I z h a j 10. in 25. dan meseca. ,a: i: m vsakega Dopisi naj se izvolijo frankirati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsako pot. Velja: za celo leto 1 goldinar, po pošti prejeman 1 gld. 24 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravi) ištvu „Mira“ y Celovcu. Leto X. V Celovcu 10. aprila 1891. Štev. 7. Naši liberalci in vera. Liberalci so se nas začeli bati, ker vidijo, da se ljudstvo k veri nazaj obrača; zato so zdaj na enkrat hudi postali, ako jim mi očitamo, da so brez vere in da zoper vero delajo. Oni pravijo: „Mi nismo zoper vero, ampak le zoper duhovnike.“ Tudi dr. Abuja se je pri zadnji pravdi nad tem hudoval, da se liberalcem nevera očita. Ako bi pa to res bilo, da liberalci spoštujejo vero, potem bi morali tudi njih časniki tako pisati, kajti vsak strankarski list mora tako pisati, kakor njegova stranka hoče. Mi pa že dolgo let prebiramo liberalne časnike, koroške, dunajske in iz drugih dežel, in brali smo v njih že toliko zasmehovanja katoliške cerkve, njenih naukov in obredov, toliko hvalisanja nevernih in krivovernih modrijanov; opazovali smo tudi govorjenje in življenje liberalcev in videli pri njih toliko protiverstva, da smo mislili: ni mogoče, da bi še kdo dvomil nad tem, da so liberalci res odpadli od katoliške cerkve in vere. Zato si pa tudi nismo zapisali vsake protiverske besede, ki smo jih v teh listih kar kupoma videli ; kdo bi si bil tudi mislil, da bodo liberalci kedaj vse utajiti hoteli, kar je bilo celemu svetu očitno. Spominjamo se, da so „Freie Stimmen“ pred par leti enkrat na blizo tako pisale: „Mi liberalci smo prav za prav hinavci, ako se še kristjane imenujemo, kajti večina od nas v resnici nič ne veruje." Ni pa še dolgo, in to številko si še vsak lahko poišče, kar so se „Freie Stimmen" norčevale iz molitve in iz sv. maše. Iz Velikovca so namreč prinesle sledeči dopis : „Koroškim duhovnikom se lepo zahvalimo za molitve in pridige, ktere so imeli v ta namen, da bi bile volitve •«rečne. Več naprednjakov Velikovškega okraja." S tem so hoteli reči : „ Vi ste molili za srečne volitve, in bile so res srečne — za nas liberalce; toraj vidite, da molitev nič ne pomaga!" V prihodnji številki potem je prišel enak dopis iz Tržkega okraja (Feldkirchen). Še hujši zasmehovanje pa ima dopis iz Prevalj, ki se tako glasi : „Kar se tiče naših enajst volilnih mož, pokrepčali so se pred volitvijo še z eno blagoslovljeno mašo, da bi šli srčno v volilni boj; pa so nekaj druzega zvedeli. Star pregovor pravi: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Tudi tem enajsterim se je taka godila. Da je bila druga blagoslovljena maša dné 5. marca pred volitvijo v Velikovcu brez uspeha, to pride menda od tod, ker je na ta dan vladal nemški Bog, ki je v svoji modrosti in skrbnosti pomagal napredku (liberalcem). Naši slo-vensko-klerikalni volilni možje menda niso bili po- sebno dobre volje, ko so šli od volitve domov; morda so potem naročili kako črno mašo (requiem ali mrtvašnico)." Zdaj vprašamo: ali ni to zasmehovanje molitve in sv. maše? Da so Slovenci molili za srečne volitve, to je, da bi bili izvoljeni verni, katoliški poslanci, to so prav storili, saj tako so ukazali tudi avstrijski škofi v svojem pastirskem listu. Mi ne vemo, zakaj Bog naših molitev na Koroškem ni uslišal ; kdo bi se tudi predrznil, Božje sklepe presojati ali neskončni modrosti Božji kaj očitati ali svetovati ! Bog dostikrat pravičnega skuša s trpljenjem, hudobnemu pa srečo podeli. Ako bomo pa stanovitni ostali in srčno naprej vojskovali se za pravico in za Božje kraljestvo na zemlji, nam bo Bog gotovo enkrat zmago dodelil, naše nasprotnike pa osramotil, kakor zaslužijo, ker se norčujejo iz Božjih rečij. Liberalci gotovd niso molili za srečne volitve po ukazu škofov, morda so se pastirskemu listu še posmehovali, gotovo pa je, da so se jezili, ko se je na lečah prebral ; zdaj so pa toliko predrzni, da pravijo, da je Bog nje uslišal, ki še molili niso, prošnje katoličanov pa zavrgel! Vsak mora spoznati, da je to zasmehovanje molitve. Nadalje vsi vemo, da je le en Bog za vse nàrode. Liberalni dopis iz Prevalj pa pravi, da je na dan volitve vladal nemški Bog. Tedaj imajo Nemci svojega posebnega Boga, in Slovenci svojega, in Lahi svojega itd. Ali ni to zasmehovanje sv. vere? Tako ti ljudje pišejo in tako tudi po gostilnah govorijo, česar se vsak lahko prepriča; in vendar trdijo, da niso zoper vero, ampak le zoper duhovnike ! Slovenci, ne verujte njihovim besedam, ampak sodite jih po njih delih; na njih sadu jih bote spoznali. Ako so res tako verni katoličani, zakaj se pa o petkih ne postijo ? zakaj mnogi iz njih še o veliki noči ne grejo k spovedi? zakaj mnogi iz njih še ob nedeljah in praznikih ne pridejo v cerkev? Sicer pa je že to prazen izgovor: „nismo zoper vero, ampak le zoper duhovnike". Vsaka vera ima svoje duhovnike; kdor vero hoče, se tudi duhovnikov ne sme braniti. Ako duhovniki ljudi učijo, naj lepo živijo po Božjih zapovedih, ako jim delijo sv. zakramente, ako bolnike obiskujejo in tolažijo, revnim pa pomagajo po svojih moččh, — ali jih moramo potem za vse te dobrote sovražiti? Naj pa liberalci vendar enkrat povejo, kaj so jim duhovniki tako hudega storili, da jih morajo sovražiti? Nam se zdi, da jih le vest peče, in kedar duhovnika vidijo, se spominjajo svojih grehov ; to jim ni ljubo in prijetno, zato so jim duhovniki na poti.. Če pa kdo pride in reže: „saj ni nič pekla, ne večnosti", tega imajo radi, ker jim vest pomiri. Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Mestni odborinMohorjeva družba.) Človek bi mislil, da bo mestni odbor vesel, da hoče Mohorjeva družba veliko, lepo hišo zidati, kjer bi Celovški rokodelci mnogo tisočev zaslužili. Ker bi imela hiša stati na Vetrinjskem pasu (Vik-tringer-King), kjer se zidajo samo velike palače, zato tudi družba s svojo hišo ni hotela zaostati in je sprejela v stavbeni načrt več olepšav, ktere bi seveda stavbo tudi podražile. Vse to jej pa še ni naklonilo prijaznosti slavnega mestnega zastopa. Najprej so se gospodje spodtikali nad slovenskim napisom ; zdaj pa delajo spet druge zapreke in stavijo pogoje, ki jih družba sprejeti ne more. Tam, kjer bi imela nova hiša stati, je bil nekdaj mestni rov, po kterem je tekla mala, smrdljiva voda. Potem so ta kanal preobočili (prevelbali), rov zasuli in naredili ravno pot med mestom in kolodvorom. Zdaj pa pravijo, da tisti obok ni zadosti trden, in se je bati, da se podere in z njim hiša, ki bi se na površju zidala ; ako hoče toraj družba zidati, naj dotični del rova na novo odkoplje, naj zida močen obok, potem naj rov spet zasuje in hišo nanj zida. Družba pa pravi po pravici : ves rov okolu mesta se preobočuje in zasipa na mestne stroške, zakaj bi ravno ta del rova delal izjemo? Ko ste rov vprvič zasipali, zakaj že takrat niste naredili trdnega oboka? Ali naj družba plača vašo takratno zamudo? Družba ni volje, plačati kakih 3000 gld. za kanal, kterega zidanje je mestna zadeva. To je tedaj poleg napisa še druga sitnost, s ktero hoče mestno svetovalstvo Celovško strmoglaviti našo družbo sv. Mohorja. Tako se bo stvar zavlekla ali celo razdrla, in tisti rokodelci, ki so se te stavbe že veselili, naj se grejo zdaj mestnim odbornikom zahvalit, da tako lepo za nje skrbijo. Iz Celovške okolice. (Svoji k svojim!) Koroška hranilnica v Celovcu, ki je čisto v rokah nemških liberalcev, razdelila je od svojega dobička med razna društva in zavode 83.320 gld. To je ja prav lepo in hvale vredno, bo marsikteri rekel. A, oglejmo si te darove malo bolj in poglejmo, komu koroška hranilnica, ki je deželna in torej tudi za Slovence, toliko denarja daruje. Nekaj malega dala je katoliškim društvom, ki skrbijo za ubožce, a večji del le liberalnim društvom in za take naprave, ki večjidel koristijo le gospodi ! Za kmeta, posebno pa za slovenskega kmeta, hranilnica niti krajcarja nema. Kaznim „Vereinom“ in pevskim društvom, ki imajo meuda samo namen, da opevajo nemško glorijo, daruje po stotakih in tisočakih, tudi za luteranskega pastorja ima koj 700 gld. ; — a za slovenskega kmeta, kterega stiskuje toliko nadlog, niti krajcarja nima! Iz tega pa razvidite, dragi bralci, kako podpirajo vsi oni, ki nosijo svoj denar v liberalne hranilnice, ali pa ondi iščejo pomoči, le naše najhujše sovražnike, — nemške liberalce. Zatorej slovenski kmetje, oklenite se naših posojilnic, ki so res za kmeta in mu v nadlogah res pripomorejo. Denar, ki ga za nje potrosite ali v njih naložite, ostane med vami, in pride le vam v korist. Le če se bomo oklenili drug druzega, ne pa s svojimi težko pridelanimi krajcarji podpirali še naše nasprotnike, smemo upati, da se nam bode kedaj bolje godilo. Zatorej: Svoji k svojim! K. Iz Beljaške okolice. (Po volitvah.) Zadnje volitve so pokazale, da v našej okolici katoliška in slovenska reč še ni zgubljena. Kajti v sedmih občinah našega okraja so Slovenci sijajno zmagali, v dveh častno propadli, v treh pa se volitev iz raznih vzrokov niso udeležili. Izvrstno se je držala stara garda slovenska v Št. Jakobu. Slava jej! Tudi Bekštanjci (Ločanje, Brnčanje, Maloščanje in Blačanje) so pokazali, da ima naša stranka v tem kraju tako moč, da lahko zmaga pri vsakej volitvi, ako se le na noge postavi. Naj bi vendar Bekštanjci tudi pri prihodnjih občinskih volitvah pokazali in porabili svojo moč ter v resnici postali gospodarji na svojih tléh. Vsa hvala gre vrlim volilcem v Kožeci. Kako varne so se čutili tukaj naši nasprotniki, razvidimo lahko iz tega, da je župan in grajščinski oskrbnik Z. bajé že kakih 14 dnij pred volitvijo dal roko in besedo beljaškim gospodom, da bode volil Ghona. Gospod Z. se je prepričal, da ne kaže prodajati kože, dokler medved v brlogu tiči. Vi, slovenski možje, pa ste pokazali, da pri vas tudi razdelitev nič ne pomaga, ako le vsak Slovenec in katoličan stori svojo dolžnost. Stojte trdno kakor Jepa tudi za-naprej ! Posebne zasluge za to veselo zmago pa si je pridobil naš vrli in značajni kmet Gailer-Ilič. Bog mu povrni ves trud ! Popolno hvalo zaslužijo vrli in značajni volilci v Gozdanji, ki so na skrajnej meji slovenskej tako slavno zmagali. Živeli ! Kanalčani so se kakor vselej dobro držali. Zmagali so v Žabnicah, kjer še vedno živi duh nepozabljivega dekana č. g. Perčnika, kteremu so č. g. Incko vreden naslednik. Zmagali so v Lipa! ji vesi, kjer naša stvar dosedaj še nima nasprotnikov. Propali pa so iz same malomarnosti naših mož v Ukv ah. Erat in drugi možje, kje ste! — Zilanje so večinoma storili svojo dolžnost. V Šmerčah so sicer propali, a propali so častno. Ne dajte se oplašiti, in prihodnjič bo zmaga naša. Vsa hvala in čast pa vrlim volilcem vStrajivesi! Le tako naprej, in prisijalo bode solnce tudi na vaš prag. — Obžalovati je, da so se dali naši vrli Šent-Lenartčani prestrašiti po znanih dogodkih Podkloštrom, tako da se niso udeležili volitve. Vedno ste bili zvesti in neustraš-Ijivi borilci za našo katoliško in slovensko stvar; vest imate tudi vsi čisto, prepričani ste, da se bojujete za pravico: čemu se torej bati? Slab vojak, ki enkrat premagan, odloži orožje. ..Kdor vstraja do konca, bode zveličan." — V Wern-bergu zmagali so nasprotniki, ker še tukaj vedno poganja kapus Orašovej stranki. A mislim, da bi se bili naši možje vendar lahko nekoliko več potrudili. Prihodnjič, upajmo, bode tudi tukaj zmaga naša; rodoljubi, zlasti častiti duhovniki, ne bojte se dela in truda! Bog Vam bo vse poplačal. Častno smo propadli — še le pri ožjej volitvi — na Žili. To pa zato, ker je župan, ki se sicer še Slovencem prijaznega kaže, uporabil ves svoj upliv proti nam. Menda se je bal v zamero priti pri Beljaških gospodih. Grdo in razžaljivo pa jej da je tudi neki gostilničar, ki je sam priznal, da ima od slovenskih kmetov veliko več dobička, ka- kor od Beljaške gospode, takrat na vse kriplje delal proti nam. Kdor ima dobiček od nas, od tega smemo terjati, da vsaj ni proti nam, ako že z nami noče biti. Tistim figa-možem pa, ki so, bojčč se truda in zamude, ostali doma ter niso šli volit, in tistim, ki so za revni vrček ola, za par smrdljivih cigar ali celò zaglažek strupenega „šnopsa“ prodali svoj glas, naj bodo naši vrli bratje v tužnej Istri v vzgled. O volitvah v Istri poroča se „ Slovenskemu Ndrodu“ (št. 51.) med drugim tudi to-le: „Posamične volitve v raznih krajih so trajale po tri, štiri dni, in to često do štete pete ure v jutro! Volilci, stari, osiveli možje, prišedši z daljave na volišče, vstrajali so po dva dneva ob — suhem kruhu ter se navzlic vsem zapeljivim proti-agitacijam in podkupljivim ponudbam niso umaknili z mesta poprej, dokler niso prišli na vrsto, da so oddali svoj glas nàrodnemu kandidatu. Neki seljak (kmet), kteremu je lahonski agitator ponujal deseta k, zavrnil je skušnjavca : „Niti za hiljadu forinti necu prodat svog glasa!“ To je: „Niti za tav žent goldinarjev ne prodam svojega glasa.“ In res so v Krkavcih, kakor poroča „Edinost“ od 6. marca t. L, enemu slovenskemu volilcu za en sam glas ponujali 1000, reci tavžentgoldinarjev. Pa zastonj. To je pošteno ljudstvo, to so pravi poštenjaki, kaj ne! Posnemajmo je, in zmagala bo naša sveta stvar! Od Žile. (Po volitvah.) Mislili bote, da smo Ziljani že čisto zaspali. Pa mi se gibljemo in se zbujamo. To so pokazale volitve. Na Brdu je bilo voljenih 4, in v Štebnu 5 naših, ki so vsi za katoliškega kandidata g. Peitlerja glasovali. S tem smo že zadovoljni, saj na zmago pri veliki volitvi nobeden iz nas ni mislil. Nam ni ljubo, da smo priklenjeni k Špitalskem okraju, da moramo voliti s samimi Nemci. Zato želimo, da bi se uresničil dr. Ferjančičev predlog, da bi prišla Št. Mohorska sodnija pod Beljaški volilni okraj, Paternion pa k Špitalu. Potem bi Slovenci v Beljaku ložej zmagali, ker bi izpod Šmohorske sodnije dobili kakih 10 glasov pomoči. Malo zadovoljni smo pa z Goričami. Včasih so nam Goriče v teh zadevah še lep izgled dajale, zdaj pa volijo po liberalni komandi. To je tembolj čudno, ker tamošnje ljudstvo poznam in vem, da je katoliško-slovenskega mišljenja. Iz Mežiške občine pa je en mož, gosp. Grolič, trdno z nami stal. Naj si ga naši omahljivci vzamejo za izgled. So ljudje, ki mislijo, da bi se svet podrl, ko bi liberalci ne imeli prve besede. Pa Steinwender sam je rekel, da liberalci od leta 1866 do 1879 niso druzega delali, kakor dolgove. Za naše odpadnike imam pa še en pregovor: „Kdor za tuje prime, svoje zgubi.“ Iz Kotmare vesi. (Liberalno veselje.) Ko je bil Kiršner izvoljen, bili so naši nemškutarji tako veseli, da je eden iz skednja slame navlekel na polje in zažigal, otroke svojega gostača pa je plačal, da so vmes kričali: „Slovenci, po-krepajte!“ S pepelom te požgane slame je vsaj svojo njivo nekoliko pognojil, kajti gnoja je zelo potrebna. Iz Borovelj. (Naša puškarija. — Volitev vodbor zadruge. — Ljudska štete v.) Naša puškarska obrt v novejšem času dobro napreduje, posebno odkar imamo dve strojarni in se precej dela dovrši s stroji. Lani so stroji zaslužili 190.436 goldinarjev. Kar pa je pri strojih dobička, ni lastnina posamičnih podjetnikov, ampak cele puškarske zadruge. Nje stanje je jako ugodno; lani se je premoženje zadruge skoraj podvojilo, narastlo je na 45.418 gld. To je pač dokaz, da so g. J u s t kot načelnik in drugi odborniki dobro gospodarili. Tembolj nehvaležno je od nekterih, da so začeli proti dozdanjemu odboru agitirati, in pri zadnji zadružni volitvi so res vrgli stari odbor, zmagala je Wernigova stranka. Tukaj se močno govori, da novi odborniki ne bodo tako dobro vozili, kakor prejšnji : nekteri še mislijo, da jih vlada ne bo potrdila. Najbrž se bodo tudi tisti še kesali, ki jim je bil g. Just na poti. — Ljudska štetev se je tukaj prav čudno vršila. Čeravno je v Borovljah le malo pravih Nemcev, vendar so skoro vse prebivalce za Nemce zapisali. Da le kdo nekoliko nemško tolče, že velja za Nemca. V nekterih hišah so stariše zapisali za Slovence, otroke pa za Nemce, češ, ker v nemško šolo hodijo, so že Nemci, čeravno doma le slovensko govorijo. Zapisoval se je toraj „učni jezik“, ne pa „občevalni jezik“. V nekterih hišah so pa tiste otroke, ki v šolo hodijo, zapisali za Nemce, manjše pa, ki še ne hodijo v šolo, za Slovence. Ali ni ta štetev cela norčija? Dobro bi bilo, ko bi poslanci to na Dunaju povedali. Iz Podljubelja. (Volitev, pogreb.) Privolitvi v državni zbor je slovenska stranka podlegla zavolj velikega napora nasprotnikov, fužinarskih uradnikov, učiteljev in posebno gostilničarjev, kteri so nam blizo vsi nasprotni. Kaj pomaga glas dveh duhovnov zoper tako veliko Četo, ktera ima še veliki gmotni upljiv na svojej strani, kakor vožnje, zaslužek itd. Potem to nesrečno žganje. Pač stara pesen in na mnogih krajih naše dežele enaka. Duhovščina, edina voditeljica našega slovenskega Go-rotana, ima le moralno, liberalci pa gmotno moč, in veliko, veliko jezikov za porabo. — V Plajberzi je umrl iu bil dne 8. t. m. pokopan najodličnejši mož naše stranke, vrli Marko Ogriz p. d. Polš-nikar. Mož je bil jeklenega značaja, predsednik posojilnice, vrli boritelj za vero in nàrod. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, pač dokaz, kako spoštovanja vreden je bil ta mož. Naj v miru počiva ! Iz Prevaljske okolice. (Še nekaj o volitvi. — Konzumno društvo.) Nemškutarji ne morejo pozabiti, da so pri naši prvotni volitvi propadli. Zato iščejo in stikajo še zmirom, kje bi mogli kakega Slovenca kaznovati. Najprej so delo odpovedali nekemu kmetskemu sinu zato, ker je njegov oče z nami volil. Neki delavec je samo to rekel: „To je prav, da kmet kmeta voli“; in za to besedo so ga hoteli iz službe djati; potem so se premislili in ga postavili za dva meseca na slabo mesto, da bo imel 25 gld. škode. Vemo še za več takih, kterim se je žugalo, da bodo ob kruh, ako s Slovenci volijo. Obetali so vse razun an-geljskega kruha, za kterega sami ne marajo. Neki čevljar, o kterem dvomim, da bi plačal 5 gld. cesarskega davka, je volil prvokrat z liberalci; zato so mu dali službo v fužini ; zdaj bo on v fužini služil, doma bodo pa pomagači čevlje krpali, ta se denarja ne ubrani več. Vemo, da ima „Miru premalo prostora, ko bi mi hoteli popisati vse zvijače, žuganje, obljube in surovosti, ki so se rabile pri tej volitvi, da je bil potem izvoljen tak mož, „kteremu so Kimske verige pretežke4'. Žalostno je tudi, da se gospodje, ki se štejejo omikane in študirane, poslužujejo tolike surovosti in sile pri volitvah. Za nas gorjance so volitve huda reč, ker so naši vo-lilci po gorah okoli raztreseni, da dva nista vkupaj. V Prevaljah in pri Fari pa, kjer je veliko hiš vkup, tam je pa vse liberalno, vse zoper nas katoliške kmete. V Farski vesi je 105 številk, pa mi imamo samo 8 glasov tam; v Prevaljah je pa vse zoper nas ; dobri smo jim le, kedar jim groš prinesemo. Zato pa želimo, naj bi nam politično in gospodarsko društvo pomagalo, da si napravimo konzumno društvo, da nam ne bo treba denarja nositi našim nasprotnikom. — Dostavim še, kako si Guštanjarji norce brijejo iz volitev. Nek mladi liberalec je rekel: ,,Oče, ali niste videli, ko se je hudič skozi Guštanj peljal? Šlo je luštno; samo pri belem lončarju so se mu konji ustavili, ker je beli lončar črnega (župnika) volil. Ko pa pride do Fare, tam konji niso mogli naprej, ker so neumni kmeti sv. mašo najeli za srečno volitev. Pa vragovi konji so se spomnili na oves, ki jih čaka na Možici, zato so trdo potegnili in predrli, da so prišli naprej.44 Mi bi mlademu možu, ki si izmišljuje take kvante, svetovali, ker ima dosti kuhane vode (Sodawasser) na prodaj, naj je o prihodnjih volitvah nekaj pripravi, da bo z njo hudiče škropil, saj za drugo rabo ta voda itak ni za nič. Iz Slov. Bistrice na Štajerskem. (Liberalci. — Volitve. — Konec brezverca.) Tudi pri nas imamo svoje križe z liberalci, ker tako čudno gospodarijo v našem mestu. V lepe senožeti za-sajajo drevorede z divjimi kostanji, smerečjem itd. — Pri volitvah smo se z njimi poskusili in na- brali lepo'število slovenskih glasov. Vendar je bilo vse zastonj, ker volimo z Mariborom, kjer je skoraj vse le nemško ali vsaj v nemški rog trobi, ker mora. Tudi pri nas so rokodelce k volitvi gonili, da so več glasov vkup spravili. — Pred nedavnim se je tukaj ustrelil glasovit liberalec. Pred nekimi leti je o veliki noči v košaro nabasal praznih piskrov in molzni stolček iz hleva ; vse je s prtom pogrnil in dekli ukazal, da je to v cerkev nesla, da se blagoslovi ali žegna. Ko dekla nazaj prinese, je vse razgrnil in dekli rekel: „Vidiš, da farški blagoslov ni za nič, vsi piskri so prazni.44 Tako se je iz vere norčeval. Takrat je bil še bogat in mu je dobro šlo ; imel je sam veliko go- spodarstvo in žena mu je prinesla 30.000 gld. dote. Pa ni bilo Božjega blagoslova, vse, vse je šlo, postal je čisto siromak in zavolj tega je obupal in si življenje vzel. Kakoršno življenje, taka smrt! Ne poslušajmo brezvercev, ampak ostanimo zvesti sv. katoliški cerkvi! Od Male Nedelje. (Raznoterosti.) Naše leposlovno bralno društvo je imelo svoj občni zbor in volitev novega odbora dné 2. svečana. Pristopilo je precej novih udov. Potem je bila v gostilni g. Korošca zabava v spomin domačega zgodovinarja Krempelj na, kterega kosti počivajo na našem mirodvoru. Igrala se je tudi igra „Svoji k svojim44, in godba je svitala nàrodne slovenske pesmi. — Ozimina je slaba; v krajih je ozimna rež čisto poginila. — Tudi pri nas se je neki sin slovenskih starišev, poštenih ljudij, pri ljudski štetvi zapisal za Nemca. Žalostno! — V Rožni dol ne- kteri ljudje še zmirom romajo in verujejo v prikazen Matere Božje. Tista smereka je bila posekana, pa ljudje so odnesli les, veje in skorjo, ker je vsak hotel en spomin od nje imeti. — Tudi pri nas se slovensko ljudstvo zmirom bolj zbuja in zaveda ter tirja svoje pravice. —: V Celju je bil obsojen 18 letni Franc Ivanšič iz Dragovcev na 18 mesecev ječe zavolj razbojništva. V Ljutomeru, kjer je bil najprej zaprt, je s tovarišem zid prekopal in zbežal. Še le lani je prišel iz ječe, kjer je sedel zavolj uboja. Takih lumpov nas Bog varuj ! Sramota so za celo sosesko. Iz spodnje Štajerske. (Nekaj od trtne uši in od liberalcev.) Nedavno sem spet enkrat obiskal spodnje kraje tam okoli Brežic in Bizeljskega, kjer je včasih tako dobra kapljica rasila. Zdaj je pa tam silno žalostno, trtna uš je pokončala vse vinograde. V Brežiškem kraju so včasih pridelali 12.000 do 16.000 vedrov, zdaj pa komaj 1000. Vse gorice so suhe in prazne. Fara Bizeljska nima nič. Fare Sromlje, Pišece, Zdole, Videm, Št. Peter — vse prazno in revno. Tudi delavni ljudje, kočarji, dninarji, ki so prej po goricah kruh služili, so zdaj revni in stradajo, da se Bogu usmili ! Pa tudi Brežki „purgarjiu zdihujejo zdaj v svojih nemških srcih, ker morajo zdaj sami vino kupovati od hrvaških Slovencev. Nad te je šiba Božja morda zato prišla, ker niso poznali ne petka, ne svetka, ne posta, ne molitve. Le po gostilnah in kavarnah si jih lahko našel. Kar sem v „Miru44 bral, da so rajni škof Slomšek rekli, da slovenskih starišev otroci, ako so po nemško in v nemških šolah izrejeni, svoje stariše po nemško kolnejo, to je gola resnica in sem sam dostikrat videl in slišal, ker sem bil več let v Brežicah. Naznanim še to : zavolj velikih lažij je službo zgubil izvrsten organist. Kdor ve za kako službo, naj mu jo naznani. Njegov naslov je: Jože Orgel-bauer na Črnci, pošta Brežice (Rann). Kaj dela politika. Kolikor se zdaj računati zamore, so voljeni v državni zbor taki poslanci : L Stranke na desni: Slovencev 14, Hrvatov 9, nemških katoličanov 29, čeških graščakov 18, Staročehov 13, Rumuncev 4, laških katoličanov 5, Poljakov 57, Rusinov 8, skupaj 157 glasov. II. Stranke na levi: Nemških liberalcev 106, nemških nàrodnjakov 20, Srb 1, laških liberalcev 10 (brez Vergottinija) ; skupaj 137 glasov. III. Osrednje stranke: Mladočehov 37, proti-judovcev 14, srednja stranka (iz Moravskih graščakov in še par drugih) 8 ; skupaj 59 glasov. Po tem računu nobena stranka nema večine; zato so Mladočehi mislili, da bodo oni odločevali : kamor bi se oni nagnili, tam bi bila večina. Ta račun je veljal za toliko časa, dokler so še nemški liberalci hoteli kljubovati in so grozili s kruto opozicijo, ko so enkrat zvedeli, da Poljaki nočejo z njimi potegniti. Pozneje so se pa omehčali in obljubili, da se hočejo v dogovore podati s Poljaki in Hohen-wartovim klubom (o kterem iz začetka niso nič slišati hoteli), pa le za vsak predlog posebej. Tako je zdaj stvar dozorela, in če nemški liberalci, konservativci in Poljaki glasujejo za vlado, potem tista ne potrebuje ne Mladočehov, ne nemških nàrod- njakov. Odkar so se pa liberalci približali vladi, poojstrilo se je nasprotje med njimi in Steinwen-drovci. Položaj je zdaj tako zasukan, da Poljaki odločujejo večino. Ako namreč levičarjem prištejemo 11 Lahov in 8 srednje stranke, in ako Poljaki (57 Poljakov, 8 Eusinov) z njimi potegnejo, potem imajo 190 glasov proti 163 nasprotnim. Ako pa Poljaki in Susini potegnejo z desnico, potem se jim pridruži še 37 Mladočehov in 7 proti-judo vcev in spravijo skupaj 201 glasov proti 152 nasprotnim. Brez poljakov pa nobena stranka ne more večine napraviti. Ta račun ni popolnoma zanesljiv, ker se ne ve za gotovo, kako bo glasovalo voljenih 14 protisemitov, kajti ločijo se na kake tri stranke; eni so bolj naklonjeni desnici, drugi bolj nemškim narodnjakom. Vendar pa se površno že vidi, kako se bo glasovalo. Za davke in sploh za vladne in za gospodarske predloge se bo lahko dobila večina; za nàrodno ravnopravnost Slovanov se tudi dobi večina, ako vlada hoče, kajti Mladočehi bodo vselej za to glasovali, Poljaki pa le potem, ako vlada ne bo nasprotovala, kar je pa žal verjetno, ker se ne bo hotela zameriti liberalcem ; za versko šolo pa ne bo dobiti večine, ker bodo nasproti glasovali Mladočehi. To stanje je za nas seveda slabejši, kakor je bilo poprej ; kajti prej so desničarji imeli večino in ni bilo treba pomoči iskati pri liberalcih. Da je tako prišlo, krive so nesrečne volitve na Češkem. Mislili so Čehi, da si bodo dobro postljali, če volijo same Mlado-čehe, pa ravno narobe je res. Zdaj je češki nàrod brez vse veljave v državnem zboru, nihče se ne zmeni za Mladočehe, nobeden se noče z njimi zvezati. Dokler je dr. Bieger s svojimi tovariši še v zboru sedel, bili so češki poslanci v veliki časti, skoraj najbolj veljavni na desnici. Bog daj, da bi Čehi svojo zmoto kmalu spoznali, zlasti pa da bi ustanovili katoliško stranko. Nekaj upanja je že, da se to zgodi, kakor čujemo od več stranij. — Državni zbor se je zbral včeraj 9. aprila. Prihodnjič bomo že vedeli povedati, v ktere klube so se poslanci razvrstili, in kako kaže politična pratika. — Avstrijski škofi so imeli nekaj dnij posvetovanje na Dunaju. — Deželna razstava v Pragi se začne 15. maja. V zunanji politiki ni kaj posebnega. V Belgiji so bili delavski nemiri. Tam se delavci tudi vedno hujše poganjajo za občno volilno pravico t. j. da bi smel vsak voliti, ki je 24 let star, naj plača kaj davka ali pa nič. če bi tiste volitve tudi k nam prišle, potem se bo najbrž tako volilo, kakor bodo fužinarski in drugi gospodje hoteli. — Na Nemškem se je razkrila velika sramota ali lumparija. Zvedelo se je, da je Bizmark s tistim premoženjem, ki ga je v vojski po sili (roparsko) vzel hanoveranskemu kralju, po svoji volji delal, ne da bi bil kak račun dal. Tako je podaril iz tistega zaklada ministru Botticherju 350.000 mark, da je mogel svoje dolgove poplačati. Kar je še poštenih Nemcev, se sramujejo takega turškega gospodarstva in mnogi kličejo, naj se premoženje hanoveran-skega kralja njegovemu sinu nazaj dà. Znano je, da so se iz tega zaklada, ki se tudi „Welfenfond“ imenuje, pitali tudi brezznačajni pisatelji in časniki , da so Prusijo v zvezde kovali in katoliško cerkev, Avstrijo, Rusijo, Francijo, Slovane itd. z blatom ometavali. Z pograbljenim denarjem se je širila „nemška slava“. — Lahov v Afriki kar nič ne marajo. Abesinski kralj ali neguš je ukazal vse izgnati iz svoje dežele. Gospodarske stvari. Kako slabim njivam hitro in nspešno pomagati? Zelò zanemarjene njive, ktere se dolgo niso gnojile, ali take, ki so več časa neobdelane ostale, ali take, pri kterih se je s preglobokim oranjem mrtvica izorala, se zboljšajo najnaravneje seveda s tem, da se z živinskim gnojem prav bogato gnojé, ter se temu gnoju dodaja še druzih umetno pripravljenih gnojil. — Toda tako ravnanje ni za naše razmere samo težavno, temveč za gospodarstva pri nas navadno tudi sila predrago, in razun tega se pri gnojenji in setvi, kakor je pri nas navadna, s takim boljšanjem njiv pri visokih stroških enako v rasti pospešuje plevel, kakor vse-jano žito ali drugi sadež. Teh neugodnosti ogniti se in si prihraniti visokih stroškov, svetuje neki kmetovalec, pri zgoraj omenjenih njivah samo v brazdo ali brazdico gnojiti in sejati oziroma saditi, rabiti pa le umetno pripravljenega gnoja, ker tako ves porabljen gnoj samo vsejanemu žitu ali sadikam služi, se ga nič ne potrati v gnojenje škodljivemu plevelu, to postopanje tedaj na dve strani dobro služi V ta namen priporoča omenjeni kmetovalec tudi poseben stroj, kteri gnoj in seme ob enem trosi, dalje zagotavlja dobrega vspeha, ako se porabi na hektaru 250 kil superfosfata. „Nov.“ Za pouk in kratek čas. Iberci, prvi prebivalci Evrope. Nekteri zgodovinarji mislijo, da so bili prvi prebivalci Evrope nek divji, črnolasi rod, kterega ostanki so še sedaj živeči Laponci, Esti in še nekteri pičloštevilni rodovi v Rusiji. S to mislijo se vjemajo prazgodovinske najdbe stavb na koléh, kamnitega orodja itd. Te prvotne prebivalce Evrope imenovali so Iberce. Oni se niso pečali s poljedelj-stvom, ampak podobno divjim Indijauom v Ameriki lovili so divjačino in ribe. Ker je bila pa Evropa takrat zaraščena z neizmernimi gozdi, naravno je, da je bilo v njih mnogo divje zverine, medvedov, volkov, risov itd. Pred to zverino Iberci niso bili varni ne po noči ne po dnevi. Zato je umljivo, zakaj so svoje koče stavili nad vodo. Od brega do koče v vodi je peljala ozka brv, ki se je po noči lahko razdrla, in tako so bili vsaj pri ponočnem počitku varni pred zvermi. Ko se je pa arijansko pleme v Indiji silno namnožilo, začeli so se ljudje polagoma seliti v malo obljudeno Evropo, kjer so divje Iberce nazaj potiskali in začeli gozde trebiti in zemljo obdelovati, kakor se to zdaj godi v Ameriki. Tako so počasi Evropo obljudili arijski nàrodi, Vlahi, Slovani in Germani. Iberci pa, ki niso hoteli zemlje obdelovati, so se rajši vedno bolj nazaj umikali. Lahko, da so se tudi sami pokoučevali v medsebojnih vojskah, kakor se to godi pri Indijancih. Na svojem begu proti zapadu so menda nazadnje samo še Španjsko in Portugalsko v oblasti imeli, zato se te dežele ge zdaj imenujejo ^berski1' polotok. Tudi Irski otok se po latinsko imenuje „Hi-bernia“, kar prihaja morda od tod, ker so se zadnji ostanki Ibercev na ta otok umaknili, tako da so priseljeni Vlahi otok po Ibercih imenovali. Slednjič pa so Iberci zginili tudi na Španjskem in Irskem , ker so Arijanci sčasom zasedli vso zemljo in jo obdelovali, Iberci pa se dela privaditi niso hoteli. Ista osoda bo zadela tudi Indijance v Ameriki, ako se ne poprimejo krščanske kulture. V Meksiki in sploh v srednji Ameriki je še več milijonov Indijanov in ti tudi ne bodo zginili, ker so sprejeli katoliško vero in se navadili poljedelstva in rokodelstva. Divji Indijani po lesovih severne in južne Amerike pa morajo zginiti, kakor so Iberci v Evropi, ker nočejo pustiti lova in svojih divjih šeg. Bolj ko se belo, arijansko pleme v Ameriki namnoži, bolj bo tudi tiščalo še v tiste kraje, ki so zdaj še neobdelani, ter bo Indijance še od tam pregnalo. Ohraniti se zamorejo kot ribiči le na severnem morju, kjer je zemlja neplodna in Ev-ropcev k sebi ne vabi. Po tej hipotezi se iztrebljenje Ibercev in naseljevanje Evrope z Arijanci ni na enkrat izvršilo, ampak polagoma v teku več stoletij ; začelo pa se je najbrže že kakih 1500 let pred Kristusovim rojstvom. Smešnicar. Sodnik: „Vi pravite, da niste bili na mestu, kjer je bil rajni ubit in oropan. Mi imamo pa pričo, ki vas je tam videla.“ Zatoženec: „Ni mogoče. Gledal sem tam na vse strani okoli sebe, pa nisem nikogar videl.1' Kaj je novega križem sveta F Na Koroškem. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem imelo bode v sredo dne 13. maja t. L, ob 1/23. uri po-poludne, v veliki dvorani hotela pri „Sandwirthu“ v Celovcu svoj redni letni občni zbor, na kterega vse častite ude že danes opozarjamo. Spored, ki bode obsegal več jako važnih in zanimivih točk, naznanili bomo v prihodnji številki. — Sv. Oče Leon XIII. so visokočast. gosp. stolnemu proštu dr. Val. M iill er ju podelili naslov „protonotar ad instar Participantium11, visokočast. g. kanonika Andreja Alijančičapaso postavili v čast svojega hišnega prelata. Častitamo k temu zasluženemu odlikovanju! — V Celovcu (Pleischmarkt 5) se je naselil g. Vekoslav Progar, akademični podobar in pozlatar. Priporočamo ga čast. duhovščini, ker ni samo izvrsten in vesten kipar, ampak tudi veren katoličan in zvest Slovenec. Svoji k svojim! — Čuje se, daje že ali bo v kratkem odletel znani Giovanni Eoresti od znanega lista „Deutsche Allgemeine (!) Zeitung11 v Beljaku. Ali pride kaj boljšega za njim? Drugi Beljaški list „Villacher Zeitung", je poginil. Bil je bolj dostojno pisan, ko prvo imenovani list. — Na smrt je bil obsojen Janez Kopač iz Dravograda, ker je ustrelil gostirja Waldmana iz Labuda. —Pri Pliberku je vlak povozil neko staro žensko. — Pogorel je Kotnik v Otmanjah. — Gosp. P. Kajzelu, steklarju v Ljubljani, je ostalo še nekaj Blervveisovih slik, ki so v oljnobarvenem tisku jako lepo narejene. Vsak rodoljub bi moral imeti v svoji hiši sliko nepozabljivega in slavnega voditelja Slovencev, dr. Janeza Bleiweisa. Iz posebne prijaznosti do koroških Slovencev prodaja gosp. Kajzel te slike po jako znižani ceni, namreč po 50 kr. iztis, ko njega samega iztis čez 2 gld. stane. — Umrl je grof Anton Goès. Pokopan je bil v Žrelcu. — Gostilnica „pri Erjavcu" v Ilovljah pri Žihpoljah je dobila slovenski napis, ki nemškutarje hudo v oči bode. Priporočamo to gostilno vsem Božanom, ki se mimo vozijo. — V Železno Kapljo pride za živinozdravnika g. Anton Korošec, ki je bil do sedaj v Mali nedelji na Štajerskem, v Ziljsko Bistrico pa g. Viljem Irzan iz Marnberga. Na Kranjskem. Znani strokovni pisatelj za krojaško obrt, gosp. M. Kunc, je izdal novo knjigo „Toaleta“, t. j. učna metoda za privezovanje ženske obleke. Knjiga ima šest tabel in 40 uzorcev. Krojači in šivilje bodo prav storili, da si to knjigo naročijo. — V Idriji je veliko kolo ubilo nekega šolarja, ki je žaganje pobiral. — Drevo je ubilo posestnika Oražna pri Mengšu. — V Novomeškem „Nàrodnem domu" so predstavljali Kristusovo trpljenje. — Pogorel je Baldek v Šmarju pod Ljubljano. — V Globokem je vlak povozil malega otroka. Na Štajerskem. V Velenju so ustanovili sadjarsko društvo. — Celjski list „Deutscke Wacht" je naznanil imena vseh tistih mestjanov, ki so s Slovenci volili, da bi jim škodoval; samo štiri je „iz milosti" izpustil. Oglasila pa sta se dva umi-rovljena polkovnika in očitno rekla, da sta tudi ona dva volila s Slovenci, in da od liberalnega lističa ne potrebujeta nobene milosti. List je za eno blamažo bogatejši. — V Korpulah pri Šmarju je znorela še mlada žena in šla v vodo. — Pri Ormožu se je Blaž Žvegelj žganja napil, v vodo padel in utonil. — V Slovenji vesi pri Ptujem sta pogorela Glazer in Zupanec. Hlapec Kampelj je v ognju konec storil. — Tatovi so zadnji čas močno kradli okoli Središča. Dva so prijeli. — V Bokošah so pogoreli trije gospodarji. — V Št. Tomažu pri Veliki Nedelji je fant Pintarič ubil dru-zega fanta vasovalca. Na Primorskem. Za novo cerkev sv. Polikarpa v Pulji so podarili svitli cesar 5000 gld. — Za šesto župno cerkev v Trstu se je dozdaj nabralo 22.000 gld. — V Vodnjanu je 28 letni Fr. Demarin s sekiro ubil svojo lastno mater. Po drugih deželah. Za srbsko cerkev na Dunaju so dali svitli cesar 5000 gld. — Donava je močno narastla, na Ogerskem je na več krajih jezove podrla, v Soltu je podrla čez 200 hiš. — V Zagrebu se bo zidal nov most čez Savo. — V Novem Orleanu je ljudstvo pobilo 13 Lahov po ječah, ker so ti ljudi morili, pa se jim ni prisodila zadosti stroga kazen. — Umrl je princ Jerome Napoleon. — Potopil se je angleški parnik ,,Rox-burgh". 22 mornarjev je konec vzelo. Pri Gibraltarju se je potopila ladja „Utopia“, na kterej je bilo 700 ljudij, največ Lahov. Utonilo je 567 ljudij, med njimi dva Slovenca. — V Brnu je neka ženska porodila živega otroka z dvema glavama. — Razbila se je neka španjska ladija na Afriškem bregu. Mavri (Arabci) so pobrali vse iz la- dije in še mornarje do nazega slekli. — Pri mestu Kato na Francoskem je skočil vlak iz tira; kakih 80 je ranjenih. — Na Škotskem (Anglija) so delo ustavili služabniki železnic. Oni tirjajo, naj bi ne delali več ko 10 ur na dan. — Graščak Bilin-ski je dal 235.000 gld. za bolnišnico v Levovu, v ktero naj se sprejemajo bolniki, kterim se zdravje že boljša. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Veleč. g. Janez Marinič, župnik v Lipi nad Vrbo, je imenovan za kn. škof. konsist. svetovalca in dekana za Zgornji Kož. Č. g. provizor Janez Vaneček je dobil faro v Kamrčah. Dné 3. t. m. je umrl veleč. g. Val. Link, dekan in fajmošter v Št. Jurju na Strmcu. N. v m. p. ! — Razpisane so fare: Št. Jurje na Strmcu, Dropolje in Oetiug do 16. majnika. Narodu slovenskemu ! V slavnostnih dneh 29. in 30. rožnega cveta leta 188!»., ko smo odkrivali spomenik Valentinu Vodniku, začetniku pesniške književnosti slovenske, oglašala se je živeje nego li kedaj misel, da hi se postavil spomenik največjemu pesniškemu geniju, kar jih je doslej rodila zemlja slovenska, pesniku, čegar dela ponosno prištevamo najizbornejšem proizvodom vseh narodov, ljubljencu našemu Frančišku Preščrnu! Razpravljati ni treba posebej, kaj je Prešeren nam, niti kaj bode zanamcem: ime Prešernovo je z neizbrisnimi črkami zapisano v zlati knjigi pesniškega in obče-kulturnega razvoja našega ! Takemu veleumu veličasten spomenik! Za deset let hočemo slaviti stoletnico Prešernovega rojstva — postavimo mu tedaj vidno znamenje, ktero še poznih let pričaj domačinu in tujcu o ljubezni in zahvalnosti naši! Živo uverjen, da bode ta poziv odmeval v vseh srcih slovenskih, kterim je do narodne časti, ukrenil je pomnoženi odbor ^Pisateljskega podpornega društva", da pričnč nabirati doneske za Prešernov spomenik. S prijazno prošnjo se torej obrača do vseh slavnih društev in zastopov, do slehernega rodoljuba po deželah slovenskih, s kratka, do vsakogar, komur je drago ime Prešernovo, naj nam z blagovoljnimi doneski pomaga uresničiti častno namero in tako zajedno vredno poravnati dolg slovenskega naroda do najboljšega pesnika svojega! Zlasti upamo, da se bodo čitalnice slovenske na besedah in veselicah svojih često in drage volje spominjale spomenika Preščr novega! Stroški bi bili vsekakor znatni, vendar je podpisani odbor uverjen, da bode tolikrat izpričana požrtvovalnost slovenska vzmogla potrebno svoto in omogočila praznovati stoletnico Prešernovo tako, kakor si je lepše ne moremo misliti ! Rojaki slovenski, na delo tedaj! Vsakdo skrbi po svojih moččh, da se o stoletnici Preščr novi vzdigne spomenik, o kterem bodemo rekli ponosno, da ga niso postavili posamičniki, nego vesoljni narod naš prvemu pesniku svojemu! Doneski naj se blagovolijo pošiljati „Pisateljskemu podpornemu društvu v Ljubljani". V Ljubljani, dne 8. svečana 1891. Dr. Jožef Vošnjak, predsednik. Anton Funtek, Simon Rutar, blagajnik. tajnik. Zalivala. Za popravo farne cerkve Dev. Marije na Otoku sta vis. čast. gospoda G. Lex, dekan Št. Vidski 2 gld.; J. Marinič, dekan v Lipi pa 5 gld. darovala. Bog plati! J. P. Posojilnica v Glinjah bode zanaprej uradovala vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoludne. Hranilne vloge obrestuje po 4 Va °/o> od posojil jemlje 5'/a °/o- Odbor. Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Libeliče in okolico imela bode v Libeličah v gostilni „pri Nemcu“ na drugo nedeljo po Veliki noči dné 12. aprila 1891, ob Va4- uri popoludne svoj prvi občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Petje. 3. Slavnostni govor. 4. Petje. 5. Govor o gospodarstvu. 6. Volitev novega odbora. 7. Vpisovanje novih udov. 8. Posamezni predlogi. — Prosta zabava. — Vstop k zborovanju in k prosti zabavi imajo le udje in tisti, ki se izkažejo z vabilom. — Na to prevažno zborovanje vabi najuljudneje odbor. V n 1> i 1 o. Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu bode imela svoj letni občni zbor v nedeljo dné 19. aprila 1891 ob Va3. uri popoludne pri gosp. Rabiču. — Spored: 1. Računsko poročilo. 2. Volitev novega odbora. 3. Razni nasveti. — K temu zborovanju so vabljeni vsi udje posojilnice. Odbor. Loterijske srečke od 4. aprila. Line 59 83 18 88 49 Trst 61 15 57 10 36 Tržno poročilo. Sladko seno . 2 gld. 40 kr. V Celovcu je bi re n: kislo .... l“„ 80 „ pšenica po . . 5 gld. 50 kr. slama . . . 1 * 70 „ rž 4 80 „ meterski cent (100 kil). ječmen . . . 4 n 20 „ — oves . . . 2 n 50 „ Frišen Špeh ki. — gld. 60 kr. hejda . . . 4 n 40 „ maslo . . . ■1 „ - „ turšica . . . 3 80 „ mast . . . - „ 75 „ pšeno . . . 6 v 00 „ proso . . . — Navadni voli 100-120 gld. grah . . . — v V pitani voli . 120—190 „ repica . . . 1 n 20 „ junci . . . 60— 90 „ fižol, rudeči . — krave . . . 60—120 „ Deteljno seme — do — gld. junice . . . 50- 80 „ 100 kil. prešički . . 5- 15 „ Oglasila. Malo posestvo na prodaj. 10 birnov posetve, 9 oralov sveta — gozd, travnik, vinograd — v Vinogradu (Vinarah) Št. Vidske fare pod Juno. Več pové posestnik Jože Sitar p. d. Pabar, na Gorcah v tisti fari (pošta Doberla ves). Na prodaj je ali se da tudi v najem. Placerjevo posestvo hišna št. 7. na Strmcu v Podklošterski občini: 8 oralov 1107 □ klftr. polja, 27 oralov 1368 □ klftr. senožetev in 19 oralov 305 □ klaftr. gozda. Celo posestvo je lepo zloženo. Več pove posestnik Janez Schmucker na Strmcu, pošta Rikarjaves (Riegersdorf). Planina v zakup. Dné 1. junija t. 1. se bo dala v najem planina Potok v Kortah, in sicer na pet let. Ponudbe naj se pošljejo do 10. maja na grajščinsko oskrbništvo v Žuneku, pošta Doberlaves. naznanilo. Podpisani naznanja č. duhovščini, da se je naselil v Celovcu (Fleischmarkt št. 5). Kakor si dobrika, da je že do zdaj v mnogih cerkvah po Koroškem in Kranjskem dobra in trdna dela izvršil, tako hoče tudi zanaprej pošteno in vestno, lepo in po ceni delati, naj se mu naroči kaj malega ali kaj večjega. Priporoča se tedaj v obilo na-ročevanje z zagotovilom najboljše in hitre postrežbe. Vekoslav Progar, akademični kipar, pozlatar in slikar, Strd, brinjevec, slfvovee. Najboljši méd (strd), garantiran pitanec, priporočam slavnemu občinstvu in čebelarjem, v škatljah po 5 kil, kila za 60 kr., celi zaboj toraj 3 gld. proti poštnemu povzetju. Tudi prodajam pravi, natomi brinjevec, liter po 1 gld. 20 kr., ter izvrstni, domači slivov ec, liter po 80 kr. in više. •oooooooo«oooooooo« o o o o o o o o o o o o o o »QOQOQQPO»OQQQQOOO» Maznanilo. pripravljena od lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani, je uplivno zdravilo, ki krepča želodec, mehča, čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-jlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, ktero Iorganizmu kar nič ne škoduje, če se [prav delj časa rabi. Esenco za želodec pošilja izdelo-vatelj proti poštnemu povzetju v škat-[Ijah po 12 steklenic za gld. 1.36; po '24 za gld. 2.60; po 36 za gld. 3.84; po 44 za gld. 4'26; po 55 za gld. 5'62; po 110 za gld. 10'30 ; po 550 za 50 gld. V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. — Y Celovcu prodaja jih lekar Thurnwald in Egger, v Beljaku dr. Kumpf in Scholz, v Trbižu Si egei. Egid Jeglič, trgovec in čebelar na Selu, .pošta Lesce (Lees, Krain). Deteljno seme, suhe črešplje in maslo kupuje po najvišjih cenah J. E. Smolnfker v Celovcu, stolne ulice (Domgasse) štev. 16. Vsake vrste mrtve živali se nabašejo, da so videti kakor žive, po ceni in trdno pri Francu Swaty, prodajalnica „pri rogaèu44 v Mariboru. Tovarna in zaloga posebnih in redkih rečij za nabiralce, ljubitelje in diletante. Cenik s podobami se pošlje zastonj. -jBgi Divji petelin, ko poje .... 4 gld. Ruševec, ko kruli.....3 „ Op. V moji službi je tudi g. Fr. Zavesti, ki je bil prej preparator v Trbižu. Emmumim mm%m v starosti od 25 do 40 let, neoženjenim, zdravim in krepkim, ki so nemškega in tudi slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni, in morejo dokazati, da je bilo njihovo dosedanje življenje neomadeževano ter da je njihovo gmotno stanje vredjeno, ponuja se z oddajo službe potovalnega zastopnika, kteri službi bi se morali zavsem posvetiti, in s ktero je združena stalna plača s stranskimi dohodki, prilika, zagotoviti si, ako se njih sposobnost dokaže, sigurno in stalno bodočnost. Za to službo se pa naj le take osohe potegujejo, ktere vsem tem zahtevam vstrezajo in ki imajo veselje do potovalnega posla in so vajene, svoje dolžnosti z resnostjo, pridnostjo in žilavo vstrajnostjo izpolnovati, pri čemur se pa tudi brezmadežno obnašanje zahteva. Lastnoročne, nemško in slovensko pisane prošnje, kterim se morajo priložiti prepisi spričeval, naj se pošljejo pod „11.471“ v Gradec, poste restante. Udano podpisani dovoljujem si mojim čestitim kupovalcem iz mesta in dežele uljudno naznaniti, da sem dné 3. januarja t. 1. na novo odprl podružnico svoje kupčije s tržaškim blagom na starem trgu št. 19, to je četrta hiša od hranilnice proti staremu trgu, v kteri bodem prodajal sladkor, surovo in žgano kavo, moko (poznano najboljše vrste), špirit, rženo žganje, fini amerikanski petrolej in razno drugo tržaško blago najbolje vrste. Vsakdo se lehko prepriča, da dobi pri meni vsikdar izvrstno ter sveže (frišno) blago in najboljši kup. Ob jednem priporočam prav gorko tudi mojo glavno prodajalnico v Burggasse št. 12. iu zagotavljam dobro postrežbo. S spoštovanjem FERD. MUSSI, Stari trg št. 19. Burggasse štev. 12. („pri zlatem vencu“). („pri sladkornem klobuku“). PETER MATER, šolske ulice štev. 18 pri ,,zlatem križu44 v Celovcu, priporoča vsakovrstno, niljboljšo in cisto suho moko, vsaki dan frišne droži, izvrstno maslo, južno sadje, dišave, sladkor, kavo in različno drugo tržaško blago, vse prav dober kup. Postranski zaslužek, ki se vedno množi in dolgo let trpi, si lahko pridobijo spretni in zanesljivi možje, ki so kot poštenjaki na dobrem glasu, ako živijo v takih razmerah, da pridejo z ljudmi mnogo v dotiko. Dosluženi orožniki in podčastniki imajo prednost. Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo pod: „G.S. 1891, Graz, post. rest.“ Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.