Ameriška Domov NO. 47 AMCniCAN IN SPIRIT XT . T . ^ FORCI6N in LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 9, 1959 SLOV6NIAN MORNING NCWSPAPCR ŠTEV. LVm.—VOL. LVIII. W i MACMILUNOVA PROŽNOST M M radi rešili VZMEM|RJA ZAu MEMCUO iegunci iz dežel izza železne zavese naj bi sc preselili za Prizadevanje predsednika angleške vlade Macmil- ^talno v razne zahodne dežele. — Tudi begunci iz Ju-, Soskvije politični! Washington, d. c. — Ta-' imenovana Zellerbachova ko-' ^Wija za evropske begunce je opravljala vprašanje sedanjih beguncev izza železne zavese v Ev: lana za razgovore s Sovjetsko zvezo in njegova ‘‘prožnost”, ki jo je kazal na obisku v Sovjetski zvezi, vzbujata pri Nemcih strah, da bi bile zahodne sile morda le pripravljene skleniti s Sovjeti dogovor in sporazum na njihov račun ali vsaj na račun Zah. Berlina. BONN, Nemčija. — Tu vedno bolj razpravljajo o de-r°pi in, pripravila tele pred- ijenostj glede berlinskega vprašanja v zapadnem taboru. 2^'^ naslednji dveh letih naj ^oro vsi večji listi pišejo o tem. Vsi so soglasni, da sta - ruzene države pripuste vseli- Francija in Nemčija sedaj kot že dolgo soglasni v načelu in v 50,000 beguncev iz Evrope, podrobnostih, da je treba biti v berlinskem vprašanju trden a i se vprašanje političnih be- jn nepopustljiv do konca, tudi do Vojnega spopada. £uncev končno rešilo in likvidi-rala begunska taborišča v Ev-|°Pi. Druge zapadne države naj 1 istočasno sprejele vsaj 140,-000 beguncev. Člani te komisije se bodo se-^ ab z zastopniki Kongresa in Podlagali, da Kongres čim pre-vf Sl>reme novi zakon o naselitvi ' eguncev, ker po sedanjih za-”nih ameriške imigracijske o-asti sploh nimajo več na raz-P(%o nikakih viz za begunce V Washinglonu so črni llovilnsjši od belih! V prestolnici so dobili črnci večine nad belimi, predsta- 'Peljalo neizbežno v novo vojno vljajo Že 53 odstotkov ce- jv najneugodnjesem času in raz-lotnega mestnega prebiva!- | na^rah za zapadne sile, če se nji-stva. |hovo popuščanje ne bo niti se | Ti dve državi sta mnenja, da bi Sovjeti sedaj v vojno v nobenem slučaju ne šli, če bi videli, da je ves Zapad res združen iin pripravljen na vsak slučaj, {tudi na najhujFe. Samo ti dve državi sodita,' da bo popuščanje | ifeti Novi grobovi Joseph Perko Zadet od srčne kapi je naglo-ma preminul Joseph Perko, star 71 let, stanujoč na 1106 E. 67. St. Bil je samec. Tukaj zapušča bratranca Josepha Sternad, pri katerem je živel, ter več dru-igih sorodnikov. Rojen je bil v jKumpalah pri Dobrepolju na 'Dolenjskem. Tukaj je živel 54 let in je bil do vpokojitve zapo-ulen pri Timken Roller Bearing Co. v Cantonu. Pogreb je danes zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalva-rija. Mary Mohar Včeraj popoldne je po dolgi bolezni umrla Mrs. Mary Mohar, rojena Gerbec, z 1193 E. 172 St. Stara je bila 70 let in rojena v vasi Lepšanje pri Graho-|Vem, od koder je prišla pred 54 Njen mož Jerry, s katerim EISENHOWER TRDI, DA IMA AMERIKA DOVOLJ MOČI! Predsednik je prepričan, da so Združene države trenutno dovolj močne za obrambo Zah. Berlina in vršitev vseh ostalih obveznosti v okvirju mednarodnih pogodb. — Vodnikom Kongresa je zatrjeval, da nam ni potrebno nobeno povečanje armade in drugih oboroženih sil in sredstev. Tako trošenje bi služilo samo sovražniku. — Odgovor Sovjetiji. Iz Clevelanda in okolice Seja— Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala ases-ment ob 5:30 dalje. Podružnice št. 10 SZZ ima jutri zv. ob sedmih sejo v Slov. domu na Hodmes Ave. Rojstni dan— Danes praznuje svoj 85. rojstni dan Mrs. Francos Knaus, vdova pok. Jerneja Knausa z 1052 E. 62. St. Pretekli petek je pra- WASHINGTON, D. G. — Predsednik Eisenhower je pretekli petek povedal vodnikom Kongresa, da ne potrebuje nobenih finančnih sredstev za povečanje in pospešitev izdelovanja vodljivih izstrelkov in oboroženih sil. To je iz-, , . , rečno zatrjeval tako vodnikom obeh sUrank v Kongresu kot a ^V0J 1 an nujena na posebnem sestanku še vodnikom zunanje-političnih in ‘cei a 1l:b' 'lt,1KOS aLlSc \e 'z vojaških odborov obeh domov. Njegove izjave in zatrjeva- Ga“* MiUes. čestitamo ,n zeh-nja debate o potrebi povečanja naših oboroženih sii za bli- rru’ 0 Hma' a 1 dozn e i se mm>-zaiočo se krizo niso končale, ampak šele prav sprožile. Iz razgovorov je jasno, da sta ------------------- tako Bela hiša kot Kongres od- konferenco zunanjih ministrov ločena braniti Zah. Berlin in obsegati celotno nemško sta vodila več let gostilno na 61. |njegOVO vsv«bodo zjv^mi,fred' Sanje in morda še vprašanje ev in 62..ter St. Clair, je umrl pred istvi- pa ce bl t0 tudl dbve,dl0 d° roPs,ke varnosti na sploh, ne pa 5 leti. Pokojna zapušča tukaj !noVe svetovne v°Jne- Različnost samo vprašanje Zah. Berlina in sina Jerrya, snaho Florence, roj. >nenj m Pogledov nastopi šele, nemške mirovne pogodbe, kot izvi redn0 WASHING TON, D. C. Pre- | gabile v kakršnikoli obliki. I daj ustavilo in bodo Berlin iz-jjaVurek, vnuka, sestri Frances |koW Posta'vljeno vprašanje, ko- je predložil Hrufčev. V kolikor go let v zdravju in zadovoljstvu! V Florido— Mrs. Mary Race z 19800 Nau-man Ave. in Mr. in Mrs. Anton Vp 3 Ivančič z 19310 Kildeer Ave. odpotujejo danes v Florido obiskat hčer in zeta Mrs. Race, Mr. in Mrs. Emil Marash v New Smyrna Beach. Dobro zabavo! ,Gn ozemeljskih kvot, ki so pa stolnica Združenih držav je pr- j Listi podčrtujejo, da je pred- zasedene za več let vna-Pre.i in za begunce in rešitev Njihovega vprašanja sploh ne Pridejo več v port e v. Komisija je posvetila posebno Poglavje prav beguncem iz Ju: goslavije. Predlaga in prosi vse ___________^ ^Padne oblasti naj prenehajo j 0d tedaj v ^atrati begunce iz Jugoslavije velikem številu izseljevati, med Obreza in Josephine Grant v Jacksonville, Fla., v starem kra. ju pa brata Antona. Bila je čla- likšna in kakšna sredstva so po- ki bili ti razgovori upešni, je ^’dušnica-Z- trebna za uspešno obrambo Zah. Washington pripravljen vzeti v 1 Jutri Po ob 6:30 v cerkiv sv. Berlina, oziroma Zah. Evrope p0§tev sestanek na vrhu. (Lovrenca sv. maša za pok. Ignaca | . . a. v, , . . IGodec v spomin 6. obletnice sPlon- | Poljska in Ceska bi se naj raz- r Predsednik je izjavil, da ima govorov p0 mnenju Washingto- dovolj sil, atomskih in običaj- na ucjeiežil šele kasneje, ko bi nih, za reševanje sedanje kri- (j^jg Vpra|anja, za katera so od- ------ — , „ /etih iz Zakrajskovega pogreb-!ze- Nekateri kongresniki pou- gOVorne štiri velike sile, vsaj v Ivoril o mejah popuščanja, pa nega zavoda v cerkev sv. Vida ob dirjajo potrebo po Poveoan311 na£elu rešena. so se začeli beli v je bil nejasen in samo povdar- 9;3o, nato na pokopališče Kal- 0b°jnik si|> bodo Sovjeti vi-1 Konferenca zunanjih mini- vo veliko mesto v deželi, kjer sednik britanske vlade Macmil- imajo črnci večino. Še L 19o0 ]?:n uporabil v Sovjetiji vso si-'njca Društva St. Clair Grove W. je bilo v mestu samo 32 odstot- da bi dokazai; kako zei0 je ' o št. 98, Podr. št- 41 SŽZ in A-kov črnega prebivalstva od oko- miroljubna Velika Britanija in merican Legion Aux. 273. Poli 825,000 celotnega števila. Te- kako je v tem enih misli z Zdru- greb bo v uredo zjutraj ob de-daj je bilo v mestu 518,000 bel- zenimi državami. Kaplar je go-cev in 281,000 črncev. »Plošno gunci, donih razlogov in jim je treba Pznati politični azil. Predsed-komisije se je osebno raz- ^^goisln^j2 mnogimi begunci '7- število črncev poraslo na 438,- dar pa to upanje izražajo tako, vdova, soprog William je umrl mnenja se je pojavila bojazen, ib j,e. 7^asl1 z 1Z^ razenci i ooo. I da istočasno povedo, da bi se leta 1950. Tukaj zapušča otro- So to nr f i prepr’cara]a’ da j Zanimivo je da se selijo iz vendar moglo zgoditi kaj preše- ke: Mildred, Nick Milo, Helen ci pred a co po 1 lcdl e'',Un jWashingtona pretežno mladi netljivega in dodajajo, da bi v Laško, John, Ann Konopka, Ca-Pr- beCr omuniz51 da mislimo resno. To stali- strov naj bi bila. koncem, eprila tem ko so črni v vedno večjem sporazumna, da ne bd nevar-. mrtvaški oder danes popoldne ob je natančno očrtal in obraz- j^jj začetkom maja. ker so to na številu prihajali v prestolnico, na. j petih. j ložil bivši demokratski državni Listi ne kritizirajo stališča j Julia Mi lose vich j tajnik Dean Acheson. Zahteval ..... Združenih držav, izražajo upa-1 p0 daljši bolezni je preminula 3e povečanje NATO sil \ Evro |jej0 v pariZU) v nekaj dneh ze- nje, da bo ameriižka vlada iz- na domu sina na 4850 Swetland P1. Pa odkloml grožnje z upora- dini]i na besedii0 in da bo od. polnila napram berlinskemu Drive, Richmond Hgts, O., Julia ibo at°mskeSa orožja. (govor odposlan v Moskvo tekom prebivalstvu dane obljube, ven- Milosevich, stara 60 let. Bila je 1 V Kongresu inv delu javnega ^ enega tedna do 10 dni. gospodarske begunce, ki jih ^ ^eba vrniti 'gun • reS pravi politični be- ^ kjer so uživali enakopravnost nci- ki so šli od doma iz poli- z belimi na vseh področjih. Te-' kom devetih let se je število belcev v mestu zmanjllalo za 131,-000 na 381,000, med tem ko je ! Godec smrti. V bolnišnici— Joe Kaluža s 3608 Independence Rd. je bil odpeljan v St Alexis bolnišnico. Leži v sobi št. 210. Obiski so dovoljeni. Sodijo, da se bodo predstav-jniki zahodnih sil, ki se posvetu- Oflločitev o breznoselri podperi šs ni padla stvarni položaj in razmerje sil napačno ocenil, kar bi utegnilo vnukov in več drugih sorodni- prinesti strahotno nesrečo ne fsiojip^o£T\mejr"prayS| Stevenson za enotnost v ravnovesje zvezni proračun | ___ p Pripomba Am. Domovine: Gn°vno opozarjamo vse, ki i-“3° koga med evropskimi be-,ci’ naj pošljejo svoj slučaj tor'l6IbU kongresntku ali sena- umoril ženo, otroke opravil samomor s Lancaster, o. — Roland j GPer> 28 let stari mož in oče, . nekako zgubil razsodnost v ,^lcakovanju ločitve zakona ter ^kttiQrii svojo ženo 29 let staro šp° °’ Wenih pet otrok iz prej-Hga zakona, nato pa napravil Sai*om0r. 'Žen° jn njeno 11 let staro 8lhrt^° L3!uro so našli pobiti do 1 v spalnici stanovanja, Za In ostale štiri otroke pa v Hruičeva so v Berlinu precej triadno sprejeli Zima nas je še enkrat prav mečno zagrabila CLEVELAND, O. — Pomlad Predsednik sovjetske vlade je smo čutili že v zraku, ko je nenadno potegnil mrzel veter in prinesel nov sneg in mraz. V četrtek ponoči in v petek je rjovelo in bučalo okoli hiš kot sredi zime. V soboto se je malo d-grelo, pa je po ves dan malo iz Leipziga odšel v Vzhodni Berlin, kier mu je bil prirejen svečan sorejem, ki pa je bil precej hladen. BERLIN, Nem. — Ko se je Nikita Hruščev vozil po znani snežilo." Včerajšnji prijetni dan Stalinovi Aleji, najlepši cesti je pokazal zopet, da do pomladi Vzhodnega Berlina, so bile ob njej sicer zbrane velike množice, toda te so bile nekam mol- ni več daleč. Na Srednjem 'zahodu jim je Ho precej slabše. Ponekod so čeže in nenavdusene kljub vse-dobili do 22 palcev snega. Sne- ™ prizadevanju zastopnikov žni zameti so bili tolikšni, dai so morali zapreti šole in tovarne. Prenekateri bus in avto je obti- kov. Pogreb bo jutri ob 12:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152. St. iv cerkev sv. Save ob 1:30, nato na St, Theodosius pokopališče. Robert W. Perusek Po težki bolezni je preminul 11 let stari Robert W. Peruuek. samo Evropi, ampak tudi naši deželi in vsemu ostalemu svobodnemu svetu. Eisenhower v razgovoru s člani Kongresa ni prav nič kazal, WASHINGTON, D. C. — Fe-cjchdna administracija razmišlja o podaljšanju brezposelne podpore. Demokrati so predlagali, naj se brezposelna podpora podaljša za eno leto, vlada tega ____ 'predloga ni sprejela, priznava Rvakrotni demokratski prej-jpa’ da 'e treba scd'lj hi,ro nt'p d sedniški kandidat Steven-jukreniti’ ker kon°cm toga, me* son se je tudi zavzel za e- .se.ca Preneha dosedanje podp ra- notnost amerišk« javnosti n-ie’ v kolikor zavisi od ft'deral* ne vi rde. javnosti v borbi za Zah. Berlin. BOSTON, Mass. — Tudi prej- Senatni odbori se pečajo zlasti s težkimi razmerami v pre-šnji demokratski kandidat za mogovni industriji. Senator j da polaga posebno važnost na predsednika Stevenson se je o-Randolph iz West Virginije je uravnovd'en proračun, zatrjeval giasil in povedal svoje glede poročal, da so v delih te države je le vedno znova, da več sred-, berlinske krize. V Bostonu je na jugu gospodarske razmere štev ne potrebuje in dd bi bilo govoril pri slovesnosti v čast med rudarji tako slabe, kot so lukaj zapušča starše Rudolpha njjboVo trošenje v polnem skla- Endicott Peabody in ob tej pri- bile v času gospodarske stiske avtom" H l . oiroKe Pd v čal sredi ceste. Snežni viharji in 1 u Pred hišo zastrup-: ^ 7nhtpvfl.li 22 človeških ja i?- 2 IzPuščnimi plini motor-1 so bili napeljani v avto z tvnv'' ceverrya. Po eden najhujših zločinom ^ar PomnI ta kra3 te‘ ja svojega 150-letnega obsto- To hov • - • ' • • . I Vremensk prerok pravi: .Vin, ja 3q S'*a Wmperatura 45, najniž- Nf--"-norna oblačno in deževno. meteži so zahtevali 22 človeških žrtev; 10 v Iowi, 7 v Indiani, 3 v Wisconsinu in 2 v Michiganu. Splošna stavka na otoku Ceylonu potekla mirno COLOMBO, Ceylon. — Levičarska opozicionalna stranka je organizirala v protest proti sprejemu novega zakona o državni varnosti, ki daje vladi pravico oklica obsednega stanja in policijske ure v predelih, kjer se pojavijo neredi. Vlada je poklicala pod orožje nekaj rezervistov in dobro za-stražila vse važne javne naprave. Stavke se je udeležilo okoli milijon oseb, vendar je v glavnem potekla mirno. m Pauline, roj. Willis, brata Johna, sestro Janice, starega očeta Franka Perusek s Tracy Ave. ter staro mati Saro Willis v Richmond, Va. in več drugih sorodnikov. Pogreb oskrbuje Jos. Žele in Sinovi pogrebni zavod na 458 E. 152. St. Dan in čas še nista določena. Fi-anccs Roberts V Euclid GlenviHe bolnišnici ie umrla 60 let stara Frances Roberts, roj. Eggert, z 20160 Bali Ave., doma v Stettinu na du z ?eljo Sovjetske zveze, da pki rotil, naj bo Amerika vsa letih 1930. Posamezniki in cele [nas pripelje v gospodarski po- enotna1, glede berlinskega vpra- družine gladujejo, ker ni dela lom. partije in oblasti. Sovjetski gost je navdušeno mahal in kričal: “Mir!” “Mir!”, toda v množici n; našel pravega odlmeva. Ves sprejem je bil tako kla- ]\remškem, od koder je prišla v vern, da je vodja partijske or- dejei0 j ig^Q Zapustila je ganizacije P. Werner pozval moža j0hna, sinove Johna, Ken-“Ijudstvo’ preko mikrofona, naj netha in. Richarda ter tri vnuke, vendar pokaže več prijatelj- pL.greb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo zjutraj z opravilom v cerkvi sv. Križa ob enajstih, nato na Kalvarijo. stva” do visokega gosta. Tokrat je bil odziv boljši. Oblasti so priredile veliko veselico na sami cesti. Igrale so godbe in ljudje so plesali ob u-metnem ognju in petju zborov. Pot je dolga WASHINGTON, D. C. — Sedaj, ko je precej gotovo, da bodo Havaji sprejeti kot 50. država v Unijo, objavljajo, da je postopanje v Kongresu trajalo deset let; dvaindvajset krat so izvedli zaslišanja o tem vprašanju in zaslišali vsega 850 oseb. Washington za širše razgovore sanja. “Kadar predsednik reče, da ne bo popustil niti za en palec, v Koncem tedna so izdelali tod govori v imenu vseh nas’” ’je koncept za odgovor zahodnih sil dejal Stevenson. Opozarjal je Sovjetski zvezi na noto, v kateri sovjetske državnike, naj ven-pristaja na razgovore zunanjih dar ne gonijo spora predaleč in ministrov in zahteva sestanek naj pazijo, da se ne bodo hudo na vrhu. Predlog odgovora bo- zmotili v presoji ameriškega do sedaj obravnavali v Londo- razpoloženja, nu, Parizu in Bonnu, dokler se Izrazil je upanje, do bo Ame-ne zedinijo za enotno stališče. rika pripravljena 'za vsake raz-Na splošno prevladuje v za- govore, pa naj bi bilo za razgo-hodnih diplomatskih krogih u- ivore na vrhu ali pa za kake dru-panje, da bo Sovjeti j a pristala .ge. na konferenco v taki obliki, da _____________ bo sprejemljiva zahodnim silam. Predsednik britanske vlade Mac- obvezna vojaška služba millan se trudi na vsej črti, da bi “omehčal” stališče Zahoda. Pripravljen je baje pristati celo na sestanek “velikih dveh” — v premogovnikih in ne priložnosti za kak drug zaslužek. Število vseh brezposelnih v Združenih državah je še vedno visoko, okoli 4 milijone in pol. v Indoneziji JAKARTA, Indonez. — Indonezijska vlada je odredila dve- Vdlitve v Sovjetski zvezi Eisenhower ja in Hrusčeva, ce bi letno obvezno vojaško službo. MOSKVA, ZSSR. ■— Pri zad- se to 'zdelo skrajno potrebno, njih volitvah v republiška in j Macmillan pojde ta teden v nižja zastopstva, ki so bile v de- Pariz in Bon, drugi teden bo po-vetih republikah, so bili vsi kan- > letel v Ottawo, nato pa se bo didati izvoljeni. Povsod je se-^stavil za “nekaj dni” v Wash-veda bila samo komunistična ingtonu na razgovore z Eisen-lista: kandidatov, l |howerjem in njegovimi sodela- Uradno sedaj objavljajo, da je vci. za to listo glasovalo 99.95% vpisanih volilcev. Združene države so na. suni-, šču, da morajo razgovori na kih. V ta nanem bodo popisali vse moške in ženske stare od 18 do 23 let. Vojska šteje doslej 200,000 mož. Šef štaba je izjavil, da hoče vlada to število bistveno zvišati, da bo razpolagala z večjimi močmi v boju z uporniki, ki se^e na; stali- dve leti drže na nekaterih oto- HAJNOVEJšEVESTI BEIRUT, Lib. — Del iraške armade v severozahodnem delu države se je včeraj uprl proti vladi gen. Kasema. Vodja upora je polk. Shavvaf, povelinik 5. armadne brigade, podpirajo pa ga tudi druge vojaške enote. Uporniki so gospodarji Mosula in severovzhodnega dela dežele. Napovedali so pohod proti Bagdadu in upajo zrušiti na levo se nagibajočo vlado gen. Kasc-ma. Uporniki uživajo bre/ dvoma podporo egiptskega Naserja. BERLIN. Nem. — Hruščev j« ponudil Zahodu mirno sožitje in konec mrzle vojne, če se u-makne iz Zah. Berlina. Povabil je na razgovor vodnika zahodnonemških .. socialistov Ollenhauerja. Ta je vabilo sprejel. /UlERI$KA DO IK)VI IMA « \ 1 I I/ l<- % X hlhmii 0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 pe»- year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.____________________________ No. 47 Mon., March 9, 1959 Ko je bila mirovna pogodba z Italijo končno podpisana in odobrena ter se je Italija začela čutiti samozavestnejšo, je seveda na pariško pogodbo z Avstrijo iz 1. 1946 pozabila in začela Južno Tirolsko poitalijančevati, podobno kot delajo to Avstrijci s Koroško že dolga desetletja. Avstrijci so začeli protestirati, prišlo je do demonstracij v Rimu in na Dunaju in sedaj grozi Dunaj, da bo celotno vprašanje spravil pred Združene narode. Svetovali bi mu, da uredi najprej spor s Slovenci na Koroškem, če noče doživeti v Združenih narodih sramote in poraza! — Palica ima res dva konca! Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) Pittsburgh, Perma. — Ni dolgo tega sem bral v tukajšnih pittsburških listih napoved predsednika Eisenhowerja, da naša dežela bo uživala visoko lepo mirni. Ko je pa gl. porotnik povedal, zakaj je bil na sejo poslan, so bili en čas tudi vsi tiho. Zato je dejal: Vidim, da pri vašem društvu je mir, torej po- Pred političnimi nemiri na otoku Haiti? Otok Haiti leži na jugu otoka Kube in je Kubi še bližji kot je na primer Florida. Lahko bi torej rekli, da je tudi otok Haiti naš sosed. Otok Haiti je trenutno zanimiv radi tega, ker ima kar dve diktaturi od treh, ki so še pri življenju južno od naše dežele. Tretja je namreč v Paragvaju, sosedu Argentine. Na zapadu otoka Haiti je Duvalier diktator v republiki Haiti, v vzhodnem delu pa vlada diktator Trujillo v dominikanski republiki. Oba diktatorja sta prirodna nasprotnika novega revo-lucijonarnega režima na Kubi. Kubanski politični gospodar Castrp ima posebno na piki diktatorja Trujilla. Ima za to poseben razlog. Na otoku Kubi živi kakih 120,000 doseljencev z otoka Haiti. V letih državljanske vojne so po večini držali z uporniki, ki jih je vodil Fidel Castro, nekaj jih jc bilo celo v njegovih vojaških oddelkih. Že radi teh mora Castro groziti Trujillu, da bo podrl njegovo diktaturo. Poleg tega bi Castro rad še povečal svoj političen ugled doma in v svobodnem svetu, češ, da je odločilno pomagal pri radcu diktature v dominikanski republiki. Pri vsem tem j g nerodno, da ravno Trujillo sedi precej trdno na svoj-em diktatorskem stolčku, Castro mu ne more direktno blizu. Zato je Castro prisiljen, da ruje proti Trujillu po ovinkih namreč preko republike Haiti, ki meji na dominikansko’ Zato je diktator republike Haiti Duvalier postal prva tarča napadov iz kubanske prestolice Havane, akoravno ni baje Duvalierova diktatura preostra in je vpeljala v deželo mir in red v upravi in gospodarstvu. Ker Duvalier ni preveč nasilen, nima doma prave opozicije, pač pa je nekaj njegovih političnih nasprotnikov svoje dni zbežalo na Kubo. Sedaj mislijo, da je prišel čas, da poderejo Duvalierovo diktaturo. Kakor je njihova namera sama po sebi dobra, vendar ti politični begunci iz republike Haiti niso ravno najbolj pripravne osebe, da bi vpeljale v republiki Haiti poleg svobode tudi še red v upravi in zboljšanje gospodarskega položaja. So imeli že oblast v republiki Haiti v rokah, pa se niso obnesli. Kubanski Castro se radi tega nahaja v neprijetnem položaju. Rad bi se boril proti Trujillu, mora se pa najpreje-proti Duvalieru; proti DuvaUeru pa nima zaveznikov, ki bi uživali velik političen ugled v republiki Haiti. V obeh republikah na otoku Haiti tli politična žerjavica pod diktatorskim pepelom, Castro je po okoliščinah prisiljen, da razpihuje vihro v republiki Haiti. Računa s tem, da bi bile diktatorju Trujillo ure štete, ako bi prišlo do revolucije v republiki Haiti. Naše tajništvo za zunanje zadeve se kot navadno nahaja v težkem položaju. Formalno se noče vmešavati v “notranje zadeve” obeh republik. Poleg tega ne vidi v političnih nasprotnikih diktatorja Duvalierja nobene osebnosti, ki bi mogla nuditi republiki več reda v upravi in gospodarskega napredka kot Duvalier. Podpira torej diktatorja, ki je po njenem mnenju sposoben in ki je dal svojemu režimu precej svobode. Ako bi prišlo do revolucije v republiki Haiti, bi seveda nihče ne vpošteval razlogov, zakaj je Washington podpiral diktatorja. Amerika bi bila vsaj v začetku revolucije bolj osovražena kot priljubljena. Sicer pa je na to navajena naša administracija kot berač na mraz. To se ji je na primer dogodilo ravno pred par meseci na Kubi. Palica ima dva konca Tako pravi star slovenski pregovor. Danes jo nekdo uporablja, da z njo tepe svojega nasprotnika, jutri pa utegne ista palica tepsti njega samega. To se dogaja v teh dneh Avstrijcem. Slovence na Koroškem stiskajo in jim kratijo narodne pravice že nad sto let, vse od dni, ko se je nemški nacionalizem prebudil in zajel Avstrijo. Kljub zakonu in mednarodnemu dogovoru, po katerem so kulturne in narodne pra-vice Slovencev na Koroškem zaščitene, jim te pravice krati deželna koroška kot tudi zvezna vlada. Vse pritožbe v Celovcu in na Dunaju so bob ob steno. Dosti koristil ni niti protest beograjske vlade na Dunaju. De1 avstrijskih Nemcev je prišel ob koncu prve svetovne vojne pod Italijo. Italijani so z njimi postopali na podoben način kot Avstrijci s koroškimi Slovenci . Končno sta se Mussolini in Hitler dogovorila, da se lahko oni, ki se nočejo poitalijaniti izselijo v Nemčijo. Nekaj tisoč jih je odšlo, večina pa je ostala na Južnem Tirolskem ali v Zgor-niem Poadižju, kot to deželico imenujejo Italijani. Še do-1 er del onih, ki se je izselil v Nemčijo, se je po drugi svetovni vojni vrnil tja. Italija in Avstrija sta se v posebni pogodbi 5. septembra 1946 dogovorili, da Avstrija ne bo zahtevala poprave meje v svojo korist, Italija pa je obljubila, da bo dala južno-lmiškini Nemcem vse narodnostne pravice in samoupravo. prosperiteto v tem letu. Lepa zaibite kar ste imeli med seboj napoved. Podal jo je predsed- in bodite med. seboj dobri so-nik ob otvoritvi zasedanja nove- bratje. Ti brat predsednik pa ga kongresa. Navada je, da ob pazi in izvršuj svojo predsedni-nastopu vsakega novoizvoljene-|ško dolžnost in ne dovoli več ga kongresa poda predsednik nobenega prepira. Ti si oče v Združenih držav poročilo o po- j društvu in na te vse gleda. Pazi trebah in stanju Unije Z. D. V svojem govoru obrazloži nove potrebe, ki jih zahtevajo od dežele številni pojavi novih političnih in gospodarskih slučajev. Navede zahteve, ki jih tir j a jo na vsako besedo in ne vznemirjaj po nepotrebnem člane. Tedaj vstane društveni predsednik in odgovori: “Lepa hvala ti predsednik glavnega porotnega odbora. od dežele domače notranje raz^y^jj tvoje besedfe k sr mere in potrebe in navede tudijcu Ampak vedi, mi smo dobri zahteve, ki jih tirja od nas naša.^jani jednote. Pri našem dru-zunanja politika:. Novoizvolje-jg^vu ,Začnemo vsako sejo z mo- nim poslancem, to je kongresnikom in senatorjem predoči vse take potrebe in nato poda za rešitev istih svoje nasvete in nasvete načelstev raznih zveznih vladnih uradov. Ob zaključku vzpodbuja, da tako vdahne v kongresnike in v javnost nekaj navdušenja za prihodnjost. Sicer je to formalnost, a potrebna, kakor je potrebno dodati svetilki olja, če se hoče, da bo dobro svetila za naprej. Meni je posebno padla v oči Ikova izredno lepo izbrana izjava o bodočnosti naše dležele. Ta-ko-le je menda rekel le: “Record Good Times on Way .” Tako bo menda za prihodnjih 18 mesecev. Da bi ga le Bog uslišal! — sem sam pri sebi vzkliknil. Niti malo ne dvomim, da predsednik to tudi resnično vse deželi želi. Drugo je, kaj mu je kot predsedniku mogoče izvesti in kaj ne? Marsikateri predsednik Z. D. je prišel ob takih slučajih pred kongres z najbolj i-dealnimi nasveti in priporočili. Ampak to je bilo vse. Pred kongres je prišel z njimi, dalj pa ne. Se še kdo spominja pokojnega predsednika Wilsona, kako je prosil kongres za odobritev in zaupnico glede njegovih res človečanskih in demokratičnih načrtov za boljšo bodočnost narodov na svetu? Drugi pred njim? Lincoln, Cleveland? Za njim nekateri drugi. Pa vsi so več ali manj odnesli zagrenjene spomine iz Bele hiše. Zakaj? Še enkrat pravim, zakaj? Amerika (v mislih imam Z. D.), je dežela demokracije in svobode. To je res. Tako je zapisano na papirju, uradno priznano. Nihče ne more proti te- li fcvijo in jo tudi končamo z molitvijo. Toda (tu je pa glasno povzdignil svoj glas), kar je pa vmes med začetkom in zaključkom seje, pa nobenega vraga nič ne briga! Amen!” — In udaril je s kladivom po mizi in zaključil sejo. Zelo podobni in še vse hujši so včasih dogodki po parlamentih raznih držav. So pač ljudiski parlamenti. In kjer so ljudje, so vedno tudi “škrati” med njimi, to so že pred davnimi časi ugotovili “Vlahi” v Dragah na Gorjancih. In ta “vlaška” ugotovitev velja: tudi za marsikje drugje po svetu. Morda bi jih našli tudi med politikarji v Ameriki, kjer pravimo, da živimo v okvirju demokracije in svobode. V trditvi je resnica. Če kje, imamo tu v Ameriki demokracijo in svobodo. Vse to je lepo zapisanoTn opremljeno z raznovrstnimi pečati na papirju. Zato drži. Ampak! Ta naša hiša demokracije in svobode nima Samo vrat na glavni ulici spredaj. I-m:a! jih tudi ob straneh in v o-zadju. Na nobenih pa ni strogega napisa: “Onim, ki nimajo poštenih in pravičnih demokratičnih namenov in načrtov, je vhod strogo prepovedan!” Vsak razume, da je to hiša demokracije in svobode za vse. IPridle polšite-njakovič, si misli, v pravi kraj sem prišel in vstopi. Pride lopo-vič, si tudi misli demokracija in svoboda paše tudi meni in vstopi. In tako imamo kar imamo. Godljo! In včasi še veliko! Okrog kongresne zbornice se suče, kakor tudi po njenih hodnikih pisana družba. Niso to sami kongresniki in senatorji. mu ugovarjati. To je ravno ta-'Pravijo, da švigajo sem in tja ko, kakor je bilo nekoč pri ne-j premnogi “lobisti.” Poglejte v kem slovenskem društvu, ki so besednjak, pa boste izvedeli kaj ga nazivali celo za katoliško društvo. Prepirali so se pa na vsaki’ seji in včasih celo pograbili, da so morali priti redarji na pomoč, da se je naredil redi je “lobist.” So to, bi rekel po ribenško nekaki politični “me-šetarji.” Tja jih baje pošiljajo razne korporacije in razne tvrdke, dlomače in tuje, da pazijo kaj na seji. Bili so pa drugače do-'se pripravlja v kongresni zako-bri člani, vsako sejo so začeli z nodaji, kake postave, kake do-molitvijo in končali z molitvijo, ločbe. In še marsikaj drugega Samo tisto, kar je bilo' na sejah zastopajo ’’lobisti.” Ti smučejo vmes, je bilo včasih za kragulje za poslanci. Vabijo jih na ve-strašiti. In v nekem takem slu- čerje, na to in ono, samo da bi čaju se je neki član čutil priza-jjih pridobili, da v kakih zade-c’etega in je napravil pritožbo vah glasujejo, tako, kakor je o-na porotni odbor Jednote, ka-jnim prav. Vidite, v hišo demo-mor je tisto društvo spadalo. Pankracije in svobode pride lahko pride na sejo predsednik jed-Itak ali pa tak. Demokratično in notinega porotnega odbora. Sejo svobodno v besednem pomenu so v njegovi navzočnosti lepo je to. Če je tudi prav, je seveda pričeli. Predsednik je odmolil J druga zadeva. s pobožnim obrazom Očel Zakaj o tem govorim? Da bi ; zakone v imenu demokracije in svobode. Sodimo lahko, da celo predsednik lahko svetuje in nekaj priporoča, po njegovih najboljših skušnjah in prepričanju, toda nasvete in priporočila zmeljejo in zdrobijo valjarji raznih strankarskih mlinov in mnogokrat iz takega žita ni nobene moke in logično temu tudi nobenega kruha. Mline naiše ameriške demokracije in svobode včasih obratujejo kaj čudni mlinarji. Je to demokracija in svoboda: in z njima ni ničesar narobe. Kar je narobe v okvirju demokracije in svobode je to, kar naredijo narobe ljudje. Demokracija in svoboda bi morali biti zaščiteni z boljšimi plotovi, kakor so, da: bi ne rhogli v njihne vrtove razni lopovi in nepošte-njakoviči. Dokler bo pa vrt demokracije in svobode nezagra-jen, bodo istega posečali vse vrste kozli in dihurji in po njem pustošili poštenost in pravico. Ni krivda demokracije in svobode, da dežela na vsakih toliko toliko let zavozi v kako gospodarsko krizo. Krivda je ti stih, ki v imenu demokracije in svobode z njihovo nepošteno spretnostjo požanjejo več, kakor jim gre in do kar bi bili po pravični in pošteni meri upravičeni. Pravilno ime te nepoštene spretnosti je: Požrešnost, lakomnost in krivičnost. ’ Po vseh teh mislih vsaj jaz dvomim, da bi bilo tudi za male ljudi, to je tiste, ki so odvisni od dela svojih rok, kak posebni “Record Good Times on Way.” Nekaj morda že, to je nekaj drobtin. Kaj več je pa dvomljivo. Tudi če bo še tako rodovitno leto za vse in da bodo krave dajale obilo mleka, se bodo našli tudi oni, ki znajo v takih slučajih iz latvic (skled) posneti vso smetano in maslo, drugim pa pustiti le nedolžno mleko, podobno bolj vodi kakor mleku. Saj razuipete kaj imam v mislih. Naučil sem se tako misliti po dolgoletnih skušnjah. Bivši predsednik Hoover je tudi obetal prosperiteto. Moža smo včasih žehtali in obsojali, pa najbrže ni bila vse njegova krivda. Mož je le rad napovedal lepa vremena, kakor: “da prosper!teta je za vogalom(!), da se dela na to, “da bodo v vsakem loncu po dve kuri in za vsako hišo po dve kari.” Prišlo pa je do tega, da v njegovem času ni bilo v loncih kur, še golih kosti ne, niti navadnega 'neslanega soka ne, za garažami utdi kar1 ne, v bankah nič, dela nič. Ni najbrž bil vsega kriv Hoover. Kaj pa je mogel on napraviti? Nekaj bi bil lahko, a če bi bil, bi se bil izneveril njegovi lastni stranki velikega slona. Tak junak pa ni bil, dia bi se upal kaj takega napraviti. In vse gospo-drstvo je šlo po vodi. Zdaj smo v drugih časih. Nekaj nas uče tekoče razmere, nekaj preteklost. A vse to še ni nobeno jamstvo, da se ne moremo nekega dneva znajti pod klancem, preko katerega bo težko priti z našimi gospodarskimi težavami. Domače težave in razmere morda še kontroliramo. One težave, ki jih ustvarja naša zunanja politika so pa kakor neugnan precej pobesnel žrebec, katerega ni šala znati oširati, še manj pa znati jezditi. Naj za enkrat zadostuje, pa drugič o čem drugem. Vse čita-telje lepo pozdravlja, vsem u-dani, Stari Majk. Naša skeleča rana Cleveland, O. — Drugi važni steber koroških Slovencev je slovenska šola. Ali je treba tudi la steber podpreti. Sole seveda zdržuje v finančnem oziru država: Tako tudi na Koroškem. Tukaj ni mišljena ljudska šola, tudi ne srednja šola, temveč višja izobrazba koroških Slovencev sploh. Vemo, da imajo zdaj v Celovcu slovensko gimnazijo. Tudi na učiteljišču v Celovcu se poučuje slovenski jezik. Gotovo je, la so učitelji in profesorji tudi na slovenskih šolah plačani od države. Kaj pa dijaki, študentje? Kaj pa Dijaški Dom? Dijaški dom je bilo treba popolnoma znova vstvariti. Prirediti prostore, kupiti pohištvo, dijakom je treba dati zadostno hrano. Dijaški dom je treba zdrževati, snažiti, ogrevati, nadzorovati. Pni dijakih je treba zdrževati vsaj dva duhovnika, morda celo tri, pri dekletih pa vsaj dve, tri sestre redovnice. Vsi ti morajo imeti skromno plačo, stanovanjpe, hrano. Za to mora skrbeti vodstvo Dijaškega doma. Kje dobiti sredstva? Gotovo je, da dijaki plačujejo mesečne prispevke, ki bi za redne stroške morda zadostovali, toda zdaj so stroški ogromni, ker je treba vse prirediti. Posameznemu dijaku pa ne moreš toliko naložiti, potem sploh ne more nihče študirati. Te začetne težave se bodo poznale kakih deset let, potem se bosta Mohorjeva Družba in Dijaški dom sama zdrževala, ko se dolgo malo zmanjšajo ali odplačajo. Ali zdaj je hudo, ker gre toliko denarja in dohodkov samo za obresti. Dijaki plačujejo mesečnino, toda samo toliko, kot je meseč-nina drugod. Za ta denar so poravnani samo stroški, ki morajo biti: za hrano, snaženje in plačo osobja. .Mnogi dijaki pa niti mesečnine ne morejo plačati, ker so ubožnih družin ali pa od družin, ki imajo veliko otrok. Sc pa v takih družinah največ- Na Sarfield Kis. bodo jutri volili o »osebsii šolski nakladi Garfield Hegihts, O. — šolski (odbor je po vstrajnem in natančnem študiju šolskih razmer in njihovih potreb za naraščajoče prebivalstvo prišel do zaključka, naš. Nato je zapisnikar prebral | videl ti drrgi čitatelj, kako sejda je treba zgraditi v bližnji zapisnik. In baš na tisti seji so vodi življenje v našem zveznem .prihodnosti: menda člani imeli malo rešpekta kapitelu okrog kovačnice, kjer| 1. osnovno šolo z 21 učilnica- prav pred gl. porotnikom in so bili j kujejo in varijo nove postave in mi, 2. štiri učilnice in povečati telovadnico v Maple Leaf School, 3. šest učilnic, ttlovadnico-j dvorano, urade, kliniko in stranišča v Roosevelt School, kjer je sicer treba tudi preurediti obstoječi ogrevni sistem in zračenje, 4. šest do osem učilnic in razširiti telovadnico na višji šoli. Vse te gradnje bi predvidoma stale $2,035,000. Šolski odbor je predložil volivcem v odobritev izdajo bondov za to vsoto. Volitve bodo izvedene jutri. Šolski odbor opozarja volivce na važnost tega vprašanja za bodočnost otrok. Ti ne morejo čakati na nove zgradbe v času, kc bo finančni položaj v občini in deželi boljši, ti potrebujejo šole in šolske naprave tedaj, ko dosežejo določeno starost. Po računih šolskega odbora bo odobritev novega bonda za navedene potrebe šol, znesla le $2.17 naklade na vsakih $1,000 davčne osnove. To je v bistvu malenkost, če pomislimo na bodočnost naših otrok! J. P. krat najboljši študentje. Morda oi ise dalo za te fante nekaj narediti. Kaj če bi se oživela ideja duhovnih očetov in mater. Koliko sklečih ran bi bilo lah- ima Pa vduši . česar čiver sedeti s.e da bi se čutil živčnega, da bi jat*101'3* Pr^?t§ati cigareto, vsta-V ‘n mencati ali pa segati po popisu. Morda res ni tako ^ e en. vesti pa se zna kakor um 0-kd°‘ so 2e 'vs^ ne" ni nanj. Njega in Andreja je Pridržali tukaj vse polet- ^ zaradi same druščine, če bi tai^ 3 ^^ti- Če bi Grejsen os-^ v Belportu šest mescev, bi pra ?0nudili vse službe v vasi, sed^ Gil. Postal bi šerif, pred-Sed Niškega, odbora, pred- Vs volivnega odbora in še T-l ru^0' Vsi bi glasovali zanj. ° radi bi ga imeli.” je utihnila. tik °’ rn'sBm, da sem vami to-bj ° na,kiepetala, da ste ?e glu-<

samo da otrok ne bi lokal.” 23. poglavje Z UadstG^er •le Alteja spet prišla v *n Borni se je obraz take k° Je slišala njene ko-Šala ^ 0P°ldne je dremala, sku-s^ba a so R udsli bile kaj druščina. Zato se je razvo- da ji je žlica padlai iz rok. je zarožljala v skledo, je Lorna zardela in se hitela opravičevati. Alteja jo je ostro opazovala in čakala. “Za kaj pa gre?” je vprašala Lorna, ko se je toliko obvladala, dla je lahko precej malomarno govorila. “Za Ajaska. Gil je bil opoldne pri nas in je Škotu povedal, cako zelo bi Mr. Grejsen psa rad kupil. Saj veste, da Gil nikoli ne obdrži zase, kar je slišal. Karkoli mu, kdo pove, mu kar gori na jeziku. Skot ga je poslušal, potem pa, takoj šel telefonirat Alanu in Mr. Flečerju, in oba sta bila! takoj pripravljena, da se psu odpovesta. Skrbi imajo vsi samo zaradi vas. Skot pravi, da ste psa odkrili vi in da boste najbrže razočarani, če bi ga 'zdaj hoteli dati kam drugam. Mr. Flečer pravi, da ga je ves čas skrbelo, ali ni morda tako velik pes le prevelik za trgovino. Zdi se mu za oči preveč divji. Kar Alana zadeval, bi bil pa s kakim manjšim prav tako zadovoljen. Vendar pa vam tega nihče ni maral reči, da se morda ne bi čutili užaljeno. Prav za prav tudi zdaj ne vem, ali mi Skot ne bo zavil vratu, ker vam to pripovedujem. Ker pa vidim, kako zelo se je Ajaks, priljubil Andrejčku in kako dober čuvaj bi bil na tisti samotni farmi, sem si dejala, da bi morda —” umolknila je, da: bi si razložila; izraz na Lorninem obličju, potem pa spet rekla: “Veste, Skot bi ju rad presenetil. Rad bi jima Ajaksa postavil v avto, ko bo zgodaj zjutraj Mr. Civer prišel ponju. Pognali bodo proti Nju Hempširu kmalu po sončnem vzhodu, ker je pot dolga, Mr. Čiver pa hoče naprej. Kadar jih takole poslušam, si mislim, da ta človek vedno hoče naprej — vse življenje tako dela. Pa mu ne bi škodilo, če bi se včasih za nekaj minut ustavil, pogledal malo po nebu in si oddahnil. Kaže pa, da tega nikoli ne bo. Ali ni strašno, če je kdo tako obseden in kar naprej dirja, kakor da mu je sam vrag za petami? A menda je na ta način še bolj srečen — jaz bi ne bilai. (Dalje prihodnjič.) ------o —---- — Sladkorne tovarne na Kubi imajo skupno kakih 3,000 milj lastnih železniških prog. Ave. večerjo s pečenimi piška-mi. Začetek ob šestih. 26. — “Združeni igralci” bodo podali v Avditoriju pri Sv. Vidu opereto “Mežnarjeva Lizka.” 2. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi zvečer ob šestih v SDD na 10814 Prince Ave. “Roast Beef” večerjo. MAJ 3. — Pevski zbor TRIGLAV pri- redi letni koncert in poda pevski prizor v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison. Začetek ob štirih pop. Po sporedu domača zabava v SND na 6818 Denison Ave. ' 17. — Koncert pevskega zbora “PLANINA” pod pokroviteljstvom Društva Mir 6t. 10 SDZ v SND na E. 80 St. Začetek ob štirih popoldne! JUNIJ 20. — Društvo Naš dom št. 50 slavi z banketom v SND na E. 80 St. 30-letnico obstoja. Začetek ob šestih zvečer. 28. — Letni Ohio KSKJ dan v St. Joseph’s KSKJ Park na White Rd. NOVEMBER 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom.’ Začetek ob petih popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. sa, ko je kot del Jugoslavije padal pod Titovo diktaturo. Zgodovinarji dejstvo, da so tako izpostavljenem prostoru obdržali pri življenju pravcati čudež.” Uvodnik nato pove, kako se je slovenski narod boril za obstanek proti Avarom, Frankom in venske pravde.” Mnogi so se živo zavedali potrebe. Sem pa so imenovali j tj a je bila misel o knjigi izraže-se Slovenci na na tudi javno na sestankih, debatah in člankih. Konkretni početki, ki so dovedli do uresničenja izdaje takšne knjige s knjigo “This is Slovenia” pa segajo več let nazaj. List “Akademik,” ki ga je izda- milijonom Nemcev, proti tur- Ijal in urejeval neumorni g. Edi škim hordam in nazadnje proti Gobec, je takrat prvič pod tem nacistom in komunistom. Potem uvodnik dobesedno navaja besedilo, kot ga je podal v knjigi g. Edi Gobec: “But this naslovom začel zbirati citate tujcev o Sloveniji in Slovencih. G. Gobec je tudi pozval zamejsko javnost, naj v cilju izdaje small nation will remain. And posebne zbirke takšnih citatov ene day ishe will be free again to Jistori isto. Slovenska narodna govern herself as she pleases. !zveza v Torontu, ki izdaja “Slo- There will be a truly free Slovenian republic in a truly free world. Perhaps the State of Slovenia may be one of the United States of Europe.” Ali v pre- vensko Državo,” se je te zamisli oprijela in nadaljevala zbirko v posebni rubriki v sleherni številki lista, obenem s sliko iz Slovenije. G. Gobec je še na- vodu: “Navkljub nasilju milijo- dalje pomagal uredniku in članov ta mali narod se bo ohra- jnom zveze z zbiranjem citatov. Tako je pravzaprav nastal prvi del knjige “This is Slovenia.” nil. Nekega dne bo prost in si bo vladal sam po svoji volji. Obstojala bo resnično svobodna Pod vtisom potrebe po poda- slovenska republika v resnično nju krajšega zaokroženega pre-svobodnem svetu. Morda pride | gleda o SloveVnji, Slovencih, čas, ko bo slovenska država ena njih zgodovini, kulturi in narod- Knjiga seznanja svet s Slovenci Cleveland, O. — Kako velika Slovencih in Sloveniji. je bila potreba po knjigi, ki naj bi slovenski izseljeniški rod in angleško govoreči svet vsaj na kratko poučila o Sloveniji in Slovencih is sliko in besedo, dokazujejo odmevi na knjigo “This is Slovenia,” ki je koncem oktobra lanskega leta izšla v Torontu ob priliki slovenskega narodnega praznika. Ganljivo je prebirati naročila, ki prihajajo iz vseh delov Združenih držav in Kanade. Mnoga so pisana s težko, okorno roko slovenski rudarjev iz Mno-tane in Pennsylvanije. Mnogo sinov in hčera prvih slovenskih izseljencev se je potrudilo, da v preprosti slovenščini naroče knjigo. Starši naročajo knjigo, kot dar za svoje otroke, otroci svojim staršem za visoke obletnice njih porok kot najprimernejše in najljubše darilo. Zakonci neslovenskega rodu, da jim tako napravijo iveselje. Knjiga je doživela velik odziv tudi v tisku, tako slovenskem, kot tujem. Mnogo kanadskih dnevnikov je s primernimi besedami zabeležilo izid knjige. Nekateri so ob tej priliki objavili celo uvodne članke o Slovence v Združenih Drža- izmed združenih držav Evrope.” Uvodničar povdarja in vidi v zgodlnji Slovenski karantanski' demokraciji enega največjih prispevkov slovenskega naroda k svetovni civilizaciji. “Slovenski kmet je svobodno volil svoje voditelje, ‘pravi ameriški dnevnik. “In čeprav je tuje gospod-ctvo zamorilo to demokracijo, ta demokratični navdih ni nikdar zapustil slovenskega ljudstva.” “Slovenci so visoko izobraženi,” nadaljuje uvodnik, “in u-stvarjalci visoke kulture. Zato njihovo upanje na svobodno bodočnost ni prav nič sanjavo ali odmaknjeno od stvarnosti. Slovenija je preživela nad tisoč let. V Mariboru bo po vseh župnijskih cerkvah istočasno sv. misijon, in sicer v času od petka pred tiho nedeljo do cvetne nedelje, t. j. od 13. do 22. marca. Prvo nedeljo v septembru, t. j. 6. IX. bo cerkvena spominska slovesnost v mariborski stolnici in po vseh župnijskih cerkvah lavatinske škofije. MALI OSLAS! Stanovanje se odda Tri neopremljene sobe s kopalnico se oddajo v najem zakonskemu paru, na 1159 E. 76 St. Kličite EX 1-9777. —(6,9,11 mar.) Sobe se odda 6 sob se odda v East Cleveland. Najemnina $75 mesečno. Kličite LI 1-0288. (47) vah in drugje pa bo gotovo naj- Smvenija bo ^ še igrala veliko bolj zanimalo kaj je napisal o knjigi in Slovencih clevelandski dnevnik “Cleveland Plain Dealer,” katerega nedeljska naklada znaša pol milj ona izvodov. vlogo v človeški družbi.” Takšne so besede enega vodil-nih ameriških dnevnikov zapisane v čgist Slovencev ob izidu knjige “This is Slovenia.” Tu- V nedeljski številki z dne 4.' ja- kai roieni ^udje slovenskega nuarja t. 1. pravi v uvodniku med drugim naslednje: “Izdaja zgodovinskega pregleda Slovenije v angleščini bi bila redkost ob kateremkoli času. V času diktatur in nasilja pa je takšna knjiga o Sloveniji, ki je domovina tisočev Clevelandča-nov, oziroma njih staršev, izrednega pomena. rodu vedo povedati, da še ni bilo, da bi ameriški dnevnik na tako pomembnem mestu napisal tako pomenljive in vzvišene besede o Sloveniji ni Slovencih. Knjiga “This is Slovenia” je torej uspešen, konkreten začetek seznanjanja svetovne javnosti na široko s Slovenci in Slovenijo. Potrebo ‘This is Slovenia” je naslov |knPSi 80 obravnavali dela, ki nam pripoveduje zgod- ^ovenbki ljudje, zlasti akademska mladina, že v domovini, po- AVE AFELY T. CLAIR AVINGS 813 East 185th Street 35000 Euclid Avenue 623S St. Clair Avenu« Cleveland, Ohio sebno v letih, ko se je čutilo, da se bliža 'Vojna vihra in da bodo prišli časi stiske za slovenski narod. vojno napisal kratko in pregled no knjižico o Sloveniji in slovenskih narodnih problemih. nih problemih pa so se izdajatelji knjige nujno odločili še za drugi del knjige, ki ga sestavljajo oris ozemlja, zgodovine, gospodarstva, književnosti, glasbe in umetnosti. Gradivo za te orise je tudi prispeval g. Edi Gobec, ki pripravlja še obsežnejša znanstvena dela o slovenski kulturi in še posebej o slovenski emigraciji. Drobec iz tega gradiva je tudi poglavje “Ekološki pogled na slovensko kulturo.” V poglavju o velikih Slovencih | iv svetovni zgodovini pa se g. Gobec opira predvsem na najnovejša « dognanj a zgodovinar j a Branka Pestivška. Zaradi obsega knjige, ki ga je narekoval proračun pa je bilo to gradivo močno skrajšano in izostati je moralo poglavje o emigraciji in najnovejših ustvarjalcih. Navkljub vsemu pa danes ni knjige v zamejstvu, ki bi vsebovala toliko podatkov iz zgoraj navedenih področij. Slike je prispevala Slovenska narodna zveza v Torontu, ki si j c ustvarila že lepo zbirko klišejev. Krepko je priskočil na pomoč s klišeji tudi dr. Ludvik Leskovar iz Chicaga, ki je dal na razpolago tudi dobršen del svoje zbirke. Knjiga je zaorala široko bfaz-po takšni do v širni svet, kjer iso tujci še zavedni iPred črpali podatke od takšnih avtorjev kakor dr. Duncan, ki je trdil, da je nad osemdeset odstotkov Slovencev nepismenih in da sploh nimamo svojega pismenega jezika. Kakor Sobe se odda Tri sobe se oddajo na E. 185 primerne za zdravnika, odvetnika itd. Kličite IV 1-4026. (501 Lastnik prodaja 1-druižinsko hišo v Euclidu. 2 minute od sv. Kristine, 7 let stara, 4 spalnice, klet dek.orifa-na, IVz garaža, aluminijasta zimska okna, preproge, nobenih popravil. Se lahko takoj vselite. Kličite za sestanek KE 1-3593. (48) Sobe se odda Odda se 6 sob zgoraj na 1126 E. 72 St. Kličite KE 1-2112. (47) NAPRODAJ Poslopja in trgovina, ena v Collinwoodu, ena v Euclidu. Kličite GL 1-6316 ali pa IV 1-3562. Naprodaj Magic Chef peč in televižen, oboje v dobrem stanju. Kličite v soboto ali v nedeljo EX 1-8254. (47) Naprodaj Pet in pol let star hladilnik (refrigerator) v prvovrstnem stanju in mizne lampe. Kličite UT 1-5076. (48) Fran Erjavec je tik pred 'ie Arneževa knjiga zanimiva J predvsem za znanstvenike, ki se bavijo s političnimi vprašanji, tako je knjiga “This is Slovenia” Bila je opremljena tudi z nekaj !Fsiholcško preračunana na čim slikami in zemljevidi. Bila pa širši krog čitateljev in poleg te-je napisana v slovenščini. Izšla Sa dviga ugled in širi poznanje je že takorekoč ilegalno. Do izdaje v tujih jezikih ni prišlo več. Po vojni se je v emigraci- Siovencsv z ugodnimi odmevi v tujem tisku, ki ga berejo milijoni čitateljev. Mladi in neutrudni kulturni delavci, ki so z veliko požrtvovalnostjo prebili led na tem področju, zaslužijo vso pozornost in podporo slovenske javnosti. M. Resman. V najem se dobi hiša z dvema opremljenima sobama in kopalnico na 999 E. 64 St. Kličite IV 1-2679. (X) • Sobe se odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) Sobe se odda Odda se 5 sob, na novo deko-rirane, blizu cerkve sv. Vida. Kličite UT 1-2348. (47) AKO IMATE NADUHO ~ se oglasite pri nas! Imamo garantiran preparat, ki vam bo pomagal 100% MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 TUDI JAPONCI — Doslej so nam skušah svoje avtomobile prodajati samo Evropejci, sedaj so nam jih začeli ponujati tudi Japonci. Na sliki vidimo japonski avto, ki vozi do 80 milj Ta vro. ima prostora za 6 oseb in napravi z enim galonam gasolina 33 milj. Avto je določen za na ameriški trg. Slomškovo leto Dne 4. septembra t. 1. bo 100 let, odkar je prenesel škof Anton Martin Slomšek sedež lavantinske škofije iz št. Andraža na Koroškem v Maribor. Ta dogodek je za vse Slovence v narodnem in verskem pogledu izrednega pomena. Škof Slomšek je po trdih prizadevanjih dosegel spremembo meje lavantinske škofije, tako da so ji bili priključeni skoro vsi Slovenci na spodnjem Štajerskem severno od Drave. S tem dejanjem je škof Slomšek začrtal severno mejo naše domoyine. V hvaležen spomin na ta dogodek je razglašeno sedanje leto, kakor poroča februarska številka Družine, Za Slomškovo leto, ki ga bodo obhajali v domovini takole: Stanovanje oddajo 5-sobno stanovanje, na novo dekorirano, oddajo mirni družini na 731 E. 157 St. Kličite PO 1-4794. (47) Sobe oddajo Lepo petsobno stanovanje oddajo v bližini Sv. Vida. Kličite po petih zv. EN 1-4922. Naprodaj Opremo za dve spalnice in “Magic Chef” peč se proda zaradi odhoda iz mesta, peč komaj tri leta stara. Kličite po 4. uri naprej KE 1-2958. . (49) Prijaters Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vosral St. Clair Ave in F.. 68 St CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo «ii trgovino« obrnite se do um m. GLOBOKAR 986 E. 74th St HE 1-6COT Ameriška Domovima BSBSSJSM i ■ #a f n V 8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0828 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ~~ NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Ko je bila mirovna pogodba z Italijo končno podpisana in odobrena ter se je Italija začela čutiti samozavestnejšo, je seveda na pariško pogodbo z Avstrijo iz 1. 1946 pozabila in začela Južno Tirolsko poitalijančevati, podobno kot delajo to Avstrijci s Koroško že dolga desetletja. Avstrijci so začeli protestirati, prišlo je do demonstracij v Rimu in na Dunaju in sedaj grozi Dunaj, da bo celotno vprašanje spravil pred Združene narode. Svetovali bi mu, da uredi najprej spor s Slovenci na Koroškem, če noče doživeti v Združenih narodih sramote in poraza! — Palica ima res dva konca! PennsyIvanski prepihi (Poroča Majk) Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 47 Mon., March 9, 1959 Pred političnimi nemiri na otoku Haiti? Pittsburgh, Penna. —- Ni dolgo tega sem bral v tukajšnih pittsburških listih napoved lepo mirni. Ko je pa gl. porotnik povedal, zakaj je bil na sejo poslan, so bili en čas tudi vsi ti- Otok Haiti leži na jugu otoka Kube in je Kubi še bližji kot je na primer Horida. Lahko bi torej rekli, da je tudi otok Haiti naš sosed. Otok Haiti je trenutno zanimiv radi tega, ker ima kar dve diktaturi od treh, ki so še pri življenju južno od naše dežele. Tretja je namreč v Paragvaju, sosedu Argentine. Na zapadu otoka Haiti je Duvalier diktator v republiki Haiti, v vzhodnem delu pa vlada diktator Trujillo v dominikanski republiki. Oba diktatorja sta prirodna nasprotnika novega revo-lucijonarnega režima na Kubi. Kubanski politični gospodar Castrp ima posebno na piki diktatorja Trujilla. Ima za lo poseben razlog. Na otoku Kubi živi kakih 120,000 dose-liencev z otoka Haiti. V letih državljanske vojne so po večini držali z uporniki, ki jih je vodil Fidel Castro, nekaj jih je bilo celo v njegovih vojaških oddelkih. Že radi teh mora Castro groziti Trujillu, da bo podrl njegovo diktaturo. Poleg tega bi Castro rad še povečal svoj političen ugled doma in v svobodnem svetu, češ, da je odločilno pomagal pri radcu diktature v dominikanski republiki. Pri vsem tem ,e nerodno, da ravno Trujillo sedi precej trdno na svoj-em diktatorskem stolčku, Castro mu ne more direktno blizu. Zato je Castro prisiljen, da ruje proti Trujillu po ovinkih namreč preko republike Haiti, ki meji na dominikansko. Zato je diktator republike Haiti Duvalier postal prva tarča napadov iz kubanske prestolice Havane, akoravno ni baje Duvalierova diktatura preostra in je vpeljala v deželo mir in red v upravi in gospodarstvu. Ker Duvalier ni preveč nasilen, nima doma prave opozicije, pač pa je nekaj njegovih političnih nasprotnikov svoje dni zbežalo na Kubo.''’Sedaj mislijo, da je prišel čas, da poderejo Duvalierovo cMktaturo. Kakor je njihova namera sama po sebi dobra, vendar ti politični begunci iz republike Haiti niso ravno najbolj pripravne osebe, da bi, vpeljale v republiki Haiti poleg svobode tudi še red v upravi in zboljšanje gospodarskega položaja. So imeli že oblast v republiki Haiti v rokah, pa se niso obnesli. Kubanski Castro se radi tega nahaja v neprijetnem položaju. Rad bi se boril proti Trujillu, mora se pa najpreje-proti Duvalieru; proti Duvalieru pa nima zaveznikov, ki bi uživali velik političen ugled v republiki Haiti. V obeh republikah na otoku Haiti tli politična žerjavica pod diktatorskim pepelom, Castro je po okoliščinah prisiljen, da razpihuje vihro v republiki Haiti. Računa s tem, da bi bile diktatorju Trujillo ure štete, ako bi prišlo do revolucije v republiki Haiti. Naše tajništvo za zunanje zadeve se kot navadno nahaja v težkem položaju. Formalno se noče vmešavati v "notranje zadeve” obeh republik. Poleg tega ne vidi v političnih nasprotnikih diktatorja Duvalierja nobene osebnosti, ki bi mogla nuditi republiki več reda v upravi in gospodarskega napredka kot Duvalier. Podpira torej diktatorja, ki je po njenem mnenju sposoben in ki je dal svojemu režimu precej svobode. Ako bi prišlo do revolucije v republiki Haiti, bi seveda nihče ne vpošteval razlogov, zakaj je Washington podpiral diktatorja. Amerika bi bila vsaj v začetku revolucije bolj osovražena kot priljubljena. Sicer pa je na to navajena naša administracija kot berač na mraz. To se ji je na primer dogodilo ravno pred par meseci na Kubi. predsednika Eisenhowerja, da ho. Zato je dejal: Vidim, da pri naša dežela bo uživala visoko ^ vašem društvu je mir, torej po-prosperiteto v tem letu. Lepa zabite kar ste imeli med seboj napoved. Podal jo je predsed- in bodite med seboj dobri so-nik ob otvoritvi zasedanja nove- bratje. Ti brat predsednik pa ga kongresa. Navada je, da ob pazi in izvršuj svojo predsedni-nastopu vsakega novoizvoljene-j ško dolžnost in ne dovoli več ga kongresa poda predsednik nobenega prepira. Ti si oče v Združenih držav poročilo o po- j društvu in na te vse gleda. Pazi zakone v imenu demokracije in trebah in stanju Unije Z. D. V svojem govoru obrazloži nove potrebe, ki jih zahtevajo od dežele številni pojavi novih političnih in gospodarskih slučajev. Navede zahteve, ki jih tir j a jo od dežele domače notranje razmere in potrebe in navede tudi Palica ima dva konca Tako pravi star slovenski pregovor. Danes jo nekdo uporablja, da z njo tepe svojega nasprotnika, jutri pa utegne ista palica tepsti njega samega. To se dogaja v teh dneh Avstrijcem. Slovence na Koroškem stiskajo in jim kratijo narodne pravice že nad sto let, vse od dni, ko se je nemški nacionalizem prebudil in zajel Avstrijo. Kljub zakonu in medna-rodnemu dogovoru, po katerem so kulturne in narodne pra-vice Slovencev na Koroškem zaščitene, jim te pravice krati deželna koroška kot tudi zvezna vlada. Vse pritožbe v Celovcu in na Dunaju so bob ob steno. Dosti koristil ni niti protest beograjske vlade na Dunaju. De1 avstrijskih Nemcev je prišel ob koncu prve svetovne vojne pod Italijo. Italijani so z njimi postopali na podoben način kot Avstrijci s koroškimi Slovenci . Končno sta se Mussolini in Hitler dogovorila, da se lahko oni, ki se nočejo poitalijaniti izselijo v Nemčijo. Nekaj tisoč jih je odšlo, večina pa je ostala na Južnem Tirolskem ali v Zgor-niem Poadižju, kot to deželico imenujejo Italijani. Še dober del onih, ki se je izselil v Nemčijo, se je po drugi svetovni vojni vrnil tja. Italija in Avstrija sta se v posebni pogodbi 5. septembra 1946 dogovorili, da Avstrija ne bo zahtevala poprave meje v svojo korist, Italija pa je obljubila, da bo dala južno-i rolskim Nemcem vse narodnostne pravice in samoupravo. na vsako besedo in ne vznemirjaj po nepotrebnem člane. Tedaj vstane društveni predsednik in odgovori: “Lepa hvala ti predsednik glavneg'a porotnega odbora. Vzeli si bomo tvoje besedle k srcu. Ampak vedi, mi smo dobri zahteve, ki jih tirja od nas naša,£jani jecjnote. Pri našem dru-zunanja politika:. Novoizvolje- ^ g(-vu načnemo vsako sejo z mo- nim poslancem, to je kongresnikom in senatorjem predoči vse take potrebe in nato poda za rešitev istih svoje nasvete in nasvete načelstev raznih zveznih vladnih uradov. Ob zaključku vzpodbuja, da tako vdahne v kongresnike in v javnost nekaj navdušenja za prihodnjost. Sicer je to formalnost, a potrebna, kakor je potrebno dodati svetilki olja, če se hoče, da bo dobro svetila za naprej. Meni je posebno padla v oči Ikova izredno lepo izbrana izjava o bodočnosti naše tfežele. Ta-ko-le je menda rekel le: “Record Good Times on Way .” Tako bo menda za prihodnjih 18 mesecev. Da bi ga le Bog uslišal! — sem sam pri sebi vzkliknil. Niti malo ne dvomim, da predsednik to tudi resnično vse deželi želi. Drugo je, kaj mu je kot predsedniku mogoče izvesti in kaj ne? Marsikateri predsednik Z. D. je prišel ob takih slučajih pred kongres z najbolj i-dealnimi nasveti in priporočili. Ampak to je bilo vse. Pred kongres je prišel z njimi, dalj pa ne. Se še kdo spominja pokojnega predsednika Wilsona, kako je prosil kongres za odobritev in zaupnico glede njegovih res človečanskih in demokratičnih načrtov za boljšo bodočnost narodov na svetu? Drugi pred njim? Lincoln, Ofeveland? Za njim nekateri dirugi. Pa vsi so več ali manj odnesli zagrenjene spomine iz Bele hiše. Zakaj? Še enkrat pravim, zakaj? Amerika (v mislih imam Z. D.), je dežela demokracije in svobode. To je res. Tako je zapisano na papirju, uradno priznano. Nihče ne more proti te- litvijo in jo tudi končamo z molitvijo. Toda (tu je pa glasno povzdignil svoj glas), kar je pa vmes med začetkom in zaključkom seje, pai nobenega vraga nič ne briga! Amen!” — In udaril je s kladivom po mizi in zaključil sejo. Zelo podobni in še vse hujši so včasih dogodki po parlamentih raznih držav. So pač ljudbki parlamenti. In kjer so ljudje, so vedno tudi “škrati” med njimi, to so že pred davnimi časi ugotovili “Vlahi” v Dragah na Gorjancih. In ta “vlaška” ugotovitev velja! tudi za marsikje drugje po svetu. Morda bi jih našli tudi med politikarji v Ameriki, kjer pravimo, da živimo v okvirju demokracije in svobode. V trditvi je resnica. Če kje, imamo tu v Ameriki demokracijo in svobodo. Vse to je lepo zapisanoTn opremljeno z raznovrstnimi pečati na papirju. Zato drži. Ampak! Ta naša hiša demokracije in svobode nima Samo vrat na glavni ulici spredaj. I-msi jih tudi ob straneh in v o-zadju. Na nobenih pa ni strogega napisa: “Onim, ki nimajo poštenih in pravičnih demokratičnih namenov in načrtov, je vhod strogo prepovedan!” Vsak razume, da je to hiša demokracije in svobode za vse. (Fridle polšite-njakovič, si misli, v pravi kraj sem prišel in vstopi. Pride lopo-vič, si tudi misli demokracija in svoboda paše tudi meni in vstopi. In tako imamo kar imamo. Godljo! In včasi še veliko! Okrog kongresne zbornice se suče, kakor tudi po njenih hod nikih pisana družba. Niso to sami kongresniki in senatorji. mu ugovarjati. To je ravno ta-j Pravijo, da švigajo sem in tja ko, kakor je bilo nekoč pri ne-j premnogi “lobisti.” Poglejte v kem slovenskem društvu, ki so ga nazivali celo za katoliško društvo. Prepirali so se pa na vsaki’seji in včasih celo pograbili, da so morali priti redarji besednjak, pa boste izvedeli kaj je “lobist.” So to, bi rekel po ribenško nekaki politični “me-šetarji.” Tja jih baje pošiljajo razne korporacije in razne tvrd- na pomoč, da se je naredil redike, 'dlomače in tuje, da pazijo kaj na seji. Bili so pa drugače do-'se pripravlja v kongresni zako-bri člani, vsako sejo so začeli z nodaji, kake postave, kake do-molitvijo in končali z molitvijo, ločbe. In še marsikaj drugega Samo tisto, kar je bilo’ na sejah zastopajo ’’lobisti.” Ti smučejo vmes, je bilo včasih za kragulje za poslanci. Vabijo jih na ve-strsšiti. In v nekem takem, slu- čer j e, na to in ono, samo da bi čaju se je neki član čutil priza-jjih pridobili, da v kakih zade-detega in je napravil pritožbo vah glasujejo, tako, kakor je o- svobode. Sodimo lahko, da celo predsednik lahko svetuje in nekaj priporoča, po njegovih najboljših skušnjah in prepričanju, toda nasvete in priporočila zmeljejo in zdrobijo valjarji raznih strankarskih mlinov in mnogokrat iz takega žita ni nobene moke in logično temu tudi nobenega kruha. Mline naiše ameriške demokracije in svobode včasih obratujejo kaj čudni mlinarji. Je to demokracija in svoboda in z njima ni ničesar narobe. Kar je narobe v okvirju demokracije in svobode je to, kar naredijo narobe ljudje. Demokracija in svoboda bi morali biti zaščiteni z boljšimi plotovi, kakor so, da; bi ne rhogli v njihne vrtove razni lopovi in nepošte-njakoviči. Dokler bo pa vrt demokracije in svobode nezagra-jen, bodo istega posečali vse vrste kozli in dihurji in po njem pustošili poštenost in pravico. Ni krivda demokracije in svobode, da dežela: na vsakih toliko toliko let zavozi v kako gospodarsko krizo. Krivda je tistih, ki v imenu demokracije in svobode z njihovo nepošteno spretnostjo požanjejo več, kakor jim gre in do kar bi bili po pravični in pošteni meri upravičeni. Pravilno ime te nepoštene spretnosti je: Požrešnost, lakomnost in krivičnost. Po vseh teh mislih vsaj jaz dvomim, da bi bilo tudi za male ljudi, to je tiste, ki so odvisni od dela svojih rok, kak posebni “Record Good Times on Way:” Nekaj morda že, to je nekaj drobtin. Kaj več je pa dvomljivo. Tudi če bo še tako rodovitno leto za vse in da bodo krave dajale obilo mleka, se bodo našli tudi oni, ki znajo v takih slučajih iz latvic (skled) posneti vso smetano in maslo, drugim pa pustiti le nedolžno mleko, podobno bolj vodi kakor mleku. Saj razuipete kaj imam v mislih. Naučil sem se tako misliti po dolgoletnih skušnjah. Bivši predsednik Hoover je tudi obetal prosperiteto. Moža smo včasih žehtali in obsojali, pa najbrže ni bila vse njegova krivda. Mož je le rad napovedal lepa vremena, kakor: “da prosperiteta je za vogalom(!), da se dela na to, “da bodo v vsakem loncu po dve kuri in za vsako hišo po dve kari.” Prišlo pa je do tega, da v njegovem času ni bilo v loncih kur, še golih kosti ne, niti navadnega' neslanega soka ne, za garažami utdi kar* ne, v bankah nič, dela nič. Ni najbrž bil vsega kriv Hoover. Kaj pa je mogel on napraviti? Nekaj bi bil lahko, a če bi bil, bi se bil izneveril njegovi lastni stranki velikega slona. Tak junak pa ni bil, dia bi se upal kaj takega napraviti. In vse gospo-drstvo je šlo po vodi. Zdaj smo v drugih časih. Nekaj nas uče tekoče razmere, nekaj preteklost. A vse to še ni nobeno jamstvo, da se ne moremo nekega dneva znajti pod klancem, preko katerega bo težko priti z našimi gospodarskimi te žavami. Domače težave in razmere morda še kontroliramo. One težave, ki jih ustvarja naša zunanja politika so pa kakor neugnan precej pobesnel žrebec, katerega ni šala znati oširati, še manj pa znati jezditi. Naj za enkrat zadostuje, pa drugič o čem drugem. Vse čita-telje lepo pozdravlja, vsem u-dani, Stari Majk. Naša skeleča rana Cleveland, O. — Drugi važni steber koroških Slovencev je slovenska šola. Ali je treba tudi ta steber podpreti. Šole seveda zdržuje v finančnem oziru država: Tako tudi na Koroškem. Tukaj ni mišljena ljudska šola, tudi ne srednja šola, temveč višja izobrazba koroških Slovencev sploh. Vemo, da imajo zdaj v Celovcu slovensko gimnazijo. Tudi na učiteljišču v Celovcu se poučuje slovenski jezik. Gotovo je, la so učitelji in profesorji tudi na slovenskih šolah plačani od države. Kaj pa dijaki, študentje? Kaj pa Dijaški Dom? Dijaški dom je bilo treba popolnoma znova vstvariti. Prirediti prostore, kupiti pohištvo, dijakom je treba dati zadostno brano. Dijaški dom je treba zdrževati, snažiti, ogrevati, nadzorovati. Pri dijakih je treba zdrževati vsaj dva duhovnika, morda celo tri, pri dekletih pa vsaj dve, tri sestre redovnice. Vsi ti morajo imeti skromno plačo, stanovanjpe, hrano. Za to mora skrbeti vodstvo Dijaškega doma. Kje dobiti sredstva? Gotovo je, da dijaki plačujejo mesečne prispevke, ki bi za redne stroške morda zadostovali, toda zdaj so stroški ogromni, ker je treba vse prirediti. Posameznemu dijaku pa ne moreš toliko naložiti, potem sploh ne more nihče študirati. Te začetne težave se bodo poznale kakih deset let, potem se bosta Mohorjeva Družba in Dijaški dom sama zdrževala, ko se dolgo malo zmanjšajo ali odplačajo. Ali zdaj je hudo, ker gre toliko denarja in dohodkov samo za obresti. Dijaki plačujejo mesečnino, toda samo toliko', kot je meseč-nina drugod. Za ta denar so poravnani samo stroški, ki morajo biti: za hrano, snaženje in plačo osobja. ^Mnogi dijaki pa niti mesečnine ne morejo plačati, ker so ubožnih družin ali pa od družin, ki imajo veliko otrok. Sc pa v takih družinah največ- krat najboljši študentje. Morda 3i se dalo za te fante nekaj narediti. Kaj če bi se oživela ideja duhovnih očetov in mater. Koliko sklečih ran bi bilo lah-Iso na ta način ozdravljenih! Tudi to bi ne trajalo večno. Gre l e za kakih deset let. Ko se bo Dijaški dom postavil na noge, 30 lahko marsikakšne stroške sam kril in bodo lahko tudi kakšnega ubožnega dijaka zastonj sprejeli in zdrževali. Ni treba posebej povdarjati, kakšnega blagoslova je za mla* dega človeka in za verne krščanske družine tak dijaški zavod. Tantje so pod nadzorstvom. Imajo priliko, da jim kdo pri učenju pomaga. Potem dijaki imajo priložnost, da se izobražujejo v godbi in v petju. Ravno so organizirali v zavodu svojo lastno godbo ali orkester. Kaj to p°' meni za mladega človeka? Ka' ko plemenito vporabi prosti čas in kak užitek je za godbenike iu poslušalce, kadar fantje nastopijo s svojimi instrumenti. Godba nastopa ali bo nastopala pri šolskih prireditvah, pri verskih slovesnostih, pri novih mašah. Toda povedati je treba, da v zavodu nimajo niti enega poštene-ga klavirja ali harmonija. Dijaki godbeniki nimajo inštrumentov. Morda bi tukaj m?h našimi ljudmi bil kdo posebno srečen in počeščen, če bi lahko zavodu preskrbel klavir, če bi kuni! kakšno trobento, klarinet, flavto, pozavno ali ‘pumpardum Vodja petja in godbe v zavodu je duhovnik zalezi j anec Rev. Dr. Franc Cigan Viktringer Ring 26 na porotni odbor Jednote, kamor je tisto društvo spadalo. Pa pride na sejo predsednik jed- fta Sarfield Kis. bodo jutri voliti o oosebui šolski nakladi Garfield Begihts, O. — šolski (odbor j.e po vstrajnem in natan- nim prav. Vidite, v hišo demokracijo in svobode pride lahko tak ali pa tak. Demokratično in notinega porotnega odbora. Sejo svobodno v besednem pomenu so v njegovi navzočnosti lepoiie to. Če je tudi prav, je seveda enem študiju šolskih razmer in pričeli. Predsednik je odmolil | druga zadeva. njihovih potreb za naraščajoče prav s pobožnim obrazom Oče j Zakaj o tem govorim? Da bi ^prebivalstvo prišel do zaključka, naš. Nato je zapisnikar prebral | videl ti dragi čitatelj, kako se^da je treba zgraditi v bližnji zapisnik. In baš na tisti seji so vodi življenje v našem zveznem prihodnosti: menda člani imeli malo rešpekta kapitolu okrog kovačnice, kjer| 1. osnovno šolo z 21 učilnica-pred gl. porotnikom in so bili J kujejo in varijo nove postave in mi, On bi raa 2. štiri učilnice in povečati telovadnico v Maple Leaf School, 3. šest učilnic, tblovadnico-j dvorano, urade, kliniko in stranišča v Roosevelt School, kjer je sicer treba tudi preurediti obstoječi ogrevni sistem in zrače nje, 4. šest do osem učilnic in razširiti telovadnico na višji šoli. Vse te gradnje bi predvidoma stale $2,035,000. Šolski odbor je predložil volivcem v odobritev izdajo bondov za to vsoto. Volitve bodo izvedene jutri. Šolski odbor opozarja volivce na važnost tega vprašanja za bodočnost otrok. Ti ne morejo čakati na nove zgradbe v času, ko bo finančni položaj v občini in deželi boljši, ti potrebujejo šole in šolske naprave tedaj, ko dosežejo določeno starost. Po računih šolskega odbora bo odobritev novega bonda za navedene potrebe šol, znesla le $2.17 naklade na vsakih $1,000 davčne osnove. To je v bistvu malenkost, če pomislimo na bodočnost naših otrok! J. P. Sprememba pri Sv. Štefanu v Ghicagi Chicago, 111. — Fr. Mark je prejel od predstojnikov iz Le-monta sporočilo, da je premeščen od sv. Štefana k sv. Janezu v Detroit. P. Mark je deloval v tej fari štiri leta. Posebno se je zanimal za mladino. Ko odhaja na novo službeno mesto, mu želimo božjega blagoslova pri vsem njegovem delu. Na mesto p. Marka bo prišel p. Blaž Chemazar. Zanj je to njegova rojstna fara. Stari pravi pregovor, da “nihče ni prerok v domačem kraju,” naj v tem primeru ne drži. Iskreno ga pozdravljamo med nami in mu želimo božjega blagoslova, da bi imel med nami lahko in plodo-nosno delo! L. J. ravnost na Mohorjev dijašh1 dom, Viktringer Ring 26. Kla genfurt, Austria. Ravnatelj d°' ma ima velike in težke skrb1' kaj naj naredi z nekaterimi b jaki, ki so dobri, pa jih bo mol'a odsloviti, ker straši nimajo sre ' štev, da bi poravnavali vsa mesec vzdrževalnino. GotcA0 bi si takoj kdo štel v čast, če 1 kakemu mlademu dijaku nara vnal morda pot celo do oltarj3-Koliko bo pa znašala ta vzdrž6 valnina? Tako le $20 na m^s6^ Tudi $10 bi bila velika pom°c Odkritja na Oljski g°rJ FJagenfurt, Austria, dal glede tega vsa pojasnil3; Morda ima celo priliko, da dobi muzikalne instrumente za zavod malo bolj poceni. V Dijaškem Mohorjevem do; mu imajo tudi prekrasni pevsk1 zbor samih fantov. Nastopaj0 vsako nedeljo pri slovenski službi božji, večkrat pojo na celovškem radiju in skoraj gotov0 bodo izdali tudi kakšne gramofonske plošče in takrat bomo mlade Korošce lahko slišali tudi v Ameriki. Kaj takega v slovenskem jeziku še ni bilo na trgu- Bilo je že omenjeno, da imaj0 v Mohorjevem dijaškem dom3 tudi svojo hišno kapelo. Vsi dijaki in dijakinje gredo pred šolo vsak dan k sv. maši in navadno vsi tudi 1? sv. obhajilu. T°' rej vzgoja mladih slovenskih Koroščev je na zavidljivo visok in globoki verski podlagi- ^ če je kdo med nami zmožen i3 pripravljena nekaj žrtvovati v ta namen, bo najboljše investiral svoj denar; naložil ga bo n3 visoke božje obresti. Za podp0' ro dijaške godbe se je treba 0draj čati na g. Cigana. Če bi P3 kdo pripravljen prevzeti kake£a študenta, naj se obrne kar ua ima samo deS ' Premisli in se °d' Šolsko leto pa mesecev, loči! Prijatelj koroških Slovence^ ------o------- 30til Na kraju, kjer je Jezus Pc krvavi pot, so arheologi odkri več starih grobov. Grobovi s° bizantinskf Našli so tudi ve^' steklenih posodic balzama, tem odkritjem se potrjuje mue nje, da je bilo v getizemanske13 vrtu pokopališče prvih jeruz3 lemskih kristjanov. — Nekako devet desetin vs3^ hiš v Združenih državah je lese nih. tlx^^XXXXtXXX^XXXXXXJ rTTTTYTTTTT»y*«Ttg^XXXXAX»Al Naše gore list Kaki ?ivli se SODOBNA POVEST nfyrTT-rrTTTYTTXXXXXXXXXlxxxxx*.!^^^***^^^^ selila Alte j a in njenega dobro^ dušnega klepetanja. “No, kako se počutite?” je sta-rješa ženska najprej vprašala. “Izvrstno.” “Tako je prav. Se vam tudi pozna niste več tako modri, tudi ne bledi in upadli. Prinesla sem vam juhe iz školjk. Krepi in ;or da je dvajset let svojega 'jenj a, stresel z ramen. Zdel je nič starejši ko Škot — Inorda še toliko ne.” Prenehala je malo, da si je ^dahnila;, potem pa spet rekla: Škot pa se kar ne more prav °§reti. Nekam slovesno se drži. morem izvrtati, kaj mu je. v uiorem izvrtati, Kaj mu je. vam juuc ±*, - ^aj je prijazen, nič mu ne smem 1 vas bo postavila na noge. Tudi reči. Toda odkar ste vi zboleli sem si dejala, da vam malo ja-^ je Mr. Grejsen tukaj, ni več stoga ne bi škodovalo. Škot jih take volje ko poprej. Morda je je nekaj dobil in na vsak način utrujen. Tisti izlet v Boston je hotel, da ste jih deležni tudi vi. ^endabil samo krok. Tudi Mr. i Prav za prav se mi zdi, da je ^rejsen je priznal, da ga je kar bolj mislil na vas ko na nas dru- MAUCH ,-,195 9 t w t r s 3 4 5 6 7 10 II 12 13 14 „ .. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev !bo vse pozornosti vredne maj- ji že močno bavila z izdajo tak-hne dežele Slovenije, vse do ča- šne knjige skupina okrog “Slo-sa, ko je kot del Jugoslavije padal pod Titovo diktaturo. I Zgodovinarji so imenovali dejstvo, da so se Slovenci na tako izpostavljenem prostoru obdržali pri življenju pravcati , čudež.” Uvodnik nato pove, kako se je MAREC , 15. — Glasbena matica vprizori Puccinijevo opero (enodejanko) “Sestra Angelika” in koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3:30 popoldne. 22. — Marijina družba pri fari sv. Vida bo servirala od'; 12. (poldne) do 4. pop. v novi farni dvorani obed govejo pe- čenko. S obro zdelalo. Mislim, da z Mr. Civerjem ne more tekmovati tlihče. Pravijo, da ne spi ne po-tl°^i ne podnevi. Kakšno neum-J10 ravnanje! Nekega dne ga Podrlo, in kaj mu bo potem oristil ves denar, ki zdaj zanj ‘oliko gara?” ,Zel6 malo.” Tudi jaz tako pravim. Raj-Sl Poglejte Mr. Grejsena! Ne 5aPira se v zatohel urad, kjer se Se obrniti ne moreš. Je toliko j^etei^ da se rajši suče v sve- ettl zraku. Seveda ni tako bo-^ ko Mr. čiver, ima pa v duši ge. Dva je pustil pri Gilovih. Pravi, da jih mora Mr. Grejsen pokusiti.” “Pa je res prijazen.” • “Kajneda? Vedno na vse misli. Meni je izkazal že več uslug, kakor pa bi jih moglai našteti. Škot je res krasen človek. Menda sem vam to že enkrat povedala.” Poškilila je proti Lorni. “Nekega dne ga bo pametna ženska, ki zna reči prav ceniti, dobila za moža in se ji ne bo treba kesati.” “Da, Škot je sijajen človek.” “Veseli me, da to vidite tudi -“j, česar Civer nima. Zna|vj »> je rekla Alteja nekam za-lrno sedeti in gledati oblake, Lir^no “Nocoj je prceej nemi- si - mencati ali J bi se čutil živčnega, da bi j reri) ]nna obalo, z* njima pa je bi imajo vsi samo zaradi vas £risla §e Rebeka Gil, da bi malo Škot pravi, da ste psa odkrili vi na fanta in bi se njegov in da boste najbrze razočaraj ?Ce Ulegel vsaj malo kopati. Prav če bi ga zdaj hoteh dati kam se že vračali h kosilu, jel drugam. Mr. Flecer pravi, da Prišel Ijena, da se psu odpovesta. Skr- mimo tistinObaMČ«vajsZ|ga ptv^ža godilo? Pes in fantek sta si | trgovino. Zdi se mu za oci pre- •6elikim psom. slast? ”re.lsen je videl kako sta si pes morda ne bi čutih užaljeno. * ^drejček prijatelja, zato je Prav za prav tudi zdaj ne vem, ! 0sil možaka naj mu psa pro- ali mi Škot ne bo zavil vratu a’ da ga. bo vzel na svojo farmo ker vam to pripovedujem. Ker Hempširu. Dejal je, da pa vidim, kako zelo se je Ajaks kazujejo odmevi na knjigo “This is Slovenia,” ki je koncem oktobra lanskega leta izšla v Torontu ob priliki slovenskega narodnega praznika. Ganljivo je prebirati naročila, ki prihajajo iz vseh delov Združenih držav in Kanade. Mnoga so pisana s težko, okorno roko slovenski rudarjev iz Mno-tane in Pennsylvanije. Mnogo sinov in hčera prvih slovenskih izseljencev se je potrudilo, da v preprosti slovenščini naroče knjigo. Starši naročajo knjigo, kot dar za svoje otroke, otroci svojim staršem za visoke obletnice njih porok kot najprimernejše in najljubše darilo. Zakonci neslovenskega rodu, da jim tako napravijo veselje. Knjiga je doživela velik odziv tudi v tisku, tako slovenskem, kot tujem. Mnogo kanad- aolj zanimalo kaj je napisal o knjigi in Slovencih clevelandski dnevnik “Cleveland Plain Dealer,” katerega nedeljska naklada znaša pol miljona izvodov. V nedeljski številki z dne 4. januarja t. 1. pravi v uvodniku med drugim naslednje: “Izdaja zgodovinskega pregleda Slovenije v angleščini bi bila redkost ob kateremkoli času. V času diktatur in nasilja pa je takšna knjiga o Sloveniji, ki je domovina tisočev Clevelandča-nov, oziroma njih staršev, izred- vlogo v človeški družbi.” Takšne so besede^ enega vodilnih ameriških dnevnikov zapisane v čgist Slovencev ob izidu knjige “This is Slovenia.” Tukaj rojeni ljudje slovenskega rodu vedo povedati, da še ni bilo, da bi ameriški dnevnik na tako pomembnem mestu napisal tako pomenljive in vzvišene besede o Sloveniji ni Slovencih. Knjiga “This is Slovenia” je torej uspešen, konkreten začetek seznanjanja svetovne javnosti na široko s Slovenci in nih problemih pa so se izdajatelji knjige nujno odločili še za drugi del knjige, ki ga sestavljajo oris ozemlja, zgodovine, gospodarstva, književnosti, glasbe in umetnosti. Gradivo za te j orise je tudi prispeval g. Edi Gobec, ki pripravlja še obsežnejša znanstvena dela o slovenski kulturi in še posebej o slovenski emigraciji. Drobec iz tega gradiva je tudi poglavje “Ekološki pogled na slovensko kulturo.” V poglavju o velikih Slovencih jv svetovni zgodovini pa se g. Gobec opira predvsem na naj-nove j ša . dognanj a zgodovinar j a Branka Pestivška. Zaradi obsega knjige, ki ga je narekoval proračun pa ■ je bilo to gradivo močno skrajšano in izostati je moralo poglavje o emigraciji in naj novejših ustvarjalcih. Navkljub vsemu pa danes ni knjige v zamejstvu, ki bi vsebovala toliko podatkov iz zgoraj navedenih področij. Slike je prispevala Slovenska narodna zveza v Torontu, ki si j c ustvarila že lepo zbirko klišejev. Krepko je priskočil na pomoč s klišeji tudi dr. Ludvik Leskovar iz Chicaga, ki je dal na razpolago tudi dobršen del svoje zbirke. Knjiga je zaorala široko bfaz- ska okna, preproge, nobenih popravil. Se lahko takoj vselite. Kličite za sestanek KE 1-3593. (48) Sobe se odda Odda se 6 sob zgoraj na 1126 E. 72 St. Kličite KE 1-2112. (47) NAPRODAJ Poslopja in trgovina, ena v Collinwoodu, ena v Euclidu. Kličite GL 1-6316 ali pa IV 1-3562. Naprodaj Magic Chef peč in televižen, oboje v dobrem stanju. Kličite v soboto ali v nedeljo EX 1-8254. (47) Naprodaj Pet in pol let star hladilnik (refrigerator) v prvovrstnem stanju in mizne lampe. Kličite UT 1-5076. (43) V najem se dobi hiša z dvema opremljenima sobama in kopalnico na 999 E. 64 St. Kličite IV 1-2679. (X) nega pomena. ‘This is Slovenia” je naslov, , , , , . . j . , slovenski ljudje, zlasti akadem- dela, ki nam pripoveduje zgod- & J VJ ’ . ’ JO ska rn2adina) ze v domovini, po- sebno v letih, ko se je čutilo, da se bliža vojna vihra in da bodo prišli časi stiske za slovenski Slovenijo. Potrebo po takšni da v širnrisvet, kjer go tujci še knjigi so obravnavali zavedni leti cl'Pah Podatk<; od ^ak- šnih avtorjev kakor dr. Dun- t ^r"na™ro Jmo Uer vam to pripovedujem. Ker skih dnevnikov je s primernimi i Niu Hemnžir , Deialie da Pa vidim, kako zelo se )e Ajaks besedam, zabeležilo izid knji- Sše!s kraia za nsa n klr ne priljubil Andrejčku in kako do- ge. Nekateri so ob tej priliki ^ CeI° UV°dne 5,anke ° odklonil, češ da je psa ob- ni la™1. sem s‘ <3*jala' dai " ;ub>l le ljudem pri Belem Ja- morda umolknila je, da b. »r. Grejsenu je bilo straš- si razložila; izraz na Lormnem ' Otrok pa je jokal in | obličju, potem pa spet rekla: “Veste, Škot bi ju rad presenetil. Rad bi jima Ajaksa postavil v avto, ko bo zgodaj zjutraj Mr. Čiver prišel ponju. Pognali bodo proti Nju Hempširu kmalu saj morda; je tudi tako | po sončnem vzhodu, ker je pot AVE AFELY T. CLAIR AVINGS 813 East 185th Street . 25000 Euclid Avenue itikiiirrir” ‘i 6235 **• Avenue Cleveland, Ohio can, ki je trdil, da je nad osemdeset odstotkov Slovencev nepismenih in da sploh nimamo svojega pismenega jezika. Kakor narod.Tranjaveč ja°tik'pred \l“ A™*™ kni‘f .f ni’niva vojno napisal kratko in pregled- predvsem za znanstvenike, k, se no knjižico o Sloveniji in slo- f H*«™«. JgT>i venskih narodnih problemih, tako je njiga s is ovenia Bila je opremljena tudi z nekaj ^'“0 preračunana m cim slikami in zemljevidi. Bila pa ^rs. krog ci ateljev m poleg te-jo napisana v slovenščini. Izšla Ba dviga ugled m sm poznanje jo že takorekoč ilegalno. Do iz- SI0Te”c,Ev. f fdmmi odmev, daje v tujih jezikih ni prišlo p' taJcm t,sku’ kl «a bl!reJ0 ml- • Sobe se odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovl restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) Sobe se odda Odda se 5 sob, na novo deko-rirane, blizu cerkve sv. Vida. Kličite UT 1-2348. (47) AKO IMATE NADUHO se oglasite pri nas! Imamo garantiran preparat, ki vam bo pomagal 100% MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 več. Po vojni se je v emigraci- V 110 hudo. pa je prvič, odkar je prišel I ^ a.l- Njegov oče ga kar nil ‘°gel hsa cjQ Sem'k’E potolažiti. Tako rad bil , d°kil, pa ga žal ni mogel.” “Skoda,” je pritrdila Lorna. bp °’ saj morda: je tudi tak, ---------- Jvav- Otrok se mora počasi na- dolga, Mr. Čiver pa hoče naprej. kltl- da ne more dobiti vsega!, Kadar jih takole poslušam, si J*r, bi si izmislil, in morda je mislim, da ta človek vedno hoče t kaj takega tudi zdaj že čas,” naprej — vse življenje tako menila Alteja. “Pa vendar dela. Pa mu ne bi škodilo, če bi 1 ^ ’ - — ■ ’ ‘ ' se včasih za nekaj minut usta- vil, pogledal malo po nebu in si oddahnil. Kaže pa, da tega nikoli ne bo. Ali ni strašno, če je kdo tako obseden in kar naprej dirja, kakor da mu je sam vrag za petami? A menda je na ta način še bolj srečen — jaz bi ne bilai. (Dalje prihodnjič.) kat-16 kludo> he vidim otroka jo-Posebno takega, kot je An-ft ]Cek- Kar prime te, da: bi kaj V(/avil, samo da; otrok ne bi c lokal.” 23. poglavje n^er je Alteja spet prišla v S roPje in Lorni se je obraz rak edrik ko je slišala njene ko-šala- Popoldne je dremala, sku-raB, a so ji misli bile kaj druščina. Zato se je razve- slaba lijoni čitateljev. Mladi in neutrudni kulturni delavci, ki so z, veliko požrtvovalnostjo prebili led na tem področju, zaslužijo vso pozornost in podporo slovenske javnosti. M. Resman. — Sladkorne tovarne na Kubi imajo skupno kakih 3,000 milj lastnih železniških prog. TUDI JAPONCI — Doslej so nam skušah svoje avtomobile prodajati samo Evropejci, sedaj so nam jih začeli ponujati tudi Japonci. Na sliki vidimo japonski avto, ki vozi do 80 milj na uro, ima prostora za 6 oseb in napravi z enim galonam gasolina 33 milj. Avto je določen za na ameriški trg. Slomškovo leto Dne 4. septembra t. 1. bo 100 let, odkar je prenesel škof Anton Martin Slomšek sedež lavantinske škofije iz št. Andraža na Koroškem v Maribor. Ta dogodek je za vse Slovence v narodnem in verskem pogledu izrednega pomena. Škof Slomšek je po trdih prizadevanjih dosegel spremembo meje lavantinske škofije, tako da so ji bili priklju- i ceni skoro vsi Slovenci na spod- | njem Štajerskem severno od Drave. S tem dejanjem je škof Slomšek začrtal severno mejo naše domovine. V hvaležen spomin na ta dogodek je razgla-jšeno sedanje leto, kakor poroča februarska številka Družine, za Slomškovo leto, ki ga bodo obhajali v domovini takole: Stanovanje oddajo 5-sobno stanovanje, na novo dekorirano, oddajo mirni družini na 731 E. 157 St. Kličite PO 1-4794. (47) Sobe oddajo Lepo petsobno stanovanje oddajo v bližini Sv. Vida. Kličite po petih 'zv. EN 1-4922. Naprodaj Opremo za dve spalnice in “Magic Chef” peč se proda zaradi odhoda iz mesta, peč komaj tri leta stara. Kličite po 4. uri naprej KE 1-2958. . (49) Priiatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vosral St, Clair Ave in R. 68 St ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo nit trgovino, obrnite •e do n*» JOS. GLOBOKAR 966 E. 74th St HE 1-6COT IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA Loško ženstvo se tisto popol- ter se ondi ravno pred Frueber-dne ni hotelo pomiriti. Glavni gerjevo hišo med sabo poslav-srd se je kuhal proti Marksu Ijali. Stari pl. Frueberger se je Wulffingu, ki je po splošnem poslovil od vseh, in kar videlo mnenju ženstva krivo pričal.1 se mu je, da je 2adovoljen sam s Mesarica, pekovka, mati Ber- sabo in s častjo, ki mu je žla kot gantova ter dekle in posli so is- asesorju. Nič hudega sluteč, je kali to krivo pričo po vsem me- stopil v vežo svoje hiše. stu. Okrog pete ure so zasledi-1 “Glej, glej,” — ga, je sprejela le Marksa v Oslovski ulici, ko lastna žena — “si vendar še pri- | je vstopil k Bergantu. Ni bil že šel domov? Sem že mislila, da dobro sedel, že je mrgolela O- si jo popihal s kako Putifarko.” s'lovska ulica od razburjenih | “Kaj pa je —” je vprašal ne-žensk, starih in mladih. Ber- dolžno. gant, zvit možakar, se je vedel Pa stara ni dobila, časa, da bi tako, kakor so okoliščine kazale: bila odgovorila, ker se je mla-pozval je Marksa, da naj zapu- da Rozalija prikazala na boji-sti gostilno, ker pri njem ne do- šču. bi pijače. Marks je občutil sra-1 “Ne veste, mati — kar nika-moto tega, poziva, takoj je vstal mor si pogledati nisem upala, ter v svoji ošabnosti stopil v O- j tako me je bilo sram! Pomislite, slovsko ulico. Babnice so kar,naš oče je hotel, da bi jo slekli zapiskale in se pognale vanj.! in da bi jo on preiskal po celem Ker je bil silno močan, se jih je nagem telesu —” od pričetka ubranil, odrival jih | Spustila se je v silen jok. Staje od sebe ter se tako preril na ra pa ni jokala, ampak na tak trg. Tam pa je bilo sovražnic strupen način je ozmerjala svo-vedno več. Prve so bile prišle jega moža, dla je stari Freuber-praznih rok, poznejše pa so že ger kar hitro zlezel v stransko začelo občinstvo zopet pritiska- bro vedoč, da mi ničesar ne bi'oknom ter pritiskali glavice k angelju, posebno še zato, ker so'dar njenega življenja! ji nespleteni rumeni lasje obsi-1 pota, ko smo jo že zavili navzofl ti v mestu in po trgu se je trlo povedala, radovednežev kakor prejšnji | Ob desetih dan. Tedaj je prišel z grada go- zvon pri Sv. Jakobu. Kratko je j steklu, da, bi napasli svojo rado-je zapel veliki vednost, Ob polenajstih je zvon pri Sv. spod Joannes Franciscus. Črez pel, a žalostno je pel, kakor po- Jakobu zopet zapel, in moja ža- Sred' pali tenko postavo. Če se je po klancu pod Poljanskimi vrJ prestopila, smo videli, kako se ti, je pričel gospod Falenič mo1 ji je tresla noga, in če je sapa'ti sv. litanije za umirajoče, ^ rdeče obšiti talar si je bil oble-J je mrtvaški zvon. V blisku je lostna duiža je občutila, da je'zaigrala s srajčico — moj Bog—! ( kor je bil tako zaukazal gosp0 kel beli koretelj, rdečkasto kapo bil trg na kolenih, in videl sem' glas tega zvona v resnici glas1 so se opazile tudi črne lise na Joannes Franciscus. Začel j®’ je nosil na glavi, okrog vratu'stare može, da so si otirali oči. pravega mrtvaškega zvona! Na obeh belih nogah, kjer so je bile “Kyrre eleison! — Kriste, usl'5' pa široko štolo. Takoj se je raz-J Med klečečimi je počasi priko- trgu se je v vrsto postavil iz-: ožulile težke železne verige. Pa nas!” Vzklike, ki so se posek'10 nesla novica, da hoče sam pre- j rakal prošt Urh in Boga je nosil prevod, kakor ga tisti rod še ni-1 se je vsekdar sramežljivo skloni-' prikladali stanju naše Agate, f- svetli škof izpovedati Agato v rokah, ga vzdigoval ter blago- kdar ni videl. Naprej je hodila j la, da bi pridržala belo obleko, trikrat ponavljal, tako da je P0 Schwarzkoblerjevo. Škof sam slavljal ž njim tiste, ki so mo- bratovščina sv. Rešnjega Telesa da bi se ne mogla vzdigovati. Je- trikrat vzdihnil: “Ki si na sn"’ je hotel našo Agato pripraviti lili. Zopet zapitžcm: takega ob- in za njo še druge bratovščine, [ zus in Marija! Morda je vendar- bolnemu kralju Ecehijelu ?|v’ za oni svet ter ji oprati z duše hajila še ni bilo na loškem tr- pa niso nosile s sabo bander, ker le hodila: po stezi, katera je vo- Ijenje podaljšal! — Ki si kralj0' grehe, če jih je kaj imela. Igu in ga gotovo ne bo, dokler bo ne gre, da bi bandera v zraku dila k smrti, in to v najlepšem vemu sinu, ko je umiral, mrz'1' Takega odlikovanja) v Škofji stalo naše lepo in bogato mesto, plesala, kadar spremljajo člove-1 dnevu, ko ga ni bilo oblačka na co odvzel! Ki si vdovi mrtveg3 loki še ni bil nikdar nihče dele- ki je najlepše, kar jih šteje na- ka na zadnji poti. Potem1 so ko- božjem nebu in ko je solnce si- sina oživil in zopet izročil’ žen, in sam Fuehrnpfeill mi je ša kranjska, dežela — Ljubljana rakali loški meščani in njihove jalo, kakor bi se hotelo smejati pozneje pripovedoval, da se tu- je morda še lepša. | žene, in lehko trdim, da so sa-; nad njo, ki je toliko trpela! di v najstarejših pisarijah, ka- ' Ko je bilo obhajilo opravlje- mo najstarejši ostali doma. H | Gospod prošt je korakal ob terih je na gradu obilo, ne bere, no, je izpraznila mestna gvardi- koncu je prišla Agata — naj je'njeni strani, govoril pa ni z njo nosile metle v rokah. Prav nič niso govorile, le opletale so ga, da je Marks kmalu spoznal, da mu ne bo več dolgo ostati. Prenesel je še nekaj udarcev, nato pa se je spustil v dir proti vodnim vratom. Ženske pa. za njim kakor tolpa lovskih psov za, zajcem, katerega je vzdignila iz resja na brdu. Niti nazaj si ni u-pal pogledati. Drl je črez most mimo kapucinske cerkve, kjer so delali zidarji. Ko so ženske pripodile Wulffingovega sina mimo, so ti zidarji takoj spoznali, kaj se godi. Vsulo se je malte in apna na1 mimoletečega, da je Marks izgledal ko zid, ki so ga ravnokar na novo ometali. Tako neslavno se je končalo pričevanje Marksa Wulffinga! Od tistega dne je bil izginil, da niti lastni ljudje niso vedeli kam. Pa še nekemu drugemu se je slabo godilo tisto popoldne. Takoj ko se je prebralo škofovo pismo, je hitela Rozalija Frueber-gerjeva po najbližji stezici proti domu. Sodniki, za katerimi sem hodil tudi jaz, p4 so polagoma z množico prikorakali na trg tr V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRE.LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA TASTA John Pirih-a ki je umrl 9. marca 19,58. leta Minilo je že leto dni, odkar nas, dragi, zapustil si, odšel si v kraj, odkjer vrnitve več ni. A misli nam vedno le k Tebi hite, budijo spomine na Tvoje blago srce ker bil si predober in preveč si trpel, si sebe pozabljal, le za nas si skrbel! Naj večni o Bog Ti plačnik zdaj bo, mi upamo, da se zopet tam snidemo. Počivaj v miru, lju'oljeni, in lahka naj Ti bo gruda Tvoje nove domovine, katero si tako ljubil! Žalujoči: SOPROGA in HČI ZET in VNUKINJA' Cleveland, Ohio, 9. marca 1959. sobico. Tako je Bog še tisti dan kaznoval oba najhujša' nasprotnika naše Agate! \ XIII. Še enkrait zapišem, da Škofja loka nikdar ni videla takih dni, ko tedaj, ko so sodili Agato Schwarzkoblerico. Najstarej-ši ljudje, ki so večkrat gledali, kako je Gavžnik jemal življenje revnemu grešniku, so pričali, da niso nikoli take množice oblegale mesta. Za vse ni bilo prostora v hišah, in naj se jih je po gostilnah in pri znancih spravilo kolikor največ mogoče. Po trgu jih je kar mrgolelo, ki so bili 'brez prenočišča. Pivničarji so takoj poskočili s svojimi cenami, mesarji so neprestano pobijali živino in klali drobnico, da. si menil, da: si zašel v tabor velike armade, za katero je treba pripraviti zadostnega provian-ta. Pri vsem tem ni hotel nihče proti domu, in naš hlapec je nrav posebno klel, ko je moral s konjičema na Visoko nazaj, ker z Jurijem nisva vedela, koliko dni nama bo ostati v Loki. Ali ljudstvo si je vedelo pomagati: naselilo se je po njivah in senožetih ter prenočevalo pod milim nebom:. Ko je legla tema po ravnini, je gorelo ognjev okrog Puštala in okrog Kamnitnika, dla jih prešteti nisi mogel. Prebrisani prekupci so se zagnezdili v te roje in vsak nič so drago prodajali. Med tolpo se jih je mnogo tolažilo, da jutri voda morda ne bo skalila veselja, da, jo jutri morda* le se-žgo ali pa ji vsaj vzamejo glavo. Mnogo jih je lehko zaspalo v tem upanju! Tak je človek: vsak ima v svoji duši kot, iz katerega priteče nekaj prijetnega škodoželja, če je zagazil bližnji v nesrečo! Jedlo se je, pilo se je, in če so se lonci izpraznili, so se zopet nasuli in znova: pristavili k ognju! Agato so zaprli v mestno hišo. Niso je zapustile ne mesarica, ne pekovka, ne mati Bergantova in tudi ne druge dobre ženice, ki so trdno verovale v nedolžnost dekletovo. Cvrle so, pekle so in tudi sladkega vina so ji kuhale, tako da je Agata sedela kakor pri svatovski mizi. Pa ni mogla veliko jesti. Le malo je okusila jedi, veliko pa je jokala; navsezadnje je zaspala in je spala do ranega jutra, prav kakor bi pričakovala veselega dne in ne mrzle smrti v vodi ali pa še celo vroče smrti na grmadi. - ) Okrog devete ure in iše prej je da bi bil freysinski škof kdaj po- ja trg in občinstvo se je moralo preteklo še toliko let, še danes! — kaj ji je tudi hotel govoriti, delil kakemu loškemu podložni- odstraniti. Hitelo je k vodi, na- jo vidim, ksko je stopila iz mest- ko se je bila lepo spravila s ku zakrament sv. pokore. Dolgo polnilo zopet vse bregove in pu- ne jetniišnice na svetli zrak. Ni svojim Bogom, ki je bil gospo- jo je izpovedoval. Kaj sta govo- štalske travnike, pa tudi onkraj nosila druge obleke, nego dolgo, rila, ne vem; o tem ni vedel nih- Selščice se je tiščal obraz pri o- do nog ji segajočo belo srajčko, če ničesar, kar je umljivo. Tudi brsizu. Gospod škof je bil ostro katera se je tu in tam prijema- Agata mi o tem, kolikor časa ži- zaukazal, da morajo otroci osta- la deviških udov njenega devi- vim, ni črhnila trohice, ali tudi ti doma, pa sem jih pozneje ven- škega1 telesa, popraševati je nisem upal, do- darle opazoval, kako so silili k I Bila je podobna nebeškemu DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 131 ^t. Clnjr Ave., vhod n« E- ® Uradne ure: 9:30 r). do 7 **• Pr’iave nepotrebne Mflrt North Amerlopn hanfro ■li JOINING HAN ZA BOLJŠO POSTREŽBO NASELBINI Dne 28. februarja se je Central National Bank of Cleveland združila z North American Bank. Prijazna postrežba teh dveh bank, tako posameznikom kot trgovcem, se bo v bodoče razširila, da bo mogla kriti bančne posle na tem področju. Isti uslužbenci in uradniki vas bodo tudi v bodoče postregli v North American Banki. Nadaljevali bodo s svojo osebno pozornostjo in s prijazno postrež-. bo. Nove, povečane bančne ugodnosti vam bodo na razpolago. Če še niste naša stranka — pridite in spoznajte nas. Deležni boste prijaznega sprejema. CENTIMI. NATIONAL. BANK MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION NORTH AMERICAN OFFICE 6131 St. ClairVWenue COLLINWOODEOFFICE 15619 Waterloo Road UNION EAST 93rd OFFICE 3496 East 93rd Street MINIATURNI ZAKLAD — Mrs. Elwood Webster si v Westbury, N.Y., skrbno ogleduje minxatimo sliko francoskega slikairja iz 15. stoletja. JANAS HAIRSTYLING SALON (frizecski salon za dame) 6628 St. Clair Ave. HE 1-6224 KOMPLETNO TRAJNO KODRANJE $12.50 VSE VKLJUČENO Odprto od ponede' jka do sobote od 9. dop. do 9. zvečeT O * v ___________ I* be priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE- J VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA-NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 \ Z a % vas % % \ % * \ \ pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabit, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA I i 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 MALA DELAVNICA — Dekle čaka pred vrati poprav-Ijalnice čevljev v bližini vodnjaka Trevi v Rimu, ki je tako majhna, da moreta v njej sedeti samo mojster in njegov sin-pomočnik. Prostor je velik 8x4 čevlje, mesečna najemnina zanj znaša 46c. zato pa plača lastnik delavnice tudi samo $4 davka. ‘