Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* %
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natte primeren popust.	i
Posamezna štev; stane 10 h. i
Štev. 226. i Telefonska številkami Celje, v pondeljek, dne 4. oktobra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Lex Kolisko-Axmann.
Iz Dunaja je došlo včeraj poročilo, da misli vlada morda že jutri, na vsak način pa do 9. oktobra naznaniti nižje-avstrijskemu deželnemu zboru svoje stališče glede sankcije legis Kolisko-Axmann. Ako ne varajo vsa znamenja in ako imajo v Avstriji še kaj veljave državni osnovni zakoni ter § 6 drž. šolskega zakona z dne 14. maja 1869, potem mora vlada naznaniti nižjeav-strijskemu deželnemu zboru, da bi s predlaganjem tega zakona v najvišje potrjenje kršila drž. osnovne zakone, kršila ustavo. Nemci to sicer dobro vedo in zato so' že osnovali poseben odbor nemških politikov in juristov, ki bodo iskali formulo, kako bi se dalo falsificirati drž. osnovni in šolski zakon; saj glasovita jezuitska formula je na Avstrijskem zlasti tedaj na mestu, kadar se gre proti Slovanom. Samo da^si težko predstavljamo vlado, katera bi danes imela toliko poguma, da bi to storila.
Postavni načrt Kolisko - Axmann je prezanimivo dejstvo v borbi avstrijskih narodov, tem zanimivejše, ker se v njem zrcali vsa nenadkriljiva fari-zejščina Nemcev, ki hočejo svetu dokazati, predvsem pa seveda svojim volilcem, da je nemški element v Avstriji preganjan, da ga Slovani že tako pritiskajo ob zid, da se ne more niti svobodno ganiti. To farizejščino dokazuje tudi trenutek, v katerem so svojo zahtevo po sankciji legis Kolisko-Axmann ponovili. Vsebina omenjene zakonske osnove stremi za tem, da mora biti poučni jezik na nižjeavstrijskih ljudskih, meščanskih in srednjih šolah izključno nemški. Ako bi vsi avstrijski deželni zbori ta vzgled posnemali, bi mogel češki deželni zbor isto zahtevati za češko deželo, kranjski za Kranjsko, gališki deželni zbor za Gališko. S tem — in pa posebno s sankcijo legis Kolisko • Axmann — bi se dalo deželnim zborom pooblaščenje, da kršijo avstrijske osnovne državne zakone, katerih se sicer naše vlade ne drže, a kateri vsaj na papirju garantirajo vsem avstrijskim narodom jednakoprav-nost v šolstvu. Gotovo je, da bi se Nemci na Češkem ali recimo na Kranjskem z vsemi silami uprli takemu zakonu in bi povsem razumljivo dejali, da tak nepravičen in nepostaven zakon ne sme dobiti najvišjega potrjenja. No če pa Nemci v nižjeavstrijskem deželnem zboru predlagajo kaj tacega, dasi je na Dunaju samem po ljudskem štetju iz leta 1900 102.974 in v celi deželi 132.936 Čehov, se pa čudijo kar v dveh nujnih predlogih in pozivih na vlado in cesarja, zakaj zakon Kolisko-Axmann ni dobil najvišjega potrjenja! Na Nižjem Avstrijskem se naj torej češka manjšina ali izseli ali pa
ponemči — toda na Češkem in Kranjskem ne smejo postopati slovanske večine na isti način proti Nemcem! To je čudna logika, katero more pač razumeti le oni, ki ne pozna pravičnosti temveč le princip surovega na-silstva.
Resnično, ako bi se Nemci samo branili prevelikemu uplivu Čehov na lastno šolstvo — kdo bi jim mogel to zameriti? Saj to je njihova narodna dolžnost ravno tako kakor je dolžnost Slovanov, da delajo obratno. Kaj druzega pa je, ako se hoče vzeti narodu, kateri ni le od včeraj priseljen tujec temveč že mnogo desetletij v deželi naseljen domačin, ki je celo domoroden, pravico, da vzgaja svojo deco v šoli na podlagi materinskega jezika. To je baš slučaj v postavnem načrtu Kolisko-Axmann. Čehi so se res doseljevali na Dunaj in se doseljujejo še zmiraj. Glavno mesto rabi njihov denar, njihove duševne in telesne sile. Res pa je, da je ponemčevalni proces na Dunaju in v okolici že prekoračil svojo višino in Čehov, zavednih Čehov je in bode čimdalje več. Tega procesa ne bodo Nemci ustavili z nobeno silo več, tudi ne z gospodarskim bojem, ki J)i udaril sicer priseljencem hude rane, a bi trpela z njim tudi rezidenca neizmerno. Zato bode najbolje za Nemce, če že ne vedo drugega izhoda kakor drakonske zakonske načrte, kakor je lex Axmann-Kolisko, ki zasmehuje vso moderno kulturo in stavi Nemce častno ob stran Apponyevo — da priznajo faktično stanje in se udajo. To jim češki listi tudi svetujejo. In po našem mnenju bi se to dalo mirno doseči, akp bi se ne delala politika s kričem nezrelih klerikalnih kričačev, katerim se gre pri tem za — „kšeft".
Zanimivo je, da kršč.-socijalci v tej zadevi že trobijo na beg. Dr. Gess-mann je pred kratkim govoril v Svjetlu (Zwettel) na Nižjem Avstrijskem, da bi Axmannov zakonski načrt, hateri hoče Nemce obvarovati na Nižjem Avstrijskem počešenja(l), rodil samo težke nevarnosti za nemške manjšine v drugih deželah. Ekscelenca Gessmann je je tudi precej jasno povedal, da so spravili kršč. socijalce v sedanjo zagato samo nacijonalci, ki navajajo vodo na svoj mlin.
„Arbeiter Zeitung" zlobno pripominja k temu govoru: Ako celo zadevo natančno pomislim, pridem do sklepa, da bi si gospod Gessmann želel sankcijo, ker bi mu dala možnost, da bi se malo nacijonalno drapiral, in da bi si je na drugi strani ne želel, ker bi mu utegnila zmotiti njegovo dalekosežno „državno" politiko. In tako se suče semintja ne da bi vedel, kaj bi pravzaprav naj storil. Glasovati načelnik kršč. socij. generalnega štaba vobče zelo propada .." Mi privoščimo šovinističnim nemškim klerikalcem z njihovimi nacijonalnimi bratci vred prav od srca blamažo, ki jih bo te dni prej-kotne zadela. Menda se iz nje česa naučijo.
Darujte za Narodni sklad!
Politično kronika.
v Rekonstrukcija Bienerthovega kabineta. Praška „Nar. Polit." ve iz baje dobro poučenega vira poročati, da vlada ne misli razpustiti ne češk. deželnega
zbora in ne državnega zbora, posebno ne z ozirom na ogrsko krizo. Pač pa baje misli Binerth na rekonstrukcijo svojega kabineta, ki bi nam prinesla sledeče nove ministre: Udržala (češki ag rarec), Hrubana (češki kler.), princa Liechtensteina in dr. Pattaia. Beležimo kot vestni kronisti. Na celi stvari je toliko sigurnega, da na Dunaju res ne mislijo na razpust državnega zbora, temveč samo na zopetno event. odgodenje in pa na — § 14.
v Državni zbor. Po poročilu ofici-jozov je sklenil ministerski svet, da se skliče drž. zbor dne 20. okt. 19. okt. nameravajo nemški nacijonalci prirediti pred parlamentom manifestacijo v prilog legis Kolisko-Axmann in seveda „nemškemu" značaju mesta Dunaja ter Nižje Avstrije. — Pomalem se ;udi sliši o posvetovanjih različnih par-amentarnih sklepin glede bodočega zasedanja. Č e š k i poslanci bodo imeli prihodnje dni na Dunajn konferenco glede taktičnega postopanja v drž. zboru. Izvrš. odbor nemških strank bode imel istotam sejo 7. okt. Šlo se bode za glasovito lex Kolisko-Axmann iu za delazmožnost parlamenta. Nemci se trudijo javnosti dokazati, da med češkim deželnim in avstr. državnim zborom ni nobene zveze; to baje hočejo Čehi samo umetno ustvariti, da bi imeli povod za obstrukcijo. Sicer pa se vidi vsem nemškim listom, da jim je najljubše, če ni parlamenta; saj skrbijo za nje tako lepo ministri! In če se gre za koristi Nemcev, se § 14 tudi lahko mirno prenese.
v Češki deželni zbor. Vladno me-šetarjenje še vedno ni nehalo vkljub malodane brezupnemu položaju. Iz Prage poročajo, da sta včeraj namestnik Cou-denhove in višje deželni maršal princ Lobkovic znova začela „akcijo", da omogočita zasedanje češ" dež. zbora,
Drobne politične novice.
v Državnozborske volitve Norveškem. Norveški državni zbor (storthing) je razpuščen in se vrše nove volitve v tem mesecu. Volitve so zaradi tega zanimive, ker volijo prvič tudi ženske, katere imajo same ali skupno z možem obdačenih v mestih 800, na deželi 600 K dohodkov.
v Zahteve Malorusov. Poro čali smo svoječasno o rusinski obstruk-ciji v gališkem deželnem zboru, ki dela Poljakom velike skrbi. Sedaj je pred ložil klub rusinskih deželnozb. posi. Poljakom memorandum, v kateremu se nahajajo sledeče zahteve: 1. Urejen je ljudskega šolstva po potrebah maloru-skega naroda. 2. Pomnoženje rusinskih učiteljišč. 3. Popolna ravnopravnost ru-sinskega in poljskega jezika v gimnazijah. 4. Deželni šolski svet se naj razdeli v ruski in poljski oddelek, ali pa se naj število rusinskih referentov v sedanjem šolsk. svetu pomnoži. 5. Izvede se naj sprememba volilne pravice v deželni zbor na temelju splošne in enake pravice. Deželne podpore v kmetijske svrhe se naj delijo po pravičnem ključu Rusinom in Poljakom. Med staro-rusini se je vnel razkol. Ekstremni pri-
vrženci velikoruske ideje so se odcepili od ostalih starorusinov in so začeli izdajali časopis „Prikarpatskaja Rus" Vodi jih dr. Dudykevič.
v Mejni spor ob Drini. Ka-for poročajo dunajski listi iz Šabaca v Srbiji, se je posrečilo avstrijsko-srbski komisiji v prepornih vprašanjih glede bosansko-srbske meje ob Drini doseči popolni sporazum.
v Vojska na Maročanskem se bliža svojemu koncu. Naši čitatelji se spominjajo, da se je pričela zaradi tega, ker so Kabyli ubili nekaj nastav-ljencev francosko-španske industrijelne družbe, ki je hotela kar meni nič tebi nič v kabylskem ozemlju začeti kopati različne rudnine. Španjolci so jih hoteli kaznovati, a so morali zato poprej v Afriko spraviti čez 50 tisoč mož. Po
najnovejših poročilih se je Španjolcem končno posrečilo, da so vzeli hrib Gurugu nad Melillo, kjer so imeli Kabyli svoje najboljše postojanke. Zadnje dni se je izvršil večji pozvedovalni pohod proti kraju Suk-el-Dšanis ; Španjolci so pri tem zgubili 1 gerala (Vi-carija), 1 majorja, 3 stotnike, 2 poročnika in 35 mož. Iz tega se vidi, da se Kabyli še vedno branijo, dasi se na celi črti umičejo. Baje dobe v pondeljek še ojačenja. Vendar pa je zmaga že na strani Španjolcev. Vsled tega vlada po Španiji veliko veselje, sam kralj je brzojavno častital zmagovitim četam. Maček bo prišel šele tedaj, ko bo nastalo vprašanje, kaj imajo Španjolci od te vojske ? Maročanski sultan noče za Kabyle plačati vojnih stroškov a Francozi pa na drugi strani ne pustijo, da bi Španci zasedli kako pokrajino.	'
Madžari v Bosni. Budimpe-štanski obč. svet je priredil izlet v Bosno. V soboto je došel s posebnim vlakom v Sarajevo. To je odgovor na svoječasni obisk dunajskega občinskega sveta.
Sodnijska imenovanja na Češkem. Dne 1. oktobra so se razglasila sodn. imenovanja v Vili, in IX. činovni razred. Pravosodno ministerstvo je pri tem postopalo na istotako ne-čuven način ko pri nas. Nek sodnik Mallat, ki je imenovan za okr. sodnika, je preskočil 108 tovarišev, med njimi celo 5 Nemcev; da, še več: Nemca dr. Jirak in dr. Kneissl sta preskočila 179, oziroma 190 po službi starejših čeških tovarišev. Številke 20, 30, 40 so nekaj čisto navadnega. Umevno je, da je tako krivično preteriranje češke sodnike in vso češko javnost silno raz-kačilo; nekateri listi so bili celo kon-fiscirani. Ta imenovanja bodo imela resne posledice v drž. zboru.
Dnevna hroniha.
z Srbsko novinarstvo. Vladni krogi mislijo resno na to, kako bi izdatno omejili svobodo tiska. Srbsko novinarstvo namreč lahko piše kar hoče. Tako lahko v srbskih časnikih beremo marsikaj, na kar še človek pri nas niti misliti ne sme.
Wettern-jezera na Švedskem ostanke gradnje na kolih, ki je 4000 let stara Našel je tudi orožje in orodje iz kamena, roga in kosti. To je najstarejše odkritje v severni Evropi. — Iz Peri gneuxa na Francoskem se pa poroča, da je našel neki učitelj dobro ohranjeno okostje predpotopnega človeka, Kostenjak cenijo na 20.000 let. Poleg njega je ležalo več sedlonovih kosti.
z Jugoslovani v Aleksandriji. Jugoslovanski -rodoljubi so v Aleksandriji (v Egiptu1) ustanovili „Jugoslavijo", ki jej je nanten, združiti v sebi Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare. To bo gospo darsko in narodno središče jugoslovanskega življenja v Egiptu. „Jugoslavija" ustanovi glasilo in bode imela skrb za šole.
o Nemški narodni sveti za Štajersko, Koroško in Kranjsko se bodo sestali novembra v Celovcu, da se posvetujejo o nadaljnem napadalnem delu. Prisotni bodo tudi nemški drž. in dež. poslanci zadevnih okrajev. — Zlasti se mislijo pečati z mešanimi okraji na Koroškem, pa hvala bogu, saj imamo „šolsko društvo" in dr. Brejca! _
Štajerske novice.
o • Gospod Roškar je že dolgo časa poslanec. Ali iz njegovih govorov v deželni zbornici posnamemo, da on hodi v Gradec samo „sest" a ne zastopat svojih volilcev. Ko bi le nekoliko pogledal v letno poročilo, katero mu vsako leto v roki potisne deželni odbor, bi videl, koliko se zgodi za povzdigo živinoreje, svinjereje, zadružništva na Zgornjem in Srednjem Štajerskem in kako malo v Spodnjem Šta-jerju. Če se navajajo od nasprotnikov podpore za vinstvo tedaj opozarjamo, da je vinorejski fond služil v prvi vrsti južnoštajerskim Nemcem in nemčurjem, ki stanujejo po trgih in mestih a imajo svoje gorice v okolici. Celo trsje se je Strankarsko delilo tako, da so se slovenski kmetje velikokrat pritoževali, da dobivajo le odpadke. O zadružništvu govori deželno poročilo tako, kakor da je graški „Verband" edina zveza v deželi in kakor da bi nobene drnge zadruge v deželi ne bilo, kakor tistih, ki so pri nemški zvezi. In se Roškarju nič ne sanja, koliko je dobil ta „Verband" deželne subvencije in koliko slovenske zveze ? Ali je imel ta Roškar res glavo v vreči vseh šest let, kar je gori sedel? — In to je načelnik kmečke zveze ter po pisavi klerikalnih listov najzaslužnejši klerikalni politik na Sp. Štajerskem. Ubogi kmetje, ki si daste od tacega nevedneža oči zavezati! Mi smo res lahko ponosni na take poslance!
o „Strah pred dr. Šusteršičem". Piče nam slovenski politik: Nedavno tega je pisal „Slovenec", da imajo Nemci pred dr. Šusteršičem strah, da mislijo že na § 14. Klerikalci se namreč na vso moč trudijo, da bi lahkoverni slovenski javnosti dokazali, da igra pač „Slovenski klub" oziroma dr. Šusteršič prve gosli v „Slovanski jednoti". Saj pri nas se tako rado pozablja, da bi Šusteršič sam kot načelnik slov. državnozborskega kluba bore malo pomenil; več pomeni že kot načelnik „Narodne zveze", to je skupne jugoslov. državnozborske skupine; v zahvalo za to, da ga v „Nar. zvezi" podpirajo tudi napredni poslanci, jih psuje kot voznik v svojih listih in jih obrekuje „Slovenec" kjer le more. Šusteršiču so pa do sedajne veljave pripomogli osobito češki agrarci, stranka, ki je skozinskoz napredna. — Dočim oznanjuje „Slovenec" doma, da je treba vse naprednjake če mogoče z brahi-jalno silo pobiti, hodi na Dunaju Šu-steršič okrog čeških naprednjakov Kar je doma greh, ko se gre proti lastnim istorodnim bratom, to je na Dunaju čednost. Mi smo „Slovenca" že večkrat na to opozorili, pa mu je oči-
vidno taka debata zelo neprijetna. — Kajti kaj bi rekle tercijalke, mežnarji in druge najzvestejše podlage Kleri kalne stranke na Slovenskem ? Doma se liberalce pobija, na Dunaju pa se z njimi veže! Ako se bodo sicer klerikalci tako uljudno obnašali proti slovenskim naprednjakom ko doslej, naj izvajajo ti potrebne konsekvence na "Dunaju, zlasti pa bode treba obvestiti češko javnost, kdo je klerikalna klika na Slovenskem, ki v svojem fanatičnem sovraštvu in strankarstvu pač nima lahko para! Sicer pa na Češkem že spregledujejo in mladočeški deželni poslanec Maštalka je na shodu v By-džovu odločno grajal Šusteršičevo sa molastnost. Prav je tako; ako se gre za stvar, naj ostane pri stvari ne pa pri reklami za jedno stranko in jedno osebo na račun drugih, kateri so so delovali, ker so uvideli, da je treba nemško premoč v Avstriji streti in niso mislili na noben lastni dobiček, Našim slov. neklerikalnim poslancem je treba nasvetovati, da v bodočnosti odločnejše povdarjajo, skromno rečeno, svojo eksistenco in če se klerikalci ne bodo vrnili na pot pravice in poštenosti, pa jim je treba pokazati zobe. Sedanje razmere so nam že neznosne.
u Občinske volitve v Mariboru. Za nekaj dni poteče reklamacijski rok za obč. volitve v Mariboru. Slovenci, skrbite za svojo volilno pravico! Nemci se zelo boje, da bi ne zgubili 3. razreda; zato so letos vtaknili n. pr. vse
učiteljstvo v ta razred, da bi to pomagalo magistratski kliki do zmage nad socijalisti. Ti se sicer marljivo pripravljajo na odločen naskok v tem razredu.
o V zadevi Woschnagg contra Aistrich nam je g. nadučitelj v pok. F. Hernaus poslal to-le: „V štev. 223. „Nar. Dnev." z dne 30. septembra 1909. sem čital poročilo v sodnijski zadevi Woschnagg contra Aistrich, da sem jaz kot priča baje izpovedal, da sem „Mukija" na slavnosti videl, pa ne vem, so li bili tudi drugi Nemci vmes in da nisem nikoga videl. — Tega nisem trdil, ker me g. predsednik ni vprašal, če sem „Mukija" pri dotičnej slavnosti videl ali ne, — ampak le, ako sem pri sokolskej veselici kake Nemce kot goste opazil, na kar sem mu odgovoril, da se ne vem spominjati, sem li videl med množico ljudstva iz okolice šoštanjske in iz trga kakega Nemca ali ne. — Da bi pa sploh nikoga videl ne bil, — kaj takega re^j — bi bila nesmisel. — Uljudno se Vam priporoča: v Celju, dne 3. oktobra 1909! F. Hernaus, nadučitelj v p."
o Iz Celja. V soboto je došel v Celje lavantinski škof g. dr. Napotnik na slavnost, ki se je vršila v tukajšnjem kapucinskem samostanu v spomin tristoletnice, kar se je blagoslovil vogelni kamen kapucinske cerkve. Ob dohodu škofa se je nabralo sila mnogo ljudi na kolodvoru; mali paglavci so se obešali na škofovo kočijo, ko se je peljal po mestu in kričali. Baje so nekateri tudi žvižgali. Samoobsebi umevno je, da so hodile deklice tukajšnje okoliške dekliške šole navzlic blatu škofa sprejemat.
o Za narodni sklad je daroval g. E. V., gostilničar v Skalni kleti, 3 krone. — V veseli družbi v Skalni kleti ob priliki trgatve „Slov. del. p. dr. v Celju" se je nabralo K 2'30. — V posnemanje!
o Za družbo sv. C. in M. je nabral pri vinski trgatvi v Skalni kleti gosp. Jos. Jurak, davčni praktikant v Kozjem, 12'01 K. Znesek je v nabiralniku istotam.
o Iz Levca. Sinoči zvečer je obhajal neki fant s svojimi tovariši fantovščino — bil je zadnjikrat v njihovi
družbi. Pri slovesu se je seveda pilo in ker sta bila precej okajena, sta se stepla Al. Viharnik in Al. Pungartnik Ta je prvega udaril z lato po glavi, vsled česar je Viharnik tako zdivjal, da je potegnil nož in Pungartnika zabodel v ključnico pod vratom, da je umrl. Komisija je že na licu mesta.
o Iz Rajhenburga. V nedeljo 17. t. m priredi vinsko trgatev društvo za tujski promet v Rajhenburgu v restavraciji „Unschuld" z bogatim vspore-dom. Vse prireditve tega društva so nad vse prireditve izborno uspele: upati je torej,, da tudi to posetijo naši prijatelji in znanci odblizu in daleč. Sosedna društva se prosijo, da se ozirajo na to pri svojih prireditvah!
o Iznajdljiv čevljar. Čevljarski pomočnik Ladislav Juvan se je vsedel v Ljubljani v vlak in se je zapeljal v Gratwein. Ko je prišel tja, ni imel počenega groša več. Oniji par grat-weinskih čevljarjev je kmalu obhodil, a ta obhod mu ni več vrgel kot dese-tico. Kaj si izmisli bistra glava in prazen želodec ? Gre v trgovino, pa si kupi cementa, ki ga je potem v malih množinah prodajal snagoljubnim gospodinjam kot ifeboren prašek za sna-ženje kovin. Izkupil je bil že 6 kron in se je na novo odpravljal, da še kupi zopet cementa, a neki nazadnjaški orožnik, ki ni imel smisla za novodobne iznajdbe, ga je zaprl. Sodnik pa ga je obsodil na 10 dni zapora, češ, ker na tak prašek še nikjer ni
prijavljen patent.
o Naše obmejno Šolstvo G. M. družbe. Slovenski razred na samost. dekliški ljudski šoli v Mariboru šteje 56 učenk. — V dvorazrednico na Muti je vpisanih 62 otrok. — Na družbenih šolah v Trstu je vpisanih letos 1123 otrok!
o Novi podružnici C. M. drnžbe na Štajerskem. Občni zbor podružnice C. M. družbe na Planini se vrše v nedeljo 16. okt. — Tudi v Središču se kmalu ustanovi podružnica; pravila so že potrjena. Družbina organizacija na Štajerskem sploh lepo napreduje. Slava narodnim brambovcem!
o Pogovor med Polulčanom in Košničanom. Polulčan: Ali si slišal, da je sod. svetnik pl. Hočevar obsodil Aistricha na 50 kron. Trdil je, čeravno je Muki nosil sokolsko obleko, vendar ni bil sokol. — Košničan: Marsikdo nosi tudi sodnijski talar, pa ni sodnik.
o Samomori v Mariboru. Cunjar Hofstädter, ki se je že v svojem 19. letu moral vsled nesrečne ljubezni vstreliti, je podlegel svojim ranam v bolnišnici. — Izvošček Edvard plem. Nowakowski je že zapustil bolnišnico, ne da bi mu bili odstranili krogljo iz glave. Njegov brat pa, Mirzeslaw, ki je bil njega in sebe obstrelil, bode najbrže umrl.
o Iz Arveža. — Arveški župan Strohmaier je radi slabega zdravja odložil županstvo. Strohmaier je bil strasten Nemec. Nove volitve so jutri.
o Čebelin pik — zdravilo. „Der steiriscbe Bienenvater", glasilo nemško-štajerskega čebelarskega društva, prinaša neki članek dr. Terča v Mariborn, kateri opisuje, kako uspešno je rabil čebele pri hudem in drugače neozdravljivem protinu.
o Protestanti v Mariboru. Evan-gelska fara v Mariboru je štela do 1. oktobra 116 spreobrnjencev, dočim jih je celo lansko leto bilo samo 113. Devet jih je bilo prej brez konfesije. Vera peša.
u Iz Hrastnika. Dne 29. septembra sta pozivala rudarja Miha Zidar in Anton Petrič Hrastničane na pretep. Posestniška sinova Miha Slokan in Franc Dolinšek, sta izzivača svarila in jima pravila, naj bodeta tiho. A ta dva sta se oborožila z nožem in
gnojnimi vilami in se počela tepsti. V pretepu sta podlegla Slokan in Dolinšek. Zidar je pehnil Slokana tako, da mu je prerezal eno rebro in prebol srce. Dolinšek je pa dobil več ran v prsi in vrat. Prvi je ostal mrtev na bojišču, drugi bo pa gotovo umrl. To je alkohol in neizobraženost!
o Zmaga Narodne stranke. V Obrežu pri Središču so se vršile dne 29. sept. občinske volitve; Vklju temu, da so nekateri zagrizeni klerikalci noč in dan agitirali, je zmagala z veliko večino v vseh treh razredih Narodna stranka. Slava zavednim volilcem. Živeli naši vrli pristaši v Obrežu!
u Za narodno založbo je plačal g. Sever radi poravnane pravde Čre-možnik contra Sever K 5.
u Iz Dobove. Gibati se je začelo pri nas na vseh straneh, najboljši dokaz, da ima Dobova še lepo bodočnost. Promet se razvija z vsakim dnem. V kratkem se bo že lahko brodarilo preko Save na Kranjsko, tako, da bo prometna zveza na štiri strani neba, Dobova pa bo središče skozi ktero se bo vozilo in hodilo. Že od nekdaj je imela Dobova precej prometa, s pridobitvijo žel. postaje pa bo prišla še bolj v poštev. Je pa tudi naravno središče cele fare. Kakor na krožniku leži okoli nje osem občin, ter takoj preko Sotle hrvatske vasi. V tem naravnem središču se moramo farani vedno bolj utrjevati ter skrbeti, da se bodo v njem tudi tujci, Brežičani, kakor sosedni Hrvatje radi ustavljali. Če pa
hočemo tnjca, ki si želi razvedrila, privabiti v svojo sredino, mora bita naš dom snažen, prikupljiv, kajti tujca ne bomo pridržali med seboj niti z največjo gostoljubnostjo, če je s pogledom na naše domove in celo vas užaljen njegov čut za lepoto, če mn takoj pri vstopu v vas udari v nos smrad gnojnice, ki se pretaka v cestnih jarkih, če vidi ob cesti svinjake, do katerih je mogoče priti, če se sezuje in potegne hlačnice preko kolen. — Res da je občina preobložena z delom, vendar bi lahko v tem oziru kaj nkrenila. — Kakšne pojme pa bo tudi dobil tujec o nas Slovencih, če vidi tako zanemarjeno gospodarstvo, če vidi razsipati denar v obliki najboljšega gnojila. Na travnike z gnojnico ne pa v cestne jarke. — Smešno pa bi bilo, če bi se kdo čutil po teh besedah užaljenega. Samo nekaj dobre volje in vse bo popravljeno. Ljubimo snago pri sebi, pri živini, v naših domih in hlevih in rad bo prihajal tudi tujec v našo sredino.
o Od Sv. Bolfenka nad Središčem. G. „kardinal" Zadravec se je obotavljal krstiti otroka nekega pristaša Narodne stranke; ko je pa botra odločno nastopila, je to vendarle storil. Sicer pa mi nimamo ničesar proti temu, da ženejo duhovniki svoje sovraštvo proti naprednjakom do skrajnih posledic.
o Hmeljski trg v Žateu. Tvrdka H. Melzer nam je poslala z dne 2. vinotoka sledeče poročilo: Kupčija v tem tednu se je ravno tako animirano končala kakor je v pričetkn tedna začela Cene so se te dni zopet dvignile; najnižja cena za manj vredno blago je bila 240, najvišja za najboljšo kvaliteto 265 kron za 50 kg. Minuli teden so kupovali nemški kakor češki trgovci enakomerno in mislim, da se ne motim, ako trdim, da so zadnji bili celo bolj vneti za nakup kot prvi. Pri hmeljarjih je dobiti le malo blaga; oni, ki niso prodali, so špekulantje, kateri danes sploh še ne prodajo. Glede lanskega pridelka je poročati, da je kupčija navzlic malim ostankom blaga razmeroma živahna in se je kupilo vse, kar je bilo boljše barve do 100 K za 50 kg. Tudi vse vrste izvenčeškega hmejal

so pri ugodnem položaju trga zelo poskočile v cenah in se plačuje za nje po barvi in kakovosti od 150 do 220 kron za 50 kg. H. Melzer.
o Iz Jurkloštra. Pred dnevi so se prepirali trije Frecejevi z drugimi fanti, pri čemur so se oborožili s pištolo, samokresom in lovsko puško. Ustrelili so večkrat, a samo eden strel je Franca Zeliča na čelu zelo nevarno ranil. Razbojnike so zaprli.
o Palec mu je odtrgalo. V petek popoldne je imel strojnik Bogomir Kopp v Lindu opravka z nekim strojem, pri tem mu je pa transmisijski jermen odtrgal palec na desni roki. Istočasno mu je izvleklo dve kiti iz roke.
'o Iz Ptuja, ©ne 1. vinotoka zvečer se je posestnik Klement v Slovenji vasi prepiral z ženo. Tekom krega se je vmešala tudi njuna hči, a oče jo je tako udaril, da se je zgrudila na mestu mrtva na tla.
o Za ormoški okraj. Za po toči oškodovane prebivalke ormoškega okr. nam je poslala gdč. Puc Fanica, učiteljica v Št. Jurju ob Taboru K 6'— kot dar tamošnjega učiteljstva. Prisrčna hvala!
o Roseggerjeva ustanova. Doslej je podpisalo za Roseggerjevo ustanovo 432 oseb 864 tisoč kron. V Gradcu je podpisalo 18 oseb.
o Štaj. dež. knjižnica. Zaradi sna-ženja je zaprta pisarna od 4. do 9. okt., čitalnica pa od 10. do 17. okt. o Cesarjev god naznanjajo danes
v Celju zastave na vseh javnih poslopjih. Ob 9. je celebriral gosp. opat Ogradi slovesno mašo, katere se je udeležilo c. k. uradništvo, profesorji in častniški kor polnoštevilo. Sivolasemu našemu ljubljenemu vladarju še na mnoga leta!
Kranjske novice.
a Iz ječe izpuščen je bil včeraj v nedeljo med 12. in 1. uro popoldne g. Ernst Windischer v Ljubljani, ki je s tem prestal šestmesečno kazen zaradi lanskih dogodkov 20. septembra.
a Za mestno ljubljansko zavarovalnico so v tajni seji občinskega sveta ljubljanskega bili imenovani : posestnik Fran Bergant za blagajnika; solicitator Rudolf Est za likvidatorja; Anton Likozar ml. za skladiščnika. -Cenilca sta: urar Milko Krapež in Sla-voj Škrlj. Mesto predsednika „Mestne hranilnice" se še ni oddalo.
a Iz srednješolske službe. Dovolilo se je, da smejo v tekočem šolskem letu poučevati in sicer prof. Josip Wester na mestnem dekliškem liceju, suplent Leop. Andree na mestno-obrtni in spplent Pavel Lokovšek na slov. trgovski šoli. Prof. dr. K. Ozvald je xa šolsko leto 1909/10 dobil dopust v svrho študij — na polju pedagoške psihologije — v inozemstvu.
a Verska blaznost. Te dni se je nudil na ljubljanskem kolodvoru mučen prizor. Z dolenjskim vlakom sta pripeljala dva moža kakih 38 let staro blazno žensko. Ko reva zagleda nekega frančiškana, začne nečloveško vpiti. Nato začne na ves glas moliti in ko sta jo moža do vedla do voza, pade na kolena ter kliče Marijo in Boga na pomoč. Z velikim trudom sta jo spravila na voz. A komaj sede raz-prostre obe roki kakor duhovnik na prižnici in prične moliti vero v nemškem jeziku. Oči je obrnila, kakor bi bila zamaknjena v nebesa, od daleč je
bilo slišati, kakor bi res duhovnik posebno svečano molil. Zbralo se je polno ljudi okrog nje, nekaterim so prišle kar solze v oči, tako pe jim je reva smilila. Peljali so jo bolnišnico.
Primorske novice.
z Terna in neverna žena. V Ren-
čah je neka žena škropila z blagoslovljeno vodo mesto, kamor je stopil v hišo agitator za napredne kandidate. V Kalu pa je bila neka žena bolje razsodna; možu je zapovedovala, ako ne gre volit za kmečko stranko, naj raje doma ostane. Mož je nad njo vpil: Mar meniš, da bodem jaz zaradi tebe frdaman, jaz moram iti volit za versko stranko.
z Slovenci v italijanskih mestih in trgih. Ni izključeno, da slovenski glasovi tudi v tej kuriji povzročijo ožjo volitev. Razlika na lanskih volitvah med italijansko-liberalno in Fai-duttijevo stranko je znašala komaj 400 glasov (872 proti 474). Slovenskih volilcev je pa v tej kuriji gotovo nad 200. Ožja volitev v tej kuriji vsled nastopa Slovencev bi bila velikega moralnega pomena za goriške Slovence.
z Deželnozborske volitve na Goriškem. Volitve v splošni kuriji so pokazale, da je bila udeležba letos manjša nego lansko leto. Lani je namreč volilo 75 odstotkov, letos pa le 64 odstotkov vseh volilcev. Na Krasu ni volilo kakih 2500 volilcev. Da je izostalo tako število, temu so krive osebnosti, odnosno nekaka nerazumljiva in neutemeljena nezadovoljnost s postavljenimi kandidati.
Obrambni vestnih.
a Odgovor Roseggerju. Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati: 408. „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Petrovčah" (plačala 200 K); 405. „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju'' (plačala 150 K); 406. Dr. Jakob Pirnat, grajščak v Št. Ilju pri Velenju (plačal 100 K); 407. Janko Grivec, posojilnični tajnik v Ormožu; 408. Perušek Pajko, c. kr. profesor v Ljubljani (plačal 200 K); 409. Omizje kletarske gostilne v Ormožu.
z Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca septembra 1.1. sledeči promet in sicer: I. Prejemki:
1.	redni: a) Prispevki podružnic 2734 K 90 v. b) Prispevki iz nabiralnikov 1353 K 94 v. c) Razna darila, izkupila za narodni kolek, računske listke itd. 2319 K 54 v, skupaj 6408 K 38 vin.
2.	Izredni: Prispevki za Ciril-Metodov obrambni sklad 5042 K 63 v, torej vseh prejemkov 11.451 K 01 v. II. Izdatki: 1. redni 10.528 K 08 v. 2. izredni: za čas od 1. do inkl. 28. septembra t. 1. za Ciiil-Metodov sklad prejeti in plo-donosno naloženi prispevki 4517 K 63 v, skupaj 15.045 K 71 v, torej meseca septembra t L primanjkljaj 3594 K 70 v, kateri je pokrit iz prebitkov prejšnjih mesecev.
Po svetu.
a Havličkov nauk. „Ko bi vsak vsako prestano krivico, vsak prestopek ali vsako prelomitev zakonov pasivno in tiho prenašal, bi za kratko dobo ne bilo sledu več o zakonitosti in pravici. Čem večji krik pa povzroči v deželi vsaka posamezna prelomitev zakonov, tem manjkrat se bodo drznili vladni organi napraviti tak korak. Kajti vsaka vlada, pa če tudi javnp tega ne pri-pozna, vendar vsaj v srcu dobro ve, da vsa moč leži v narodu."
a Zlata vredna beseda. Neki pražki občinski odbornik je predlagal županu, da se naj ' nakloni onih 30.000 kron, ki jih sedaj dobijo prireditelji konjskih dirk, — češki šolski družbi.
v Odlikovani admiral Montecucoli Ob priliki jubileja 50 letnega službovanja v mornarici je cesar izrekel admiralu Montecucoli z lastnoročnim pismom zahvalo in mu podelil visok red.
v Zastrupljanja v Budimpešti. Ke-miški osrednji zavod je sedaj konsta-tiral, da je vsled zastrupljenja z methyl-alkohol vsebujočim žganjem umrlo od 71 slučajev 59 oseb. Ko so odkrili uz-rok, je ravnatelj družbe Atlanta, odkoder je izhajalo žganje, Szabo, pobegnil. Sedaj ga iščejo s tiralico, ker je tožen, da je 59 osebam zakrivil smrt.
v Izdajska afera na Francoskem.
Mornarska oblast v Toulonu preiskuje sedaj, zakaj bi bil pobegnil oficir Lair. Najprej se je mislilo, da se je morda odstranil raai kakega poneverjenja, sedaj se pa zelo Jsaže, da je. ukradel neki važen dokument in z njim ušel. Francozi imajo izdajske afere drugo za drugo.
v Nenavaden jubilej praznuje ru-munski list „Tribuna". List je namreč dosegel že petdeseto tiskovno pravdo — in petdeset krat je bil obsojen radi hujskanja proti ubogim madžarom. Tokrat je zločin obstajal v tem, ker je grajal ogrsko žandarmerijo, ki je pri neki priložnosti rumunske kmete brez pravega uzroka streljala. Urednik je bil obsojen na 500 K kazni in tri mesece zapora.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Nauk bavarskega princa avstrijskim Nemcem.
z Würzburg, 4. okt. V Helmstadtu so odkrili spomenik v spomin na rano, katero je dobil tam princ Ludvik leta 1866.; ob tej priliki je ta spregovoril nekaj besed, v katerih je obžaloval, da se je 1.1866. izrinilo Avstrijo iz Nemčije, pri čemer je bila pretrgana glavna žila moči avstrijskega nemštva. Princ je na to ponavljal običajne fraze o „preganjanju" Nemcev v Avstriji in konečno dejal: Avstrijski Nemci morajo biti zvesti državljani in brihtni ljudje, potem se jim bo posrečilo doseči
ono mesto v državi, katero jim gre (9). Vendar pa ne smejo škiliti čez mejo; to je veleizdajstvo.. (Ali ste slišali spodnještajerski Nemci, osobito drž. uradniki? Op. uredn.)
Velika nesreča v gledališču.
z Opava, 4. okt. V soboto je v bijeliškem mestnem gledališču malo pred koncem predstave naenkrat padla stukatura s stropa in je ranila 20 oseb, nekatere celo težko. V celem se je odtrgalo 40 kvadratnih metrov stukature. V gledališču, ki je bilo precej dobro zasedeno, je nastala grozna zmešnjava.
Nesreča na železnici Lvov, a okt. V soboto popoldne je trčil na postaji Podwysokie tovorni vlak v stroj druzega tovornega vlaka. Trije uslužbenci na tovornem vlaku so težko ranjeni; sprevodnik Kromp je že na svojih ranah umrl. Poškodovanih je šest tovornih vozov.
Sodba v veleizdajniškem procesu.
Zagreb, 4. okt. Jutri bo razglašena sodba v veleizdajniškem procesu.
Ban Rauch v Budimpešti.
Budimpešta, 4. okt. Ban Rauch ima tukaj danes konferenco z We-kerlom, Josipovičem in ogrskim drž. tajnikom Szterenyjem. Gre se za razne hrvatske zadeve.
Dr. Žaček zopet v Pragi. Dunaj, 4. okt. Danes je češki minister krajan zopet odpotoval v Prago v zadevi češkega deželnega zbora, in misli še danes konferirati z volji čeških deželnozborskih strank, kako bi se dal sestaviti za oba dela sprejemljiv dnevni red. Težko, da bode kaj uspeha.
Uradniško ministerstvo na Ogrskem. Budimpešta, 4. okt. Tukaj je razširjeno mnenje, da ne bodeta ne We-kerle ne Košut, kateri na Dunaju v soboto tudi ni ničesar opravil, ministerska predsednika temveč da misli cesar na sestavitev uradniškega ministerstva pod predsestvom grofa Tassilo Festeticsa. Ta kabinet bi imel po Kri-stoffyjeveh načrtih izvesti volilno reformo in takoj na to izvršiti nove volitve.
Različne vesti.
a Ljubljana, 4, okt. Na shodu kmečke zveze za ljubljansko okolico je včeraj govoril drž. posi. dr. Šusteršič o političnem položaju, katerega je imenoval zelo kritičnega. Če bode državni zbor, ki ie sklican za 20. okt., mogel delati ali ne, je odvisno od sklepov Slovanske jednote.
a Gradec, 4. okt. Tu je zborovala včeraj zveza avstr. društev za varstvo živali.
a London, 4. okt. Avijatik Cody misli napraviti zlet z letalnim strojem iz Londona v Manchester.
a Petrograd, 4. okt. Lev Tolstoj je dobil od svojega prijatelja Šmida iz Berlina obvestilo, da bi mu berlinska policija ne nasprotovala, ako bi v Berlinu imel isto predavanje, katerega je mislil imeti na svetovnem mirovnem kongresu v Štokholmu. Policija samo (! ) zahteva predhodno cenzuro predavanja.
Berlin, 4. okt. „Morgenpost" poroča iz Lizbone: V coimberski ječi, kjer so zaprti razni nemirneži in re-volucijonarci, so se odigrali grozni prizori. Jetniki so zažgali ječo, da bi ob splošnem neredu in uznemirjenju lahko ušli. Začel se je divji boj med jetniki in pazniki. Prvi so celo napravili barikade in se branili kot b'azni. Morali so poklicati vojaštvo in ognje-gasce,ki so konečno premagali jetnike in pogasili požar.
Dunaj, 4. okt. V nekem tukajšnjem hotelu se je ustrelil bivši izdajatelj
časnikov v Ameriki, railjonar Palitzer.
Bil je že dolgo časa težko bolan na živcih.
Loterijske številke.
Dunaj, 2. oktobra 1909: 6, 22, 83, 23, 66. Gradec, „ „ „ 45, 62, 70, 78, 1.
Jaz Josip Trogar, posestnik v Brezju pri Mozirju prekličem vse žalitve, katere sem izustil glede Vinka Kotnika, posestnika v Lju-biji pri Mozirju, obžalujem taiste in potrjujem, da mi je vsled moje prošnje odpustil in od daljne tožbe odstopil.
Josip Trogar v Brezju.
En-ps trpina s io
se proda. Letni promet čez K 500.000 z malimi režijami. Zadostuje K 10.000 gotovine, ostanek po dogovoru. 475 6-3 Kje, pove upravništvo tega lista.
Slovo!
Ker mi ni čas dopuščal od Mozir-čanov se posloviti, se tem potom poslavljam od svojih znancev in prijateljev.
Mihael Goričan.
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—33 Cene nizke. = Postrežba točna.
* ^Ùk
"m,
Cast nam je s tem naznaniti, da smo svojo pivovarno, ki smo jo od leta 1854 pod imenom G. Auerjevih dedičev v Ljubljani vodili, prodali delniški dražbi pivovarne Union.
Zahvaljujemo se spojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za nam dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju.
G. Auerjevi dediči.
v
Cast nam je s tem naznaniti, da smo svojo pivovarno, ki smo jo od leta 1864 pod imenom I. Kosler in drug v Spodnji Šiški vodili, prodali delniški družbi pivovarne Union.
Zahvaljujemo se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za nam dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju.
I. Kosler in drug.
1
Cast nam je s tem naznaniti, da sem svojo pivovarno, ki sem jo od leta 1849 pod imenom I. Perles v Ljubljani vodil, prodal delniški družbi pivovarni Union.
Zahvaljujem se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za mi dosedaj izkano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju.
I. Perles.
Z ozirom na predstoječe trgovsko poročilo nam je čast naznaniti, da smo 1. oktobra 1.1. sledeče pivovarne:
G. Auer j evi dediči v Ljubljani,
I. Kosler in drug v Spodnji Šiški,
I. Perles v Ljubljani, kupili, in da bomo iste v večjem obsegu pod imenom:
Delniška družba pivovarne „UNION"
dalje vodili.
Potrudili se bodemo, naše p. n. odjemalce vedno in vsakem oziru v popolno zadovoljnost postreči in jih prosimo, da nam ohranijo isto zaupanje, ki so ga imeli do zgoraj imenovanih tvrdk.
Delniška družba pivovarne „UNION".
V LJUBLJANI, dne 1. oktobra 1909.

#1%
^ftvffr
■ V-i "

šiH


ÜSs

«v1- •