z mag. dr. Marjano alehar
Moram priznati, da sc za klcpct ob kavici z mag. dr. Marjano SALEHAR niscm odloila zato, ker bi bila toliko novinarsko radovcdna, ampak preprosto, kcr scm tudi mati dvch odraajoih fantov, ki mc nadvsc skrbi spoznanjc, do katcrcga je prila moja sogovornica v svojih tvilnih raziskavah, da stari 111 ola vzgajamo bodoc ncvrotikc in nc zdravc in v znanje naravnane otrokc.
Njcnim raziskavam gotovo grc vcrjcti, kajti Marjana jc kot mati in zdravnica vsc svoje ivljenje in delo podrcdila skrbi za otroka - doma in na svojem dclovnem mestu. 2c kot tudcntka splone mcdicine in kasncjc zdravnica v obratni ambulanti, pa v zdravstvenem domu Ljubljana-Sika - otrokem dispanzcrju za zdravstveno varstvo olskih otrok, katcrega vodja je c vrsto let, je spoznala vse bolczni, ki nstajajo zaradi prevelikih zahtev asa in okolja. Skrbno sprcmljanjc njene here, danes e 20-letne tudcntkc prava, skozi vse faze njcnega razvoja, pa jo je gotovo c posebej spodbudilo k raziskavi, kateri jc odrac-rila najve svojcga delovnega in prosteg? asa oziroma dolgolctnega trdega strokovnega dela. jc vpliv kroninega strcsa na olarja. Skrb vzbujajoi su njcni rczultati. Na-mre zaradi naprednega olstva in e bolj naprcdnih starcv ali bolje reeno, zelo zaposlenih, polovica otrok v Sloveniji kae psihosomatskc znakc, ki se odraajo z glavoboli, boleinami v prsnem kou, v trcbuhu, no-gah, utrujenostjo, razdraljivostjo, agrcsivnostjo, katere posledicc so lahko usodne.
Pric smo vedno vejemu strahu in duevnim teavam, zaradi unega prcnatrpancga in prezahtcvncga programa, zaradi strogosti in nelovenosti sistema obvcznega ola-nja. Iz lastnih izkuenj mi jc zatrdila, e nc bi upotcvala herine osebnosti, njcnih sposobnosti in nenchncga scz-
nanianja profesorjcv in uiteljcv z nienirai laslnostmi, katcrih bi morali sami uvidcti, uspcha ne bi bilo.
Scvcda pa jc vsak otrok oscbnost zasc, zato enotncga rcccpta ni, vcndar jc otrokovo osebnost nujno treba upotcvati, otroka spotovati takncga kakrcn je. al-pa dancs ugotavljamo, da jc na otrok kaznovan za tisto, esar nc zmore in nc za tisto, csar noe. Dclcni so lc sirogosti, v oli in doma, nelovckcga, pogosto fizincga obraunavanja starev, zato ni ni udncga, e tevilo samomorov mladih naraa.
Ob prebiranju teh vrstic bostc najbr rekli, da scm k moji sogovornici prila po nasvct. Morda, a gotovo stc tudi vi, dragc matere, octjc in uitclji spoznali, da je prila ura strcznitve.
Polni smo parol otroci so naa prihodnost, na mla-dih svet ostaja, otroci so na zaklad, a zanjc tudi posluha nimamo, kaj ele, da bi kaj sprcminjali. c hoerao zanamccra res omogoiti kvalitetno ivljenje, moramo najprej sestopiti s trona, tako stari kot uitclji. Zlasti slednji, kcr otroci pogreajo bolj pristen odnos do uitelja, ve prijaznih bcscd, dobre volje. Kako malo potrebuje otrok, da se znebi strahu prcd olskimi obvez-nostmi.
Istoasno jc trcba prilagoditi unc programc starosti otroka, skrajati unc predmctc, bivanjc otroka v oli, saj je njegov dclavnik kot za odrasle ali c vc, zmanjati ocenjcvalna obdobja itd.
Zdravnik na te sprcmcmbe gotovo ne more vplivati, zato so pri svetovalnem centru ustanovili klub starev za boljo olo, v katerem so polcg starev, ucncev tudi psihologi, zdravniki, prcdstavniki Zavoda za olstvo, zato jc upati.
Kaj pa stari? Mag. dr. Marjana Salehar ugotavlja, da so najbolj v zadrcgi pri vzgoji.
Kcr jc vzgoja doslcdna in kjer se stari lahko ve posvetijo svojim otrokom, nc lc 10 minut, so otroci bolj sprocni in nimajo psihosomatskih znakov.
Pri vseh sc pozna storilnostna usmcrjenost naih dru-in, saj jc domae dclo, red in snaga c vedno bolj pomembno od pogovora z otrokom ali druinskcga spre-hoda. Nckateri stari v svoji ambicioznosti tudi pretira-vajo z lzvcnolskimi dejavnostmi svojih otrok, saj je uspch otroka v oli in izvcn njc pomemben prestini dcjavnik.
Marjana bi nam lahko c veliko koristnega svetovala, a kaj, ko jc as njen sovranik. V dobri urici klepeta, ki mi ga je lahko namenila, je vrsta pred akalnico ambu-lantc bila vse dalja, zato se o njenem konjiku nisva uspcli pogovoriti. A ni zato, saj mi je e vedno v prijet-ncm spominu zadnja seja predsedstva socialistine zveze, katcrc lan jc tudi Marjana. Prila je z zamudo in v za-drcgi. Po tihem sc je obrnila in vsa area epnila Z novim lctom 1990 pristopamo k novemu nainu cepljenja rdek. Vsa srena sem dojela, da kot mati in enska slavi e cno zmago, kajti v zadnjih tirih letih se jc povsem posvctila magistrskcmu delu, v katerem je obravnavala problcm rdck, ki jc v nai drubi podcenjevan, katerih poslcdicc pa so za nerojcncga otroka lahko usodnc.
Samo cstitamo ji lahko z eljo, da bi sc vsaj zdaj malo oddahnila, si vzcla vc asa za klasino glasbo, ki jo tako rada poslua, dobro knjigo ali pa, da si oglcda kakno slikarsko razstavo, za nov navdih, spoznanje, saj kot pravi, jc tudi mcdicina umctnost.
Vera Vogrini
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si