Štev. 1.
mm
Poiti
V Ljubljani,
zem püh
B4>''#v9O,!v,"''0ß
3$95fanuaria 1926.
42578
¥■
Vlil. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20-— L-etrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. —-1	Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Anton Adamič, Ljucljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je adresiratl le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Hanifc stalni zbori.
(Konec.)
Fulgura frango!
Za besedo se je priglasil tudi g. Haski-jewioz, M je navajal več drastičnih primerov o poslovanju ceni tratnih oblasti, ko je šlo za odmero pokojlnin. On ne veruje, da bi resolucije kaj zalegle, (k-i romajo druga za drugo v 'koš. Merodajni bodlo vprašali: Odkod pa dienlar? Govornik je plediral za to, naj se ob ipredložitvi resolucij nasvetuje tudi vlire za dohodke, s čimer sc naj pokrijejo višji izdatki za državne nameščence, kakor redukcijo ministrstev, odtegnitev reprezentančnih cigaret,-restringiranje neštetih komisij itd. Za vse imajo denar, samo za nas ne!
V sklepnem govoru je poudarjal 'predsednik O. Z. g. Lille g, da se je nekoč že -predlagalo, naj se poviša itrošarilna za 1 Din pri litru alkohola. Toda kaj se je odgovorilo nia ta predlog? — Da. b:i ta davek ne bil popularen za one kraje, kjer trošarine sploh ne poznajo. Strokovne organizacije niso itn, da bli dajale realnih podatkov, kje sc naj poiščejo novi viri za izdatke. To je stvar fl-nalnčnega ministra samega! V trinajstmilijard-nem proračunu j.e svota 13 do 19 milijonov, ki bi bila potrebna n. pr. za prevedbo kronskih upokojencev, tako malenkostna, da sploh ni vredno, govoriti o tem.
Gospod predsednik je nato ostro bičal one nilečneže, ki stoje še vedno ob strani organizacij in pozival zborovalce, naj podpirajo tudlj naše glasilo, ne samo z naročiftivijo, pač pa tud i s prispevki. V s a k org a n i z i-r a n nameščenec mora biti tudi naročnik Našega G 1 a -s a!
Prečitala se je naposled resolucija glede znanih 12 ifočk, kakor izplačilo dolgovane razlike, pomaknitev Ljubljane, Maribora itd. v L drag. razred, prevedba kronskih penzij v dinarje, zvišalnlje stanarine do izmere, ki odgovarja današnji najemnini, revizija zakona o civilnih državnih nameščencih v zvezi z razvrstitveno uredbo, priznanje izvesfnih na-daljnih olajšav pri vožnjah na železnici za upokojence in 'člane njih rodbin, izdajo pravilnika o predjemiih na službene prejemke, izplačevanje neokrnjenih draginjskih doklad onim upokojencem, našim državljanom, ki morajo bivati iz tehtnih razlogov v inozem-sitlvu, ukinitev premeščeni iz političnih nagibov, kar naj velja tudi pri eventuelni redukciji, priznanje posebnih doklad rezervnim častnikom — državnim nameščencem — za dobo vojne službe, oprostitev državnih nameščencev od plačevanja komorskih doklad — in ukinitev določbe zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec december 1925 ma-
rec 1926, s katero -se zvišuje najmanjši rok za pridobitev penzijske pravice od 10. do 15 let. Vse te zahteve državnih nameščencev in upokojencev so vladi ii!n- narodni skupščini dobro znane že iz resolucije Glavnega Saveza državnih činovnika i službenika v Beogradu z dne 26. novembra t. L, ter je vsaka ute-melj'itev za njih upravičenost odveč. Obenem izjavljajo državni nameščenci in upokojenci, -da bodo v dosego povoljne rešitve njihovih vitalnih vprašanj potom svojih organizacij ün preko Glavnega Saiveza državnih službenlika ih- činovnika v Beogradu zastavili vse svoje sile in celokupno organiza-torno moč.
Odlposlalni s-o bili tudi -brzojavi predsedniku vlade g. Nikoli Pašliču, Glav. Savezu in skupščinskemu predsedniku. Vsebino brzojavk priobčimo prihodnjič.
Po* zborovanju je poneslo predsedstvo -spomenico gosp. velikemu župalnu v Ljubljani.
O ostalih prtotesitnlih shodih v Sloveniji in tudi izven nje prinesemo poročilo v pri-Itodnji številki.	—č
Svita sei
Z zadoščenjem prinašamo uvodnik »Uč. tov.« iz štev. 50, ki se glasi pod geslom: »V eno bojno črto z ostalim državnim urad-ništvom za materijalna prava!.«, nastopno:
Te dni so se vršili protestni.shodi državnega uradništva in manifestacije za prava državnega uradništva.
Zdi se nam, da so ta zborovanja nekako preveč prešla mimo učiteljstva.
Starejši tovariši se še spominjajo, kako potrebno je bilo, da je bila v preteklih dece-nijilh naša organizacija borbena za materi-jelno stanje učiteljstva.
Danes je stvar drugačna!
Danes je prežela z vstopom v lastno nacionalno državo naša organizacija tudi važno kulturno in prosvetno misijo, ki jo bo morala izvesti in kateri bo morala v bodoče posvetiti več energije. S tem pa nikakor nećemo zanikati, da mora biti organizacija še borbena tudi v prvem pogledu a s povsem drugačnimi metodami.
Danes spada učiteljstvo med državno uradništvo in povsem krivo je, ako bi hoteli delati materijalno politiko povsem na svojo pest. Treba je skupnega nastopa z ostalim državnim uradinštvom in v tem pogledu bomo morali postati nekaki sindikalisti.
Res je, da činovniški Savez ni tisto, kar bi moral biti in kar bi mi hoteli, da bi bil. Toda, če bi vsi resno hoteli, bi lahko bil naša sila in moč. Ne bil 'bi le marioneta, s katero
poljubno igra minstrstvo financ in vsaka vlada.
Skupna organizacija, sindikalna, bi bila moč!
Velesila bi bila, močna opora, ki jo bomo vsi vkup v bližnji bodočnosti rabili bolj nego v preteklosti.
Utrditi bomo morali svoje centrale, utrditi bomo morali vezi med centralami, a tudi med njenimi deli; predvsem pa se moramo zavedati skupnih zahtev, ki jih imamo in ki nas vežejo ter silijo v skupno borbo.
List prinaša sprejete in odposlane resolucije. Mi smo trdili vedno eno in isto: Eden za vse, vsi za enega. Želimo le, da bi izšlo kaj kmalu — tudi sobice.
Ocena.
Uradniški novi zakon izkazuje ob vsaki priložnosti, kadarkoli se ga hoče praktično vporabljati, edinole negativen efekt. Skoro bi se dalo trditi, da prizadeti, t. j. vse uradništvo ni zadovoljno niti z eno točko določil. Eno najbolj perečih vprašanj je tudi letna ocena. Zakon določa, da se mora izvršiti ocena vsako leto enkrat in tudi, kdo jo mora provesti. Od te ocene zavisi napredovanje v višje položajne plače.
Pri veliki večini vseh oblastev se je izvršila ocena lani prvi pot, odkar je uveljavljen novi uradniški zakon. Kakor čujemo, izzvala je ta ocena pravcato revolto pri premnogih uslužbencih, to pa iz razloga, ker ni bil podan siguren in odrejen kriterij za ocenjevanje. Zakon je prepisal oceno, ni pa določil pogojev in smernic za ocenjevanje. Proglašen ni bil niti kakov pravilnik, kako se naj postopa, niti ni obelodanila centralna komisija pri ministrstvu pravde kakšne tozadevne instrukcije, ki bi veljale za vse resore in za vse, tem resorom podložne oblasti, urade in organe. Ves posel se je kratko in malo prepustil njihovim starejšinam. Ti starejšine so pa čisto navadni ljudje: niso ne vsegavedni ,in tudi nezmotljivi niso — kakor pravilno trdi C. Gl. — poleg vsega imajo vse polno človeških dobrih in slabih lastnosti. Bog-pomagaj — pregrešili so se! Prepričani smo, da morda ne namenoma... vsaj premnogi ne.
Tako sc je zgodilo, da so bili ocenjeni uradniki enega resora z istim delom, pa v različnih oblasteh in oddelkih, raznolično. Trdi se, da je osobito pri finančnih uradih v ocenah prava zmešnjava. Mnogo prav dobrili in sposobnih uradnikov je po zatrdilu poznavalcev razmer ocenjenih slabše, kot so zaslužili. Seveda, vsak ni tako srečen, da bi imel sebi naklonjenega starejšino. Vse te krivice pa zamore odstraniti edinole podan
kriterij, ki bi bil merodajen za vse ocenjevalce. To je prvi pogoj za pravično oceno. Drugi pogoj je ta, da vrši centralna komisija za ocenjevanje pri ministrstvu svojo dolžnost kar najbolj skrupulozno in da ne reši niti ene pritožbe površno. Ta komisija naj najvestnejše prouči vsak 'posamezni primer; izbira naj materijal, ki ga naj v obliki pravilnika izroči potem ocenjevalnim oblastem, uradom in organom.
Uradniški zakon je zelo slab; če sc bode pa izvajal poleg tega še preko njegovih in-itencij v smeri nadaljnega poslabšanja, potem je res boljše, da ga vržejo med staro šaro.
t Franc Ilovar.
Tragična smrt višjega računskega svetnika, računoispitača Ibavarja zasluži, da uradniško glasilo ne gre z molkom preko nje. To, kar je storil ta vrli mož, ta prototip vestnega in idealnega uradnika, ne more ostati brez (odmeva v nobenem čutečem srcu, zlasti pa ne v srcu uradnika.
Ni moj namen, da bi veličal pokojnika in ga slavil; v to se ne čutim poklicanega, ker sem ga premalo' poznal in ne vem o njem dosti več, kot to, kar sem čul od drugih. Gotovo je rajni Ilovar imel tudi napake — kdo na božjem svetu je brez njih? A če se o uradniku ne more reči nič hujšega, kot da je bil prvovrsten, prenatančen, preskropulozen in morda celo premalenkosten, ni to naposled nič takega, česar bi se moral sramovati. Da je bil na drugi strani zioipet malce prezaupljiv, iz tega se da sklepati, da je bil dlobrega, mehkega srca in da je pač druge po sebi sodil. Toda, kakor rečeno', moj namen ni, da bi povzdigoval njegove vrline ali manjšal eventualne njegove napake, meni sploh ne gre to-likiO' za osebo kot za to, kar se je zgodilo: za dejstvo samo torej, ki se mi vidi nad vse simptomatično in ki z bengalično lučjo osvetljuje poštenost in brezmejno vdanost našega uradništva do države.
Kaj se je zgodilo? Nižji uslužbenec je poneveril večji znesek, za katerega je bil po obstoječih prepisih baje tudi Ilovar odgovoren. Vsaj on je mislil, da je! Dotični uslužbenec mu neposredno n it L podrejen ni bil. Pa če bi mu tudi bil! Kam bi načelniki uradov prišli, akio bi jih res delali odgovorne za vsak čin podrejenega uradništva? Mislim, da ga ni šefa na svetu, ki bi bil zmožen, da nadzoruje početje prideljenega mu osebja s toliko natančnostjo, da bi bila absolutno izključena vsaka nekorektnost. Kaj takega zahtevati, hi se reklo, zahtevati nekaj, kar je izven človeških možnosti. Ad imposebile nemo tene-tur! To, kar se je pripetilo nesrečnemu Ilovarju, bi se pripetilo lahko tudi vsakemu drugemu še tako vestnemu predstojniku. Naj tudi delaj» propisi šefa odgovornega za take stvari, čuteče srce ga ne sme obsoditi! Čutečemu srcu pa se morajo naposled pokoriti tudi propisi! Zakaj človek je več kot mrtva črka! Prepričan sem, da bi se tudi Ilovarju ne bilo navzlic propisom nič zgodlik), prepričan celo, da je Ilovar sam dobro vedel, da se mm nič ne zgodi. On je šel vendar prostovoljno v smrt! Ne, ni storil tega iz bojazni, tudi ne iz ambicijoznosti, ker to bi bil egoizem; storil je to temveč iz tankočutnosti in tiste nam Slovencem deloma prirojene, deloma vcepljene, že skono bolestne tankovest-nosti, ki človeku ne daje nikoli miru, ki ga priganja k delu, kakor bič sužnja in ki mu v enomer očita: »Premalo si storil, premalo se pobrigal! Ako bi bil storil v polni meri svojo dolžnost, bi se ono ne bilo zgodilo!«
Strašno je, kadar se začnejo taki očitki! Prav živo si predstavljam stanje ubogega
Ilovarja! Kakor bi se bile zapodile erinije vanj, ga je neprestano preganjala misel: »Nisi bil zadosti vesten, nisi storil svoje dolžnosti, kalkor bi jo bil moral!« Vedno ena in ista misel, ki je ni mogoče pregnati! Razum mu veleva, da ni ničesar zakrivil, da je to zgolj nesreča, ki bi zadela" v enakih okolnostih drugega baš tako, kakor je njega. A čut dolž-n osti je močnejši kot razum, čut dolžnosti mu očita v enomer: »Ako bi bil storil še to in to, bi se ne bilo zgodilo!« Vč morda, da : bi tudi nikdo drugi tega ne bil storil, da bi bil v njegovem položaju vsak drugi postopal baš tako, kot je postopal on, toda za onega, ki je čezmerno tankočuten, ni to nikaka tolažba! On ve samo eno: da se je nekaj zgodilo, vsledl česar je oškodovana država, katere korist mu gre nad vse!. On ni ničesar zakrivil, on se ni niti najmanje okoristil, a država je bila oškodovana in to ga peče in boli! Pri tem čuti tudi, da je trpela kolikor toliko njegova čast in vse to skupaj je dovolj, da mu napolni srce obup, ki ga premaga naposled tako, da pozabi na ljubljeno soprogo, na ljubljeno deco in gre prostovoljno' v smrt!
Fran Ilovar je umrl mučeniške smrti! Duševne muke so nemara celo hujše od telesnih, vsaj kadar dosežejo tak višek, da zatro v človeku življenski nagon. Slučaj Frana Ilovarja je tak, da mora globoko pretresti vsako človeško srce!
Še ena poteza tega vzornega uradnika nam je znana. Običajno je baje, da dobivajo uslužbenci državnega podjetja, pri katerem je on vršil svoje uradniške posle, od časa do časa malo količino' v podjetju proizvajanih izdelkov brezplačno kot nekak priboljšek. Bržčas je ta običaj udomačen na vsem svetu, pa naj gre že za kako tako ali podobno državno ali zasebno podjetje. Kdo bi mogel zameriti uradniku, ako kaj takega sprejme? A Ilovar ni sprejel! Odklonil je z motivacijo, da mu po zakonu to ne gre!
Zakaj navajam to? Zavoljo tega, ker se v enem delu naše države toliko govori o uradniški zaradi! Ali bodo gospodje v Beogradu zdaj razumeli, zakaj se je polastilo tistikrat vsega prečanskega uradništva tako silno ogorčenje, ko se je osmelil neki višji državni funkcijonar pripomniti, da si uradnik vendar laho tudi kaj postrani zasluži? AH boste dospoda tam doli zdaj verjeli, da tisto ogorčenje ni bilo zgolj komedija, temveč da je prihajalo iz dna globoko užaljene duše?
Sploh bi kazalo, poskrbeti za to, da se slučaj nesrečnega Ilovarja razve po vsej naši državi in da zvejo zanj tudi oni visoki državni funkcijonarji, od katerih dobre volje je zavisna usoda našega uradništva. Morda bi se tem faktorjem potem vendar le odprle oči, morda bi vendar le začeli uvidevati, da uradnikov, ki zahtevajo zase primerne prejemke, ne gre zamenjati z navadnimi barantači, ki gledajo samo na to, kako bi se okoristili na škodo drugih. Uradniku, kakršen je bil Ilovar, država ni molzna krava! In s ponosom lahko trdimo: Ni en sam Ilovar med nami! Ako uradnik te vrste zahteva kaj od države, mu gre samo za to, da bi mogel živeti in ostati pošten in čist! Taki uradniki so zlata vredni in so zares stebri države! Kaka kratkovidnost, ako država tako »radništvo od sebe peha hi mu odreka ono, kar mu po božjih in človeških pravicah gre! Kaka zaslepljenost, ako vidijo oni možje, ki stoje na čelu državne uprave, v uradniku samo nekakega parasita, ki se ga je treba po možnosti otepavati! Ako so res kje kaki parasiti, iztrebite jih brez pardona, toda ne indcntificlrajte z njimi vsega uradništva! Z uradništvom stoji in pade država! Gorje državi, katere uradništvo moralno propada! Še imamo takih korenjakov, kakršen jc bil
Ilovar, navzlic vsemu, kar je moralo uradništvo že prestati! Toda nič čudnega ne 1», ako prej ali Slej tudi med uradništvom pojem poštenosti zamre, ako se bo napram njemu postopalo še dlalje tako, kiot se postopa dandanes! — Kako naj bi bilo uradništvo napram državi pošteno, ako ne bi bila napram njemu država poštena?
Naj bi ne prišlo nikoli takio daleč! Nas vse, ki trpimo, naj bodri k vztrajnosti na poti poštenosti idealizem pokojnega tovariša Ilovarja, kateremu bodi ohranjen med uradni-štvtom vekovečen časten spomin!	—nik.
Razlike.
Uslužbenci so se pritožili radi nepravilne prevedbe na Državni svet, ki je v več primerih tudi pritožbam .ugodil. Naenkrat pa je mestna kontrola črtala pripadajoče razlike na že dobljene prejemke in na pripadajoče redne zvišane prejemke po ugodnem rešenju Državnega sveta. Mestna kontrola motivira črtanje razlike s tem, da je zmanjkalo na partiji, po kateri so se razlike izplačevale, kredita, in dovoljuje izplačilo razlik samo za nekaj mesecev nazaj, namesto za ves čas, to jc od oktobra 1923 oziroma januarja 1924.
Radovedni smo, ali bi sc zadovoljil trgovec z dolžnikovo izjavo, da je prvega imel denar, ki ga je do drugega že porabil, ko se je oglasil trgovec s terjatvijo, in da je s tem, ker nima dolžnik več denarja, dolg poravnan?
Neizplačila razlik, kot je to odločila mestna kontrola je jakio nezdrav pojav, ki pod nikakhn pogojem ne more in ne sme obveljati še nadalje v praksi, če se pri kazni brezpogojno najde kritje iz uslužbenčevih dohodkov, ne oziraje se, ali bo imel s prebitkom dovolj za življenje ali ne, se mora tudi za dajatve države napram uslužbencem brezpogojno najti kritje.
Po sedmem etu obstoja naše države bi pač lahko že tudi bile zasigurane državnim uslužbencem in upokjencem pravočasno vse njihove dobrine, ki so predvidene z raznimi zakoni.
če ima državna blagajna dovolj denarja, da more izplačevati dnevno Din 400 posameznim poslancem na dnevnicah, kar jim privoščimo, bi tudi za železničarje in javne nameščence ne smelo manjkati denarja za izplačilo težko prisluženih borih par grošev.
Apeliramo na vse poslaniške klube, kakor tudi na vse merodajne faktorje na državnem krmilu, da uvažujejo, da je neizplačc-vanje razlike — milo rečeno bresrčnost, ki p:> našem mnenju ogromno škoduje državnemu ugledu, in da povzdignejo svoj glas v narodni skupščini in zahtevajo, da izplačuje državna blagajna uslužbencem vse prejemke redno, kot jih zakon določa.
Tako piše »Jugosl. železničar.« Morda nismio točno informirani, toda čuli smo, da mestna kontrola sedaj ne nasprotuje izplačilu razlik po razsodbah Drž. sveta, če je kredit na razpolago.
Mišljenja stalne komisije za izvršitev in uporabo uradniškega zakona.
1.) K čl. 245 zak., Ministrski svet bo moral predpisati uredbo, v kateri bi označil stroke, za katere se dovoljuje prestop iz nižje kategorije v višjo; ta člen velja samo za one osebe, ki so že državni uslužbenci. Uslužbenci, ki so po gotovih beneficijah prišli po prehodnih določih v nižjo kategorijo, se ne morejo okoristi s tam članom 245.
3.) K čl. 15 razvrst. uredbe: Ta člen velja tudi za one osebe, ki so šele pred začetkom svetovne vojne dokončale študije, ali zaradi izbruha wjne niso zamogle vstopiti v drž. službo, (ker so stopile v vojsiko).
4.	) K čl. 146 z a,k.: Ako je bil drž. uslužbenec upokojen po starih propisih, tedaj se odmeri rodb. pokojnina pnocentuelno po čl. 148 nov. ur. zakona, a od osebne popokjnine po starih propisih.
5.	) K čl. 241 zak.: Kot efektivno trajanje vojnih let se mora računati stvarno na vojni službi provedeni čas, t. j. po faktičnih dnevih brez zaokrožanja.
K čl. 43 zak.: V primeru ločenega življenja pristoji dodatek za deco ornemu izmed obeh zakoncev, pri katerem so otroci pravno na vzdrževanju, a ne faktično.
7.	) K čl. 125 zak.: Kontraktuelni uslužbenci todn. njih družine nimajo pravice do beneficij iz čl. 125 (odmera penzije in podpore).
8.	) K čl. 117 zak.: Ako so v enem uradu predstojnik in podrejeni uradniki! v eni in isti kategoriji, je odrediti njihov rang po medsebojnem službenem odnošaju, poleg tega pa seveda, tudi ipo propisih tega člena.
10.) Čl. 235 zak. velja za moške in ženske uslužbence.
12, 13). K čl. 112 zak.: Rod pojmom »rodbina« je razumeti samo uslužbenca, ženo, zakonsko in pozakonje.no deco. Zakon predvideva samo brezplačno lečenje v drž. bolnicah; tedaj ni mogoče, da bi se odredilo zdravljenje v drugih (samoupravnih, obč.) bolnicah v breme države.
16.	) K čl. 64 zak.: Prestop iz stroke v stroko. Rezerviranje mest v novi stroki je nemogoče. V novo stroko more priti uradnik le tedaj, ako je izpolnil vse pogoje in ako je v novi stroki mesto izpraznjeno'.
17.	) K čl. 241 zak., čl. 15 razvrst. uredbe ter čl. 9 zakona o dobrovoljcih iz 1. 1921: l.eta, prebita v dobroveljski službi, ako dobrovoljce stopi po tej službi v drž. službo, se štejejo v z mislil čl. 241 samo po efektivnem trajanju.
18.	) Med členom 108, ki velja samo za drž. uslužbence in med čl. 124 ni nikake vezi.
2.) K čl. 40 zak.: Uradnikom in uslužbencem kaznilnic se mora na osnovi tega člena dovoliti brezplačna kurjava in razsvetljava.
23.) K čl. 137 peti odst. Občinska služba je služba javnih samoupravnih teles.
27.1 K čl. 108 zak.: Ako mora zdravnik potovati v kraj, kjer se vrši zdravniška preiskava, mu gredo potni in s etilni stroški.
28.) K čl. 230 zak.: Računski uradniki, ki so v konceptni službi, ne morejo biti prevedeni v I. kategorijo drž. uradnikov.
30.) K čl. 102 zak.: V drž. službo je vstopiti v 15 dneh etc. Prošnja za podaljšanje roka 15 dni mora biti vložena in rešena pred iztekom tega roka.
32.	) K čl. 133 t. 10 in čl. 4, t. 5 zak. Zadostuje, da je le začasno vojaške službe oproščen; tudi potem lahko ostane v drž. službi, odnosno, lahko vstopi vanjo.
33.	) K čl. 15, 19, 114 in 153: Odločbo o odpustu iz začasne drž. službe izda oni organ, ki je' izdal odločbo o sprejemu v začasno službo'.
*
IV. Serija:) Ministrstvo za pravosodje, spis št. 17644, spis finanč. ministrstva št. 2117 od 21. junija 1924.
1.) O reaktiviranju uslužbencev po 1. sep. tembra 1923. »Za reaktivirane uslužbence ne važi odredba čl. 230 zakona. Da bi se reaktiviranje moglo izvršiti, potrebno ic« da ta lica Ispunjavaju sve uslove, koje zakon predvidja za postavljanje u državnu službu.« One, ki
ne 'izpolnjujejo vseh teh pogojev, je razrešiti službe.
2.> Pogreško glede službene dobe je mogoče popraviti administrativnim potom.
4.) Nagrade kontraktualnih uslužbencev. V postavitvenem odloku je treba označiti višino honorarja. Pri izplačevanju odrejene nagrade je postopati v zmislu čl. 124 in 64 zak. o drž. račn. (... se mora v vsakem primeru izplačevati nagrade v naprej za izvesten čas onega meseca, ki je nastopil im ki traja. Ur.)
10.) Služba pred dovršenim 21. letom, da celo pred 18. letom starosti se priznava za penzijo, ako je bila priznana že po prejšnjih propisih (in je bil plačan penz. prispevek.!
12.	) Absolventi obrtne trgovske šole in nižje ženske obrtne šole spadajo v III. kategorijo, ne glede na mišljenje ministrstva trgovine, ki ga ima o teh šolah.
13.	) O uslužbencih, ki ponovno vstopijo v drž. službo, ozir. prosijo za vstop. Kam naj se jih razvrsti? Pogoj za vstop v drž. službo je razložen pod t. 1. Po1 njegovi šolski kvalifikaciji odredi se kategorija. »Stepen osnovne plate odredjuje mu se prema godinama službe, koje mu se po dotadanjem zakonu priz-znaju za penziju." Po istih služb, letih se mu računajo tudi roki po čl. 57 zakona.
15.) Po določilih čl. 68, ki veljajo za uradnike, zamorejo tudi zvaničniki in sluge prestopiti v uradniške kategorije, če izpolnijo pogoje, ki jih citirajo dotočila čl. 63, 64, 65, 66 in 67 iir. zakona. ( če bi morda koga zanimalo, v kakšen položaj preide zvanionik ali sluga, ki prestopi v uradniško kategorijo, katero osnovno plačo' dobi, katero kategorijo i.i grupo, naj se obrne na uredništvo, a mora citirati točko in serijo teh objašnjeni. Ur.)
17.) Leta advokature se računajo po čl. 237 zak. o ur. tudi za odmero osnovne plače, (kakor za penzijo).
19.) Stanarina se zniža vsem onim, ki imajo pri kaznilnicah in pri sodiščih naturalna stanovanja; vsi spadajo' pod določila čl. 39 zakona.
24.) Kateri redni. kadrskj rok se naj odbija, z ozirom na dejstvo, da so nekateri služili li 2, 3 in 4 leta v redni vojski. Osnove zakon ne pozna, »zato treba, da se u svakom poedinom slučaju odbije, naime roka, onoliko koliko je taj rok stvarno i trajao.
(Dalje prihodnjič.)
Vestnik.
Specijalne doklade. Kakor smo zaznali, pritiska finančno ministrstvo, da sc § 49. dvanajstin-skesa zakona za avgust—november 1925 izvede doslovno, striktno. Potemtakem odpadejo vse izredne doklade tudi sodnemu osobju, ostanejo pa doklade finančnim kontrolnim organom za izvrševanje kontrole po t. t. 99 a zakona o taksah. Kaj so pozabili na geslo: D i vid e ct imipera? Nam je to ljubo; marsikdo se bode zopet spomnil skupne matice, ko mitu gre za kožo.
Ocenjevanje državnih uradnikov. V smislu čl. 72—87., zakona o državnih uradnikih in uslužbencih, bi se morala že do konca 1. 1925 izvršiti ocenitev vseli državnih uslužbencev. V to svrho so sestavljene oblastne komisije, da izvršijo ocenjevanje, ki je potrebno zaradi razvrščen ja državnega uradništva.
Ali je dopustna pritožba proti razsodbi Držav, nega sveta? 'Državni svet s precejšnjo naglico rešuje pritožbe proti prevedbi. Rešenja Državnega sveta dobivajo tovariši povečini negativna in se zahteva od vsakega tovariša Din 100 takse, ker je bila pritožba po mnenju Državnega sveta ne-utemeVena in vsled tega odbita. Pripominjamo1, da pa s tem, da je pritožba odbita po Državnem svetu, še ni izrečena končna odločitev in da ima vsak uslužbenec možnost po čl. 44 in 45 zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih, da prosi s ponovno prošnjo za obnovitev postopanja. iProšma se mora poslati v dveh izvodili naravnost na Državni svet v Beograd.
Železničarske personalne hiše. Po novinah smo zaznali, da je gospod minister saobraćaja ugodil vlogi UJiNŽ. v Beogradu v toliko1, da se bodo zidale tudi v Ljubljani po dve hiši za železniške uslužbenee. To je menda edini uspeh, ki ga bodo deležni, pa samo železničarji — iz ^milijonskega fonda za uradniška stanovanja po poslednjih dvanajstinah. Sedaj ste zadovol ni, kaj!
Zopet novi uslužbenski listi — osebne popis-nice. Na podlagi čl. 115. čin. zakona je minister pravde izdal sedaj za vse ves or e predpis' novih nslužbeiiiskih listov. (»Uradni list« št. 107 od 30. novembra 1925.) Državna tiskarna v Beogradu je ■izdala sedaj tiskovine za vse resore po tem predpisu. Vsak uslužbenec si mora sam nabaviti po dva izvoda usiužbenskega lista. Novost je ta, da bodo v uslužbcoskem listu tudi fotografije državnih uslužbencev. Po izdanem predpisu morajo biti z dnem 31. decembra 1925 novi uslužbenski listi izvršeni. Podrobni predpisi so razvidni iz »Uradnega lista«.
Razglas o podaljševanju veljavnosti legitimacij za državne uslužbence. (»Uradni list« št. 107, leta 1925.) Po členu 90. pravilnika o voznih olajšavah na državnih železnicah, objavljenega v »Uradnem listu« z dne 17. novembra 1924, št. 336/105, podaljšuje veljavnost legitimacij državnih uslužbencev, upokojencev in njih rodbinskih članov ono oblast-vo, pri katerem je uslužbenec dne 1. januarja naslednjega leta v službi ali od katerega prejema pokojnino. — Pri podal'Sevanju je treba upoštevati zlasti odredbe člena 92. pravilnika. — Do legitimacij za ipolovično vožnjo imajo pravico vsi aktivni uslužbenci, ki so po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih iz leta 1923., nadalje častniki in vojaški uslužbenci, ki so po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923. postavljeni za državne uslužbence. — Kontrakt ual ni uslužbenci, s katerimi je sklenjen formalni dogovor po poslednjem odstavku člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, imajo pravico do legitimacij samo zase, ne pa tudi za rodbinske člane. — Dnev-ničarji in honorarni uslužbenci nimajo pravice do legitimacij. — Upokojeni državni uslužbenci in častniki, nadalje njih vdove in sirote imati pravico do legitimacij, dokler prejemajo pokojnino in draginjske doklade. — Rodbinski člani aktivnih državnih uslužbencev, častnikov in upokojencev, t. j. žene in zakoniti otroci, imajo pravico do legitimacij, dokler prejema uslužbenec ali upokojenec zadnje rodbinske doklade. Veljavnost modrih legitimacij za aktivne državne uslužbence in častnike se podaljša tako, da se overovi na tretji strani legitimacije z žigom in s podpisom uradnega starejšim e zgorn'a rubrika; v sivih legitimacijah za upokojence in rodbinske člane aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev .pa je treba na sedmi strani na isti način overoviti dve rubriki, in sicer zgornjo in spodnjo. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani, dne 27. novembra 1925.
Prošnja. .Ponovno prosimo vse gospode .tovariše, katerim smo poslali nabiralne .pole, naj žrtvujejo nekaj časa za naše glasilo in mu pridobe novih naročnikov. Doslej so nato: vrnili razun v zadhji številki navedenih treh gospodov tovarišev nabiralne pole sledeči gospod e:	Ivan Drašler,
Mokronog, z 1, Mijo Potočnik, Gor. Radgona, s 4, Viko Koritnik, Brdo, z 2, Anton Cvah-te, Celje, s 3, Fran Butolem, Maribor, z 12, Anton Močnik, Mari bor, s 5, Alojzij Rozman, Novo mesto, s 6, Oro-slav Verbovnik, Prevalje, z 9, Josip Sim eri, Šoštanj, s 3, Ivan Zagorc, Višnja gora, s 3, Ante Grafenauer, Vransko, s 4, Fran Rendla, Krško, s 7, Stane Vedlin, Kamnik, z 10 novimi naročniki. — Kar je uspelo tem gospodom, katerim se za njih 'požrtvovalni trud najiskreneje zahvaljujemo, posreči se tudi ostalim, če 'le slede njih vzgledu in agitirajo za list povsod med tovariši. Le malo dobre volje in več čuta solidarnosti in uspeh ne bo .izostat. Žalostno pa je, da smo od 150 razposlanih nabiralnih pol dobili doslej nazaj le 16, med temi iz Ljubi'ane le dve. Gospode tovariše, ki še niso obnovili naročnino za tehoče leto, uljudno prosimo, dia store to takoj ter poravnajo tudi morebitne zaostanke, če ne že vsega, vsaj nekaj, ostalo pa pozne'e. Vsem gospodom tovarišem, ki so s postanimi jim seznami zaostankov le te izterjavah, se najtopleje zahvaljujemo in jih prosimo, da nam store to uslugo tudi v bodoče.
Uprava.
«
Za »Tiskovni sklad« »Našega Glasa« so nabrali: G. Jo-sip Simerl v Šoštanju 410 Din, od teh so zbrali 70 Din javni nameščenci in upokojenci na protestnem sestanku 18. decembra 1925. G. Anton Cvahte v Celju 90 iDin, darovalo uredništvo davčnega okrajnega oblastva v Celju. G. Ante Grafenauer v Vranskem 85 Din. G. Mijo Potočnik v Gor. Radgoni 20 Din. G. Ivan Zagorc v Višni gori 10 Din. — Nadalje so darovali: G. Jožef Ko-totič v Ljubljani in g. Rupko Brovet v Trebnjem, vsak po 10 Din. G. Adolf Arko v Ljubljani, g. Josip Simerl v Šoštanju in g. Franjo Ambrožič v Trebnjem, vsak po 5 Din. — Najiskrenejše se zahvaljuje vsem gg. tovarišem nabiralcem, kakor itudi darovalcem uprava.
Občni zbor Udruženja državnih nameščencev in vpokojencev v Kranju se vrši v nedeljodne 24. jan uar ja t. 1. ob 10. uri v gimnaziji. Dnevni red: 1.) Poročilo odbora. 2.) Poročilo preglednikov računov. 3.) Volitev novega odbora. 4.) Določitev članarine. 5.) Slučajnosti. Člani se vabijo, da se udeleže občnega zbora v polnem številu.
tovarna Čevljev peter kozina &
KOMP. Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode nanovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mihaj-lova ulica 4.
Društvo sodnih poduradnikov in slug v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor na dan 2. februarja t. I. ob 2. uri popoldne v justično palačo,
soba št. 28, v Lhibljani. Dnevni red glasom društvenih pravil. Pozivamo tovariše z dežele, da se občnega zbora polno številno udeleže, odnosno da vpošljejo pooblastila ljubljanskim tovarišem. — V Ljubljani, dne 7. januarja 1926. — Odbor.
Redni občni zbor Društva državnih pisarniških uradnikov se bo vršil dne 2. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v restavraciji Miklič, poleg glavnega kolodvora. — Dnevni red: 1.) Poročilo odbora. 2.) Poročilo preglednikov. 3.) Eventualna sprememba pravil. 4.) Določitev članarine. 5.) Določitev prispevkov za' pogrebni sklad in višine posmrtnin. 6.) Volitev novga odbora. 7.) Slučajnosti. Udeležba obvezna in dolžnost vsakega člana. — Za odbor: Rus, tč. predsednik. — M i s 1 e j, tč. tajnik.
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenja.
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.
&&&&&&&&&&&&&&&&

•St
•$t	1
•Bi
•Bi

k
*$•
&
&
: Je '»eiidsšs1 eiaibolgši!
»XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCIOOOOOOOOOOOOGOOOC
Neprekosljivi so ie
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji In materiialu. Izredno nizke cene.
Oglejte si jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača L ub. kreditne banke.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxioonooonnonnoi
priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladk mja, kave. o ja, n ašli, rito, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonijaluega blaga, — Pri večjem odjemu izredne cene. - Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje naifmejše in najtrpež-
;omerieinnamčlh,eh-,,rst Kdor kupuje vzadrugi, kupuje pri sebi!
Državni uslužbenci, kupujts v svcjl zadrugi!
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norimber-škega in galanterijskega blaga na veli o In malo.
Velika zaloga volne za pletenje jumperjev, nogavic itd.
Cene nizke — postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
Razširlajle „Paš G8as‘
Velika zaloga
Mograliiti aparaioi in noMin.
Drogerija
yinton Kanc sinova, £jubijana,
Židovska ulica 1,
Najboljši
šivalni strop in kolesa edino le
Josip Minta
znamka
GrMo Feniks
za rodbino, obrt in industrijo
Liubljana
blizu Prtiirmieii spomeniki Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na malo
Pri I. Trpinu
Mariboru na Glavnem trgu št. IT
se najlažje kupi perilo, obleke, dežnike itd. ker je res pra^ poceni.
Specijalna irgouina štetan! izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izniro spe-minskili izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M, Mihelič
LiuMjana, Šelenburgova ul.
ISaevkB*	J6 krojaški atelje
ErfTcie!	Ljubljana, Kuiodvorskaui.28
Izdeluje se za dame in gospode po napiovcjših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
F. Szuntner, Liubljana
Šelenburgova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Modna in športna trgovina za dame 1« gospode
P. Magdič
UUBLJANA nasproti glavne pošte.
Telefon Inf. 438. Priporoča se
modna trgovina
fl. Sinkovič M. I "m
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Tovariši!
Priporoča sc Vam tigovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami*
11 mi a. m
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene

priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno In solidno
C. I. Hamann,
Ljubljana
Vam nudi najsolidnejSi vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja, puha in modnih potrebščin.
PredtlskarSia
modernih
ročnih
del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.