UVAJANJE PODJETNIŠTVA V SATURNUSOVEM TOZDU EMBALAŽA Tudi tu so najpomembnejši pravi ljudje Zadnje čase je o podjetništvu veliko govora, saj se v njem kaže rešitev za naše omajano gospodarstvo. V drugi potovici lanskega leta so v desetih ijubljanskih delovnih organizacijah pričeli s poskusnim projektom uvajanja podjetništva v ozde, ki ga izvaja organizacija Agea iz Nove Gorice. V naši občini sta bili za ta poskus izbrani delovni organizaciji Kemična tovarna Moste in Saturnus, tozd Embalaža. Čeprav gredo nekateri teh projektov že h kraju, še ni mogoče dovolj zanesljivo reči, kako se bo to obneslo v praksi. V Saturnusovem tozdu Emba-laža naj bi projekt zaživel konec tega leta ali najkasneje v začetku drugega, želje, predvidevanja, ideje in načrti pa so že oblikovani. O tem, kako naj bi podjetništvo pričelo svojo pot v Saturnusu, smo se pogovarjali z Zvonetom Zepi-čem, direktorjem tozda Embalaža in hkrati tudi z vodjem skupine, ki ima na skrbi ta projekt. Kot prvo v nizu vprašanj se je kar samo od sebe ponudilo tole: Kaj si pravza-prav sploh predstavljamo pod po-djetriištvom? »Po mojem mnenju je prav sta-lus lastnine tisti, ki označuje po-djetništvo in ki podjetnika navaja k odgovornemu ravnanju. V po-djetništvu naj bi vsakdo videl tudi svoj osebni interes in podjetniški način bo uspeval le, če bodo vsi, se pravi podjetniki, vložili v podjetje nekaj svojega kapitala; to pa je lahko znanje, prostor, denar ali kaj dmgega. Ker bodo vložili del svoje lasinine, pomeni to za njih tveganje, in prav to jih sili k čim-bolj učinkovitemu obnašanju. Da-nes veliko govorimo o lastnini, vendar se še vedno nismo zmeniii za status proizvodnih sredstev. V podjetništvu pa naj bi se točno vedelo, kakšen delež je kdo pri-speval, kaj je od koga. Danes v Ju-goslaviji rudi ne poznamo tržne vrednosti podjetij; v podjetništvu bo to treba razčistiti,« je razmišljal Zvone Žepič. Zakaj so v naši občini poleg Kemične tovarne prav vaš tozd izbrali za ta projekt? »Kot proizvajalci embalaže so-dimo v materialno in delovno in-tenzivno proizvodnjo. Naša Zvone Žepič oprema je stara in odpisana, težave imamo tudi z delovno silo; po eni strani nam jo primanjkuje, po drugi pa toliko zaposlenim ne mo-remo zagotoviii ustreznih življenj-skih razmer. In še nekaj je: vse materialno in delovno intenzivne proizvodnje v Ljubljani nimajo prave prihodnosti. Naša proizvod-nja embalaže se že vrsto let ne spreminja, znotraj nje pa so tudi programi, ki so dohodkovno neza- nimivi. Iščemo take možnosti, da te programe ne bi ukinili, marveč našli tudi za njih rešitev.« Kako ste se v tozdu lotili zami-sli o uvajanju podjetniških sku-pin? » Skupaj s predstavniki Agee smo organizirali pogovore z Ijudmi, za katere smo predvidevali, da imajo ideje in znanja in bi lahko bili tudi vodje teh projektov. Na ta način smo prišli do cele vrste idej, ki smo jih prediskutirali skupaj z vod-stvom in strokovnimi službami delovne organizacije. Na koncu smo se odločili za dva projekta: za napisne ploščice, naš večji kupec doslej je bilo Gorenje, in pa za štirioglate kovinske kasete, ki se uporabljajo kot embalaža za vo-dene in tempera barvice, kozme-tiko in podobno. Predlogov je bilo veliko, prednosti teh dveh pa so bile, da za ti dve področji že imamo trg, razpolagamo tudi z opremo, vendar so stroški proiz-vodnje pri zdajšnjem načinu dela previsoki.« Oba programa.izdelava napi-sanih ploščic in kovinskih kaset, sta le majhen delež v vaši celotni proizvodnji. Kaj pričakujete, ka-dar bo delo steklo na podjetniški način? » Pričakujemo večjo akumulativ-nost na teh projektih, povečanje tržnega deleža in s tem tudi pove-čanje dobička za delovno organi-zacijo kot tudi za podjetniško sku-pino. Zmanjšali naj bi se stroški, boljša naj bi bila izraba delovnega časa, trženje bolj prodorno. V po-djetništvu vidimo tudi možnost motivacije ljudi; to je za njih tudi priložnost, da se izkažejo in si z ustvarjalnim delom ustvarijo tudi primeren osebni dohodek. Sta pa seveda navzoča tudi strah in nezaupanje ljudi, saj se zdaj še ne ve točno, kako bo to izgledaJo v praksi. Bo pa prav gotovo tak projekt tudi dobra spodbuda za naprej.« V zvezi s podjetništvom je še mnogo nejasnosti, vprašanj, na katera ta trenutek ni mogoče od-govoriti. » Veliko stvari je še nerazčišče-nih; tako na primer, kakšen naj bo odnos direktorja do podjetnikov. Pojavlja se tudi dilema, ki jo bo pri takih projektih potrebno rešiti: vsi taki programi kot sta naša naj bi bili uspešni le, če bodo v njih delali ljudje, ki so najbolj sposobni in imajo največ znanja. Le tako po-djetništvo lahko uspe. zato mi-slim, da je prav kader eden najpo-membnejših faktorjev pri ustanav-ljanju podjetniških skupin. Z obli-kovanjem večjega števila takih projektov v neki delovni organiza-ciji, bi matično podjetje kadrov-sko popolnoma osiromašili, po drugi strani pa bi v njem ostala vsa nadgradnja in bi bile njegove obre-menitve še večje. Zato bodo ti podjetniški projekti morali ustvar-jati tako velik profit, da bodo po-krivali tudi del teh stroškov, to pa bo hkrati prisililo tudi delovno organizacio, da si bo prizadevala za maksimalno donosno proizvod-njo.« Ste se že odločili, ali bo to le notranje podjetništvo, ali iščete tudi druge partnerje? » V našem primeru še nismo spre-jeli dokončne odločitve glede for-malnega statusa te podjetniške skupine. Zdaj se pogovarjamo, iš-čemo tudi zunanje partnerje, še vedno smo v fazi iskanja, kako to izpeljati. Od Agee v glavnetn pri-čakujemo pomoč pri urejanju pravno formalnih zadev v zvezi z zakonodajo podjetništva, sama tehnologija pa je stvar delovne or-ganizacije.« D. J.