ppžtnina piafan« v gotovini Leto IVII. V Uublfani. v soboto, dne 18 mala 1929 St 112 st.2 Dir Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno SOO Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel)»ka izdala celoletno vJugo-slovtll 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petli-vrslo mali oglasi po 1-30 In Z D.veCII oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn vežlem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/111 Kokoplal se ne vračalo, aeiraahlrana plama se ne sprelemalo Uredništva telefon St. 20S0, upravnlštva SI. 2329 Pozdravljeni! Slovenska Krajina prihaja te dni prvikrat k svoji materi Sloveniji. Pred desetimi leti se je ravno te dni odločevala usoda Prek-murja v Parizu. Izgubili smo že Gorico in Trst in ž njima široko zaledje, Koroško so mrcvarile nesrečne plebiscitne cone, Prekmurje viselo na tanki nitki. Kdo pa se bo zmenil za to betvico ljudi, tembolj ko jih je črna Mura geografski ločila od ostale Slovenije! Pri Prekmurju nam je bila usoda mila. Po tisočletni odcepljenosti je prišla ta veja panonskih Slovencev k svojim panonskim in karantanskim bratom. Prej Prekmurci niso veliko poznali drugih Slovencev. Prihajali so le v štajerske božjepotne kraje ob meji, kvečemu do Maribora in Celja. Zdaj prihajajo sploh prvikrat na Kranjsko, da vidijo vseslovensko božje-potno Brezje, biser Slovenije Bled ter pre-stolico Slovenije belo Ljubljano. Vse oblasti so šle Prekmurcem zelo na roko, da bi jim omilile ta obisk slovenskih bratov. Na vseh večjih krajih bodo Prekmurci slovesno pozdravljeni, da si zapomnijo, kdaj so bili prvič sprejeti med Slovenci kot bratje. In tako je prav! Korošcev ne moremo pozdravljati v večji množini, Primorci ne smejo k nam. Pozdravimo vsaj svojega najmanjšega brata iz Slovenske Krajine. Sestanek male antante Ko je bila pred desetimi leti na pobudo ministra Beneša ustanovljena mala antanta, so skoraj prevladovali pesimistični glasovi, ki so napovedovali novi grupaciji sil skorajšen in neslaven konec. Ob vsakem sestanku zunanjih ministrov male antante so se te ne-prijateljske prorokbe ponavljale, pa čeprav je vsak sestanek male antante znova demanti-ral te pesimistične glasove. Kljub vsemu je mala antanta vendarle vzdržala marsikatero težko preizkušnjo in se v mednarodni politiki uveljavila kot faktor, s katerim je treba računati. To pa predvsem vsled tega, ker je bila ustanovljena na realni in pozitivni podlagi. Očuvati sedanje stanje ter preprečiti vsako kršitev krščanskega in neuillyskega mirovnega dogovora, to je bil prvi in najvišji cilj male antante in ta cilj je bil dosežen v polnem obsegu. Vedno manj je aktualna revizija mirovnih dogodkov, pa čeprav so delali za njo reklamo celo listi gospoda Rothemera. Oprta na zanesljivo podporo Francije in na vsem trem članicam male antante skupen cilj, da ostanejo madjarske iredentistične sanje le neizvedljiva želja, je mogla mala antanta z lahkoto odbiti tudi neprijateljski sunek iz zavezniške dežele. Sčasoma pa so stopile pred malo antanto tudi nove naloge in dejansko se je moral razširiti njen program, pa čeprav ni bil v direktni zvezi z mirovnimi pogodbami. Zasedanje Društva narodov je avtomatično združilo države male antante in noben slučaj ni bil, če je bilo tudi sodelovanje Poljske vedno pogostejše. Proti premoči velikih sil je bila za srednje sile rešitev le v skupnem nastopu, ker samo tako je bilo dosegljivo vsaj delno ravnovesje. Iz strogo političnega polja pa se je morala razširiti skupnost tudi na gospodarska vprašanja. Jedro vse politike leži pač v gospodarstvu in zato je bilo neizogibno, da je že prišlo do konference gospodarskih strokovnjakov male antante. Ni pa moglo tu priti takoj do popolnega soglasja, ker je treba šele ustvarjati podlago za skupnost interesov. Interesi industrijske Češkoslovaške se še ne krijejo z interesi agrarne Romunije in Jugoslavije in vstvarjajoča industrija obeh agrarnih držav želi drugačno sodelovanje, lcakor pa bi bilo po volij že močno razviti industriji Češkoslovaške. Prav tako pa tudi agrarni del Češkoslovaške ne deli naporov naših kmetijskih izvoznikov. Nasprotja so še povsodi težka in treba bo še mnogo dela, da bo ustvarjena prva stvarna podlaga za uspešna pogajanja. Ali dobra volja je tu in uspeh jc že v tem, da se je razprava o teh težkih problemih sploh pričela in da jc padlo mnenje, ko da bi bile te težave sploh nepremagljive. Kljub vsem težkočam je vendar viden napredek in prijateljski odnošaji med državami male antante se stalno poglobljujejo in razširjajo. Jc pa na drugi strani jasno, da še dolgo niso odstranjene vse težkoče, ker so na delu tudi močni vplivi, da razbijejo malo antanto ali pa vsaj onemogočijo njeno uspešnost. Naša mornarica na Krfu Žalne svečanosti na otoku Sv. Vida v čast padlim srbskim vojakom Odlično sodelovanje grške vojske in oblasti Atene, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Danes je bila na otoku Sv. Vida pri Krfu žalna svečanost za srbske vojake, ki so pokopani na tem otoku. Svečanosti so se udeležili častniki grškega in jugoslovanskega brodovja ter zastopniki kriških oblasti. Oddelki grške in jugoslovanske mornarice so izkazali pri grobovih vojaške časti. Grški nadškof iz Krfa je imel ob sodelovanju svečenikov jugoslovanskega brodovja žalno službo božjo. Nato je imel poveljnik jugoslovanskega brodovja nagovor na moštvo, v katerem je orisal zasedbo Srbije po avstro-ogrski vojski in potem prevrat do ustanovitve Jugoslavije. Naglašal jc posebno grško podporo in gostoljubnost, ki jo je Grčija izkazovala srb- skim beguncem na Krfu. Nato se je v imenu jugoslovanske oblasti zahvali •u-fski oblasti za lepo oskrbovanje grobov. Med svečanostjo je grško-jugoslovansko brodovje streljalo na čast mrtvim. Poveljnik jugoslovanskega brodovja, poveljniki vseh jugoslovanskih ladij in kriški prefekt so potem položili na grobove vence. Nato so poveljniki odšli na krov jugoslovanske torpedovke in vrgli vence v morje 19 milj od obrežja na onem mestu, kjer so v času umika srbske vojske potopili v morje na tisoče srbskih vojakov, ki so umrli za legar-jem. Med žalno svečanostjo so zvonili vsi zvonovi kriške stolnice. Načrt vojnega zakona Vojaški obvezanei služijo po možnosti v svojem okrožju Belgrad, 17. maja. (Tel. »Slov.«) V vojnem ministrstvu se je izdelal načrt novega vojnega zakona. Bistvena določila tega zakona so sledeča: Upravni častniki se uvrstijo v vojne uradnike. Nadalje je v zakonu izražena tendenca, da naj vsi vojaški obvezanei služijo v svojem vojaškem okrožju, v kolikor razmere to dopuščajo. Določen je šestmesečni rok za enoletno prostovoljce. Bogoslovci služijo po oiiiovni vojaški izobrazbi naprej v bolnicah kot pomočniki vojaških duhovnikov. Nadalje določa zakon prejemke častnikov. Zakonski načrt o srednjih šolah Belgrad, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Pravoslavni škof dr. Letič je dal o svojem včerajšnjem sestanku s prosvetnim ministrom Mak-simovičem tole kratko izjavo: Do 20. maja bo, kakor se mi je zatrdilo, gotov v končni obliki zakon o srednjih šolah. Končni naort tega zakona je, kolikor pride v poštev verouk, in splošni kulturni in verski interes naših veroizpovedi, malo boljši kot prvotni načrt. Vendar je še mnogo nasprotujočih si stvari, ka- terih obe cerkvi najbrž ne bosta mogli sprejeti. Minister Maksimovič mi je obljubil, da bo še enkrat, ko bo naort končno stiliziran, povabil k sebi zastopnike katoliškega in pravoslavnega episkopata. Prosvetno ministrstvo računa, da bo ta srednješolski zakon uzakonjen koncem maja, najkasneje pa v začetku junija in bo v začetku prihodnjega šolskega leta vse naše šolstvo enotno urejeno. Strahoviti nalivi v Bosni in Srbiji Ves promet južno od Belgrada je bil pretrgan -- Vode padajo TteldrarL 17. maia fTpl v>Slnv.«l Vrprni OK cprlmiti irt r,rl£nl r,rr»fi Pnrinra/tn rlr. Belgrad, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Včeraj in danes je deževje zlasti v Bosni in Hercegovini napravilo ogromno škodo. Iz Srbije, predvsem iz okolice Kragujevca prihajajo strašna poročila o razdejanju, ki ga je prizadejala voda. V pokrajinah: Jesenovac, Banja Koviljača, Kragujevac, Lepova itd. so se utrgali oblaki. Voda je bliskovito drla v doline. Reke in potoki so prestopili bregove. Okrajni glavarji imajo težko nalogo, da so razposlali hitra navodila vsem svojim podrejenim organom, kako naj rešujejo kmete pred povodnijo. Zlasti so udarjeni kraji Goric, Lovnica, Slov-ci in drugi. Vse državne oblasti so bile zaprošene, naj gredo prebivalstvu v vsakem oziru na pomoč. Že včeraj je moralo belgrajsko železniško ravnateljstvo ukiniti promet na nekaterih delih prog Belgrad — Kragujevac ter Belgrad — Sarajevo, ker je proga med Obrenov-cem in Belgradom pokvarjena. Zvečer sc jc belgrajsko železniško ravnateljstvo odločilo, da jutri opoldne prekine začasno ves promet južno od Belgrada. Glavna proga je bila že v teku današnjega dne na štirih mestih prekinjena. Brzovlak, ki je odšel 10.40 proti Nišu, se je vrnil v Belgrad. Prav tako se je vrnil v Belgrad S. 0. E: Vso garnituro tega vlaka so nato sestavili v Belgradu in je nato od tu odpeljali proti Parizu. To se skuša doseči na ta način, da bi posebne pogodbe članic male antante z drugimi silami oslabile pogodbe, na katerih je bila ustanovljena mala antanta. Separatne pogodbe naj bi zabile klin v zvezo držav male antante, iz tega klina pa se naj bi polagoma naredila razpoka,, ki bi dovcdla do prepada in konca male |^tante. Treba odkrito priznati, da ta namera ni bila niti brez uspeha, da pa more ravno sedanji sestanek male antante preprečiti vse nadaljnje slabe posledice. Mesto treh posebnih pogodb naj bo ena pogodba med vsemi tremi članicami podlaga male antante in potem ne bo mogla nobena posebna pogodba služiti kot klin neprijate-Ijem male antante. Tak predlog že dejansko obstoji in o njem se bo tudi sklepalo na sedanjem sestanku male antante. Upati je, da 1 bo tudi sprejet, ker jc v interesu vsake države male antante, če vodi ta res svojo politiko. Zlasti pa je tak trogovor potreben članicam male antante v današnji dobi. Rcparacij-sko vprašanje se že hoče rešiti na škodo manjših sil, nova centralna banka grozi uvesti trdo diktaturo velikega kapitala in že smo skoraj na pragu boja, ko bodo morale tudi srednje države napeti vse sile, da nc padejo na stopnjo kolonij. Koncentracija srednjih sil je vedno bolj aktualna in združitev evropskega gospodarstva vedno bolj nujna. V tem jc izražen današnji mednarodni položaj in tega bodo članice male antante razumele v celoti, če prično prihodnje troletje z enotnim trodogovorom mesto s tremi, le rahlo zvezanimi pogodbami. To naj bo veliki uspeh binkoštnega zasedanja male antante in potem jc zasiguran nc samo njen obstoj, temveč tudi njen naraščajoči uspeh in vpliv. Ob sedmih je odšel proti Carigradu drugi simplon, in je prišel do Palanke. Tu se je izvršil prestop potnikov. Proga je pretrgana med Smederevom in Palanko ter Veliko Piano, dalje med Smederevom in Palanko. Na podlagi teh poročil je železniško ravnateljstvo sklenilo, da se 17. in 18. maja promet proti jugu sploh ukine. Vlaki bodo vozili do Palanke, do Požarevca gredo v smeri proti Smederevo. Ukinjen je torej promet proti Nišu, Skoplju, Gjevgjeliji, Bolgarski in Turčiji. Simplon, ki naj bi bil danes dospel v Belgrad ob štirih, je čakal v Veliki Plani in se je odpeljal nazaj v Carigrad. Voda je pri Vel. Plani prestopila progo. Ponekod so nastali pravcati hudourniki. Tudi osebni promet z bližnjimi kraji je bil mogoč s prestopanjem. Iz notranjosti so zvečer prihajale vesti, cla je voda pričela upadati. Belgrad, 17. maja. (Tel. »Slov.« ob 10 zvečer.) Kakor je dobilo belgrajsko železniško ravnateljstvo iz notranjosti poročila, so pričele vode nenadoma upadati, tako da se je lahko promet med Smederevom in Palanko ter /eliko Piano vzpostavil. Vlaki so odšli. Radi tega je belgrajsko železniško ravnateljstvo preklicalo odredbo glede ustavitve prometa južno od Belgrada. Pričakuje se prihod vlakov, vendar pa z veliko, osem do deset-urno zamudo. Uprava le v Kopltarievl ul.Sl. ti - Čekovni račun: Clubllana Slev. 10.0.50 In 10.349 za Inserate. SaralevoSl.7563. Zanreb SI. 39.011, Vratja In »unn/ St. 24.797 Kraljevo sporočilo Hrvatom Zagreb, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Minister za socialno politiko je, kakor snio poročali, obiskal dalmatinska otoka Brač in livar. Tu sn ga v vseh mestih sprejeli zastopniki oblasti, ponekod pa ludi veliko šlevilo prebivalstva. Dr. Mate Drinkovič se je povso.d zadržal dalje časa med ljudstvom in se z njim raz-govarjal. Posebno je naglasil, da se Nj. Vel. kralj zelo zanima za materijalne in moralne razmere prebivalstva. V vseh krajih, ki jih je dr. Drinkovič obiskal, je sporočil prebivalstvu tole kraljevo sporočilo: »To današnje stanje ne bo prenehalo prej, dokler se ne ozdravijo posledice dosedanjega slabega dela politikov. Zato Nj. V. kralj prosi vse Hrvate, da sodelujejo pri tem velikem delu iu da ga podpirajo pri tem njegovem velikem delu, da čimprej doseže tisto, kar si je postavil za nalogo za srečo države in naroda.« Prisrčen sprejem časnikarjev Male antante Ma r i b o r , 17. maja. Danes popoldne je prišlo s popoldanskim brzovlakom iz Prage v Maribor 7 čeških časnikarjev, ki so na potu v Belgrad, kjer se te dni vrši zborovanje časnikarske male antante. Dragim gostom sta prispela nasproti do Maribora šef finančnega oddelka v zunanjem ministrstvu Vitorovič ter odbornik časnikarske malo antante Viktor Schvvei-ger, urednik »Slovenca«. Pri sprejemu so bili navzoči magistratni svetnik Kodošek za mestno občino, bivši narodni poslanec Franjo Žebot, dr. lteis-man za češkoslovaško-jugoslovansko ligo ter zastopniki posameznih časnikov. V Maribor so prispeli romunski ataše iz Prage Anastasiu, jugoslovanski tiskovni ataše pri našem poslaništvu v Pragi Živ-kovič, Hajret od »Narodne Politike*, TnnnenbiTger od »Venkova«, Pešl od »Narodnega Oslobodenija« ter dr. Kopeeki od »Češkega Slovar. Pri tej priliki jo dragim gostom mestna občina pripravila v restavracijskih prostorih na glavnem kolodvoru prigrizek. Kot prvi jc izrekel iskreno dobrodošlico v francoskem jeziku urednik »Slovenca« Viktor Sclnveiger v imenu časnikarske male antante. Dejal je: »Dragi prijatelji in tovariši! Pooblaščen od nacionalnega komiteja jugoslovanskega tiskovne male antante, Vas pozdravljam na naši zemlji. Mi smo tukaj na najbolj severni točki naše države in zato obenem na ozemlju, ki je najbolj blizu Češkoslovaški, prijateljski in bratski republiki. V teku Vašega bivanja v naši državi boste imeli priliko, da se prepričate, da so čuvstva od skrajne severne do najjužnejše naše meje iu do Jadranskega plavega našega morja vseh Jugoslovanov prisrčna in njihova srca gojijo največjo ljubezen in prijateljstvo do naših zaveznikov in prijateljev ter sobratov Cehoslovakov in Romunov. Prav posebno pa sem vesel, da Vas lahko pozdravim kot stare znane sodelavce in tovariše za velike spasonosne ideje male antante, za obrambo miru in za zmago pravičnosti. Dovolite mi, cla posebno pozdravim znanega prijatelja našega slovenskega naroda g. Raula Anastasiu. Prepričan, da bo naše skupno delo, kakor vedno dosedaj kronano s ix>polnim uspehom, kličem dobrodošli! Vernost pro vernost! Al' žie Ceskoslovenska republika! Satre asca Romania mare!« V imenu občine je goste pozdravil mag. sv. Rodošek, ki jim je želel, da bi odnesli iz naše domovine kar najlepše vtise. Za tukajšnji časnikarski ldub je govoril glavni urednik »Mariborer Zeitungc Udo Kasper. Za prisrčni in lovariški sprejem se je v imenu gostov zahvalil v francoskem jeziku dr. Kopeeki. Nalo so češkoslovaški časnikarji nadaljevali po! v spremstvu Viktoroviča, Schvveigerja in Andreja Verbiča proti Zagrebu in Belgradu. Po končanem zborovanju časnikarske male antante v fiel-gradu si bodo češkoslovaški gostje ogledali Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in še nekatere druge pokrajino. Zagreb, 17. maja. V Zagrebu jc bila časnikarska delegacija sprejeta izredno fino in odlično. Na kolodvoru je bil tukajšnji češkoslovaški generalni konzul A u d r i-j a 1. V imenu zagrebškega časnikarskega društva so bili podpredsednik Peršič, tajnik Vodvarška, blagajnik Krznarič, dr. Brljič, častni konzul romunski dr. Kneževič ter člani vseh zagrebških uredništev ter zastopniki belgrajskega časopisja. Pri tej priliki sta imela Peršič in Vodvarška zelo topla govora. Nato so se češki časnikarji odpeljali v grad-ski podrum, kjer so jim zagrebški tovariši priredili izredno lep sprejem, ki sc ga je med drugim udeležil tudi zagrebški župan dr. Srkulj. Ves sprejem in večer je potekel v bratskem in toplem razpoloženju ter je bil znak in dokaz, da je ves jugoslovanski narod enoten v svojem mišljenju in skupnih interesih male antante. Oildelek za vere se te dni soli v pravosodno ministrstvo. V prostore bivšega ministrstva za vere pride belgrajsko upravno sodišče. Dokumenti ljudske samouprave Maribor, 17. maja. Mariborski Okrajni zastop odgrinja sliko svojega desetletnega snovanja. Izšlo je te dni obširno tiskano poročilo o desetletni upravni dobi (1. januarja 1919 do 31. decemhrr. 1928); s skrbno nabranim, dragocenim ter s poučno statistiko podprtim gradivom je sestavljen spominski spis, iniponujoč pregled živahnega in uspešnega desetletnega vladanja in dej-stvovanja za dvig gospodarskih in kulturnih narodnih sil v območju mariborskega Okrajnega zastopa, ki je najobsežnejši iu najoblju-denejši v vrsti šestnajsterih okrajnih zastopov mariborske oblasti. Dokazi uspehov in sila številk velevajo molk in terjajo priznanje; zakaj z redko požrtvovalnostjo in ljubeznijo so delovali ter vo-jevali na polju okrajnozastopne uprave, pospeševanja deželne kulture ter organizacije socialnega skrbstva najboljši sinovi ob naši severni meji. 17.291 km novih cest se je zgradilo v območju mariborskega okrajnega zastopa v prvem desetletju svobodnega državnega življenja, da preseneča ob tem celo naj-p< vršnejša primera s predvojno bilanco, ki je sramoten žig neodpuslljive nesposobnosti odločujočega tujega elementa. Šele v trenutku namreč), ko zgrabi za vajeti slovenski element, se otvarja tako v mariborskem Okrajnem a»iopu kakor v vseli drugih okrajnih zborih, cd koder je bil izrinjen potujčen in potujčevalen element, doba sistematičnega, neumornega in orjaškega snovanja na gradnji, preurejevanju ter izboljševanju z nakano in zavestjo zanemarjene cestne uprave. V brižnem prizadevanju za povzdigo živinoreje (predvsem govedo-, konje- in svinje-reje) se je izvedla akcija za nakup in izbiro dobre plemenske živine, organizacijo gospodarskih tečajev ter poučnih potovanj živinorejcev v države z visoko razvito živinorejo; razen tega so se prirejale razstave, združeue s premovanjem goveje živine, ter se je izvršila iz globoko utemeljenih narodnogospodarskih razlogov razdelitev okraja na 16 živinorejskih žup. Preko pol milijona dinarjev je žrtvoval v desetih letih slovenskega samoupravnega delovanja mariborski Okrajni zastop za procvit deželne kulture. Dokazi ubožnega skrbstva in socialne politike 651.490 Din je šlo iz okrajno zn sto p ne blagajne za brezplačno zdravljenje ubogih, siromašnih in pomoči potrebnih v okraju; za redno socialno pomoč in nezgodno zavarovanje okrajnim cestarjem ter cestnim delavcem in mnogoštevilne vsakoletne podpore raznim humanitarnim zavodom in pa za druge človekoljubne svrhe. Iz teh številk in dejstev le v skromnem pregledu nakazanih in nanizanih, odsevajo tvorne sile ljudske samouprave. In so samo rahel odsvit čudovitih uspehov desetletnega dejstvovanja šestnajstih okrajnih zastopov mariborske oblasti sploh. V določnejši, otip-ljivejši obliki se bodo odgrinjali, ko bodo tudi ostali okrajni zastopi sledili zgledu mariborskega; zakaj spominski spis mariborskega okrajnega zastopa je prvi dokumentaren prikaz te vrste v Slovencih, nepobiten dokaz tvornih sil slovenske samouprave ter vodilo v drugo desetletje samostojnega državnega življenja in napredovanja. Iz tega narodnogospodarskega in socialnega samoupravnega obeležja, ki prepletajo omenjeni jubilejni spis, pa se luščijo in ponujajo tudi važni narodnostni oziroma državljanski momenti. Ob nespornih uspehih samoupravnega snovanja ob naši severni meji ie vzljubilo ljudstvo s plamtečo ljubeznijo svoje velmože, ki so s pametjo in ljubeznijo delovali za gospodarski, socialni in kulturni napi edek ob naši severni meji; hvala jim in priznanje; vzljubilo je v še višji meri rodno grudo. Učinki uspehov in samoupravnih tvornih sil »o segli še globlje. Od borne svoje gmote so šinili pogledi še dalje in zajeli veličino skupne, velike ter mogoče domovine. Ob severni meji so dejstva samoupravnih prizadevanj. blagoslovljenih s posledicami rasti in procvita, pomenila veliko: zarezala so v ljudsko dušo hvaležnost in ljubezen, izruvala itlonosne kali nezadovoljstva in malkontent-sfce bolestnosti ter oblikovala do najvišje mere narodnostno in državljansko zavest, ki se hkrati pri tem obmejnem delu našega ljudstva staplja s toplini čuvstvom priznanja in spoštovanja do požrtvovalnih ljudskih vel-mož, ki delujejo v samoupravnih telesih, občinskih in okrajnih zastopih, z vnemo in brez-primerno vzornostjo za gospodarski, socialni in kulturni prospeh našega obmejnega prebivalstva. -■Poročilo o desetletni upravni dobi okrajni gu zastopa v Mariboru« je poleg jubilejne knjige :>Dosot let državne slovenske osnovne in meščanske šole v Mariboru«, ki je izšla nb priliki jutrišnje svečane proslave omenjene desetletnice, eden najmočnejših dokumentov uspešnega kulturnega dela oh naši severni meji, oblikovanja narodnostne in državljanske ztvesti in dviganja državotvornih narodnih sil. —c. Belgrajskn sodišče je odklonilo predlog, da bi se zaslišalo mnenje dunajskega sodnika Singerja. Račičev zagovornik ie predlagal, da bi se vršila obravnava v drugi dvorani, kot je sedaj določena. Vprašanje predvojnih francoskih posojil Drugi dan razprave pred haašhim razsodiščem Haag, 17. maja. (TeJ. »Slov.«) V včerajšnji razpravi pred svetovnim razsodiščem v Haagu je ves dan govoril francoski odvetnik Montel. Navajal je, da se je jugoslovanska vlada obvezala, vrniti 4 odstotno posojilo iz leta 1895 v zlatu. V Angliji razpisana tranša posojila iz leta 1895 ni bila posebna in neodvisna finančna operacija, kakor to opisuje jugoslovanska vlada. Kot enota vračila se ni vael za podlago francoski frank, temveč srb-sk zlati dinar, ki ima isli kurz kakor zlati frank. Če se Jugoslavija sklicuje na lo, da so bila prejšnja posojila Izdana v »francoskih frf.nkih«, mora on izjaviti, da svoječasno ni bilo potrebno stipulirati: zlati frank: jed-neko francoski frank«, ker je bil zlati frank istoteliko vreden kakor francoski frank. Danes pa sta zlati frank in francoski frank različni enoti. Pri posojilih iz let 1902, 1906, 1909 in 1913 je bilo vračilo izrečno dogovorjeno v zlatih dinarjih. Jugoslovansko mnenje, da med zlatim frankom, srebrnim frankom iu papirnatim frankom ni nobene zakonite razlike, se mora odkloniti. Zlati frank ima neizpodbitno resnično vrednost. Neresnična je trditev Jugoslavije, da bi se bila francoska vlada med vojno postavila na mesto srbske, da plača obresti v francoski h frankih. Anglija in Francija sla dali srbski vladi v svrho plačevanja obresti skupno potrebna sredstva, vendar pa plačevanja obresti nista prevzeli namesto srbske vlade. Pred zasedanjem sveta D. N. M&djarsho-jugoslov. optanSshi spor ne pride na dnevni red Ženeva, 17. maja. (Tel. Slov.«) Začasni dnevni red 55. zasedanja Sveta Društva narodov, ki se bo vršilo v Madridu pod predsedstvom Adaccija, obsega skupno 28 točk, med temi 9 manjšinskih pritožb. NI posebno verjetno, da bi se na tem zasedanju rešilo madjarsko - jugoslovansko optantsko vprašanje, stari optantski spor z Romunijo in saarsko posojilo. Nasprotno pa je verjetno, da bodo sprejeti novi gradbeni načrti za tri poslopja za razpravno dvorano, tajništvo in knjižnico Društva narodov v Ženevi in da bo definitivno imenovan za predsednika madjar-ske investigacijske komisije angleški general Lynden-Bell. Z velikim zanimanjem se pričakuje poročilo italijanskega delegata Scialoie o pristopu Združenih držav k mednarodnemu razsodišču v Haagu. ,9Zeppelin" bo moral pristati v Veter odgnal „Zeppelina" v južno-vzhodni smeri - V Vatenei ni mogel pristati Pariz, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov t Grof Zeppelin« so danes opazili v bližini j Valence nad krajem Chabreuil, kjer mu ie silen veter mistral preprečil pristanek. Kmalu potem so ga videli nad krajem Molger. Zdi se, da ga veter precej onemoglega žene v južno-južnovzhodni smeri. Kmalu potem se je javilo iz Lyona, da so videli zrakoplov v Sailloinu, 40 km južno-južnovzgohno od Valence, kjer plava s hitrostjo 30 km proti jugu. Večkrat se je opazilo, da se zrakoplov radi vetra močno nagiba. Gledalci so imeli vtis, da se »Zeppelin« ne more upirati vetru. Francosko ! ministrstvo za zrakoplovstvo je izjavilo uradno, da je pripravljeno dati na razpolago vsa sredstva, da se omogoči pristanek. »Zeppelin« je ob 15.15 popolde vrgel iz zrakoplova i pri Valence sporočilo, v katerem prosi, da bi mu tamkajšnja garnizija nakazala mesto za prisilni pristanek. Pariz, 18. maja. (Tel. -Slov.«) »Zeppelin« je poskušal pristati pri Porbes les Valence, veter pa ga je odgnal v južnovzhodni smeri. Prefekt iz Dromea je ukrenil vse potrebne varnostne odredbe in zaprl tudi daljnovod močnega električnega toka. Friedrichshafen, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Strokovnjaki smatrajo, da je naravnost tehnična uganka, kako se je mogla zlomiti gonilna os pri dveh motorjih. Motorja sta iz iste serije in sta pred prevzemom v tovarni tekla brezhibno 250 ur. Tudi je izključena vsaka konstrukcijska napaka in je smatrati, da se je zgodilo nekaj zagonetnega. V Friedrichs-hafnu je vse pripravljeno na sprejem zrakoplova. Še vedno upajo, da bo zrakoplov dospel nocojšnjo noč. Pariz, 17. maja. (Tel. Slov.«) Nad ustjem Rodana se je moral boriti >.Zeppelin« s hudim mistralom. List -National« smatra, da bo zrakoplov moral v sili pristati na francoskih tleh, ker plava zrakoplov sedaj samo s polovico normalne hitrosti. Tudi radi hudega nasprotnega vetra je pričakovali, da zrakoplov ne bo dosegel Friedrichshafena. Če bo moral zrakoplov v sili pristati na francoskih tleh, dr. Eckener lahko računa s tem, da ga bodo v Franciji sprejeli s spoštovanjem, dasi si v Franciji ni znal pridobiti prijateljev. Newyork, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Poročilo, da se je zrakoplov vrnil domov, je v Newyorku povzročilo veliko razočaranje, ker nihče ni računal z močnostjo kakega defekta in so že vse pripravili za prisrčen sprejem. Mornariški in drugi krogi v Lakehurstu upajo, da bo zrakoplov vsaj Friedrichshafen gotovo dosegel, da dokaže, da so pasažirji tudi pri motorskih defektih popolnoma varni. Berlin, 17. maja. (Tel. »Slov.«) »Grof Zeppelin« je ob desetih dopoldne iz še neznanega vzroka ostal okoli 20 minut nad mestom Nimes in se je potem skušal proti vzhodu izogniti močnemu severnemu vetru. Kmalu potem pa so ga zopet videli nad mestom, kjer je večkrat preletel tamkajšnje letališče. Nato pa je ob Rodanu navzgor letel proti Avigno-nu. Zrakoplov leti zelo počasi s poprečno hitrostjo 16 km na uro. Pariz, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča iz Lyona, je zrakoplov »Zeppelin« že drugič poskusil pristati pri Porbes les Valence, kar pa se mu ni posrečilo. Zrakoplov je krenil v jugovzhodni smeri proti Alpam, pa je očividno v kratkem zopet dobil oblast nad krmilom, ker se je vrnil proti Monteli-mare. Posadka tega mesta je pripravljena na pomoč na tamkajšnjem letališču tri km od mesta. Na povelje prefekta so ukinili ves električni tok. Francoski minister za zrakoplovstvo Eynac je brzojavil dr. Eckenerju. da lahko pristane na letališčih Orlier ali Pier-refeu. Vojaška posadka je dobila povelje, da ostane pripravljena vso noč. Friedrichshafen; 17. maja. (Tel. »Slov.«) Ob 18.20 so z zrakoplova brzojavili v Bazel, da leti zrakoplov v smeri proti Toulonu in da bo poskusil pristati na letališču Cuers, severovzhodno od Toulona. Pariz, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov je zvečer okoli 19. ure križaril nad letališčem Istres pri Marseillesu. Dasi je bilo alarmirano vse tamkajšnje vojaštvo, zrakoplov ni poskusil pristali. Pač pa je dr. Eckener brzojavil ministru za zrakoplovstvo Eynacu, da hoče pristati na letališču Pierrefeu v toulonskem trdnjavskem ozemlju. Laferanska pogodba bo ratificirana Rim, 17. maja. (Tel. >Slov.«) Glede ratifikacije lateranskih pogodb se iz merodajne strani doznava, da se bo seveda kljub neugodnemu vtisu, ki so ga napravila izvestna mesta Mussolinijevega govora, brezpogojno izvršila in sicer potem, ko bo pogodba pasirala še senat. Tam se bo debata zakl jučila koncem maja, nakar se izvrši ratifikacija na izredno slovesen način. Datum ralifik acije ho ali 31. maj, ki pade na rojstni dan svetega očeta, ali pa 3. junija. Konvencije z Albanijo Belgrad, 17. maja. (rl el. »Slov.«) Zuuanje ministrstvo je izdalo ta-le komuuike: Danes, 17. maja ob 12 sta dr. Kurna-u u d i, zastopnik zunanjega ministra, in dr. Tahir Styta, odpravnik poslov na albanskem poslaništvu, izmenjala instrumente ratifikacije konvencij o izročitvi krivcev, o konzularni službi, o pogodbi o trgovini in plovbi, ki jih je naša država sklenila z Albanijo dne 22. junija 1926 v Belgradu. 125 oseb žrtve elevelandske nesreče. Newyork, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Število smrtnih žrtev pri nesreči v Clevelandu sc jc zvišalo na 125 oseb. Venizelos državni predsednik ? Grška vlada je objavila, da je začasni drž. predsednik admiral Konduriotis odklonil kandidaturo za predsednika republike. Venizelos sc trudi, da bi pregovoril Kondurictisa, da vendarle prevzame zopet predsedstvo, ker se boji, da bi odstop Konduriotisa napravil slab vtis v tujini. V opozicionalnih krogih trde, da je Konduriotis odklonil kandidaturo vsled sklepa opozicije, da bo nastopila proti njemu. Z druge strani pa se trdi, da jc Konduriotis vcclno bolj nasproten diktatorskemu nastopu Venizclosa. V zadnjem času pa se vedno bolj govori o kandidaturi Venizclosa: ker je dosegel Venizelos pri senatnih volitvah velik uspeh, upa da bi tudi pri predsedniških volitvah zmagal in bi potem znatno razširil pravice predsednika ter uvedel skoraj diktatorski režim. Obisk Zateskega ie čin idmdnosti Budimpešta, 17. maja. (Tel. Slov .«) Grof Albert Apponyi je izjavil danes zastopnikom listov, da je bližnji poset poljskega zunanjega ministra Zaleskega v Budimpešti samo čin vljudnosti, da vrne svoječasni obisk madjar-skega zunanjega ministra Valka v Varšavi. Dunajska vremenska napoved: V severnih Alpah hladno in oblačno, večkrat dež. V južnih Alpah boljše in toplejše vreme, menjaje oblačno. Prevoznina za sladkor Belgrad, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Prometno ministrstvo je zvišalo tarifo za prevoz sladkorja od sladkornih tovarn do ostalih postaj v osiali državi. Razlog je v tem, ker je bil dosedanji tarif določen prenizko in je bil najmanj za 50 odstotkov nižji, kot slični tarifi v drugih državah: Avstriji, Madjarski, Češkoslovaški in Nemčiji. V tem oziru nizek tarif ni bil potreben, ker je za uvoz tujega sladkorja zelo visoka zaščitna carina, in sicer 4 Din na kg. Pri vsem tem je pomisliti, da so družbe izdelovalcev sladkorja izkazale visoke dobičke in razdelile visoke dividende. Povišanje tarifov znaša za kg 10—30 par, kar je odvisno od dolžine prevoza, kar absolutno ne zahteva povišanja sladkornih cen. Na drugi strani se bodo dohodki železniške uprave zvišali za 15 do 20 milijonov dinarjev. Betgraiske vesti Belgrad, 17. maja. Belgrad, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Minietr-ski svet se je na snočnji seji odločil, da se trošarina na žganje zniža od 18 na 14 Din. Monopolska uprava je določila, da odpade na Slovenijo kontingent soli 1 milijon . kilogramov. Sol pride iz Kreke. Kot delegat za nedeljsko razstavo psov t Ljubljani se bo udeležil v imenu gozdarsko-rudarskega ministrstva te razstave ing. Božič, Ministrstvo je dovolilo za to razstavo 10.000 dinarjev. Za kongres »šidak« mednarodne federacije delavskih združenj, ki se bo vršil v Belgradu, je zun. ministrstvo votiralo 1,200.000 dinarjev. Praktični izpiti za samostojno gozdarstva so se vršili v gozdarsko-rudarskem ministrstvu. Izmed Slovencev se je teh uspešno udeležil inž. Munih. Nekateri listi prinašajo trditve, Aji so ne-osnovani osnutki Ijutlskošolskega' «afowia, kot ga je prinesel »Slovenec«. — Poudarjamo, da smo se pri svojem poročanju držali osnutka, kot je bil sprejet, ki pa še ni bil v končni obliki kot zakon podpisan. Drobne vesti Pariz, 17. maja. (Tel. »Slov.«) Italijanska vlada je že tretjič zahtevala od sodišča v Aixu izročitev polkovnika Lorenzija, gene-ravnega tajnika italijanske prostozidarske lože in navaja kot vzrok za izročitev navadna hudodelstva. Francosko sodišče pa je zahtevo odklonilo kot neutemeljeno. S seje magistralnega gremij a Nameravane nove zgradbe v Ljubljani. Magistratni gremij je v sinočnji seji dovolil sledeče stavbe: 1. Ivanu Pavčniku enonadstropno stanovanjsko hišo ob Vodovodni cesti. 2. Frančiškanskemu provinci,jalatu gradnjo dvonadstropnega »Doma tretjerednic v Sp. Šiški ob Cernetovi ulici. Načrte .je napravil univ. prof. arh. Plečnik. 3. Mariji Vidmar euonadstropno hišo na vogalu Koryt-lcove iu Grablovičeve ulice. 4. Mariji Podkrajšek gradnjo enonadstropne vile na Prulah poleg vile Jakoba Zalaznika, ki se že gradi. 5. Andreju Finku gradnjo pritlične provizorične lesene hiše, ki bo pa ometana. Hiša bo stala na Ilovici ob Uršičevem štradonu. 6. Otonu Zemelroku gradnjo eiionadstrojv ne liiše z delavnicami za otroške vozičke ob Žiber-tovi ulici. Podjetni obrtnik bo lahko zaposloval v svojem obratu do BO delavcev. 7. Matiji Janko-viču gradnjo provizorične lesene onietane pritlične hišice ob Staretovi ulici. 8. Karlu Mahkoti, tajniku gledališke uprave gradnjo vir.okopritlične hiše z manzardo. 9. Jožefu Modicu gradnjo pritlične hiše ob Ižanski cesti v bližini barjanske šole. 10,- Lovrencu Kernu gradnjo visokopritlične hiše z dvemi stanovanji 11. Otonu Farniku gradnjo enonadstropne hiše ob Mariborski cesti. 12. Borisu Modrijanu, koncejHnemu uradniku pri sreskem poglavarstvu v Ljubljani, gradnjo enonadptropne hiše ob bodoči Baragovi ulici, ne daleč od Hranilnične ulice. 13. Inž/ VI. Šubicu. magistr. gradb. svetniku in arhitektu gradnjo enonadsti opne vile ob Levstikovi ulici na bivšem zemljišču Stavbne drtižbe. 14. Nikotu Malgaju adaptacijo trgovskih prostorov v Knezovi ulici. 15. Tvrdki Geršak in Co. dvig in predelavo podstrešja skladiščnega posloj)ja v Prečni ulici. 16. Inž. Mikliču, gradb. nadsvetniku mest. magistrata, prezidavo njemu lastne polovice hiše na Borštnikovem trgu št. 4. 17. Tvrdki Čemažar in 5 sedežev in 20 stojišč. V< žnja z avtobusom je do št. Vida cenejša kot z železnico: torej ni prav nič čudno, da so vsi dosedanji Magistrovi avtobusi skoraj vedno pelni, saj je tudi vožnja z avtobusom udobnejša in hitrejša. ic Avtomobilska zveza Maribor — Dravograd. Dne 11. t. m. se je vršila poskušnia vožnja z avtobusom mariborskega mestnega magistrata na oblastni cesti iz Maribora v Dravograd. Ker je ta cesta ena najboljših v Sloveniji, je pričakovati, da se ta potrebna avtomobilska zveza Maribor — Dravograd v lepi dravski dolini čimprej otvori! Od strani občinstva se ta avtopromet splošno pozdravlja in se z napetostjo pričakuje. Želja potnikov bi bila ta, da bi vozil avtobus iz Dravograda, Marenberg na Maribor dvakrat, in sicer zjutraj ter ob 13 iz Dravograda zopet drugi Iz Maribora v smeri Dravograd bi zadostovala enkratna vožnja na dan in sicar ob 18 iz Maribora. Cene naj bi bi' lako urejene, da bi na daljšo daljavo bilo nekaj ceneje, dočim bi se plačalo za vožnjo krajše daljave, rekli bi iz enega kraja v drugi kraj nekaj več. Ta avtobus vožnja bo čez poletni čas kaj živahna in za podjetje dobičkanosna. ic Vintgar popravljen in otvorjen. V vint-garski soteski so vse galerije, mostovi in pota, ki so jih občutno poškodovali snežni in kameniti plazovi, temeljito popravljeni ter je soteska zopet popolnoma dostopna in prehodna. ic Otvoritve planinskih koč. Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane in prijatelje narave k otvoritvi Aljaževega doma v Vratih, ki se vrši na binkoštno nedeljo s službo božjo ob 11 i dopolc'ne. Vlak odide v nedeljo zjutraj ob 5.15, , tako da lahko vsakdo pride do tega časa do Aljaževega doma. — Tudi na Kamniški Bistrici bo na i binkoštno nedeljo ob 10 služba božja. Za praznike ! se otvorite Kamniška koča na Kamniškem sedlu 1 in Cojzova koča na Kokrskem sedlu. — Krekova I koča na Ratitovcu se otvori na binkoštno soboto i in ostane odprta čez praznike. Najugodnejši dostop od železniške postaje Nomenj. ic Izletniški vlak na progi Jesenice — Ljubljana gl. k. dne 20. maja t. 1. V ponedeljek dne 20. maja t. 1. bo vozil v slučaju ugodnega vremena na progi Jesenice — Ljubljana gl. k. izletniški vlak štev. 929. Odhod iz Jesenic ob 18.32 iz Lesc-Bled ob 18.53, iz Kranja ob 19.30, prihod v Ljubljano gl. k. ob 20.18. Popolni vozni red lega vlaka je razviden na postajah na lepaku »Izletniški vlaki«. -M- Prepovedan inozemski tisk. List /Slo-bodna Tribuna , ki izhaja v Ameriki, je zabranjeno važati in razširjati v naši državi, ker piše proti interesom kraljevine SHS. Dražba lova občine Gor. Logatec, ki je bila razglašena v Uradnem listu št. 44 pod št. 779 ex 1929, se ne vrši v sredo dne 22. maja t. 1., temveč se prelaga na poznojši čas. Pač pa se vrši po istem razglasu dražba lova občine Dol. Logatec. -M" Perutninarstvo. Sestavil A. Slivnik. Za- | 1 ožila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 40, v platno Din 50. Strani 174. — Pisatelj nam v lahko umljivi besedi opisuje, kako vzgajajmo pe-rulnino, da se perutninarstvo povzpne do večje do-bičkanosnosti tudi po naših krajih. Knjigi se vidi, da je sestavljena z veliko marljivostjo po raznih virih in po bogatili izkušnjah pisateljevih. * Slavnostna otvoritev mednarodne razstave psov na ljubljanskem velesejmu se vrši v nedeljo, 19. maja 1929 ob 10 dopoldne. Vsled lega morajo biti razstavi,jalci z razstavljenimi psi na razstavnem prostoru najpozneje ob 8 zjutraj, da bo mogel razstavni odbor pravočasno razporediti vse pse na odkazane prostore. Ker je prijavljeno veliko število psov, se mora ocenjevanje in presojevanje pričeti takoj po slavnostni otvoritvi, da se ne bo zavleklo predolgo. -M- Katalog mednarodne razstave psov vseh pasem je izšel v zelo lepi obliki. Dobiva se po 10 Din na razstavnem prosloru v dneh razstave, pred razstavo pa je na razpolago v uradu Velesejma, Poslovalnici razstavnega odbora na Miklošičevi cesti 20 ter v trgovinah Anton Schuster, Mestni trg' in T. Eger, Sv. Petra cesta. -M- Slovensko lovsko društvo v Ljubljani opozarja svoje člane in prijatelje strelskega športa na tekmovalno streljanje, ki se vrši na binkoštni ponedeljek na vojaškem strelišču. Začetek ob 8. — Vojaško streljanje, ki je dostopno vsem bivšim vojakom, se vrši v nedeljo od 8—12. ic Brezalkoholni sokovi, marmelada, kompoti: Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 10. ic Kakšno vreme bo jutri? To vam pove naš vremenski vsevedež, ki stane s knjigo »Slovensko dekle« 25 Din. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 10. _ ic Naval krvi, srčna tesnoba, zasoplenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da »e »F r a n z-J ose'« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana Nočna služba lekarn Nočno službo vršita ltamor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. 32! Prekmurski Slovenci v Ljubljani Danes ob 12.39 opoldne pridejo s posebnim vlakom v Ljubljano prekmurski Slovenci. Na ;oio-dvoru bo vlak stal 20 minut. Ljubljančani, pridite jih pozdravit! Na binkoštni ponedeljek ob 8.18 zvečer se vračajo z Brezij in Bleda v Ljubljano. Ob tej priliki jih bo Ljubljana slovesno sprejela Na kolodvoru jih bo poleg naših društev pričakoval obč. svet z gospodom županom dr. Pucom na čelu. Pri sprejemu bo igrala vojaška godba. V torek dojx>ldne si bodo ogledali Ljubljano, ojx)ldne bodo položili venec pred Prešernov spomenik. Vračajo se v torek ob 3.20 pojx>ldne Ljubljančani, jx>zdravite jih! O Slovo priljubljenega častnika. Te dni se je poslovil ter odšel na novo službeno mesto kot pomočnik poveljnika 12. pešpolka ! carja Lazarja v Debru priljubljeni podpolkovnik 40. pešpolka g. Franc Grošelj. Na novem mestu mu želimo vse najboljše! © Nocojšnja Orlovska akademija. Nocoj ob pol 9 vsi aa telovadno akademijo J. O. Z., ki se vrši v veliki dvorani hotela Unioua. Spored: Orlovska himna. 1. Člani: Proste vaje za 1. 1930/31. 2. Članice: Pomladno jutro. 3. Člani: Mornarji. 4. Članice: Ritmična študija, o. člani: Hrvatska narodna kola. Pozdrav. Državna himna. Odmor. Fanfara, (i. Članice: Jutranja. 7. Člani: Bradlja. 8. Članice: Ritmične vaje na Hellerjevo etudo. 9. člani: Red-zastop. 10. Članice: Pod lipo. 11.' Člani: Drog. 12. Članice: Gor čez izaro. Koračnica. Godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapel-nika g. dr. Jos. Čerina. 0 V soboto 18. maja t. 1. ob 20 se vrši v srebrni dvorani hotela Union pozdravni večer tujini sodnikom in razstavljalceni, ki se udeleže binkošt-ne razstave psov. Razstavni odbor poziva vse tukajšnje razstavljalce in ljubitelje psov, da se udeleže tega večera v čim večjem številu. V nedeljo iu jioiiedeljek zvečer, vsakokrat ob 20 se vršita družabna sestanka v restavraciji Zvezda. 0 Na glavnem kolodvoru. Načelnik glavnega kolodvora g. viš. inšp. Ludvik je dal napraviti na peronu glavnega kolodvora desko, na kateri so z velikimi, razločnimi črkami označeni odhodi vlakov v razne smeri. Obenem je na deski označeno, na katerem tiru stoji dotični vlak. S tem se potniki izognejo povpraševanju, Jidaj odhaja vlak, s katerim nameravajo potovati in na katerem tiru stoji. Istočasno pa je olajšana tudi služba prometnega esobja, ki je moralo doslej pred odhodom vsakega vlaka dajati pojasnila potnikom. Tudi z ozirom na jireteče nesreče radi postajanja med tiri in iskanja pravih vlakov je ta najnovejši ukrep g. načelnika zelo umesten. — Osebni promet se je po nastopu pomladanske sezone zelo povečal. Vsak dan potujejo skozi Ljubljano letoviščarji na jug. Posebno mnogo je bogatih Nemcev, ki gredo s svojimi družinami čez poletje v našo solnčno Dalmacijo. Pohvalno se izražajo o redu in diseiplinarnosti ter vljudni postrežljivosti naših prometnih uslužbencev, ki posvečajo zlasti tujcem nmogo pozornosti. Enako ugoden vtis dela na tuje potnike vzorna snaga, ki vlada na glavnem kolodvoru. Potreba razširjenja glavnega kolodvora in ponmožitve lirnega omrežja postaja z rastočim prometom vsak dan aktualnejša. Ljubljana se sicer polagoma toda vztrajno razvija v velemesto in bo spričo tega dejstva morala kmalu imeti moderno, zahtevani prometa ustrezajoSo. veliko železniško jiostajo. 0 tem bomo brez dvoma spregovorili tudi tujci, ki bodo obiskali predstoječo velesejmsko razstavo, ali ki bodo tekom fioletja obiskali našo lepo prestolico. V odličnem interesu po-vzdige tujskega prometa in narodnega ter državnega gospodarstva je, da dobi Ljubljana velemesten kolodvor. O Z vlaka je pade). V četrtek zvečer se je pripetila pri Kemični tovarni na železniški progi težja nezgoda, ki naj bo v svarilo vsem tistim, ki se v vlaku med vožnjo lahkomiselno obnašajo. 22 letni Anton Tršina, doma iz Stare vasi, občina Škocjan pri Mokronogu je bil doslužil vojaški rok in se je v eivilu peljal z vlakom proti Zidanemu mostu. Iz objestnosti, ka-li, je stal zunaj na hodniku, oziroma stopnicah. Ko jc vlak privozil mimo Kemične tovarne, je mladenič nenadoma omahnil in padel z drvečega vlaka na levi glavni tir in obležal polnezave-sten med tračnicama, kjer ga je malo potem našel železniški čuvaj. Tršina je dobil po obrazu in rokah resnejše poškodbe. Avto Kemične tovarne je jx>-nesrečenca prepeljal v garnizijsko bolnico. Tam so mu rane izprali in obvezali, nakar je bil prepeljan v splošno bolnico. Fantove poškodbe sicer niso smrtnonevarne, vendar bo moral biti v bodoče pri vožnji na vlaku bolj previden. 0 Zatvoritev poti v Lattermanovem drevoredu. Dne 18. maja se začasno zapre pot, ki vodi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni »Union«. Občinstvo se ojx>zarja, da je javni prehod od 18. do inkl. 20. V. 1929 skozi navedeni del Lattermanovega drevoreda nedopusten. 0 K nesreči pri gradbi Mikličevega hotela smo prejeli sledeče pojasnilo: Kleparski vajenec Franc Skaljar od tvrdke Ecker je imel s svojim pomočnikom Leopoldom Kregarjem opravilo na strehi okrog hišice, katera jx>kriva odprtino za stroje in osebno dvigalo. Odprtina za stroje je v tem trenotku, ko še ni osebno dvigalo montirano, nedostopna. Ta vajenec ni imel nikakega posla v hišici nad odprtino in je najbrže iz radovednosti teško splezal do te odprtine v katero je iz strehe 21 m visoko padel v pritličje stavbe. Sreča je hotela, da je bilo v tej odprtini nekaj vreč z apnom napolnjenih, na katere je on padel in si je vsled tega zlomil le\ o roko enkrat, pokvaril nos in usta. Kakor smo informirani, ie dečko izven vsake nevarnosti. Poklicana komisija je dognala, da ne zadene ta nesreča nikogar drugega kakor vajenca samega. O OD DANES PA ČEZ B1NKOSTNE PRAZNIKE slikam po znižanih cenali. Foto Slani. Kolodvorska ulica 18, 11 dvorišče. 0 VRE za birmo. F Čuden. Prešernova 1 0 FILZ KLOBUKE, domske in motlce, Icn-miino tisti in tika tovarna JOS. REICH. Izvršitev e 24 urah. Moške srajce spod. hlače, kravate, naramnice, rokavice, nogavice. mod. pasove, palice, |>o najsolidn. cenah pri ŠTERk nasl. KARNICN1K. Ljubljana, Stari trg 18 I Zobozdravnik dr. Verčon ne ordinira do 3. junija Maribor POZDRAVLJENI; Danes jiopoldue prispejo v Maribor katoliški srednješolci iz cele Slovenije; /bero se k svojemu vsakoletnemu binkoštnemu zboru. Nova pota utirajo v bodočnost, hrabri bojevniki iu odločni izpovedovalci katoliških načel. Drevi priredijo v dvorani Zadružne gospodarske banke slavnostno akademijo, ki bo svetal odraz hotenja naših katoliških študentov. Na prvi binkoštni praznik pa bodo na skupnem zborovanju prodirali v idejne smeri, ki gibljejo v našiti dneh katoliško vesoljstvo in ki dajejo novodobnemu kulturnemu življenju poseben pečat. Na drugi binkoštni praznik bodo naši mladi obravuuvali nekaj internih orga-nizatoričuih vprašanj, ki zadevajo tudi sodelovanje našega kutoiiškegu dijaštva pri raz-gibu katoliške akcije na Slovenskem. Pogumnim Kristusovim vojščakom — dobrodošli! Pozdravljeni v naši obdravski prestolici! □ Drevi vsi k akademiji Slovenske dijaške zveze, ki se vrši ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Nu sporedu so pevske točke, recitacije in deklamacije ter vprizoritev dvo-de.junke »V zarje Božje«, ki prikazuje življenje in trpljenje slovenskega študentovskega življenja. Cene sedežem po 15, 10, 8 in 5 Din; stojišče 3 Din. Predprodaja vstopnic v obeh Ci-riiovih knjigarnah. □ Novo kopališče se ne bo gradilo? Vprašanje gradnje novega kopališča OUZD je prišle v zastoj. Nekaj čusa jc celo grozila nevarnost, du se kopališče sploh nc bo moglo graditi. Grudbeni stroški se računajo na najmanj 14.000.000 Din. Ker pa je pripravljen OUZD v Ljubljani prispevati jedva 6,000.000 Din, Delavska zbornica pa 1,500.000 Din. bi morala nosil; občina gradbene stroške v iznosu najmanj 6 500.000 Din. To pa je v sedunjem položaju, ko je mestni proračun okrnjen zn 1,000.000 D.. dvomljiva in zelo težka zadeva. Kakor izvemo, se bo spričo tega moral opustiti jirvotni načrt, ki je predvideval gradnjo velikega modernega kopališča na prostoru ob Kopališki, Marijini in Frančiškanski ulici, pač pa nameravata OUZD iu Delavska zbornica postaviti inunišo stavbo, ki bi se gradila v podaljšku palače Pc kojninskega zavodu. □ Parkkoncert na dan 20. maja. Program ostane že objavljeni. □ Iz tukajšnje Prometne zveze. Odslej se vrše redne javne seje vsak prvi jionedeljek v mesecu iu vsak prvi ponedeljek po 15. v mesecu. Ako pade nn ta dan kak praznik, se vrši seja naslednji jiouedeljek. Začetek javnih sej ob 19 v dvorani na Koroški cesti t. Prva seja se bo vršila 27. maja. Na dnevnem redu je zanimivo poročilo o seji mednarodne Zveze krščanskih železničarjev, ki se je vršila od 5. d" 6. maja v Curihu in ki se je je udeležil tudi naš delegat. Članstvo se opozarja, da se je pisarna Prometne in jugoslovanske strokovne zveze preselila s Prvo delavsko posojilnico v prostore nu Koroški cesti I. Uradne ure kakor običajno. □ Na mestnem fizikatu se danes rudi sna-ženju uradnih prostorov stranke ne sprejemajo. □ Koncert v mestnem parku se vrši nn binkoštno nedeljo in jmnedeljek. □ Za galopne dirke na leznu vlada med Mariborčani izredno zanimanje. Prijavljenih je 12 konjev. Na binkoštno nedeljo se vrše dve ruvni gulopni dirki, nu binkoštni ponedeljek pa preponske galopne dirke čez tri zapreke. Na čast gostom pa se vrši drevi v Grajski kleti prijateljski sestanek, h kateremu se ljubitelji konjskega športa na.jiskreneje vabijo. G Izginila brez sledu. Ocl svojih roditeljev na Miklošičevi cesti 2 jc pobegnila 14 letna Draga Homes. Od doma jo odšla že 12. maja iu se od tedaj ni več \rnila nazaj. Vse dosedanje poizvedbe so ostale brez uspeha. (Glej včerajšnji »Slovenec«: Ljubljana: Mesto si je šln ogledat! Op. ur.) □ Iz nezgodne beležnice. 25 letni mehanik V:I.jem Meglic je v Tattenbachovi ulici padel z motornega kolesa in je dobil večje poškodbe na glavi. — Kozo Smolur iz Krama pu je nn Teznu povozil neznan motociklist; revica si je pii padcu prebila lobanjo. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. □ Krščanska ženska zveza ima na binkoštni nc nedel.jek_ izlet nu Gorco pri Sv. Petru pri Mariboru. Zbirališče ob 14 jiri železniškem mostu na Meljski cesti. Po prihodu na Gorco lita ni.je s sv. blagoslovom. Hasanaginic« je en« izmed najveličastnejših žaloiger v svetovni literaturi sploh. Uprizori jo prihodnji petek 24. maja ob 20 tukajšnji Ljudski oder v režiji g. Krnmbergerja. Za Maribor bo omenjena uprizoritev gotovo dogodek. Nu odru nastopi do 60 igralcev Predstava se bo vršila v Narodnem gledališču, /.nižine dramske cene. Predprodaja vstopnic od 21. maja naprej v Cirilovi prodajalni na Aleksandrovi cesti, v pisarni Ljudskega odra ter pri dnevni gledališki blagajni. □ Smrtna nesreča. Okrajni cestar Ivan Bra-tuša iz Račjega je bil zaposlen pri podiranju dre- | ves v gozdu. Pri tem je jx> nesrečnem naključju prišel tako nesrečno jxxl padajoče drevje, da ga je cisto zdrobilo. Bil je na mestu mrtev. □ Nocoj vsi na akademijo, ki jo priredi slovensko katoliško dijaštvo v dvorani Zadružne go-sjxidarske banke ob 8 zvečer Spored, ki je bil že objavljen, je kar moči pester in bogat. Na koncu akademije dvodejanska igra iz dijaškega življenja »V zarje božje«, spisal S. C. — Cene- I. prostor 15 Din; II. 10 Din; III. 8 Din; IV. 5 Din; dijaško stojišče 3 Din. — Prijatelji dijaštva in drugi, ki se zanimale za prireditelje, iskreno vabljeni! □ Brez kričeče reklame Vam nudi birmanske slike v okusni izdelavi in nizkih cenah. Foto-atclje .Tapelj, Gosposka 28. Blrmancu se podari dobra ura. - Stalna vrednost, trajen spomin, čudovito po ceni pri 5.Pete!n„ urar, Maribor, Gosposka ulica 5. Celje ■e Ljudska knjižnica na Cankarjevi cesti 4 je odprta danes do 12. ure, popoldne ter oba praznika pa bo knjižnica zaprta. Pravtako bo zaprto Prosvetno tajništvo. S knjigami preko praznikov naj se cenj. posetniki knjižnice blagovolijo založiti danes dopoldne. Pozdravimo Prekmurce! Danes dopoldne ob 10. uri sc pripelje v Celje posebni vlak z okoli 600 prekmurskimi romarji, ki hite k Mariji Poma- §aj na Brezje zahvalit se za osvobojenje izpod ma-žarskega jarma. Naša narodna dolžnost je, da po-hitimo vsi, ki nismo vsled službe zadržani, na kolodvor in jim pokažemo svoje simpatije. er Tombola osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev, podružnica Celje, se vrši1 v nedeljo, dne 16. junija ob 3. uri popoldne v Celju na Dečkovem trgu. JSr Nesrečen skok iz vlaka. 19 letni France Skale iz Slivnice se je v četrtek pripeljal v Celje, da bi tukaj nakupil raznih potrebščin poljedelskega značaja. Med drugim je kupil tudi škropilnico za škropljenje vinogradov. Okoli 11 odhaja vlak proti 6t. jfuriju ob j. ž. in France se je hotel s tem vlakom odpeljati. Ko je vlak vozil že s polno paro proti cinkarni, se je Francetu naenkrat zjasnilo, da je pozabil škropilnico v kolodvorski čakalnici. Odprl je vrata in se pogumno zagnal iz vlaka in treščil z glavo ob tla, da je videl vse zvezde in se mu je jz glave polila kri. Le s ležavo se je vlekel proti postaji, kjer ga je opazil eden izmed delavcev in na odredbo postajenače'nika so Franceta odvedli v bolnico. Zdravniki pravijo, da je France dobil precej težko rano, da pa mu je lobanja kljub temu še cela. Iz drvečega vlaka pa France vsekakor ne bo več skakal. Hmeljarji. Mrčes se že pojavlja na hmelju. Ugonobite jo najsigurneje t kvasijo raztopino. Točno navodilo /a pripravo te raztopine, krasija les iu mazilno milo dobite stalno v dro-geriji »S&nitns«, Celje. j©" Gostilničarjem priporočamo, da si žigosajo steklenice sami. Jedkovica za pisanje na steklo se dobi v »Drogeri.ji Sanitasr, Celje. gospodarstvo Snort S. K. Grafika. Danes v soboto obvezen trening za celokupno moštvo, — Načelnik. ŽSK Hermes si je pridobi' za Binkošti Celjske Atletike. Igrajo s svojo najjačjo postavo, zato se obeta zanimiv šport. Tekma se prične v nedeljo ob 17, v ponedejjpk ob 16 uri. ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. IS. maja, sobota: »Greh«, izvirna slovenska noviteta. Premijera. Premi jerski abonma. 19. maja, nedelja: »Igra ljubezni in smrti.« Izven. Znižane cene. 120. maja, ponedeljek: »Utopljenca.« Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Gostovanje članov mariborskega teatra, ki je bilo prvotno napovedano za sredo 22, t. m., se preloži do vrnitve opere v Ljubljano. Cerkvenik: Greh. Danes se vrši v drami premijera slovenske drame Greh, katere avtorja g. | Cerkvenika poznamo že iz vprizoritve »Roka pra- , vice«. Nastopajo gdč. Gabrijelčičeva in gg. Bra-tina, Jerman, Kaukler. Režira in inscinira g. Val. Bratina. Mariborsko gledališče 18. maja, sobota: Ob 20: »Poljska kri.« ab. B. Ku- poni. Zadnjikrat. Znižane cene. Gostovanje g. Neraliča. 19. maja, nedelja: Ob 20: »Grofica Marica«. — Prvič. 20. maja, ponedeljek: Ob 20: »Grof Luksembur- ški.c Znižane cene. Kuponi. CELJSKO GLEDALIŠČE 26. maja, nedelja: Ob 16: »Groi Luksemburški.« — Ob 20: »Poljska kri.« Gostovanje Mariborčanov. Cerkvem vesimk Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Na binkoštno nedeljo ob osmih slovesna sv. maša, pri kateri se poje: Missa in D zl. A Ri!iansky z orkestrom gra-dual in sekvenca zl. P. Griesbacher po oratoriju j veni st. Spiritus zl. A. Foerster. Stolnica. Red božje službe in birmovanja v I ljubljanski stolnici o binkoštnih praznikih je sle- j deči: Binkoštna nedelja. Ob pol 10 slovesna ško- | fova sv. maša. Po maši, okrog pol 11, začetek ! sv. birme, zadnji blagoslov ta predpoldan dva- ! krat, prvič okrog pol 12, drugič ob sklepu. Popoldan ob pol 3 slovesne večernice, ob 3 začetek birmovanja, zadnji blagoslov le ob sklepu. Po sv, birmi slovesne Htanije. — Binkoštni pon-deljek. Ob 10 slovesna sv. maša, okrog 11 začetek birmovanja. Zadnji blagoslov k sklepu sv. birme _ Znamenje za zadnii blagoslov se bo dalo z zakristijskim zvonom. Orel Člani in članice, ki pridejo gledat tekme na binkoštno nedeljo in ponedeljek, se opozarjajo, da imajo znižano vstopnino le, ako se izkažejo s člansko legitimacijo. Glasbo k prostim vajam za 1. 1930.-31,, ki «e bo izvajala na nocojšnji akademiji J. O. Z., je sestavil br. I. Krnpotič. Isti je tudi avtor muzike k »Mornarjem«, ki jih bodo izvajali zagrebški Orli. Prireditve in društvene vesti Kamniika podružnica Slov. čebelarskega društva priredi na binkoštni ponedeljek celodnevni čebelarski tečaj v župnišču na Rovih, na katerem predava g. Okorn. Vsi čebelarji, posebno začetniki, uljudno vabljenil Rudarski dom v Trbovljah. Splošna delavska gospodarska zadruga »Rudarski dom« vabi vse svoje člane na VII. redni občni zbor, ki se vrši ▼ nedeljo, dne 9. junija t. 1. ob pol štirih popoldne T prostorih zadruge Rudarski dom v Trbovljah s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Računski zaključek za leto 1928. 4. Slučajnosti. — Trbovlje, dne 15. maja 1929. — Načelstvo. Offitrcr« Namesto venca na grob dr. Čibeju je darovala Akademska zveza fondu za katoliški vseučiliški dom znesek 200 Din. v birmanska darila tudi še v nedeljo dopoldne. - Graver KONFERENCA GOSPODARSKIH ZBORNIC V NOVEM SADU. Dne 26. in 27. t. m. se vrši v Novem Sadu konferenca gospodarskih zbornic, katere se udeleži tudi ljubljanska Zbornica za TOl. Konferenca se bo največ bavila s carinskimi, trgovsko-političnimi in prometnimi vprašanji. Referati bodo naslednji: 1. Sedanji pravec zunanje trgovinske politike v Srednji Evropi (novosadska zbornica). 2. Osnove naše carinske in železniške politike: a) industrija in avtonomna car. tarifa (ljubljanska zbornica; tajnik g. I. Mohorič); b) kmetijstvo in car., tar. (belgrajska trgovska zbornica); c) obrtništvo in car tar. (belgrajska obrtna zbornica); d) načelo največje ugodnosti (trgovska zbornica v Solunu; tajnik Sava Obradovič); e) železniška tar. politika (zagreb. zbornica); t) pomorska politika (splitska zbornica) in g) rečna tarifna politika. PROJEKT ZAKONA 0 IZKORIŠČANJU VODNIH SIL. Ministrstvo za kmetijstvo in vode .je Izdelalo ponovno načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil. Ta načrt se v nekaterih podrobnostih razlikuje napram projektu iz 1. 1927 in napram podrobnemu projektu iz 1028, vendar pa vsi načrti temelje na enakih načelih. Ministrstvo v novem projektu nI vpoštevalo pomislekov, ki so bili podani po interesiranih gospodarskih korporacljah. Zato se je 16 t. m. v Ljubljani vršila konferenca, ki sta jo sklicali spo-rszumno Zbornica za TOl in Zveza industrijcev; konferenci so prisostvovali tudi zastopniki inžen. zbornice in elektraren ter velikih industrij. Predsedoval je rektor univerze dr Milan Vidmar, poročilo pa ,je podal tajnik Zveze industrijcev dr. A. Golia. Ugotovljeno je bilo, da je projekt zgrajen na osnovni tezi, da so vse vodne sile državna. last, iz česar sledi opasna določba, da preidejo vse hidro-električne centrale po poleku konees. dobe v drž. last z vseiri pritiklinami in neobremenjene S tem postanejo • res extra commercinm. Po mnenju konference nasprotuje to zdravim načelom gospodarstva in bo namesto pospeševalo, zaviralo elektrifikacijo dežele. Zahtevajo, da preidejo objekti v last države le proti pravilno odmerjeni odškodnini. — Zato je konferenca sklenila, da brzojavno zaprosi ministrstvo, da se ta predlog ne uzakoni, dokler ne bodo prizadete korporacije predložile svoje obraz-ložbe in predstavke. V tem smislu se je obrnila konferenca tudi na druge gospod, korporacije, da podprem te njene zahteve. Na podlagi sklepov konference sla tako Zveza industrijcev kakor Zbornica za TOt poslali svoje brzojavne predslavke tako g. ministrskemu predsedniku kakor g. kmet. ministru. ^ Anketa o novem vinskem zakonu. Včeraj, dne 17 t. in popoldne se je v zbornici za TOl vršila anketa interesentov glede vinskega zakona, na kateri so bili zlasti številno zastopani producenti in trgovci iz Štajerske. Anket:: je določila smernice in želje slovenskih interesentov za veliko anketo o vinskem zakonu, ki se vrši v Zagrebu dne 22. maja in kateri bodo prisostvovali delegati iz cele države. Zbornično razsodišče. Ker je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo pravilnik razsodišča ljubljanske zbornice za TOl, se je njegovo poslovanje že pričelo. V sredo sta se vršili prvi dve razpravi Ena se je končala s poravnavo druga z razsodbo. Ekspeditivnost razsodišča je velika, kar se vidi iz dejstva, da sta bili obe pravdi končani v enem mesecu. Za nov kouknrzni zakon. -Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu se je obrnilo do pravosodnega ministrstva, da se čimprej donese nov konkurzni zakon. Pred reformo poravnalnega red« v Avstriji. Deputaciji dunajskih trgovcev je izjavi' justični minister dr. Slama, da je tudi on za skorajšnjo reformo; treba pa ie počakati na uspeli dogovorov med nemškimi in avstrijskimi izvedenci o izenačenju predpisov o insolvenčnem pravu. Sestanek so vrši o binkoštih v Potsdamn: če pa ne bo do-vedel do sporazuma, bo pravosodno ministrstvo izdelalo predlog za novelo poravnalnega postopanja nn podlagi želj gospodarskih krogov. Računati je vsekakor v kratkem z novim zakonskim projektom. Za duha in srce Borza 17 maja 1929. DENAR V današnjem deviznem prometu sta se pocenili devizi Berlin in London, ostalo neizpreme-njeno. Promet je bit znaten, največ pa v devizi London, nadalje Dunaj, Praga itd. V vseh devizah, ki so bile zaključene, je intervenirala Nar. banka. Oevizm tečaji na ljubljanski fcorz 929. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 zaklj., Praštediona 850 den.. Kred. zav. 170 den., Vevče 123 den., Ruše 250—260, Stavbna 00 den., šešir 105 den. Zagreli. Drž. pap.: vojna škoda ar. 110—411, kaša 410—411 (410), termini 5. 410—411, (i. 413 do 415, 7 414—418, 12. 433—436, 7 odst. invest. i>os. 84.50—85.50, agrari 52 bi. Bančni pap.: Union 205 do 206 (205), Poljo 15.5-15.75 (15.50), Hrv. 50 do 55, Kred. 93 den., Jugo 83-85 (83). Lj Kr. 123 den., Prašted. 850 den., Srpska 150—15,", Ženi. 138—140 (138), Etno H! i den. Ind. paj>.: Guttmann 200 do 210, Našice 1050 den., Slavonia 187—195 (190), Sla-veks 103 den., Danica 18, Drava 395—410, Šeče-rona 430- 440, Osj. Ijev. 175-185, Brod. vag. 150 do 160, Union 170—180, Ragusea 500 —540, Oceania 190 den., Jadr. plov. 580 bi., Trbovlje 47<; bi.. Vevče 126 den., Piv. Sar. 215 bi. Bolgrad. Narodna banka 7650, Izvozna banka 9P0, Belgr. zadruga 7030, 7 odst. inv. pos. 85—86, agrari 52 vojna škoda 409.50- 411, 12. 483.8« do 434.50. Dunaj'. Don. sav. jadr. 81.10. Wiener Bank-verein 22.40, Bodencredit 100.25, Creditanst. 54.40, Esconipteges. 21.60, Union 24.90, Aussiger Chemi-sche 260, Alpine 42.20, Trboveljska 57.40. Levkam 7.06, Rima Murany 110.30. Žito V kupčiji je zopet zavladalo mrtvilo. Kazen Od nekaterih trgovcev, ki morajo svojo blago dispo-nirati, skoro ni ponudb na trgu. Zanimanja je jako n>«lo. Cene za pšenico so tako različne, dn ni mogoče povedati nekih splošno veljavnih cen. kajti boljše gornje baško blago se nudi po 240, 242.50, pa tudi po 232.50—236. Koruza je zopet nazadovala ter notira bačko in sremsko blago 242.50—245 nakladalna postaja. Tudi cene za oves, ječmen in rž ! polagoma nazadujejo, a vkljub temu za te pred- j mete ni nobene porabe. V ostalem ie položaj ne- ! izpremenjen. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post.. plač, 30 dni, dobava prompt): Pšenica bč. prompl 280-282.50, za maj 287.50-290, koruza laplatska maj 312.50-315, junij 307.50—310.50, julij, avgust, september 802.50—305, bačka 302.50 305. ječmen bar. 68—69 kg 342.50—345. bč. 07—68 kg 320 do 325, oves bč. 295—297.50, moka Og vag. bi., fko Ljubljana, plačljivo po prejemu 405—4111. Zaključena sta bila: 1 vagon koruze in 1 vagon pšenice; skupaj dva vagona. — Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč 235—237.50, bn. 232.50 do 235, sr. 235-237.50. Oves: bč. 230—282.50 Koruza: bč. 242.50—245, 7. 247.50—250, bn. 237.50 do 240. sr. 242.50—245. Moka: Og 330-340, št 2 310 do 320. št. 5 290—300, št. 6 285—292.50. št. 7 275 do 282.50, št. 8 200—210. Otrobi: bč. 170—175, bn. 165—170. Tendenca nestalna. Promet: 15 vagonov pšenice, 20 koruze, 5 moke in 1 otrobov. Skupaj 41 vagonov. Sombor. Pšenica bačka 227.50—232.50, poli-, ska slep. sr., slav. 225—230, ječmen bački 64 do 65 kg 230—235, pomladni 67-08 kg 255—260, bar. 79—80 kg 265—280, oves bč., sr. in slav. 215—226. rž bačka 220—225, koruza bačka za maj 240—245, za junij 245 -250. moka bačka Og 330—340. 2 310 do 320, 5 2S0—300, 6 270—280, 7 260—270, 8 200 do 210. fižol neizprenienjen. otrobi bački prompt 165—170. Tendenca mlačna. Promet 327.50 vagona. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica: maj 23.65—23.52, zaklj. 23.50—23.52. oktober 25.22 do 25.33, zaklj. 25.34—25.35, marec 26.98—27.14, zaklj. 27.14—27.15. — Rž: maj 20.10, zaklj. 20.25—20.30, oMober 22.04—22.20, zaklj. 22.18—22.20, marec 23.53—23.70. zaklj. 23.66—23.70. — Koruza: maj 26.10, zaklj. 26—26.10, julij 26.75—26.82, zaključek 26.80—26.82. Les Na ljubljanski borzi je bilo w:k!iučeno: 5 vagonov drv in 1 vagon tramov, skupaj 6 vagonov. Iščejo se hrastovi pragovi 1.80 m 14X20 fko meja, oz., Sušak. Tendenca neizpremenjena. Živina Svinjski sejem r Mariboru 17. maia. Pripeljanih je bilo 427 svinj. Cene: mali prašiči 5—9 tednov 100—250 Din, 3—7 mesecev 350—550 Din, 8 do 10 mesecev 580 -750 Din. 1 leto 1000 -1200 dinarjev. 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 kg mrtvo teže 16—17 Din. Koze komad 25(1 Din. Prodanih je bilo 318 svinj in 1 koza. * Bencin. Po novem trošarinskem zakonu se je s 15. majem t. 1. znižala trošarina na bencin zn 1 Din. Zaenkrat, dokler trajajo zaloge, ostane cena bencina neizpremenjena, ko pa prispe nižje otro-šarinjeno blago v Ljubljano, se zniža cena za 1 Din. Sedaj notira bencin engros v Ljubljani 11 Din za kg, pri črpalkah pa ua. drobno 8.50 Din za liter. Cene se bodo sedaj znižale za 1 Din j>ri kg. 1" maja povpraš non. uredil sr. It V Amsterdam 2287,- _ — Herlin 1350.— 1353.— 1351.51 1351.75 Bruseli — 790.14 — — Budimjiešta — 991.9 — — Curih 11)94.4(1 11-97.41 H 9 i.9l P 95.90 Duna.i 71:8. >3 801.23 799.73 799.73 London 27 6,60 276.40 276.- 276.(3 New.vork 56.158 bO.88 56.78 56.79 Pariz — 222.30 — — Praga 167.98 Ifc8.78 168.3* 168.38 Trsi — «17.84 — — A. Černe, Kongresni trg 10. neizpremenjeno. Zagreb. Amsterdam 2284—2290, Berlin 1350 do 1353, Curiii 1094.40—1097.40, Dunaj 798.23 do 801.23, London 275.60—270.40, Ne\vvork 56.685 do 56.885, Pariz 221.30-223.30, Praga 167.98—168.78, Trst 296.80—298.80. Belto-ad. Budimpešta 990.45 -093.45, Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 79,8.23—801.23, London 275.60—276.40, Nevvvork 56.685—56.888, Trst 296.84 do 298.84, Pariz 221.30—223.30. Praga 167.98 do 168.78. Curih. Belgrad 9.1275. Berlin 123.36, Budimpešta 90.45, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.90, London 25.185, Madrid 73.95, Nevvvork 519.20. Pariz 20.285, Praga 15.365. Sofija 3.75, Trst 27.18. Varšava 58.22. Dinar nolira: na Dunaju (deviza) 12.51625. (valuta) 12.47, v Londonu, Ne\vyorku in v Pragi mi Hrastnik Z ozirom na naš včerajšnji dopis i/. Hrastnika smo dobili tole pojasnilo: Svoječasno sla raznašala pošto dve pisuionoši, sedaj pa jo že dalj času en sam; jasno je, da en $ani no rnorc zmagovati dela; ker pa pride \ kratkem zopet še drugi pismonoša, jc pričakovati zo|>ol izboljšave v dostavi. Marenberg Izdražba posestev. Pri tukajšnjem sodišču j. bilo dne 13. maja izdraženo lepo posestvo »Jenčič« v Breznu za 310.01«) Din. Izdražil je to posestvo znani lesni trgovce p. Miha Snobe i' Kozjega, občina Remšnik. Nadalje je bilo izdraženo posestvo bivšega gerenta in župana g. Predana v Marenbergu potoni licitacije na javni dražbi. Posestvo in pripadajoče zemljišče se jc razkosalo, radi česar je bil izku|>iček nekaj večji. Ptuj Film »Grob na severnem tečaju«. Prosvetno društvo v Ptuju je dobilo zelo poučni, krasni in zanimiv film »Grob na severnem tečaju«, ki ga bo predvajalo v mestnem kinu dne 18. in 19. maja. Ker je film skoz in skoz poučnega in neoporečnega značaja, sa bo predvajal tudi z-i šolsko mladino in to v soboto 18. maja ob II, ob 2 in 4 popoldne, zvečer ob 8 pa za občinstvo. V nedeljo ob pol 4, pol 7 in pol 9 /.večer. Film predvaja raziskovalce severnega toče ja, ki so žrtvovali svoje življenje za znanost. Dve mojstrski deli P, Claudela Po knjigi »Feuilleg de Saiiits« ter zbirki esejev »PositionK h propoHitioiii«, nam daruje Paul Claudel dve deli čisto pesniškega značaja ter se s tem vrača k svojemu prirodnemu udejstvovanju. Njegova nova drama >Le soulier de sutin« je izšla v omejeni luk„'usm izdaji v založbi Nouvelle Re-vue Fran^aise s podnaslovom nu le pire n'est pas toujours sur — Action espaguole en (juatre jour-nees . To delo pomeni višek Claudelovega ustvarjanja v dramski obliki. Vsi elementi drame, od tragike do komike, z vso obširno klaviaturo od lirike do epike, so v >Le soulier de satin« izčrpani, radi česar smemo smatrati to delo kot mojstrsko umetnino ne le Claudelove, ampak sodobne umetnosti sploh. Kontrast med osnovnima tendencama dobrega in zla, ki se borita v človeku, je tu kakor v vsem Claudelovem delu lemelj dramskega dejanja, vendar je v tem poslednjem delu gledan » suvereno silo duha, ki v svoji visoki in ueskaljivi tišini opazuje viharje, ki razburjajo ozračje in ki vro neprenehoma iz neizčrpnih globin. Za mojstra, kakršni so redki v stoletjih, ga označuje njegovo bratstvo z vsemi elementi, njegovo obvladanje vseli prijemov v mehanizmu tehnike in neprecenljiva zrelost njegovega duha — n veličino njegovo tvori njegov mir, ki je enak Leonardovemu miru. — O elementih drame pri Paulu Claudelu je napisal Jean PrOvost v majskem zvezku »Nouvelle Revne Fraiifaisec lep članek, na katerega opozarjani vsakogar, ki se zanima za Claudelovo dramsko' ustvarjanje. — Druga Claudelova knjiga, ki je pravkar izšla tudi v založbi N. R. F., se imenuje »L'oiseau noir dans le soleil levant« ter je po svojem značaju nekako nadaljevanje jirekrasne zbirke Claude-lovih jiesrrii v prozi >Coiinaissaiice de 1' Est«. Azija, kjer je preživel Claudel polovico svojega življenja, je na teh gostih, kratkih in čiste poezije polnih straneh na nedosežen način odkrita. Prispodobe, meditacije in opisi si sledijo v kristalnem, bistrem teku kakor polni curki iz najčistejšega studenca. Prijateljem resnične jioezije bosta novi Claudelovi knjigi neprecenljivo darilo, saj je vendar on pole«: Danteja največji katoliški pesnik vseh časov. s. I. Nemški kabaret Človek bi si mislil, da kabaret ne more biti drugega kot izmeček umetnosti, pa je zmotno. Če najdeš v kabaretu človeka, kakršen je Walter Mehring, ali kakršen je Joahim Ringelnatz, začneš gledati stvar z drugim očesom in mislim, da se ne motiš, če vidiš v kabaretu sodobno obliko tistega, kar je bilo nekdaj narodna in ljudska pesem. Seveda, v ogromni večini so kabareti brez vsake vrednosti, mnogokrat celo kvarni okusu, umetnosti in morali. So pa tudi — žal samo izjeme — kabareti, ki imajo svoj globok kulturen pomen. Mehring iu Ringelnatz: pivi naobražen ter kol osebnost bolj hladne kot impulzivne narave, drugi vagabund, človek neštetih poklicov in že skoro mitoloških sposobnosti, prava Shakespeare-jeva figura, sta najodličnejša predstavnika sodobne nemške kabaretne umetnosti. V založbi S. Fischer, Berlin, je Mehring pravkar izdal «Die Gcdichte, Lieder und Chansons«, v katerih z bistro in žgočo satiro biča zlaganost civilizacije, gorostasnosl mehanike velemestnega življenja in v katerih šc 7. neprekosijivo dovtipnostjo obravnava vsakdanje dogodke. Mehring nam podaja tako rtdkoč kulturno sliko našega časa v teh kar . barelnik šansonih in ker so isti povrh še delo pristnega pesnika, ki ima tenak čut za ritem in z« tehniko poezije, so mi zdi, da bodo ti drobni verzi zanamcem živahneje pričali o našem času kakor debele razprave in velike knjige. — Ringelnatz je pa muhast, dovtipen in prisrčen, sinfpaličen pojav ljudskega pesnika, ki je skoro brez sarkazma in ki spominja po marsikateri potezi svojega značaja na Nestroya. Nepozaben lik, kadar stoji na kabaretnem podiju in odlaina svoje grbaste verze! Toda ti verzi so neprecenljiva bla-godat v svoji godrnjavi brezbrižnosti in zelene oaze v puščavi, ki si dan današnji natika prelepo ime »humor«. V založbi Ernsta Rovvohlta, Berlin, sta v zadnjem času izšli dve njegovi zbirki šansonov in pesmi: »A i s Mariner i m K r i e g« in pa »A 1 1 e r d i n g s«. S. Š. * Slovenska Matica pravkar razpošilja svojo letošnjo edicijo in sicer; I. del (Jesen) Revmonto-vih kmetov v mojstrskem prevodu Joža G1 o -nar ja ; roman V zablodah Franceta Bevka; Zgodovino slovenskega slovstva od začetkov do marčne revolucije od Franceta Kidriča in 3. snopič I. dela Izidor Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti. * Srpski književni glasnik, 16. maja prinaša poleg pesmi in povesti članke o: Korespondenci med Strossmajerjem in Račkim, Moderni nemški književnosti, o Einsteinovi teoriji, o »Naši besedi« O. Župančičevi ter literarne in glasbene ocene kakor tudi političen pregled. Monograiije jugoslovenskih umjetnika. Izi«l je 3. zvezek z 8 reprodukcijami slik Bele Čikola. Zbrana dela Vladimira Nazora je začela izdajati knjigarna Vasic v Zagrebu. Izšel je prvi zvezek: Tri pripovijetke iz jednog dječjeg doma. Smjerovi moderne umetnosti. Napisal K. Mesaric. Izdaja Socijalne misli«, Zagreb 1929. Romunski pevec Emil Marinescu bo gostoval le dni v zagrebški operi, kjer bo pel Rudolfe v »Boheme«. • Novosti knjižnice Francoskega instituta v Ljubljani. (Seznam št. 4.) Coquelin Cadet: Le Livre des Convalescenls. — Joahim du Bellay; La Dčfensc de la Langue franpaise. — La Roche-foucauld: Reflexions, Senlences el Maximes mo-rales. — Vauvenargues: Oenvres choisies. — Voltaire: Dictionaire philosophique. — Georges Renault et Henri Chateau: Montmartre. — Charles Joliet: Le Roman de deux jeunes Maričs, — Gustave Droz: Entre Nous. — Maximilienne Heller: La Mer rougc. — J. J. Rousseau: Du Contrat so-cial. — Thčatre de Voltaire. — Schvvan-Behrens: Grammatik des Altfranzfisischen. — Meyer-Lueb-ke: Historische Grammatik der franzosisehen Sprache, I. — A. Rebiere: Pages choisies des Sa-vants modernes. — Malaunoy: Maistre Pierre Pa-thelin, Historič. — Renč Bazin: Souvenirs d'en-fant. — Ch. V. Langlois: Lectures histori.ues. — Charles dOrlčans: Počsies complčtes, tome I et II. — J. M. J. A.: Littčraturc franpaise. — Chefs-doeuvre des Počtes du XVI. Sičcle. — Georges Pellissier: Littčraturc Franpaise. — Swifti Voya-ges de Gulliver. — J. Gouraud: Les quatre Pičccs d'Or. — Le Capitaine Mayne-Reid: Les Chasseurs de Girafes. — P Parigat: Emile Augier. Lčo Claretie: Pariš depuis ses Origines jusqu'en 1' an 3000. — E. Litlre: Dictionaire d« U Langu« Fraa-«ais«. Germain Martin, prof. pariške pravne fakultete in znan finančni strokovnjak, je dejal nekoč v predavalnici: »V svetovni vojni sem bil navaden vojak in straž i 1 avtomobilski park v Versaillesu. Nekaj dni, predno je Amerika napovedala Nemčiji vojno, sem bil cd straže poklican v fin. ministrstvo, da pogledam finančno stanje Francije. V drž. blagajnah sem našel komaj nekaj milijonov frankov. Francija je bila na tem, da v par dneh kapitulira. Nič boljše stanje ni bilo v Angliji. je po- t Grof Bcsdari. Bivši ital. veleposlanik v Berlinu, grof Alessandro de Bosdari, nazadnje veleposlanik v Parizu, je umrl v svojem rojstnem mestu Bologni v starosti 62 let. segla v vojno Amerika in isti dan je bila vojna že odlcčena v korist zaveznikov. In vsaka bodoča vojska bo odločena v korist onega, kateremu bo pomagala Amerika. Kajti niti Anglija, najbogatejša evropska država, se ne da niti daleč primerjati z bogastvom in finančno močjo Amerike ...« To bogastvo U. S/ A. (Zvezne države severne Amerike) se še vedno kepiči cd dne do dne. Amerika prcducira v 12 mesecih toliko, kolikor perabi v 24 mesecih. Poleg tega plačujejo evropske države svoje ameriške vojne 'dolgove in povojna posojila (naša država plačuje te dni kupone Blaireovega posojila). Špekulacije obsegajo tak obseg, da nekatere banke delajo neč in dan. Vedno bolj se čuti kriza bogastva. Navaden bandit, ki ga je policija pred kratkim ubila, je imel nad eno milijardo dinarske vrednosti likvidnega blaga. Zadnje leto so začeli nalagati Amerikanci svoj denar tudi že v hranilnice, kar deslej ni bila navada in kar je za Ameriko nenavaden pojav. Ford se je prerodih V 14 dneh bo začel izdelovati svoj novi fabrikat: mali, kovinasti zrakoplov za nizko ceno. Severna Amerika bo začela prodirati v Južno zračnim potem. Evropo je Amerika že davno zavojevala. Samo v Franciji so ameriški bogataši pokupili za časa krize franka toliko starih plemiških dvorcev, da še vedno prevažajo ladje pohištvo v zabojih v Ameriko. Trgovina s temi dvorci in antičnimi francoskim pohištvom je postalo že predmet špekulacije in ameriški tovarnarji zahtevajo nanje visoke uvozne carine. Radia in kinematografov so se polastili židje. Kralj radia, David Sarnov, je prišel v Ameriko iz Rusije, kjer se je učil za rabina. Filmi, kot so pri nas, postajajo v Ameriki že redki. V modi so govoreči filmi. To pomeni konec orkestrov v kinematografih, v večjih mestih celo v kavarnah in restavracijah. V Ameriki se ceni samo ono, kar je aktualno in kar je moda. Paul Morand, znani francoski publicist, si je letos sredi meseca februarja kupil v Newyorku popolnoma nov kovčeg za 50 odstot. ceno. Trgovec mu je dejal, da je kovčeg modela 1928, zdaj pa da smo žc pol drug mesec v letu 1929! To je ameriška brzina življenja, ameriška kaprica, ameriško bogastvo. Toda čim bogatejši so Amerikanci, tem rajši hodijo v Evropo. Nemčija dela v Ameriki veliko turistično propagando; v vseh vagonih družbe za spalne vozove visijo nemške reklame. Dnevno se veča število ameriških turistov, ki prihajajo v Nemčijo. 2 njimi pa prihajajo dolarji... Tudi naša dolžnost je, posvetiti našemu tujskemu prometu, njegovemu dvigu in propagandi največjo pažnjo. Naša propaganda se mora razširiti na Ameriko, kajti ameriški turist je najbogatejši. Seveda zahteva gotov komfort, toda, denar, naložen v tujskopremetne svrhe, ne more propasti, ker je tujski promet stvar bodočnosti in v njem leži tudi dober del naše bodočnosti. Ne prezrimo pri propagandi Amerike, kajti pravi Amerikanec estane samo šest mesecev v letu v Ameriki. S potovanji v Evropo pa dobivajo Amerikanci vsako leto pravil-nejše mnenje o Evropi. Uvide vajo, da jc Evropa vedno manj cinična in manj sofistična, dve lastnosti, ki jih Amerikanec sovraži. Radi alkohola pa že davno nihče ne hodi več v Evropo, kajti samo na Manhattanu se prodaja ta pijača na 25 tisoč krajih ... Mi; o vua p a iu ca v * t n a g u. One 18. maja 1899 je bila otvorjena baška mirovna konferenca. Njeno najvažnejše delo je ustanovitev stalnega mednarodnega razsodišča, ki je bila do ustanovitve Društva narodov najvažnejša meddržavna organizacija. gantne obleke, lasten avtomobil, sedež ali ložo v operi; vsako leto gredo na potovanje. Poleg tega ima Barcelonec rad dobre smod-ke, fino kavo, izbrana kosila in prekrasna okolica ga neprestano vabi na izlete. Vse to stane več denarja, nego običajno znašajo dohodki. Poznavalci razmer trdijo, da kakor ima v sosednji Franciji vsak najskromnejši malomeščan svojo hranilno knjižico odnosno čekovnico, tako ima vsak Barcelonec svojo menico. Čc se vidijo prijatelji in znanci, si Otvoritev razstave v Sevilli. Oivoritev špansko-ameriške razstave v Sevilli je bila pravi narodni praznik latinskega plemena. Naša slika kaže del one ogromne množice, ki jc prisostvovala otvoritvi razstave. Katzslonec zna živeti Kataloncem se je letos izpolnila vroča želja, da v svojem prekrasnem glavnem mestu — Barceloni — otvorijo svojo veliko razstavo, na katero so se pripravljali celih dvajset let. O Kataloncih je znano, da so nemirnega in upornega duha — tam vedno tli, ako že ne gori. Ostali Španci jih nimajo radi, vendar jim priznavajo, da so pridni in štedljivi, rojeni trgovci. Katalonec ljubi družinsko življenje in je težko najti samca zrelejše dobe; v javnem življenju samci ne igrajo nobene vloge. Značilno pa je za Barcelonce, da je po njihovih družinah le malo otrok — dva do tri, dočim je ostala Švanija znana po svoji detoljubnosti in mnogoglavih družinah. Katalonec izredno ljubi udobnost in razkošje. Domalega ves srednji stan živi preko svojih sredstev: imajo lepa stanovanja, ele- Sledovi državljanske vojske v Mehiki. Mesto Torreon, ki so ga vladne čete zavzele šele po težkem boju, je hudo trpelo od artilerijskega ognja. Naša slika kaže razvaline tržnice. navadno povedo: »Jutri mi zopet zapade ena menica ..Zdi se, da spadajo denarne ne-prilike v Barceloni med dobre običaje, gosposke navade ter dvigajo človeku kredit. Trdijo, da se skrivajo v meničnih listnicah velikih barcelonskih bank podpisi prav vseh meščanov. Pri tem je Barcelonec vedno na straži za kupčijo in dobičkom, le da se drži v gospodarstvu svojih lastnih pravil. Za novo, potrebno moč v trgovini se zdi trgovcu škoda denarja, pri tem si pa da dnevno vsak dan dvakrat na ulici osnažiti čevlje, dasi ima doma služkinjo; to stane letno okroglo 150 pe-zet. Toda dati si osnažiti čevlje na ulici spada med gosposke navade in Barcelonec na gospoščino mnogo da. Če ima Barcelonec tisoč pezet, potem je prepričan, da jih potrebuje najmanj dva tisoč; takoj gre in si izposodi manjkajoči tisočak, češ, da ga potrebuje za neki primanjkljaj, ki ga pa dejansko nikjer ni. Pri vsem tem se Barceloncem gospodarsko ne godi najslabše, za kar je najboljši dokaz letošnja razstava. Španski diktator - modni risar širši javnosti gotovo ni znano, da se španski diktator Primo de Rivera v prostem času bavi z modnim risanjem. Na isti mizi, na kateri podpisuje najvažnejše državne akte, riše diktator dražestne skice za ženska ogrinjala, večerne obleke itd. Zadnji izdelek Primo de Ri-vere sta dve skici za obleko njegovi vnukinji. Ena je iz črne svile s črnini ovratnikom in manšetami, druga je plava z rumenim ovratnikom in manšetami. Pravijo, da ima diktator izreden okus za take reči. Diktatorjeve obože-vateljice samo obžajujejo, ker mu državni posli ne dopuščajo, da bi se bolj posvetil svoji umetniški fantaziji. Bodimo optimisti! Opitimizem je latinska označba za nagne-nje, da gledamo na svet in življenje od najboljše strani, da gledamo vse stvari v rožnati barvi. Pesimizem pa označuje ravno nasprotno nagnenje, da gledamo vse v temni luči. (Optime = najboljše, pessime — najslabše.) Tako delimo ljudi v optimiste in pesimiste. Kateri imajo bolj prav? Charles Richet pravi (v pariškem »Matinu«): Stvari je treba videti črne ali rožnate. Najboljše bi seveda bilo, da bi videli take, kakršne v resnici so, toda ta je enostavno nemogoče. Človeku neka stvar ali ugaja ali ne ugaja, ga privlači ali odbija, osrčuje ali pobija in tako vidimo vedno ali tisto, česar se bojimo, ali ono, kar želimo. Optimist in pesimist na barometru ne citata istih številk. Tisti, ki ima prav, je pa le najbrže optimist. Moj spoštovani prijatelj Da-gincourt je poizkušal ustanoviti družbo optimistov in to ni bilo napačno. Vsi bi morali biti njeni člani. Če dvomite, poslušajte dilemo: ali — ali, kakor so jo izrazili Grki: »Jutrajšnji dan, o človek, bo ali srečnejši nego današnji ali nesrečnejši. Če ima biti srečnejši, potem se raduj, ker te čaka sreča. Če pa ima biti nesrečnejši, potem hiti uživati sedanji čas, in ohrani svoj smehljaj.« Bodočnost je na vsak način optimistova; kajti optimist misli, najsi že po pravici ali ne, da more s svojimi dejanji izpremeniti tek dogodkov. Pravi optimist se ne da ujeti veri v neizbežnost usode. Optimist veruje v učinkovitost svojih naporov, dočim pesimist le toži in ponavlja besedico, ki je vir tolike bede: »Čemu?« Dejanje pa je moč in radost. »V začetku je bilo dejanje,« pravi Faust. Vera, da moremo s svojo voljo, s svojo energijo, s svojim pogumom izboljšati svojo usodo, je že skeroda sreča. In skoraj že tudi uspeh. Vse velike stvari na svetu so uresničili optimisti. Skrivnostni dobrotnik Londona London se zanima za skrivnostno osebnost, za nekega neimenovanega dobrotnika. Ta človek dela veliko propagando za vsakovrstne dobrodelne namene. Svojčas je daroval 150.000 funtov (okrog 29 milj. Din) za zgradbo »Bolnice kralja Edvarda«. Nadalje je ista oseba darovala večje vsote denarja za zaščito nezakonskih otrok, za brezstanovanjce, za zavetišča itd. Vsi ti darovi so bili poslani oziroma izročeni po slugi skrivnostnega bogataša. V spremnih pismih se je skrivnostni dobrotnik vedno podpisoval kot »Audax« (pogumen). Kljub vsem naporom časniških poročevalcev se doslej še ni moglo zvedeti za ime tega dobrotnika. Pred par dnevi je Audax govoril pred ogromno množico, pa je kljub temu ostal neznan: govoril je v mikrofon radio-postaje in je njegov govor moglo poslušati na stotisoče ljudi. O sebi je povedal samo to, da je starejši gospod, pa da ni noben milijonar. Mednarodni kongres vojaških zdravnikov Te dni se je vršil v Londonu 5. mednarodni kongres vojaških zdravnikov. Otvoril ga je angleški vojni minister sir Laming Wor-thington-Evans. Na kongres je prišlo 750 delegatov iz 40 držav. Pred otvoritvijo kongresa so delegati položili venec na grof neznanega vojaka v westminsterski opatiji. Ko je bil kongres otvorjen, je angleški vojni minister imel pozdravni govor, v katerem je navajal, da je naloga vojaških zdravnikov lažja od naloge političnih osebnosti. Zdravniki imajo skupnega neprijatelja: bolezni in bolečine. Ko ga srečate, ga lahko ugotovite. Težja je naloga državnikov, ki delajo na to, da se združijo v borbi proti kakemu drugemu ne-prijatelju. To je vojna, čije vzroki se težko ugotove. Nato je govoril general Matthews Fell, vrhovni upravitelj angleške vojaške zdravstvene službe, ki je navajal, da ima kongres vojaških zdravnikov svoj začetek v konferencah, ki so se vršile za vojne med šefi zdravstvene službe zavezniških armad. General Fell je povedal, da so se v Yorku in drugih angleških mestih našli dokazi, dn so že rimske legije imele zdravstveno službo. »Živali tečejo mnogo hitreje ko človek,« je poučevala mati malega Tončka. »Tako na primer teče pes mnogo hitreje ko človek.« »Prava reč,« reče nato Tonček, »saj ima pa tudi šc enkrat toliko nog.« * »Pravkar mi je zdravnik izdrl zob.« »Ali te še kaj boli?« Meh iivlhnk ' vrne io vrvenjem Amerika, nje bogastvo, moda m drugo Programi Radio-Ljubljana r Sobota, 18. maja; 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 17 Koncerl Hadio orkestra. — 18.30 Nemščina, gospa dr. Piskernik. — 19 Spiritizem na Notranjskem. Psihoanalitična pojasnitev zagonetnega slučaja, dr. Bartol. — 19.30 Početek pokojninskega zavarovanja javnih nameščencev, dr. A. Sagadin. — 19.55 Odgovor slovenske mladine na mirovni pozdrav mladine iz Wallesa. — 20—20.30 Prenos zvonenja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 20.30 Pevski kvartet Glasbene Matice. Vmes žvižganje, g. Bučar. — 22 Časovna napoved in poročila. Nedelja, 19. maja: 10.00 Dela v vinogradu, zatiranje škodljivcev (kislega črvička itd.) g. F. Ka-fol. — 10.30 Sadjarstvo, ing. Skubic. — 11 Koncert Radio-orkestra: Joh. Schrammel: Dunaj ostane Dunaj, Waldteufel: Drsalci, Keler Bela: Romantična uvertura, Joh. Strauss: Vesela bitka. — Vmesne speve poje gosp. Markovič. B. Kačerovsky: Svunoč mi soko, Vjetar ujiše, Sidži mi draga, Oj cvječe moje, Sano dušo, Iv. Zajec: Noč je tiha, Lastovicam, Romanca Zrinjskoga, V. Stohuljak: U spomenar, F. Albini: Barcarola iz opere Nabob. J Hotze: Se-renada. — 15 Časovna napoved — Gogolj: Ženite v, izvajajo člani nar gled. — 16 Ribničan Vrban pripoveduje svoje storije, Sem Ribenčan Vrban — pesem, Kako so me v neki vasi imeli za ministra, Kako so me v bolnici operirali, Kako se mi je godilo na Tržaškem veleaejmu, Učeni Urban — kuplet, Kako smo v Ribenci most merili, Kako sem v Laščah na neki veselici deklamiral, Kako smo Ribenčanje u Dolenji vasi »cvjake« pobiral'- Se ena iz Trsta. — Reproducirana glasba. — 17 Koncert Radio-orkestra: Novaček: Castaldo, Sidney ,Io-nes: Mimosa valček, Rib. Wagner: Rienzi, zadnji tribunov, Kalman: Cirkuška princesa. — 20 Večer slovenske glasbe, izvaja godba Drav. div.: Čerin: Slovenski fantje, Jaki: Odmevi iz naših krajev — Potpuri slov. pesmi, Zaje: Večer na Savi, Dolinar-Čerinovi: Miljenci — Potpuri slov. nar. pesmi, Haj-drih: Jadransko morje, Čerin: Delaj, dekle pušeljc, Jaki: Potovanje po Sloveniji — Potpuri slov. nar. pesmi, Čerin: Rasti rožmarin, Pahor: Slovenski svet — Potpuri slov. nar pesini, Hengartner: Rio Negro, Pahor: Naši mladini, Kalman: Pojd* z menoj v Varaždin, Razna kola. — 22 Časovna najioved. Dnevne novice. Drugi programi * Sobota, 18. maja. Belgrad: 12.10 gramofonske plošče in poročila. — 12.45 konccrt radio-kvarteta. — 17 Pravljice. — 17.25 Jazz. — 18.30 Zdravstveno predavanje. — 20 O izletu Jadranske straže v Grčijo. — 20.35 Večer vijolinske glasbe. — 21.50 Poročila. — 22 Medved, šaloigra. — 22,35 Harmonika in vijolina. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 19 Iz literature. — 19.45 Književnost. — 20.35 Vesela glasba. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Koncert. _ 16.30 Ura za propagando svetovnega miru. — 18.05 Glasba za mladino. — 19.20 Rusalka (Dvo-fak), opera. — 22. 25 Lahka glasba. — Stuttgart: 14 Ura za mladino. — 15 Schubertova glasba. — 18.35 Prenos nogometne tekme. — 20.30 Zabaven švabski večer; nato zabavna ura in plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Koncert. Instrumenti in petje. — 20.30 Koncert sinfoničnega orkestra. — 21 Vojaška godba, petje in plesna glasba. — Bern: 16 Koncert. — 20 Zabaven večer in orkestralna glasba. — Katovice: 12.10 Plošče. — 17.55 Mla-d inska ura. — 20 Večerni koncert iz Varšave. — 23 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Lahka glasba — 20.45 Koncert vojaške godbe. — Berlin: 15.30 Paraguajske pripovedke o strahovih. — 16.30 Berlin v prozi, — 17 Plesna glasba. — 18 10 Šport. — 19.30 Po naravi. — 20.05 Črni zaboj, igra; nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Orkestralna glasba. — 17.15 Pravljice. — 18.15 Predavanje, nato pelje otroškega zbora. — 18.50 Solopetje. — 19,30 Binkoštni običaji. — 20 Ljudska igra »S'Mullerl«, nato orkestralna glasba. — Milan: Plošče. — 13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 17 Kvintet. — 19 Jazz. — 20.30 Lodoletta (Mascagni), opera. — 23.15 Jazz. — Budapest: 9.15 Koncert. — 12 Zvonenje in plošče. — 18 Ogrske pesmi. — 19.35 Lahka glasba. — 21.15 Igra, — 22.40 Ciganska godba. OIIAVE ZLO M Vsaka beseda 50paraliprostordrobne vrstice 1'50 Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Za oglase strogo tt-govskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2 Dir?. Na|manjs*iznesek10Dm.Pmtojbina za "šifro 2Din.V>akogia) treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovar|amo I e,če je priložena znamka.Ček.račun LjubljanalO^.Tel/iUS-ZŽ HH n ■■■ vi-." . •> »>.•' • % Službe ncejo Gospodična že več let samostojna — išče mesta poslovodkinje ali blagajničarke. Ista prevzame na račun kako podružnico ali točilnico. Razpolaga tudi z lastno koncesijo ter osebno pravico. Ponudbe pod »Agil-na 564« na upravo »Slovenca« Ljubljana. Izvežbana pletilja išče dela za na dom. Naslov v upravi pod 5279. Prodajalka pridna, poštena starejša moč, izurjena v mešani stroki, lepih manir in delavna, dobi takoj mesto v večji trgovini na deželi z vso oskrbo. Ponudbe pod šifro »Vestna prodajalka« na upravo »Slovenca« pod št. 5346. Vajenca z dežele sprejmem za pekovsko obrt. Mora biti 16 let star, priden in pošten. Hrana, stanovanje in perilo v hiši. Drugo po dogovoru. — Anton Grahek, pekar., Črnomelj. Pekovski pomočnik se sprejme. Biti mora trezen in zanesljiv. Osebno se je predstaviti pri E. Drčar, parna pekarna, Šmartno pri Litiji. Trgovskega učenca sprejmem. Hrana in stanovanje v Hiši. — Anton Markun, trgovina z usnjem, Kolodvorska ul. 41, Stavbnega tehnika z večletno prakso ter prvovrstne polirje samostojne stavbovodje -išče tvrdka »Slograd«, Ljubljana. Dieselmotor že demontiran, 35 HP, pariJ stroj, še montiran, 120 HP, vsled elektrifikacije ceno naprodaj. — Ponudbe na Ljubljana t, poštni predal 120. Travniki in parti na Barju še naprodaj. Plačilo tudi na obroke. Franc Pust, Streliška 33. rstrrj umor .'-i- — t rcom Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82. Tri krasne parcele imam še naprodaj nasproti nove šole v Zg. Šiški. Stavbeni materijal v zemlji. Poizve se pri Ivanu Božiču, Dravlje št. 2. Trgovski portal prodam v najboljšem stanju. (Vrata in izložba.) Ogleda se lahko: Novi Vodmat št. 37. Pojasnila se dobe P. Košak, Krekov trg 11, Ljubljana. Fino oblekco za 9 letnega fantka proda __hišnik, Pražakova 15. Dve spalnici iz trdega in mehkega lesa se ugodno prodasta. — Ulica jia Grad^2, Pet A. Ž. panjev obljudenih, prodam. Jos. ISabnik, čebelar, Dravlje , ., št. 44. Pohištvo dobro ohranjeno, se proda, n sicer: kompletna salonska garnitura iz pli-ša. omara za knjige z brušenim steklom, kompletna jedilnica, stoli, prevlečeni z usnjem. Poizve se pri vratarju Gledališka ulica 3. Prireditve Na binkoštno nedeljo popoldne ob treh bo v gostilni Janka Prelesnika, po domače pri Tilhu, v Retečah pri Škofji Loki, domača veselica s plesom. Za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno. Pridite v obilnem številu, da se prav »fletno« povese-limo. Gas. društvo Rudnik priredi v nedeljo 19. maja vrtno veselico na vrtu g. Kumarja v Rudniku. Začetek ob 3 popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši v ponedeljek. Vstop prost. Vabi odbor. Ažurira in entla takoj Matek & Mike«, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek. Debelo luskinaste otrobe kupite naJcencje pri tvrdkt /1 VOLK. Llubiiana Resljova cesta 24. v Kranju v najlepšem predmestju, s štirimi sobami in stranskimi prostori ter 3 parcelami, se vsled preselitve proda za lastno ceno Stavba je jeseni surovo dodelana. Podrobneje: Pleško, Kupa pri _ Kranju. Posestvo v Sloveniji kupim. 10—50 oralov z večjo hišo, vilo ali gradom, gospodarskimi poslopji ter živim in mrtvim inventarjem. M. Relič, Bled. — Vila Mirasan. Kupim j hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Mesečna soba s prostim vhodom se takoj odda gospodu. Poizve se v upravi »Slovenca-pod št. 5340. t(£in&ovita rekCama t ALOI1A Ljubljana. Aleksandrova cesta SS 4CeC€C na$iio*re?iih naslovov asa trgevino, obrt «m industrije Zahtevajte brezplačne ponudbe so vse časopise na PcJc$e»MiM tu o rrtesžj* Velika razprodaja! Radi prodaje hiše prodam vse blago, kakor: Klobuke, čepice, srajce perilo, ovratnike in man-šete, dežnike, nogavice naramnice, slamnike itd., telovadne potreščine, kakor: majce, hlače in telovadne čevlje od 25 do 35 Din. Vse po brezkon-kurenčni ceni! - Prodaja sc, dokler traja zaloga. Trgovcem z dežele pri večjem odjemu znaten popust. - Ne zamudite ugodne prilike! Trgovina »Pri Amerikancu«, I.jub-ljana, ^Stari trg št. 10. Vila v Dalmaciji prpravna za Pension, se odda v najem. Dopise na Buchvvald, Gradec, Schil-lerstrasse 4/1. Najprimernejše in v trajen spomin kod BIRMANSKO DARILO jc gotovo prvovrstno izdelana slika. Priporoča sc Kune Franc, fotografski atelje, Ljubljana VVolfova ulica. Posestvo blizu trga, tričetrt ure od postaje Mestinje, obstoječe iz hiše s pritiklinami, njiv sadonosnika, vinograda, gozda, meri circa 6 in pol orala, se proda. Cena po dogovoru. Anton Č u č e k . Lemberg, pošta Podplat. iMopedjetJg ildamčiC-Sušteršic naznanja, da bo za Binkoštne praznike in potem redno vsako nedeljo in praznik vozil na novo omnibus ob 8 zjutraj in ob 16 popoldne iz Ljubljane (izpred Figovca) do Krašnje. Ob 9.30 dopoldne in ob 17.30 popoldne iz Krašnje (izpred gostilne »Pri Pavletu«) v Ljubljano. V ostalem ostane vozni red neizpremenjen. PRVORAZREDNO VELIKO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE trgov«, prostore v strogem centru mesta, od katerih bi en velik lokal mora biti v pritličju na ulici. - Najemna doba bi začela z začetkom leta 1930. in bi trajala event. več let. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »TRGOVSKI PROSTORI« štev. 4577. Ajdova moka po 5 Din fini zdrob iz argentinske koruze, po 4.30 Din fina moka št. 0 iz bana-ške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. Pozor, gostilničarji Pristne domače in ogrske SALAME, kakor tudi najboljši polemendol-ski SIR nudi po zelo solidni ceni I. BUZZOL1NI, Ljubljana, Lingarjeva ul., za škofijo. Skladišče po mogočnosti tik industrijskega tira, v bližini glavnega ali gorenjskega kolodvora v Ljubljani, za stalno zalogo 3 do 5 vagonov mineralnih olj in bencina, za novo ustanovljeno tvrdko, se išče za takoj. — Mala pisarna na prometnem mt':tu, s telefonom ali pa že obstoječa pisarna, katera bi želela sprejeti tvrdko z dvema pisalnima mizama — pride tudi v poštev, Vendar mora dovoliti, da se izstavi poleg tudi tvird-kina firma. — Dobro vpeljani potniki za ljubljansko in mariborsko oblast se v teku 14 dni sprejmejo. — Prvo, drugo in tretjo ponudbo z navedbo pogojev in cene vpo-slati pod »Mineralno olje« na oglasni oddelek »Slovenca«, Ljubljana št. 5424. Za birmo Fotoatelje Kari Holynski, Ljubljana. Dunajska c. 6. Solidno delo! Nizke cene! RAZGLAS Prostovol|no gasilno društvo Kozarje-Podsmreka odda za • zgradbo gasilnega doma vsa zidarska in tesarska dela. Interesenti imajo na vpogled načrt pri načelniku v Kozarjah št. 11. T. C. Bridges: jj-a ji o-o -9 sr N5 S-S* Jf" N »o ► •-1 I .E« IN a ► 0) JiCii^ gQ| «ncso . >w iS-3 » -5 1 g-t/3 > « »J ■g^Sjg S M< •N &UJ ti m rr r? ^ * 'jZ® f > i, a 0 < Ki o r O-J ji <00 d« 5I2--SS n BS,— ^ ® ^ C o ž OS o Ji h S J* S** — o •g «ce a je s teboj, Sam? Ko smo vsi drugi mislili, da je Alan Upton poražen, si ti edini vztrajno trdil, da mu gre dobro, in zdaj, ko se stvari tako lepo razvijajo, zopet kvakas kakor žaba!« Ne mislim kvakali,« odvrne Sam resno. Slutim pa, dn bomo imeli sitnosti. Doma sem iz Kornuelsa in ne morem nič zato, ako imam slutnje.« Nato so dolgo časa jahali, ne da bi kaj govorili. Ta dan se ni zgodilo nič takega, da bi se spomnili na Hamovo mračno prerokbo. Pol jo bila ves čas dobro izhojena in potovali so hilro. Tudi naslednji dan je šlo vse po sreči. Mule so bile prav dobre in prehodili so skoraj štirideset milj. Pokrajina je bila sicer bolj divja, pa vendar še Vedno lopo odprta. Tretji dan pa prijezdijo na sleme velikega pobočja, ki se je spuščalo milje daleč y ogromno travnato ravnino. od uboda otrovanih muh, ki nosijo s seboj bacile naigroznejših bolezni. Muha seda na najokuženejša mesta in tako okužena okužuje Vas, Vaše otroke in Vaše jelo. Varuj se pred tem mrčesom in vporabljaj najdovršenejše sredstvo za pokončavanje. 5HELLTAX Razpršujte Shelltox samo s pomočjo Shelltox brizgalne, ki Vam zagotavlja največji uspeh. Razpršena meglica Shelltoxa ZOnCSlJlVO USmrll zasačeui mrčes ter tekom nekaj minut osvobodi Vašo hišo muh, molfev, Komarjev, Dom, stenic, mravelj, SCorkov, njihovih zaleg ln HClnh Tiskana navodila o uporabi dobite pri Vašem prodajalcu. — Vporabljati Shelltox se pravi ohranjevati hišno higijeno na najvišji stopinji. I Zagovodja vešč vseh manipulacijskih del na večji žagi, tehnične izrabe lesa ter predvsem popravil vseh vrst žagarskih strojev, se sprejme. -Ponudbe s spričevali na: FR. DOLENC lesna industrija, SK. Loka. Turisti in izletniki na Limbaršho goro se opozarjajo na današnji oglas avto podjetja Adamčič-SušterSič. Opozarjamo nadalje, da je od postaje Kresnice na Limbarško goro na novo markirana pot (3'A ure). Iz Limbarške gore v Krašnjo (1 uro). - Kdor še ni obiskal te prekrasne izletne točke, naj se odloči, ne bo mu žal! Dobiva se v vseh krajih. Da damo vsem interesentom za turbinske naprave priliko, da izvršijo merjenje vodnih sil, smo se odločili poslati našega turbinskega strokovnjaka v drugi polovici meseca maja na potovanje po Sloveniji. Vsi oni, ki želijo postaviti vodne turbine tlai nam to takoj javijo, da jih more naš strokovnjak obiskati in izmeriti vode. — STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D., LJUBLJANA. "■'■■"".....■■imiiiM".»—nrn Jnteresantno broJurpo^t uspešnem zdravljenju zolcnih kamnov Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PragaE. VvŠehrsc/ska fr. E iiiiiiaifimiiiMiifiun^nTTTiiiiiii HmimiiN® ■ M® D L ©I Ure zlate, srebrne, ni-kelaste, žepne in zape-stne, točno preizkušene z dvoletno garancijo, po znižanih cenah pri Anton Kajfež urar Ljubljana Miklošičeva c. 14 Poravnajte naročnino! Kopiji se iv peni Peng Idealna kopelj za shujšanje. Izvanredno in enostavno sredstvo, da se doseže vitkost, ie poznata švedska penična OSMOS-kopelj. Shujšanje že po prvi kopelji dokazano za 400 do 1200 gramov. Po zdravniškem priznanju popolnoma neškodljivo za srce in ledvice, kakor vobče za zdravje. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Kjer ga ni dobiti, pošlje en zavoj Penga za Din 42'— general, zastopstvo Psrfumerija „Luxol" 1/eliKi Betkerek št. 41 Že nad 2,100.000 pisalnih strojev stoji danes v rabi svetovne znamke UNDERIHOOD Lud. Baraga Liubl.ana - Šelenburgova 6 - Telet. 2980 Nalholtše Nafprlfetnctše Najzasicsijivelše sredstvo za čiščenje ŽELODCA in ČREV za OTROKE in ODRASLE je PRAŠEK ker čisti brez BOLEČIN — je prijetnega okusa ter obenem osvežuje in desinfi-cira ŽELODEC in ČREV A in s tem preprečuje težja OBOLENJA. Ako redno jemljete po vsakem obedu na špici noža v pol eaše vode prašek MAGNA, Vam pospešuje PREBAVO in preprečuje trdovratno ZAPRTJE. Odstranjuje preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh iz ust, pehanje, vzdigovanje, go-rečico. Zdravi katar ŽELODCA, katar ČREV, bolezni JETER, krče v želodcu, hemeroide, tvore v želodcu. Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točnim navodilom 4 Din ali naročite na naslov: LABORATORIJ „ALGA\ Sušah in priložite pismu 20 Din ali v znamkah za 5 zavojev. ti Dobro znana gostilna pri,.Tratniku naznanja cenjenemu občinstvu, da je otvorila svojo podružnico na Kette-Murnovi m Mariinovii c. 26 (bivša gostilna Pavšek) Ljubljana Pristna in prvovrstna dalmatinska vina. Vedno gorka in mrzla jedila. Večkrat tedensko sveže morske ribe. Kdor želi dobro kapljico, naj pride! GRAMOFONI Columbia, Odeon in drugih najpopolnejših tvrdk. Plošče: najnovejši šlagerji. Pomnite, da ima velikansko izbiro gramofonov in plošč, ter koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah tvrdka: H TEHNIK" JOSIP BANJ Al Ljubljana, Pražakova ul. 19 Ljubljanski dvor (V neposredni bližini glavnega kolodvora) Pridite in oglejte si, ali zahtevajte ponudbe Prodaja tudi na obroke; Prodaja tudi na obroke! ZAHVALA Ker mi na vse obilne in preobilne izraze sožalja o priliki prebridke izgube moje nadvse ljubljene soproge Za birmo 30SIPSNE velika izbira peciva, bonbonov in čokolade los Vitek, uubiian; Sv. Petra cesta št. 13 Na drobno Na debelo ni mogoče zahvaliti se pismeno, bodi tem potom izrečena v mojem imenu in v imenu sorodnikov drage pokojnice naj-prisrčnejša zahvala vsem, ki so mi v teh težkih dneh izkazali svoje sočuvstvovanje z izjavami sožalja, s cvetjem in venci na krsto ter s spremstvom na poslednji njeni poti. Maribor, dne 17. maja 1929. Janko Tavčar. Vsemogočnemu je dopadlo, da je k sebi poklical svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda FRANCETA ŽVANA župnika v Dupljah v četrtek 16. maja. — Truplo se bo blagoslovilo v soboto ob 15 in prepeljalo v Kamno gorico, kjer se bo v nedeljo ob 15 izročilo materi zemlji. — Blagega rajnega priporočam vsem sobratom v pobožno molitev, Cerklje na Gorenjskem, 16. maja 1929. FRANC DOLINAR, dekan. t Potrti žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi brat, stric itd., preč. gospod FRANC ŽVAN župnik v Dupljah dne 16. maja mirno v Gospodu zaspal. — Truplo preblagega rajnkega se prepelje v soboto ob 3 popoldne iz Dupelj v Kamno gorico ter se v nedeljo ob 3 popoldne položi v ord-binsko rakev k večnemu počitku. - Priporočamo ga v molitev. Kamna gorica, dne 17. maja 1929. ŽALUJOČI OSTALI.