč. Katice Cukjati ter kateheta. Po živahnem razgovoru je bil občni zbor. 'V novi odbor staršev šole „Franceta Balantiča“ so bili izvoljeni: ga. Veronika Ahlin, ga. Betka Grbec, ga. Helena Oblak in gg. Pavel Malovrh, Jože Mehle, Anton Krajnik, Jože Lovšin, France in Ivan Zupanc.
OBVESTILA
SOBOTA, 31. marca:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 1. aprila:
Mladinska maša in zvezni sestanek SDO in SFZ s predavanjem p. L. Tomažina v Slovenski hiši ob 9,30.
Roditeljski sestanek Slomškove šole po maši.
V Slov. domu v Carapachayu srečanje s p. Tomažinom. Ob 18. uri sv. maša, nato predavanje.
SREDA, 4. aprila:
Prvi redni sestanek Zveze slov. mater in žena v Slovenski hiši ob 17. uri. Predaval bo rnsgr. Anton Orehar o temi; „Vedno zvesti“.
Zahvala	\
m
m
Vsem prijateljem in rojakom, ki : so prispevali k uspehu tombole v ; Slomškovem domu bodisi z delom, ; prispevki, dobitki in številnim obi- S skom, izrekamo najlepšo zahvalo. | Bog plačaj!
Upravni odbor ; SLOMŠKOVEGA DOMA 3
JAVNI NOTAR
FRANCISCO KYLL
CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642	Buenos Airea
Pta. baja, ofic. 2 T E. ü5-8827
Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-2413
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366.
Pravzaprav ni kaka posebno nova odkritja iz nikotinskega področja nedavno objavil Britanski kraljevi zdravniški inštitut, a je kljub temu njegovo obširno poročilo zanimivo in branja vredno. Pravtako zanimiv je nagib njegovih izvajanj, ki je skupek dognanj in raziskovanj splošnih zdravnikov, kirm gov, porodničarjev, ginekologov, psihiatrov, medicinske fakultete in Pediatričnega združenja.
Zavod se zavzema za omejitev kajenja in napada vlado zaradi nezadostnega prizadevanja in prešibkih ukrepov za omiljenje te zdravju škodljive razvade sodobnega človeka. Vlada naj bi prepovedala vso propagando in oglaševanja za tobak in tobačne izdelke ter z zakonom omejila cigaretam dopustno količino katrana, ki je rakotvoren, na 15 miligramov. Močnejše vrste cigaret vsebujejo 35 mlgr. katrana.
Poročilo ugotavlja, da skrajša vsaka cigareta kadivcu življenje za pet in pol minute. To znese na leto 27 dni in
ČETRTEK, 5. aprila:
Na Pristavi ob 15. uri redni sestanek ženskega krožka. M'sgr. Anton Orehar bo imel razgovor o temi „žena v družini“.
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20.30 prva letošnja pevska vaja san-martinskega zbora. Vabljeni vsi sedanji pevci in pevke in tudi drugi, ki imajo veselje do petja.
NEDELJA, 8. aprila:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
tombola.
Celodnevna prireditev v Slovenskem zavetišču.
VELIKONOČNA NEDELJA, 15. aprila:
V	Slovenskem domu v San Martinu
velikonočni zajtrk.
SOBOTA, 28. aprila:
V	Slovenski hiši koncert Bariloških slavčkov ob 21. uri.
SLOVENSKI BOM
tričetrt. Umrljivost človeštva zaradi kajenja se lahko primerja z epidemijami iz prejšnjih časov. Poleg oslabljenja živčnega sistema nasploh in neodpornosti pljuč proti raznim katarjem, jetiki in podobno, povzroča kajenje človekovemu zdravju sovražnika št. 1 — raka.
Pač pojema umrljivost za pljučnim rakom pri moških pod 65imi leti, a so zato kadivci nad to starostno dobo dvakrat bolj občutljivi za smrtne srčne bolezni, močni kadivci celo tri in polkrat. Pri ženskah raste število kadivk in z njim vred tudi umrljivost za srčnimi in pljučnimi boleznimi.
Posledice kajenja nosi celo že novorojenček: V prvsm tednu starosti umre 30 odstotkov več novorojenčke materam, ki redno kadijo po četrtem mesecu nosečnosti, kot nekadivkam. Ni pa — razumljivo — številčnih podatkov za manjšo ali večjo telesno odpor, preživelih otrok staršev kadivcev ali nekadivcev.
Vendar ne gre samo za umrljivost. Kadivci so obremenjeni tudi s številnejšimi primeri kakršnekoli obolelosti in so ugotovili v Angliji letno za 60 milijonov delovnih dni izostankov od dela kot posledica obolenj zaradi kaje-
nja.
Reuter je svoj čas poročal o kam-paniji sovjetskih zdravstvenih oblasti proti kajenju v javnih prostorih. Zdravstveni minister je celo izdal odlok, ki prepoveduje zdravnikom kajenje vpričo pacientov in poziva učitelje, naj ne kade vpričo študentov. Kajenje je prepovedano v vseh zdravstvenih zavodih, razen v sobah za kajenje; nadalje med manj kot pet ur trajajočimi poleti, v železniških jedilnih vozovih, kavarnah in nekaterih športnih igriščih. A kljub temu — kadijo Rusi vedno več in več!
Umrljivost zaradi kajenja je danes štirikrat večja kot zaradi -prometnih nesreč.
Ni prvič, da se kaka institucija v svetu zavzema za zdravje ubogih kadivcev, in ni prvič, da slišimo, kar smo že večkrat poslušali in brali. Mi pa kar naprej veselo kadimo in kadimo — gornjim usodam naproti! Komur ni pomoči ... I
CARAPACHAY

V NEDELJO, 8. APRILA 1979
—	Sv. maša ob 11.30 za raj. Jožeta in Gabrijelo Jonke.
—	Po maši skupno kosilo.
Ob 16. uri: začetek tombole
GLAVNI DOBITEK: KOMPLETNA ZAKONSKA SPALNICA
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA” z o. z.
Bme. Mitre 97	Ramos Mejia	T. E. 658-6574
Redni občni zbor članov KREDITNE ZADRUGE “SLOGA” ho v soboto 31. marca 1979 ob 20.30 uri v Slomškovem domu, Castelli 28, Ramos Mejia.
DNEVNI RED:
1.	Določitev overovatelja zapisnika in članov volilne komisije.
2.	Obravnavanje bilance, izkaza izgube in dobička in poročila Upravnega in Nadzornega odbora za 1. 1978.
3.	Volitve odbornikov za dve leti: predsednika, namestnika tajnika in blagajnika, treh svetovalcev in enega namestnika svetovalca. Za eno leto: dveh članov Nadzornega odbora.
Občni zbor je sicer uradno sklican za eno uro preje, vendar ker ni verjetnosti, da bi bilo navzočih več kot polovico članov, smatramo, da bo sklepčen ob 20.30 uri ob vsaki udeležbi.
Kot je že v navadi, bo po občnem zboru prijateljski razgovor pri pogrnjenih mizah. Z udeležbo na občnem zboru pokažete zanimanje za svojo zadrugo in daste oporo odboru pri nje vodstvu.
V SLOGI JE MOČ!
Bog je poklical k sebi mojo nad vse požrtvovalno bolničarko in gospodinjo
Rozo Golob
Naj ji bo na onem svetu bogato poplačano vse, kar je na tem svetu dobrega storila.
Molimo zanjo.
Jože Košiček
Buenos Aires — Miramar, 22. marca 1979.
• ¡.■■■«■•■»•••»■••»««»»■■•■■■■o«»»
OSREDNJA HIŠA:
■
j LOMAS DE ZAMORA
■
■
j Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.; 243-2291
■
■
■
(med Boedo in Sáenz)
Vse za dom
Pohištvo
PODRUŽNICE: EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Laprida
Dekoracije
PO ŠPORTNEM SVETU
BOGDAN NORČIČ, smučarski skakalec iz Kranja je v Planici osvojil naslov državnega prvaka na srednji, 90 metrski in na veliki, 120 metrski skakalnici. Na prvi je dobil 257,3 točk s skokoma 87,5, 92,5, na dragi pa 248,3 s 111 m in s 122 m.
NA 10. EVROPSKEM lahkoatletskem dvoranskem prvenstvu je na Dunaju 25. februarja nastopilo razmeroma malo tekmovalcev. Iz Jugoslavije jih je bilo vsega devet, med temi sta bili Slovenki Benedetičeva iz N. Gorice in Breda Pergarjeva iz Maribora. Pergarjeva je zasedla 6. mesto v teku na
1.500	m, s 4:13,8, Benedetičeva pa je bila 8 v skoku v višino. Na tem prvenstvu je v skoku s palico postavil nov -najboljši evropski rezultat v dvorani poljak Kozakiewicz s 5,58 m.
NA TEKMOVANJU mladinskih reprezentanc v Montevideu za naslov južnoameriškega prvaka v košarki je Argentina v svojem prvem nastopu brez težav visoko premagala Čile s 111:61.
V	STUTTGARTU je 17-letni Dietmar Moegenburg postavil mladinski Svetovni rekord v skoku v višino. Preskočil je 227 cm, v stilu Flop, kar po mnenju strokovnjakov ni ravno najboljši način zanj, ki meri 2 metra.
V	AJDOVŠČINI je bilo 25. februarja 32. slovensko prvenstvo v krosu. Nastopilo je 200 tekmovalcev; med člani so se najbolje odrezali Kladivarji iz Celja: Prvo mesto je zasedel Lisec, za njim pa sta se uvrstila njegova klubska tovariša Ukič in Svet.
V	SLOVENSKIH KONJICAH sta se na prijateljskem dvoboju pomerili kegljaški reprezentanci Avstrije 'n Jugoslavije. Tako pri moških kot pri dekleith so zmagali jugoslovanski reprezentanti.
ESL0VENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare,- Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
! FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
lil
v U Ö
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.419.886
TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824

Naročnina Svobodne Slovenije za 1979:
za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Bnenos Aires, T. E. 33-7213.
KREDITNA ZADRUGA
t THf ? “SLOGA" * o. I.
4 JP| 1 BME. MITRE 97 RAMOS mejia 1	T. E. 658 - 4574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
V globoki žalosti sporočamo znancem, prijateljem in vsej slovenski skupnosti, da je 22. marca v Miramaru v Gospodu zaspala v 67 letu starosti naša nepozabna sestra, teta in svakinja gospodična
Roza Golob
Iskala je olajšave v svoj/ dolgoletni bolehnosti, pa je dočakala smrt daleč od svojega doma.
Njeno truplo je bilo prepeljano v Buenos Aires in pokopano 24. marca na pokopališču Chacarita.
Iskrena zahvala prijateljicam pokojne, gospem Veseli Su-pin in Ivanki Boštjančičevi iz Mar del Sud-a ter Kristini Jelen-čevi in Marici Skvarčevi iz Miramara. Vse dni so v Miramaru noč in dan bdele in skrbele, da bi bolnici bile v pomoč. Posebna zahvala jim, da so pravočasno poskrbele, da ji je tamošnji župnik prinesel duhovno pomoč, jo spovedal in ji podelil zakramente za umirajoče, kar je rajnica z vidno hvaležnostjo sprejela. Hvala g. Jožetu Iiošičku, ki nam je bil z vso skrbnostjo v pomoč in zdravniku dr. Petru Hafnerju, ki je odšel v Mira-mar, da bi pomagal, če bi bilo le mogoče.
Vsem tistim, ki so rajnieo prišli kropit in številnim pogrebcem, ki so jo spremljali prav do groba, iskrena hvala. Posebna zahvala misijonarju g. Lovru Tomažinu D. J., ki je prišel kropit dobrotnico svojega misijona v Afriki in je spregovoril ob krsti besede zahvale.
Hvala gospej Lenči Malovrhovi za vso skrb in pomoč in posebej tudi gospem Marjani Mamovi, Ani Rodetovi in Ljubi Lipuščkovi.
Predsednica Zveze mater in žena ga. Pavlina Dobovškova je v imenu organizacije pólozila na rakev šop cvetja. Hvala njej in društvu.
Hvala gg. duhovnikom Jožetu Košičku, dr. F. Gnidovcu, dr. F. Žaklju, J. Škerbcu, p. C. Petelinu, ki so prišli molit h krsti za rajnieo in so se udeležili pogreba.
G. delegat msgr. Anton Orehar je opravil ob truplu rajni-ce sv. mašo in ji spregovoril v spomin ganljive besede. Vodil je pogreb. Za vse — hvala mu.
Pevski zbor Gallus je svoji članici, ki je pri njem sodelovala prav ob prvih zborovih začetkov, zapel v slovo ob grobu njeno najljubšo pesem in s tem izpolnil njeno željo. Pevovodja dr. Julij Savelli ji je spregovoril tople besede v slovo. Hvala Gallusu in njegovim članom, med katerimi je rajnica preživela najlepše trenutke svojega življenja. Hvala tudi za lepi venec.
Rajno našo Rozo priporočamo vsem v molitev in blag spomin.
Sveta maša zanjo bo v četrtek 5. aprila ob 19,30 v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši.
Žalujoči:
V	Buenos Airesu:
sestra Franja z možem Milošem Staretom
nečaka Janez Golob z ženo Sašo roj. Hartman in Marjan Golob z ženo Tino roj. Kovačič in s hčerko Verico.
V	Ljubljani:
sestri Minka ter Ivanka
svakinji Rezka roj. Gostič in Ema roj. červ
nečak France Golob z ženo Lenko roj. Berce in s hčerko Alenčico
in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ljubljana.