f^ORSKI DNEVNIK 13 “5el izhajali v Trslu Predh19*3 1945- njegov DNP\/?,dnik PARTIZANSKI 1943^,. --- ^ - ■ n?,vem-
v vasi Zakriž nad
'.H1- razmnožen na
Od 5. do 17.
sep-
gostil, v 1944 se je tiskal Q0v Karni »Doberdob« v $j .u Pri Gorenji Trebu-do 1 18-. septembra 1944 .Su-Hiaja 1945 v tiskarni Pri	P°d Vojskim I
Pa 'ari|i, do 8. maja 1945 | kjer • Osv°bojenem Trstu, ka J.® ,'zš|a zadnja števil-ti?a ' !e edini tiskani par-spj ski DNEVNIK v zakleni Evropi.
pnmorsla
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 234 (14.064)
Trst, nedelja, 17. novembra 1991
Poziv ministrice Boniverjeve Cossigi za podporo pri deblokadi pomoči za Dubrovnik
Tudi tokrat prentirje le na papirju Hrvaški Stalingrad pred padcem
Vanče danes v Beogradu - Z Gouldingom bo preveril možnost angažiranja modrih Čelad - Carrington pesimist - Pogajanja med zvezno in hrvaško vojsko se nadaljujejo
s ZAGREB Cyrus Vanče, po-odposlanec Združenih naro-za Jugoslavijo, bo danes po-
dov ttovno
r!vho prispel na obisk v Jugosla-v°' Z njim bo prišel tudi Brita-®c Marrack Goulding, eden vo-*dnih ljudi mirovnih sil druženih narodov. Namen njune-9® obiska naj bi bil ugotoviti mož-osti za pošiljanje mirovnih sil oruženih narodov v Jugoslavijo, p Generalni sekretar OZN Javier ^erez de Cuellar bo počakal na hiitev svojih posebnih odposlan-iz Jugoslavije, predno se bo ^aločii o pošiljanju mirovnih čet. 'Oce in Goulding bosta v Jugos-
najmanj teden dni, potem pa
Wiji
osta o rezultatih svojega obiska ®eznanila generalnega sekretarja. yato v naslednjem tednu še ni jhogoče pričakovati nikakršnih ^cij Združenih narodov.
Lord Carrington sinoči ni izrazil Poliranega optimizma glede us-Poha novega premirja v Jugosla-V1h- Po njegovem pa je uspeh že
to, da se obe sprti strani strinjata, naj v Jugoslavijo pridejo mednarodne mirovne sile. Medtem, ko se hrvaški predsednik Tudjman strinja, naj bi prišle mirovne sile na tista področja Hrvaške, ki so jih okupirale enote JA, pa zvezni obrambni minister Kadijevič zahteva, naj mirovne sile delujejo na frontni črti.
Italijanska ministrica za izselje-ništvo Boniverjeva, ki je z delegacijo Unicefa v Dubrovnika, pa je včeraj pozvala predsednika Cossi-go, naj s svojim vplivom, s pomočjo italijanske vlade in ES doseže, da bodo jugoslovanske vojaške oblasti dovolile prihod ladje San Marco s humanitarno pomočjo za Dubrovnik. Boniverjeva je tudi povedala, da je Dubrovnik »v zadnjih zdihljajih«, v mestu pa je ostalo še približno 1.000 ljudi, ki so med bombardiranji ostali brez
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Minister Rupel pozitivno o obisku v Skandinaviji
LJUBLJANA — Slovenski premier Lojze Peterle in minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel sta se sinoči vrnila z uradnega obiska v skandinavskih državah. Ob tej priložnosti je minister Rupel imel včeraj novinarsko konferenco, na kateri je predstavil skandinavsko turnejo.
Na Finskem se je slovenska delegacija srečala z zunanjim ministrom in ministrom za zunanjo trgovino Finske ter nekaterimi drugimi vladnimi predstavniki. Rupel je povedal, da si finska vlada prizadeva za priznanje Slovenije, vendar le »v paketu« štirih skandinavskih držav. Na Švedskem so bili na uradnem obisku pri zunanji ministrici švedske vlade in pri nekaterih vladnih predstavnikih. Na vprašanje slovenske delegacije, ali bo Slovenija kot koopertiv-na republika lahko izvzeta iz sankcij ES, so dobili pritrdilen od-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bivši nacist kandidat Za guvernerja Louisiane
. NEW YORK — Volilci v ame->ski zvezni državi Louisiani so . yeraj volili novega guvernerja, ,hirali pa so lahko med republi-Kariskim kandidatom, bivšim nartom, in demokratom, kateremu Pa so v preteklosti že dvakrat so-Q4i zaradi podkupovanja. Volišča s° bila odprta do 3. ure zjutraj po Srednjeevropskem času, volilno Pravico pa ima 2,2 milijona ljudi.
Predvolilne napovedi dajejo Pfednost vsaj desetih odstotkov Parnokratskemu kandidatu Edwi-11,1 Edwardsu, ki je bil že trikrat 9Urverner, medtem ko bivši nacist JP član Ku Klux Klana David Jetike naj ne bi imel možnosti, ^oda med volilci je 1,6 milijona Pelcev in v preteklosti se je že večkrat pokazalo, da marsikdo v v°lilni kabini glasuje drugače, kot P® kažejo predvolilne raziskave.
Na Brennerski avtocesti in na gorskih prelazih je obvezna zimska oprema
Dež s poplavami in sneg zajeli vso ItaBjo Umrlo je pet ljudi, gmotna škoda je velika
FIRENCE, RIM — Včerajšnji dan je potekel v znamenju močnih nalivov v nižinah in pravih snežnih neviht v gorah. Zaradi obilnih padavin, ki so se v srednji in severni Italiji začele že preteklo noč, so številne reke narasle, tudi tokrat pa je bilo najhujše v Toskani. Reka Arno je nevarno grozila, a je varnostno mejo presegla le na posameznih točkah pač pa se je ponovno »izkazal« hudournik Bisenzio, ki je preplavil obširno nižinsko območje (na sliki AP). Reševalci civilne zaščite in gasilci so evakuirali več družin, gmotna škoda pa je zelo velika, saj je voda vdrla v nekatere kmetijske zadruge, kjer so pred komaj kakim tednom pospravili pridelek. Kmečke družine so ostale brez ozimnice.
Huda ura je razsajala tudi na območju Livorna, Rise in Lucce, kjer je deževalo nepretrgoma trideset ur. Voda je zalila kletne prostore in pritlična stanovanja in tudi v teh mestih so morali poseči gasilci. V Toskani je ujma zahtevala tri smrtne žrtve, o
po enem mrtvem pa poročajo tudi iz Lacija in Umbrije.
Dež v nižinah torej in sneg v gorah na nadmorski višini okrog 1.200 metrov. V Furlaniji-Julijski krajini so se vrhovi Alp pobelili že v zgodnjih popoldanskih urah. Na Nevejskem sedlu je zapadlo štirideset centimetrov snega, prav toliko ga je tudi v Karniji. Na brennerski avtocesti je bilo tudi nekaj prometnih nesreč, vendar k sreči brez hujših posledic. Na avtocestnem odseku Videm - Trbiž in na vseh gorskih prelazih je obvezna zimska avtomobilska oprema. V nekaterih smučarskih središčih pa so že začeli z urejanjem smučišč.
Napovedi meteorološke službe niso ravno optimistične. Napovedujejo namreč, da bo v gorah snežilo še vso noč, medtem ko je dež v nižinah proti večeru postopoma pojenjal. Nad severno Italijo pa je začel dotekati hladen zrak, kar bo občutno znižalo temperaturo, ki je bila v zadnjih dneh nekoliko nad sezonskim povprečjem.
0 zapletenem sporu med Cossigo in VSS naj odločata parlament in ustavno sodišče
RIM — Težko je reči, ali se nadaljuje spor med Mhrinalom in Višjim sodnim svetom, ali pa gre za °sebni spopad med predsednikom Cossigo in pod-Predsednikom VSS Gallonijem. Dejstvo je, da je be-Sedni spopad dosegel višek, ko je Cossiga iz Barcelo-116 Poslal Galloniju »svoj zadnji poziv«. »Če nobeno °d mojih vabil ne bo sprejeto, bom v sredo prepove-zasedanje VSS. Edino, kar lahko prepreči to mojo °dločitev, je da se o avtoriteti VSS izrečeta ali parla-It’ent ali ustavno sodišče.« Galloni ima torej še do ®rede čas, da opusti provokacijsko linijo in da vzroke °nflikta prepusti parlamentu, če pa bo Galloni vz-^Hl in sejo kljub vsemu sklical, bo Cossiga zahte-da se v dnevni red zasedanja vključi prav kon-Kt sam. »Da ne bi kdo mislil, da popuščam, prav ratno, na tak način samo še potrjujem svojo avtori-et0 do VSS,« je še pojasnil Cossiga.
Na drugi fronti Galloni vztraja pri svoji odločitvi. Seja VSS bo, pa naj se zgodi karkoli. »Predsedniku ne nameravam vračati milega za drago. Zasedanje VSS bo iz enostavnega razloga: če se želi Cossiga opreti na ustavno sodišče ali na parlament, se mora o tem izreči tudi VSSt saj je skupaj s Cossigo glavni akter v tej zadevi. Če pa se že mora izreči, se pač mora tudi sestati,« je ugotavljal Galloni. Pojasnil je tudi, da je pripravljen iti celo v zapor, če bo Cossiga tolmačil zasedanje VSS kot okupacijo javnega prostora s strani zasebnikov. »Rad bi pa videl, kdo bo izvedel ukaz predsednika republike in aretiral navadnega državljana in kdo bo potem razsojal o legitimnosti posega policije.« Skratka, v sredo, morda pa že jutri ali v torek bo znano, kaj mislita ukreniti Cossiga in Galloni. Politiki se to pot držijo nekoliko ob strani, kot da ne bi želeli še poslabšati situacije, sodniki pa so vse bolj prepričani, da gre za grobo kršenje njihove avtonomije.
Ugrabitelji 19-letne Roberte Ghidini se
še niso javili družini
Preiskava poteka v več smereh V Kalabriji priprli sumljivo osebo
BRESCIA - Ugrabitelji Roberte Ghidini (na sliki AP) se do sinoči še niso javili dekletovi družini. Preiskava, ki je stekla takoj po ugrabitvi, do katere je prišlo v petek zgodaj zjutraj v Centenaru pri Brescii, poteka v več smereh in jo koordinirajo trije sodniki. Preiskovalci zaenkrat zelo previdno govorijo o prvih rezultatih. V kraju Guardavalle v Kalabriji je policija ustavila sumljiv avtomobil. Voznik je imel pri sebi potrdilo o plačani cestnini, iz katerega je izhajalo, da je izstopil z avtoceste pri Desenzanu v petek ob 7.40, torej približno ob uri, ko so Roberto Ghidini ugrabili. V prtljažniku pa je policija našla štiri spalne vreče, kanadski šotor in štiri radijske primopredajnike. Moški ni dal tehtnega pojasnila v zvezi s tako čudno prtljago.
Državni pravdnik Francesco Lisciotto je v pogovoru z novinarji obžaloval, da so mediji s tako naglico in s tako velikim poudarkom poročali o odkritju nekega zažganega avtomobila v Reggio Calab-rii. Nekateri so celo potrjevali, da gre za lancio themo, s katero so se ugrabitelji odpeljali. Lisciotto je opozoril, da so izmišljene in neutemeljene vesti zelo nevarne, saj dajejo kriminalcem čas, da se bolje organizirajo. Doslej sploh ni bilo mogoče ugotoviti, katero pot so ubrali ugrabitelji oziroma ali so ostali v Lombardiji, ali so res opti-rali za Kalabrijo, kjer bi se nemara čutili bolj na varnem.
Policija pa je medtem že prišla v stik z nekaterimi očividci, ki so bili priča ugrabitvi. Z njihovo pomočjo bo skušala sestaviti fotorobot vsaj enega od ugrabiteljev.
Ruska vlada sprejela sklep o izgonu Ericha Honeckerja
Demos predlaga referendum o lastninjenju
POLJČE — Poslanski klub Demosa se je na včerajšnjem zasedanju v slovenskem centru za obrambno usposoblja-nje v Poljčah odločil, da zakon o lastninjenju prepusti ljudskemu glasovanju. Za referendum so se odločili potem, ko v včerajšnjih posegih niso mogli najti soglasja znotraj večinske koalicije. Zapletlo se je že pri dnevnem redu zasedanja, saj so nekateri menili, da je treba najprej razčistiti odnose v Demosu, drugi pa so glavno jabolko spora videli v zakonu o lastninjenju in nasprotovanju Ruplovih demokratov temu zakonu.
MOSKVA — Vlada Ruske federacije je pod vodstvom Borisa Jelcina odločila, da z ruskega ozemlja izžene nekdanjega voditelja Nemške demokratične republike Ericha Honeckerja, ki se je v SZ »zatekel« pred dobrim letom in pol. Vest o tem je posredovala tiskovna agencija Interfax, ki navaja tudi izjave ruskega pravosodnega ministra Fjodorova.
Fjodorov je s tem v zvezi izjavil, da so nemške oblasti že več kot pol leta zaman zahtevale od osrednjih sovjetskih oblasti izročitev Honeckerja, zato so se 5. novembra obrnile neposredno na rusko vlado. Ta je na svoji petkovi seji ugotovila, da je bil »pre-
voz« Honeckerja iz Nemčije v SZ »velika kršitev mednarodnega prava, ki ignorira zvezne in ruske zakone v zvezi z bivanjem tujcev na ozemlju SZ in RSFSR.« Zato se je vlada na predlog pravosodnega ministra odločila za izgon Honeckerja, pri čemer pa niso navedli, kdaj naj bi do tega prišlo.
Honeckerja so na čelu NDR zamenjali oktobra 1989, le nekaj dni pred »padcem« berlinskega zidu, marca lani pa so ga Sovjeti odpeljali v SZ »zaradi zdravstvenih in humanitarnih razlogov.« V zadnjih mesecih so nemške oblasti vztrajno zahtevale njegovo izročitev, ker v Nemčiji proti njemu poteka kazenski postopek.
nadaljevanji s 1, strani - nadaljevanji s L strani
• Premirje ne drži
vsega. Skoraj 4.000 beguncev pa je iz Dubrovnika včeraj zjutraj že prispelo v Pulj.
Da je nov podpis premirja, ki je začelo veljati včeraj ob 18. uri, le fotokopija prejšnjih dvanajstih, potrjujejo vesti s fronte v vzhodni Slavoniji. Zvezna vojska s srbskimi pomočniki z vseh strani napada Vukovar. Včeraj je padlo Borovo naselje in samo vprašanje časa je, kdaj bo tudi Vukovar v celoti padel v srbske roke.
Ob vsem tem pa se pogajanja nadaljujejo. V zagrebškem hotelu »I« se običajni sogovorniki še naprej pogovarjajo za vzpostavitev humanitarnega koridorja za Vukovar. Toda dogovori doslej niso obrodili konkretnih sadov, čeprav na njih sodelujejo tudi predstavniki ES. Zvečer so bili pogovori prekinjeni, da bi lahko točno preučili položaj in določili koridor, da bi lahko prišli do »hrvaškega Stalingrada.«
• Minister Rupel
govor s strani izvoznega sveta švedske vlade. Vrhunec obiska je bil po Ruplovem mnenju na Danskem, kjer jih je sprejel predsednik vlade in zunanji minister, ki se je odzval na prošnjo slovenske delegacije in zaprosil ES, da Slovenijo kot koopertivno republiko izvzame iz svežnja sprejetih sankcij. Vladni predstavniki Danske so izrazili željo po navezavi tesnejših stikov s Slovenijo. Na Norveškem se je delegacija sestala s predsednico vlade, s številnimi parlamentarci ter z zunanjim ministrom. Norveška je imela zelo tesne stike z bivšo jugoslovansko vlado, zato so sedanji proces razdruževanja na ozemlju bivše Jugoslavije težko sprejeli.
Glede vključitve Republike Slovenije v organizacijo EFTA so v vseh skandinavskih državah poudarili, da bo to možno takrat, ko bo Slovenija postala mednarodno priznana država. (STA)
Tri različne variante za morebitni prihod mirovnih enot OZN
Vsi se strinjajo, je ugotovil lord Carrington, ko je opravil najnovejše pogovore z vodilnimi ljudmi Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter zvezne vojske. Od vseh je namreč slišal, da podpirajo prihod mirovnih čet OZN na tista območja, kjer divja vojna. Toda vrag vselej tiči v podrobnostih. Če bo namreč svet zares našel volje, moči in denarja za takšno posredovanje, bo nastal zaplet pri vprašanju, kje namestiti mirovne enote, seveda če bodo vojskujoče se strani sploh ustavile spopade, kar je pogoj za odločitev o mirovnih enotah.
Ta trenutek na Hrvaškem in v Srbiji krožijo tri variante o tem, kje bi naj bile stacionira-ne mirovne enote OZN. Hkrati se zavzemajo za to, da bi jih poslali na veljavne in uradne meje med Hrvaško in Srbijo. Tako bi zavarovali meje svoje države, ki pa jih Srbi proglašajo za administrativne in zgolj trenutne. Zato Beograd zastopa stališče, naj se »modre čelade« postavijo na razmejitveno črto med vojskujočima se stranema. Podobno razmišlja zvezni vojaški vrh. V Kninu, kjer je sedež tako imenovanega srbskega avtonomnega območja, imajo tretjo varianto. Mirovne čete naj bi varovale meje tega avtonomnega območja in preprečevale spopade med hrvaškimi in kninskimi enotami.
Na tako različnih pogledih se seveda lahko zlomi še tako dobra zamisel, saj za vsakim pogledom stoji oborožena sila, ki zlepa ne bo popustila. Zato čaka lorda Carringtona pravo težaško delo, da bi prišel do rešitve, ki bo sprejemljiva za vse. Morda jo je previdno ponudil hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjman. Po njegovem mnenju bi lahko »mirovne sile opravile pozitivno vlogo pri vzpostavitvi premirja, celo trajnega miru, če bi se jugoslovanska vojska umaknila s celotnega ozemlja Hrvaške. Z umikom jugoslovanske vojske bi mirovne sile lahko prišle na ta območja kot porok miru in varnosti za - kot to trdi Beograd - menda ogroženo srbsko prebivalstvo. Tako bi se izognili novim spopadom, mirovne sile pa bi bile dodatno poroštvo, da bomo spoštovali vse državljanske, etnične, kulturne pravice ter tudi pravico do lokalne samouprave v občinah, v katerih ima večino srbsko prebivalstvo«.
S tem je dr. Franjo Tudjman ponudil zelo veliko, skoraj vse, kar v bistvu hoče lord Carrington, ki predlaga visoko stopnjo avtonomije za tiste dele hrvaš-
kega ozemlja, kjer so Srbi v večini. Toda v omenjeni izjavi ni hrvaški predsednik niti enkrat omenil srbskega naroda. In na tem so Srbi najbolj občutljivi. Še zmeraj vztrajajo, da jih nihče ne more proglasiti zQ manjšince, ki imajo svoje »etnične pravice«, naj bodo še tako velike. Morda bo srednja pot plebiscit na spornih ozemljih, pri čemer bosta tako hrvaška kot srbska stran upali da se bo razpletla po njunem-Srbi bodo tolažili svoj narod, da je pač treba počakati kakšno leto ali dve, Hrvati bodo storili, kar bodo le mogli, da bi bil plebiscit čim pozneje. Njihov adut bi bil lahko v tak-^ snem primeru položaj najbrž samostojne hrvaške države, ki bi imela vse pogoje za hiter vzpon, Srbija pa bi se še vedno ubadala s hudimi notranjimi težavami, gospodarskimi, političnimi in nacionalnimi.
Tok dogajanj v zadnjih štirinajstih dneh daje podlago za domnevo, da bodo v spore in spopade vpletene strani našle rešitev, ki bo imela vsaj nekaj elementov omenjenih predlogov. Na to kaže tudi popuščanje srbske strani, ki je še tako rekoč pred dnevi trdila, da bi mirovne enote OZN sprejela kot napadalca na suvereno državo. O tem ni več slišati, najbrž tudi zaradi kazenskih ukrepov Evropske skupnosti in Efte ter grožnje z naftnim embargom. Ti ukrepi lahko dobesedno sesujejo gospodarstva jugoslovanskih republik in s tem kaj kmalu tudi njihove oblasti.
Isto velja za jugoslovansko vojsko. Notranjemu razkroju ni mogla ubežati, saj večnacionalna armada ne more obstajati, če so narodi sprti do krvi. Naftni embargo pa bi jo lahko do konca ohromil. Poznavalci sicer pravijo, da je bila ob začetku spopadov na Hrvaškem oskrbljena z zalogami za tri mesece vojskovanja, vendar je te zaloge čedalje težje obnavljala. Ce bi bile ustavljene vse dobave nafte dosedanji zvezni državi, bi ji praktično ostal en sam vir: en milijon ton surove nafte, kolikor jo načrpajo v Vojvodini. Hrvaških črpališč namreč ni zasedla, pravzaprav le majhen del, ki ni pomemben v energetski bilanci. S tem pa se ne more vojskovati.
Tako dobiva lord Carrington nekaj več možnosti, da spravi vse sprte strani za pogajalsko mizo in celo doseže kakšen uspeh. Najbrž pa to ne bo šlo čez noč.
BOŽO KOVAČ
Trideset mrtvih v železniški nesreči
Na Tajvanu, na progi Miaoli Tajpej, se je 'iz še neznanega vzroka iztiril potniški vlak. V nesreči, ki je doslej najhujša v tej otoški državi, je umrlo vsaj trideset potnikov	(Telefoto AP)
— reklamno obvestilo ■
DEBELOST JE OZDRAVLJIVA
Pogovor sj internistko dr. Jožico Tino Sentočnik, strokovnim in duhovnim vodjo najuspešnejše šole hujšanja v Sloveniji
O pogostnosti, vzrokih in posledicah debelosti govorijo številni poljudni in strokovni članki in knjige. Veliko je napisanega tudi o najrazličnejših načinih in poskusih bolj ali manj učinkovite pomoči tistim, ki posegajo po hrani ne le iz fiziološke potrebe, ampak predvsem zaradi kompenziranja stisk, kar kmalu pripelje do hude psihične in fizične odvisnosti od hrane, ki jo po intenziteti zasvojenosti lahko primerjamo z odvisnostjo od alkohola ali mamil.
Rada bi spregovorila o svoji šoli hujšanja, ki je nastajala med dolgoletnim strokovnim delom in na podlagi praktičnih izkušenj. V praksi se je pokazala kot ena dolgoročno najučinkovitejših metod zmanjševanja prekomerne in vzdrževanja idealne teže.
Način dela vsebuje tri glavne postavke: natančno, individual-
no, kontinuirano dietno svetovanje, nebolečo,potrebam posameznika prilagojeno stimulacijo proti apetitu ter abstinenčnim pojavom pri dietnem hujšanju (nervozi, vrtoglavici, glavobolu, želodčnim krčem, razdražljivosti, nespečnosti in drugim) ter prav tako individualno in ciljano telesno aktivnost, s katero se pacijenti ukvarjajo bodisi doma tli pa v sklopu dejavnosti pri nas.
Na prvi pogled se zdi delo morda preprosto, pa ni tako. Dietno svetovanje zahteva ob poznavanju najrazličnejših dietnih pristopov in internistič-nem znanju tudi dobro poznavanje pacijentovega zdravstvenega stanja in počutja, ki ga nadzorujem iz tedna v teden. Slednjemu, namreč počutju, prilagajam tudi funkcionalno stimulacijo, s pomočjo katere prek delovanja na vegetativni
živčni sistem močno olajšam težave ob dieti. Količino in stopnjo fizične aktivnosti odrejam na podlagi objektivne ugotovitve psihofizične kondicije posameznika, pri čemer so včasih potrebne tudi ciljane preiskave: merjenje krvnega tlaka, elektrokardiogram, obremenilno testiranje in celotni in-ternistični pregled.
Ob strogo strokovnem delu pa so tu še druge stvari, ki pacientu pomenijo morda še veliko več: dober psihični stik s človekom, ki v svoji stiski potrebuje razumevanje pa tudi nepopustljivost in vztrajanje na začrtani poti, neprestano zdravstveno vzgojo in učenje novih pogojnih refleksov. Paci-jent se mora namreč naučiti, da vsakršnih življenskih okoliščin ne premaguje več z neobvladanim praznenjem hladilnika ampak drugače.
Na terapevta usmerjeno agresivnost včasih nezadovoljnih pacientov, ki skušajo svojo lastno nemoč in trmo prikriti z izlovim jeze nanj, pozna vsakdo, ki se je kadarkoli ukvarjal s problemi odvisnosti. A tudi pri takšnijh mi slej ko prej uspe, da svojo jezno energijo obrnejo proti svoji razvadi, to je prekomernemu hranjenju. Kaj naj povem za konec? Ob tako raznolikih ponudbah takšne ali drugačne pomoči pri hujšanju le to: menim, da je delo zahtevno, odgovorno, da mora biti strokovno podkrepljeno; uspešno bo le, če bo pacient ustrezno motiviran za sodelovanje. Pri tem ga mora voditi zdravnik.
Strokovni team deluje v okviru ambulant za hujšanje v Ljubljani, na Levstikovi 14, tel. (061) 212-374, v Mariboru, na Gregorčičevi 27, tel. (062) 24-867 in v Sežani, Štorje 80, tel.(067) 68-491.
Dular jutri v Benečiji
ČEDAD — Minister za Sloven-Ce po svetu Janez Dular bo jutri, ^ ponedeljek, obiskal Beneške Movence. V popoldanskih urah je namreč predviden obisk nekakih slovenskih ustanov ter srednje z zastopniki slovenskih or-9anizacij iz videmske pokrajine.
Ob tej priložnosti je napovedano tudi srečanje ministra Ja-naza Dularja s predstavniki slo-'jenskih komponent iz Furlanije-dnlijske krajine.
Na konferenci v Trentu izoblikovale razčlenjen dokument
Dežele branijo avtonomijo
TRENTO - Italijanske Dežele in Evropski parlament soglašajo, da Evropska skupnost in njene institucije ne smejo biti več izraz vlad, pač pa morajo postati izraz državljanov Evrope. To je osnovna ugotovitev, do katerega je prišla med-deželna konferenca v Trentu, kjer so se na pobudo Tridentinske-Južne Tirolske zbrali evropski poslanci in zastopniki italijanskih dežel. Konference se je udeležil tudi predsednik Evropskega parlamenta Baron Crespo, Furlanijo-Julijsko krajino pa sta zastopala predsednik in podpredsednik deželnega sveta Nemo Gonano in Diego Carpenedo.
Srečanje v Trentu je bilo prvo posvetovanje, ki so ga priredile italijanske dežele pred medvladno konferenco v Maastrichtu, na kateri bodo predstavniki vlad Dvanajsterice odločali o usodi Evropske skupnosti. Tridentinsko srečanje je bila prva od konferenc, ki jih imajo Dežele v načrtu, da bi z izoblikovanjem tehtnih predlogov in stališč preprečile, da bi proces evropske integracije dušil avtonomijo dežel. Na srečanju so izoblikovali dokument, o katerem bodo čez dva tedna razpravljali na konferenci Evropskega parlamenta in evropskih Dežel v Strassburgu.
V prvem delu dokument analizira sedanjo politiko ES do dežel, ki je bila »nezadovoljiva, ker Dežele niso mogle ustrezno sodelovati pri oblikovanju sklepov«. Po oceni Dežel je nevarno, da bi z reformo pogodb o ES še zaostrili ta neskladja. Zato predlagajo novo pot, po kateri bi Dežele imele pravico: da se pritožijo zoper tiske ukrepe
ES, ki prizadenejo interese Dežel; da bi izoblikovali kriterije, po katerih bi Dežele neposredno izvajale zakonske sklepe ES; da bi bilo pri evropskih institucijah predstavništvo Dežel, ki bi imelo vsaj posvetovalno vlogo.
Minister Carlo Bernini, ki je bil prisoten v svojstvu predsednika Konference evropskih dežel, je v zaključkih ugotovil, da je gibanje evropskih dežel postalo dovolj zrelo in lahko doseže pomembne cilje. Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da Dežele sodelujejo pri oblikovanju zakonov. Če bo to načelo osvojeno, bo mogoče tudi konkretno izoblikovati način, kako naj do take soudeležbe pride.
Bernini je kot cilj nakazal enotno državo z jasno deželno razčlenjenostjo. Pri tem je poudaril vrednost deželne avtonomije, ki je po njegovem mnenju nekaj povsem različnega od samostojnosti. In v dokaz pomena, ki ga lahko imajo Dežele tudi v mednarodnem merilu, je Bernini navedel italijanski zakon za mejna območja, ki severovzhodnim deželam dopušča, da sklepajo dogovore z jugoslovanskimi republikami.
Bernini je dodal, da Dežele ne vodijo nobene bitke proti osrednjim vladam, pač pa želijo skupaj z njimi graditi novo Evropo. Minister je tudi pozval Dežele, naj podprejo prizadevanja Slovenije in Hrvaške za neodvisnost. Republiki bi tako postali državi in tako bi bilo zadoščeno načelu, da imajo narodi pravico sami odločati o lastni usodi.
V Pordenonu odprli avtomobilski sejem
PORDENON - Ob prisotnosti krajevnih predstavnikov oblasti so včeraj v Pordenonu odprli sejem avtomobilov in motorjev Fieramo-tori. Trak je prerezal ferrarijev pilot Gianni Morbidelli, ki je na zadnji dirki zamenjal francoskega asa Alaina Prosta po njegovi odslovitvi iz Maranella.
Sejem, ki bo odprt do 24. novembra, daje obiskovalcu možnost, da si pobliže ogleda modele vseh znamk avtomobilov in motornih koles, ki so prisotni na italijanskem trgu. Ob razstavi pa je predvidena še vrsta spremnih prireditev in športnih dogodkov.
Odprtje sejma pa je bila za pordenonskega župana Nevia Cardina priložnost, da je odstro kritiziral rimsko vlado, ker je, po njegovih besedah, tudi v zadnjem odloku v korist obmejnih krajev (cikal je na odlok, ki je bil sprejet včeraj, v podporo tržaškemu in goriškemu gospodarstvu in ki je podaljšal veljavnost bencinskih bonov za nakup goriva po znižani ceni) povsem prezrla Pordenon. »Naše mesto, ki toliko prispeva za razvoj odnosov z deželami bivši Vzhodne Evrope,« je dejal Cardin, »bo le s težavo 'prebavilo' tolikšno pozabljivost vlade.«
Morbidelli pa je v svojem kratkem nagovoru omenil predvsem svoje načrte in poudaril upanje, da bo odslej lahko tekmoval v formulil.
V predlogih premalo upoštevana manjšinska specifika
SSk o volilni reformi
TRST - Na svoji zadnji seji je deželno tajništvo SSk razpravljalo tudi o predlaganih spremembah deželnega volilnega zakona. Med drugim je ugotovilo, da v nobenem predlogu ni v izvoljenih telesih zajamčena izvolitev slovenskih predstavkov, kot to recimo velja v Republiki Sloveniji za italijansko in madžarsko manjšino na ravni občin in republiške skupščine.
SSk ravno tako vztraja pri zahtevi, da se pri napovedanem spreminjanju pravilnika deželnega sveta ohrani določilo za slovensko stranko, da lahko ohrani samostojno svetovalsko skupino, pa čeprav nima treh predstavnikov. Tako določilo je prodrlo v deželnem svetu celo v daljnem letu 1964 in ga je nato črtalo ustavno sodišče, vendar se je od takrat tudi judikatura ustavnega sodišča glede deželnih pristojnosti, kar zadeva manjšinska vprašanja, precej spremenila.
V primeru, da bi ne bilo mogoče ohraniti samostojne svetovalske skupine SSk, bo stranka povabila še ostale svetovalce narodnosti, izvoljene na drugih listah, da skupno osnujejo mešano svetovalsko skupino, v kateri ne bo problemov z rabo materinščine.
Deželna »Mreža« se že cefra
Gradiščansko: možnost
dvojezične gimnazije
VIDEM — Podobno kot Bossijeva »Lega« ima tudi Orlandova »Mreža« prve težave. Na videmskem deželnem kongresu, ki je med drugim odločal o sestavi odposlanstva za vsedržavni kongres (ta bo od 22. do 24. novembra v Firencah) so prišla na dan določena nesoglasja med deželnim vodstvom gibanja in nekaterimi tržaškimi člani.
Jabolko spora je predstavljala izključitev Tržačana Maurizia Fogarja, bivšega predsednika krožka »Ercole Miani«, ki je po mnenju deželnega koordinatorja »Mreže« Giorgia Ellera kriv, da je znotraj gibanja hotel ustvariti struje po vzorcu tradicionalnih strank.
Kritike na deželno vodstvo pa so letele tudi zaradi ne dovolj odločnega stališča do deželnih referendumov.
V takšnem vzdušju je potekal deželni kongres »Mreže«, na katerem je sodeloval tudi njen duhovni oče in bivši župan iz Palerma Leoluca Orlando. V svojem posegu je ponovno podčrtal tranzverzalnost gibanja, ki nima svojega pravega mesta v tradicio-
nalni strankarski politični paleti, ki gre od fašistične desnice do skrajne levice. »Kriza v državi je dosegla takšno stopnjo«, je dejal Orlando, »da nima nobenega smisla ločevati desničarja od levičarja. Bolezen političnega sistema je tako huda, da je ni več mogoče zdraviti ne z aspirinom in niti z antibiotikom, potrebna je šok terapija.«
Sam padec ideoloških pregrad je omogočil nove dimenzije v italijanski politiki, ki se jih ne more meriti s tradicionalnim metrom. Potrebni so novi prijemi in veliko večja pozornost za stvarne potrebe ljudi in civilne družbe sploh.
Ob koncu zasedanja so izvolili tudi 29-člansko delegacijo, ki bo sodelovala na kongresu v Firencah. V njej so tudi goriški odvetnik Livio Bernot in videmski predsednik Caritasa Francesco Milanese. Ostali predstavniki s Tržaške in Goriške pa so: Luciano Cicuttin, Fabio De Santis, Claudio Mitri, Fabio Persig, Marco Reglia, Laura Scelzo, Mauro Simoncich, Pia Spagnol in Laura Zuliani. (r.p.)
DUNAJ — Gradiščanski Hrvati in Madžari bodo dobili svojo dvo-ježično gimnazijo. To je pripadnikom obeh narodnostnih skupnosti v Avstriji sporočil prosvetni minister Rudolf Scholten in gradiščanski deželni glavar Karl Stix. Tako so se uspešno končala večletna prizadevanja obeh gradiščanskih manjšin za ustanovitev lastne srednje šole.
Ocenjujejo, da Avstrija pri vstopu v EGS potrebuje strokovnjake, ki z znanjem jezikov in poznavanjem kulture sosednjih držav lahko prevzamejo pomembno funkcijo pri povezovanju narodov. Pomembna predpogoja ob ustanovitvi gimnazije sta, da vsak dijak lahko prestopi v druge šole vseh zveznih dežel in da imajo absolventi pravico študirati na katerikoli univerzi.
Dvojezično gimnazijo pa lahko obskujejo tudi nemški dijaki.
ČRPALKA
OPENSKO KRIŽIŠČE TEL. 040/211366 TRST
POPUSTI
20%
PRI PNEVMATIKAH MICHELIN IN PIRELLI
50%
PRI SNEŽNIH VERIGAH
MOTORNA OLJA LITER
2.000 LIR POPUSTA
V OBNOVLJENI DELAVNICI Z NAJNOVEJSIMI APARATURAMI NUDIMO BREZPLAČNO KONTROLO ZAVOR. AMORTIZERJEV IN STEKANJA KOLES. ZA PRI NAS ZAMENJAVE AVTOMOBILSKE GUME
OBVEZNICE V EVRODEVIZI
■	CTE so italijanski državni efekti v ECU in sicer v denarni enoti Evropske gospodarske skupnosti.
■	Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah, na osnovi tečaja lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. Za obveznice, ki so hranjene na centralnih računih Banca dTtalia, se obresti in kapital lahko vplača tudi v ECU.
■	CTE so obveznice s koriščenjem 22. novembra 1991 in zapadlostjo 22. novembra 1996.
■	Obveznice nudijo letno 10,60% bruto obresti plačane posticipirano.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Privatniki lahko obveznice rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 18. novembra.
■	Izklicna cena znaša 100% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 100,05%.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donostnost spreminja: glede na minimalno vrednost (100,05%) je maksimalna letna redna donostnost 10,59% bruto in 9,26% neto.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Odkupljene obveznice je treba vplačati do 22. novembra v ECU ali v lirah na podlagi tečaja z dne 19. novembra.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so na razpolago najmanj po 5000 ECU.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 91
ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO!
1.	NAGRADA	15.000.000	lir
2.	NAGRADA	7.000.000	lir
3.	NAGRADA	3.000.000	lir
10	NAGRAD PO	1.000.000	lir
Vse nagrade so v zlatih žetonih
Žrebanje bo 5. januarja 1992
CASSA RURALC CD ARTICIANA-ORIONA HRANILNICA IN ROSD3ILNICA■ ORONC
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
9,26 %
Odmevi na vladni dekret v korist gospodarstva
Pomembni sklep vlade še ni čarobna palica
Po odobritvi vladnega zakonskega dekreta v pomoč tržaškemu in goriškemu gospodarstvu, ki je zaradi vojne v Jugoslaviji zašlo v hudo krizo, in to predvsem v nekaterih bistvenih sektorjih, si na Tržaškem sledijo izjave politikov, upraviteljev in predstavnikov gospodarskih sektorjev. Odmevi so seveda pozitivni, vendar večina naglašuje, da dekret ne pomeni dokončne rešitve krize, saj je očitno, da se bo moralo tržaško gospodarstvo v marsičem preusmeriti.
Predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli je v daljšem tiskovnem sporočilu naglasil pomen enotne akcije, ki se je odvijala v okviru Pokrajinskega koordinacijskega odbora. Crozzoli je dejal, da je do dekreta prišlo, potem ko so se zanj zavzele krajevne inštitucije, stranke, tržaški parlamentarci, gospodarske ustanove in sindikalni predstavniki. Skupaj so več mesecev izvajali pritisk na vlado in parlament ter dosegli ukrep, ki bo vsaj zamejil kolaps tržaškega gospodarstva. Institucionalna, ideološka in politična kriza v Jugoslaviji, pravi Crozzoli, traja že mesece in je prerasla v pravo vojno, ki se dogaja v bližini italijanske meje.
Skupni napori so prepričali vlado, da je izbrala pot zakonskega dekreta in ne zakonskega osnutka, ki bi ga potem morala odobriti poslanska zbornica in senat. To bi bila dolga proceduralna pot, ki bi odvzela ukrepom svojo veljavo, saj je kriza v polnem razmahu. Crozzoli ob tem trdi, da je treba
sedaj poskrbeti, da bo dekret postal državni zakon, saj bi ga tako "zavarovali" pred morebitno politično krizo in predčasnimi volitvami.
Crozzoli v svojem sporočilu ugotavlja, da vladni dekret ne pomeni dokončne rešitve tržaškega gospodarstva, čeprav gre za pomembno dejanje. Sedaj bo treba proučiti posamezne sektorje in ugotoviti, kateri je najbolj v krizi in tiste, ki jim kriza preti. Prav zato, pravi Crozzoli, se morajo vsi, ki so sodelovali pri sedajšnjih naporih, še nadalje razgovarjati v okviru Koordinacijskega odbora in tako skupno pomagati gospodarstvu, da prebije težke trenutke. Predsednik Pokrajine naglašuje, da medstrankarska pogajanja za večinske koalicije in za sporazum, ki naj bi preprečil predčasne volitve, ne bi smel pomeniti ovire pri izdelavi novih predlogov, ki bi dopolnjevali vladni dekret in njegove učinke. Vse tržaške politične, gospodarske in sindikalne sile bi morale paziti, da ne bi ostali pri dekretu, ampak da bi ustvarjali nove in trajnejše perspektive tržaškega gospodarstva.
Včeraj je o vladnem dekretu spregovorilo tudi vodstvo KD. Vsi so seveda zelo ugodno ocenili dejanje vlade, obenem pa so naglasili, da dekret ni čarobna palica, ki bo sama po sebi rešila tržaško gospodarstvo. Potrebno bo tako še veliko dela, da se ob reševanju sedanje krize poiščejo tudi nove poti, ki bodo utrdile strukturo in učinkovitost našega gospodarstva.
Na pobudo repentabrske občine zanimiva razprava o kraškem parku
Upravljanje kraškega teritorija naj odraža hotenja domačinov
Kako so naši ljudje navezani na svoj teritorij, smo lahko še enkrat preverili in ugotovili v četrtek zvečer na Colu. Domačini so do zadnjega kotička napolnili dvorano Kulturnega doma in zelo zbrano sledili uvodnim referatom o načrtovanem kraškem parku ter živahni razpravi, ki je trajala dobri dve uri. Čeprav je Dežela v pričakovanju državnega okvirnega zakona začasno zamrznila tudi zadnji zakonski osnutek o parku, pa se kraški človek ni otresel bojazni pred vsiljenimi vinkulativni-mi omejitvami, ki kot Damoklejev meč že skoraj 20 let preteče grozijo Kraševcem.
Na pobudo občine Repentabor sta o deželnih predlogih in vsebinskem konceptu krajinske zaščite Krasa od začetnih rezervatov, pa do zadnje inačice parka
spregovorila deželni svetovalec Demokratične stranke levice Miloš Budin in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec (na sliki M. Magajne z repentabrskim županom Coljo). Nazorno sta osvetlila pobude na zakonodajalnem področju in zadržanje krajevnega prebivalstva do političnega pritiska na Kras. Park kot sredstvo za učinkovitejšo krajinsko zaščito bi bil sprejemljiv in koristen le pod pogojem, da bi bilo zajamčeno kraš-kemu človeku, da s svojim delom ohrani ali celo izboljša kvaliteto tradicionalnih gospodarskih dejavnosti. Tak projekt bi bil uresničljiv, če bi upravljanje in torej načrtovanje posegov na kmetijskem in gozdarskem področju bilo poverjeno Kraški gorski skupnosti, ki verno zagovarja hotenja in pričakovanja kraškega človeka,
sta med drugim poudarila Budin in Bukavec. Slovenski narodnostn' skupnosti nenaklonjene političn® sile pa hočejo dejansko odvzet' vse pristojnosti Občinam in postaviti na Kras pravo lastinsko hip0' teko. Kraške občine in organizacije se bodo še naprej z vsemi sredstvi zavzemale, da ne bi pr°dr! tak koncept parka, ki bi opredeli' Kras kot statično naravovarstven0
območje.
Govor je bil tudi o nevarnostii da se na podlagi zakona o avtonomiji krajevnih uprav KGS ukine ali zreducira le na tri občine (De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor). V tem primeru bi postalo aktualno vprašanje ustanovitve nove občine na kraškem območju tržaške občine.
Na črtrtkovem srečanju je re' pentabrski župan Pavel Colja p°' ročal tudi o jusarskem imetju, k' ga trenutno upravlja Občina. Vpis 59 jusarjev v zemljiško knjigo iz leta 1924 je bil razveljavljen z razsodbo prizivnega sodišča in tak° nespremenjeno stanje se je ohranilo do danes. V kratkem bodo sklicali še en sestanek, na katerem bodo preučili možnost izvolitve odbora, ki naj upravlja 251 hektarjev jusa v repentabrski občini. Padel je tudi predlog, naj bi čimprej povabili na javen sestanek predstavnike deželne gozdarske službe, ki z dlakocepskim ap-liciranjem zakonskih določil precej grenijo življenje kmetovalcerUi ki imajo velike težave pri opravljanju tradicionalnih opravil na polju in v gozdu.	B> s.
Množijo se humanitarne akcije za prizadete ljudi v vojni na Hrvaškem
SPDT za pomoč Hrvatom Prispevajte najnujnejše predvsem za otroke!
Prijatelji planinci društva "Platak" z Reke, s katerimi ima SPDT tesne, bratske stike, in širši krog njihovih družinskh članov, znancev in sploh ljudi v kvarnerskem mestu, so se znašli v hudih težavah, stiski in pomanjkanju zaradi tragičnih vojnih razmer na Hrvaškem. Obrnili so se na naše društvo s prošnjo za pomoč, ker potrebujejo zlasti topla oblačila, obutev in katerokoli zimsko opremo.
SPDT se je takoj zavzelo za akcijo v pomoč Rečanom, zato poziva vse člane, prijatelje društva in sploh vse tržaške Slovence, naj se vključijo v to humanitarno pomoč in po svojih močeh prispevajo oblačila ali obutev, ki so jo morda že odložili, a je še vedno uporabna in bo nedvomno prišla prav ljudem v stiski.
Pomoč za reške planince bo SPDT zbiralo na stadionu "Prvi maj" v torek, 19., četrtek 21., torek, 26. in četrtek, 28. novembra, od 18. do 20. ure.
SPDT pričakuje, da se bodo humanitarni akciji odzvali vsi tisti, ki jim je pri srcu nesebično prije-teljstvo in sožitje s sovrstniki, ki jih je prizadelo kruto vojno stanje. Naše društvo bo poskrbelo za odpremo zbrane pomoči bratskim reškim planincem s posredovanjem Rdečega križa in ilirskobis-triškega planinskega društva "Snežnik".
Na Tržaškem je vedno več pobud za pomoč Hrvaški in beguncem, ki prihajajo v Slovenijo. Posamezne organizacije in skupnosti zbirajo hrano, oblačila, zdravila in najrazličnejše predmete, ki so nujni za preživetje. Tragična vojna terja veliko število žrtev tudi med civilnim prebivalcstvom. V izpostavljenih predelih pa so se tudi živi znašli v dramatičnih pogojih in potrebujejo najosnovnejše za preživetje.
Včeraj zjutraj je tako iz župnišča v Mačkoljah odpeljal kombi, v katerega so domačini naložili razna oblačila, predvsem zimska, ki so namenjena beguncem v bližnji Istri. Pobudo za nabiralno akcijo je dal župnijski svet pod vodstvom domačega župnega upravitelja Žarka Škrla. Akcija je naletela na dober odmev pri vseh vaščanih. Zbran material so odpeljali v župnišče v Portorožu, od koder bodo razdelili oblačila najbolj potrebnim. Kot nam je povedal žu-
pnik, je zbiranje oblačil v Mačkoljah temeljilo na zasebni ravni, kar pa je še toliko bolj hvalevredno dejanje.
Akcijo za pomoč Hrvaški je sprožilo tudi "Združenje hrvaških prijateljev". Združenje želi pomagati predvsem otrokom in je zato svoje vabilo naslovilo "Tudi me smo matere, pomagajmo otrokom na Hrvaškem". V njem pa piše: "Zaradi svetovne brezbrižnosti umre na Hrvaškem pod bombami veliko otrok. Umirajo pod orožjem okupatorske vojske, umirajo od lakote in so brez hrane, vode in zdravil.
Združenje je objavilo tudi seznam najnujnejših materialov, gre pa za pleničke za dojenčke, mleko v prahu, sadne sokove, najrazličnejša zdravila, zimska oblačila in za trajno hrano, kot so konzerve, testenine itd. Kdor želi pristopiti k akciji, lahko izroči darovane materiale v župniji v Naselju sv. Mavrija v Sesljanu, ali pa pri Silvi Legisa (Sesljan, št.24/D; tel.št. 299457).
Zbiranje oblačil v Mačkoljah	(Foto Magajna)
Sindikat novinarjev za reformo Zbornice
V	svetu informacije in tudi med novinarji se mora uveljaviti načelo o spoštovanju pravil, ki smo jih sami postavili: samo tako bodo ta pravila lahko resnično zaščitila ranovr-stne odnose, ki se vzpostavljajo v civilni družbi. To je bila ena izmed osnovnih ugotovitev, izrečenih na sredinem sestanku vodstva deželnega sindikata novinarjev, ki se je sestalo tudi zato, da bi razpravljalo o hudih nepravilnostih, do katerih je prišlo med zadnjim množičnim polaganjem pisnega izpita kandidatov za poklicne novinarje.
V	zvezi s tem je deželno združenje novinarjev ugotovilo, da bi bilo treba Zbornico (ki je med drugim po zakonu pristojna, da organizira in vodi izpite) korenito preurediti, da bi bilo treba uvesti drugačne načine »vstopa v kategorijo« in da bi bilo treba istočasno omogočiti novinarjem stalno poklicno izpopolnjevanje.
DEMOKRATIČNA STRANKA LEVICE Sekcija Opčine - Bani Riko Malalan
vabi
vse tovariše in prijatelje na
OTVORITEV DOMA NA BRDINI
danes, 17. t. m., ob 16. uri
STUDIO ZA PROJEKTIRANJE KAMNA
Križ 200 - Tel. št. 220794
torek - četrtek - sobota od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure Izdelujemo kompletne načrte in skice ter nudimo kontrolo izvedbe za:
arhitektonske elemente, spomeniške izdelke, uporabne in okrasne izdelke, klesane napise, ornamentiko in simboliko ter obloge iz kamna.
VODOPIVEC
Zgonik 50/A Tel. 229122
SCOKJ1/1
OBLAČILA - KONFEKCIJE
»šeCMTTOl©«
Ul. Villan De Bachino 1
ROJAN — končna avtobusna postaja št. 5-8
otroška obtočila od 10 do 12 let
in premaman
do konca novembra popusti do 70%
pri jesensko-zimskih oblačilih
OTROKU PODARI IGRAČO
ORVISI
Trst - Ul. POnchielli 3
Že 72 let zbira za vas
po vsem svetu	^^.TnTTTT
najnovejše igrače po najugodnejših cenah.
KMET02/6
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU
Začenja se sezona, ko se oljka poretvori v čisto naravno olivno olje, ki vzbuja veselje vsem, ki prisostvujejo pridelovanju te žlahtne kulture v torkli KMETIJSKE ZADRUGE v Trstu.
Vsi, ki bi radi z nami in s pridelovalci občudovali in se veselili ter pokusili dobroto olja, ste vabljeni, da nas pokličete v
CENTRU ZELENI MARKET.
Nadalje obveščamo, pridelovalce oljk, da s torkom, 19. nov. 1991 pričnemo z mletjem oljk v zadružni torkli v Ul. Travnik 10 — Industrijska cona - Domjo.
Za informacije in rezervacije zainteresirani naj telefonirajo na št. 382555.
Kongres ni razčistil dvoma o vstopu v (morebitno) novo tržaško koalicijo
SSk pred jasno politično izbiro ob enotnosti notranjih komponent
..OVEHSKE SKUPNO^
jKRAJlHSN INGRES
«r©sT
ffST
Tl IDI
2 izvolitvijo novega strankine-9® pokrajinskega sveta in drugih v°dstvenih teles se je sinoči v openskem Finžgarjevem domu k°nčal pokrajinski kongres Slo-Vehske skupnosti, ki je potrdil hotnost notranjih strankinih ^UŠ«, pustil pa je še odprta neka-era vprašanja v zvezi s politično Usmeritvijo stranke, predvsem v pednjih tržaških upravah. Med-tem ko se je tajnik Miro Opelt v Sv°jem poročilu na nedeljskem pianifestativnem delu kongresa v Pistvu izrekel za opozicijsko usmeritev, je med včerajšnjo razpra-y° prevladalo mnenje, da je treba Se preveriti razne možnosti in po-9eje za vstop v morebitno novo ažaško koalicijo. Kritik na račun dosedanjega tajnika in njegovih Sodelavcev ni bilo slišati, politični °oitki na račun vodstva so prišli le s strani Borisa Gombača (njegove resolucije o »monopilih v manjšimi« niso dali na glasovanje, ker mjen predlagatelj ni bil delegat) in delno s strani Jožeta Škerka, ki je Pil mnenja, da je bila stranka v Pekaterih aspektih delovanja premalo učinkovita. Pokrajinski svet le bil izvoljen soglasno ob vzdrža-Pju le dveh delegatov, v kratkem Pa bodo vanj kooptirali še tri tako "Oenovane zunanje člane.
V razpravi, na katero se bomo povrnili, je tekla beseda o ak-'oalnih vprašanjih naše manjšine m notranjega strankinega življenja, malo ali pa skoraj nič pa ni mio slišati mnenj in ocen o polo-
žaju v Sloveniji. Precej razgibana je bila obravnava kongresnih resolucij, ki predstavljajo izhodišče za bodočo linijo SSk. Prvi dokument (vsi so bili odobreni ali soglasno ali z zelo široko večino) poziva rimsko vlado, naj čimprej prizna novo državo Slovenijo in to v duhu dobrosedskih odnosov, istočasno se zavzema za takojšnjo uvedbo tako imenovanih kompenzacijskih ukrepov, saj evropske sankcije sedaj postavljajo na isto raven napadene in napadalce.
Delegati so tudi pozvali strankin deželni kongres, ki bo sredi decembra, naj se zavzame, da bo zastava slovenske narodne skupnosti v Italiji ista kot uradna zastava nove Slovenije. Tukaj je bilo slišati različna mnenja, na koncu pa je ta predlog vendarle prodrl. Tretja resolucija prinaša zahtevo po končni odobritvi za-
ščitnega zakona, četrta pa se nanaša na aktivno zaščito kraškega teritorija in na bodoči Kraški park.
Deželni svetovalec Brezigar je predložil resolucijo o zahtevi po slovenskih TV oddajah in o položaju Primorskega dnevnika. Glede dnevnika je predlagal, naj kongres izrazi solidarnost uslužbencem in njihovim prizadevanjem za ohranitev delovnih mest z željo, da bo časopis resnično dnevnik vseh Slovencev. Po razpravi pa so v ta dokument (odobren je bil soglasno) vključili še željo po pluralizaciji časopisa in po vsestranskem nadzoru celotne manjšinske skupnosti. S tem v zvezi so tudi poverili nalogo novemu izvršnemu odboru stranke, da v roku treh mesecev pripravi posvet ne samo o situaciji (in usodi) našega dnevnika, ampak vseh tukajšnjih slovenskih občil.
Novi svet SSk
V pokrajinski svet SSk so bili izvoljeni Ana Batagelj, Marjan in Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Joško Gruden, Karlo Grggč, Zorko Harej, Ivo Jevnikar, Maja Lapornik, Helena Jovanovič, Aleš Lokar, Edi Krapež, Sergij Mahnič, Marij Maver, Peter Močnik, Miro Opelt, Fabio in Sergij Pahor, Robert Petaros, David Slobec, Branko Slavec, Boris Slama, Danilo Šavron, Jože Škerk, Drago Štoka, Antek Terčon, Alojz Tul, Marko Udovič, Aljoša Vesel, Robert Videni in Ivan Žerjal.
Zgradili so jo v Tržiču
Včeraj v Trstu predali namenu ladjo-velikanko
Na 7. pomolu v tržaškem Novem pristanišču so včeraj v deževnem vremenu predali svojemu namenu trgovsko ladjo Athesis Ore, ki so jo zgradili v tržiški ladjedelnici Fin-cvantieri po naročuli družbe Athesis, ki spada v sklop koncerna Krupp. Ladja je namenjena prevozu rudnin. Z nosilnostjo 260 tisoč ton je največja trgovska ladja, ki so jo kdajkoli zgradili v Evropi. Athesis Ore je dolga 323 m, široka 54 m, visoka pa skoraj 28 m.
V Tržiču so jo začeli gradili februarja letos, julija so jo že splavili, sedaj pa je že nared za prvo plovbo. To je vsekakor pravcat rekord tržiškega ladjedelništva. Poganja jo dizelski motor, ki so ga zgradili v Tovarni velikih motorjev, ki premore moč 19.900 KM, s čemer omogoča ladji-velikanki ob polnem tovoru plovbo s hitrostjo 13 vozlov na uro.
Razstava Edinosti na Trgu Unita
Drima delle foibe (Pred fojbami) je naslov zgodovinske razstave, ki jo prireja družbeno-politično društvo Edinost na Trgu Unita pred vhodom v občinsko palačo, da bi posredovalo someščanom italijanskega jezika avtentično dokumentacijo o ravnanju italijanskih nacionalistov in organov oblasti do slovenske in hrvaške skupnosti med obema vojnama. Razstava bo ob 10. uri (če bo sončno vreme).
Vrsta poplav ob močnem nalivu
Naliv, ki je včeraj zajel naše niesto, je povzročil ljudem velike nevšečnosti. Gasilci so imeli polne roke dela zaradi Poplav stanovanj (voda je med drugim poplavila del trgovin novega trgovskega centra II Giulia), mestni redarji pa so morali popoldne zapreti odsek hitre ceste med Sv. Soboto in tovarno Velikih motorjev, ker 9a je voda na več mestih popolnoma poplavila.
Na petkovi slovesnosti na sedežu NŠK je posebno pohvalo dobila Katja Kalc
Za disertacijo o kraškem teranu Davidu Slobcu dodelili letošnjo nagrado Tončičevega sklada
Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič je v petek zvečer v prostorih Narodne in študijske knjižnice na dobro obiskani slovesnosti podelil letošnjo nagrado dr. Franeta Tončiča in še posebno pohvalo.
Celotno proslavo je lepo uvedla in zaključila Erika Buzečan, ki je na svojo flavto lepo zaigrala dve skladbi. Naj še enkrat povemo, da je Erika Buzečan praporščakinja dela, priznanje pa je prejela za svoje učne uspehe.
Z nekaj besedami je slavnost začela članica odbora slovenskega visokošolskega sklada Nerina Švab, ki je dala najprej besedo predsedniku letošnje žirije prof. Pavlu Merkuju.
Slednji je povedal nekaj besed o delu komisije, o njenem sestavu in o težavah, s katerimi se slednja srečuje, ko ocenjuje disertacije naših viso-košolcev na različne tematike. »Letos je bilo naše delo razmeroma lahko,« je dejal prof. Merku, saj smo prejeli le štiri diplomske naloge, vendar takšne vsebine in vrednosti, da bi bilo ob tej priložnosti vredno opozoriti naše založniške hiše, da jih dajo v vpogled čim širši javnosti.
Pred podelitvijo glavne nagrade so v imenu Sklada izrekli posebno
pohvalo za leto 1991 dr. Katji Kalc za disertacijo 'Karakterizacija preko izotopskih analiz različnih strukturalnih enot v metamorfnem kompleksu Apuanskih Alp". Gre za zelo kompleksno področje, ki pa ga je sama Kalčeva z zelo preprostimi in razumljivimi besedami označila kot prispevek k znanstvenim raziskavam na področju Apuanskih Alp z uporabo izotopske geokemije.
Skupina Vikj v centru Štrekelj s predstavo »Grand Matinee«
Odborništvo za šolstvo in kultu-r° devinsko-nabrežinske občine Pfireja tudi v letošnjem šolskem |etu vrsto pobud za svojo najmlaj-s° Populacijo.
Po velikem uspehu, ki so ga v mnski sezoni imele predstave Gentra "Štrekelj" v Sesljanu, saj jim je publika odzvala polnoš-mvilno, se bo najmlajšim predstava skupina Vikj iz Trsta. V nede-9°r 24. novembra, ob 11. uri, bomo Centru Štrekelj sledili nanizan-m skečov z naslovom 'Grand Ma-hnee.
Skupina Vikj, ki jo uradno se-stavlja 12 oseb, na predstavah pa s°deluje izmenično od 4 do 5 ig-falcev-plesalcev-čarodejev, je nastalo kot združenje pred petimi ati. Med ustanovitelji sta Ivo Va-mtič in Jožita Karis (začetnice Ritmih imen sestavljajo ime Vikj), m skupino vodita in stalno prebijata z živahnimi idejami in ^mislimi. Pri nas je skupina Vikj Ze zelo znana, saj je neštetokrat
nastopala v društvih in šolah, poznajo pa jo tudi v drugih mestih Italije, v Sloveniji, v Nemčiji, v Švici. Na državnih in mednarodnih kongresih za čarodejstvo je prejela vrsto priznanj, pomembno je letošnje 3. mesto na svetovnem kongresu magije v Losanni v Švici. Večkrat je igrala na Magičnih srečanjih ter sodelovala z znani čarodeji, kot je npr. Silvan. Oktobra je na Gala predstavi v Bologni gledalo njihovo predstavo kar 1200 čarodejev od vsepovsod.
Predstave skupine Vikj so primerne za vse vrste gledalcev, od najmlajših do odraslih. Potekajo v obliki mozaika, kjer skeči sledijo ritmu glasbe, brez besed in v magičnem vzdušju. Igralci se na odru gibljejo z zabavnimi igrami, ki publiko vedno na novo presenečajo.
Kaj pa Grand Matinee? Nedvomno presenečenje...jsjeva
Danes v Bazovici za pomoč Hrvaški
Danes zjutraj bo v Bazovici že drugi pohod, ki ga organizirajo mladi, ki se borijo za Združeni svet. To združenje deluje že v 183 državah; njegova glavna naloga je, da vzpodbudi bratstvo in združevanje narodov in različnih narodnosti.
Letošnji pohod ima namen zbrati denarna sredstva za pomoč prebivalstvu, ki preživlja težave in težke trenutke v vojni na področju Hrvaške.
Zbirališče udeležencev pohoda bo ob 9. uri pri bazoviški mlaki (avtobus št. 39). Tu se bodo udeleženci tudi vpisali in s tem podprli iniciativo.
Pohod bo dolg šest kilometrov, odvijal pa se bo v glavnem po gozdnem terenu. Denar, ki ga bodo udeleženci dali za vpisnino za pohod, bo v celoti namenjen prebivalstvu, prizadetemu v vojni.
Mladi za Združeni svet iz Trsta
Po predsedniku letošnje žirije je poročilo podal predsednik Sklada Boris Kuret, ki je tudi tokrat na kratko obnovil zgodovino te ustanove. Povedal je, da je bil Sklad ustanovljen leta 1953 z namenom, da moralno in gmotno pomaga pri študiju zamejskim visokošolcem.
»Tudi letošnja nagrada znaša 2 milijona lir, s katero želimo vzpodbujati naše visokošolce k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu,« je dejal Kuret. Tokratni dobitnik Tončiče-ve nagrade je dr. David Slobec (na sliki D. Križmančiča med prejemom nagrade) za svojo disertacijo "Blagoznanstvena razprava o kraškem teranu", ki po mnenju strokovne komisije predstavlja tehten prispevek k poznavanju tega vina. »Disertacija zajema vse aspekte problematike, ki prav gotovo ni bila doslej tako izčrpno in utemeljeno obdelana. Zato pomeni ta disertacija temeljno delo za vse, ki se kakorkoli zanimajo za to trtno sorto in njen pridelek,« je rečeno v obrazložitvi nagrade.
Nagrajenec sam je svojo disertacijo še obširneje obrazložil in sicer z vidikov, ki so bližji samemu potrošniku. Tako je povedal marsikaj zanimivega o zgodovini terana samega, pa o njegovih lastnostih pri zdravljenju raznih obolenj, kot tudi o njegovih kakovostih pri dopolnjevanju raznih gastronomskih specialitet, predvsem domačih. »Teran ni samo edinstveno vino,« je dejal mladi nagrajenec, temveč tudi simbol Krasa in njegovega prebivalstva, ki je morda, kljub dnevnim in drugim težavam, tako trdo in radoživo prav zato, ker razpolaga s tako dobrim vinom, kot je teran.«
Da je vse, kar je povedal tudi res, je nagrajenec potrdil tudi z nekaj steklenicami terana, ki so ga udeleženci z užitkom ob koncu slovesnosti spili na njegovo zdravje in bodoče delovanje Sklada. Neva Lukeš
Včeraj v Trstu slovesno odprtje
Avtocestna družba Autovie Venete ima nov sedež
Včeraj je predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti svečano odprl nov sedež družbe "Autovie Venete", ki je od sedaj v palači v rajonu Sv. Andreja, kjer ima svoj sedež tudi deželna finančna družba "Friulia".
Sedež so odprli ob 25-letnici odprtja avtocestne povezave med Trstom in Vidmom. Predsednik avtocestne družbe Romano je ob odprtju sedeža naglasil, da je bilo to zgodovinsko dejanje, saj je avtocesta odprla naši deželi pot v Evropo. Samo lani se je po njej peljalo skoraj 32 milijonov vozil. Družba Autovie Venete pa namerava pomagati tudi Sloveniji in se je zavzela, da bo dopolnila avtocestno povezavo med Gorico, Trstom in Postojno.
ZAHVALA
Družine Špan in Marinetti se zahvaljujejo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so z njimi sočustvovali ob bridki izgubi dragega
Radota Špana
Nabrežina, 17. novembra 1991
ZAHVALA
Vsem, ki so kakorkoli 'počastili spomin naše drage
Nadje Dolenc - Žerjal
iskrena hvala. Zahvala naj gre predvsem č.g. duhovnikom, pevskemu zboru, nosilkam in nosilcem cvetja in sveč ter gospodu Tonetu Kostnapflu za zadnji pozdrav v imenu ZCPZ.
SVOJCI
Opčine, 17. novembra 1991
Ob bridki izgubi drage Nadje se pridružujejo žalovanju svojcev Mara Sosič z družino, Majda Holl-stein z družino in teta Ivanka.
Avstralija, Nemčija, Slovenija, 17. 11. 1991.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Tereze Valle vd. Sossi
(Gina)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI SVOJCI
Opčine, 17. novembra 1991
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naša drage mame in none
Malči Urdih
SVOJCI
Mavhinje, 17. novembra 1991
Ob izgubi drage mame Malči Urdih izreka iskreno sožalje svojcem
ŠKD Cerovlje - Mavhinje
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta, nonota in pranonota
Jožeta Marca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Marjanu Živcu in darovalcem cvetja.
SVOJCI
Bazovica, Opčine, Sesljan, 17. novembra 1991
Ob izgubi dragega očeta izrekajo Suzani in družini iskreno sožalje
bivši sošolci liceja.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GOSTUJE DRAMA SNG LJUBLJANA
John Millington Synge
SVETNIŠKI VRELEC
Režija GEORGU PARO
V petek, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 23. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 24. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C in G
priredi v petek, 22. novembra, ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah
SLAVNOSTNO AKADEMIJO
ob 20. obletnici obstoja
PROGRAM:
-	nastop mladinskega pevskega zbora VESELA POMLAD
-	slavnostni govor - podelitev priznanj - nastop
TRŽAŠKEGA OKTETA.	Vabljeni
novo
Obebeno 2DdnjQo
vabi na
ROCK - ŽUR
s skupino
AGRO POP
v soboto, 23. novembra, ob 21. uri v ŠKC v ZGONIKU
Vabila dobite:
v NABREŽINI - Gostilna Silvester na PROSEKU - Bar Lukša na OPČINAH - Bar SKD Tabor v ZGONIKU - Gostilna Guštin
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 1991/92
V četrtek, 21. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ensemble pro mušica
Solisti: Carsten Neumann, violina, Frank Stadler, viola, Monika Pfe-iffer, fagot, Dirigent: VVilfried Tachezi.
Prodaja vstopnic pri blagajni KD eno uro pred pričetkom koncerta.
gledališča
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče ponovi jutri, 18. t. m., ob 14. uri, v torek, 19. t. m., ob 11. uri, v sredo, 20. t. m., ob 11. in 16. uri ter v četrtek, 21. t. m., ob 10. uri predstavo KRALJ OJDIPUS.
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Danes ob 16. uri ponovitev Shakespearovega dela RIHARD II, ki ga uprizarja skupina Glauca Maurija. Igra Roberto Sturno. Režija Glauco Mauri. V abonmaju odrezek št. 2, red nedelja. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri ponovitev ob 20.30 - red prost.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Lahko tudi podpišete abonma za ciklus koncertov MLADI GLASBENI TALENTI, ki bodo v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella - Ul. Diaz 27.
V	torek, 19. t. m. bo v Avditoriju nastopil TRIO CLAUDE DEBUSSV. Na programu Debussy in Dvorak.
Ciklus koncertov se zaključi 26. t. m.
V	četrtek, 28. t. m., in v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri bosta na sporedu koncerta izven abonmaja posvečena Mozartu. Pod vodstvom Lil JIA bo nastopil orkester gledališča Verdi.
Operna In baletna sezona 1991/92
Danes ob 16. uri (red D) ponovitev Rossinijeve opere LJTALIANA IN AL-GERI. Dirigent Bruno Campanella, režija Stefano Vizioli.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92.
Danes ob 16.30 zadnja ponovitev drame F. Goodricha in A. Hacketta DNEVNIK ANE FRANK. Gostuje gledališka skupina Pro.Sa iz Rima, režija Gianfran-co De Bosio. V glavnih vlogah nastopajo Giuseppe Pambieri, Lia Tanzi in Micol Pambieri.
Jutri počitek.
V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
Gledališče Silvio Pellico - Ul. Anani-an
Danes ob 16.30 ponovitev predstave MARINELLA v izvedbi gledališke skupine I Commedianti. Režija Ugo Amodeo, v glavnih vlogah nastopata Alessia Fran-chin in Giuseppe De Francesco.
Pri blagajni UTAT v Pasaži Protti je v teku prodaja abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
izleti
SK Devin organizira avtobusni izlet in silvestrovanje v Budimpešti od 29. decembra do 1. januarja 1992. Informacije in vpisovanje Jordan Purič tel. št. 327196 in Bruno Skerk, tel. 200236 od 19. do 20.30.
SKD Skala iz Gropade organizira od 29. decembra 1991 do 1. januarja 1992 silvestrovanje v Parizu. Za vpisovanje telefonirati na št. 200150 od 19. do 21. ure.
Na ekonomski fakulteti v Trstu je uspešno diplomirala
SARA PERTOT
Čestitajo ji Marko, Suzi, Sandi, Eda, Anja in Erik.
Dne 15. novembra je na ekonomski fakulteti tržaške univerze diplomirala
SABRINA SEMEC
Novi doktorici čestitajo in ji voščijo nadaljnjih uspehov
starši, brat in nona Roža
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Trg Caduti per la Liberta (Milje)
Largo Piave
Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (državna cesta 14)
Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL
Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 Istrska ulica 212
ESSO
Largo Roiano 3/5 Opčine
(drž. cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2
IP
Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8
ERG PETROLI
Ul. Piccardi 46
API
Ul. Baiamonti 48
FINA
Ul. F. Severo 2/3
NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica (nasproti pokopališča)
AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Slovensko stalno gledališče in
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
sklicujeta sestanek prijavljenih za
GLEDALIŠKO
ŠOLO
v torek, 19. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu.
Vabljeni vsi mladi, ki jih zanima gledališče.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Scelta d’amo-re, i. Julia Roberts.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 La leggenda del re pescatore, r. Terry Gilliam.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Polni Bre-ak, i. Patrick Swayze, Keanu Reeves.
NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Rapsodia d'agosto, r. Akira Kurosawa, i. Richard Gere.
NAZIONALE III - 15.20, 22.15 La Riffa, i. Monica Bellucci, □
NAZIONALE IV - 15.30, 22.15 Thelma e Louise, i. Geena Davis.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Johnny Stecchino, i. Roberto Benigni.
MIGNON - 15.00, 22.00 Forza d'urto, i. Brian Bosworth.
EDEN - 15.30, 22.10 Le lussurie di una calda donna, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Una pallotola spuntata 2 1/2.
LUMIERE - 16.30, 22.00 Che vita da cani, i. Mel Brooks.
ALCIONE - 17.30, 19.50, 22.05 L'ultima tempesta, r. Peter Greenaway, i. Jon Gielgud.
RADIO - 15.30, 21.30 Erotic sensual love, porn., □□ - JUTRI: Desiderio carnale.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razna obvestila
Ob ponedeljkih bo potekal na Repen-tabru ob 20.30 tečaj angleščine pod okriljem Ljudske univerze. Zainteresirani naj se zglasijo na tel. št. 327124 ob urah kosila.
SKD Vigred obvešča, da bo jutri, 18. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih prvega vaja otroškega zborčka. Dobrodošli novi pevci!
60-letniki občine Dolina! Kdor želi praznovati ta jubilej v družbi, naj se udeleži sestanka v sredo, 20. t. m., ob 20. uri v gostilni Pri Studencu v Dolini.
Svetovni slovenski kongres obvešča člane deželnega odbora, razsodišča in nadzornega odbora, da je napovedani sestanek jutri, 18. t. m., ob 19. uri na sedežu Slorija v Gorici, Ul. Križa 3.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča, da bo zimovanje na Rogli potekalo po predvidenem programu od 28. decembra 1991 do 4. januarja 1992. Zimovanje bo vodil vzg. Gorazd Pučnik. Vpisovanje je podaljšano še za nekaj dni do zasedbe razpoložljivih mest. Za prijavo lahko telefonirate na št. 573141.
čestitke
V petek, 15. novembra, se je srečal z Abrahamom BORIS GULIČ iz Ricmanj. Čestitajo mu žena Marta, hči Martina in sin Damjan.
Draga žena, mama in nona MARIJA! Za tvoj 70. rojstni dan ti želijo obilo zdravja in mnogo lepega v krogu svojih dragih Marjo, Stojan, Klara, Korado, Monika in Manuel.
Danes przanuje rojstni dan ERIK GRUDEN. Mnogo uspeha v šoli in zdravja mu želita mama in oče. Čestitkam se pridružujejo nona Dragica, stric Franko, nona Giudita, nono Milko, družine Doljak In Mislej, sestrična Petra pa mu pošilja 12 poljubčkov.
koncerti
Glasbena matica Trst
Koncertna abonmajska sezona 91/92 v Kulturnem domu v Trstu - Ul. Petronio 4 - V četrtek, 21. t. m., ob 20.30: ENSEMBLE PRO MUSIČA iz Salzburga. Solisti: Carsten Neumann, violina: Frank Stadler, violina in Monika Pfeifer, fagot. Dirigent W. Tachezi. Na sporedu: Mozart Uvertura iz Figarove svatbe, Koncertan-tna simfonija za violino in violo, Koncert za fagot in Simfonija v D-duru. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni KD.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo
Jutri, 18. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili FREIBURGER VOKALENSEMBLE.
Športna palača pri Čarboli
Jutri, 18. t. m., ob 21. uri bo v Palas-portu koncert FRANCESCA GUCCINI-JA; konec meseca in sicer 27. novembra pa bo na sporedu koncert GINA PAOLI-JA.
Predprodaja vstopnic pri blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Tržaški jazz krožek
V	ponedeljek, 16. decembra, ob 21.uri bo na sporedu koncert pevke bluesov CHINA BERRY.
Evangeličansko-luteranska cerkev
V	torek, 19. t. m., ob 20.30 bo nastopil TRIO FLORESTANO, ki ga sestavljajoE-lisabetta Bochese (klavir), Luisa Messinis (violina) in Serena Mancuro (čelo). Na sporedu Schumannove in Brahmsove skladbe.
V	dvorani mestnega muzeja Revoltella (Ul. Diaz, 27) bodo danes ob 10.45 nastopili orkester Opera giocosa gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zan-nerinija ter zbora Societa polifonica S. Maria Maggiore in Citta di Trieste.
V	gledališču Mlela bo danes ob 11. url nastopil pianist Ulisse Bonaventura. Na programu Bach, Liszt, Mozart, Koda-ly in Bartok.
Milje - Gledališče Verdi
V	nedeljo, 24. t. m., ob 21. uri koncert skupine Mick Talbot. Po koncertu bosta DJ Mauro 15 in Lucky B. predstavila glasbo Acid Jazz.
razstave
V	Bridarjevi hiši v Devinu - Ul. Dante bo do 24. t. m. na ogled razstava "KAMEN 2000" PRETEKLOST IN PRIHODNOST. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do
19.30	in ob praznikih od 9.30 do 12.30.
V	galeriji Rettori-Tribbio je na ogled razstava tržaškega slikarja Irenea RA-VALLICA, ki bo odprta po običajnem urniku do 22. t.m.
V	novi galeriji CiPi ( Ul. San Pelagio 6b) je do 22. novembra odprta razstava tržaške slikarke Laure BONIFACIO COSMINI.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k dobremu uspehu
OSMICE
OB MARTINOVANJU
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
sklicuje
11. redni občni zbor
v četrtek, 28. novembra 1991 ob 19. uri
v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20/II.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo ravnatelja, 3. Obračun in predračun, 4. Razprava, 5. Poročilo nadzornega odbora, 6. Volitve, 7. Razno.
razne prireditve
V	Društvu slovenskih izobražen
bo ponedeljkov večer posvečen Pretluj\ vitvi zbirke esejev Alojza Rebule SLOVENSKEM POLDNEVNIKU, » I. izšla pred kratkim pri mariborski za ° s. Obzorja. Knjigo bo predstavil Božo k tja. Začetek ob 20.30.
V	Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Brandesia 27 bo danes, 17. t. m, ob 17 nastopila gledališka skupina^ iz Grilji Oder '90 z veseloigro O ŽALOS* PRINCESINJI. Vljudno vabljeni! iB
Sindikati upokojencev CGIL, CISI UIL prirejajo JAVNO ZBOROVANJU AKTUALNIH VPRAŠANJIH, ki bo ^ Ljudskem domu v Križu v soboto, 23. n vembra, ob 15.30.
_________mali oglasi
PRODAM nezazidljivo parcelo z radom, 2.200 kv.m, v Boljuncu. Te 228422.
PRODAM fiat panda 30 CL, plave barve, letnik '85. Tel. 0481/533908 od 13. do U ure ali zvečer.
PRODAM renault R5 TL, sive barve, pf®' voženih 50.000 km, ugodna cena. Tel 395003 ob urah obedov.	.
PRODAM ford escort RX3 iniection, lel' nik '84. Tel. 212084.	v
PRODAM opel corsa 12 GL, letnik odličnem stanju. Tel. 421412.
PRODAM po ugodni ceni zelo dobr ohranjeno počitniško prikolico znamk VS/510 s petimi ležišči. Tel. št. M 211920 po 20. uri.
PRODAM panda 4x4, letnik 84, Tel š1 * 213570 od 8.30 do 12.30.	^
PRODAM autobianchi Al 12 E za 700.0^ lir. Tel. ob urah kosila na št. 422836. PRODAM pando 45, letnik '82, bele bat ve, cabriolet. Tel. od 8. do 14, ure na m št. 299145 - Laura in Diego.
PRODAM renault 5, GTR 1200, trojna vrata, star tri leta, prevoženih 23.000 k®' v odličnem stanju, za 7.000.000 lir. Te • 946635 ali 381616 - Igor Simonič. PRODAM fiat Panda 750 CL, rdeče barve, prevoženih 46.000 km, v odlične® stanju, opremljena z avtoradijem, cen
4.500.000	lir. Tel. 214527 v večernih uran PRODAM kombi furgon fiat 238, 10.000 4 nosilnosti, 140.000 prevoženih km za 2.000.000 lir, primeren za težke prevoze-Tel. (0481) 882123.
PRODAM po ugodni ceni nov krznen1 plašč. Za informacije tel. na št. 228910 o 19. do 20.30.
OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci št. 21.
MILIČ je odprl osmico v Zagradcu. OSMICO je odprl v Nabražini Ušaj. KDOR želi hitro tipkati na pisalni str°) ali kompjuter in bi rad obvladal slep0 pisanje naj pokliče na tel. št. 213951- P3 4 * * *' jemo tudi lekcije na domu.
IŠČEM službo kot hišna pomočnica n8 območju mesta Gorice. Tel. (0481) 882561 TRGOVINA JESTVIN v Bazovici v Ul-Gruden 33 išče resnega vajenca ali de' lavca. Zainteresirani naj se javijo v trgovini v popoldanskih urah. DIPLOMIRANA višje fizioterapevtk3 nudi strokovno pomoč na domu v pop01" danskem času. Tel. (003866) 33788. NEMŠČINA/ANGLEŠČINA - lekcij® nudi študentka. Tel. 309956.
URADNICA z večletno prakso v knjig0' vodstvu išče službo, tudi part time. Tel-812309 v dopoldanskih urah.
KUPIM klavirsko harmoniko na 120 basov v dobrem stanju. Tel. po 19. uri na st-(040) 53421.
PROFESORICA daje lekcije iz matematike. Tel. št. (003865) 25014 po 20. uri. BLIŽAJO se prazniki in bojite se samote-Poiščemo vam partnerja! Svetovalnica Fortuna, p. p. 348, 61101 Ljubljana. IŠČEM dopoldansko zaposlitev kot hišna pomočnica, po možnosti na Opčinah. Te1-št. 211207.
AVTOPREVOŽNIŠTVO išče nujno šoferja. Tel. na št. 212298.
19-LETNI FANT s končano srednjo šol° - smer avtomehanik išče kakršnokoli zaposlitev. Pismene ponudbe na Publie®1 Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro ZAPOSLITEV.
ODDAJAMO V NAJEM dobro vpeljan0 trgovino z jestvinami na Krasu. Za infot' macije telefonirati na Slovensko deželn0 gospodarsko združenje - tel. 362925 al1 362949.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 17. novembra 1991
ELIZABETA
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 9.26 - Luna vzide ob
13.50	in zatone ob 1.49.
Jutri, PONEDELJEK, 18. novembra 1991
ROMAN
PLIMOVANJE DANES: ob 6.08 najvišja 40 cm, ob 13.09 najnižja -33 cm, ob 19.02 najvišja 10 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.09 najnižja -20 cm, ob 6.39 najvišja 46 cm, ob 13.36 najnižja -44 cm, ob 19.45 najvišja 17 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,6 stopinje, zračni tlak 997,6 mb močno pada, veter vzhodnik 20 km na uro, vlaga 94-odstotna, nebo oblačno, padlo je 15 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 13,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Debortoli, Luca Debortoli, Aleksandar Djurdjevic, Azzur-ra Rodella.
UMRLI SO: 78-letni Giovanni Babich, 88-letna Čarobna Nesich, 83-letna Ermi-nia Conelli, 71-letna Maria Calcinari, 83-letni Cesare Dellore, 50-letni Mario Zuc-chi, 61-letni Lino Bonazza, 72-letni Josip Skopac, 86-letna Maria Antonietta Trica-rico, 58-letni Josip Levak.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 17. novembra 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 ( Barkovlje), Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 ( Barkovlje) (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 ( Barkovlje), Ul. Oriani 2.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
Od ponedeljka, 18. do nedelje,
24. novembra 1991 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio
4 (tel. 306283), Žavlje, Ul. Flavia 89 (tel.
232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Žavlje, Ul. Flavia 89.
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 35 (tel. 727089).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - te' 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761 predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	15	36	59	80	27
CAGLIARI	74	78	86	50	59
FIRENCE	85	34	41	59	54 7 2
GENOVA	84	88	11	72	
MILAN	16	31	58	56	
NEAPELJ	13	17	20	43	45
PALERMO	68	23	6	80	74
RIM	62	51	10	3	83
TURIN	69	49	25	74	28
BENETKE	58	70 ENALOTTO		31	71	84
12 2 2	1 1 2	2	2	X 1	X
KVOTE:
12	18.448.000.—
11	415.000,—
10	119.000,—
nedeljski televizijski in radijski sporedi
[j£ RAI 1____________________
6.00	Varjete: Evropa Evropa
'■45 Dok.: Kvarkov svet
8.30	Variete: La banda dello Zecchino
10.00	Zelena linija Magazine H.00 Maša
11-55 Aktualno: Parola e vita •2.15 Zelena linija 13-00 Aktualno: TG ob 1-ih
13.30	Dnevnik
14.00	Toto-TJV Radiocorriere
14.15	Variete: Domenica in...
(vodijo Pippo Baudo, Loli-ta Morena, Raffaella Ber-ge, Nino Frassica), vmes športne vesti in (18.10) 90. minuta
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.25	Športne vesti
20.40	Film: La časa stregata (kom., It. 1982, r. Bruno Corbucci, i. Renato Poz-zetto, Gloria Guida)
22.20	Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti
23.45	Šport: Zona Cesarini (vodita Gianni Mina in Rita Tedesco)
0.30 Nočni dnevnik in vreme
1.00	Film: La gang delLAnno Santo (kom., It.-Fr. 1976)
4T RAI 2	__________
6.00	Risanke in nanizanke
7.55	Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova)
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Varjete: Cirkus
10.30	Aktualno: Giorno di festa — Cserta (vodita Bruno Modugno in S. Bettoja)
11.30	Šport: Prima che sia gol
12.00	Aktualno: Fuori onda
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika Diogenes in vremenska napoved
13.45	Variete: Ciao Beautiful tveekend (vodita Giancar-lo Magalli in Heather Pa-risi)
18.00	Šport: motokros, 18.40 nogomet A lige, vreme
19.45	Dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
21.10	Nanizanka: Beautiful (i. Nancy Burnett)
22.20	Variete: Ciao Beuatiful rveekend
23.10	Nočni dnevnik
23.25	Vremenska napoved
23.30	Rubrika o protestantizmu
24.00	Dokumentarna oddaja
1.05	TV film: L'enigma Borden
(dram., It. 1981, 1. del)
^ RAI 3	|
8.00	Potni list za Evropo
9.00	Film: Sandokan alla ri-scossa (pust., It. 1964, i. Ray Danton)
10.25	Film: Frontiere in fiamme (pust., ZDA 1959)
11.40	Koncert RAI 3
12.20	Film: La citta magica (kom., ZDA 1947, r. W. Wellmann, i. J. Stewart)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Variete: Girone alLitalia-na (vodi Andrea Barbato)
16.40	Film: Batticuore (kom., It. 1939, r. M. Camerini)
18.40	Vreme in Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Drobci
20.30	Film: Milagro (dram., ZDA 1987, r. Robert Red-ford, i. Sonia Braga)
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Dokumenti: Da storia na-sce storia - Adriano
23.55	Film: II demonio dalla faccia d'angelo (dram., Fr.-Kan. 1977, i. Mia Far-row)
1.30	Filmske novosti
1.40	Variete: Fuori orario
[	TV Slovenija 1	|
8.15	Video strani
8.25	Otroška matineja: Živ Žav, 9.15 nad. Telovadka
9.40	Glasba skozi čas
10.40	Garfield in prijatelji
11.05	Videomeh
11.35	Obzorja duha
12.00	Nan.: Murphy Brown
12.30	TV dnevnik 1
13.30	Križkraž (pon.)
14.35	Nad.: Za težave Bednarski
15.30	Sova (pon.), vmes nan. Na zdravje! in nad. Poirot Agathe Christie
16.55	Poslovne informacije
17.00	Poročila
17.05	Film: Prepovedano (dram., ZDA 1959, r. S. Fuller)
18.30	Knjižne novosti
18.40	Risanka
19.00	Mernik in TV Okno
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Zrcalo tedna
20.20	Nan.: Moj prijatelj Giono, (Fr., i. Jeanne Moreau)
21.15	Zdravo
22.35	Dnevnik, šport in vreme
23.00	Sova, vmes nan. Polna hiša in Poirot Agathe Christie
0.15 Video strani
HUP) TV Koper
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.20	Nad.: Rayanovi
15.40	Nan.: Agente Pepper
16.30	Meridiani
17.15	Film: OuelLestate del 42
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes nan. Cerca-tori d'oro in risanke
20.30	Nad.: Rayanovi
21.00	Film: La mia guardia del corpo (kom., ZDA 1980, r. Tony Bill, i. Matt Dillon, Ruth Gordon)
22.30	TVD Novice
22.40	Nan.: Agente Pepper
23.30	Športna oddaja
F TV Slovenija 2
14.00	Program HTV
19.30	Dnevnik HTV
20.00	Dok.: V orlovi deželi
20.50	Potopisna reportaža: Drugačne zvezde - Sahara
21.20	Film: Krvno maščevanje (dram., It., r. Lina Wer-tmiiller)
22.50	Tenis: turnir ATP
1.50	Vutel
L CANALE 5__________________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Cousteaujevi dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar)
10.00	Variete: Domenica italiana (vodi Paolo Bonolis)
12.00	Dok.: L'arca di Noe (vodi Licia Colo)
12.40	Variete: Anteprima
12.55	Canale5News
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi)
14.00	Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini)
18.00	Kviz: Ok il prezzo e giusto (vodil. Zanicchi)
19.40	Canale5News
19.45	Variete: Buona domenica
20.30	Film:... Altrimenti ci arrab-biamo (kom., It. 1974, r. Marcello Fondato, i. Bud Spencer, Terence Hill, Do-nald Pleasence)
22.30	Nanizanka: I Robinson -Furie scatenate
23.00	Aktualno: Nonsolomoda,
23.30	Italia domanda
24.00	Canale5News
0.35 Šport: Veliki golf
1.35	Nan.: New York New York
2.30	Programi non stop
RETE 4___________________
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nan.: I Jefferson
9.00	Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani)
11.00	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.55	Nadaljevanki: Senora (i. Caridad Canelon), 14.35 La mia seconda madre
16.50	Film: II figlio della furia (pust., ZDA 1942, r. John Cromvvell, i. Tyrone Po-wer, Gene Tierney)
17.50	TV4 News
19.00	Risanka: II libro della gi-ungla
19.45	Nadaljevanka: Sentieri (. KimZimmer)
20.30	Nad.: Dallas - La trappola (1. del)
21.30	Film: Due come noi (kom., ZDA 1983, r. J. Herzfeld, i. John Travolta, Olivia Nevrton John)
23.30	Glasbena oddaja: Nedeljski koncert (Carlo Maria Giulini dirigira skladbe L. van Beethovna
0.25 Nan.: Charlie's Angels
1.10	Nočni spored
ITALIA 1________________
7.00	Otroška oddaja
10.00	Nanizanka: SuperVicky -La macchina da biliardo
10.30	Športna oddaja: Calcioma-nia (vodi Cesare Cadeo)
11.30	Odprti studio
11.45	Športni oddaji: Grand Prix,
12.45	Guida al campionato
13.05	Varieteja: Mai dire TV,
13.15	Benny Hill Show
14.00	Šport: Domenica stadio (vodita Marino Bartoletti, Sandro Piccinini, tel. 0369/56120)
18.00	Nanizanka: Genitori in blue jeans - Mandingo
18.30	Odprti studio
18.45	Aktualno: Odprti studio "Sette" (vodi Emilio Fede)
19.30	Nanizanka: I vicini di časa - AUe carte ero un vero campione (i. Teo Teocoli)
20.00	Film: Cercasi Susan dispe-ratamente (kom., ZDA 1985, r. Susan Seidelman, i. R. Arguette, Madonna)
22.10	Šport: Pressing (Vodijo R. Vianello, Kay Sandvik, Omar Sivori)
23.40	Variete: Mai dire gol 0.10 Studio šport 0.40 Odprti studio
1.15	Nočni spored
ODEON___________________
13.00	Dok.: Človek in zemlja
13.30	Nan.: Automan (i. Chuck VVagner)
15.15	Nan.: Lo sceriffo del Sud (i. Glenn Ford)
16.00	Film: Laccusatore segreto (krim., 1937, r. Charles la-mont, i. Rod La Rogue)
18.00	Dok.: Elvis 56
19.30	Risanke: Merrie Melodies
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Safari rosso sangue (pust., ZDA 1985, r. Tara Moore, i. Lucy Gutteridge, John Rhys-Davies)
22.30	Film: Rio Bravo (vestern, ZDA 1950, r. John Ford, i. John Wayne, Maureen O'-Hara)
TMC______________________
8.00	Risanka: Ghoober
8.30	Dok.; Prijateljska narava
9.00	Risanke in nanizanke
12.00	Papežev blagoslov
12.20	Film: Gli eroi delPisola (kom., ZDA 1942, i. Bud Abbott, L. Costello)
14.00	Variete: Qui si gioca
17.10	Glasba: Two Rooms - Poklon Eltonu Johnu
17.45	Film: 36 (kkrim., ZDA 1964, r. George Seaton, i. James Garner, E.M. Saint)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Športna odd.: Golagoal (vodita Alba Parietti, Josč Altafini)
22.30	Ladies & Gentlemen
23.20	Film: I vivi e i morti (srh.,
ZDA 1969, i. Vincent Priče) 0.50 TV filma: Mandela (biog., VB-ZDA 1987,1. del)
2.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________
9.30	Telefriuli non stop
13.30	Variete: Serade furlane
17.00	Rubrika: Občina
18.45	Športne vesti
20.30	Nanizanki: Tuono blu - La padrina, 21.30 Šesto senso
22.30	Športne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevniki 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Blisk (r. M. Prepeluh, 2. del); 10.40 Soft mušic;
11.00	Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Državne meje in družinske usode; 13.20 Poslušali boste;
13.25	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj. Iskanje naše posebnosti s pomočjo dramskih zapisov od Cankarja do Jančarja (pon.); 14.50 Glasbeni potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.00 V spomin na Franko Ferletič, nato Z naših prireditev; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.00	Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Reportaža na kratko; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna ter oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.00 Ob robu igrišča;
14.45	Šport - Drugi krog oglašanj; 15.00 Nedeljski ritem; 15.20 Pregled izidov tekem; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Made in Italy; 18.00 Pregled športnih vesti; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Horoskop; 8.00 Turistični napotki;
8.25	Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.10 Koledarček; 15.00—18.00 Glasba in šport;
18.00	Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
RAI 1_______________
6.00	Nad.: Quer pasticciaccio brutto di via Merulana
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Dnevnik
10.25	Otroški variete
11.05	Nan.: Un anno nella vita
11.55	Variete: Piacere Raiuno,
vmes (12.30) kratke vesti
13.30	Dnevnik - Tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Nanizanka: Cose dell’al-tro mondo
15.00	7 dni v Parlamentu
15.30	Športna oddaja
16.00	Mladinski variete: Big!
17.30	Aktualno: Parola e vita
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Fantastico bis
18.40	Dok.: Kvarkov svet -Amaconija
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Film: II malato immagina-rio (kom., It. 1979, r. Tonino Červi, i. Alberto Sordi, Laura Antonelli)
22.45	Dnevnik
23.00	Emporion - o gospdarstvu
23.15	Dok.: Kelti (1. del)
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Filmske novosti
0.50 Rubrika okrog polnoči
^ RAI 2
6.00	Nanizanke in risanke
9.00	Izobr. odd.: Campus
10.00	Rubrika o židovski kulturi
10.30	Film: Michael Shayne in-vestigatore privato (krim., ZDA 1940)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik — ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.50 Santa Barbara
15.35	Film: Rapporto al capo della polizia (krim., ZDA 1974, i. Michael Moriarty)
17.30	Kratke vesti
17.35	Odprti prostor
17.55	Glasba: Rock cafč
18.05	Športne vesti
18.20	Nan.: Miami Vice - Me-daglia al demerito
19.05	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: LJspettore Derrick -Un potenziale omicida
21.35	Variete: Ouelli del Teatro Tenda (vodi P. Panelli)
23.15	TV 2 - Pegaz
23.55	Vesti, vreme in horoskop
0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Film: Addio alle armi (vojni, ZDA 1932)
RAI 3
12.00	Aktualno: Krožek ob 12 (vodi Oliviero Beha)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se obnavlja
15.45	Športno popoldne: 16.00 nogomet v deželi, 16.40 nogomet B lige, 17.30 SP v ženskem nogometu
17.45	La rassegna — pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok.oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Blob. Di tutto di piu
20.20	Aktualno: Una cartolina
spedita da A. Barbato
20.30	Šport: II processo del lu-nedi (vodi Aldo Biscardi)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Variete: Avanzi
23.50	Nan. Hitchcock: Ancora un miglio (1957, i. David Wayne)
0.15 Aktualno: Pubblimania -La donna e mobile 0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario
[ fr" TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Lutkovna igrica V znamenju dvojčkov,
9.20	Farsa za solo plesalca, magnetofonski trak in dva stola Dragi Miha, 9.45 Utrip, 10.00 Zrcalo tedna,
10.15	Mernik
13.30	Dnevnik
14.55	Obzorja duha (pon.)
15.15	Sova (pon.), vmes nanizanki Polna hiša in Poirot Agathe Christie
16.45	Poslovne informacije
16.50	Poročila
16.55	Slovenska kronika
17.05	Mozaik (pon.): Zdravo
18.30	Spored za otroke: Radovedni Taček - Jadro, 18.45 Potepuh in nočna lučka (S. Makarovič)
19.00	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Pozabi name
21.20	Osmi dan
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Balet: Pentada
22.50	Sova, vmes nanizanki Poirot Agathe Christie in Nedotakljivi (ZDA 1963)
0.30 Video strani
^ TV Koper
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risani film
15.30	Nad.: Rayanovi
16.00	Nan.: Agente Pepper
17.00	Film: La mia guardia del corpo (kom., ZDA 1980)
18.30	Risanke
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanke Baba Malu & Le 100 fiabe
20.30	Športni ponedeljek
21.30	Nad.: Rayanovi
22.10	TVD Novice
22.20	Zgodovina pop glasbe
22.50	Nan.: Agente Pepper
23.40	Športna rubrika
TV Slovenija 2
17.00	Teleski 90
17.30	Regionalni programi TVS - Studio Ljubljana
19.30	TV dnevnik Beograd
20.00	Žarišče in Sedma steza
21.45	Po sledeh napredka
22.15	Rože in luči
22.45	Program HTV
23.30	Yutel
_ CANALE 5___________________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Arnold
9-05 Film: L'isola nel sole (dram., ZDA 1957, r. Robert Rossen, i. James Mason, Joan Fontaine, Joan Collins)
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Canale5News
12.45	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum (vodi
Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
15.55	Kviz: Baciando baciando
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kvizi: Ok il prezzo e giu-sto(vodi Iva Zanicchi),
18.50	Baciando baciando,
18.55	La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno),
19.45	II gioco dei 9, vmes (19.40) News
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.40	Film: Salto nel buio (fant., ZDA 1987, r. Joe Dante, i. Dennis Ouaid, Martin Short, Kevin McCarthy)
23.05	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes News
1.10	Variete: Striscia la notizia
1.25	Programi non stop
RETE 4__________________
8.00	Variete: Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.40 Valeria
10.50	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
11.25	Nad.: Stellina
11.50	Otroški variete: Ciao Ciao
13.40	Variete: Buon pomeriggio
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Senora, 15.15 Vendet-ta per una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hos-pital, 17.05 Febbre d'amore
17.50	Kratke vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbares-chi)
18.25	Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi)
19.00	Nan.: Cristina, 1'Europa siamo noi - Chi la fa l’as-petti
19.35	Nadaljevanki: Primavera ,
20.30	Manuela
22.30	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles - Giochi di guerra
23.30	Film: Il comandante John-ny (kom., ZDA 1951, r. Hen-ry Hathaway, i. Gary Cooper, Jane Greer)
1.25	Nan.: Charlie's Angels
2.25	Nočni spored
ITALIA 1_______________
6.25	Vremenska napoved
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky -Hollywood che passione,
9.30	Chips , 10.30 Magnum P.I., nato vreme
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari),
13.45	Mai dire gol
14.15	Film: Body Rocky (glas., ZDA 1984, r. Marcelo Ep-stein, i. Lorenzo Lamas)
16.30	Nan.: Il mio amico Ultra-man - Grazie, non bevo,
17.00	A-Team - Ritorno del ranger a cavallo
18.00	Variete: Mondo Gabibbo
18.30	Odprti studio
19.00	Variete: Benny Hill Show
19.30	Nan.: I guattro della scuola di polizia
20.30	Film: Night Club (kom., It. 1988, r. Sergio Corbucci, i. Christian De Sica)
22.30	Film: Le foto di Gioia (krim., It. 1987, r. Lamberto Bava, i. Serena Grandi, Ca-pucine), sledi vreme
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Programi non stop
ODEON__________________
13.00	Risanke
15.00	Nad.: Happy end (i. Josč Wilker, Natalia do Valle)
16.00	Film:	L’avvelenatrice
(dram., Fr. 1938, r. Pierre Chenal, i. M. Chantal)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia)
19.30	Risanke
20.00	Dok.: Človek in zemlja
20.30	Film: Danton (zgod., 1982, r. Andrej Waida, i. Gerard Depardieu, A. VVinkler)
23.00	Nad.: Gli ultimi giorni di Patton (r. Delbert Mann)
TMC ____________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nan.: Le spie, 10.001 giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	A pranzo con Wilma
12.30	Nan.: Doris DayShow
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: Il sogno di Robin (dram., ZDA 1986)
17.00	Rubrika: Ženska TV
18.20	Dok.: Yes I Do
18.35	Kviz: Arriva la banda
19.45	Kviz:Telelotto
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Rubrika o zdravju
22.30	Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguettr)
23.35	Vesti: TMC News
23.55	Crono - oddaja o motorjih 0.45 Nad.: Mandela (i. Danny Glover, 2. del)
2.10	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
13.30	Nan.: Stazione di polizia,
15.30	Barney Miller, 16.00 Rousters
17.00	Risanke
18.00	Nad.: La padroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika o obrtništvu
20.00	Film: Maddalena, zero in condotta (kom.)
21.45	Nan.: Šesto senso
22.45	Nočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Moč tišine: Marij Kogoj; 9.10 Orkestri; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Izbor humoresk: Dober nasvet (pripoveduje Tone Gogala); 11.40 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Srečanje oktetov Primorske v Ricmanjih; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Made in ltaly; 15.00 Ko zgodovina zazveni; 15.30 Evergreeni;
16.00	Mi in glasba: Gallus consort; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Arhitekt Jože Plečnik; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Spomin iz Italije;
12.00	Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 RK o aktualnostih; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocija plošče; 18.05 Filmska glasba; 18.45 O harfi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); . 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Po predsinočnji ”dolžnostni“ odobritvi proračuna
Na občini pozornost osredotočena na razreševanje politične krize
V petek v Gorici posvet na pobudo SKGZ
Gospodarski izzivi in priložnosti za Slovenijo
Občinski svet v Gorici je pred-sinoči z glasovi vseh svetovalcev dosedanje politične večine odobril proračun za leto 1992. Kot smo poročali je bil izid glasovanja soglasen, ker so pred tem svetovalci opozicije zapustili dvorano, da bi s tem podčrtali nenavadnost in po njihovi oceni tudi nesmisel glasovanja o proračunu, ko je občinska uprava po županovi napovedi o odstopu dejansko v krizi in ni znano, katera večina naj bi v bodoče izvajala programske obve-ze,_ki izhajajo iz proračuna.
Županova odstonost je pogojevala razpravo, ki se je vključno z razpravo o občinskih tarifah trudno vlekla štiri dni. Opozicija je prisostvovala sejam predvsem zato, da se čimprej premosti proračunska ovira in se nato s formalnim odstopom župana čimprej razjasni stanje na občini. Svetovalci DSL zaradi tega niti niso posegli v razpravo. Tudi v posegih svetovalcev večine je bilo slišati skoraj več razglabljanj o bodoči upravi kot pa o sami vsebini proračuna, ki je tako postal nekako dolžnostno dejanje s katerim čimprej opraviti, da se nato posveti pozornost razreševanju krize.
V glasovalnih izjavah so nekateri načelniki strank večine to
tudi izrecno poudarili in napovedali, da bodo proračun podprli ta-korekoč s "tehničnim" glasom, da se prepreči razpust občinskega sveta, da pa bo treba bodoče programe še oblikovati s poglobljenim in odprtim soočanjem med vsemi političnimi silami. Nihče se še ni hotel prenagliti glede nove (ali obnovitve stare?) uprave. Vsi pričakujejo izid konfrontacije v
razdvojeni KD na današnjem občinskem kongresu ter nadaljnje poteze župana Scarana. Iz vzdušja, ki je vladalo v občinskem svetu, pa je bilo občutiti razširjeno potrebo po korenitih spremembah tako v metodah upravljanja kot v programih in to neglede na razširjeno mnenje, da se politična koalicija na čelu občine najbrž ne bo bistveno razlikovala od dosedanje.
V petek, 22. t. m., bo v Kulturnem domu z začetkom ob 16. uri posvet na temo »Gospodarski izzivi in priložnosti za neodvisno Slovenijo«. Priredila ga bo Slovenska kulturno-gospodarska zveza v sodelovanju s Kmečko banko, na njem pa bodo sodelovali ugledni predstavniki gospodarskega in političnega življenja z obeh strani meje. Po uvodnih pozdravih predsednika Kmečke banke Ksaverija Lebana in predsednika goriške SKGZ Borisa Perica bodo imeli besedo predsednik SLORI prof. Darko Bratina, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, podpredsednik vlade Slovenije dr. Andrej Ocvirk in namestnica ministra za zunanje zadeve Slovenije mag. Vojka Ravbar, sklepno besedo pa bosta imela predsednik Videmske trgovinske zbornice Gian-ni Bravo in goriški župan dr. Antonio Scarano.
Predsednik PO SKGZ Boris Pe-ris, ravnatelj Slorija Darko Bratina in podpredsednik upravnega odbora Kmečke banke Karlo Primožič so javnosti predstavili pomen in program posveta na tiskovni konferenci včeraj. Povedali so, da si s to pobudo zastavljajo dva te-
Mattel odprl ”vroč“ kongres KD
Občinski tajnik Giovanni Mattei (ki zapušča to funkcijo) je sinoči v Ločniku uvedel mestni kongres KD, ki se bo nadaljeval danes s konfrontacijo med tremi strujami: večinsko koalicijo Biasuttijevih somišljenikov in levice, andreottijevci župana Scarana in somišljeniki njegovega nasprotnika Fornasirja. Mattei je v svojem poročilu izpostavil pomen tega kongresa, ki naj bi nakazal novo politično usmeritev danes močno razdvojene stranke. Govoril je o problemih mesta, načrtih za njegov razvoj, ki danes razdvajajo mnenja. Mattei ni dal dokočnih odogovorov: na osnovi kongresne razprave jih bo moralo poiskati novo vodstvo, menil pa je, da bo treba čimprej najti ustrezne rešitve in jih nato dosledno izvajati brez notranjih nesoglasij. Obsodil je skupino občinskih svetovalcev KD, ki so pri spornem glasovanju o financarski šoli preprečili kompromisno rešitev. Vsaj nekaterim izmed njih je bila tudi naslovljena ugotovitev, da je Orlandova "mreža" stranka, ki je v konkurenci s KD in naj zato izberejo med eno ali drugo. Scaranovega odstopa ni izrecno omenjal, pač pa je dejal, da bo treba na občini najbrž oblikovati nekoliko ožjo in kompaktnejšo večino kot je sedanja, v kateri je soudeleženih kar sedem strank, ker je to pogosto vzrok za nesoglasja in težavno iskanje ravnotežij v škodo učinkovitosti uprave.
Novi goriški prefekt obiskal Kulturni dom
Zaradi razlik v specifični teži naftnih derivatov
Nevarnost da pred koncem leta zmanjka goriva proste cone
Novi goriški prefekt Mario Palmiero je predsinoči na povabilo ravnatelja Kulturnega doma Igorja Komela, ki se je z njim srečal v prejšnjih dneh, obiskal naše slovensko kulturno-športno središče. Prefekta, ki ga je spremljal šef kabineta Vincenzo Panico, so poleg Komela in predsednice uprave Kulturnega doma Nade Sanzin sprejeli tudi Boris Peric in drugi člani pokrajinskega odbora SKGZ.
Po ogledu prostorov in izmenjavi mnenj v zvezi s težavami zaradi potrebe po prilagoditvi dvorane vse strožjim predpisom o protipožarni varnosti je obisk ponudil priložnost tudi za poglobljen razgovor o vlogi slovenske prisotnosti v Gorici, kulturnem in družbenem utripu naše narodnostne skupnosti, njenih pričakovanjih in želji po kakovostnejši stopnji sožitja. Dr. Palmiero je z zanimanjem prisluhnil informaciji, ki je zanj pomenila prvo poglobljeno in neposredno soočanje s predstavniki naše narodnostne skupnosti in mu je ponudila tudi gledanje Slovencev na vprašanja, ki žal še vedno razdvajajo mnenja v Gorici.
Na sliki (foto Marinčič) prefektov obisk v Kulturnem domu
Tudi letos utegne pred koncem leta zmanjkati goriva proste cone. Kontingent je namreč določen v kilogramih, to skupno količino pa razdelijo nato na litre in natisnejo ustrezno število bonov. Te dni so pri preverjanju obračunov ugotovili, da je zaradi večje specifične teže spet bila poraba (glede na težo) večja od predvidene. Neizrabljenih bonov na tržišču je torej več kot pa razpoložljivega goriva.
Predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua je priporočil dobaviteljem goriva proste cone, naj se zalagajo v Viscu, kjer je gorivo "lažje" kot v drugih skladiščih, vendar doslej ni bilo primernega odziva. Dokončno bo problem najbrž rešen šele z odobritvijo pre-dvčerajšnejga vladnega odloka, ki določa, da bo kontingent poslej izražen v litrih in ne na osnovi teže goriva.
■	Tržiški karabinjerji in agenti komisarjata so bili spet uspešni v boju proti mamilom. Po četrtkovi aretaciji Tosetta iz Tržiča so prejšnjo noč aretirali v Červi-njanu 31-letnega domačina Gae-tana Meo. Med pregledom so mu v žepu našli kar 16 gramov čistega heroina. Mladeniča so pospremili v videmski zapor.
■	V šoli je bomba. Tako je včeraj nekaj pred 11.30 po telefonu sporočil anonimen glas v slovensko srednjo šolo Ivan Trinko. Dija-
Kmečka banka Gorica Kulturni dom Gorica Zveza slovenskih kulturnih društev		SLOVENSKI CENTER	1 GLASBENA ZA GLASBENO VZGOJO	x~>J MATICA jrilf	EMIL KOMEL GORICA
vabijo na odprtje razstave koroškega umetnika		ENSEMBLE PR0 MUSIČA
Valentina Omana		iz Salzburga -izvaja Mozartova dela Carsten Neumann, violina □ Frank Stadler, violina □ Monika Pfeiffer, fagot □ Wilfried Tachenzi, dirigent V sredo, 20. novembra, ob 20.30 v KATOLIŠKEM DOMU v Gorici - Drevored XX. Septembra 85
		
ki bo v četrtek, 21. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu ob 10-letnici odprtja Kulturnega doma		ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA Cecilijanka 33. revija goriških pevskih zborov Sodelujejo tudi zbori iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške. GORICA - KATOLIŠKI DOM Sobota, 23. novembra ob 20.30 — Nedelja, 24. novembra ob 16. uri
ki in osebje so morali zapustiti poslopje in se preseliti v telovadnico zavoda Lenassi. Poslopje je pregledala policija, ki seveda ni našla ničesar. Po nekaj več kot enourni prekinitvi se je nato nadaljeval pouk.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 10.11. do 16.11.1991.
RODILI SO SE: Gabriele Cal6, Beatri-ce Conforti, Chiara Cappelletto.
UMRLI SO: 69-letna upokojenka Anna Forabosco, vd. Mauro, 92-letna upokojenka Olga Michelese, vd. Torino, 86-let-na gospodinja Ana Klavčič, 79-letni Angelo Mosetti, 84-letna upokojenka Maria Chersini, 71-letna gospodinja Nella Car-gnel, vd. Medeossi, 68-letni upokojenec Rino Calligaro, 84-letna upokojenka Ida Marega, vd. Moretton, 39-letna radijska urednica Franka Ferletič, por. Černič, 76-letna Ottorina Clemente, 72-letni upokojenec Tullio Pian, 85-letna upokojenka Brigida Perco, 47-letni zidar Floriano Bu-iatti, 81-letna upokojenka Maria Dugar, 88-letna upokojenka Ernesta Komic, vd. Komavli, 78-letni upokojenec Emilio Bombardi, 58-letna gospodinja Rina Ro-vere, por. Volo, 92-letna upokojenka Gi-useppina Benčič, 85-letna upokojenka Ottilia Glessi.
OKLICI: uslužbenec Massimo Brisco in uslužbenka Claudia Hlede.
POROČILA STA SE: obrtnik Andrea Parovel in delavka Alessandra Roperti.
NARODNA IN ŠRUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL
Otroške urice v Feiglovi knjižnici
z Janezom Bitencem se naučimo novo pravljico ...
Skupaj se bomo zabavali in peli v petek, 22. novembra 1991, ob 17. url v Ljudski knjižnici Damir Feigel, Ul. della Croce.
Vabljeni osnovnošolski otroci
KAVARNA SLAŠČIČARNA
SVe/vmaU)
Claudio Cozzutti - Elena Devetak
OB NEDELJAH ODPRTO DO 13. URE
GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195
meljna cilja. Po eni strani bi želeli prikazati tukajšnji javnosti in še zlasti podjetnikom in gospodarstvenikom, kakšne gospodarske perspektive se nudijo Sloveniji p° razpadu Jugoslavije, po drugi strani pa jih še posebej seznaniti s programi slovenske vlade in slovenske narodne banke na področju gospodarske in monetarne politike. Vse to bi moralo zanimati Goriško in sploh Furlanijo-Julij' sko krajino, saj je tukajšnje gospodarstvo že zdaj dokaj tesno povezano z gospodarskimi gibanji v Sloveniji, v bodoče pa se mu bodo prav gotovo nudile še nove možnosti sodelovanja.
Na tiskovni konferenci so nadalje opozorili, da Slovenija ta čas-preživlja dokaj težke trenutke na gospodarskem področju. Oktobra so zabeležili 21,5-odstotno stopnjo inflacije, veča se brezposelnost itd. K vsemu temu je treba zdaj dodati še grožnjo gospodarskih sankcij Evropske skupnosti.
razna obvestila
Svetovni slovenski kongres obvešča člane deželnega odbora, razsodišča in nadzornega odbora, da je napovedani sestanek v ponedeljek, 18. t.m., ob 19. uri na sedežu SLORI-ja v Gorici, Ul. Križa 3.
Sejem rabljene smučarske opreme bo v soboto, 23. t.m., od 15.30 do 17.30 na sedežu SPD Gorica, Ul. Malta 2.
V petek sta slavila 50. let skupnega življenja
TONČKA IN RAFAEL JAKIN
Zlatoporočencema nazdravljajo in kličejo še na mnoga leta sin Sergio, hčerki Sonja in Alenka z družinami.
kino
Gorica
VITTORIA 15.30-22.00 »Urga«.
CORSO 15.30-22.00 »Forza d'urto«.
VERDI 15.00-22.00 »Thelma e Louise«.
Tržič
COMUNALE 16.00-22.00 »Barton Fink«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S.Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
_________pogrebi_____________
Jutri v Gorici ob 11. uri Ana Klavčič iz splošne bolnišnice v cerkev v Straži-cah in na glavno pokopališče, ob 12.30 Alfredo De Troia iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 13.15 Gino Comelli iz splošne bolnišnice v Škocjan ob Soči.
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene
Franke
se ganjeni nad spoštljivim sočustvovanjem zahvaljujemo za pogrebni obred duhovnikom, domačemu pevskemu zboru Hrast, moškemu pevskemu zboru iz Mirna, goriški skavtski družini, govornikom ob odprtem grobu, gospodu nadškofu za krščanski izraz tolažbe in vsem, ki so nam bili ob strani in počastili spomin naše drage Franke s tolažilno besedo, darom ali tiho molitvijo.
ŽALUJOČI SVOJCI Doberdob, 17. novembra 1991
ZAHVALA
Globoko ganjeni za izraze spoštovanja in ljubezni naši dragi
Rozaliji (Zali) Gabrovec, vd. Ciglič
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Gorica, Števerjan, 17. novembra 1991
Pomemben doprinos je dal posvet na Sveti gori
Primorska ponovno odkriva krščanskosocialno gibanje
Večini slovenskih društev dokaj skromne vsote
Prispevki pokrajine za kulturno delovanje
Zgodovinsko društvo za severno primorsko in Goriški muzej Nova Dorica sta priredila v sodelovanju ^ Frančiškanskim samostanom na ,veti gori že tretje strokovno srebanje. Prvo je bilo posvečeno zgo-b°vini te starodavne božje poti, arugo je obravnavalo pozabljeno osebnost in delo pisatelja Joža Lovrenčiča, letos pa se je kar de-Set zgodovinarjev in publicistov Pfijavilo z referati na temo "Kr-Scanskosocialno gibanje na Pri-aiorskem". Razumljivo, da je izzivalna tema, kot novost v doslej osloma zamolčanem preučevanju Preteklosti primorskega naroda, gabila na Sveto goro veliko ude-isžencev, ki so posegali tudi v razpravo, tako, da je zmanjkalo casa za vse.
F>r. Janko Prunk je z uvodnim, Poglobljenim prispevkom o krščanskosocialnem gibanju na Slovenskem na sploh utrl pot strokovno izredno dobro pripravljenemu srečanju. Predstavil je prvih let tega sicer stoletnega evropskega gibanja na Slovenskem, ki le sedaj spet zaživelo. Čeprav je v ^ačetku temeljilo na nemškem Jdejnem gibanju, je končno podo-Oo dobilo z okrožnico ' Rerum no-''arum" papeža Leona XIII. Na Slovenskem se je zanj uporabljal ludi naziv krščanski socializem, toda ker je s tem nosilo ateistično rroto, so ga kmalu pričeli opuščati. Janez Evangelist Krek je bil kot Uosilec krščanskega socializma na Slovenskem enakovreden drugim evropskim ideologom; z organizi-ranjem delavcev in kmetov, v cilju izboljšanja njihovega družbenega stanja, je bil seveda napoti tako konzervativnemu delu v katoliškem taboru kot tudi liberalcem. Toda Krek je uspel že tri leta Po avstrijskem shodu organizirati leta 1892 prvi slovenski shod gibanja, ki se je vse do druge svetovne vojne globoko zasidralo v slovensko gospodarsko in politično življenje. Ideje, ki so prihajale
z Dunaja, je Krek uspešno presajal na slovenska tla; tako je že leta 1909 ponudil prvo pokojninsko zavarovanje kmetov, kar je bilo za tiste čase izredno napredno in se je v Sloveniji uveljavilo šele zadnja leta. Desno krilo Ljudske stranke ni hotelo vedno prisluhniti nevarnim "rdečkarjem", ki so v svoji socialni zagnanosti skušali predvsem izboljšati življenske pogoje takrat najštevilnejšega slovenskega kmečkega prebivalstva in porajajočega se delavstva. Toda krščanskosocialno gibanje se je, kot eno izmed treh evropskih političnih gibanj prejšnjega stoletja, najbolj približalo slovenskemu življenju in se vanj zasidralo. Vključeni v krščansko občestvo se kr-ščanskisocialisti po dr. Prunku iz njega iztrgajo šele leta 1932, toda ne ustvarijo si svoje politične stranke. Pred zadnjo vojno se približajo komunistom, v upanju, da jih bodo pregnetli. Toda komunizem je enopartijska zadeva in ko pride do sodelovanja Edvarda Kocbeka in njegovih z OF, sledijo pogromi v takrat najbolj množičnem slovenskem gibanju.
Dr. Branko Marušič, ki je predstavil začetke katoliškega političnega gibanja na Goriškem je skozi deželne volitve v takratni narodnostno mešani avstrijski avtonomni deželi, opozoril predvsem na ravnotežje slovenskih političnih strank vse do prve svetovne vojne. Krščanskosocialno gibanje na Goriškem sledi onemu na Kranjskem; za njegovo uveljavitev sta zaslužna predvsem brata Pavlica, ki se spoprimeta z revščino na goriškem podeželju in tu postanejo krščanskisocialisti pravzaprav edini politični organizatorji. Socialno gibanje na Goriškem dobi podobo odkritega boja proti Antonu Mahniču. Kasnejše glasilo "mladostrujarjev" zbranih okrog časopisa "Novi čas", ki ga pred prvo svetovno vojno ureja Krekov prijatelj Fran Kremžar, postane
trn v peti tudi Antonu Gregorčiču. "Novi čas" ni le časopis, obenem je organizator podeželskih organizacij katoliških socialistov in z njim doseže to gibanje na Goriškem kulminacijo. Leta 1912 ima že več kot 4.500 naročnikov, v njem sodeluje med drugimi tudi France Bevk. Anton Mahnič že kot škof na Krku, kakor smo izvedeli iz prispevka dr. Petra Stresa, odobrava usmeritev Novega časa. Morda tudi zaradi večnega spora z Antonom Gregorčičem.
Svetogorsko srečanje ni moglo mimo osebnosti, ki je na furlanskem podeželju in v Gorici odigrala izredno pomembno vlogo. O Luigiju Faiduttiju, "avstrijakantu", kakor so ga imenovali iredentisti, je obširno spregovoril dr. Feruccio Tassin iz Gorice. Faidutti je šele 25 let po smrti zaslužil javno priznanje. Voditelj katoliškega gibanja na področju avstrijske Furlanije, ki si je prizadeval tudi za sožitje med različno govorečimi prebivalci goriške-gradiščanske dežele, je uspešno presajal v deželo na desni strani Soče avstrijske gospodarske in socialne ideje, ki so bile naprednejše od onih v Italiji. Njegova parola "Pot od usmiljenja do pravice", je postala gibalo življenja okrog furlanske cerkve. Krekov sošolec Faidutti na furlanskem podeželju katoliškosocialno gibanje, ki s svojimi organizacijskimi oblikami, posebno na področju zadružništva izboljšuje življenjske pogoje ljudi. Toda ves napor Faiduttijevih pristašev, celotna organizacija krščanskosocialnega gibanja pri Furlanih, se s prvo svetovno vojno zruši. Z njo je žal pokopana vsa kulturna in socialna izkušnja gibanja, ki ga je vodila misel: "Rešiti duše da, toda vedeti tudi, da imajo te duše telo. Religija mora najti vse poti do človekove duše, in zato se ne sme izogibati tistih zelo važnih, ekonomskih!". (1,- se nadaljuje)
DORICA MAKUC
Pokrajinska uprava je pred kratkim dodelila raznim ustanovam in društvom prispevke na podlagi treh deželnih zakonov. Prispevke - četudi ponovno dokaj skromne glede na obseg njihove dejavnosti - so prejela tudi številna slovenska društva in organizacije.
Na osnovi tretjega naslova deželnega zakona štev. 68 iz leta 1981 (prispevki za humanistično, znanstveno, umetnostno in socialno delovanje) so nagradili sledeče ustanove in združenja: občina Ro-mans 7 milijonov, občina Moš 2 milijonaj občina Poljan milijon, občina Speter ob Soči 2 milijona 500 tisočt občina Turjak 500 tisoč, občina Škocjan milijon, občina Ronke milijon, občina Krmin 3 milijone, občina Štarancan 800 tisoč, občina Vileš 500 tisoč, občina Tržič 4 milijone, večnamenski center iz Ronk 4 milijone, prosvetno društvo Podgora 800 tisoč, Kulturni dom Gorica 3 milijone, ZSKD milijon 200 tisoč, Mohorjeva družba iz Gorice 2 milijona, Kulturno društvo Jadro iz Ronk 700 tisoč, Prosvetno društvo Štan-drež milijon, Kulturno društvo Paglavec iz Podgore 500 tisoč, Kulturno društvo Sovodnje 500 tisoč, Kulturno društvo Skala iz Gabrij 500 tisoč, Kulturno društvo Jezero iz Doberdoba 700 tisoč, Kulturno društvo Kras iz Dola 500 tisoč, Kulturno društvo Briški grič iz Števerjana 600 tisoč, Kulturno društvo Danica z Vrha 500 tisoč, Kulturno društvo Župančič iz Štandreža 500 tisoč, Prosvetno društvo Sedej iz Števerjana milijon 500 tisoč, Goriški slovenski dijaški dom milijon, ZSKP 4 milijone 500 tisoč, Agesci Gorica 500 tisoč, Jamarska skupina Arniči del Fante iz Tržiča 4 milijone, Združenje Italia Nostra iz Gorice 2 milijona, Združenje WWF iz Tržiča 500 tisoč, Gobarsko društvo iz Gradišča 500 tisoč, Raziskovalno društvo Lindner iz Poljana 500 tisoč, Raziskovalni center Seppen-
hofer iz Gorice 800 tisoč, Kraški krti iz Doberdoba-Vrha milijon, jamarsko društvo Bertarelli iz Gorice milijon, Gobarsko društvo iz Gorice 300 tisoč, Center za preučevanje plazilcev iz Gradeža 500 tisoč, Zelena univerza iz Tržiča 800 tisoč, Združenje Faidutti iz Krmina 800 tisoč, Goriški inštitut za družbeno in versko zgodovino 7 milijonov, Študijski center Laz-zati iz Tržiča 2 milijona, Združenje AGI iz Gorice 5 milijonov, Center Studium iz Gorice 3 milijone 300 tisoč, Študijski center Rizzati 5 milijonov, Kulturno društvo Ricerca e Presenza milijon, Center Stella Matutina milijon 300 tisoč, Kulturni center Terra Nuova iz Gorice 700 tisoč, Krožek Rinascita 2 milijona, Združenje Amici della Musiča iz Gorice 800 tisoč, Kulturno društvo Lipizer iz Gorice 2 milijona, Združenje I Scussons iz Romansa 2 milijona, Združenje umetnikov iz Krmina 500 tisoč, Mednarodna organizacija študentovskega gibanja na goriški univerzi 2 milijona, Šola Pa-cassi iz Gorice 700 tisoč, Združnje esperantistov iz Gorice milijon 200 tisoč, Astronomski krožek iz Fare 3 milijone, Študijski center B. Marin iz Gradeža 2 milijona, Konzorcij za varstvo gradov FJK iz Cassacca milijon, Pro Loco iz Štarancana milijon, Združenje Castrum Carmonis iz Krmina 3 milijone, Zavod za študije židov-stvu iz Gorice 2 milijona, Zavod za študije o židovstvu iz Vidma milijon 500 tisoč, Krožek Castrum iz Gradeža 500 tisoč, Pro Senectu-te iz Gorice milijon 500 tisoč, Goriški fotografski krožek 2 milijona 500 tisoč, Pevsko združenje Seg-hizzi iz Gorice 3 milijone 500 tisoč.
Odobrili so tudi prispevke za dejavnosti v korist ohranjevanja krajevnih jezikov in kultur ter za uveljavljanje kulture miru. Seznam koristnikov bomo objavili v naslednjih dneh.
Najstarejši slovenski zobozdravnik živi v Gorici
Dr. Igor Franko častni član Slovenskega zdravniškega društva
Pred dnevi je bila v Ljubljani Prijetna slovesnost. Naj starejšemu slovenskemu zobozdravniku dr. Igorju Franku so izročili diplomo častnega člana stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega
društva.
Dr. Igor Franko je bil rojen v Solkanu 23.9.1900. Letos je torej cil in zdrav dopolnil enaindevetdeset let. Šolal se je v osnovni šoli v Solkanu, nato v vadnici v Gorici- Obiskoval je prvo slovensko Oirnnazijo v Gorici. V začetku voj-ne je kot begunec odšel v Ljublja-no' kjer je nadaljeval šolanje v Jirnnaziji in maturiral. V letu 1918 s° ga poklicali v avstrijsko vojsko, Nor je odpravil oficirsko šolo. Ko-nec vojne je dočakal v Krminu.
V Zagrebu se je vpisal na medicinsko fakulteto. Nato je odšel na Dunaj, kjer je tudi promoviral kot doktor splošnega zdravilstva v letu 1924. Najprej je nekaj časa Prakticiral v goriški bolnišnici. Nato je bil volonter na raznih oddelkih ljubljanske bolnišnice pri ?el° znanih zdravnikih tistega casa: pri internistu dr. Jenku, pri
okulistu Jeršetu, pri ginekologu Zalokarju.
Leta 1926 je začel privatno prakso v Ilirski Bistrici. Državne službe ni dobil, ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko, dela za tri privatne zdravnike pa ni bilo. Zato se je odločil za zobozdravstvo. Sposodil si je denar in odšel na intenziven tečaj zobozdravstva na Dunaju. Nato se je stalno izpopolnjeval v Bologni, Dunaju, Linzu, Pertschachu in opravil specialistični izpit leta 1943. V začetku vojne je bil konfi-niran v Sieni, kjer je opravljal zdravniško delo na porodniški kliniki.
Med vojno je bil član OF, zdravil je zobe tudi partizanom in včasih odšel tudi na osvobojeno ozemlje kot zobozdravnik. Takoj po vojni je nekaj časa vodil zdravstvo v Gorici, nato pa je nadaljeval z zobozdravstvenim delom do leta 1986, ko je odšel v pokoj. Sedaj živi kot upokojenec v Gorici.
Na slovesnosti v Ljubljani je imel uvodni nagovor predsednik stomatološke sekcije prim. dr. Janez Vrbošek, nato je jubilantovo življenje natančno orisal prof. dr. Matjaž Rode. Na slovesnosti je bil tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva prim. dr. Marko Demšar. Po podelitvi diplome častnega člana se je dr. Igor Franko v izbranem govoru zahvalil za priznanje. Vkljub svojim letom je bil njegov govor izredno živ in zanimiv. Minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular je tudi izročil dr. Franku darilo, v imenu ljubljanskega metropolita pa je slavljenca pozdravil mons. Franci Vrhunc.
Tudi mi se pridružujemo čestitkam in želimo dr. Igorju Franku še na mnoga leta!	^pr
V knjižnici Damir Feigel nov tečaj za knjižničarje
Deželno nadzorništvo za izobraževanje in kulturo je letos ponovno poverilo slovenski ljudski knjižnici Damir Feigel v Gorici organizacijo knjižničarskega tečaja. Zaradi pomembnosti in razširjenosti šolskih knjižnic in hkrati zaradi težav, ki se večkrat porajajo pri njihovem urejevanju in vodenju, so letos odločili, da bodo tečaj posvetili šolskim knjižnicam in delu z mladim bralcem v različnih starostnih obdobjih.
Tečaj so pripravili s pomočjo vodstva Pionirske knjižnice iz Ljubljane. Vodili ga bodo strokovnjaki iz Slovenije (Pionirska knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica, revija Otrok in knjiga) in iz FJK (člani Italijanskega združenja knjižnic). Potekal bo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od ponedeljka, 25. novembra, do ponedeljka, 16. decembra, in sicer od 14.30 do 18. ure v čitalnici Feiglove knjižnice v Križni ulici 2.
Prijave sprejema Slovenska ljudska knjižnica Damir Feigel, vsak dan od ponedeljka do petka, od 10. do 17. ure, tudi po telefonu (št. 531733). Vpisnine ni, tečajniki bodo poravnali le morebitne stroške za fotokopiranje gradiva, ki ga bodo posredovali predavatelji.
Ponovitev oddaje o Franki Ferletič
Radio Trst A bo na željo mnogih poslušalcev ponovil danes oddajo "V spomin na Franko Ferletič". Pri oddaji, ki jo je pripravil Igor Tuta, so sodelovali nekateri njeni najožji prijatelji in sodelavci. Oddaja bo na sporedu ob 17. uri.
■ O goriški mladinski stvarnosti bo govor danes v TV oddaji druge mreže Rai TG2 - Diogene giovani. Novinar Tito Manlio Al-tomare je posnel vrsto intervjujev s predstavniki mladinskega združenja Goriziagiovane.
HI-FI/TVCOLOR ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI
IZBIRA

SERV/S

namaz
S.SSS5**""'"
nagrada
SUZUK'
VVTAR^
POLO V\N 4 SFERA PIAGGIO 10 MOUNTAIN BIKE 1 WIND SERF 2 MIZI ZA PING-PONG 50 VIACARD 15 BENCINSKIH BONOV 200 I.
20 MINI TELEVIZORJEV CASIO
e>cpert
z velikimi iskušnjami
RIAVEZ RADIO
GORICA - ULICA CRISPI 15 - TELEFON (0481) 535471
»Samospraševanje« Sergeja Verča
Od zabavnih, satiričnih radijskih in gledaliških kabaretov prek drame iz svetopisemskega sveta do pravcate kriminalke. Kako se vse to veže?
Mislim, da se sleherno pisanje ali ustvarjalno delo nasploh začne pri ugotovitvi, ki jo tako nazorno pojasnjuje znameniti stavek Ernsta Blocha "Etwas ist nicht geheuer". Nekaj ni v redu... To je izhodiščna misel! Vse drugo je stvar izpeljave, žanra, celo količine snovi, ki jo znotraj nekega oblikovnega prostora želiš obdelati. Sicer pa je bilo moje prvo literarno delo, drama Kocke v kocki (1967), ki je žal izgubljena, tudi kriminalka.
In kaj ni v redu v tej naši družbi?
Najbrž že to, da se imamo za dobre kot kruh in čiste kot solza.
V resnici pa...?
Preberite "Rolandov steber"!
"Crime novel", kriminalka, kriminalni roman ali kot se že pač pravi temu žanru je res nekakšna podzvrst, pogrošna literatura, pač hitro pokvarljivo blago ali ne?
Slovenci se že po naravi ukvarjamo s pogrošnimi in destruktivnimi modrostmi. Tako smo pred mnogimi leti izgnali iz šol latinščino in grščino, danes pa so profesorju na neki slovenski univerzitetni fakulteti, ki je v študijske namene hotel kupiti Dantejevo "Božansko komedijo" v novem Capudrovem prevodu, odgovorili, da šola ne more zapravljati denarja za nakup kakršnekoli poezije. Odlična zbirka detektivskih in vohun-
skih romanov Labirint, ki so ji napovedovali dolgo življenje, je obtičala pri devetih naslovih. V nekaterih gledališčih, ki se nosijo kakor mednarodni pav, so z odra dobesedno izgnali smeh in komedijo. Konec koncev bi pa bil že čas, da se tudi naša slovenska ljudska milica prekrsti v dobro, staro buržujsko policijo.
Zaradi kriminalk?
Ne, zaradi policije same...
Bi po tem, kar ste rekli, lahko sklepali, da je vaš Rolandov steber ne samo kriminalni, ampak tudi romantični roman?
Če so osnovne prvine romantične književnosti nove ali na novo odkrite življenjske in moralne vrednote, prevlada čustva nad razumom, osebnosti nad mehanično celoto, kult svobode in domišljije, potem je roman, ki sem ga napisal, tudi to.
Kaj vam bodo očitali literarni kritiki?
Najbrž to, da sem se preveč ukvarjal z zapletanjem in razpletanjem zgodbe, bolj s kriminalnostjo kot z intimnostjo.
Pa je to res?
Do neke mere vsekakor. Že dolgo se nisem tako kot to pot vdal sli po užitku pripovedovanja. To je izjemen privilegij, ki ti ga v polni meri omogoča prav kriminalka. Sicer pa je že J.L. Bor-ges napisal, da je v času tako kaotične literature prav kriminalni roman tisti, ki je ohranil vrline klasičnih del: začetek, srednji del, konec.
Pesnik Vinko Beličič
Poševno sonce že spet preseva maklen. To je najtoplejša rumenina, ki jo zmore novembrski Kras... dokler je ne porjavijo slane.
Ne štejem več let, od kdaj sem na primorskih tleh. Zakaj sem prišel sem? Kako, da sem tu obstal? In da se tukaj čutim doma?
Dvakrat sem bil to poletje v Beli krajini, kjer sem preživel nepozabno otroštvo in mladost. Našel sem vse tako drugačno, da sem od žalosti kar težko dihal. Šel sem iskat raj, a pol stoletje mi ga je spremenilo v pustinjo.
Ampak raj ne bo pozabljen! Upodabljal sem ga v pesmih, kot sem doraščal in kot mi jih je navdihovalo srce. Kronološko razporejene v roza knjigi Pesem je spomin -zavoljo nje veljam za pesnika - bojo živele. Ena sama manjka med njimi (žal sem jo prekasno odkril): »Novomašniku« (Monigo 18. jun. 1945). Komur je ta knjiga preobširna, naj vzame v roke lične Izbrane pesmi. Če prvo podpišem, drugo podpišem in podčrtam.
Videl sem razmeroma malo sveta, hodil pa sem in hodim prizadeto skozi svoj čas. Nisem človek fantazije, nimam torej talenta za pripovedništvo. Tudi moje drobne prozne knjige so stvaritev izpovednika. Deset se jih je nabralo; povečini so zbirke črtic. Njih nevezana beseda me uvršča med pisatelje.
Enajsta prozna knjiga, takorekoč poslovilna, je še v tipkopisu. Nisem ji mogel najti boljšega naslova, nego je Leto odmrznitve. To je veliko leto 1990, ki je dalo Evropi novo, obetavnajše lice. Odtlej se tudi nam Slovencem ni treba več iz sovraštva in strahu obračati proč, kadar se srečamo. Resnica nas je vse osvobodila. Zdaj lahko spet hodimo pokonci in si gledamo v oči.
Spomini Danila Turka-Joca	Ace Mermolja in njegov glas
Zadnji miting smo pripravili 9. julija v Teatro nazionale, v samem središču tržaškega nacionalizma. Najbrž nismo še nikdar dotlej peli in recitirali tako občuteno kot tisti večer. Vedeli smo, da je to poslovilni miting — poslovilni od Trsta in tudi mi ne bomo več nastopali skupaj. Podobno kot mi, je čutila tudi publika.
Tu je bil konec velikega obdobja, obdobja, ko je miting pomenil nekaj velikega, zanosnega.
Končalo se je poldrugo leto našega skupnega dela, skupnega življenja, veselja in trpljenja in mnogih uspehov, ki smo jih doživljali po Gorenjskem, Notranjskem, Primorskem, Vipavskem, na Krasu, v Brdih, na Tolminskem, Bovškem, Benečiji in v Reziji, kjer je pravzaprav bila zibel naše poldrugoletne tradicije.
Slovo od Trsta. Sedel sem na zadnjem tanku, ko smo se umikali čez Opčine proti Postojni. Poleg mene je na tanku sedel moj veliki prijatelj, komandant VDV Dušan Furlan. Jokal sem kot otrok. Že drugič sem moral zapustiti svoje rodno mesto.
Za žalost pa ni bilo časa. V Postojni so me poklicali na štab Četrte armade, kjer so mi ukazali, da moram nazaj v Trst. Dejal sem, da grem, toda samo pod pogojem, da ostanem jugoslovanski državljan, saj sem v stari Jugoslaviji na državljanstvo tako dolgo čakal. Moj pogoj je bil izpolnjen.
Trinajsti junij 1945 mi bo ostal večno v spomini. Dan poprej sem prišel iz Trsta še v vojaški uniformi in že so me v Postojni preoblekli v civilno obleko. Drugega dne me je vojaški šofer z džipom 4. armade odpeljal do Senadolic, kjer je bil blok med cono A in cono B. Šofer se je z džipom vrnil, sam pa sem jo peš mahnil čez blok in pokazal dovolilnico našim in angloameriškim stražarjem. Namenil sem se skozi vasico Štorje v Sežano. Spotoma me je neki avtomobilist vzel v avto in tako sem kot štopar prišel do openskega tramvaja. Na srečo so v štabu 4. armade mislili še na kaj drugega, ne samo na dovolilnico za prestop meje. Oskrbeli so me z lirami in prve sem uporabil za tramvaj. Odpeljal sem se na Oberdankov trg.
Tu pa se začne že nova zgodba. O njej morda kdaj drugič. Za tokrat pa bodi dovolj!
(Odlomek Je iz knjige »Moje stoletje«, s čimer se nam je zdelo, da najbolje zadanemo sporočilo Jocove knjige. Ostali avtorji pa so za naš dnevnik napisali sestavke, s katerimi označujejo svojo umetniško pot. Vsem se za prijaznost zahvaljujemo.)
Poezija je znak bivajočega in njegovih skrivnostnih pogovorov z bitjo. Vedno bolj je to samogovor, čeprav v tem poznomodernem času (postmodernem?) samogovor ne pomeni vnaprejšnjega občutja tragičnosti. Sledovi poetične pisave so vidni v daljavi, so konkretni v trenutku, ki ga živimo, odpirajo prostor novemu bivanju. Predvsem pa je poezija glas skrivnosti, ki ni nikoli do konca odkrita.
V poetični pisavi so slišni glasovi iz daljne antike, glasovi izumirajoče tradicije, ki preko tistega, ki piše, predvsem pa v napisanem ohranjajo neko tenko vez z našim življenjem in tistim, ki prihaja. Teme se obnavljajo v drugačni luči, z drugačnimi trenutki, na novo, vendar ne kot dokončne zareze, kot razodetje, ki jemlje veljavnost vsemu, kar je bilo in raste v napuhu, da bo ustvarilo svet na novo, morda tudi nasilno in in brezkompromisno. Kot da je človek novorojeni bog, ki mu je vse dopuščeno in prepuščeno.
Prostor poezije je v tem smislu drugačen od vseobsegajočega medijskega prostora, ki ustvarja občutek, da je vsak dan vse vedno na novo, s tem pa pokriva in po svoje zatira prostor, kjer se človek pogovarja s sabo in prisluhne najrazličnejšim glasovom, ki jih govorijo čas, narava, bit, ki je našla v nas in stvareh okoli nas svoj tihi domicil.
Zbirka Elegije in basni je pomenila (v kolikor je sedaj že napisana) zame
nelahko iskanje teh prostorov. Ljubezen, razklanosti, srečanje z minljivostjo in smrtjo (tudi kot avtobiografskimi dejstvoi), trenutki zadoščenja in veselja, so se v meni prepletali z razmišljanjem o usodi, o bivanju in podobnih stvareh in to z naraščajočo kritiko do modernega. Kritiko, ki ni samo špekulativna, ampak tudi nekaj doživetega in intimnega. Človeka, ki rabi svoj prostor, drugače ostane gluh za vse, kar biva skrito, včasih hudo motijo miti o uspešnosti, o drvenju v nek neznani in zlagano programirani naprej, moti ga pospešenost časa in tudi poetika trenutka, ki je bistven zato, ker mu bo sledil nov trenutek in izbrisal prejšnjega kot neka mikrore-volucija.
Ko lovim ribe, teče pred mano reka, z njo sem povezan s tanko, nevidno najlonsko vrvico in velikim pričakovanjem. V napetosti me obdaja tišina, ki se spremeni v radost in dramo, če riba prime. Ne čutim se gospodar, saj je konec dogajanja nepoznan (nekaj slabe vesti je v meni zaradi ekoloških problemov), lahko pa opažam, kako v povezanem krogu življenje prihaja in odhaja, sam pa sem v njem in ga čutim brez vsakodnevne daljave. Tako kot v ljubezni, ko si ves v njej, a nikoli gospodar in programator. Si v njej za čas, ki ti je dan, ta čas pa je nenavadno poln glasov in se razteza v preteklost in prihodnost...
Marko Sosič
Ribi je bilo baje ime Martin, njej
pa V.
Riba je bila rdeča, V. pa modrook^ Ljudje so se spominjali nanjo satn° zaradi njenih plavih oči in zaradi nje' nih rib. Sama jih nikoli ni lovila, raje je prosila prijatelje, da so to stori}1 zanjo. V nekaj mesecih jih je imela z® ogromno, mogoče štiristo... Prijate}}} so jih lovili v mlakah ali pa so j1}1 pobirali v lunaparku, med vrtiljaki in gumijastimi labodi, med zračnih1 puškami in plastičnimi kroglicami-Prijatelji so radi zahajali k V. in njena hiša je bila zmeraj bolj podobna mestnemu akvariju. V. je sicer živela sama, tako kakor Martin v svoji vazi, čisto sam. Martina je dobila za darilo, čisto slučajno, leto poprej, nekega popoldneva, ko se je vračala s trgovine s svojo zeleno torbo polno pralnih praškov. Dobila je vazico na okenski polici, tako stekleno, v kateri prodajajo navadno marmelado. In v njej je bil Martin. Kdo ji ga je prinesel ni nikoli zvedela.
Prijatelj, ki je stanoval v sosednji hiši in je lahko z lahkoto gledal v njeno stanovanje, je opazil, da se nekega dne ni več pokazala na cesti-Okna so ostala priprta, zavese tudi in komaj proti večeru, ko je V. prižgalo luč v kuhinji, je lahko opazil, kako sloni ob steklenih vazah in nekaj vanje šepeta. Zdaj je slonela pri eni, zdaj pri drugi vazi in po nekaj trenutkih je prijatelj dobil občutek, da se V. pogovarja s svojimi ribami kakor z najbolj razposajeno druščino. Ker je po nekaj dneh tudi skozi okno ni videl več, je stopil do njene hiše. Ker mu ob trkanju ni nihče odgovoril, je sam odprl vrata. Ko je vstopil, je v enem izmed akvarijev zagledal modrooko V. Bila je čisto majhna, kakor njen Martin skoraj. Srečno je plavalo po akvariju. Hotel jo je nagovoriti, toda spomnil se je, da se pod vodo težko govori in če nič drugega, tudi to je vedel, da so ribe neme. Neka sorodnica jo je baje kasneje spustila v neko mlako blizu vasi ob meji.
Njenega prijatelja sem spoznal včeraj v gostilni na Proseku. Povedal mi je, da je bila V. poprej bolničarka na otroškem oddelku glavne bolnišnice, da je ljubila nekega ribiča iz Seslja-na, da je zelo rada kuhala paradižnikovo omako, gledala ljubezenske filme in, da ji je bilo skoraj štirideset let, ko je začela ljubiti ribe.
Ko sem ga vprašal kaj je bilo z njenim ribičem, mi ni znal ničesar točnega povedati. Domneval je, da se p° vsej verjetnosti naprej ukvarja s svojim delom in da je na V. popolnoma pozabil. To mi je povedal prijatelj, ki je poznal V. in gledal k njej skozi okno.
Če sta Salzburg in Dunaj letos živela v znamenju dvestote obletnice smrti Wolfganga Amadeusa Mozarta, pa lahko rečemo, da se je v teku celega leta tudi ves ostali glasbeni svet srečeval z življenjem in delom tega nesmrtnega glasbenega ustvarjalca. Nepregledno vrsto Mozartovih koncertov in opernih del so predstavili glasbeni umetniki širom sveta in ta obletnica je predstavljala izjemno priložnost, ko je bilo mogoče spoznati univerzalnost tega skladatelja v razsežnosti raznovrstnih interpretacij skih možnosti in novih spoznanj. Če k temu prištejemo še izdaje gramofonskih plošč, razstave in znanstvene simpozije, ki so prikazovali tega glasbenega velikana tudi s povsem novih vidikov, moramo reči, da ni manjkalo priložnosti, da se je mogel vsak ljubitelj glasbe podrobneje seznaniti z Mozartovo umetnostjo.
Wolfgang Amadeus Mozart (roj. 1756 v Salzburgu - umrl 1. 1791 na Dunaju) je bil izreden glasbeni talent. Ko mu je bilo šest let je že začel nastopati po vsej Evropi. S sedemnajstimi leti je bila končana doba koncertiranja, nabiranja vtisov in zorenja mladega komponista, ki se je v glavnem še zgledoval po vzorih časa in takratne modne umetnosti. Ob koncu te dobe pa se v njegovih delih že čuti upor proti tako imenovani galantni umetnosti, zato se v naslednjih letih službovanja na dvoru salzburškega škofa končno ne more več sprijazniti z usodo sluge, ki naj se ravna po okusu in zahtevah visoke dvorne službe in naj skrbi za kratkočasje in blesk dvora. Z 1. 1781, ko se naseli za stalno na Du-
V četrtek abonmajski koncert Glasbene matice
Pro Musiča iz Salzburga
naju kot prvi svobodni glasbeni umetnik, se zanj začne nova doba. Sedaj ni zanj več prvo, kaj želi in hoče slišati občinstvo, ampak kaj mora sam iz lastnega doživetja povedati svetu. Tako ustvari v tem zadnjem desetletju svojega kratkega življenja navječja, mojstrska dela. V tem obdobju je njegov materialni položaj vedno slabši, množe se dolgovi in obupne prošnje za posojila. Ker raste s svojimi deli preko okvira tedanjega okusa v novi čas, se vedno bolj odteguje svetu, ki ga obkroža, za mnoge je le pijanec in babjek. V borbi za vsakdanji kruh, ko si na koncu življenja najde le še ob večernih urah čas za ustvarjanje, ga skoraj osamljenega, utrujenega in izčrpanega pobere prezgodnja smrt. Kljub vsem tegobam pa ostane Mozart vedno veder in tudi v njegovih delih ni ne bridkosti in ne tožb.
Mozart je napisal ogromno število del iz vseh področij glasbenega ustvarjanja, bržčas pa so še danes nekatera neodkrita. Prihodnji četrtek se bo s koncertom salzburškega ansambla Pro Musiča tudi Glasbena matica poklonila spominu tega glasbenega genija. Spored navaja izključno Mozartova dela: Uverturo k operi Figarova svatba, Koncertantno simfonijo za orkester, violino in violo, Koncert za fagot in orkester ter Haffnerjevo simfonijo.
A najprej nekaj besed o izvajalcih.
Salzburški orkester Pro Musiča je bil ustanovljen z namenom, da vključuje in uvaja najboljše diplomante Visoke glasbene šole Mo-zarteum v skupinsko muziciranje. Vodja ansambla je prof. Wilfried Tachezi, pedagog za violončelo na Mozarteumu. Tachezi je študiral na Visoki šoli za glasbo na Dunaju in se je izpopolnjeval v mojstrski šoli slavnega Casalsa. L. 1960 je postal član skupine »Dunajski solisti«, nekaj let je igral violončelo v Avstrijskem godalnem kvartetu. Od 1. 1983 vodi Godalno šolo Mozarteuma, obenem pa je tudi dirigent-gost avstrijskega Mladinskega filharmoničnega orkestra. Izkazal se je za izredno sposobnega pri usmerjanju in koordiniranju mladih glasbenih talentov za delo v orkestru. Z ansamblom Pro Musiča je opravil številna koncertna gostovanja v Astriji in v tujini ter prejel vrsto priznanj poklicnih glasbenikov in občinstva.
Solisti nastopa salzburškega ansambla bodo: Violist Frank Stadler (roj. 1969), diplomant Akademije Mozarteum. Sedaj je koncertni mojster orkestra Pro Musiča in član Komorne skupine »Salzbur-ger mušici«, igra pa tudi v avstrijskem Ansamblu za novo glasbo.«
Violinist Carsten Neumann je po glasbenem šolanju v Essenu nadaljeval študij violine na Visoki
šoli za glasbo Mozarteum v Salzburgu. Izpopolnjeval se je dalje na mojstrskih tečajih s priznanimi pedagogi. Je član Klavirskega tria Mozarteum, s katerim nastopa na koncertih v pomembnih glasbenih središčih doma in v inozemstvu.
Fagotistka Monika Pfeifer (roj. 1965) je opravila glasbene študije v Salzburgu s proff. Jungom in Turkovičem. Izpopolnjevala se je na raznih mojstrskih tečajih in je sodelovala tudi na koncertih, ki jih je vodil slavni L. Bernstein. L. 1989 je postala član Mladinskega orkestra »G. Mahler«, ki ga vodi C. Abbado.
Gostje iz Salzburga bodo najprej zaigrali znano Uverturo k Fi-garovi svatbi, ki jo uvrščajo med najboljše in najbolj popularno operno delo, polno razkošne slikovitosti in življenjske radosti. Glasba uverture, ki predstavlja idealen uvod v to izvrstno komično opero, nas s svojimi bakhantskimi vrtinci nehote povleče za seboj. Zanimivo je dejstvo, da v tej uverturi ni zaslediti tematike iz opere same.
Uverturi bo sledila Koncertan-tna simfonija za violino in violo v Es-duru (KV 364). Med številnimi Mozartovimi simfonijami - 50 po številu, če vključimo vanje vrsto mladostnih del - in koncerti za različne instrumente, zavzema ta koncertantna simfonija posebno mesto, saj predstavlja izjemen pri-
spevek k redki literaturi za dvoje godal z orkestrom. Odlikuje jo bogata invencija in pri občinstvu je zelo priljubljena. Oba solista se smiselno dopolnjujeta in izmenjavata svoji vlogi. Posebna pozornost velja drugemu stavku, ki vsebuje eno naj lepših skladateljevih melodij.
Drugi del koncerta navaja najprej Koncert za fagot in orkester (KV 191), ki obenem z drugimi Mozartovimi koncerti za pihalne instrumente (za klarinet, štirje koncerti za flavto, za flavto in harfo in koncertantna simfonija za oboo, klarinet, rog in fagot) predstavlja najboljše kar je bilo ustvarjenega na tem področju. Koncert za fagot s svojim značilnim, šaljivim in duhovitim nastroje-njem (Salzburg 1774) uživa precejšnjo priljubljenost in je prava poslastica za fagotiste, katerim nudi obilo možnosti da polno uveljavijo vsestranske značilnosti instrumenta.
Ansambel Pro Musiča bo zaključil svoj nastop s Simfonijo v D-duru (KV 385) imenovano tudi Haffnerjeva. Mozart jo je napisal 1. 1782 za salzburško obitelj Haf-fner, kateri je bil prijatelj in to za priložnost družinskega praznika. Delo, kateremu se pozna močan vpliv Haydna, je razdeljeno na štiri stavke. Tema Finala, ki teče živo in gladko v značilnem razpoloženju, ki ga je znal Mozart tako dobro prikazati, je izpeljana iz arije Osmina iz opere Beg iz Seraja. katero je skladatelj prav takrat dokončaval.
GOJMIR DEMŠAR
Jadran TKB sinoči v Trstu v košarkarskem prvenstvu C lige
V 7. kolu košarkarkega prvenstva D lige
Poraz po treh podaljških
Jadran tkb -
1TALMONFALCONE	111:119
(42:48; 82:82; 92:92; 104:104)
JADRAN TKB: Crisma 8 (2:5), Ober-dan 8 (1:2), Čuk 12, Pregare 20 (2:5), Starc 20 (10:13), Pertot 4 (0:1), Merlin 6 (J;2), Rauber 23, Smotlak 2 (2:4), Ažman 2- TRENER: Drvarič.
ITALMONFALCONE: Tomasi 30 (2:12), David 24 (3:3), Santinato, G. ('Jazzoli 11 ()0:1), Oblach 8 (4:4), Zuppel 6 (2:2), Gelussi 15 (5:9), Campestrini 2, ^Jorelli 14 (0:3), T. Mazzoli 8. TRENER: Zuppi.
SODNIKA: Trapani in Bon iz Benetk. PM: Jadran 18:32; Italmonvalco-ne 21:34. SON: Jadran oo, Italmonfal-cone 34. PON: Oberdan (33), Zuppel (38), T. Mazzzoli (38), Čuk (42), Starc (44), G. Mazzoli (53), Smotlak (55), Ob-beh (55), Pregare (55). TRI TOČKE: Starc 3, Rauber 2, Oberdan 1, Merlin E Tomasi 3, Morelli 2, David 1, G. Mazzoli.
TRST — Po treh podaljških so trdoživi Tržičani presenetili jadranovce na njihovem igrišču in osvojili predragoceni točki. Take tekme kot sinočnje bo težko pozabiti predvsem zaradi številnih izgubljenih žog z obeh strani. Dvakrat so »modri bojevniki« dovolili nasprotnikom, točneje G. Mazzoliju izenačenje rezultata in nadaljevanje srečanja s podaljški.
Jadranovci so začeli dokaj lagodno v obrambi, v napadu pa so povsem napačno izbirali prostor za met in seveda je bil odstotek pri metu skoraj katastrofalen. To so spretno izkoriščali Tržičani, ki so z lahkoto zadevali v protinapadu. Tudi proti »postavljeni« obrambi so gostje igrali sproščeno.
Okoli polovice prvega polčasa je Drvarič ukazal svojim pressing obrambo, ki je tudi obrodila sadove. V 15. min. so se plavi približali nasprotnikom na samih 6 točk (32:38). Ista razlika pa je ostala do polčasa.
V	drugem polčasu je bila igra izenačena. Rauber, ki je v prvem polčasu imel slab odstotek pri metu, se je v tem elementu s časom poboljšal. Žal pa so naši pri prostih metih odpovedali. Na drugi strani pa je mladi play—maker Tomasi odlično vodil svojo ekipo. Naši so v 37. min. s Starcem izenačili rezultat na 74:74 in nato tudi s trojko istega igralca povedli. Tržičani pa niso popustili do konca in izid izenačili na 82:82. V prvem podaljšku so jadranovci vodili tudi s petimi točkami, a so jih zapravili, tako da ni bilo še konca srečanja.
Tudi na začetku drugega podaljška so domačini vodili, a nekaj sekund pred koncem so naši dovolili G. Mazzoliju, da je s trojko izid izenačil.
V	tretjem podaljšku pa so naši zapravili preveč žog, gostje so si priigrali nekaj pomembnih žog, kar je bilo za jadranovce usodno. u ACERBI
V 3. kolu ženske odbojkarske B-2 lige
Prvi uspeh borovk
V tekmi proti Franceschiju
Mark Spitz razočaral
SALUZZO (Cuneo) — Leta tečejo tudi za Marka Spitza, dobitnika 7 zlatih kolajn na OI v Miinchnu. Na plavalnem tekmovanju v Saluzzu je v dvoboju z Italijanom Franceschijem izgubil na razdalji 50 m delfin. Franceschi je plaval v času 26"39, Spitz pa v 26"48.
V	namiznoteniški B ligi
Uspeh krasovk
V	sinočnjem nastopu v Bocnu v ženski namiznoteniški B ligi je Kras Corium s 5:3 premagal domači Auer Ora s 5:3. Tri točke je osovjila Rado-vičeva, dve je prispevala Simoneto-va. Slednja je eno točko prepustiti nasprotnici, Katja Milič pa dve.
CMCV VENEZIA
- BOR TOMBOLINI DRINKS 2:3
(15:7, 7:15, 15:9, 5:15, 7:15)
BOR TOMBOLINI DRINKS: Načinov!, Maver, Stopar, Fučka, Grbec, Vidali, Vitez, Traettino, Ažman, Čok.
Borovke so vendarle prišle do svoje prve prvenstvene zmage. Uspeh je še toliko pomembnejši, ker so jo izborile proti enemu od neposrednih konkurentov za obstanek v ligi, in to celo na njegovem igrišču. Pri borovkah je zlasti spodbudno, da so se znale zbrati v odločilnih trenutkih, ko sta prišli na dan požrtvovalnost in zagrizenost.
Naše so sicer povedle že v prvem nizu, zatem pa so popustile in set je šel nasprotnicam. Drugega pa so brez posebnih težav osvojile. V tem setu je Grbčeva mesto podajačice prepustilka Vitezovi, za katero je sinočnji nastop bil sploh prvi v letošnjem prvenstvu, saj doslej ni igrala zaradi poškodbe.
Tretji niz je bil dokaj izenačen, naše pa so v končnici spet nekoliko popustile. Spodbudno pa je, da so že v naslednjem znale reagirati in ga tudi zanesljivo zaključile v lastno korist.
Poglavje zase je bil poslednji set, v katerem je Bor Tombolini Drinks povedel kar z 11:1 z res odlično serijo servisov Karin Vitez: zaporedoma jih je dosegla kar deset.
V sinočnjem 3. kolu v ženski odbojkarski C-l ligi v gosteh v Sarmeoli
Prvi letošnji spodrsljaj deklet Koimpexa
panda color - koimpex 3:i
(15:6, 9:15, 15:11, 16:14)
KOIMPEX: Ciocchi, Garbini, Gregori, Grgič, Mijot, Pertot, Starc, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar.
Koimpex je v kraju Sarmeola di Ruba-bo sinoči okusil prvi prvenstveni poraz v Pravi maratonski tekmi, ki je trajala dve uri in ki je po kakovosti zadovoljila številno publiko. Že v brošuri, ki jo domače društvo izdaja pred vsako tekmo, so Ko-inipex predstavili kot nevarnega tekme-ca in ekipo, ki bo v tem prvenstvu prav Sotovo med protagonisti. In res sta si bili šesterki povsem enakovredni. Žal naša yrsta tudi tokrat ni nastopila popolna, saj Je zaradi delovnih obveznosti ostala doma Katja Fabrizi, Gherbinijeva pa je zaradi bolečin v rami zaigrala le občasno. Šesterko, s katero je trener Peterlin začel tekmo, so tako sestavaljale Mira Grgič kot režiserka, v njeni diagonali
Alenka Sosič, na krilih Škerkova in Ukmarjeva, v centru pa Gregorijeva in Žbo-garjeva, svoj doprinos k igri pa so dale tudi skoraj vse ostale. Koimpex je dobro serviral, včasih pa je bil nekoliko netočen v sprejemu. Najbolj dramatičen in izenačen je bil zadnji set, v katerem je vse kazalo, da bo Koimpex izsilil tie bre-ak, saj je povedel s 14:7, do odločilne petnajste točke pa ni in ni mogel priti. Panda Color pa je z izredno zagrizenostjo nizal točko za točko in zmagal. (Inka)
V moški odbojkarski C-l ligi
Nov poraz borovcev
BOR AGRIMPEX
- SAN GIORGIO MESTRE	1:3
(15:8, 7:15, 8:15, 7:15)
BOR AGRIMPEK: Stančič, Marega, Rudes, Paganini, Del Turco, Furlanič, Gombač, Zadnik.
Tudi v tretjem prvenstvenem nastopu so borovci doživeli poraz, toda dosegli so prvo, čeprav skromno zadoščenje: izgubili so namreč po štirih nizih igre. V primerjavi s prejšnjim domačim nastopom so pokazali dober napredek in v nadaljevanju prvenstva lahko igro samo še izboljšajo, a z druge strani so prišle na dan tudi določene slabosti, sicer bi lahko bil končni izid še povoljnejši.
Po prvem zmagovitem nizu niso Tržačani pokazali več učinkovite in zanesljive kolektivne igre, saj se je vedno nekaj zataknilo, tako da so stalno zaostajali. Največ težav je bilo pri sprejemu servisa in v protinapadu: ko je bilo treba osvojiti predragocene točke, ni bil najbolj učinkovit. (G.F.)
Kontovel izgubil
CORRIDONI - KONTOVEL 91:79
(45:36)
KONTOVEL: Budin 19 (3:4), Rebula 6 (2:2), Gulič 29 (6:12), Sterni 2, Čuk 4, Štoka 8, Milič, Civardi 11, Paulina, Kralj.
PON: Štoka (37). TRI TOČKE: Gulič 3, Budin 2, Civardi 1.
Kontovelci so v Foglianu odigrali svojo dosedanjo najslabšo tekmo v D ligi in tudi zasluženo izgubili proti sicer poprečni ekipi Corridonija.
Našim je bil sam začetek srečanja, saj so v 13. min. izgubljali kar za 19 točk razlike (32:13). Gulič in ostali so si nato opomogli in do polčasa obdržali razliko v »dostjnih mejah« (devet točk).
Vse je kazalo, da so se Kontovelci v drugem polčasu končno predramili, saj so v 28. min. izid izenačili (56:56), nato pa se je bil oster boj za vsako točko. V zadnjih minutah pa so naši spet močno popustili, gostitelji so si priigrali prednost 10-12 točk in tako tudi zasluženo zmagali.
Od naših ni nihče igral, kot zna, največ točk pa je spet dosegel kapetan Štefan Gulič. Tudi njegov izkupiček 27 točk pa ni zadostoval za zmago. Škoda, kajti včerajšnji tekmec je bil premagaljiv.
V prihodnjem kolu bodo Mednovi varovanci igrali doma proti Staran-zanu, ki je kot Corridoni pri spodnjem delu lestvice. To bo priložnost za osvojitev novega para točk. (LE.)
Promocijska liga
Tokrat zmagali le Brežani
NA TRŽAŠKEM
BREG - SCOGLIETTO	85:79
(36:32)
BREG: Kovačič 17 (5:5), Corbatti 16 (7:10), R. Žerjal 14 (0:1), Kneipp 17 (5:8), Ferluga (0:1), B. Žerjal 13 (3:5), Bandi, M. Salvi 6 (0:1), A. Salvi, Can-ciani.
PON: Canciani (33), R. Žerjal (38). TRI TOČKE: Corbatti.
Brežani so dosegli drugo zaporedno zmago. Tokrat so doma zasluženo, toda tudi s precejšnjo težavo premagali ekipo Scoglietta.
Brežani so si prislužili zmago predvsem z dobro igro v obrambi, kjer sta se zlasti izkazala Ferluga in Bruno Kneipp. Sicer je vsa naša ekipa zadovoljila, v napadu pa so bili, poleg Kneippa uspešni še Boris in Robi Žerjal ter Kovačič.
Nova zmaga je našim vlila dodatnega zanosa za nadaljnje nastope v tem prvenstvu, ki bo še kako težavno. (L. Koren)
AUTOSANDRA - CICIBONA
PLASTEREDILIZIA 98:80 (51:37)
CICIBONA PLASTEREDILIZIA: Cupin 9 (0:3), Kovačič 13 (3:5), Jagodic 0, Pertot B. 4 (0:1), Jogan 15 (0:4),
Pertot M. 26 (4:5), Volk 6 (0:1), Semen 7 (1:1), Furlan 0. TRENER: Mari
PROSTI METI: 8:20; PON: Semen (36), Kovačič (38), Cupin in M. Pertot (40). TRI TOČKE: M. Pertot 4, Jogan 3, Cupin 1. SON: 29.
Cicibonaši so v petem kolu promocijskega prvenstva zasluženo izgubili proti eni izmed boljših ekip te lige. V gosteh proti še nepremaganemu Santosu so se predstavili v nepopolni postavi, ob tem pa sta Furlan in Čupin zaigrala kljub poškodbi, oziroma vročini.
Cicibonaši so dobro pričeli, zlasti v napadu, tako da je bil izid izenačen vse do 18. min. (38:37). V tem delu je bil najuspešnejši Maksi Pertot (14 točk), pod košem pa Štefan Semen. Domačini so s taktično menjavo obrambe spravili v težave Matijevo ekipo, ki se proti široki obrambi ni znašla. Ob tem pa je bil najboljši igralec Autosandre Toma-sin neustavljiv v napadu, tako da je razlika hipoma narasla na +11.
V začetku drugega polčasa so domačini visoko povedli (71:51), cici-bonašem pa je le uspelo znižati zaostanek v polovici drugega dela, ko so nekoliko stisnili obrambne vrste. V napadu so nekajkrat zaporedoma zadeli iz razdalje, Santos pa ni po-pustilin z dokajšnjo lahkoto ponovno povišal razliko na +18.
Ob Maksiju Pertotu je nekaj več pokazal le Adrijan Kovačič.
(V. Jogan)
NA GORIŠKEM
VILLESSE - DOM 62:61 (31:26)
DOM: Košuta 5, Dornik 1, Kocjančič, Ambrosi, Orzan 11, Semoli 7, Pečanac 12, Battello 6, Bric 11, Jarc 8.
PON: Košuta (34), Dornik in Cos-sar (38), Guarini (39), Tomat (40). ON: Dom 26, Villesse 30. 3 TOČKE: Guarini 3, Košuta in Pečanac 1.
Domovci so v prvem kolu letošnjega promocijskega prvenstva zapravili lepo priložnost, da bi pospravili prvi par točk. Na tujem so namreč le s točko zaostanka klonili peterki Vileša. Ekipi sta si bili enakovredni skozi vse srečanje, žal pa je prav v končnici našim sreča obrnila hrbet. Minuto pred koncem je namreč Devetakovim varovancem uspelo izenačiti (60:60), vendar domačini so kajkmalu ponovno prešli v vodstvo. Tedaj je imel Orzan na razpolago dva prosta meta, vendar je drugega zgrešil in tako je izenačenje oziroma podaljšek splaval po vodi. Belo-rdeči niso v včerajšnjem srečanju še dokazali česa so sposobni. Pri metu na koš so bili vse preveč nenatančni, tudi izpod koša so prevečkrat grešili.
Med posamezniki pa bi vsekakor omenili učinkovitega Pečanca, ki je prikazal več atraktivnih akcij, in oba centra Jarca in Brica, ki sta se borila res požrtvovalno, (mar)
Sinoči v ženski odbojkarski C-2 ligi
Prva zmaga Sokola
SOKOLINDULES
' PALLAVOLO PORDENONE 3:2
(13:15, 4:15, 15:10, 15:3, 15:9)
SOKOL INDULES: Ušaj, Pertot, Vidah, Milkovič, Marucelli, T. in L. Masten, Brumat, Vižintin, Drasič, Ciocchi, Legiša.
Naše igralke so tokrat dosegle svojo Prvo prvenstveno zmago. Prvi set je bil zelo izenačen do izida 13:13, a dve hapaki v sprejemu sta prispevali k zmagi nasprotnic v tej uvodni igri. V drugem nizu so Nabrežinke igrale ?elo slabo, predvsem v sprejemu in pri Ovajanju servisov.
V tretjem setu pa smo doživeli preobrat. Trener De VValderstein je namreč spremenil sistem igre. Na parket le stopila podajačica Pertotova, tako da so od sistema 5:1 prešli na 4:2. So-kolovke so nadaljevale zagrizeno, ser-jbsi so bili zelo ostri in natančni, sprejem pa je začel delovati bolje. Tako sta podajačici lahko dobro zalagali tolkačice z uporabnimi žogami. Za }9ro v zadnjih treh setih moramo pohvaliti vse naše zastopnice, ki so stopile na igrišče, saj so pokazale borbe-n°st in zagrizenost, (vip)
PERONI TRŽIČ -
KMEČKA BANKA GORICA 3:2
(15:9, 15:12, 14:16, 11:15, 15:8)
KMEČKA BANKA: Zavadlal, Vižin-Scozziero, Marassi, Braini, Hraš-Cek, Luvisutti, Fajt, Sošol.
Goriška združena ekipa je sinoči Pokazala viden napredek v igri in žal
se ji je prvi letošnji prvenstveni uspeh izmuznil le zaradi pomanjkanja športne sreče. Menimo, da če bi dekleta štartala že v prvih dveh setih s tako željo do zmage, kakršno so imele v tretjem in četrtem setu, potem bi sinoči gotovo slavile. Vendar pa kaže, da naša ekipa začenja igrati, ko ji začne tekma bežati iz rok.
Po prvih dveh izgubljenih setih, predvsem zaradi slabega sprejema, so naša dekleta silovito poprijela, tesno zmagala tretji set in izenačila stanje z zmago v četrtem setu. Žal je tako o tekmi odločal »kruti« tie-break, v katerem pa so slavile domačinke. Izkazale so se z mirnejšimi živci in hitrimi napadi na mreži. Toda menimo, da je sinočnja tekma spodbudna predvsem za nadaljevanje prvenstva. Omeniti moramo odlično igro Raffaele Zavadlal, ki je sinoči igrala eno svojih boljših tekem. (R.I.)
ŽENSKA D LIGA SAN LEONARDO
- BOR FRIULEXPORT	3:1
(15:6, 10:15, 15:9, 15:13)
BOR FRIULEKPORT: Gregori, Vitez, Vodopivec, Guštini, Flego, Fai-mann, Pitacco, Mezgec, Vidali.
V dokaj izenačeni tekmi so naše predstavnice pokazale lep napredek in bi si tudi zaslužile, da bi si izborile »tie-break«, toda gostiteljice so bile boljše in so tudi zmagale.
V tretjem kolu moške odbojkarske C-2 lige Valprapor Imsa odpovedal pri sprejemu
01ympia CDR kaže napredek v igri
OLVMPIA CDR - TOLMEZZO 3:1
(13:15, 15:7, 15:6, 15:13)
OLVMPIA CDR: A„ S. in J. Terpin, B. in G. Sfiligoj, Komjanc, Cotič, Dornik, Černič, Petejan, Vogrič.
01ympia je začela precej lahkomiselno, saj je podcenjevala nasprotnika, ki je tako povedel z 8:1 in celo 14:7. Nato so naši zaigrali dobro in z borbenostjo predvsem v obrambi skoraj dohiteli nasprotnika. Čeprav so izgubili set, so le pridobili na samozavesti, kar se je poznalo v drugem delu igre.
Drugi in tretji set sta bila vedno v rokah domačinov, ki so z odličnim servisom in zelo dobro obrambo popolnoma zmedli nasprotnika. V četrtem nizu se je ponovila ista slika kot v prejšnjih dveh: zmagovali so s 14:10, vendar so gostje izkoristili nekaj njihovih negotovosti in jih ogrozili. Naši so se le zbrali in v zelo napeti končnici dosegli 15. točko.
01ympia postaja vse boljša, predvsem z veliko borbenostjo in z linearno igro v napadu. Tolmezzo namreč ni slaba ekipa: je zelo borbena, a preveč negotova v obrambi, kar ji bo delalo še velike preglavice. (P.Č.)
VALPRAPOR IMSA
- FINCANTIERI CREMCAFFE’ 2:3
(11:15, 15:6, 12:15, 15:11, 10:15)
VALPRAPOR IMSA: Berzacola, Buzzi-nelli, Lutman, Koršič, Superga, Petejan, Palin, Pecorari, Florenin, A. in M. Feri.
Tekma je bila na zelo visoki tehnični ravni med ekipama, ki sta potrdili, da
sodita v sam vrh lestvice. »Valpraporci« so začeli zelo nervozno in kot v prejšnji tekmi je šepal sprejem. Izgubljali so kar s 4:9, potem celo s 4:12. Nato so so prepozno zbudili, se približali nasprotniku do enajstice, vendar to ni zadostovalo.
Zelo dobro in zbrano so naši zaigrali v drugem setu, v katerem so onemogočili nasprotnikov napad s perfektno obrambo. Tretji set je bil po našem mnenju odločilen. Štandreško-briški fantje so bili stalno v vodstvu. Na žalost so prav zaradi slabega sprejema dobesedno podarili set nasprotnikom. Četrti del igre je bil podoben drugemu, le v končnici so se približali domačinom, vendar je bilo žal prepozno.
V »loteriji« tie-breaka je Valprapor dobesedno odpovedal. Fincantieri je takoj povedel s 7:2 in nato celo s 12:5. Končna reakcija naših je bila prepozna. Najboljši na igrišču je bil Mitja Feri, ki je vseskozi držal v sprejemu in tudi odlično napadal. Negativna točka ostalih igralcev (poleg sprejema) je bila blok iz centra, (zip)
MOŠKA D LIGA
SLOGA - FIUME VENETO	3:2
(15:6, 10:15, 15:7, 12:15, 15:13)
SLOGA: Božič, Cisolla, Jercog, Ker-pan, Aljoša, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Sgubin, Štrajn.
Po treh kolih so slogaši še vedno nepremagani, kar je za novinca v ligi nedvomno zelo spodbuden začetek. Za svoj
tretji par točk pa so se morali kar pošteno potruditi. Potem ko so zelo suvereno osvojili prvi set, so se v drugem pustili presenetiti. V tretjem nizu je bila Sloga zopet absolutno boljša in vse je kazalo na zelo ugoden razplet, saj je v četrtem že zelo visoko povedla (kar 11:2), ko je prišlo do skoraj nemogočega preobrata. Nasprotnik je začel nabirati točke.
Odločilni set je bil prava preizkušnja za živce prav vseh, od igralcev obeh ekip do sodnika. Ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu in niti za trenutek ni nobena imela več od dveh točk prednosti, vse do končnice, ko se je sreča le nasmehnila slogašem. (Inka)
SOČA SOBEMA-
VOLLEV CORNO	3:2
(7:15, 15:4, 10:15, 15:5, 16:14)
SOČA SOBEMA: L, Š. in M. Cotič, M. in I. Tomšič, Bat tisti, Muscau, Čavdek, Klede, Černič, Pelegrin, Čevdek, Pahor.
V sovodenjski telovadnici je Soča So-bema zasluženo osvojila nov par točk. Pred še kar številnim občinstvom pa so se morali sovodenjski fantje res potruditi, da so strli nasprotnikov odpor. Tekma je bila zelo napeta in na visoki tehnični ravni, o čemer priča sam rezultat. V ključnih trenutkih pa so sočani ohranili mirno kri in osvojili drugo prvenstveno zmago. Uspeh je toliko pomembnješi, ker morajo naši fantje trenirati v slabih razmerah zaradi neobčutljivosti sovo-denjske občinske uprave. (Poldo)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLI dnevna; mesečna naročnina 300 SLT.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845
/>DIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
nedelja, 17. novembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopismn založnikov FlEG
Danes v 10. kolu italijanske nogometne A lige
Na sporedu več derbijev
Včeraj v Kopru niso imeli sreče z vremenom
Danes nadaljevanje jadralnega prvenstva Slovenije v match raceu
V	10. kolu italijanske nogometne A lige bo na vrsti kar nekaj zelo zanimivih derbijev.
Prvouvrščeni Milan bo gostoval v Genovi, kjer ga čaka Sampdoria, ki v tem prvenstvu igra pod pričakovanjem. Milančani bodo lahko uvrstili tudi Van Bastna, ki je bil v prejšnjem kolu »krivično« izključen.
V	Turinu bo mestni derbi med Ju-ventusom in Torinom, ki je odprt vsakemu predvidevanju, v Rimu pa bo zanimiv boj med domačo Romo, ki nikakor se ne more uveljaviti na lastnem igrišču, in Napolijem.
DANAŠNJI SPORED (14.30): Atalan-ta - Fiorentina; Bari - Lazio; Cagliari -Parma; Cremonese - Foggia; Inter -Ascoli; Juventuš - Torino; Roma - Na-poli; Sampdoria - Milan; Verona - Ge-noa.
LESTVICA: Milan 14; Juventuš 13; Napoli 12; Lazio, Foggia, Torino in Inter 11; Parma in Roma 10; Fiorentina, Atalanta in Genoa 9; Sampdoria 8; Cremonese, Cagliari in Verona 5; Ascoli 4; Bari 3. (Milan in Genoa imata tekmo manj)
Udinese doma proti Bologni
Udinese, ki je v italijanskin B ligi še nepremgan, bo danes gostil Bologno, ki igra s spremenljivo srečo, tako da je sam trener Bolonjčanov Maifredi tudi odstopil. Udinese naj bi bil v trem srečanju favorit.
DANAŠNJI SPORED (14.30): Avelli-no - Taranto; Cesena - Cosenza; Lecce - Casertana; Lucchese - Messina; Palermo - Modena; Pescara - Brescia; Piša - Piacenza; Reggiana - Padova; Udinese - Bologna; Venezia - Ancona.
LESTVICA: Ancona 16; Reggiana in Udinese 15; Pescara in Brescia 13; Lecce 12; Padova, Bologna, Piša, Cesena, Cosenza in Avellino 11; Lucchese in Casertana 10; Palermo in Modena 9; Venezia, Piacenza in Messina 8; Taranto 6.
Triestina danes proti Pro Sestu
Po zadnjih bledih nastopih in z novembrskimi ojačitvami tržaški navijači pričakujejo od Triestine, da bo vendarle doma osvojila ob točki in da bo
z igro tudi zadovoljila. Nasproti bo na Grezarju imela ekipo Pro Šesta, ki ima točko več od Tržačanov.
DANAŠNJI SPORED (14.30): Arezzo
-	Chievo; Baracca - Spezia; Carpi -Alessandria; Casale - Siena; Empoli -Massese; Monza - Como; Pavia - Pa-lazzolo; Triestina - Pro Šesto; Vicenza
-	Spal.
LESTVICA: Spal 12; Casale 11; Arezzo, Empoli in Monza 10; Vicenza, Como in Spezia 9; Pro Šesto, Palazzolo in Chievo 8; Pavia in Triestina 7; Aels-sandria in Massese 6; Carpi in Baracca 5; Siena 4.
Obalni derbi
KOPER — V anticipirani tekmi 18. kola slovenske nogometne lige je včeraj Ligui Moly Svoboda v Ljubljani s 3:0 premagala Nafto, preostala srečanja pa bodo danes. V središču pozornosti primorskih ljubiteljev nogometa bo vsekakor obalni derbi v Izoli, kjer gostuje Jadran Lama. Gostitelji so sicer favoriti, toda Dekančani so po pravilu prav z Izolo znali zaigrati najboljše.
DANAŠNJI SPORED: Belvedur Izola -Jadran Lama, Olimpija - Mura, Domžale
-	Medvode, I. Kladivar - Rudar (Tj, Steklar - Slovan, Zagorje - Branik Maribor, Živila Naklo - Ljubljana, Potrošnik - Koper, Rudar (V) - Gorica, prosto je ajdovsko Primorje. (Kreft)
KOPER — Drugi dan odprtega jadralnega prvenstva Slovenije za pokal
Šahovski turnir Športne šole Trst
Bossari v vodstvu
Danilo Bossari (Milčinski) je ostal sam na vrhu lestvice po dru-em dnevu osnovnošolskega ša-vovskega turnirja, ki ga prireja Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade. Po 6 kolih ima namreč še vedno polno število točk.
Na drugem mestu mu sledi Ivan Stanič (Bazoviški junaki) ki je izgubil (v dvoboju z Bossari-jem) eno samo partijo, po štiri in pol točke pa imata Goran Flori-dan (Župančič) in Peter Verri (Bazoviški junakij, na 5. mestu pa jima sledita s štirimi točkami Janja Del Linz in Jan Sedmak (oba Župančič). Za temi igralci so razvrščeni še ostali udeleženci turnirja. Tretji in zadnji del tega tekmovanja bo 7. decembra, (boj)
Kopra v "match raceu" skipperji niso imeli sreče z vremenom in so se morali po več kot štiriurnem čakanju na odprtem morju vrniti na obalo. Regatni odbor, ki ga vodi izkušeni jadralni strokovnjak Janko Kosmina, se je trudil, nekajkrat ob spreminjajočem se vetru menjal regatno polje in dvakrat poskusil s startom, toda močan dež je vse postavil na glavo. "Match race" se bo s preostalimi štirimi koli nadaljeval danes s startom prvega kroga ob 8.30 in če bo vendarle potegnila napovedana burja, bodo program izvedli po načrtu, sicer pa direktni finalni regati prvi z drugim in tretji s četrtim.
»Prepričan sem, da bo vreme drugačno, saj takšno kot je danes (včeraj, op. ur.) tukaj ne more več trajati,« nam je povedal Dušan Puh, prvi favorit regate, medtem ko je najmlajši udeleženec Matjaž Antonaz, presenečenje prvega dne, dejal da ni obremenjen s pričakovanjem in da je dosegel že več, kot so mnogi pričakovali. (Kreft)
Sisley boljši od Maxicona
BOLOGNA — V anticipirani tekmi 9. kola italijanske moške dobojkarske A-l lige je Siley iz Trevisa s 3:1 (15:8, 15:17, 15:12, 15:12) premagal MaxiconO iz Parme.
Na košarkarskem Ali Star Game v Rimu
»Azzurri« presenetili
Na šahovskem prvenstvu ZSŠDI za memorial Zlatka Jelinčiča
Pertot in Filipovič vodita
ITALIJA - PALUANI ALL
STAR 136:122 (37:38, 74:70, 94:97)
ITALIJA: Fantozzi 6, Gentile, Viani-ni 4, Coldebella 18, Gracis, Brunamon-ti 15, Premier 8, Pittis 21, Riva 19, Pes-sina 3, Costa 19, Niccolai 9, Fučka 10, Conti 6.
PALUANI ALL STAR: Dantley 8, Mahom 13, Workman 3, Zdovc 10, Daye 8, Dawkins 8, Oscar 8, Rogers 6, Middleton 7, Radja 21, Del Negro 10, Comegys 4, Mannion 6, Thompson 2, Theus 8.
SODNIKA: Cazzaro iz Benetk in Zeppilli iz Roseta; PM: Italija 32:42, Ali Star 21:29; ŠON: nihče; 3 TOČKE: Italija 8:23 (Fantozzi 0:2, Gentile 0:2, Bru-namonti 3:3, Premier 0:3, Pittis 1:4, Riva 2:5, Niccolai 1:3, Fučka 1:1); Ali Star: 5:21 (Dantley 0:1, Workman 0:2, Zdovc 1:1, Daye 0:1, Dawkins 0:1, Oscar 2:6, Middleton 0:1, Del Negro 1:1, Mannion 0:4, Theus 1:3); GLEDALCEV: 13.115.
RIM — Sandro Gamba je očitno znal dobro motivirati svoje igralce, medtem ko najboljši tujci italijanskega prvenstva verjetno niso dali vsega od sebe, pa tudi uigrani niso bili. Vsekakor, kot je dejal sam Gamba, to ne sme zmanjšati uspeha »azzurrov«, saj je po drugi strani res, da nikomur ni všeč izgubiti. Zato lahko rečemo, da je bil uspeh Italije zaslužen. Med tistimi, ki jih je italijanski selektor posebej omenil, je bil tudi Fučka: igral je kot
krilo, je dejal, kot pivot, kot bek, kot močno krilo.
Nekaj polemik je bilo, ko so Radjo proglasili za najboljšega igralca tega Ali Star Game. Po mnenju nekaterih bi si to priznanje zaslužil Costa. »Če ga hoče...«, je bil kratek odgovor Rad-je, ko so mu to povedali.
Izvedli so tudi tekmo v metu za tri točke. Zmagal je Fantozzi, ki je v finalu s 63:58 premagal Oscarja. Slednji pa je v izločilnem delu osvojil kar 81 od 90 možnih točk (20 žog za 3 točke in 6 večbarvnih za šest).
Sacchettija ne bo 6 mesecev
VARESE - Za košarkarja Rangerja Romea Sacchettija se je prvenstvo končalo. Po včerajšnji operaciji na ahilovi tetivi so zdravniki povedali, da se bo lahko vrnil na perket šele čez 5-6 mesecev.
Sampras in Courier v finalu
FRANKFURT — V finalu teniškega turnirja ATP v Frankfurtu se bosta pomerila Američana Sampras in Courier. Sampras je v polfinalu s 6:2, 6:3 premagal Lendla (ČSFR), Courier pa s 6:3, 7:5 rojaka Agassija. Agassi se je v polfinale uvrstil po zmagi s 7:5, 6:3 proti Nemcu Stichu, kar je bilo usodno še za drugega Nemca, Beckerja, ki je tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja.
Sinoči so v Gregorčičevi dvorani v Trstu odigrali tri kola 9. rednega zamejskega šahovskega prvenstva ZSSDI za 4. memorial Zlatka Jelinčiča. Najvažnejše srečanje večera je bilo med vodečim Filipovičem in prvakom Pertotom. Slednji je na najboljši način izkoristil prednost belih figur ter zmagal po dolgi borbi. Pertot pa je tudi prepustil remi Prašlju ter sedaj po šestih kolih vodi na začasni lestvici prav skupno s Filipovičem.
Na tretje mesto se je nepričakovano povzpel državni tretjekategornik Danilo Ukmar, ki je premagal kar dva od favoritov, in sicer Badnarika in Bajca. Na točno polovici možnih točk pa so se znašli Bajc, Jelinčič, Benedetič in Bendarik.
IZIDI - 4. KOLO: Rudež - Antončič 1:0; Prašelj - Pertot remi; Filipovič -Jelinčič 1:0; Benedetič - Bajc 1:0; Bednarik - Ukmar 0:1.
5.	KOLO: Ukmar - Rudež 1:0; Bajc -Bednarik 1:0; Jelinčič - Benedetič remi; Pertot - Filipovič 1:0; Antončič -Prašelj 1:0.
6.	KOLO: Rudež - Prašelj remi; Filipovič - Antončič 1:0; Benedetič - Pertot 0:1; Bednarik - Jelinčič 1:0; Ukmar - Bajc 1:0.
LESTVICA: Pertot in Filipovič 5 točk na 6; Ukmar 4,5; Jelinčič, Bajc, Benedetič in Bednarik 3; Rudež 1,5; Antončič in Prašelj 1.
Zamejsko šahovsko prvenstvo se bo zaključilo v soboto, 23. t.m. Zadnja tri kola s pričetkom ob 16. uri bodo odigrali v Prosvetnem domu na Opčinah. Po zaključku bo na sporedu slavnostno nagrajevanje.
Naraščajniška košarkarska liga
Bor Indules in Kontovel uspešna, poraz Sokola
BOR INDULES - STELLA AZZURRA	198:50 (74:25)
BOR INDULES: Colja 8 (2:2), Jogan 14, Kovač 3 (1:4), Oberdan 35 (5:14), Požar 19 (1:3), Uršič 18, Gregorič 3 (1:4), Veljak 16, Pussini 2.
PROSTI METI: 10:27 Po nerodnem spodrsljaju v prejšnjem kolu proti Stefanelu C so tokrat Borovi naraščajniki premagali brez težav šibke nasprotnike. O tekmi sami ni kaj dosti povedati.
Naši so začeli takoj silovito in v prvi četrtini že vodili z 41:11. Zato je lahko trener Ceper dal možnost vsem svojim fantom za igranje in vsi so se tudi vpisali med strelce. (M.Jogan)
KONTOVEL - SGT 103:61 (52:27)
KONTOVEL: Križman 17 (1:2), Spa-doni 3, Štoka 6 (2:5), Spacal 2, Rizzante
6, Žerjal 18 (0:1), Colja 13 (1:2), Rustja 1 (1:2), Skerk 10, Milič 27 (1:2).
TRI TOČKE: Spadoni 1.
Kotnovelovi košarkarji nadaljujejo svojo zmagovito pot. Včeraj so si privoščili še Ginnastico Triestino, ki so jo premagali brez vsakršnih težav.
Trener Boris Vascotto je dal možnost vsem, da so stopili na igrišče in prv vsi so se tudi vpisali med strelce. Naj omenimo, da je bil najboljši od gostov Slavich, ki je dal 15 točk. (S. Spadoni)
SOKOL - DON BOSCO 57:71 (27:32)
SOKOL: Malalan 16 (2:4), Klabjan 2 (0:2), Gobbo 4 (0:4), Šuligoj (0:2), Pro 4, Cah 2, Kocjančič 2, Pintarelli 6 (2:4), Koren 9 (1:3), Franco, Taučer 12 (0:2).
Po slabi prvi četrtini, ko so močno zaostajali, so si v drugi sokolovci opomogli in zmanjšali razliko na samoih pet točk. V tem delu so naši igrali povsem zadovoljivo tako v obrambi kot v napadu. V tretji četrtini pa so bili sokolovci spet manj zbrani, zgrešili so več košev iz neposredne bližine in povsem pomanjkljivi so bili pri prostih metih, kar jih je seveda zelo drago stalo. V zadnjem delu pa je Sokol le ubral pravi ritem, z agresivno obrambo je prestregel nasprotnikom več žog, znatno je zmanjšal zaostanek, več pa naši košarkarji niso zmogli.
(A. Vremec)
domači šport
DANES
NEDELJA, 17. NOVEMBRA 1991
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Campoformido.
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici: Zarja - Vesna; 14.30 na Proseku: Primorje - Cividalese.
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Codroipo; 14.30 v Repnu: Kras - Gaja; 14.30 v Trebčah: Pri-
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo letošnji REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 21. t.m., ob 19.30 v 1. in ob 20.00 v 2. sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. predsedniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. razprava, 5. razrešnica staremu odboru, 6. volitve novega odbora. Vabljeni!
ATLETSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo v soboto, 23. 1. m., ob 18. uri na stadionu »1. maj« redni in izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, pozdravi gostov in razprava, odobritev novega statuta, razrešnica staremu odboru, volitve in razno.
ŠK KRAS
obvešča, da je vsak petek ob 16.30 v - liortno - kulturnem centru v Zgoniku vadba splošne telesne vzgoje za otroke prvega in drugega razreda osnovne šole ter otroških vrtcev. Vpisovanje na licu mesta pred vadbeno uro.
moreč - Piedimonte; 14.30 v Trstu, Žavlje: Žaule Rabuiese - Sovodnje.
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Doberdobu: Mladost - Romana.
.NARAŠČAJNIKI
10.30	v Špetru ob Soči: Real Isonzo -Juventina.
ZAČETNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - San Luigi;
10.30	v Bazovici: zarja - Fulgor.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Briščikih, »Ervatti«: Lav. Porto -Sokol.
ŠK KRAS
obvešča, da poteka telovadba za starejše vsak petek od 9. do 10. ure v Špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko javijo tik pred vadbo.
SK BRDINA
organizira zimovanje na Rogli v hotelu Plania od 21. do 28. decembra. Informacije na tel. 765693, 422777, 226271 ali na sedežu kluba, v Proseški ul. 131, ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET
obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja za kotalkarski tečaj. Interesenti naj se javijo na kotalkališču ŠD Polet vsak dan od 17.00 do 20.00 (tel. 211758).
SK DEVIN
sprejema vpisovanja za smučarski tečaj na plastični stezi od 29. t.m. do 6. decembra: za zimovanje v Bovcu od 21. do 28. decembra in Visokih Tatrah (ČSFR) od 31. januarja do 9. februarja 1992. Informacije in vpisovanje Bruno Škerk (tel. 200236) in Jordan Purič (tel. 327196) od 19. do 20.30.
DRŽAVNI KADETI
11.00	V Gorici: Bernardi - Kontovel.
PROPAGANDA
TURNIR LIBERTAS
9.30	v Trstu, Poggi Paese: Poggi - Breg.
MINIB ASKET TROFEJA JADRAN V briščikih, »Ervatti«; 14.00: Kontovel -Sokol; 15.15: Nova Gorica - Polet; 16.30: Divača - Sežana; 17.45: Bor - Breg.
ODBOJKA
MLADINCI
11.00	v Trstu, Montecengio: CUS Trst -Sloga.
MLADINKE
11.00	v Dolini: Breg - SGT; 11.00 na Opčinah: Sloga - CUS Trst.
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA C LIGA
10.00	v Trentu: Cassa Rurale Villazza-no - Kras.
PROMOCIJSKA LIGA
10.00	V Pordenonu: San Giovanni -Kras.
JUTRI
PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA 1991
KOŠARKA
DRŽAVNI MLADINCI
19.30	v Briščikih, »Ervatti«: Jadran Far-co - Rex Videm.
DEŽELNI MLADINCI
20.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor Radenska A; 19.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska B - Autosandra.
obvestila
SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita
16., 17. in 18. t. m. v dvorani I. Gruden v Nabrežini št. 89
(v neposredni bližini Trga si/. Roka)
Tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme
Urnik: danes, od 10. do 21. ure - jutri, od 15. do 21. ure Trgovina 3A ŠPORT iz Tržiča vam bo na razpolago z novo smučarsko opremo.
START
šport
Narodna ul. 160 OPČINE Tel. 213193
Velika izbira zimskih artiklov
MONTOt/8
Danes ob 14.30 na hipodromu Montebello
VELIKA NAGRADA
AVTONOMNE DEŽELE FURLANIJE-JUUJSKE KRAJINE ra najboljše 3-letne domačine