Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev.100.	V LjUtllH V SOtlOlO, 3. DlOla (913.
Leio XLI.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meaeo „ . . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za eelo leto napre] . . K 24'— za en meBeo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotni, izdaja: =
za celo lete ...... T—
za Nemčijo oeloletno , „ 9-— za ostalo inozemstvo „ 12-—
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice itd.:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
- Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izbaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red.
K3~ Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo ]e v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštne brantlnlce avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Balkanski klen.
Dr. I. žitnik.
Balkanska kriza jc zmedla vso Evropo. Diplomatje so postali nervozni in javnost je vznemirjena, ker vidi in čuti, cla se krha edinost med velesilami. Kralj Nikita jc zasedel Skader, njegov dosedanji smrtni sovražnik Essad paša Albanijo, in tako so v balkansko dramo vpleteni prizori, ki so podobni komediji. Vojaška akcija precl Skadrom je končana in pričeli so sc resni boji med diplomati.
V ospredju te žalostne evropejske akcije je naša država, ki je prisiljena, varovati svojo veljavo in ogrožene koristi. Sedaj ne pomaga več, ako grajamo nojevo politiko, ker ima spričo dejstev besedo trezen razum. Monarhija mora biti na straži. Danes ni merodaj-no in odločilno samo vprašanje, čegav je ali bode Skader. Za kulisami sc snujejo spletke proti naši državi, zgostila se je že tretjič med balkansko vojsko resna nevarnost. Odločiti se mora, uli še velja v evropskem koncertu beseda Avstrije in še živi njen zgodovinski poklic, ali naj pusti in trpi, da gre Evropa preko nje na dnevni red. In v tem kritičnem trenotku ni umestno raz-iskavanje ali očitanje, cla trozveza ni bila kos svoji nalogi. Računati moramo z dejstvi, ki so sicer rezultati starih napak in zmot, toda imajo danes aktuel-ni pomen.
Razmero so danes na las podobne onim ob aneksiji Bosne in Hercegovine. Tedaj se. je bilo okoli Avstrije odprlo črno žrelo in na dnu smo videli, koliko nasprotstva jc proti nam v Evropi. Ves svet je rohnel, ker je Avstrija uporabila le svojo pravico, ki si jo je kot mandatar Evrope pridobila z mečem, s tridesetletnim kulturnim clelom in milijardo svojega truda. Vse sc je bilo za-rotilo proti nam. Anglija je tedaj proti Avstriji mobilizovala diplomacijo, Francija finančne velesile in Rusija svoje čete. V nevarnosti je bila tedaj celo trozveza, ker Italijo je mikala eks-tratura. Danes so se odprla ista žrela diplomatičnega pekla, ki pleše na balkanskem kleku. Italija pa čaka na preži , . .
Kdor pa v tej drami išče idejo panslavizma, ta ne pozna zgodovine in faktorjev, ki jo ustvarjajo. Odnošaji med državami se razvijajo v duhu idej,
katerih tvorne sile se izpreminjajo po razmerah časa. Med Avstrijo in Rusijo igra prvo vlogo ideja protektorata na Balkanu. In ta ideja je starejša, nego panslavizem ali pangermanizem. Celo med balkanskimi narodi sc jc oživila narodna ideja, šele tekom minolega stoletja. Bili so časi, ko sta Avstrija in Rusija vzporedno in vzajemno na Balkanu za krščansko rajo lomili kopja. Avstrija jc imela v svojem grbu črno glavo srbskega nerasta, srebrnega bulgarskega hrta in Bosne okovano roko s krivim mečem. Cesar Jožef II. je iz vojnega tabora pri Zemunu leta 1788. pisal v pismu na grofa Montmorina: »Turčija .je bila vedna sovražnica Avstriji. Prišel je čas, da maščujem človeštvo, da osvobodim Evropo nadlog, ki jih je morala prenašati, da zatrem barbarsko zalego, ki je bila stoletja huda. šiba.« Žalibog se to ni zgodilo, ker je bila pozneje avstrijska diplomacija zaposlena drugod in je Avstrija pro-tektorat prepuščala Rusiji. Že car Nikolaj I. jc namigoval avstrijskemu diplomatih »Balkansko vprašanje je stvar Rusije!« In diplomat se je še drznil odgovoriti: »In Avstrije!« Po bero-linski pogodbi je pokojni prestolonaslednik Rudolf omenil angleškemu diplomatu: »Ako sme habsburška zastava vihrati na trdnjavi v Solunu, potem tudi Dunaj ne bode ugovarjal, ako ruski car križ postavi na Aji Zofiji v Carigradu.« Prišlo je drugače. Berolinski kongres je Avstriji priznal protektorat na zapaclU, Rusiji na vzhodu Balkana. S tem se jc poostrilo razmerje med Rusijo in Avstrijo, ker akcijska svoboda, jo bila obema omejena. In trditi smemo, da je ravno to nasprotje pospešilo balkansko krizo.
Balkanski narodi so sami dokončali boj s Turčijo za svojo svobodo; pred Carigradom je zbrana bulgarska in v Solunu grška armada. S Turčijo je poražen panrusizem, in Avstrija žanje danes nehvaležnost za krvave žrtve stoletnih bojev proti »turški zalegi« in — česar tudi danes nočemo zamolčati — plačuje stare grehe in zmote svojih diplomatov, ki so živeli le iz rok v usta.
V tem trenotku je vprašanje Skadra postranska stvar. Važno je za našo državo vprašanje: Kdo kuje intrige, kdo zavlačuje sklepe londonske konference in kaj je namen teh diplomatič-nili spletk, ki so naperjene proti habsburški monarhiji? V tem vprašanju tiči vsa situacija, ker albansko vpraša-
nje samo zase ne bode rešeno pri Skadru, v najugodnejšem slučaju le odloženo. Avstrija mora imeti odprto Ad-rijo do Sredozemskega morja in sve-to\nega trga. Albanija pa je naravna obramba tc morske ceste, ki je Avstriji potrebna, kakor človeku pluča. Kdor je neomejen gospodar v Albaniji, ta ima v rokah ključ do Adrijc. In s tega stališča moramo presojati življenjske koristi naše države, kar smo že opetova-no naglašali. Avstrija jc priznala načelo »Balkan balkanskim narodom«, po tem načelu je zasledovala razvoj sedanje balkanske krize. Ni se uprla Srbom in Črnogorcem, ko so zasedli Sandžak, do katerega ni bila ugasnila pravica. Ni ovirala Srbije, ko si jc osvajala staro svojo očetnjavo tudi čez sedanjo narodno mejo. Z največjimi simpatijami smo pozdravljali zadnjo križarsko vojsko na Balkanu in zmago krščanske ideje in kulture nad barbarstvom. Uresničila se je do gotove meje iskrena želja slavnih avstrijskih junakov. Ko pa so v zmagoslavju združene vojne čete hotele dobiti v roke tucli ključ do Adrije, je postalo nujno potrebno, cla Avstrija brani in zavaruje svojo bodočnost. O obliki in sredstvih te samoobrambe nc govorimo. Tako se je iz balkanske krize razvila nevarnost evropejskega požara.
V kotlu na balkanskem kleku so varili in kuhali strupena zelišča čarovniki, ki se o belem dnevu skrivajo precl javnostjo. Sedanji obtoženci so dona-šali le vodo in drva. Med maroško krizo je angleški veleposlanik .na Dunaju sir Cartvvight izgovoril pomenljive besede: »Središče angleško - nemškega spora je turško vprašanje.« In težišče je v Aziji, kjer se bode v doglednem času odločila osoda turškega sultana-ta. In tu pridejo v prvi vrsti v poštev Rusija, Anglija in Nemčija. Angleži so dolgo odrivali Ruse v Aziji in na Balkanu, končno pa se ž njimi pobotali in sklenili zvezo, v kateri ima Francija določeno vlogo. Ker pa je Balkan most do Azije, so vse balkanske krize in ho-matije v najtesnejši zvezi s svetovno politiko. Kdor hoče izvajati iz teh dejstev logične sklepe, more razumeti sedanji spor in antagonizem mecl državami, ki so zastopane na londonski konferenci. V tej situaciji vsaka država dobro premisli, preden se odloči za resen korak, da sc ne zaplete v mreže. Zato prepuščajo balkansko bojišče lc istim, ki so neposredno interesovanc. In mecl velesilami je prva Avstrija, od-
kar je sama balkanska država. Za Avstrijo, ki izven Evrope ne išče sveta, je Balkan edino torišče, do katerega si mora zavarovati prosto pot. Naša dolžnost pa je, cla uravnamo svojo politiko, kakor nam koristi.
Mnogi so, ki trdijo, da iščemo izgubljene sreče. Ali naj živimo v resig-naciji, ki se odpove vsaki bodočnosti? Obsojala bi nas zgodovina, proklinjali potomci. Balkanska vojska ni izpreme-nila faktorjev, ki tvorijo habsburško državo, ni razveljavila zakonov in pogojev, ki zahtevajo in zagotavljajo njen Obstanek. Habsburška država je prestala sto viharjev in prebolela mnoge bolezni svojih diplomatov ter s tem dokazala svoj zgodovinski poklic. Naš modri vladar, ki je popravil že mnogo zmot svojih svetovalcev, je svoje narode in Evropo obvaroval že več pretečih vojsk. Ako pa bi zahtevala nevarnost, cla branimo svoje domove in očetnjavo, tucli sedanji slovanski rod ne bode delal sramote svojim prednikom. Četudi smo zadnji v avstrijski družini, vendar smo vedno stali med prvimi pod cesarsko zastavo proti vsem sovražnikom. Navzlic mnogim grenkim prevaram ne izgubimo upanja, da se bodo tudi Slovencem in njihovim krvnim bratom pocl habsburškim orlom zjasnila vremena. Močnejša, nego vsako orožje, je pravica, ki zaspi, a nikdar ne umre. Narodnim klevetnikom pa velja naš edini odgovor: »Oderint, dum . metuant.«
Balkanska zveza in obCo ideja.
Prof. A. B e z e n š e k.
Sofija, koncem aprila.
Težavno je pisati slovanskim časnikom o notranjem prepiru balkanskih zaveznikov v takem smislu, da bi sc mu niti z ene, niti z druge strani ne moglo očitati pristranosti. še ruskim velikim časopisom, kakor so »Novoje Vremja«, »Ruskoje Slovo«, »Golos Moskvi« i. dr., se je iz raznih dežel na Balkanu odgovarjalo, da ne gledajo popolnoma objektivno na sporni predmet, ali pa da niso o bistvu istega dobro pod učeni. Za pisanje v drugih slovanskih novinah se je pa dosedaj ena ali druga stran le toliko zmenila, kolikor je bil zadržaj v njeno korist. A polemika se z nobenim drugim slovanskim listom ni vodila.
Ker so se nekateri listi posebno zavzemali za to, da vlada sloga in
Zadnji dnevi turškega Odrina.
(Vse pravice pridržane.)
Iz dnevnika obleganca. Zapisal P. Hri-stov.
(Konec.)
Torek, 25. marca.
Rezultate današnje bitke mi je težko točno določiti; opirati se moremo le na pričevanje nekaterih turških vojakov in častnikov, ki si v marsičem nasprotujejo. Mecl 7. in 8. uro zjutraj so bili Turki ob cesti proti Carigradu nazaj potisnjeni; Bulgarom so pustili štiri topove in dve mitraljezi, ker niso imeli konj, da bi jih odpeljali. Turki so imeli tam zaseden lep griček Mezar-tepe v kotu med carigrajsko cesto in med cesto, ki se odcepi proti Lozen-gradu (Kirk-Kilise). To jc bila zelo dragocena pozicija. Kakor jc videti, so morali Bulgari korakati preko trupel svojih tovarišev, da so mogli zasesti: Me-zar-tepc; zato pa obvladujejo Odrin in glavne forte, kar je za Bulgare zelo važno.
Pri Fapas-.tepc (na zahodu) so |
Turki izgubili en kilometer terena, torej več prednjih okopov; častniki to tajč, a jim nc verjamemo. Z daljnogledom dobro vidimo, cla je Fešil-tepe, prvi grič, vzhodno od Papas-tepe, ves razoran od krogel. Izmed dveh velikih topov na vrhu je eden videti prevrnjen, drugi pa napol pokrit s prstjo. Vse krilo te utrdbe je videti kakor nanovo razorano polje.
Pri vasi Čorek-koj (južnozahoclno) je bilo več bajonetnih napadov; malo sotesko in most zahodno od vasi so osvojili Bulgari; soteska jc polna mr-ličev.
Pri Pamuk-clere (južno) je bila ena turška baterija odrezana ocl drugih; vse turško moštvo, ki je bilo z muni-cijo poslano k tej bateriji, je bilo postreljeno. O severnem sektorju nimamo poročil.
Turški častniki zatrjujejo, da je obramba trdnjave še mogoča in cla so Bulgari z ogromnimi žrtvami dosegli le neznatne uspehe.
Cel dan in celo noč jc bilo z veliko silovitostjo bombardirano tudi mesto samo. Nekoliko dni so nam prizanašali; sedaj so pa morali meščani drago plačati kratek počitek. Med prebivalci je bilo mnogo ranjenih in ubitih, posebno oh nepričakovanem pričetku streljanja, ko so meščani šc vsi poči-
vali. Pri Hajvan-Seraju je bila ubita cela družina, pri grški gimnaziji pa mati z dvema otrokoma.
Mnogi trdijo, cla je Šukri paša zadnji torek prejel ultimatum z grožnjo, cla se mestu ne bo nič več prizanašalo, ako ga nc izroči v desetih dneh. Danes je že osmi dan, odkar sc jc to zagrozilo, in nekateri trdijo, cla je torek usodni dan za Odrin.
Nocoj so pripeljali v lvara-Agač tri vjetnike, clva Bulgara in enega Srba; clva sta bila ranjena na nogah in rokah. Ko so stali pri policijski straži, so iz svojih žepov potegnili bel kruh, sir in prekajeno meso. Otroci so z velikim začudenjem gledali ta prizor; otročiči nekega našega gosta so pritekli k očetu in klicali: »Oče, vjetniki jedo bel kruh . . . Poglej, kako je bel kruh lep!« Res, žc dolgo nismo videli belega kruha.
Generalni štab je g. Zablovskega, poslovodja francoske železniške družbe, vprašal, koliko smodnika ima v zalogi. Morebiti bi ga rabili za mine.
Mnogoštevilnih ranjencev nimamo kam elevati; tucli nosilnic manjka. Sicer pa vsled neprestanega bulgarskega streljanja ni mogoče iti na bojno polje, da bi obvezovali ranjence in pomagali umirajočim.
Sreda, 26. marca.
Zadnji dan.
Lepo vreme. Topovi so celo noc močno streljali, tudi streljanje pušk jc bilo zelo živahno; a ker je bilo streljanje precej daleč (na scvero-vzhodu; pisatelj tega dnevnika je stanoval v južno-zahodnem" odrinskem predmestju), zato bučanje za nas ni bilo neznosno. Ob treh zjutraj sc je začelo strašno grmenje topov in močno streljanje pušk proti Ahor-Koju in Pamuk-clere (jug); gotovo nov naskok. Ob petih zjutraj so začele baterije s planjave in utrdbe Papas-tepe streljati proti griču Kartal-tepe (jug) in vasi Doud-žaros (jugozahod). Ob sedmih je bilo na vseli straneh grozno streljanje topov; zdelo se jc, cla se bo svet pogrez-nil. Glave niso mogle tega več prenašati; vsi smo čutili nekako vrtoglavost.
Med tem grozovitim bojem jo oh en četrt na devet nanagloma pritekel .T. IT. bej, častnik generalnega štaba; bil je ves bled in prepaden in komaj jc šc mogel izgovoriti besede: »Vse je končano, moj oče, Odrin se je vdal; na utrdbah že plapolajo bele zastave in jaz grem, tla na utrdbi Maraš obesim belo zastavo. Bodite tako dobri in varujte mojo družino... Z Bogom!« In izginil jc, da izvrši svojo službo.
edinost med balkanskimi zavezniki tudi v bodoče, in se bali, da bi znalo priti do resnega spopada med njimi, brzojavil je modri državnik, predsednik ministrskega sveta Ivan E. Gešov uredništvu lista »Novojc Vremja« važno poročilo, glaseče se: »Prosim, pomirite javno mnenje. Prepiri s Srbijo morajo se glasom dogovora odstraniti po arbitraži. Razume se samo-obsebi, da bo arbiter R u -s i j a.«
Ta izjava bulgarskega državnika, ki ima sedaj prvo ulogo na Balkanu, zasluži občo pozornost in je važna ne samo za rusko, nego tudi za vse drugo slovansko časopisje, oziroma za javno mnenje po širokem slovanskem svetu. Torej ne bode reševalo orožje prepira med brati po jeziku in veri, a starejši brat bode razsodil, komu pripada kakšen del nasledstva, zavojevanega z občimi močmi v boju proti Turčiji!
To se tudi popolnoma strinja s smislom brzojava, katerega je poslal črnogorski ministrski predsednik, general Martinovič ministru Gešovu v odgovor na njegov pozdrav ob priliki prevzet ja Skadra:
»Kraljevska vlada je globoko ganjena vsled od Vas in carske vlade izjavljenega bratskega sočutja povodom našega narodnega veselja po padcu trdnjave Skadra pri Bojani. Zmaga je obča, kakor je tudi obče in sveto o s v o b o d i t e 1 j u o delo balkanske zveze.«
A po prevzetju Odrina rekel jc meni g. ministrski predsednik Gešov osebno, ko sem mu na tej sijajni zmagi čestital: »To je slovanska zmaga !«
Te besede, izrečene ob podobnih prilikah od ministrov-predsednikov dveh zaveznih držav, Bulgarije in Črne gore, imajo za osnovo isto idejo: Zmaga je obča, delo balkanske zveze je obče in sveto za osvobojen je bratov.
To idejo morajo imeti vsi zavezniki vedno pred očmi; potem bode njihovo delo v istini sveto in osvoboditeljno. V proklamacijah vseh štirih balkanskih vladarjev je bila tudi ideja osvobojevanja kot glavna spodbuja k vojni razglašena in kot takšna sprejeta z veliko navdušenostjo po vsem slovanskem svetu. Osvobojevati sužnje je v istini sveto delo, a osvoje-vati pokrajine — nikakor ne. Prvo je izraz altruizma, drugo egoizma. To ste dve protivnosti.
Proque sua causa quisque disertus erat! (Za svojo stvar je pač vsakdo zgovoren ali zavzet.) To je dobro vedel že stari rimski pesnik Ovidij. A za obče delo so zavzeti blagorodni ljudje plemeniti narodi.
Ni še daleč velika noč, sveti praznik vstajenja Kristusovega, ko so se zavezniki pozdravljali s starim krščanskim pozdravom: »Hrist6s vos-krese!« (Kristus je vstal!) Naj vstane tudi istina, pravica in ljubezen, katere čednosti je on učil, in naj iste vladajo posebno med brati, ki so se vojevali pod znamenjem istega križa, na katerem je trpel in zmagal veliki učitelj narodov.
Tedaj bode na gornji pozdrav lahko vsakdo odgovoril:
»V o i s t i n u v o s k r c s e !« (Resnično je vstal )
Med Kolom in črnogoro.
(Potopisna črtica.)
Bilo jc v času, ko so diplomati še zatrjevali, da vlada med našo monarhijo in sosedno Črnogoro najboljše razmerje. Vendar se je pogovor naše družbe, ki je sedela v enem kotorskih hotelov, sukal krog možnosti avstro - črnogorske vojne. Neki Prus, ki jc za zabavo potoval po Dalmaciji, je malomarno pripomnil: »S to medlo svojatjo boste s par pofki hitro opravili!« Navzoči nadporočnik trdnjavsko - topni-čarskega polka je Prusa ironično zavrnil: »Morda bi se kaj takega upali pruski gardni polki, Avstrijci smo nekoliko bolj skromni. Po mojem računu bi bilo treba najmanj 100.000 mož, da bi se Črnagora stalno zasedla.« — »Kaj pa še!?« — »Gotovo, le oglejte si Kotor in njegovo okolico; saj je naše mesto takorekoč prilepljeno na Lovčen, ki se dviga kakor strm zid in varuje Črnogoro pred Kotorom. Vrh Lovčena je namreč črnogorski.«
Nemški zaveznik kar ni mogel poj-miti, da Avstrija trpi tako mejo, nadporočnik je pa nadaljeval:
»Če bi kdaj prišlo do — recimo — vojne ekspedicije proti Črnigori, potem bi ne prodirali s kotorske strani, marveč iz Hercegovine. Toda tudi od ondi bi boj ne bil lahak. To vemo mi, ki že leta in leta živimo v tem kraškem gorovju. Kras je nevaren in lokav. Večkrat menite, da imate pred sabo sklenjeno skalno strmino, ko se pa približate, vidite, da je teres ves raztrgan in poln globeli, v katerih so dolge vrste strelcev izvrstno zavarovane. In proti skalam tudi artiljerija ničesar ne opravi. Sedaj si pa predstavljajte položaj tudi najboljše izvežbanih modernih čet nasproti sovražniku, ki izborno pozna vsako ped svoje majhne domovine in obut v opanke z lahkoto divje koze bega preko skalovja! Da, tudi najboljše čete bi mogle v takih razmerah le počasi napredovati. Značilno je, da kotorski financarji in večina čet ne nosi težkih podkovanih čevljev, marveč opanke.«
Poštni voz na Cetinje je odhajal, treba je bilo hiteti.
Krasna je pot, ki v precej strmih sernentinah vodi iz Kotora na. Cetinje. Dvigamo se po strmi rebri višje in višje in vedno lepši je razgled na kotorski zaliv. Sopotnica, obilna Čehinja, soproga edinega kleparja v Črnigori in dvor. dobavitelja na Cetinju — nas opozarja na različne zanimivosti in pokaže avstrijsko vermaško trdnjavo in ono na Gorazclu.
Položaj teh trdnjav bi v slučaju vojne bil vse preje nego ugoden; kajti črnogorska meja leži mnogo višje in naši topničarji bi imeli trdo delo proti štirim črnogorskim utrdbam. Zanimivo je, da so prav te utrdbe oborožene s topovi, ki jih je italijanski kralj podaril svojemu tastu Nikoli.
Dospeli smo na prvo višino; pot se je obrnila v notranjost in se nato jela spuščati v široko, golo, skalnato dolinsko globel, v kateri leži Njeguš, rojstni kraj dinastije Petrovič. Tu so nam
preiskali prtljago, in sicer z največji*-natančnostjo. Odpočili smo se nekčtlko v »restavraciji« nasproti carinarnici, polem pa zopet zlezli na voz. Pot gre zopet navkreber; zrak postaja hladnejši in že se mrači, ko dospemo na višino drugega prelaza. Predno smo na Cetinju je noč in zvezde sc vžigajo na nebu.
Na Cetinju sta samo dve gostilni: »Grand Hotel« in druga priprostejša gostilna. V le-tej je gostilničar bivši komorni strežaj kralja Nikole, ki ve gostom povedati marsikako zanimivo dogodbico iz kraljevega življenja. Postrežba je prav dobra, domača, sobe priproste, toda snažne.
Črnogorska prestolnica je majhna in skromna; ena sama široka cesta vodi skozi mesto. Ob njej stoje neznatne pritlične in enonadstropne hiše. Na nekaterih više napisi s črnogorskim dvo-glavirn orlom — to so črnogorska ministrstva. Po cesti se sprehajajo krasni visoki fantje v slikoviti narodni noši — telesna straža kralja Nikole. Dostojanstveno sprehajanje in postopanje je glavni posel Črnogorca — delo prepušča ženskam. Kako bi delal oborožen, Črnogorec pa brez orožja biti ne more.
Cetinjski kraljevi grad je priprosta skromna vila. Ni bilo treba posebne sreče, da si videl kralja; da, videl si celo lahko, kako je zunaj pred gradom sedeč v naslonjaču sodil Črnogorce. Na desni strani je stala vrsta mož, ki so po redu drug za drugim stopali pred kralja, da mu povedo svoje tožbe in pritožbe. Za red je skrbela kraljeva telesna straža. Vsak, ki je stopil pred kralja, mu je najprej poljubil roko, nato pa povedal, kar mu je težilo srce. Pri takih sodnih razpravah se je kralj časih močno razjezil in vpil nad grešniki, kar se je dalo; toda Črnogorec ima tudi pred svojim kraljem pogum in ne štedi z odgovorom. Te patriarha-lične razmere bodo najbrže tudi v Črnigori kmalu le še lep spomin.
XXX
Ker smo se že gori dotaknili težav, ki bi čakale našo armado v slučaju okupacije Črnegore, — poglejmo natančnejše, kaj menijo v tem oziru poučeni strokovnjaki.
Črnagora je — kakor že ime pove — gorata dežela. Na vse strani sc raztezajo verige gorovij in vrhov, ki se na nekaterih mestih dvigajo nad 2000 metrov visoko. Le južno od Podgorice se razprostira Moraška dolina. Vode, ki izvirajo v gorah, spomladi redno narastejo in poplave okolico, poleti se pa posuše.
Dobrih poti ima Črna gora silno malo. Najboljša je pač spredaj omenjena umetna cesta, ki vodi iz kotora na Cetinje in do Danilovega grada; tu se razcepi in vodi po eni strani preko Spu-ža v Podgorico in Plavnico ob Skadr-skem jezeru, na drugi strani pa do Nikšiča. Dobra cesta vodi s Cetinja na Lovčen, druga pa preko Rijeke v Podgorico. Druga pot vodi iz Rijeke preko Virpazara, Bara in Ulcinja do Sv. Nikolaja na ustju Bojane. Vse druge poti v Črnigori so večinoma navadne steze.
Za prodiranje v Črnogoro iz naše države pridejo v poštev te-le tovorne poti: Iz kotorskega zaliva preko Drag-lja v grahovsko kotlino in od tam v
Nikšič. Grahovska kotlina je dostopna tudi iz Trebinja. Tudi v Nikšič vodi še druga pot, in sicer iz Aktovca v Hercegovini. Ta črta gre preko precej globo-' kega sedla črnogorskega mejnega pogorja, ki se imenuje Duga draga. Tu je nekaj črnogorskih poljskih utrdb, ki so še iz turških časov.
Na daljna pot v Črnogoro gre po soteski Pivc in veže hercegovinski mesteci Foča in Iium s črnogorskim Go-ranskim. Iz Sandžaka vodita dve poti v Črnogoro: čez Plevlje in Dugopolje v Piano in Kolašin in čez beransko kotlino vAndrijovieo; obe vodita dalje v Podgorico. Na vzhodni meji bi mogla priti v poštev k večjemu pot, ki vodi iz Skadra preko Tuzija v Podgorico. Skader je pa dostopen le z morske strani, to je od Sv. Ivana Medovanskega ali pa iz Ulčinja. To sta čisto majhna obrežna kraja brez vseh pristaniških zgradb, tako da bi bila komaj pripravna za izkrcavanje večjih vojnih sil. Malo boljše so razmere v Baru, odkoder vodi na Cetinje dobra cesta. Ker Črnagora nima nikake vojne mornarice in tudi nobenih obrežnih utrdb ali min, bi bil Bar najugodnejše mesto za izkrcanje čet in prodiranje proti Cetinju.
Prodiranje po cestah, ki gredo ve* činoma po ozkih dolinah, bi se moglo vršiti le na ta način, da bi se preje zavzele višine na obeh stx*aneh ceste in bi čete ves čas korakale po gorskih gre* benih vzporedno z glavno kolono, ki bi prodirala po cesti in jo tako krile.
Najmočnejše črnogorske utrdbe se nahajajo med Podgorico in Spužem in na zapadnem delu Lovčena. Tudi Nikšič je utrjen. Na meji so razpostavljene stražnice, v katerih se lahko zavaruje pehota. Neštete skalne globeli nudijo naravno brambo proti sovražniku in lahko zelo ovirajo njegovo napredovanje. Obronki gora so tako strmi, da se sovražnik ne more vzpeti po njih; razven tega se kamen drobi in Črnogorci lahko sovražnika od zgoraj dol obsujejo s skalovjem. Pa tudi visoke planote niso ugodne za prodiranje, ker so polne ostrih, kvišku strčečih skai in globokih razpoklin. Vrh tega treba računati s pomanjkanjem vsakoršne strehe, kuriva in vode, kakor tudi z ostrimi vremenskimi izpremembami, ki so običajne na golem kraškem svetu.
Iz vsega navedenega sledi, da bi se Črnagora jako lahko branila — kakor vsaka gorata dežela —, tembolj, ker je ljudstvo brez izjeme vajeno bojev in celo ženske izvrstno streljajo. To je klasična dežela za gverila-vojno. Z velikimi četami se ne da operirati in sploh ni mogoče postaviti bojne linije.
Črnagora lahko danes postavi pod orožje še kakih 30.000 mož. Pehota ima ruske puške; poleg puške ima vsak vojak tudi samokres. Strojnih pušk imajo 40 do 50. Konjice nimajo, razven za predstražo v nekaterih krajih. Artile* rija šteje 6 poljskih in 14 gorskih baterij po štiri topove. Vrhu tega imajo krog 40 težkih oblegovalnih topov 12 do 15 cm premera, nekoliko havbic s premerom 21 cm in približno 30 topičev 9 do 23 cm premera. K temu pridejo še trdnjavski topovi v posameznih trdnjavah.
Črnagora, dasi majhna, v bojih a Turki ni nikdar podlegla.
Med tem je še divjal boj na južnem in zahodnem (srbskem) sektorju, a Odrin so že zasedli Bulgari z vzhodnega sektorja.
Šukri paša na vzhodnem sektorju ni pričakoval tako silnega napada; svoje najboljše čete je zbral ob tseverno-zahodnih utrdbah Karagez, Kemer in Ajnali MiJet, ker jc mislil, da je tam sovražnik najmočnejši. Pri tej priliki bi mu bil dobro služil aeroplan, a Turki ga niso imeli. Bulgari so vzhodne utrdbe z bajonetnimi napadi naska-kovali že ob eni uri ponoči. Njih naskok je bil tako besen in naval številnih čet tako silen, da Turki z mnogo manjšimi četami niso mogli obdržali prednjih pozicij in so v divjem begu iskali rešitve za utrdbami. Turški častniki so hoteli s silo zadrževati čete, toda vojaki so se uprli, v tem boju jc bil ubit artiljerijski stotnik Fekir Mu-staia. Pravijo, da so ob utrdbi Kavkas in v okopih na južnem oddelku vzhodnega sektorja turški vojaki svoje puške kar trumoma metali proč in sc niso hoteli dalje boriti. Gotovo je, da so Bulgari najprej osvojili utrdbo Ajvas-tabia.) Kmalu potem so Bulgari baba), ki je najoddaljenejša utrdba na severovzhodu; to je bilo okoli treh zjutraj. (Bulgarski vojaški krogi trdijo, da je bila najprej osvojena utrdba Ajdži-jolu, takoj potem pa sosedna Ajvas.tabia.) Kmalu potem so Bulgari zasedli utrdbi Kestanlik in Kuru-česme. Obrambna črta je bila predrta in Qdrin odprt. Šukri paša je zapored
zapovedoval, naj se razobesijo bele zastave, razstrelc smodnišnice in skladišča. Šukri paša že nekoliko tednov ni zapustil utrdbe Hadirlik (v predmestju Ilderim na zahodnem bregu Tundže), kjer je bil pritrjen aparat za brezžični brzojav; potem ko je dal omenjena povelja, je ostal skrit v spodnjih prostorih in ni dal več nobenega znaka življenja.
Neki turški polkovnik nam je dne 2(5. marca zvečer pripovedoval, da nihče ni nič vedel o Šukri paši in o njegovem generalnem štabu; potem ko je ob tri četrt na osmo uro po telefonu ukazal predajo, ni dal nobenega povelja več. Res je šukri paša, ko je videl, da je vse izgubljeno ,svojo armado popolnoma zapustil, jo izročil njeni žalostni usodi in se ni za nič več zanimal. Nekatere utrdbe so se borile še eno uro ali celo še dve url potem, ko so druge utrdbe že razvile bele zastave in se vdale. Pravijo, da je bil to glavni vzrok nezadovoljnosti generala Ivanova, ki vjetim turškim častnikom ni vrnil mečev. Šukri pašo so odkrili precej pozno v njegovem podzemskem skrivališču. Poveljniki so svoje sablje po večini skrili ali jih zlomili, da jih ni bilo treba izročiti.
Zatrjuje se tudi, da je Šukri pašo dvakrat poslal k srbskemu generalu Stcpanoviču slik, mu ponudil svojo predajo ter ga prosil, naj ga reši sramote, da bi se moral vdati sovraženim Bulgarom; srbski genernl ga jc pa zavrnil i: opazko, naj se obrne na trencrala
Ivanova. To je verjetno. Zaradi tega se je Šukri paša vdal topi resignaciji in mračni otrplosti.
Turški vojaki z vzhodnih utrdb so že ob sedmih zjutraj drli v mesto. Bulgari so jim sledili za petami; ob pobočju vzhodnih utrdb je bilo še nekoliko streljanja s puškami, v mestu pa nič več. Ko je bila predaja sprejeta, so sc držali Turki popolnoma mirno. Ob osrnih so Bulgari na vzhodu z vseh strani drvili v mesto in pred seboj podili zadnje begunce.
Med tem sc je na planjavi pri Kara-Agaču boj še nadaljeval z isto besnostjo, a polagoma je začel pojemali. Ob pol desetih so topovi obmolknili; turški vojaki so z vseh strani v neredu bežali. Ob desetih novi grozoviti pOki, spremljani od neizmernih plamenov in oblakov dima; smodnišnice v llderimu so razstreljene. V isti smeri gorijo tudi vojašnice. Ob enajstih je bila razstreljena utrdba Arda-tabia nedaleč od nas; tla se tresejo in neizmerni oblaki dima se valijo po planjavi. V baterijah se tuintam oglasi zamolkel pok; gotovo razstreljujejo topeve z dinamitom. Most čez Ardo je razstreljen in velike vojašnice pri Kara-Agaču gorijo.
Ceste in trgi se polagoma polnijo z bledimi, izstradanimi in razcapanimi vojaki, ki mračnih obrazov korakajo na svoja zbirališča, kjer v topi resignaciji posedejo po kotih in ob zidovju. Mnogi izmed onili, ki imajo še puške, iih sku»ajo razdreti ali zlomiti, drugI
jih mečejo v vodnjake. Municijski vozovi, nosilnice, konjske oprave, raznovrstni vozovi z vprežno živino, vse to je zapuščeno. Vse je tiho, nobenega krika, nobene besede med toliko tisoči vojakov. Nobene nerednosti ni med njimi. Pretresljiva slika popolne resig-nacije in potrtosti. Samo en žalosten dogodek sem izvedel. Neki turški vojak je srečal svojega krščanskega tovariša, ki se je bil civilno preoblekel, ter mu svoj bajonet zabodel v srce; najbrže ga je imel za izdajalca.
P»avno opoldne se je na trgu ob .grški cerkvi v Kara-Agaču pojavila mala četa prvih srbskih konjenikov; dirjali so semintja po cestah, da bi se orientirali. Ob dveh popoldne so prišli prvi bulgarski pešci z južnega sektorja. Ob pol štirih je od kolodvora sem prikorakal en bataljon z godbo na čelu; uro pozneje je grška duhovščina s križem na čeiu pozdravila bulgarske čete, ki so prihajale z zadnjih južnozahod-nih pozicij.
Ko se je Odrin vdal Bulgarom. je v met tu nastala zmešnjava. Grška, armenska in judovska drhal je zmešnjavo porabila ter kradla in plenila. Nobeni turški hiši niso prizanesli; pristaviti moram, da ni trpelo saino gmotno premoženje. Najbolj grdo se jo obnašala grška drhal, ki je med besnim tuljenjem, preklinjanjem in pretepanjem kradla in plenila.
Tukaj mi zastaja pero. General Ivanov jc moral nastopiti z veliko strogostjo, da ie napravit red. Dasi je pri-
osnuje ln izpopolni državne gospodarske uredbe.
Poleg denarstva in vrednotnega ustrojstva je potreben preosnov zlasti davčni sistem. Do nedavna so v Evropi hvalili republikansko državno obliko, zlasti zato, češ, da zahteva najmanj davkov. Medtem je pa Francija to mnenje temeljito ovrgla. Pa tudi Združene države, ki so doslej vživalc sloves dežele, ki nima davkov, so sedaj prisiljene zvišati svoje državne dohodke, kar je mogoče doseči le po davčni poti, to je z novimi davki.	. ■
Unija je doslej svojo glavne dohodke črpala iz uvozno carine, ki ji jc do-našala 60 odstotkov vseh dohodkov. Po tarifni reformi, ki bo znižala carino, se bodo dosedanji državni dohodki precej zmanjšali. Na drugi strani pa zahteva izpopolnitev celega državnega ustrojstva mnogo višjih izdatkov. Vrhu tega se tudi v Združenih državah vedno bolj uveljavlja potreba - nočno armade in mornarice. Vse to povzroča, da dohodki Unije kmalu ne bodo več v nobenem razmerju s potrebščinami. Žito je vlada sklenila pomagati državnim blagajnam z uvedbo osebno - dohodninskega davka, ki naj bi stopil v veljavo obenem s tarifnim reformnim zakonom.
Uvedbi osobne dohodnine sc pa iz vseh sil upirajo bogataši, ki bi jih ta davek seveda najbolj zadel. Z vsemi parlamentarnimi sredstvi in zvijačami poizkušajo vladno predlogo zavleči. Tako so sprožili vprašanje, ali je Unija sploh upravičena uvesti tak davek in trdijo, da ne, ker to nasprotuje ustavi. To pravico imajo lc posamezne države. S tem se jc otvorila vojna Unije s posameznimi državami, ki bo stvar če ne preprečila pa vsaj zavlekla. Najbrže bodo končno zopet zmagali milijonarji, kakor so na Francoskem in že preje nekoč v Združenih državah. Saj je že Cleveland v obeli zbornicah spravil skozi postavo o osebnodohodninskem davku, toda izvedla se ni, ker so se posamezni davčni veleplačcvalci pritožili na zvezni sodni dvor, češ, da je novi davek protiustaven in — zmagali. Nova vlada sicer upa, da bo zvezni sodni dvor topot drugačnega mnenja, tembolj, ker ima danes v njem demokratična stranka večino. Toda kdo ve, ako denarni vsemogočniki tudi sedaj ne bodo našli poti, da dosežejo, kar hočejo. '	» ■ Ameriška industrija.
V Združenih državah so vclepod-jetja že skoro popolnoma udušila zasebnega podjetnika. Četrtina tovaren je last kcrporacij; v teh jc zaposlenih tri četrtine vseh delavcev in 80% vse produkcije se tu proizvaja. Sploh se stremi za čim večjim specializiran jem fabrikacije, velikopotezno in pregledno gradbo tovaren in sistematično uredbo dela; ta načela hoče v znanstvenem sestavu podati znani inženir Taylor.
Kar se tiče delavskega varstva jc razven par zglednih obratov docela zanemarjeno. Tu so krvavo prizadeti tudi naši izseljenci. V posameznih okrajih se v industrijskih podjetjih zgodi desetkrat več nesreč, nego znaša povprečno število nezgod v Avstriji. Mar-
sikaj dobrega ima pokazati ameriška industrija, toda njena senčna stran jc toliko bolj temna.
Trike Device.
t Tržiški Orel je uprizoril minulo nedeljo igro »Deseti brat«. Kakor po navadi, tako so tudi to pot igralci vrlo dobro nastopali. Dvorana je bila polna občinstva.
t Gospodinjski tečaj priredi deželni odbor po posredovanju našega deželnega poslanca clr. Gregoriča in na prošnjo trškega župan§tva. Prične se v ponedeljek, 5. maja, in traja osem tednov. Poučevala bo gdčna. Julija Jaklič. Oglasilo se jc za tečaj 20 deklet.
t Deželna vlada jc razpustila socialno-demokraško. društvo »Vzajemnost«, ki jc imelo svoj sedež v gostilni pri Pelarju, Konfiscirala je menda tudi glasovir.
Cerkveni veslnik.
Zaključek evharističnega kongresa; prihodnji kongres v Lurdu. 27. t. m.
sc je na Malti vršila sklepna procesija evharističnega kongresa. Sprevod so jc pomikal iz katedrale sv. Janeza v La Valette proti predmestju Floriana. Ceste so bile slavnostno okrašene in nabito polne ljudstva. Procesije so sc udeležili: katoliška društva in bratovščine, kapitelj malteškega reda z redovno duhovščino in inozemski cerkveni dostojanstveniki. Pred Porta Roala jc stala visoka tribuna, s katere je papežev legat kardinal Ferrata intoniral zahvalno pesem in Tantum Ergo; pelo je vse ljudstvo. Ob sklepu jc kardinal Ferrata podelil papežev blagoslov. Le-gatove zaključne besede je množica navdušeno aklainirala. Zvečer jc .bila Malta sijajno razsvetljena. Prihodnji kongres bo v Lurdu.
Majeva slavnost v ljubljanski stolnici. Majeva pobožnost v stolni cerkvi se vrši vsak dan zjutraj ob 5. uri v slovenskem jeziku, zvečer ob 7, uri pa v nemškem jeziku. Zvečer pridiguje jezuit p. Kaberer z Dunaja.
c Z Ježice. Simon Zupan, župnik in duhovni svetnik, je v nedeljo, dno 28. aprila 1.1., kakor ste že poročali, obhajal dvajsetletnico svojega službovanja na Ježici. Nekaj dni poprej se jc opazilo v fari neko. tiho jpripravljanje za ta dan. In res, v soboto se jc poklonila šolska mladina, s svojim učitelj-štvom omenjenemu gospodu. Dovč Ivanka, učenka III. razreda, jc podala svojemu ljubljenemu katehetu krasen šopek in govorila krasno pesemeo, v kateri je izrazila v imenu svojih so-učenk in součencev ljubezen, hvaležnost in veselje, da je jubilant doživel ta krasen dan. Gospod svetnik jc bil ginjen nad ljubeznijo in hvaležnostjo, ki mu jo jc izkazala mladina. Zvečer istega dne se je pred župniščem zbralo mnogo ljudstva in ccrkveni pevski zbor jc zapel troje prav mičnih pescmc ob razsvetljavi, ki so jo uprizorili naši vrli Orli. Upoštevajoč velike njegove zasluge, ga je občinski odbor enoglasno imenoval Ča s t n i m o b č a n o m, kar se mu je sporočilo v nedeljo, 28. aprila t. L, po deputaciji, obstoječi iz župana g. .Vinkota Ahlina in dveh odbornikov,
Nolronie politične zadeve.
Parlamentarne zadeve. — Centralistič. na stremljenja. — Tirolski deželni zbor. — Odstop tridentinskega občinskega sveta.
Sejo seniorjev, ki jo je zbornični predsednik dr. Sylvester sklical dne 6. majnika, so odgodili, ker so to Poljaki želeli, ki bodo ta dan v Lvovu zborovali. Sylvester je nato nameraval sklicati sejo seniorjev 9. majnika, a najbrže niti seniorjev pred Binkoštmi ne bodo sklicali. Kdaj bodo sklicali državni zbor, se ne ve ,dasi poročajo, da ga nameravajo 15. majnika sklicati. Ministri pripovedujejo vsakemu parlamentarcu, ki jih hoče poslušati, da državnega zbora no skličojo zato, ker se hočejo izogniti debat, ki bi z ozirom na sedanji zunanji položaj v zbornici lahko sc razvilo in ki lahko v inozemstvu neugodno vplivale in bi dovcdle do od-goditve in morebiti do razpusta državnega zbora. Narobe je pa tudi vse v deželnih zborih. Češko-nemška sprava se je razbila. V Galiciji se ne more volilna preosnova izvesti. To jc osobito všeč reakcionarnemu avstrijskemu vc-leplemstvu, ki kljub splošni in enaki .volilni pravici še vedno določa politično vodilno smer naši državi. Ti krogi zdaj kar sami priznavajo, da delujejo na to, da bi sc deželna avtonomi ja omejila in ojačil centralizem. — Tirolski deželni zbor je včeraj razpravljal o brambni postavi. Grof Lodron sc jc pečal tudi z zunanjimi zadevami in izjavil, da če bo moral sedanjo krizo meč odločiti, bodo sinovi Avstrije radi sledili cesarjevemu pozivu. Brambno postavo je tirolski deželni zbor sinoči odobril. — Župan v Tridentu, Tambofi, je odstopil in ž njim ves tridentinski občinski svet, ker jc železniško ministrstvo izjavilo, da Flamistalskc železnice ne dovoli.
Vesli iz Amerike.
Osebno dohodninski davek v Združenih državah.
Novi predsednik severo - ameriških Združenih držav hoče z močno roko poseči v deloma še nedovršene deloma pa izprijene gospodarske razmere Združenih držav. S pbmočjo svoje stranke — demokratov — uvaja reforme, katerih vpliv bo čutila tudi Evropa. Tu je predvsem tarifna reforma in boj proti trustom.
Zadnja ameriška kriza leta 1907. je pokazala, da je denarstvo in uredba .vrednost potrebna temeljitih preosnov in moderne izpopolnitve da bi zadoščala zahtevam tako visoko razvite dežele. Kakor marsikaj drugega, je denarstvo in uredba veljave v Združenih državah zelo zastarela in pohaja še iz časov, ko rje bila Unija in njeno gospodarsko življenje takorekoč še v povojih, ko so bila na eni strani velemesta, na drugi pa brezkončne neobdelane pokrajine in je kmetijstvo zavzemalo šc jako malo prostora. Po državljanskih vojnah sc je to izpremenilo, toda gospodarske uredbe so večinoma ostale stare. Sedaj se novi predsednik trudi, cla pre-
šel v Odrin kot osvoboditelj kristjanov, je nioral dati v svarilen zgled javno obesiti IG Grkov. In ko je sprejel častit-ko grškega škofa, ki je izražal svojo zadovoljnost ob prihodu Bulgarov, mu je segel ,v besedo ter mu suho odgovoril:
»Jaz pa nisem zadovoljen z vašimi, povejte jim to, če ne, jih bom še na strožji način poučil.«
Bulgari so vjeli 60.000 turških vojakov Zvrneš so vštete tudi neredne turške čete), Bulgari so pri zadnjem napadu žrtvovali okoli 15.000, Srbi pa okoli 1500 mož.
Neki visok.bulgarski dostojanstvenik' jc pripovedoval, da je bil duša odrinske obrambo neki belgijski ženij-ski polkovnik z imenom Gruyse, o katerem ni bilo niti oblegancem, niti oblegovalcem nič znanega. Turki so znali to pač dobro skrivati. Med Bulgari jc bilo 6 ruskih gardnih častnikov tn okoli 150 ruskih prostovoljcev.
Mnogi trdijo, da je zvijača in vohunstvo igralo pri osvojitvi Odrina veliko ulogo. Bulgari so pokazali izredno hrabrost, vendar se mnogi čudijo, kako so mogli tako hitro zavzeti strašne odrinske utrdbe, ob katerih so sc tolikokrat 1 razbile čete oblegovalcev. Vsi strmijo nad nenadnim padcem Odrina. Dasi je bila trdnjava zelo izčrpana, vendar je bilo živeža šo za deset dni in še zelo veliko streljiva.
Odrinski Grki so se že en teden prej pripravljali za sprejem Bulgarov; deklice so si žc en teden prej dale napraviti nove obleke in se naučile po-felono-V. -- s katerimi bodo pozdravile
zmagovalcc. Trije vjetniki, ki so jih 25. marca pripeljali v Kara-Agač, so vztrajno zatrjevali: »Prizadevajte si kolikor hočete, naši bodo Odrin osvojili v dveh ali treh dneh.« Mnogo turških častnikov in vojakov je iz Odrina zbežalo k Bulgarom, med liberalno in mlacloturško stranko so bili vedni prepiri; naposled je znano, da imajo civilizirani Turki velik pohlep po zlatu. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je bilo vohunstvo in izdajstvo zelo razvito.
Dognano dejstvo jc, da jc bilo vohunstvo v Oclrinu čudovito organizirano. Večina »letečih vohunov« jc med premirjem lahko ušla iz Odrina, a vedno jc v Odrinu ostal tajen vohunski odbor, v katerem so bili Grki, Armenci in celo Turki. Ti so oblegovalcem sporočali vse važnejše stvari: premikanje čet, izpremembe pri obrambi, povelja generalnega štfjba, proklamacijc Šukri paše itd. Njihov sel je bil neki dobro dresiran pes, ki je redno tekal med srbsko-bulgarskimi pozicijami pred utrdbo Papas-tcpe in med neko hišo v mestu, kjer so imeli vrata ponoči napol odprta in so ga pričakovali. Naivna turška straža na mostu čez Ardo se ni nikoli zanimala za to sumljivo žival.
Na prvih bulgarskih okopih na griču Kartal-tepe je bil brezžičen brzojav, ki jc lovil brzojavke iz Odrina.
Skratka, vojna moč in zvijača jc zlomila krepki odpor Oclrina. Staro turško prestolnico so zasedli Bulgari; morebiti bo Odrin odvzel prvenstvo Sofiji in potem postal glavno mesto mladega naroda, ki sc je proslavil s tolikimi zmagami. ^Verski iu politični
bizantinizem je nekdaj razjedcl Bulgarijo carja Simeona; daj Bog, da no bi zopet isti strupeni duh izpodkopal temeljev za sijajno bodočnost Bulga-rije carja Ferdinanda!
Popravek. V prvi polovici toga članka (»Slovenec« dne 30. aprila) je v predzadnji vrsti četrte kolone na prvi strani pomotoma tiskano popoldne namesto zjutraj, v peti vrsti prve kolone na drugi strani pa pomotoma stoji popoldne namesto dopoldne.
Kdu b s tu mislit, de sa donuons še clu žvali tku zamerlivc in fržmag-live! No, pa tist na morm trdot, de glih use žvali; tisi ne. Kar se tega ara tiče, je naša mačka ena pusebna izjema. Kulkat na ormer sm pršou jest
ki so mu s prisrčnimi besedami izrazili ta pomenljiv dan svoja srčna čutila hvaležnosti in ljubezni. Tudi krajni šolski svet jo po svojem predsedniku g. Antonu Vilfanu, ki je iskren prijatelj šole, izrazil svoje veselje nad srečnim dočakanjem te dvajsetletnice. Deputa-cija Orlov v kroju in Marijina družba, ki mu je po svoji prednici darovala krasen šopek, sta tudi storila svoje, kar kaže, da tudi odrastla mladina zna ceniti svojega dušnega pastirja. Gospoda svetnika vse spoštuje in ljubi kakor svojega očeta. Bog daj, da bi še mnogo let živel v naši sredi zdrav, čvrst in srečen med svojimi njega ljubečimi fa-rani!
Deželni alavar v Belikrojini.
Od 23. do 28. aprila se je vršilo inšpekcijsko potovanje deželnega glavarja po Bclikrajini. 23. aprila so se zbrala občinska zastopstva občin Stari trg, Dol, Ra-dence, Podgora in Čeplje v Predgradu, kjer so izrekli župani zahvalo za dosedanje delo v poljanski dolini in izrazili svoje želje in potrebe. Deželni glavar si je dalje ogledal rove cestne zgradbe, situacijo nameravanega vodovoda in mostu pri Luščicali, Ljudstvo ga je povsod navdušeno pozdravljalo. Pozdravit so ga prišli tudi sosedni Kočevarji iz Spodnjega Loga. Isti dan zvečer je bil slovesen sprejem na črnomaljskem mostu, zvečer serenada črnomaljske godbe. 24. aprila je pa zaslišaval deželni glavar zastopnike občin Črnomelj, Dobliče, Loka, Butoraj, Petrova vas, Talci vrh in Gradac. Predstavilo se mu je tudi črnomaljsko učiteljstvo pod vodstvom naduči-telja Šetine. Isti dan popoldne je obiskal deželni glavar Semič, kjer je sprejel župane in odbornike občin Semič, Kot, Vinji vrh, Črešnjevec in Planina. 25. aprila so se predstavila dež. glavarju v Dragatušu zastopstva občin Dragatuš in Tonča gora, na Vinici pa, kjer je bil sprejem posebno prisrčen, pa občina Vinica in Vrh. Na Vinico so prišli tudi hrvaški zastopniki iz Bosilje-vega in Ogulina z ozirom na projektovano avtomobilsko zvezo Vinica — Generalski stol. V soboto, 26. aprila, je obiskal dež. glavar Adlešiče, kamor so prišli tudi zastopniki občin Griblje in Tribuče. Nedeljo je izpopolni izlet na Bojancc, kjer so dež. glavarja jako lepo sprejeli. Njemu na čast — bil je pravoslavni uskrs — so plesale Bojančanke svoj originalni kolo. Obisk mesta Metlike, Rosalnic — kjer so se zbrali odbori občin Božjakovo, Drašiči, Lokvica in Podzemelj — in Suhora — tu ste se poklonili dež. glavarju zastopstvi občin Suhor in Radovica — je zaključil instruktivno potovanje. Ljudstvo je kazalo povsod odkritosrčno zaupanje do načelnika deželne uprave. Gospoda glavarja je spremljala tudi njegova gospa. Z deželnim glavarjem so se udeležili potovanja tudi vsi trije poslanci okraja — Dermastia, Jarc in Matja-šič — vsled česar jc bil stik z ljudstvom tem ožji.
X X <X
— Iz Adlešič, 29. aprila. V svojem dopisu z dne 15. t. m. sem sporočil, koliko škode je naredil letošnji mraz na trtah in sadju. Naj tu še omenim, da jc bila pozeba dosti hujša po višjih legah kakor po nižjih, kar se pozna po-
u takmu pulužaje dam, de sm reku naš mačk botrca, pa nekol ni pukazala, de b se ji kej fržmagal, še namuzala se je useli, kokr de b se ji tu še dobr zdel, in rep je uziglna pukonc tku, de b lohka služila »Flurjane« za varstvena znamka namest tiste fegure, ke. drži kazauc pukonc. Voli sa pa žc drgač. Voli sa pa že tku sojaglaun, de ulečeja zmeri usak na soja plat. Ta narhujš u tem uzire sa pa koj ni, te sa pa čez use.
Jest se spuminam nazaj, ke je mou rank deželn glavar,'gespud dohtar Pu-klukar — Buli mu dej nebesa — enga kojna, ke je biu tku sojaglaun in fržmagliu, de b mu ga na celmo svete na najdu para. Kcdr sa ga uprcgl u kučija, sc jc kar ubliznu ud same za-duvolnast in puskoču in zelirju je preko Dobru, de se je kar kadil za nem kokr za kašnmu autumubilam. Kedr sa ga pa uprcgl u voz iz gnujam nalu-žen in na Dobruva namenen, se t pa ni genou iz mesta in brcu jc in bou iz kupiteni ukul sobe, kokr de b biu ub-seden. Use zastoju, tistga kojna ni biu za spraut naprej, če jc začutil gnuj za saba; enkat sa mu zatlači clu en šop mrve pud rep in mu ja zažgal, pa kojn sc ni genou in se ni.
Edn 1) tega na verjeu, ampak je res.
Tu je biu žo pred velik letem; kašna je pa žvau dondons? Dondons jc šole cimperlih; šc use drgač ket prejšne čase. Le puslušite I
Zadnč je pršou pred »Union«, ke ket fjakari stujeja, derehtar od vudu-voda in sc usedu lepu u en vuz;
sebno po hostah, kjer je hraetovina in kostanjevina vsa suha in črna, a po nižinah ne. Tudi trta je dosti bolj trpela po višjih legah, kakor po nižjih. Ker smo imeli zadnje dni prav toplo, skoraj vroče vreme,'je začela trta lepo odganjati, zlasti po nižjih krajih. Upamo, da se bo morda tudi letos še popravilo in ne bo tako hudo kakor smo mislili prvi hip. Naj tu omenim iz lastne izkušnje, da je lani škodovala skoro več palež ali strupena rosa, kakor mraz. Vsaj je lani po mrazu tudi lepo odgnalo in kazalo dobro veliko zaroda in so tisti, ki so o pravem času in zadostno ter večkrat škropili in žv epi j ali dobili vendar še precej vina, kolikor se ga niso nadejali, a drugi pa, ki so zanemarili škropljenje in žvepljanje pa skoraj nič. Za ubožne vinogradnike bo torej velika dobrota, če bodo dobili letos, kakor je obljubljeno, po znižani ceni ga-lico in žveplo, kakor tudi škropilnice in žvepljalnike. Minulo soboto ]e prišel k nam na svojem inšpekcijskem potovanje po Beli Krajini naš deželni glavar g. dr. Ivan Šusteršič. Spremljali so ga vsi trije belokr. gg. poslanci Jarc, Dermastia in Matjašič. K vzprejemu so
SKADRSKO VPRAŠANJE IN MED.
NARODNI POLOŽAJ.
Položaj jc neizpremenjen. Avstro-Ogrska počaka do ponedeljka. Ako Črnagora dotlej ne izjavi, da Skader zapusti, je vprašanje rešeno, nakar bo konferenca iz velikodušnosti lahko sklepala o kompenzacijah, ki naj se Črnigori dovolijo. Temu se Avstro-Ogrska ne bo upirala, dasi ni verjetno, da bi pustila severne meje Albanije bistveno korigirati.
Če se Črnagora ne uda, se na Dunaju slejkoprej z vso odločnostjo naglasa, da Avstrija ncoziraje se na konferenco poslanikov nastopi sama. O tem ni dvoma, toda vprašanje ni tako enostavno, kakor se na prvi hip vidi. Proti Črnigori je mogoče na dvojen način operirati: ali proti Cetinju ali pa proti Skadru.
Prvi način ima zelo težavno plat. Velesilam ni simpatičen in končno je bolje, če Avstro-Ogrska Črnogoro ukroti tako, da vzbudi s tem čim manj na-sprotstva, da le uspeh doseže. Posredi je pa tu v prvi vrsti Rusija in tudi Srbija. Sasonov in Pašič bi se iz umljivih vzrokov jako težko vzdržala, če bi Avstro-Ogrska okupirala Črnogoro samo, ona dva pa bi ostala pri tem nevtralna. Taka operacija proti Cetinju bi bila za Rusijo k večjemu sprejemljiva, če bi jo mednarodne čete izvršile, toda na to ni misliti.
Zato se na merodajnem mestu ugiba predvsem akcija na albanskih tleh proti Skadru. Velesile je ne marajo skleniti, ampak so kvečjemu za okupacijo Bara in Ulčinja. Torej prideta za akcijo proti Skadru le Avstrija in Italija v poštev. Italija, naša zvesta zaveznica, pa je že decidirano izjavila, da proti Črnigori ne sama ne skupno
V>Brž pužente in me pelite ke u Kleče h vodavode, morm j t inšpecirat!«
»Preči, gespud.« In fjakar je zlozu ha kozla, putegnu koc s kojna in s ga pugrnu čez kulena. »Hi-i-i!« in fliknu je pu kojnskem hrbte. Žvau je pugle-dala nazaj, se neki namrdnla in stala naprej pr gmah, kokr de b na sedou sam derehtar ud mestnga vuduvoda zadi u voz. Fjakar je kleu, fliku iz gajžla ukul sebe, 'žvau pa se ni pre-meknila z mesta.
»Fotr, tu na u nč! Vaša žvau pclte h Šintari!« razjezu se je derehtar, zlezu vn iz vuza in se usedu u ta clruzga. Fjakari sa se režal in se norca delal iz sojga tuvarša. in negave krze, tuvarš je pa škripu iz zubmi, de sa se kar iskre delale.
Ke je gespud derehtar sedou u ta 'drugmu vuze, skoču je ta druh fjakar na kozla, putegnu koc s kojna, use kokr ta peru, al kokr je reku »hi-i-i!«, se je zgudl pr svet glih tku kokr pr ta pervem. Žvau se ni gonila nekamer, kokr de b bla h tlem prkuvana.
»A jo zacupran tu, al kal! Ta mrha ja teče ket blisk, kedr sc prprau; dons se pa na gane,« čudu se je fjakar in začeu žvau iz lepa puguvarjat in ji ublebvat ousa in Buh ve kaj še use; žvau pa se ni zmenila ne za lepe besede, ne za gajžla; gespud vodavodn derehtar je pa sedou lepu u vuze in ulcku vržinka ud same jeze na use pretege ,
prišli zastopniki naših dve občin Ad-lošiči in Tribuče in pa iz sosednje občine Griblje. Prišli so k nam, da poiz-vedo našo potrebo in želje in nam, kolikor je mogoče, tudi pomagajo, posebno glede cest, vodovodov i. dr. G. dež. glavar, ki jo bil ta dan prvikrat v naši župniji, si je pridobil s svojim prijaznim nastopom, s svojim zanimanjem za našo različno potrebe, srca vseh. Do zdaj so ga poznali naši ljudje le po »Domoljubu«, v katerem so čitali o njegovem delovanju, a zdaj so veseli, da ga poznajo tudi osebno. K vzprejemu je prišla tudi vsa šolska mladina z gosp. učiteljem. Drugi dan, v nedeljo popoldne, pa je obiskal g. dež. glavar s svojim spremstvom tudi vas Bojance, kjer so obhajali ta dan pravoslavni Bojan-čani ravno veliko noč. Prišli so gg. peš iz Vinice. Iver spada vas Bojanci v našo občino, prišlo nas je pozdravit na Bojance g. dež. glavarja in njegovo spremstvo sedem občinskih zastopnikov z g. županom vred. Tudi tu se jc vrlo zanimal za različne potrebe Bojan-čanov, ki so ločeni res od vsega sveta in nimajo ne cest in prav nič vode, ne tekočo, 110 studencev.
z Avstrijo ne more operirati. Nc glede na to, da bi bilo to spričo javnega mnenja v Italiji skrajno nevarno, si italijanska vlada ne mara pokvariti svojih dobrih odnošajev s črnogoro, ki ji utegnejo kdaj zelo prav priti.
Pač pa Italija preži na nekaj — na Valono. Tu so njeni interesi. Kakor nalašč, sta se za Italijo združila dva ugodna momenta. Avstro-Ogrska jo je vprašala za sodelovanje proti Črnigori, Djavid pdša pa je v sporazumu z Essad pašo zasedel Valono in oba sta čisto resno prevzela dejansko vlado nad Albanijo. To je italijanska diplomacija spretno izrabila, da iz potrebe Avstrije napraviti red v Skadru, logično izvede potrebo, da ona napravi red v Valoni. Sicer se ne ve, ali je res, da sla Italija in Črnagora pod vplivom Rusije sami Essad pašo nahujškali, kakor nek veljavni berolinski list trdi, toda značilno je to le, kako Nemci sodijo o naši zvesti zaveznici in česa jo smatrajo za zmožno.
Na Dunaju resno trdijo, da so se z Italijo za vsak slučaj domenili, da Avstrija zasede severno, Italija pa južno Albanjo. Ne ve se pa, ali so podane kake garancije, da Italija Valono po končani nalogi zapusti, ali pa je naša diplomacija morebiti celo voljna Italiji trajno posest Valone, ki je ključ do Adrije, priznati. Seveda bi nam v tem slučaju pripadel Drač, toda veliko vprašanje je, če Drač Valono odvaga. Dokler se kaj pozitivnega ne ve, ni primerno izreči kako sodbo, ampak da so taka pogajanja z Italijo nevarna, toga si niti »Reichspost« ne prikriva.
Za vsemi dogodki pa stoji razmerje med trozvezo in tripelcntento. Diplo-matično imamo celo tripelentento proti sebi, neizvzemši Anglijo, ki nam je le
»Gespud, u moj vuz nej greja: Moja kubilca se pa nč na kuja, in predn u ferklc ure pa uma u Klečali!« Vabu je ta trek fjakar gespuda voda-vodnga derehtarja u soj vuz, in ke je gespud derehtar sprevidu, de mu clruzga res na u kazal, se je res sku-bacou še iz ta druzga voza in zlezu u ta treega.
Al ni verjemete al ne, men je use glih: gespude vodavodnmu derehtari se jc gudil u ta trekmu vuze glih tku, kokr u ta drugmu in ta perum. Gespud jc vržinka že du malga pukadu, ke je raj tu, de ja mou zadost du Kleč, pa se je še zmeri kubacou iz enga vuza u ta druzga pred »Unionam«.
»Ja, al sa začele tud žvali že štraj-kat, al kal,« čedil sa se fjakari in derehtar.
»Zaclnč je res gespud Kristan, ke jc pršou iz kavarne, neki kuluvratu tlela ukul nli; murde jh je on nahecu, te mrcine,« prpounu je en fjakar. »No, pa mi jh uma že kuriral. Zvečer noj greja pa hKristanu pu ous in mrva, jest na dam te mrh šternajst dni nubene rči za žrt, pa če ccpne pred mojm učmi na tla. Uma vidi, kdu jc gespudar, Kristan al jest.«
Tku sa konferiral fjakari med saba pred »Unionam« in derehtar jc stavu tam mecl nim in sc ni mogu udločt, al b šou h nogam u Kleče, al b inšpekejon udložu du tekat, dc b kojni nehal štrajka l. Jest pridom pa glih tekat gor ud flečkajnarske cerkve:
na videz prijazna, dejansko pa hodi z Rusijo in Fratfeijo isto pot. Vsi bi radi udarili, ako bi se upali, tako pa se za zazdaj vrše bitko v obliki diplomatič-nih intrig. Dobička vleče iz tega konflikta največ Italija, ki na eni strani trdno drži z Avstrijo, na drugi pa brezdvomno tudi panklja z Rusijo.
Tako torej danes stvari stoje.
XXX
ZADNJA INTERVENCIJA VELESIL NA CETINJU.
Dunaj, 2. fnaja. Zastopniki velesil so danes podali na Cetinju črnogorski vladi enako se glasečo izjavo, v kateri poživljajo Črnogoro, da najkasneje do ponedeljka odpokliče svoje čete iz Skadra in preda mesto velesilam, sicer prepuste velesile črnogoro njeni usodi. Nota je pisana v jako ostrem tonu.
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 2. maja. Na konferenci poslanikov je sporočil sir Edvard Grey, da je dobil od Črne gore izjavo, da sc ukloni volji Evrope, ako so velevlasti voljne odškodo-vati Črno goro z ozemljem. Nato je sir Edvard Grey izjavil, da je treba še enkrat poizkusiti izlepa in sporočiti črnogorski vladi, da sme računati na podporo evropskih velevlasti v gospodarskem pogledu, ako izlepa odstopi Skader; v nasprotnem slučaju bo prisiljena, da izroči Skader in zapravi naklonjenost velevlasti.
Berolin, 2. maja. O včerajšnji konferenci poslanikov se s tukajšnje poučene strani poroča: Pečali so se z odgovorom Črnegore in sklenili, da se bodo ž njim še pečali. Sklenili so nadalje, da še enkrat Črnogoro odločno pozovejo, naj Skader preda. Ta poziv ne bo ultimat. Poročila, ki so včeraj hotela vedeti, da se bo avstrijski poslanik konference v ponedeljek udeležil, so se razširjala prej, predno je dunajski kabinet kaj sklepal. Samostojne akcije Avstro - Ogrske bi pa udeležbe grofa Mennsdorfa pri konferenci ne izključile, ker se konferenca poslanikov ne peča samo s tem vprašanjem. Na Dunaju razširjeno poročilo, da bi se tudi Anglija morebitne oborožene akcije v Albaniji udeležila, tu ne smatrajo za istinito, marveč upajo, cla bi v tem slučaju Anglija svoj desinteressement izjavila. Poročilo, ki ga je neka berolin-ska korespondenca razširjala, da bi bila nemška vlada Avstro-Ogrski odsvetovala vpasti v Črnogoro, češ, da jo je Rusija obvestila, cla bi v tem slučaju pričela zbirati vojake ob avstrijski meji, smatrajo tukajšnji merodajni krogi za izmišljeno.
VČERAJŠNJI MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 2. maja. »Neue Freie Pres-se« poroča o današnji ministrski konferenci: Današnji skupni ministrski svet se je predvsem pečal s tistimi odredbami notranje uprave, ki bi bile v slučaju vojske potrebne. Predvsem je šlo za upravne odredbe v obmejnih krajih, o sodelovanju civilnih oblasti pri vojaških odredbah in o finančno-političnih ukrepih. Osobito z zadnjo točko so se bistveno pečali in sta se zato posvetovanj tudi avstrijski in ogrski finančni minister udeležila. Jutri zborujeta tako avstrijski kakor ogrski ministrski svet, da vzanleta na
znanje predloge skupne vlade. O zunanji politiki skupni ministrski svet ni odločilno sklepal, ker gre pri odločitvi za pravice krone, ki pripadajo izključno cesarju kot najvišjemu gospodu vojske. Ministri so bili o položaju natančno informirani in pozvani, naj vse pripravijo, kar se mora v resnih slučajih pripraviti.
Dunaj, 2. maja. Današnji skupni ministrski svet je pokazal popolno soglasje. Črnagora se mora brezpogojno udati. Akcija proti Črnigori se izvede istočasno z akcijo radi Albanije. Tozadevno se še posvetujejo z Italijo, in sicer so pogajanja popolnoma obestran-sko zaupljiva. Danes ne gre več za vprašanje Skadra, marveč za vse podrobnosti glede na albansko vprašanje. Izvesti se namerava vse delo, da bodo diplomatično in vojaško pripravljeni. Vsled tega se pričetek akcije zavlačuje. Ko bodo diplomatične in vojaške pri« prave končane, se prične akcija. Položaj je v toliko neizpremenjen, da vzdr« žuje monarhija svoje stališče, a je kri« tičen, ker ne gre več samo za vprašanje Skadra, marveč za albansko vprašanje sploh, ki ga hočejo sedaj popolnoma rešiti. Brzojav med Rimom in Dunajem živahno deluje naprej in se v kratkem doseže sporazum tudi glede podrobnosti.
DUNAJSKA SODBA O POLOŽAJU.
Dunaj, 2. maja. Situacija je neizpre-menjena. Na to, da bi Črna gora Skader zapustila, ne verujejo. Avstro-Ogrska odklanja vsakršno kompenzacijo. Za Avstrijo traja kriza dalje. Sicer pa stopa sedaj v ospredje albanski problem v celoti.
Dunaj, 2. maja. (Izvirno.) Položaj se danes uradno označuje kot neizpremenjen. Za Avstrijo je nastopil odločilni trenotek. Odklanjajoči odgovor Črnegore in prokla-macija avtonomne Albanije pod turškim protektoratom, ki jo je izdal Essad paša, sta dva nova poojstrujoča momenta. Današnji skupni ministrski svet je odobril poročilo grofa Berchtolda o zunanji politiki in odobril tudi nadaljne korake, katere namerava ukreniti Avstrija. Tako se glasi uradno zatrdilo o situaciji tekom današnjega dne. Naknadno se poroča, da včerajšnja seja veleposlaniške reunije ni končala brez uspeha. Tripelententa je sicer avstrijske predloge glede takojšnje izvedbe nasilne intervencije proti črnigori odklonila, a obenem je predložila posredovalne predloge, o katerih bodo poslaniki sedaj informirali svoje vlade. Seja reunije je bila preložena na ponedeljek z izrecnim privoljenjem avstrijskega veleposlanika. Posredovalni predlog Anglije, ki je bil stavljen z izrecnim odobrenjem Rusije, temelji na naziranju, da je za enkrat vsaka takojšnja nasilna akcija preuranjena, ker je navzlic včerajšnjemu odporu črnegore še vedno upati, da pride do mirne rešitve krize. Zato Anglija predlaga, naj se uvedejo nova pogajanja in ponudijo Črnigori teritorijalne in finančne kompenzacije, ki pa bi imele le značaj nagrade za brezpogojno predajo Skadra. V slučaju, če se Črnagora tudi do ponedeljka ne uda, potem privoli tripelententa v nasilno akcijo, ki ba ali skupna ali pa avstrijske-samostojna z molčečim odobravanjem vseh velesil. Seveda bi ta nasilna akcija ne bila naperjena direktno proti črnigori, ampak bi imela lc namen, izprazniti Skader. Tripelententa se z vso vnemo trudi pregovoriti Črnogoro, da je se-
»repe, Pepe!« začel sa me klicat fjakari. »Pejd na sm; murde uš ti vedu, kua je tu za en uržah, de nisa mrcine dons za nubena fura. Puglcj, tlela b se tala gespud rad pelu u Kleče, pa nubena žvau neče putegnt in neče. Kua je tle za nardet. Zaslužki sa že tku slab, zdej nej nam začneja pa še tela mrhe nagajat, kani uma pa pršli!«
»Tala gespud, praute, de b se rad pelu u Kleče?« pragu sm jest.
»Jest ja!« uglasu se je gespud.
»Kua pa sa uni, če smem prašat?«
»Derehtar ucl mestnga vuduvoda.«
»A tku! Zdela se m je pa neki pu-svetil. »Ala, Jože! Pejte na kozla; uma puskusl, če u mene žvau tla putegnt naprej!« Ukazu sm fjakari, jest sm se pa prou kamot zavalu u vuz. Kumi sm pa seclou dobr u voz in fjakar na kozle, pa sma že zdrčal pu Slomšku ule preke ta noumu Žabjekc. »Holt, liolt:« začeu sm upit nad fjakarjam, ke sm vidu, dc gre use dobr. »Zdej pa le ustau; zdej že vidm, dc sm ta prava zadeu. Kar nazaj me pol!« Ke sma sc prpelala nazaj, prosu sm gespuda vodo-vodnga derehtarja, dc nej se puskus usest u vuz, kar me jc gespud tud ubugu, al zgudl sc jc iz nim glih tku ket preh: žvau jc stala ket prbita.
»Zdej mani pa že ta prau uržah uzuni!«
»Oh. Pepe; dej na še moja mreina puskust, čo u šo za raba!« prosu me jc ta druh fjakar in ustregu sm mu, in Slu je glih tku ket pr ta prvem. Mene
je mreina putegnila, gespuda derehtarja pa ne.
»Za božja vola, Pepe, puvej no, kua je tu za en uržah!« Začel sa tišat fjakari in gespud derehtar u mene.
»Oh, tu je ja čist ajnfoli. Kene, tlela gespud je derehtar ud vuduvoda in če se na motni tud« ud elektrarne. Ta gespud guvari in dela zmeri sam iz kojnskem silam, kubil še u misu nekol na uzarnc. Vi usi šteri fjakari mate pa slu-čajn uprežene dons same kubile. Vašm kubilam se pa tu fržmaga in s misija: če gespud nuč in dan sam iz kojnskem silam dela in sam ucl kojnskeh sil guvari, kokr de b ble res kubile ud muh, nej se pa šc fura iz sojem kojnskem silam, me ga že na u'ma. Nej stop gespud kela pred »Elefonta« in nej s zbere enga fjakarja, ke ma upreženga kojna, pa u vidu, kuku u hitr u Klečah al pa še die.«
Gespud dohtar je lepu moj svet puslušu, šou h »Elefant«, se usedu u enga fjakerja, ke je mou upreženga kojna in sfrčal sa preke Klečam kokr de b pilniu. Ja, taka je dondons žvau! de 1» pihnu. In taka je dondons žvau!
Ke je tu iblanskmu žepane gespud dohtar Taučari pršlo na nus, je pa prec tku udredu, de more na usakmu stan t stat pu fjakarju iz kojnem, pu pa iz kubilam, de na n treba spet u kaJneni pudobnem slučaje klicat na pumuč
Boltatuga Pepeta iz Kudeluga.
Položaj neizpremenjen.
Skadrsko vprašanje čaka rešitve do ponedeljka. — Avstrija in Italija se zaradi Essad paše dogovarjata o okupaciji Albanije. — Lahom se obeta Valona. — V Londonu se začno najbrže kmalu zopet mirovna pogajanja.
daj že skrajni čas, da se uda, a tudi na Dunaju se domneva, da bi bila Avstrija ko-nečno vendarle pripravljena razpravljati o kompenzacijah Črnigori, zlasti, če pride do ponedeljka drugačen odgovor Črnegore kot je bil včerajšnji.
KAJ SODIJO GLEDE SKADRA V ANGLIJI.
London, 2. maja. Diplomatični krogi sodijo o sedanjem položaju tako-le: Avstro-Ogrska je v torek izjavila, da ima proste roke glede na vprašanje Skadra. To izjavo so velesile z obžalovanjem vzele na znanje, ne da bi se bila kaka velesila za Črno goro potegnila. Nobena velesila ne poizkusi Avstro-Ogrske ovirati ob morebitni eksekuciji proti Črni gori in <c evropska vojska radi tega izkijučena. Kdaj da prične Avstro-Ogrska akcijo, to odloči cesar in njegovi diplomatični in vojaški svetovalci. V včerajšnji konferenci so od več strani poizkušali avstro-egrsko akcijo zavleči. Grof Mensclorf jc izjavil, da morebitni novi nasveti, o katerih bo na Dunaj poročal, nc morejo na sklep monarhije vplivati in se jc le pod tem pogojem diskusije udeležil. Odločitev jc zdaj na Dunaju. Konferenca poslanikov ostane skupaj, če tudi Avstrija s silo proti Črni gori nastopi, in se bo grof Mensdorf tudi v tem slučaju konference udeleževal. Vzel je na znanje in je na Dunaj poročal, da nekatere velesile še vedno upajo Črno goro pregovoriti in da zato svetujejo, naj sc z akcijo še počaka, Rusija in Italija sta zadnje dni na Cetinju vplivali, da naj Črna gora odneha in kralj Nikolaj je dal razumeti, da bi Skader proti drugim teritorialnim odškodninam zapustil. Avstro-Ogrska jc pa izjavila, da je kaka odškodnina sploh izključena. Tripelententa in Italija upata Nikolaja pregovoriti, naj proti denarni odškodnini odneha. S to akcijo, ki jo vodi francoski poslanik Cambon, ni Avstrija v nikaki zvezi in zahteva, da mora krali Nikolaj Skader brezpogojno zapustiti in se ne spušča zdaj v diskusijo o finančnih kompenzacijah, teritorialne odškodnine pa sploh odklanja. Čc je res, da laški poslanik na Cetinju kralju Nikolaju izjavi, da če Skadra ne zapusti, Italija in Avstrija skupno udereta pred Skader. je upati na uspeh. (Ta skupna akcija proti S k a d r u je po poročilu iz Rima neverjetna.) Če pride do kake akcije, ne bo nobena velesila ugovarjala. Zagonetno je, zakaj zavzema Francija najostrejšo opozicijo proti Avstriji, ostrejšo kakor Rusija. Zdi se, da izrabljajo francoske diplomate nsoficielni ruski politiki,
PREDLOG ANGLIJE.
London, 1. maja. Na konferenci poslanikov 1. t. m. je Grey predlagal, naj velesile Črno goro še enkrat energično pozo-vejo, cla Skader zapusti, mednarodni oddelek naj pa zasede Bar in Ulčinj, Avstrija jc ta predlog označila kot nesprejemljiv. Konferenca se je odgodila, Avstrija pa je tudi svoj samostojni nastop proti Črni gori odgodila, pač pa se bo vojaško popolnoma pripravila. Jutri se vrši angleški ministrski svet,
BEROLINCI OPTIMISTI.
Berolin, 2. maja. Neki tukajšnji diplomat je izjavil, da sodi, da bo kralj Nikolaj formalno brezpogojni predaji Skadra pritrdil, ko bo prepričan, da dobi zadostno odškodnino, in sicer finančno in teritorialno.
BULGARI SO TUDI OPTIMISTI.
Sofija, 2. maja. Tukajšnji diplomatični krogi o vprašanju Skadra šc vedno optimistično sodijo in so prepričani, da Črna gora za primerne kompenzacije Skader opusti. Oficielni krogi na vpad avslro-ogrskih bataljonov v Črno goro ne verujejo, marveč sodijo, da bo Rusija zadnji trenutek na Cetinju nujno svetovala odnehati. Svetom Rusije Nikolaj najbrže ne bo kljuboval.
KDAJ SE OBOROŽENA AKCIJA ZAČNE.
Dunaj, 3. maja. Po zatrdilu tukajšnjih žurnalističnih krogov sc je v včerajšnjem ministrskem svetu sklenilo, začeti vojaško akcijo v torek, ako sc kralj Nikolaj dotlej ne uda. Kombinirana avstrijsko-laška akcija pa nc bo naperjena proti Črnigori kot taki, ampak sc bo omejevala na albansko ozemlje.
kakšna je pogodba med avstrijo
in ITALIJO ?
Rim, 1. maja. Oficielni krogi popolnoma molčijo. Informirani politiki pa pravijo, da je zelo verjetno, da se je med Italijo in Avstrijo dosegel glede Albanije nov sporazum. Akcije Italije skupno z Avstrijo proti Črni gori jc radi svoje nepopularnosii popolnoma izključena. Glede tega stoji Italija še danes na stališču, da jc najboljše, če se skadrsko vprašanje, ki samonasebi Italijo veliko ne zanimu, reši sporazumno od vseh velesil. Pač pa mora Italija biti pripravljena, če se koncert velesil razbije. V tem slučaju pride na vrsto vprašanje, kako se urede razmere v Albaniji sploh, če jih že ne more cela Evropa. Tu je potrebno, da se Avstrija in Italija domenite, ker je neomajno načelo Italije, da se ne
sme na drugi obali Adrije ničesar zgoditi, pri čemer bi ne bila Italija v smislu svojih interesov udeležena. Zato pa je bilo potreba, da se zgolj negativna pegodba med Avstrijo in Italijo, da se je nebena od obeh velesil ne sme dotakniti, da ne da povoda za »casus belli«, izpremeni v pozitivno, in sicer: Nobena od obeh velesil ne sme Albanije bodisi začasno, bodisi trajno okupirati, ne da bi to smela tudi druga, da se vzdrži ravnotežje ob Adriji. To pa je postalo v konkretnem slučaju potrebno vsled akcije Djavid paše, ki je Valcno zasedel.
OKUPACIJA ALBANIJE PRINCIPI-ELNO ŽE SKLENJENA.
Praga, 3. maja. »Narodni listy« poročajo iz Dunaja, da sta Avstrija in Italija principielno že sklenili, da Albanijo okupirata, to pa ne toliko radi Skadra, ampak radi proklamaci)'e Essad paše in imenovanja nove vlade v Valoni.
PRED OKUPACIJO ALBANIJE?
Dunaj, 2. maja. »Edinosti", sc poroča: Današnji skupni ministrski svet je, kakor poudarja uradni komunike, odobril eks-poze grofa Berchtolda. Po naših informacijah iz najzanesljivejših virov je postala nova avslrijcko-italijanska pogodba glade Albanije 2 današnjim dnem perfektna, ker jc ministrski sveč odobril vse podrobnosti te pogodbe. A ne samo to, ministrski svet se je tudi pečal 2 možnostjo, da pride v najkrajšem času do izvršitve pogodbe, to je, do okupacije Albanije. Avstrija in Italija sta si razdelili interesne sfere v Albaniji tako, da pripade severni del od reke Skumbi pod avstrijsko interesno sfero, južni pa pod italijansko. Ministrski svet je danes razpravljal o političnih, vojaških in finančnih vprašanjih, ki stoje v neposredni zvezi z okupacijo albanskega ozemlja. Zatrjuje se, da se izvrši la okupacija že v najkrajšem času. Kar se tiče skadrske krize, jc Avstrija sedaj definitivno akceptirala italijansko stališče, da se ima vojaška akcija gibati le na albanskem ozemlju in sme Avstrija le v najskrajnejšem slučaju zasesti tudi pristanišči Bar in Ulčinj. Gotovo jc, da bodo ostale velesile energično protestirale proti temu, cla bi sc na lak način uvajal mir in red v Albaniji. (To ie mnenje dopisnika -Edinosti«.)
POGODBA MED AVSTRIJO IN ITALIJO GLEDE ALBANIJE.
Dunaj, 1. maja. Vest, da je med Avstrije in Italijo že prišlo do sporazuma glede enkratne razdelitve Albanije, se danes ludi v oficielnih krogih potrjuje. — Dogovor meri obema državama temelji na predpogoju, da si obe državi osvojita teritorij v ckupaciji, in sicer bi tvorila mejo reka Škumbi, če se velevlastim ne posre5i ustanoviti avtonomne Albanije v smislu sklepa vcicposlaniške reunije. Avstrija in Italija sta prepričani, da bi Albanija pod gospodstvom Essad paše ne odgovarjala vsem zahtevam in bi tudi ne bilo mogoče vzdržati miru in reda v državi. Zdaj sc Avstrija in Italija dogovarjate baje le glede posameznosti eventualne okupacijo,
POROČILA O ANARHIJI V ALBANIJI. — AVSTRIJA ZASEDE DRAČ, ITALIJA VALONO.
Dunaj, 2. maja. Iz diplomatičnih krogov poroča »Ncue Freie Presse«, da sc zdaj o razmerah Albanije med Dunajem in Rimom najživahnejše pogajajo. Zdi se, da jc nastop Essad paše tako avstrijske kakor laške diplomate zelo vznemiril. Iz Albanije se poroča, da vlada. pSpolna anarhija. V posameznih krajih so se že bili krvavi boji med pristaši različnih strank. V Italiji vedno bolj prevladuje mnenje, da morata Avstro-Ogrska in Italija napraviti v Albaniji red. Italijani bi tudi zavrli grške aspi-racije. Ob skupni akciji Avstro-Ogrske z Italijo bi Avstro-Ogrska zasedla Medno in Drač, Italija pa Šariti Quaranti in Valono.
OGRI VEDO ŽE ZA POSAMEZNOSTI ALBANSKE OKUPACIJE.
Budimpešta, 3. maja. »Az Est'< poroča, da jc cesar okupacijo Albanije že odobril. V včerajšnjem ministrskem svetu so sc stroški za okupacijo preliminirali na 600 milijonov kron, polovica odpade na Italijo. Baje šef avstrijskega generalnega štaba Conrad in šef laškega štaba Pollio že dalje časa korespondirala glede posameznosti okupacijskega načrta.
LAHI SE fcE PRIPRAVLJAJO, DA VALONO ZASEDEJO.
Dunaj, 3. maja. Več italijanskih vojnih ladij je dobilo povelje sc v Brin. disiju koncentrirati.
KONCENTRACIJA LAŠKEGA BRO-DOVJA V BRINDISIJU.
Rim, 3. maja. :>Giornale d' Ilalia<- poroča; Včeraj ob 12, uri ponoči so ladje »Regina Margherita«, »Varese«, »Garibpldi-<, »Sicilia«, »Umbertc«, »Emanuele Filiberlo« in torpedolovci »Zefiiro«, »Carabiniere« ler »Fuciliere«, ki so vadile pred Gaeto, dobile radiotelegrafično povelje, da odplo-vejo v Brindisi.
ESSAD PAŠA V SEVERNI ALBANIJI.
Atene, 2. maja. »Agence d'Athenes« poroča s Krfa: Essad paša je sestavil v Tirani vlado in proglasil avtonomijo Albanije pod proiekioratom Turčiji. Razobesiti je ukazal turško in ne albanske zastave in je pisal grškemu metropolitu v Drač, da albanska vlada pripozna v osebi metropolita oblast pravoslavne cerkve, ki jo bo ščitila. Essad paša bo tudi izjavil, da albanska vlada, grški ne nasprotuje, ker pri-poznava mejo nad Himaro.
London, 2. maja. »Reuter« poroča s Krfa: Avstro- ogrski in italijanski konzul kakor tudi francoski konzularni agent v Draču odpotujejo danes v Tirano, da se sestanejo z Essad pašo. V Drač je poslal Essad paša častnike, ki so pozvali Srbe, naj mu mesto izro-če. Srbi so odgovorili, da bo mogel Essad paša Drač šele zasesti, ko Srbi mesto popolnoma zapuste.
D JAVID PAŠA V VALONI.
Trst, 2. maja. Iz Valone ss poroča: Djavid paša je zasedel celo južno Albanijo z Valono. Nihče ne veruje govo. ricam, da bi bili v Carigradu ukazali, naj se armada Djavid paše transpor-1 tira v Malo Azijo.
Carigrad, 2. maja. Djavid paša je došel s svojo armado, ki so se ji t u d i ostanki zahodne armade pridružili, v Valono. Posadka 0000 moč začasne albanske vlade se je le slabo branila. Turki so imeli veliko topov.
ESSAD PAŠA NAHUJSKAN OD ITALIJE ?
Berolin, 1. maja. »Borsenkourier« (ki je večkrat oiiciozen) prinaša senzačno, a ne neverjetne vest. da jc akcija Essad paše komplot Rusije, Italije in Črne gore. Ogorčenost Italije ;e le umetno narejena. Ona upa, da Essad paša položaj 'ako zmede, da bo Avstrija morala privoliti v okupacijo Albanije; pri čemer pripade Italiji naloga zasesti Valcno. Kdor pa misli, da bo Italija Valono potem zapustila, sc moti. Črni gori je le prav, če se Italija nastani na albanski jadranski obali, Rusija pp. je to vse zvarila iz sovraštva do Avstrije.
VOJAŠKE KONFERENCE V PETERBURGU.
Peterburg, 3. maja. V ponedeljek in torek so se vršile v Carskem selu vojaške konference.
DESNICA PROTI SASONGVU. Peterburg, 3. maja. Desnica državnega sv»ta je priredila včeraj parlamentarno soarejo, pri kateri se je spre-
jein graja ruski balkanski politiki, ki svoje historične, misije ni izpolnila.
CAR DELI REDOVE.
Peterburg, 2. maja. Ruski car je podelil bulgarskemu in srbskemu kralju red sv. Jurija II. razreda, grškemu kralju pa red sv. Jurija III. razreda; veliko balkanskih generalov je odlikoval z redom sv. Jurija IV. razreda, približno 1000 osebam jc pa podeljen ruski zaslužni križec.
NEMŠKI DEMENTI.
Berolin, 2. maja. »Norddeutsche Allg. Zeitung' piše; »Presszentrale« razširja poročilo, da jc Nemčija na Dunaju zeio resno odsvetovala vpad v Črno goro, ker je ruska vlada nemško obvestila, da bi na napad na Črno goro odgovorila z oboroženo nevtraliteto; to je, da bi koncentrirala vsaj 300.000 mož ob avstro-ogrski meji. Pribijemo, da se tu taka ruska izjava ni podala in da se Dunaj ni posvaril. Poročilo jc izmišljeno. Neislinito jc ludi poročilo »Daily Maila«, da sta nemški in avstro-ogrski poslanik v Carigradu odsvetovala podpisali mirovno pogodbo, prcdno se vprašanje Skadra ne reši.
»NIBELUNGENTREUE«.
Berolin, 1. maja. Tu sc čujejo glasovi, ki se vprašujejo, ali je prav, če sc Nemčija glede skadrskega vprašanja preveč angažira. Opozarja se, da bi okupacija Črne gore čisto gotovo izzvala vojsko z Rusijo, čeprav se oficiclno tega šc ne ve. Listi sodijo, da se Nemčija ne sme radi Skadra spustiti v nevarne konflikte.
MIROVNO VPRAŠANJE.
Atene, 2. maja. Zunanji minister jc vzel na zna nje sledeči kolektivni dopis velesil: Velesile vzamejo z zadovoljstvom v vednost odgovor zaveznikov na njih zadnjo noto in sprejem v tej noti izraženih mirovnih pogojev, ki jim je Porta pritrdila. Velesile pozivajo vojskujoče se stranke, naj sovražnosti takoj prekinejo in imenujejo pcoblaščcnce za mirovna pogajanja in kraj, kjer naj se snidejo. Kar tiče pridržkov, ki so jih glede na otoke in meje Albanije zavezniki izrazili, opozarjajo velesile, da
spada to vprašanje izključno v njihovo kompetenco. Odstop otokov po Turčiji se zato ne sme omenjati. Grška vlada bo najbrže imenovala za pooblaščence tiste grške diplomate, ki se že v Londonu nahajajo.
Sofija, 1. maja. (Oficielno.) Gešov je velesilam na njihovo mirovno posredovanje odgovoril, da so sovražnosti med Turčijo in Bulgarijo suspendirane, da jc Bulgarija za sedež mirovnih pogajanj izvolila London in da bulgarski delegati ostanejo isti kakor so bili pred začetkom drugega dela vojske.
Belgrad, 2. maja. (Izvirno.) Srbski delegati odpotujejo v London prihodnji torek.
BULGARI ZAPUŠČAJO SOLUN.
Atene, 2. maja. Kakor se iz Soluna poroča, zapuščajo Bulgari na nov ukaz Solun, kjer ostane le ena sama bulgarska pehotna stotnija.
SRBSKO - BULGARSKI SPOR.
Bslorad, 2. maja. (Izvirno.) »Samouprava« priobčuje to-lc: Sofijski »Dnevnik« jc v četrtkovi številki pod naslovom »Srbski prestolonaslednik — ubijalec« prinesel poročilo, da jc srbski prestonaslednik v glavni ulici Skoplju, vprašal neko deklico, da-li je Srbkinja. Ko mu jc dekle odgovorilo, da jo Bulgarka, jo je prestolonaslednik dvakrat udaril po licu. O tem dogodku da je prišlo v Sofiio uradno obvestilo in so bili o njem obveščeni tudi zunanji korespondenti. »Samouprava« do-daje: Ako sofijski »Dnevnik« z zanesljivimi dokazi podpre točnost in resničnost te vesti, potem bo Srbija odstopila ne le od vsake zahteve po spornih teritorijih, nego od vseh teritorijev, ki so bili v tej vojni zavzeti. Ako pa »Dnevnik« tega ne bi mogel storiti, potem si bodo iskreni in pošteni prijatelji balkanske zveze v Bulgariji, Rusiji, Angliji in Franciji lahko na jasnem, kakšno stališče zavzemajo nasproti balkanski zvezi posaujczni bulgarski listi in kako pravična mora biti stvar, za katero se bore s takimi sredstvi. — V bclgrajskih krogih se vse čudi, da sc more v Sofiji, kjer imajo jako čuječo cenzuro, taka stvar obelodaniti, medtem ko je bilo v zadnjem času v Srbiji, kjer ni cenzuro, zaplenjenih več listov, ki so nedostojno pisali proti Avstriji.
Sofija, 2. maja. Oliciozni »Mir« piše: »Srbi in Grki koncentriralo svoje čete v Makedoniji. Grki so skoraj vse Čete zbrali okoli Soluna. Srbi zbirajo velike čete v bulgarskem makedonskem ozemlju; gotovo je, da bo bulgarsko makedonsko prebivalstvo zopet mnogo trpelo od strani svojih osvoboditeljev in da zbiranje srbskih čet Makedonije ne bo pomirilo, ampak še bolj vznemirilo. Gotovo je, da se bodo vsled tega vznemirile tudi evropske velesile. Če so velesile proti Črnigori zavzele tako resno stališče, brez dvoma tudi dogodkov v Makedoniji ne bodo mirno gledale. To bo zelo škodovalo ugledu balkanske zveze. Bulgarsko občinstvo opozarjamo, naj bo popolnoma mirno. Naše čotc so še pri čataldži in Bulairu zbrane proti skupnemu sovražniku-balkanskih držav. Nihče nam nc more očitati, da smo mi krivi vznemirljivega položaja v Makedoniji. Bulgarija je silna po svojih pravicah in po pogodbi z zavezniki in ima zadosti moči, da brani svoje pravice. Bodimo mirni. Nazadnje bo gotovo zmagala pravica.«
POMANJKANJE V ČRNI GORI.
London, 3. maja. Na Cetinju je električna razsvetljava prenehala funkcionirali, ker avstro-ogrske oblasti ne puste prevažati iz Kotora olja za stroje. Potni listi sc od avstrijske strani strogo pregledujejo. Albanci pripovedujejo, da v Skadru primanjkuje živil. Črnogorci spravljajo na Taraboš in Bardanjol municijo.
BITOLJSKI OBČINSKI ODBOR V BELGRADU.
Belgrad, 2. maja. (Izvirno.) Sinoči so prispeli semkaj občinski odborniki iz Bitolja in so bili svečano sprejeti. Danes se je vršila slavnostna seja bel-grnjskega občinskega sveta in banket, zvečer je v gledišču slavnostna predstava. Bitoljski gostje ostanejo v Bel-gradu več dni.
DOLOČITEV SRBSKO - ALBANSKIH MEJA.
Belgrad, 2. maja. (Izvirno.) Vrhovno poveljstvo v Skoplju jc imenovalo komisijo, ki ima točno proučiti teren in označiti meje med Srbijo in Albanijo na podlagi onega dela določb velesil, ki je nesporen. To jc potrebno, da se ve, doklej se umaknejo srbske čete.
ESSAD PASA.
Najnovejši junak albanske »kneževine« Essad paša je ,kakor zilano, po rodu Albanec in glavar rodu Toptani v okolici Tirane. Pravijo, da je bila njegova preteklost zelo burna. Odlikoval se je zlasti v krvavem rokodelstvu in postal znan celo v Carigradu. Bivši sultan Abdul Hamid je imenoval Es-sadovega brata Ghami bej Toptana za svojega adjutanta, Essadu samemu pa določil hitro karijero pri žandarmeriji. Po nekem poboju v Carigradu, v katerem je bil Ebsadov brat ubit, je Essad paša postal^brigadni general in načelnik žandarmerije v Janini. Ko je leta 1908. izbruhnila mladoturška revolucija, se je Essad paša pridružil mlado-turkom in bil izvoljen v turško žbor-nico kot zastopnik Drača. Ker ni odobraval nasilne vladne politike proti Albancem, je zapustil svoje mladotur-ške politične prijatelje in odkrito sim-patiziral s svojimi rojaki, ki so se dve leti junaško borili proti turški solda-teski. Tik pred izbruhom balkanske vojne je dospel Essad paša z eno divizijo albanskih redifov v Skader, da ojači posadko Ilasan Rica paše. Ko je zaznal, da so velesile sklenile ustanoviti samostojno Albanijo, je dal Essad paša namesto turške izobesiti albansko narodno zastavo. Vsled tega sta se sprla s poveljnikom Skadra Ilassan Rica pašo, ki je bil pozneje tudi od Malisorov umorjen.
Dnevne novice.
+ Bolezen sv. Očeta. Z ozirom na različne vesti o zdravju sv. Očeta, smo našega dopisnika v Rimu brzojavno vprašali, kaj je resnice na teh vesteh. Danes smo o bolezni sv. Očeta dobili iz Rima naslednjo izvirno brzojavko: Rim, 3. maja. Sv. Oče se počuti mnogo bolje, tako da prebije zvečer v svoji biblioteki, vendar se prično avdience kvečjemu proti koncu maja. Tudi ne bo imel sv. Oče v Binkoštih sv. maše.
+ >rNibelungentreue«. Avstrijsko nemško časopisje ne ve prehvaliti zvestobe, s katero se Nemčija drži Avstrije. V sedanji balkanski krizi se pa nemška zvestoba ni posebno sijajno izkazala. Sicer je državni kancler izjavil, da bo Nemčija v slučaju vojske z Rusijo slejkoprej stala na naši strani, toda za to izjavo stoji nebroj drugih, ki jasno svedočijo, da Nemčija Avstrije ne podpira s tisto neomejeno ljubeznijo, o kateri so dunajski listi polni. Še pred par dnevi so se vladi prijazne »Berliner Neuestc Nachrichten« kot zaključek svojemu uvodniku (št. 208) dobesedno vprašale, »ali ima še kaj zmisla nadaljevati zvezo z »vesesilo« (Avstrijo), od katere se razširja vonj gnjilobe« (»von der nachgerade so et-was wie Verwesungsgeruch ausgeht«.) Tako so o naši državi pisali le najzagri-zenejši ruski in srbski listi! In ta pojav ni osamljen, nemški publicist Harden je najglasnejši v zboru onih, ki Avstriji prorokujejo bližnji pogin in celo nemški državni tajnik Jago\v je v budgetni komisiji državnega zbora govoril o ska-drskem vprašanju kot o bagateli. Čc bi bila Nemčija Avstrijo v sedanji krizi bolj energično podpirala, bi bila kriza sploh prej rešena in ne bi bili žrtvovali že miliarde, nevračunši drugih izgub. To je ljubezen, ki nam jo Nemčija vrača za to, da naši državniki tako vneto delajo politiko v zmislu na berolinskih tleh zrastlega dualizma. Preko Budimpešte so Jago\vovo izjavo popravili, češ, da je pri tisti priliki polemiziral s socialisti in zato ni svojih besed položil na tehtnico. Toda državni tajnik za zunanje zadeve, ki svojih besed glede zunanjepolitičnih vprašanj ne polaga na tehtnico, je pač izredna prikazen. Ne rečemo, da meritorno ni prav, da se Nemčija trudi dragoceni mir ohraniti, mi hočemo le pribiti dejstvo, da nemška zvestoba in ljubezen ne gre tako daleč, kakor pojejo avstrijski nemški žurnalisti. Nemčiji je pač prav, če se naša oficielna politika ne sklada z as-piracijami balkanskih narodov, zadnjih konsekvenc iz tega se pa boji in pušča rajše, da se gospod Hartvvig iz nas norca dela in da prihajamo v čez-daljebolj ogromne stroške. Kakšne prav odločne besede pa Nemčija še ni izrekla, ampak rajši nasprotstvo Rusije in Srbije do Avstrije izkorišča za svoj eksport! Zraven tega moramo še požirati take ljubeznjivosti, kakor so si jih dovolile »Berliner Neueste Nachrichten«. t)unajski gospodje žurnalisti take stvari zamolčujejo, tembolj je potrebno, da mi posvetimo v »nibelunško zvestobo« matere Germanjje.
+ Z« »meh, pa vendar res. Poroča Se, da neki ogrski listič žc razpravlja, komu bo bodoča Severna Albanija, ako jo naša država okupira in obdrži, pripadla, ali avstrijski ali — ogrski po-
lovici. Ogri so res vstanu to vprašanje resno sprožiti. Zgodovina nas na primer pouči, da je imel Škenderbeg nekake zveze z ogrskimi kralji. Iz tega utegnejo državnopravni i'abulisti v Budimpešti čisto gotovo izvajati pravice ogrske krone do Albanije. Ko Albanijo zasedemo, nas čaka torej še državnopravni konflikt z Ogri.
-f- »Narodov« uspeh na električnem polju. Zavedni bralci ^Slovenskega Naroda« so v Novi vasi pri Lcscah. Ko je prišel tehnik trasirat daljnovod za deželno elektrarno, so z »Narodom« v roki protestirali proti deželni elektriki. Uspeh je bil ta, da gre daljnovod sedaj mimo Nove vasi. Vsekakor uspeh »Slovenskega Naroda«, ki mu jih bo najbrže še več sledilo.
+ Udeležuik-m jubilejnega sprevoda narodnih noš na Dunaju 1.1908. V najlepšem spominu nam je vsem sprevod slovenskih narodnih noš 1. 1908, po cesarskem Dunaju. Naša narodna noša je bila takrat občudovana, slavljena. Vsi, ki smo se takrat udeležili sprevoda slovenskih narodnih noš na Dunaju, zberimo se zopet v Ljubljani dne 24. avgusta t. 1., da poveli-čamo z narodnimi nošami sijaj katoliškega shoda. Vsa potrebna navodila bodo izdana v par tednih, za danes naj zadošča to vabilo, ki naj vzdigne tudi one, ki se slavnostnega sprevoda na Dunaju niso mogli udeležiti, a imajo narodne noše. Dan 24. avgusta bodi tudi lep praznik slovenskih narodnih noš! V vsakem kraju že sedaj opozarjajte na to, pripravljajte se in agitirajte za obilno udeležbo.
—	Binkoštna veselica v Postojnski jami. Kakor običajno, se vrši tudi letos na binkoštni ponedeljek, dne 12, maja, v Postojni velika jamska veselica. Vsi velikanski podzemeljski prostori bodo ta dan vseskozi čarobno električno razsvetljeni in več godb bode sviralo po raznih jamskih dvoranah. Jamska c. kr. pošta bode ura-dovala, sploh obeta biti Postojnska jama ta dan središče zabave in veselja. Tudi za telesni blagor občinstva bode v vsakem oziru najboljše preskrbljeno. Ta dan bodo vozili v Postojno razni posebni vlaki po znatno znižanih cenah, in sicer odhaja posebni vlak iz Ljubljane ob 12. uri 40 minut popoldne in je na ta način dana izletnikom prilika obedovati doma, kar je vse-kako velika udobnost, ker so ta dan vse gostilne in restavracije v Postojni prenapolnjene. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike, udeležiti se jamske veselice ter si hkrati ogledati podzemeljske krasote sve-tovnoznane Postojnske jame. Veselica se vrši pri vsakem vremenu in se prične ob 3. uri popoldne. Vstopnina znaša 3 krone za osebo.
—	Motenje vere. Dne 29. aprila 1913 je bil Miko Persetič iz Vinice št. 4, so-poročevalec in sotrudnik »Dana«, ' »Slov. Doma« in »Slov. Naroda« pri c. kr. okrožni sodniji v Rudolfovem obsojen radi pre-greška po § 303. kaz. zak. na 15 dni strogega zapora. Tega pregreška sc jc krivega storil s tem, da je na glavnem trgu na Vi-, niči izzivajoče pokrit gledal prav od blizu s kukalom procesijo Vstajenja Izvcličarje-vega na veliko nedeljo in s tem pohujšanje dajal. To žalostno dejanje Persetičevo je bilo popisano v 8. številki »Dolenjskih Novic« z dne 25. aprila 1913. Persetič je bival blizu 38 let na Ruskem in je morda mislil, kar se ne sme storiti proti pravoslavni cerkvi na Ruskem, je pa dovoljeno uganjati zoper katoliško vero in katoliško cerkev.
—	Na Malti je bil na evharističnem kongresu č. g. Josip Lavtižar, župnik' v Ratečah.
—	Razprava proti dr. Dimniku, ki ga novomeško državno pravdništvo preganja zavoljo pregreška po § 305., bo 9. maja pred okrožnim sodiščem v Novem mestu.
—	Nezgoda na železniški progi. Dne 30. m. m. se je peljal Franc Vrečar iz Sela pri Ljubljani po Dolenjski cesti z vozom, v katerega sta bila vpre-žena dva vola. Na železniškem prelazu med Laverco in Ljubljano (9 78 km) ga je dohitel dolenjski vlak in s tako šilo udaril v voz, da se je razbil. K sreči se Vrečarju ni ničesar zgodilo in tudi voloma ne.
—	Zgodnji roji čebel. Prvi roj je dobil gospod Davorin Berančič, c. kr. profesor v Celju dne 29. aprila 1913. Veliko nas je čebelarjev celjski okolici, a takšne sreče kot začetnik še ni menda nobeden doživel v tem letu. Omenjeni je kupil na razstavi v Celju od gospoda Stampfla čebelno ljudstvo, katero je res izborno uspevalo. — Luka Pavlič v Spod. Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem je imel prvi roj dne 1. maja, kar je zelo redko za precej mrzli kraj.
—	Reveževa smrt. V Zagorju pri Litiji si je 58 let stari občinski revež •lernej Kilovec napravil dne 26. aprila ogenj, ker ga je zeblo. Revež je pri ognju zaspal in se nevarno opekel, prepeljali so ga v deželno boii.ilšnico, kjer jc umrl na opeklinah.
—	Zgodnji roj je imel dne 30. aprila Franc Razinger v Plavškem Rovtu
nad Jesenicami, 900 metrov morske višine. Roj je bil težak dva kilograma,
—	V zmešanosti nevarno ranil ženo.
Vpokojeni železniški kurjač Matevž Lan-genfus na Glincah je prišel 30. aprila ob pol 11. uri dopoldne domov nekoliko dobre volje. Brez vzroka je zagrabil dolg, ostro nabrušen kuhinjski nož ter hotel ženo zabosti. Na ponovno ženino prošnjo je izpustil nož, katerega je v naglici zagrabila ter vrgla iz kuhinje v sosednjo sobo, katere vrata je zaklenila. — Nato je žena zavpila na pomoč; v istem trenotku je pograbil Langenfus v bližini ležeč star čevelj ter s peto bil po ženini glavi tako, da je težko poškodovana. Langenfus je oče šestih, deloma nepreskrbljenih otrok in ima nekaj nad 150 K mesečne pokojnine. Ponesrečil je Langenfus pred 11 leti na neki službeni vožnji in od tedaj se mu um omrači v presledkih. Da mu je žganjepitje škodljivo, pač ni treba šele omeniti. Brezdvomno so njegovi napadi na ženo posledica železniške nesreče. Langenfus je bil aretovan in oddan deželnemu sodišču. Splošno mnenje je, da spada v opazovalnico.
—	Semenj v Zagorju ob Savi se vrši radi praznika mesto 12. maja prihodnji dan, to je v torek, dne 13. maja t. 1.
—	Izgredi med gledališko predstavo v Zagrebu. Aretacije dijakov. V sredo zvečer je bila napovedana za predstavo v zagrebškem gledališču narodna drama Petar Zrinjski« v proslavo hrvaških narodnih junakov Zrinjskega in Frankopana. Predstava je bila prepovedana in uprizorili so drugo igro. Med predstavo je prišlo do hrupnih demonstracij in policija je aretirala v gledališču in pred gledališčem mnogo dijakov.
—	Za ljudski sklad so zopet poslali »t a r o k i s t i v hotelu »B a 1 k a n« v Kranjski Gori« 5 K. Somišljeniki! Posnemajte ta zgled in nabirajte pri vsaki priliki za blagajno S. L. S. Prispevke sprejema in razpošilja nabiralne bloke Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
Ljubljanske novice.
lj Pozdrav zastopnikom slovenske krščansko socialne delavske organizacije. Jutri zborujejo v Ljubljani v »Ljudskem Domu« delegati Jugoslovanske Strokovne Zveze, mlade, popolnoma moderne naše strokovne organizacije. Jugoslovanska Strokovna Zveza sicer še ne obstoja dolgo časa, a kljub temu se je organizacija že jako lepo razvila po vseh slovenskih pokrajinah. Iskreno pozdravljamo mile nam delavske goste osobito s Koroške, Štajerske in Primorske!
lj Jugoslovanska Strokovna Zveza. Pred občnim zborom J. S. Z., ki se prične jutri ob 9. uri dopoldne v Ljudskem Domu«, bo v kapelici Alojzevišča, Poljanska cesta, sv. maša s cerkvenim govorom. Maševal in propovedoval bo zapisnikar J. S. Z. Franc Kcrhne. Želeti je, da se tudi člani ljubljanskih slovenskih kršč. socialnih delavskih organizacij udeleže cerkvenega opravila v Alojzevisču.
lj Sestanek odposlancev naših ljubljanskih izobraž. društev bo prihod -hodnji torek ob 8. uri zvečer v »Ljudskem Domu«. Vsa naša društva in organizacije v Ljubljani naj pošljejo na ta velevažen sestanek, na katerem bo razgovor o prihodnjem katoliškem shodu v Ljubljani, po več zastopnikov in zastopnic. Dobro došli tucli drugi somišljeniki in somišljenice!
lj Važen sestanek ima jutri zvečer po rednem mesečnem opravilu moška in mladeniška Marijina clrubža v Kri-žankih. Ker se bodo obravnavale stvari, ki se tičejo vseh članov, pričakuje vodstvo, da se shoda udeleži vsak član, ki ga res ne zadržuje prav tehten razlog. PriČetek shoda kot navadno ob 6. uri zvečer.
Zadruga krojačev in krojačic vabi svoje člane k slavnostni otvoritvi »Razstave vajenskih del«, ki se otvori v nedeljo, dne 4. maja, dopoldne ob 11. uri v c. kr. višji obrtni šoli na Mirju.
lj Visoko odlikovanje. Kakor smo svoj Čas poročali, je ob priliki obiska nadvojvode Evgena v Križankah gospod prior poklonil vrhovnemu redovnemu predstojniku sliko, ki jo je napravila mlada slikarica gospodična Anica Zupane. Te dni je prejela gospodična od nadvojvode v priznanje krasno zlato brošo, ki nosi inicijalo E, okrašeno z briljanti, nad črko naclvojvod-ska krona, podložena z rubinom, okoli inicijale se ovija lovorjev venček. Gospodični, ki sedaj v svrho nadaljne izobrazbe obiskuje slikarsko akademijo v Florenci, bo visoko priznanje gotovo v spodbudo, da pridno izobrazi svoje zmožnosti.
lj Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico ima v četrtek, dne 8. t. m., popoldne izlet v Kleče in v Št. Vid. Odhod točno ob dveh od Sv.
Krištofa, kjer naj se zberejo p. n. tovariši in tovarišice.
lj Katoliško društvo rokodelskih po« močnikov ne bo imelo jutri navadnega rednega mesečnega sestanka, ker se boao člani udeležili III. glavnega občnega zbora J. S. Z., ki bo v »Ljudskem domu«.
lj Občinski svet ima redno sejo v t o • rek, dne 6. maja 1913 ob šestih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu s6 med drugim poročila: o prošnji Ivana Zajca za podelitev meščanstva ljubljanskega, o načrtu nove službene pragmatike za pomožne uradnike, sluge itd. mestnega magistrata ljubljanskega, o dopisu županovem glede pogodbe radi prepustitve poslopij c, kr. obrtne šole c, kr. erarju v last, o dopisu županovem glede opustitve počitniške naselbine v Zatišji, o prošnji »Leonovega starešinstva« za naknadno izplačilo za leto 1912. dovoljene podpore, o dopisu mestnega šolskega sveta glede zgradbe nove mestne dekliške ljudske šole odnosno razširjenja zasebne dekliške osemrazred-nice v Lichtenthurnični sirotišnici.
lj Cigaretni oddelek ljubljanske tobačne tvornice ima jutri ob 9. dopoldne sv. mašo s cerkveno propoved-jo na Rožniku.
lj Predsednik graškega nadsodišča dr. Alfred vitez Schmid se je včeraj pripeljal v Ljubljano in se nastanil v hotelu Union.
lj Polanjko v Ljubljani. Danes ob 1. uri popoldne so pripeljali defrav-clanta Polajnkota v Ljubljano. Pripeljali so samega, brez žene, ki pride pozneje.
lj Burni prizori pri pogrebu žrtet rodbinske drame v Beljaku. V sredo, dne 30. m. m., ob 6. uri zvečer se je na celovškem pokopališču vršil pogreb nesrečnega samomorilca Ljubljančana revidenta državne železnice Ahačiča in njegovih dveh umorjenih sinov. Daši čas pogreba ni bil splošno znan, se jo vendar zbrala na pokopališču velika množica ljudi. Krog 5. ure se je pripe-ljala žena oziroma mati nesrečnih žrtev. Množica jo je pozdravila z glasnimi fej-klici in nekaj žensk ji je celo zastavilo pot, tako da se je morala umakniti nazaj k vozu. Ahačička se je izkušala zagovarjati, da strašnega dejanja svojega moža ni ona kriva in zavrniti žaljenja, toda to je ljudi le še bolj razburilo, tako da je morala Ahačička končno nazaj v voz in se odpeljati. Zanjo so še letele psovke. Pogreb je bil pretresljiv in nadvse žalosten. Ko so dvignili krsto je vse ihtelo; celo nosilcem so tekle po licih svitle 3olze. Udeležba s strani uradništva državne in južne železnice je bila ogromna, krste, ki so jih pokopali v skupen grob, so bile bogato okrašene s cvetjem in venci. Sorodniki so prišli k pogrebu le z moževe strani. Na željo le-teh se gimnazija pogreba ni udeležila korporalivno; dijaki so svojemu tovarišu Aleksandru položili na krsto cvetja, zavod pa priredi za pokoj lega zadušnico, ki se je udeleži celokupno gimnazijsko dijaštvo.
lj Jurjevanje z otvoritvijo vrta bo jutri popoldne v priljubljeni Marenčetovi gostilni na Dolenjski cesti. Občinstvu je preskrbljeno poleg izvrstne postrežbe tudi sicer za izborno zabavo z godbo in petjem.
lj Aretacija radi ponarejenih pet« kronskih tolarjev. Policija je aretovala, v Ljubljani delavca Ludovika, Stariča, doma iz Št. Petra pri Novem mestu, ker ga je pri sodišču osumničil cigan Janko Brajdič, da je ponaredil pet-kronske tolarje. Cigan Brajdič se nahaja tudi radi tega zločina v zaporni.
lj Dva nevarna vlomilca aretira« na. Dne 30. aprila sta prenočevala v nekem tukajšnjem hotelu dva tujca, katera sta se policijskim organom zde-i la sumljiva. Preden pa jih je mogla policija aretovati, sta tujca hotel zapustila. Policijski agentje so jinla bili pa spretno za petami in kmalu sta sedela oba pod ključem. Imenovala sta se Marko Steinberg iz Budimpešte in Lajoš Stein, oba brez potnih izkazil. Policija ju je pa spoznala kot nevarna vlomilca, ker sta imela v kovčkih kompletno vlomilno orodje, kakor vi-trihe, svedre, žage itd. Oba sta sedaj v zaporih dež. sodišča..
lj Vojaška godba bo koncertirala v »Zvezdi« jutri od pol 12. do pol 1. Ure popoldne.
lj Umrli so v Ljubljani. Marija Mi-lač, zasebnica, 65 let. — Marija Ošaben, hči skladiščnega delavca južne železnice, 8 dni. — Franc Čebular, sin hišnega posestnika, 17 mcseccv. — Matevž Sušnik, delavec, 44 let. — Marija Hut-ter, dninarica, 75 let.
lj Zanimiva poskušnja bo jutri ob 9. uri dopoldne pred Mestnim Domom, in sicer se bo gasil ogenj brez vode. Gasilo se bo s pripravo, ki se ji pravi Theo, Po-skušnjo izvrši ljubljanska požarna bramba in si jo lahko vsak ogleda.
lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v marcu 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnir , rrebr-nine in draguljev) in v maju 1912 zastav-
ljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek, dne 8. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna plica št. 2.
Senzaclonelno razkazovanje dra-Žestnih šivalnih del vabi sedaj one dame, ki se zanimajo za praktično uporabo šivalnih strojev, za nekaj minut pred izložbeno ok»o tukajšnje prodajalne Singer Ko., delniška družba za šivalne stroje, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4 (podružnico tudi v Kranju, Novem mestu in Kočevju), da si ogledajo stvar. Tam se pred očmi občinstva na novem »66« rodbinskem šivalnem stroju izdelujejo čudolepi rabilni predmeti, kateri se izvrše v nekaj minutah. Občudovanja vreden je zaznamovaloc gub, kateri napravlja tako enakomerne gube, kakor se z roko nikdar ne dosežejo, medtem ko kodrač (kravžlar) obenem, ko blago kodra, dela brezhibne plise-gube in.jih istočasno prišiva. Dalje se lahko opazuje točno delovanje obrobilnega aparata, kakor tudi premakljivega robilca, kateri hitro in lahko napravlja rob in obenem prišiva čipke. Kratkočasilo je tudi gledati tvo-ritev črt, ki jih riše podložilcc. Uporaba vseh aparatov se lahko priuči v kratkem času in je tvrdka Singer raclc volje pripravljena vsaki kupovalki uporabo teh aparatov pokazati in jo podučiti. Da Singerjev »66« stroj poleg izvrstnega šivanja tudi maši (štofa) in veže, je žc splošno znano in zato je umevno, da želi vsaka dama imeti Singerjev »66« šivalni stroj, ki sc dejanski lahko imenuje najpopolnejši rodbinski šivalni stroj sedanjosti.
Telefonska in travno poročilo.
IZJEMNO STANJE V BOSNI IN HERCEGOVINI!
Sarajevo, 3. maja. (Kor. urad.) Danes Se je razglasilo izjemno stanje nad Bosno in Hercegovino.
Sarajevo, 3. maja. Odredba glede izjemnega stanja obsega določitve glede po-ostrenja zglaševanja in kontrole potnih listov, svobode preseljevanja, društvenega in shodnega prava, prodajanja orožja, podreditve civilnih oseb pod vojaško sodstvo, poostritve nekaterih določil kazenskega reda in tiskovnega zakona, kontrole poštnih pošiljatev in nadziranja brzojavk in telefonskih pogovorov.
ČRNAGORA SKLIČE SKUPŠČINO!
Cetinje, 3. maja. Vlada je v sporazumu s kraljem sklenila sklicati za prihodnji četrtek skupščino k izrednemu zasedanju,
VELESILE ČRNIGORI. r
London, 3. maja. »Times« poročajo: Velesile so podelile svojim poslanikom na Cetinju instrukcije, naj črnigori sporoče, da ji bodo velesile, ako Skader do ponedeljka izprazni, priznale gospodarske ugodnosti. Ako ne, ne bo o gospodarskih kompenzacija govora in bodo velesile primo-rane, Črnogoro s silo iz Skadra spraviti.
LAHI PRIPRAVLJAJO EKSPEDICIJSKI ZBOR.
Brindisi, 3. maja. Tu se koncentruje ekspedicijski zbor 30.000 mož za zasedenje Valone.
ESSAD PAŠA.
Cetinje, 3. maja. Tukaj dohaja veliko pozdravnih brzojavk za Essad pašo, zlasti iz Peterburga, Moskve in Belgrada. Essad paša je v živahni brzojavni zvezi s Porto v Carigradu. V Cetinju je organizirana posebna ko-respondenčna služba z Essad pašo.
Peterburg, 3. maja. Slovanofilskj banket, ki se je vršil predvčerajšnjem, je poslal Essad paši brzojavni pozdrav, ker se je pridružil balkanski zvezi.
VEHEMENTEN NAPAD »REICHS-POSTE« NA BERCHTOLDA. — INTRIGE
V ODLOČILNEM TRENUTKU?
Dunaj, 3. maja. »Reichspost« piše: -•»Dozdaj je prebivalstvo zasledovalo politiko grofa Berchtolda z ncpotrpežljivostjo in nejevoljo, toda, kar se zdaj godi, jc zmožno, da rodi globoko ogorčenost, ki naj bi državnikom služila v svarilo. Zdi se, da naša diplomacija pripravlja novo težko napako. Iz gotovih znamenj se sklepa, da jc Avstrija voljna pustiti se po novih obljubah prevarati, katere merijo na to, da bi Avstrija ne prišla v konflikt s Črnogoro, pač pa začne proti Skadru kombinirano akcijo, da se izogne odločilnemu spopadu s tako provokantnim nasprotnikom kakor jc Črnagora. Če sc to res zgodi, bo ves svet to smatral kot nov dokaz strahopetnosli naše zunanje politike, kot ponižanje, ki nas bo še bolj ponižalo v m*th pod noge našim nasprotnikom. KakCse mora armada zlorabljati za tak^ nqpast^o politiko in žrtvovati čast zasta\^=z* diplomacijo, krse vedno iimika? Grof BerchtoR^J^crs»rstyu povzročil že velike prevare, toda zd^j se zdi, da snuje novo napako, ki bo imela najusod-lcjše posledice.« — K temu izve naš ko-
respondent, da stoji za tem nenavadno ostrim pisanjem konflikt med Conradom Hotzendorfom in grofom Berchtoldom. Na Dunaju so o tem razširjene najrazličnejše govorice, vendar se pa za gotovo ne ve, ali general Conrad obsoja to, da grof Bercli-told sploh še na konferenco velesil čaka ali pa specielno to, da se je spustil v pogajanja z Italijo.
GRČIJA SE TUDI PRIPRAVLJA?
Atene, 3. maja. Kraljev dekret odreja na vseh od Grčije zasedenih otokih izjemno stanje.
SRBIJA SE PROTI AVSTRIJI OBORO-ŽUJE?
Dunaj, 3. maja. »Neue Freie Presse« poroča iz Belgrada, da sc v Srbiji opaža obširno oboroževanje. Na nalog vojnega vojnega ministra so se vrnile semkaj čete iz novoosvojenega ozemlja. V južni Srbiji se vrše velika premikanja čet proti zapadu, kar dokazuje, da Srbija v avstrijsko-črno-gorskem konfliktu ne bi ostala nevtralna.
DOGOVORA MED AVSTRIJO IN ITALIJO NI?
Berolin, 3. maja. »Lokal-Anzeiger« pripominja k vesti, da sta si Avstrija in Italija po novi pogodbi razdelila medsebojni interesni sferi v Albaniji, da je o tem vprašal nekega visokega diplomata, ki mora biti o tem eksakt.no informiran, ta mu jc pa odgovoril, da ni na tem prav nič resnice.
ČRNAGORA ODKLANJA AVSTRIJSKO POMOŽNO AKCIJO ZA SKADER.
Cetinje, 3. maja. Črnagora jc ponudbo avstrijske pomožne ekspedicije za Skader odklonila z motivacijo, da je v Skadru za vse zadostno preskrbljeno.	.
»DAILY MAIL« PROTI AVSTRIJI.
London, 3. maja. >Daily Mail« živahno protestira proti možnosti, da bi se Anglija postavila v službo »policaja« v korist Avstrije. Na Dunaju, pravi, skušajo vso odgovornost naprtiti Angliji, toda ta poizkus se bo izjalovil.
SRBSKI BOJKOT.
Belgrad, 3. maja. Belgrajski trgovci so že pričeli z bojkotiranjem avstrijskega blaga. Trgovinska zbornica v Belgradu jc prejela iz vseh krajev Srbije priznanje za uvedbo te akcijc.
KDO JE UMORIL NIAZI BEGA?
Budimpešta, 3. maja. Znanega vo^ ditelja mladoturkov Niazi bega sta v Valom umorila oba sinova Ize Bolje-llnca.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR IN DRŽAVNI ZBOR SE RAZPUSTITA.
Praga, 3. maja. Češki deželni zbor sc, kakor poroča -Samostatnost«, razpusti.. Baje se namerava glasom istega lista razpustiti ludi državni zbor, da bi poslanci izgubili imuniteto.
KAJ BO Z DRŽAVNIM ZBOROM?
Dunaj, 3. maja. Dr. Sylvester je odredil konferenco načelnikov strank na 14., prihodnjo sejo parlamenta pa na 15. maja. Ako bi se pa mednarodni položaj kaj bolj kcmpliciral, se parlament odgodi.
šlajersKe novice.
š Obolel je državni in deželni poslanec dr. Karol Verstovšek. Radi tega odpadejo shodi, ki jih je nameraval prirediti prihodnje nedelje.
š Delavsko zborovanje v Mariboru. Na Križevo, 1. maja, se je vršilo zborovanje mariborske skupine J. S. Z. Po volitvi delegata za glavno skupščino je govoril drž. in dež. poslanec dr. Korošec o bivšem generalnem štrajku v Belgiji. Pojasnil nam je tudi, zakaj ima socialna demokracija za voditelje večinoma same zidove.
š Ustanovni shod »Svete vojske« bo jutri, v nedeljo 4. maja v mariborskem Narodnem Domu. Prosimo še enkrat vse, ki jim je blagor slovenskega naroda pri srcu, da pridejo na to zborovanje.
š Popravek. Gosp. V. Lunder ni imenovan za kaplana v Slov. Bistrici, ampak jc nastavljen za kaplana v Šmarju pri Jelšah.
š Umrl je v samostanu oo. frančiškanov v Mariboru br. Alojzij Šega. Rajni se jc prejšnja leta silno trudil z nabiranjem milodarov za stavbo veličastne mariborske bazilike Matere Milosti. Pogreb, ki se jc vršil dne 2. maja popoldne, je bil naravnost velikansk.
VIHAR V LAŠKI ZBORNICI, KER JE BIL NA DUNAJU OBSOJEN IREDEN-TIST STERLE.
V seji laške zbornice dne 1. majnika jc bilo zelo viharno. Poslanec Cliic-sa je namreč interpeliral, ker so na Dunaju obsodili znanega lOletnega Ster-leta radi iredentistične volcizdajc. Laški državni podtajnik zunanjega ministrstva jc izjavil, da se laška vlada ne more pritožiti, čc je obsojen v Avstriji avstrijski podanik. Podtajnik notranjih zadev je pa izjavil, da so policijske odredbe proti manifestacijam di-
jakov radi Sterletove obsodbe upravičene. Chiesa je nato ostro odgovarjal in tako napadal in sramotil Avstrijo, da njegovih izvajanj niti objaviti nc moremo.
GOLJUFIJE V BELGIJSKI ARMADI.
Radi nerednosti v belgijski armadi se že precej časa vrši preiskava. Gre za ponev.erjenja. Belgijska vojna uprava je namreč plačala dobave, ki niso bile nikdar izvedene. Pri Kruppu so leta 1908 naročili topove za utrdbe ob Šcl-di. Stroški so znašali 4,700.000 frankov, topovi sc pa še v Essenu nahajajo, kjer so na razprodaji, ker ni mogoče 20 metrov dolgih težkih topov prepeljati v Belgijo, ki leže lepo mirno, ne cla bi naročila preklicali, v Essenu. Trdi se pa, da se bodo še zanimivejše stvari odkrile.
Primorske vesli.
p Novi tržaški brigadir gm. pl. Hinkc je že prispel na svoje novo službeno mesto, p »Adria«, delniška pivovarna v Trstu.
Dne 27. aprila t. 1. se je vršil v Trstu ustanovni občni zbor te delniške družbe. Polno vplačana delniška glavnica družbe znaša 1,000.000 K in je razdeljena v 2500 temeljnih delnic po 200 K nom. in 2500 prijoritetnih delnic po 200 K nom. — Občnega zbora se je udeležilo 32 delničarjev, ki so zastopali 4656 delnic s 430 glasovi. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gg.: Fran pl. Garzarolli, Ivan Goriup, Peter Liebman, Jurij Liebman, Pavel Licb-man, Oton Pollack, Fran Skorkovsky in Ante Topič. V nadzorstveni' svet pa gg.: Milan Bogady, Fran Brangjolica, Fran Ko-renčan in Spiro Kvekvič. Na občnem zboru se je obenem sklenilo izplačati subskri-bentom delnic za leto 1911/12 5odslotne obresti.
p Poroka. V ponedeljek se je poročil gospod dr. .lust Bačer, zdravnik v Gorici, z gospodično Marico Lokar-jevo iz znane Lokarjevc rodbine v Mirnu.
p Prvi maj v Gorici. Kakor običajno, so 1. maja socialni demokrati imeli shod na Telovadnem trgu. Prišlo ie, kakor vsako leto, poslušat mnogo radovednežev in nekaj socialnih demokratov. Da je ogromna večina nesociaiistov, je priznal sam dr. Tuma, ki je to pet prav robato udrihal po črnih suknjah. Pozabil pa je mož povedati, da se je on svoj čas prav krčevito oprijemal črnih sukenj katoliške duhovščine. Seveda mož je V svojih na'čelnih skokih nepreračunljiv in zato njegove besede ne napravijo na resnega človeka prav nobenega efekta. Za Italijane je govoril sodrug Culini. V sprevodu je korakalo okrog 260 socialistov, ki so veselo marširali v ošta-rijo pit in plesat.
p Umrl je v Trstu c. kr, učitelj Teodor Č a m p a.
Oospodorslvo.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI.
Dne 28. aprila t. 1. sc je vršil občni zbor »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, iz čegar poročila posnamemo, da jc ta največji naš denarni zavod v sedemnajstem svojem upravnem letu vkljub neugodnim razmeram na denarnem trgu, povzročenim po splošnem političnem položaju, vendarle izkazal 81.162 I\ 33 h čistega dobička, kar jc gotovo veselo dejstvo.
Posledice teh neugodnih razmer so se pokazale pri »Ljudski posojilnici« zlasti pri njenih lastnih vrednostnih papirjih, katerih kurzna izguba znaša 91.639 K 6.") b, katera pa se jc pokrila deloma iz lansko leto v to svrho založene rezerve v znesku 41.240 K 88 h, tako da pripade kurzne izgube na preteklo upravno leto le 50.398 K 77 h.
Seveda bi bila ta kurzna izguba smatrati za »Ljudsko posojilnico« kot resna le v tem slučaju, ako bi bila pri-morana te svoje vrednostne listine prodati. Ker ji pa tega gotovo nc bodo treba. in ker se bo kurz teh papirjev, ko nastopijo zopet normalne razmere na političnem polju, kakor je upati, zopet dvignil, se bode ta navidezna kurzna izguba v doglednem času poravnala.
Ako bi se tedaj k zgoraj izkazanem čistem dobičku prištela nominalna kurzna izguba, bi se izkazal znesek 131.561 K 12 h kot čisti dobiček preteklega upravnega leta 1912, tedaj svota, ki presega vse dosedanje letne čiste dobičke »Ljudske posojilnice«.
Načclstvo v svojem poročilu opravičeno povdarja, da je bila glavna njegova skrb vedno ta, gospodariti tako previdno, daje nemogoče^ da bi kdo izmed vlagateljev od denarja, ki ga je zaupal »Ljudski posojilnici«, kedaj izgubil lc en vinar.
Kot dokaz tega previdnega gospodarstva je lep rezervni zaklad, ki znaša vkljub temu, da je dala »Ljudska posojilnica« lansko leto iz njega precejšen del deželi, še vedno veliko nad pol
milijona kron in ki jamči v prvi vrsti za varnost hranilnih vlog.
Popolna varnost hranilnih vlog je dalje tudi v tem, da vsi člani »Ljudske posojilnice«, katerih je štela koncem minulega leta 2866, jamčijo za vloge z vsem svojim premičnim in nepremičnim imetjem. Ker jc pa načelstvo v zadnjih mesecih lanskega leta ob vojnih zmedah na Balkanu skušalo, kako se loteva ob takih dogodkih neopravičeno nezaupanje in vsled tega nepotrebna skrb za vloženi denar, ne lc pri-prostih, ampak tudi izobraženih ljudi, ki v svojo lastno škodo dvigajo svoj varno naložen denar iz strahu pred vojno, je hotelo podati svojim vlagateljem tako jnmstvo, da bi bil za vsakega, tudi najpriprostejšega. in najbolj boječega človeka, izključen vsak dvom glede varnosti pri »Ljudski posojilnici« naloženega denarja, in podati nek znak, po katerem bi mogel vsakdo spoznati na prvi hi]), da. je denar, ki jc naložen pri »Ljudski posojilnici«, shranjen najvarnejše.
Zato jc sklenilo načelstvo tega za« voda z deželo kranjsko pogodbo, po kateri je prevzela vojvodina. Kranjska nasproti vlagateljem jamstvo za vse njihove hranilne vloge in vloge v tekočem računu pri »Ljudski posojilnici«.
l)a morejo biti vlagatelji »Ljudskfc JTosojilnicc« v vsakem slučaju — naj pride, karkoli hoče — popolnoma mirni, sc načelstvo ni ustrašilo precejšnje denarne žrtve in dalo rado iz svojega razpoložnega zaklada deželi v nalašč osnovani »deželni zadružni garancijski zaklad« svoto 100.000 K (stotisoč kron).
Tudi pravica, katero je dalo načelstvo »Ljudske posojilnice« deželi, da ima po svojem posebnem zaupniku, ki se vabi k vsem sejam načelstva in nadzorstva, vsak čas vpogled v poslovanje tega zavoda, jc lc v prid »Ljudski posojilnici«, ker bo tako njeno delovanje še bolj previdno in premišljeno.
To garancijo za vse vloge pri »Ljudski posojilnici« je deželni odbor kranjski razglasil v 282 številki »Slovenca« z dne 7. decembra 1912.
Tako je denar, naložen pri »Ljudski posojilnici«, shranjen tako varno, da bolj sigurno sploh nikjer biti ne more, ker je vrhu lepega rezervnega zaklada in vrhu neomejenega jamstva članov tudi dežela kranjska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo porok za vse pri njej naložene vloge.
Denarnega prometa je imela »Ljudska posojilnica« v preteklem letu 80,201.535 K 17 h.
Stanje hranilnih vlog je bilo koncem upravnega leta 20,284.819 K 43 b, in vlog na tekoči račun 1,642.530 K 80 b, tako da so znašale vse pri »Ljudski posojilnici« obstoječe vloge 21,927.350 K 31 h.
(Dalje na 8. strani.)
(T	~~
se veliko lažje presloje, ako se nekaj časa zavživa Scottova emulzija in s tem dovaja telesu nove moči. Učinek Scoltove emulzije je tako pripoznan in preizkušen, da jo zavživajo mnogi odrasli in otroci v času nevarnosti za prehlajenje ali pred nastopom slabega vremena, cla sc izognejo prehlajenju. Telesna odpornost se s tem nenavadno poveča, česar jc posebno želeti slabotnim osebam, ki imajo pri vsaki vremenski premembi opraviti s prelilajenjetn.
Iz najčistejših in najbolj učinkujočili sestavin in po posebnem Scottovcm načinu prirejena lahko prebavljiva in okusna Scottova emulzija, je zanesljivo in pripravno sredstvo za hitro in trajno utrditev zdravja.
Cena originalni steklenici 2 K ."0 vin. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije 50 vin. v znamkah na SCOTT S BOWNE, G. m. b. 11., Dunaj VII., in se sklicuje nn ta Časopis, dostavi sc mu 1 poSiljatev potom lekarne za poskusnjo.
^____=J
1
Ker se jc na občnem zboru »Ljudske posojilnice« ostali čisti dobiček upravnega leta 1912 določil za rezervni zaklad za kurzne izgube, je znašala tako lastna glavnica tega zavoda koncem upravnega leta 647.958 K 84 h.
Na lepem razvoju tega našega vzornega zavoda moremo vsem, ki se tako nesebično zanj trudijo, le čestitati.
Krvno čiščenje se vrši naravno le pri rednem in zadostnem odvajanju. Slaba odvajalna sredstva imajo splošno to lastnost, da pri daljši rabi nič ne učinkujejo, čc sc jih tudi v večji množini jemlje. Nasprotno je pa po mnogih znanstvenih poizkusih in dolgoletnih izkušnjah dokazano, da naravna Franc Jožefova grenčica po svoji redki kakovosti in sestavi — 1 liter vode vsebuje -49-7 gramov raztopljenih odvajalnih soli in 1-2 gramov dvojno ogljenč-ne sode — tudi pri vedni rabi nikoli ne škoduje, ampak vedno enakomerno učinkuje. Le vprašajte zdravnika! Prava Franc Jožefova grenčica se zajema v Franc Jožefovih vrelcih v Budimpešti, čista, brez primesi in se napolnjuje v še nerabljene steklenice. Dobi se pa tudi v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda.
Vojaška zdraviliška godba v Kra-pinskih toplicah obstoji letos iz pora.io-žeiiega oddelka 18 dobro izšolanih mož c. in kr. inf. regimenta Freiherr von \Valdstatten št. 79 pod osebnim vodstvom kapelnikovim in ostane v kopališču Krapina celo sezono. Pri vsakdanjih koncertih (dve uri opoldne, dve uri zvečer, ob nedeljah tri ure zvečer) se bodo igrale moderne operete, opere in klasični komadi. Koncerti se prično 20. maja in trajajo maj, junij, julij, avgust do konca sezone.
1396
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je preminula v miru naša blaga mati, soproga in tašča, gospa
Frančiška Ogrin
v 59. letu, previdena s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb se vrši danes ob 3. uri popoldne k cerkvi sv. Lenarta na Stari Vrhniki.
Svete maže zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Stara Vrhnika, dne 3. maja 1913,
Ivan Ogrin, soprog. — Ivan Ogrin, Jožef Ogrin, Dr. Fran Ogrin, sinovi. — Marica Ogrin, Franja Birtič roj. Ogrin, hčeri. — Franc Birtič, zet. — Vsi vnuki in vnukinje.
Zahvala.
Za mnogobrojno spremstvo našega nenadoma umrlega soproga, očeta in svaka, gospoda
brivca
na zadnji poti izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo, posebno prečastiti duhovščini domače župnije kakor tudi isti iz škofovih zavodov, dalje gospodu žnpanu in vsem znancem in prijateljem iu stanovskim kolegom.
Št. Vid nad Ljubljano, 3. maja 1913.
1390
Žalujoči ostali.
IZLETNIKI, POZOR!!
Vsem cenjenim izletnikom, ki hodijo z med-vodskega kolodvora skozi 2lebe k Sv. Katarini in na Grmado in nazaj, podpisani vljudno priporoča izborua okrepiila: vino, pivo, domači sadjevec ter pristno domačo slanino in sir. — Nikomur ne bo žal, kdor se oglasi pri 1328
FRANCU BIZANTU v Zlebeh št. 20.
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, verande ter porabe vrta, se odda za avgust. Natančneje pri fotografu Fran Kune, Wolfova ulica. 1383
Več voz
1387
konjskega gnoja
se odda. Vprašanja na Oroslav Dolenc, Ljubljana, Molfova ul. 10,
Šivilja za perilo
za dobo 14 dni ali 3 tedne so išče za na dom. — Naslov se izve pri upravi lista pod št. 1384.
ino na prodal!
Imam še 70 hI dobroga 1361
hrvatskega cvička itd.
Več se izve pri lastniku Petru šteilc kod Mat. Vidmarja, P. Jaška 37, Hrvatsko.
Zahvala.
Za vse obilne prisrčne ustmene, pismene ter brzojavne dokaze sočutja in tol. žbe povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega, najboljšega soproga, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
M. U. D« PAVLA INDRA
okrožnega zdravnika v Kostanjevici
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predragega k večnemu počitku, izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in drugim udeležnikom ter darovalcem prekrasnih vencev najiskrenejšo zahvalo.
Osobito in posebej se zahvaljujem vsem blagor, gospodom zdravnikom, v prvi vrsti gosp. dr. vitezu Bleiweisu Trsteniškemu kot predsedniku „Društva zdravnikov za Kranjsko", deželnemu odborniku gosp. dr. Ivanu Zajcu, vodji dež. bolnice gospodu dr. Franu Dolšaku, dež. poslancu gospodu dr. Vinkotu Gregoriču in vsem ostalim gg. primarijem in sekundarijem in blagor, uradništvu deželne bolnice, na čelu mu gospod nadupravitelj.
Vseni in vsakemu posebej bodi izrečena vnovič najtoplejša zahvala.
Ljubljana, 3. maja 1913.
Josipina Indrova, roj. Kalmusova
soproga, v imenu vseh sorodnikov.
z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo in drvarnico se da tako] v najem. — Več pove upravništvo tega lista pod št. 1352.
obstoječe iz treh sob na prijaznem kraju pri Savi poldrugo uro od Ljubljane, pol ure do postaje Vižmarje blizu Šmarne gore se odda. Naslov pove uprava lista pod št. 1389.
Projev diku.
Ve chvili kdy nezmčrny žal svira srdce naše nad nenahraditelnou ztrdtou pfedraheho a milovaneho rnanžela jinak bratra, zetč, švakra a strijce, pana
M. U. D»PAVLA INDRA
obvoduiho lekare v Kostanjevici
nestači sily moje, abych podle citu svych jednotlivč podčkovati mohla za všechntj projevy ucty zvžčnčlemu a upfimne se mnou soustrasti, af již osobni ličašti na pohfbu, včnovamm kvžtin, sIovy, telegramy neb pri-pisy iitčchy neb jinijm spusobem pamfitku jeho uctivajicim.
Prosim tudiž, aby touto cestou pfijat byl vyraz mč nejhlubši vdččnosti.
Lublan, 3. kvčtna 1913.
Josefina Indrova roj. Kalmusova,
v jmenem celeho pfibuzenstva.
Proti škodi po toči
zavaruje po zmernih cenah
c.kr. priv.avstr. zavarovalna dražba
„DUNAV" na DUNAJU
Vsa pojasnila daje	1386
generalni zastop v ijuMjani
Slovenski trg 8, in pa krajevni zastopniki. Posredovalci se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
1381 26
Za košnjo
Kdor si hoče omisliti stroj, naj ne zamudi ogledati si
Najnovejši patentni koini stroj JiJ"
za 40 o/0 lažji za goniti kakor vsaki drugi dosedanji kosilni stroj.
Nadalje izvrstne amerikanske kosilnice
Me Cormick in Deering
enovprežne, dvovprežne in kosilnice za vole
u veliki izbiri
pri
Schneider 4 Veroušek
frgouina z žslsznins in zalega strelen
Dunajska cesta 16 Ljubljana Dunajska cesta 16
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Cas opazovanja
2; 9. zveč 3
7. zjutr. 2. pop.
Stanja barometra v mm
731-2
731-3
729-5
Vetrovi
Temperatura
po Celzij« i
11-1 brezvetr.
6-4 16-8
sl. vzsvzh
sl. jug
Nebo
jasno
jasno oblačno
tji S 8 i
"SSe a. >
5-8
Srednja včerajšnja temp. 11-7®, norm. 11-3».
ZAHVALA.
„Prostovoljno gasilno društvo Podkorenom" se prisrčno zahvaljuje Kranjski hranilnici za dano podporo 50 K-
Podkorenom, dne 28. aprila 1913, 1363	Ivan Petraš, načelnik.
!! POZOR!!
Bazar pri Jelenu.
Vsled opustitve galanterijske trgovine in izpraznjenja lokala na Mestnem trgu št. 6 prodajam od danes naprej galanterijsko blago po znatno znižanih cenah, in sicer 20—30 0/0 ceneje kakor dosedaj.
Za obilen obisk se priporočam, posebno opozarjam p. n. društva za ugodni nakup dobitkov za veselice.
Bazar pri Jelenu
1348 Mestni trg št. 6.
Posestvo v Ljubljani
Kar/o vska cesta št 28
obstoječe iz hiše z dobro idočo go-stilno, hleva, vrta in travnikov, se ceno proda. Hiša je posebno pripravna za mesarsko obrt, ki nudi vse udobnosti. Več se poizve ravnotam.
Zaradi preselitve se proda po nizki ceni zelo lepa različna
oprava
posamezno in salonska garnitura. Za
ogled mestna hiša, Šolski drevored 2, IL nadstropje.	1372
Naprodaj je ali cdda se v najem ii "prosto roke
iS A
obstoječa iz treh sob, dveh shramb, veže, ku« hinje iu kleti. Pri hiši je njiva in sadni vrt, leži poleg okrajne ceste in farne cerkve v So-strem. Več se izve pri lastniku Franc Anžiču, posestniku v Dobrunjab št. 26, p. Dolenja Hru-šica pri Ljubljani.	1353
se sprejmo. Oženj eni imajo prednost. Zaslužek do 7 kron za deseturno delo. Za slučaj posebne izurjenosti in marljivosti tudi več. Akcijska družba prej Adolf Finze & Co. v Karlsdorfu pri Gradcu.	1377
• IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllflfllllfllllll||lllllll>(*M>>"g | :
| Občinski tajnik- j organist
I dobi takoj službo. Pojasnila daje j { upravništvo Slovenca pod 1391. j
Išče se
•V V
na deželi. Službo je nastopiti takoj. Ponudbe, v katerih naj se*navedejo: starost, rojstni kraj, sedanje bivališče in dosedanje službe, naj se pošljejo v zaprtem pismu pod naslovom: Župnišče na upravo Slovenca".	upo
Glasbo.
* Nove moderne pnevmatične orgije
na dva manuala in pedal, je od firme brata Zupan v K a m n i g o r i c i naročil Don Grgo Tambača, stolni kanonik za mestno cerkev sv. Ivana v Si-beniku, Dalmacija. Orgije so stoenajsto delo firme Zupanove, ki so bile na licc mesta postavljene dne 12. dec. 1908 in ta dan od dveh profesorjev glasbe pohvalno ocenjene. Vrli hrvatski rodoljubi morajo pač s tem trajnim slovenskim delom biti zadovoljni, da v šibeniškem listu »Hrvatska Rieč« sedaj čez pet let opetovano dajejo priznanje bratskemu delu sledeče: »Hrvatska Rieč« objavlja: Priznanje. Uglavljeno vrieme kuš-nje sada je na izmaku, stoga niže podpisano dužno je javno očitovati, kako je obečalo da še učiniti, da su o r g u 1 j e nabavljene kod brače Zupan iz Kanmc-gorice v Kranjskoj, posve dobre i odgo-varjaju pod puno zalitjevima glazbe-nima i crkvenima. Sistem je gragje naj-noviji u svemu detjeran te funcionira na svačije zadovoljstvo. Ovo neka služi na čast navedenoj brači Zupan, a u isto vrieme neka bude za ravnanje onima, koji imajo potrebu da nabave or-gulje, a ne znadu, na koga bi se obra-tili. — Šibenik, 3. siečnja 1913. Crkovi-narstvo mestne cerkve presv. Trojstva z sv. Ivana. — To je lepo spričevalo dobremu in trajnemu bratskemu delu, kije v resnici tehnika in delo slovenskih rok, ne pa naročena švabska žavba, s katero se dandanes časih maže slovenska javnost.
»Slovenska Straža".
Slomškov dar po 20 K:
162. J. Kopač, svečar v Gorici, 20 K; 163. Jan, Wiescr, prošt v Podkrnosu, 20 K; 164. Matija Sila, dekan v Tomaju, 20 K; 165., 166. Občinski urad v Cerknici, 50 K; 167. Duhovniki zavrčke dekanije, zbrani na konferenci, 20 K; 168. Nabral č, g. Mihael Barbič, kaplan, Dobrna pri Celju, na sestanku duhovnikov v Vojniku, 20 K; 169. Duhovščina dekanije Trnovo, Notr,, 22 K.
Nadalje so darovali kot Slomškov dar:
M. Zaloker, tu, mesto venca na grob umrlemu tovarišu Josipu Košmerl, 10 K; Alojzija Bulschcr, tU. 2 K; Pavlina Valjavec, Dunaj, 1 K: Po Ant. Polenta, kaplanu v Smledniku, nabrano na svatbi A. Knific, 4 K; Pri bombardiranju pirhov 3 K; Ant. Porenta, kaplan v Smledniku, 1 K; M. Strakl, župnik, Sv. Peter pri Mariboru, 5 K; Karol Gnidovec, kaplan, Žužemberk, 5 K; Ig. Leban, župnik, Batuje, v slavo Odrina 2 K; Franjo Možina, Rudolfovo, 2 K; Ivan Zaje, Trzin, 2 K 20 vin.; Fr. Stuhcc, kaplan. Kapela p. Radenci, 1 K; Blaž Zabret, Britof pri Kranju, 10 K; Fran Marčenko, župnik, Vranja, Istra, 2 K; Gregor Presečnik, župnik v pok., Pe-trovče, 2 K; Fran Lenger, Mojstrana, 3 K; Ivan Šabec, Selce, 2 K; Martin Meško, Kapela, 3 K; Ivanov, Metlika, 3 K 06 vin; Fran Krošclj, prov., Šoštanj, 10 K; Ant. Dolinar, župnik v pok., Kandija, 1 K; Fran Lenger, Žiri, 10 K; Apolonija Lavrič, tu, 1 K; Ciril Štembergcr, Goče p. Vipava, 1 K; Leop. Špacapan, Miren pri Gorici, 1 K; Ant. Jemec, župnik, št. Jakob ob Savi, 3 K; Dr. Juro AdleŠič, tu, 3 K; G. Čarman, Škofja Loka, 10 K; Minka Ra-zinger, Dobrava, 2 K; Ivan Pečar, Dobrava, 50 vin.; Ig. Fajdiga, gimn. ravn. v Kranju, 2 K; Jan. Volan-čnik, župnik na Rudi, Kor., 5 K; Jan. Dolenikar, Janče, 5 K; Ant. Kocjančič. župnik, Mirna, Dol., 1 K; Lucija Kopač, tu, 1 K; Po Lenartu Kuhar, na-biano na obč. zboru posojilnice v Dravogradu, 7 K; •lak. Čemažar, župnik, Šmarje pri Kopru, 1 K; Mih. Barbič, župnik, Brdo, 5 K; Andre Mikiša, župnik, Grimalda, Istra, 3 K; Erncst Trstenjak v Trstu, 10 K; Matevž Rebolj, župnik v Truškah, 5 K; Fran Furlan, Manče, 4 K; Mat. Kadunz, župnik, Preloka, 1 K; Neimenovan, Gradec, 2 K; Fran Vitez, Trst, Gretta, 5 K; Andr. Pipan, župnik v pok., Št. Vid pri Zatičini, 2 K; Janez Anžur, Roje, 2 K; Matija Šter-kovič, traf., Ljubljana, 1 K; Ivana Aleš, Ljubljana, 1 K; Ana Marješič, Ljubljana, 1 K; Fran Kukman, nadkoinisar, Ljubljana, 2 K; Rodbina Orehek, Ljubljana, 5 K, Al. Milač, Plibcrk, 2 K; Pavla Brezov-šek, učiteljica, Rovte, 1 K; Jos. Kcrn, Komenda,
1	K; Fr. Kvas, vodja bolet, urada, Novo mesto,
2	K; Avg. Wester, c. kr. profesor v Ljubljani, 5 K; Pfcter Krisch, Ljubljana, 5 K; Pavel Klemenčič, Kočevje, 10 K; Ant. Lomšek, učitelj v Cerkljah pri Krškem, 1 K; Ant. Vadnal, kaplan, Cerklje pri Krškem, 1 K; Val. Limpel, župnik, Kapla, 10 K; Matija Erzar, dekan v Postojni, 5 K; Rud. Stegenšek, Zett-ling, 3 K; M. Ulčnik, župnik v Doliču, 5 K; Ant. Cukljati, dež. dacar, Črnomelj, 1 K; Ant. Lovšin, župnik v pok , Radomlje, 10 K; Po Josipu Gambotz, Gradec, nabrano na Zemljičevi svatbi v Dendoncih, p. Radgona ,5 K 50 vin.: Ivan Wigez, orož. postajni vodja, Mojstrana, 2 K; M. Zcmljič, Sv. Jurij ob Pesnici, 3 K; Jak. Šenčur, dež. užit. uradnik, Dol. Logatec, 2 K; Iv. Kimšič, kurat, Serpenica, 3 K; Jure ilerk, Vinica, 10 K; Ford. Pšunder, mestni vikar, Ptuj, 10 K; Jos. Piškur, vodja bolet, urada, Kropa, t. K; I. Sekol, župnik, Vogrče, Kor., 2 K; Tomaž Kaslner in Štefan Važcnbcrg, Zg. Trušnjc, 5 K; Neimenovan, Št. Vid pri Zatičini, 2 K; Mat. Novak, župnik, Radovica, 10 K; Nabrano po Franu Sinko, kaplanu v Šmarjah pri Jelšah, 10 K; Schik-Ibrim, Ljubljana, 1 K; H«lena Hafner, Škofja Loka, 2 K; Al. Schaubach. mizarski mojster v Draščah, 4 K 40 vin.; Jan. Vuga. vikar, Gabrovica p. Komen, 10 K; J. Omcrs, Sežana, 2 K: Jak. Omahna, kaplan, Boštanj, 3 K; Ivan Glastovcc, Donavic, 1 K; Po uredništvu »Mladost«, Zadar, darovali: dr. Ante Ka-talinič, 2 K, dr. Ivo Kasandrič, 1 K; Don Niko Ta-bulov, Truta, 1 K; Ant. Lobnik, Orehova vas, 1 K; Po Franu Spindler, kaplanu v Brežicah, darovala duhovščina ob Sotli in Savi. v proslavo zmage krščanskega orožja na Balkanu, 11 K; Od ženitnine Lazar-Varl, Kropa. 8 K; Josip Novak, župnik, Povir, p. Sežana, 10 K; Jos. Goimajcr, župnik, Vače, 10 K; Mara Kašovic, Žabnicc, Kor., 5 K; Val. Zupančič, spiritual v Ljubljani, 5 K; Fr. Rupnik, vodja bolet, urada v Zagorju ob Savi, 1 K 40 vin.; Marija Kovačič, Ljubljana, 2 K; Ignacij Omahrp, kaplan v Semiču, 10 K; Marija Kolar, prednica Marijine družbe, Št. Lipš, 10 K; Ivanka Oražem, Trst, 2 K; Sluga obrt, pospeš. urada v Ljubljani daroval ob priliki padca Skadra 1 K; r,Bulgarski klub« v Unionu po dr. Ivanu Zajcu, Ljubljana, 8 K; Mat. Ražun, župnik. Št: Jakob v Rožu, 5 K; Ana Regali, poscstnica v Ljubljani, 2 K; Jan. Pfnjfar, župnik v
Javorjah pri Škofji Loki, 5 K; Ivan Svetelšck, Ko-stanjcvica, 1 K.
Prispevek podružnic:
Podružnica v Hočah 8 K 73 vin.; Podružnica Sv. Križ pri Mariboru, 6 K 20 vin.; Podružnica v Hočah 5 K 22 vin.; Podružnica Šmartno pri Litiji, 46 kron.
Iz nabiralnikov:
Po Ant. Porenta, kaplanu v Smledniku, iz nabiralnika, 2 K; Podružnica Slov. Straže, Sv. Križ pri Mariboru, iz nabiralnika, 4 K 40 vin,; Podružnica Slov. Straže, Šmartno pri Litiji, iz nabiralnika, 1 K 22 vin.; Po dr. Roku Jesenko, Celovec, iz nabiralnika v hotelu »Trabesinger«, 6 K 50 vin.; Ir. nabiralnika podružnice Št. Ferjan pri Gorici, 9 K 60 vin.
Sklad Mohorjanov:
294. Mohorjani Sv. Križ pri Mariboru, po podružnici Slov. Straže, 5 K; 295. Mohorjani župnije Sv. Jakoba v Trstu 8 K; 296. Mohorjani v Št. Vidu pri Zatičini, po č. g. J. Vidergarju, 38 K; 297. Mohorjani Kamnje, po župnem uradu, 7 K 50 vin.; 298. Mohorjani Sora p. Medvode, po župnem uradu, 10 K 10 vin.; 299. Mohorjani v Mcdani, po 6. g. Jan. Kurinčiču, kuratu, 7 K.
Za mesec maj priporočamo naslednje knjige:
Baumgartner, Die Lauretanische Litanei,
Soncttc. Vezano K 2'64. Franz, Dic Mutter der Barmherzigkeit. Einc Hilfsquelle fur dic Noten unserer Zeit, IC 120. Grignon von Montfort, Die vvahre Andacht zur seligsten Jungirau Maria. Vezano K 312.
Hammcr, Der Rosenkranz. Eine Fundgrubc fur Prediger und Katecheten, cin Er-bauungsbuch fur kath. Christen. 4 zv. K 17 04; vezano K 23'76. Hattcnschvviller, Die unbeileckte Emp-fangnis. Lesungen und Gebetc fur die Monatsandacht zu Ehren der Jungfrau Maria. Vezano K 3'—. Hattler, Christrosen im Mariengarten oder die Geheimnisse des hI. Rosenkranzes. K 2'—.
Helle, Marien-Preislieder und Bailaden zur Verherrlichung der allerseligsten Jungirau. Vezano K 3'—. Herzig, Mai-Andacht. 32 Betrachtungen zum Vorlesen fiir den Maimonat. K 2'—, vezano K 2'80. Hilgens S. J., Das Biichiein von unserer
Lieben Frau. Vezano K 3 12. Hirscher, Das Leben der seligsten Jungirau und Gottesmutter Maria. Zur Lehr und Erbauung fiir Frauen und Jungfrauen. Vezano K 2'40. Kolhle, Esther des neuen Bundes. Betrachtungen fiir die Maiandacht. Vezano K 2 40.
Leitsterne fiir Marienkinder. Belehrungen
und Ratschlage. Vezano K 2 04. Mai-Andacht fiir Kinder. Vezano K —'60. Meschler, Der Rosengarten unserer Lieben Frau. Aufmunterung und Anleitung zum hI. Rosenkranzgebet. K 102. Rosenkranz, der, in 16 Bildcrn mit Betrachtungen. K —'36. Scblosser, Der Marien-Monat. Betrachtungen. Vezano K 2'40. Schmitz, Das Leben der allerseligsten Jungirau Maria. Mit Beriicksichtigung der Mai-Andacht. Vezano K 1'50. Seebock, Maiglocklein. Kurze Betrachtungen. Vezano K 1'40.	.
Diversa Nova:
Ullnthorne, Mehr Geduld. Die christliche Geduld die Zucht und Starke der Seele. K 3'36.
Widmann, Geschichtsel. Mifiverstandenes und Mifiverstandliqhes aus der Ge-schichte. Eine unentbehrliche Ergan-zung zu jedem Konversations-Lexikon. K 3'84.
Combes, Das Buch der Frau. Ein Hand-buch fiir christi. Frauen in ihrer Stel-lung als Gattin, Mutter, Hausfrau und Erzieherin. Vezano K 5'40.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
m procesijo
o presv. Rešnjem Telesu.
1. Sacris. 2. Verbum. 3. Salntis. 4. Aeter-ne. 5. Pangelingua. — Za mešan ali moški zbor zložil Ign. Hladnik.
Op. 63. Cena 1 K. 1380 3 Lahke, melodijozne in efektne skladbe. Dobe se v Katoliški bukvami, pri L. Schwentnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu.
Čedna
tehtnica
(vaga) s krožniki iz medi, malo rabljena, vporabna do 20 kg teže, se dobi po nizki ceni v Vižmarjih štev. 47, pošta Št. Vid nad Ljubljano.	1388 3
Garnituro
Ci
dobro ohranjena, svilena, so proda po ceni rodi pomanjkanja prostora. Ogleda sc v Nunski ulici št. 21, pritlično desno.
obenem stenograf in strojepisec, išče mesta v odvetniški pisarni. Ponudbe na upravo lista pod odvetniški uradnik 1379.
Stranka brez otrok išče
tanovanje
obstoječe iz 2 —4 sob in pritiklinami v I. nadstropju v sredini mesta za avgust. Ponudbe pod „Nanos 1369" na upravništvo tega lista.
Pozor trgovci!
V večjem industrijalnem kraju blizu mesta se takoj odda jako obširna, imenitno idoča
trgovina
z raznim blagom. Pogoji so ugodni. Ponudbe na upravo lista pod št. 1365.

Samostojno
prodajalka
se spfejme eez poletje v trgovino papirja in knjig A. Wolfling na Bledu, Gorenjsko.	1370
o>U
7. lepim obširnim gozdom, z lastnim vodovodom, zraven Save pri Črnuškem mostu blizu kolodvora se proda iz prosto roke. — Jako ugodno za letovičarje. — Več se izve v gostilni »Taučarjev dvor« p. Ježica pri Ljubljani. 1378
1»
• lit.IIIMlllllllllMMIIIIItltl.il
llIllMIltllllltlltllllHIlllllllllllllllllllllllllltMlllllllllllllllIlllMIIIIIIIIIIIIIMlItllllMtlllllMIlllMllllIlMIlIMIIIMMMIMllUlll-
: 3
P. n.
Na podlagi že objavljenega obvestila o smrti mojega sina, lastnika vrvarske tvrdke
Ivan N. Adamič, Ljubljana
dovoljujem si tem potom najvljudneje poročati, da sem prevzel imenovano podjetje z vsemi aktivi in pasivi in bodem isto peljal nadalje v celem obsegu, obenem z mojo že dolgo let obstoječo vrvarno v Kamniku pod enako se glasečo tvrdko.
Zaupanje, katero ste v tako polni meri izkazovali preminulemu, prosim, da ohranite v nadalje tudi meni. Potrudil se bom postreči vedno solidno in točno ter z najboljšim blagom. Priporočujoč se za cenjena naročila, beležim
z odličnim spoštovanjem.	1373
Ivan /V. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31.	Kamnik.
■IIIVIIVIII9fllllV9IIIIMIIIflVltllllllVlflllllllllll9lllllllllflllllVIIIVVVIIIIIIIIIIIIIV9IIIIIIIIIIIIIIIIIIVIIIIIVIVIIIIIIIIIIIIIB9lfllllBIIVIIIIIBIVIIIVIIIIIIIV|l|lllllfll9IVIIV|llllllllll*

Naznanilo prodaje.
1359
V konkurzni sklad opr. štev. S 1/13 spadajoči predmeti, in sicer razno manufakturno blago, v kolikor ni zar ubij eno, razno pohištvo, oprava, sifonskl zaboji i. t. d. prodajali se bodo
6. maja t. L, na Razdrtem v hiši st. 43 In 16
od 9. ure dopoldan naprej, posamezno ali v skupinah ali v celoti ponudbenim potom najboljšemu ponudniku toda brez jamstva za kakovost in količino blaga.
Predmeti, ki pridejo na prodaj, cenili so se na 4584 K 70 h. Prepis cenilnega zapisnika je na vpogled pri upravitelju konkurznega sklada v c. kr. notarski pisarni v Senožečah.
Senožeče, dne 29. aprila 1913.
Viktor Poznik,
c. kr. notar kot upravitelj konkurznega sklada.
Železniška postaja. Slovenske alpe.
Krasna gorska lega, zavarovana proti vetru, brez prahu, popolen mir, slast vzbujajoči planinski zrak, krepilno planinsko solnce. Vse vrste zdravljenja z vodo. Zdravljenje v svrho utrjenja. Solnčne, ogljikove in električne kopeli. Senčnat zdraviliški park, krasna gozdna sprehajališča, izvrstna, cena restavracija. Prenočišče v zdraviliški hiši in mnogih vilah. Zmerne cene. sijajni uspehi pri krvnih, živčnih, srčnih in pljučnih boleznih. — Prospekte pošilja zastonj in franko Dr. Lapajne, zdravnik kopališča. 1189
Izdelki državnega pletarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene kina-odeje, kopalni črcvlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus.
Ilustrovani ceniki zastonj.
136S

-A
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da
otvorim v soboto !0. maja

kavarn© ,,/nerkur
v Židovski stezi štev, 4
ter se tem potom prav toplo priporočam za obilen obisk. Skrbela bom za dobro, svežo pijačo in točno postrežbo. z odličnim vclespoštovanjcm
v
1357
Marija Izlakar.
J
Od dobrega najboljše! ješe vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša Bergman, Kranj, Glavni trg in Kočevje
ali pa po naših potnikih.
ležeči in stoječi ocl 1—100 HP, kakor tudi lokomobili od 3—^0 HP. Na tisoče motorjev v obratu. Nikaka finančna kontrola. Mnogo pohvalnih pisem. Cena nabava. Ugodni plačilni pogoji. Največje jamstvo. 718 52
Dunaj III, Paulusgasse 3.
Ceniki, obiski odjemalcem zastonj.
J - ... - ----- |.VQVJ..
J.Warchalowski,]
PAZITE na tu označene prve in najboljše dvorne tovarne: Btisendorfer, Holzl & Heitzman (neprekosljivi pianini z Lexoffovo mehaniko) Rudolf (ne zamenjajte z Anton) Stelzhammer (najboljši krilni klavirji amer. sistema), Bratje Stingl, Czapka, Laub. & Gloss (veliki 7 1/4 okt. konc. planini). Hfiriigel (amer. harmoniji od 90 K .naprej). Vzlic vsem poizkusom ne dobe od tu omenjenih najbojjših tvornic nobenega klavirja zavisti bledi trgovci, ki se drznejo slepiti javnost o ,.dobrem blagu" dasi niti jednega pomembnega fabrikata nimajo v zalogi, kar se blagovolite osebno prepričati. Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših i tvornic opozarjam, da imam izključno jedino le jaz vedno 20—30 teh fabrika- ! i'-v tov na izbiro. Svarim pred nakupom cvent. falzifikatov in navideznega po-
felna. Prodajam po tovarniških cenah z znatnimi popusti in tudi na obroke od K 15-— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. — Uglaševanjc in popravila strokovno solidno in ceno. Zamena naj- KMflf m&fv ^rffl^rSfsSSs učitelj Glasb.Matice ugodnejša. lil S SI JUHA 191 i&i&aaiiiffi in zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. (Zvezda, nasproti nunske cerkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije.	907

Kdor hoče
dobro in poceni kupiti
naj se potrudi v Angleško skladišče oblek, kjer je vedno največja izbera oblek za dečke in deklice. Nadalje izbera najmodernejše damske konfekcije in oblek
Za gospode.	Postrežba točna. Cene priznano nizke! t
0. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg 5.§
Zahteve: kristijan, samec, starost 22 do 28 let, razločna pisava, točno delo, kakor tudi popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Reflektira se samo na zmožno, zanesljivo delavno moč. Ponudbe s sliko na upravo tega lista pod »A. B. 1913/1296.«
Hitra pomoč
Konrad Rosenhauer & Kneifschel
v Lincu na Donavi prva tovarna bencinmotornih brizgalnic v Avstriji,
katera lahko dokaže z nad štirinajst izvrstno v spetimi slučaji, da je gašenje
s temi modernimi zboljšanimi stroji najvspešneje. Bogato ilustrovani cenilci glede vseli modernih, praktično sestavljenih dvo- in štirikolesnih ročnih brizgalnic, voznih in nosilnih mehaničnih pomikalnih lestev najnovejše konstrukcije, vozov za moštvo, vseh potrebnih gasilskih oprem, ter cevi izvrstne kvalitete tvrdkc Konrad Roscnbaucr v Lincu na Donavi dobi vsak na zahtevo brezplačno in franko.
-	Društva obiskuje
brezplačno zastopnik tvrdkc
Fran Samsa
Zagreb, Gunduličeva ulica št. 21.
3562
Hrvatska slav, banka za parcelacijo in kolonizacijo d, d. v Zagrebu.
Oglas.
Radi parcelacije opusti se veliko mlekarstvo. Vsled tega proda se prostovoljno nad
lav živine
različne vrste švicarske pasme.
Podrobna pojasnila daje:
lirvstsha slav. bulo u parcelacijo ln ftolcftciio t d. v umi

Za zgradbo
lazpis.
Št. 8522.
na 18.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo euotnih cen za posamezna proračunana dela naj se predlože
do 19. maja
1.1. ob 12 uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati je zapečateno z napisom: ,,Ponudba za prevzetje gradbe mostu v Kokrlci".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovanih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. 4) v uradnih urah.
Od deželnega odbora kranfskega
v Ljubljani, 26. aprila 1013.
1326
D osle so novosti
vezanih ivtaskif! oblek za Mrmaake. So.žudovlto
Visoko, moderno podobo, lepoto linij, udobnost dajo samo
Wapnerja Rust Proif
(Originalno amerikanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. ttiSr Za vsak kos se jamči. *"3£SJ
Edina zaloga v Ljubljani:
Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2. Priporoča tudi veliko zalogo higijemčnega perila, JSgrovega in Tefra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Pošte naselila se izvršujejo Mho.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Iif^ljan!, pri fvrdkl Kmet & Komp., Marije Terezije c. 8
v Zagrebu v lastni hiši, vogal Marovske in preradovičeve ulice. Telefon št. 165. Podružnica u Trstu, Via del Lavatoio šf.1, II. nadstr. Telef.St.25S4
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja
I. Na življenje.
t. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti;
3150
2.	zavarovanje dote;
3.	zavarovanje življenske rente.
ti. Proti škodi po požaru.
t. Zavarovanje zgradeb (his, gospodarskih poslopij, tovaren).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.).
3.	Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.).
III. Zavarovanje sleidenih šip.
Zadružno imetje vseli oddelkov zna5a...........K 3,013.332,66
Od tega temeljna glavnice................K 800.000'—
Dohodek letne premije s pristojbinami..........K 1,486'297'56
Izplačane odškodnine od ustanovitve zavoda.......K 5,b24.l62'96
spfisobnl hibsSssž posredovalci «n aboislterji sr sssreSsseja peti ugodnimi pogoji.

idrijske novice.
i Naši rekurzi in »Zarja«. »Zarja« piše pred kratkim: »Rekurzi proti sklepom idrijskega občinskega odbora so zdravilo kronične bolezni male Oswaldove družbice v Idriji. Zazula je zopet pričel s podpisovanjem rekur-zov. Morda sc zopet pripravlja za službo gerenta. Dalje so vložili rekurz tudi Lapajne iz katoliškega konzuma, branjevec Brus in Jakob Kavčič. Ti možakarji na dolgo in široko zavijajo v svojem rekurzu sklepe zadnje seje. Družba se res silno krči. Kaj pa, če bi ta družba pregledala rajše poslovanje kakega svojega somišljenika? Mi smo res preveč prizanesljivi, tako se nam vrača.« — Ker je to poročilcc objavljeno v »Zarji«, se pač ne motimo, ko mislimo, da jc zanje vedel župan, ki jc gotovo dobil rekurz v roke. Kdo je podpisal Zazula? Sam se ni, tedaj ko je bil rekurz proti računskemu zaključku za leto 1912. pri županstvu oddan, tudi šc ni bil podpisan. Gospod bivši gerent rekurza niti videl ni, predno je bil oddan v mestni pisarni. Majhna jc druž-bica, — je pa vztrajna. Stanovitno poj-de svojo pot, dokler ne bodo gotovi ljudje ozdravljeni prave kronične bolezni, ko se postavljajo za sodnike vse-križem, zadovoljni, da povsod neljube osebe blatijo, a svoje posle najbolj površno opravljajo. Zavijati sklepov občinske seje v rekurzu ni bilo treba, ker je bilo dosti prepotrebnega dela z računi. Pritožiteljcm gotovo ni prav nič na tem, če tudi objavite pritožbo proti računskim zaključkom, da še drugi presodijo, koliko je v nji zavijanja.
i »Dan« jc prinesel iz Idrije novico, ila so novi kontrolorji imenovani za po-nočno stražo v Idriji. Paziti bodo morali, da so ob 3. na jutro gostilne zaprte. Glej ga pajka! so modrovali nekateri, kar novi davki zopet! Ti bodo gotovo imeli uniformo na občinske stroške. Drugi so pa takoj pogruntali, da je nekdo naše liberalce malo potegnil. Prijeli so poslanca Gangla, kako 'da dopusti v svoji tiskarni kaj takega obelodaniti. On je bil zelo hud ter javil, da bode zahteval od uredništva rokopis. Če se liberalci med seboj po listih norčujejo iz svojih pristašev, mora biti seveda vedno kriv kdo iz Š. L. S. No, pa veliko veselosti je zbudila tista notica, ki jasno kaže, kako iradi se imajo med seboj naši nasprotniki.
i Prvi mai so obhajali socialni demokrati kakor navadno. Prejšnji večer nekaj razsvetljave. Nato igra v kle-tišču pri Črnem orlu. Drugi dan z godbo obhod in zborovanje. Zopet so letos poklicali za slavnostnega govornika Antona Kristana iz Ljubljane. Pričel jc svoj govor proti vojaščini in uradnik okr. glavarstva je takoj ustavil govor in razpustil shod. Pravijo, da je bil Kristan vesel prepovedi. Lahko si mislimo, da mu jc malo težko vsako leto ponavljati iste fraze, posebno šc, ker naši rudarji izostajajo od shodov, češ, kaj bomo vedno isto poslušali. Še celo (Etbin Kristan je zadnjič imel malo poslušalcev, dasi je on prav redek gost ,v naših vrstah in je snov, kako je bilo v Amei-iki, nekatere lc vabila na shod. — Popoldne je za godbo korakalo 110 moških in 40 ženskih poleg biciklistov. Večina je skoraj gotovo šla sama zase na slavnostni prostor v Podrotcjo.
i Katoliška delavska družba jc obhajala svoj majnik preteklo nedeljo. Ob S. uri sv. maša pri sv. Antonu, v cerkvi polno ljudstva, popoldne znan javni društveni shod, kako bi se zbolj-šalo naše šolstvo v prid ljudstvu, zvečer igra »Domen«, pri kateri so bili vsi prostori zasedeni. Igralci so izredno dobro izvršili svojo nalogo.
jeseniške novice. ~
j Lepe razmere morajo vladati zadnji čas na jeseniški pošti, odkar se pro-težirajo Nemci. Zc pred nedavnim sc je neki gospod, kakor jc bilo brati, pritoževal, koliko časa je bilo treba, da jc dobil ekspresno pismo v roke. Sedaj je Pa še nekaj lepšega. Dva dneva, štiri ure in pol je preteklo, predno je bil dostavljen nekemu adresatu telegram, in to v kraju Jesenice samem. Za danes bilježimo samo kot kronisti!
j Čudna odredba postnega ravnateljstva je baje prišla na Jesenice. Ob nedeljah in praznikih mora biti pošta zaprta žc ob 10. uri dopoldne. Kdor bo dobil ob 10. uri poštno pošiljatev, oziroma nakazilo, bo moral torej čakati do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku, da bo mogel pošiljatev dvigniti. Kaj takega bi bilo mogoče v kakem zapuščenem kraju, nc pa na industrijsko živahnih Jesenicah. Gospod poštni šef naj vsaj nc pusti pismonoš čakati do zadnjega brzovlaka na tistih par razglednic, ampak naj jih razpošlje prej, da morejo ljudje vsaj do 10. ure dvigniti svoje pošiljatve.
j Koncert priredi »Katol. delavsko društvo« v »Delavskem domu« na Savi jutri, i. maja, ob 8. uri zvečer. Na sporedu so zanimive točke: II. J. Sclinei-der: »Naši Orli«, koračnica; istega: »Bogastvo ljubezni«, overtura; Jakob Aljaž: »Kmctski hiši«; dr. A. Schwab: »Screnadica«; Emilij Adamič: »Lipa«; vse tri točke poje mešani zbor; li. J. Schncider: »Na kraljevi ukaz«, Vauclevilc overtura; doktor A. Sclnvab: Zlata kanglica«, mešani zbor s spremljevanjem orkestra; A. .laki: »Ob zeleni Savi«, koncertni valček; J. Aljaž: »Na dan«, moški zbor z bariton-soio; * * * »Planula zora...«, balkanska himna, moški zbor; dr. A. Sclnvab: »Dobro jutro«, pevski valček za mešani zbor in orkester; II. J. Schncider: »Eljen Budimpešta«, ogrska koračnica. Vstopnina: Sedeži 1.—4. vrsto po 1 K, 5.-7. vrste po 80 vin., od 8. vrste dalje po 60 vin.; stojišča po 30 vin. Koncert obeta pravi umetniški užitek.
j »Vzajemnost«, socialno - demo-kraško društvo na Savi, je bilo pretekli teden oblastveno razgnano. V blagajni sc jc nahajalo celih pet vinarjev.
KNJIGOTRŽTVO.
* »V burji in viharju.« Zgodovinski roman iz hrvatske preteklosti. Spisal D. Ve-limir Dcželič. Prevcl Starogorski.
Burno dobo hrvatske zgodovine za časa Breslava, kneza posavske Hrvatske, ki je vladal v IX. stoletju v starodavnem Sisku, nam opisuje pisatelj v živih slikah, seznanjajoč nas pri tem z drugimi svetovnimi dogodki tistega časa. Ne samo glavne osebe; knez Braslav, kneževič Budimir To-mislav, pozneje prvi hrvatski kralj, kne-ginja Gertruda, pustolovja in ljubezni željna Nemka, Tihomil in Milena, temveč vse druge osebe so orisane tako dobro, da jih vidi čitatelj pred seboj. Pisatelj slika madžarske navale v našo domovino, narodne običaje, boj krščanstva s poganstvom, prvo zarjo hrepenenja po narodni slogi in padec posavske kneževine. Knjiga vzbuja veliko zanimanja od začetka do konca in iz vsega se zrcali trpljenje in slavni dnevi Jugoslovanov. Roman »V burji in viharju« je preveden tudi že na češki jezik. Roman ima mnogo slik. Knjiga, ki bo gotovo kras vsaki knjižnici, stane s poštnino vred 3 K 30 vin., elegantno vezana 4 K 80 vin. in sc naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokler ne poznate naših cen za lelo 1913.
—najboljši in nafcenefšl nakup =
pri tvrdki
Karel Camernik & Ko. Ljubljana,

Dunajska cesta 9—12.
Čpecijalna trgovina s kolesi, motorji, autonioliili in posamezni deli. - Mehanična delavnica in garaža.
^pecijalna modna in športna
trgovina za gospode in dečke
Cilindri Klobuki Slamniki
Franc Jožef, cesta št; 3
W	"I
Cepiče Kravate Rokavice
"n.
Nogavice
Naramnice
Žepne robce
Srajce i td.
* "ti
vse potrebščine za birmatice v lepi izbiri in zmernih cenah
tO« D
Baska (©tok iCrkp Istra)
morsko kopališče ob blizu 1600 m dolgi peščeni obali, ki sc prav polagoma dviga pod morsko gladino ter je izredno prikladna za kopanje iu solnčenje posebno otrok že v nežni dobi. Morje jc plitvo ter dno preplavljeno s finim peskom.
eksudati, kutari dihalnih organov.
Početek »epali sezije 1. maja.
Ilustrovanc prospekte kakor iudi vse druga Informacijo daje na zahtevo
zveza z
1204
uspava,

Ure, verižice, uhani, prstani, obeski, zapestnice itd. Edina zaloga ur z lastno	2
znamko
K
Ceniki zastonj.
Najstarejša domača tvrdka
M. Imz
I	luvelir in trgovec
Y Y UnMJu«. Woifewa nI. 3.
w
1 in mlin
in kakih t:S oralov zemljišča se prav po ccni proda na Gorenjskem na prav prijetnem kraju. Več pove g. Franc Bertič, Laverca pri Ljubljani.	1261
Trg. sofrudnik
Iše službe. Izučen sem v specerijski — ter n& koliko tudi delikatesni trg., star 21 let, zdrav ter imam dobra spričevala. Službo hi nastopil rad takoj, najraje pa kje na deželi. Ponudbo naj se pošilja na upravo lista — pod št.100-1320 mlad trg. sotrudnik.	1320
Sprejmem
pridnega in poštenega fant«, najraje z dežele. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod šifro „Priden in pošten 1285". _1285
Radi preselitve se proda «V
z opeko krita in malim vrtom, blizu cerkve v Višnji gori št. 25, pripravna za kakega obrtnika ali upokojenca. — Več se poizve v Višnji gori št. iS.	___1222
Na prodaj imam približno 2 vagona
lepega	1331
jesenovega in Drctovego lesu
različne debelosti in dolgosti. Les je še v hlodih in se lahko zreže, kakor kupec zahteva. GREGOR DOLENC, Žagar, Pra' pralno, p. Selca nad Škof j o Loko.
Sprejme se •v
1217
za mizarsko obrt, star 15—16 let. VeŽ se izve pri Andreju Kregarju, mizarskem mojstru v št. Vidu nad Ljubljano,
z gospodarskim poslopjem, ležeča ob glavni cesti poleg farne cerkve v št. Vidu nad Ljubljano se proda pod ugodnimi pogoji. Vprašanja na upravništvo tega lista pod;
— št. 1305. —	1305
Cmesečne oBroRe
lahko kupite pri meni vsakovrstni slika od S clo 100 kron, nadalje vseh vrst pohištvo ter vsakovrstne šivalne stroje in kolesa. Pošljite Vaš naslov na Franc-a Pušnik, Rožna dolina pri Ljubljani.	1246
Zlate svetinje: Berlin. Pariz, Bim iti
7ZaJbelJ.kosm.ZObo-čistit sred-
Izdclovatel)
<3. &ydl Ljubljana, Stritarjeva nlica 7

<r
bripavost, Katarin J zasllzenjc, krtni in
CllOVSki Itaitlj slastne
Kaiserjeve prsne Karamele5 jelkami",
61OO ,lot.'1<'s'>» povorjenib izpričeval od zdravnikov in zasobnikov z.ijiimčtijc (»"lov uspeli. I»roeh\o prijotni in slastni bonboni.	3115
Zavoj 20 in 10 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev
Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: Ubnld pl. Trnkoez.v. Hiliavl SnšniK. I>r. i;. L'i;.eoli. Pežolim lekarna, Str. Ph. And. Ilo-hino, lip. 1'h..los.Ci.-.miir. Ant. Kitne. diOKcrija; H. Cvaneara ilroRerijit „Advija". — Lekarno na dololi: Itnmol Pire. Idrija. .1. Boruiunnn, Nnvmnestn. C. Andrijunčie, Novo Mesto. .Iur lisi*. Vipava. Milnu\Vnuha,JtIcUlku. A. Ilobluk. Uadovljiee. Jliiiko Jirilli. Litija. Karel Savnik. T.ekarnu pri Sv. Trojici, Kranj. Kr.Jlaeenrcich, IV-tojna. .ios. Močnik. Kamnik. K. Ilnrdyeli. .Nkofja Loka. Mr. Ph. Ttnhnlnv l.nvien, lekarnar, Trik". Pli. Mr. li. Koižclj, Jesenice. V. Arko, tr(».. Senožeče, i :. Rvulolf, drogorija, Litiju. ,1. Kaudušar, tre., Men^u. J K. llvi-tvar, lekarmit vri .Auaelu varhit" na Vrhniki.
Najcenejše
dežnike in
solnčnike
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
Halfirajša m najcenejša vožnja v Hmeriko
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.	537
t
oblastveno potrjeno | učilišže krojnega ri-
sanja. Dobi se tudi kroj po životni
meri. lstotako se izdelujejo obleke točno in po primerno nizki ccni.
franja Jesih,
4172	LJubljana, stari trg 28.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti	13534
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cssta 14.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New-York
je proga
Na naših parnikih „Lapland\ »Flnland« »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeelatid«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in Nevv-Vorkom, so snažnost, izborila hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
«6 priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
ftiiiisf^ Hgnola ^ Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg „Figouca"
s.c priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3686
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n, odjemalcem v ogled.
Dldlllll
■ a a
■■■■■■■
bi Gospodinje!
Pozor! k
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler nisto poizkusile slovite, splošno zuaue, svetovna znamke
Telefon 145.
2114
Touarna za kotiinsko blago m zuoiiDlivnica
jJLZER&KO., Dunajsko Novomeslo,
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila
vsak; velikosti in glasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijah Stojala za zvonova iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvone nje, najboljši način teka. Nagla
izvršitev najnižje ccnc. Ugodni plačilni pogoji. Start nerabni zvonovi se sprejmo v pielitje, ravnotako sc izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije l dolgoletnim jamstvom. Proračuni _ in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma.
E5 ■
m
m
■
m
K ■
li
M
a
ui rastlinska margarina.
SflŠftiliSC SSi^i®'' se 'z('e,uje 'z najčistejše goveje obistne tolščo z visoko y j B« B žnk affiS pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav.
j g sn* n ir*.	* ni umeten, uego najčistejši naravni izdelek.
SBliSSfiŠf	ie ESfSj o cenejši od navadnega presnega masla iu
tJlKJ) 0 za.jainčeno mnogo izdatnejši nego to.
footlor Korn
(poprej Henrik Korn)
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Priporoča sc slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
t-cementni
z izbočuo in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proiažanl brezplačno in poštnine prosta.
...................99
je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse
doslej hvalisano.
Izdelovanje
i „UI
kontrolo iu je to razvidno na vsakem zavitku.
BLU MSCHEINJ4 KU&i" »jr^LZ
Cenjena gospodinja>
/
Ne dajte se torej beyati od drugih oglasov in rabite za nadomestilu presnega masla za
pečenje
20
H
aa
knhanfe	1771
maslen! Krnil
1IKUWI"migiine
Poizkužnje gratis in tranko.
Združene t^o^ntace za margarsno in plesno maslo- Ounaj KM,
B B
m
B
m
b
H
m
Bi m
m
n
Dobiva se povsod.
Ki
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	150
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite se na tvrdko
pri „SOLNClI" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3090
Kupon. 3'10metr.dolg, za rJ .....ieko t
sezono 19(3.
kupou 7 kron
kompletno moško obleko J t kupoli 15 k™"
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le l 1 kuppn 20 kron
Kupou za črno salonsko obleko K 10' — , kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni karugam in blago za itarusko obleko, pošilja po tovarniški ceni kot reelua iu solidna, dobrožnaua
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-ImhoS Brno, Morava.
Vzorci zastonj in Iranko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siogel-Imhof lz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa veduo največ ja izbira povsem svežega blaga. Stalne. najnižji- cene. Tudi najmanjša naročila se . izvrše uajskrbneje, natančno po vzorcu.
^Potniki v severno in južno jRmeriko se vozijo sedaj le po domači avstrijski prog
Ausfro-Amerikana
Trst~New York, Buenos Aires, Ki o de Janeiro, Santos i. t. d.
z najnovejšimibrzoparniki zdvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-voljc brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Simon J-Cmetetz, £jublj?r a
21 JKotouvorska ulica 26.
Naznanilo o sprejemu v ko.-M zavod sv. Stanislava v šent-vidu nad Ljubljano
za MO leiO 1913-1914.
V	kn.- šk. zavod sv. Stanislava se Sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da sc bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili du-hovskemu poklicjtt.
V	zavodu je, popolna gimnazija s pravico javnosti. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljansko škofije jc cela. plača 400 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 500 K. Plačuje sc v mesečnih obrokih naprej, najprimernejše po poštnih čekih, ki jih daje zavod na razpolago. Nekoliko go-jeneov se, sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotič-ni gojenci to dobroto lc tako dolgo uživati, dokler se jc po svoji pridnosti in po svojem lepem vedenju kažejo vredne. — Šolnina se ne plačuje; le za prvi sprejem se plača pristojbina 10 K. Pri vsakoletnem sprejemu pa sc plača i K za učila; vrhu tega plača vsak gojenec 1 K za knjižnico.
Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.- šk. ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih staršev, oziroma njih namestnikov izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi sc moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pripomniti:
1.	Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 1. do 10. junija. — V četrtek, dne 5. junija bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn,-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne; druge dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji jc priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da sc je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, čc prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni.
2.	Dijaki, ki so dovršili 1. ali 2. gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa žele, cla bi bili sprejeti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, gimnazijska izpričevala in zgoraj naštete listine do 12. julija.
o. Kar zadeva starost prosivcev, sc ne morejo sprejeti oni, ki bi morali iti na vojaški nabor pred osmim gimnazijskim razredom.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
V	Š I. Vidu nad Ljubljano, dne 3. maja 1913.
Vodstvo km.-šk. zaveda sv. Stanislava.
,——.-------
Salnnia r.draui!išče
na Bledu •■»(jO, Ki'anjsko, niijkras. gorrka hgu ob jezeru, zračno in dielno zdravljen ie, zdravljenje z \odo. Maj-oktobcr. Izborili zdravilni učinki.__<111 ji
Vam plačani, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 itni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Poštni predal 12/160 Ogrsko.
Izprašani optik
!	[ št. 9
1135 1
Očaa in ščipalniki natančno po zdravniških in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplomerov, barometrov, vsakovrstnih daljnogledov itd. itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno!
Moderno zidana, solnčno ležeča
ki je šc 1(5 let davka prosta, na najlepšem kraju v Ljubljani, z velikim, krasno zasejanim vrtom, z dvemi lepimi stanovanji po 4 sobe s kopelji itd., sc jako ugodno proda.
Več se poizve v upravništvu tega lista DOd št. 1254. (Znamka za odgovor.)
msm
^^ £ lllll llllllll
alkalična kislina
najboljša dijefična in osuežujsica pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih (ja-farih, oblstnlh in mehurmh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstfua
pri karlovovarijsketn in drugih kopeližkih zdravljenjih iu kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
izvirek: SiesshilSil Saifler&rnnii,
železniška postaja,
Prospekti zastonj in franKo.
V Ljubljani se dobiva v vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicali in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u. Peter Lass-niku iu Andrej Sarabonu, Ljubljana. 11
S! blago zn moško in ženske obleko dobo nHflffaiaffa zasebniki najboljo iz prvovrstne rnz-
pošilialuice
Največja izbera. Vzor.tranko. Na željo «o napravijo moško obleko (uknj.	'
SM
znamke
zvezde
[brke
priznano dobro umetno gnojilo za
vinograde, travnike, polja, detelj išča in pašnike
prodaja na cele vagone in na drobno po ugodnih cenah
LS S S & SP JS sLa
v CELJU
kjer je zaloga in prodaja tvrdke
Thomasiiliosphatfabrlken u. m. b. 11. v Berlina.
V tej trgovini se prodaja na debelo in drobno tudi vsa druga umetna gnojila kakor:
kalijevo sol, čilski soliter in žveplenokisli amonijak.
nadalje vsakovrstno železninarsko blago posebno: palično železo, traverz«, C8-ment, strešna lepenka, poljedelski stroji, vsakovrstno orodje i, t. d, 603
Pozor§
Drože — Presgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi jc zato mogoče postreči brez Iconkurencc po najnižjih cenali in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo šc za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem	3935
Maks 7 aInkpr Frva 'iu!l|i'lovarM flrož' lastni ItiSi mdK!> £dlUKcl Krakovski nasip it. 28.
Vsled nakupa veliko zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: t prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo S 2-20, ter 3iet-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—-, 5 kos. K 9-— Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
A.Gelb„ Kraka # 340.
Za ncuffnjajočc denar nazaj. 37?!
U»tanovl|eno 1845.
l
Parno barbarstvo
ter kemično čiščenje in :: sna hm oblek.
Apretura sukna.

580

Jos. Reich
(\ nasip = Ozka ultca št. 4. Sprejemališče
Sclcnburaova ulica št. 3. :: Postrežba točno. Solidne cene. ::
Pozor, kolesarji!
j\[amesto 120, HH samo JC 30'-
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokoles, model 11)12, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom K 95'— s poštnino vred. Zc rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5-—, 6-—, 7'—, 8-—, zračno cevi po K 3-—, 4-—, 5'—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napla-.čila IC 20-—. Plačevanje na obroke izključeno. Ccnovniki gratia in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje.	1064 TvorniSko skladišče dvokoles in šivalnih strojev
A. VVeissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse št. 23.
na obrazu in na rokah odstranjuje v potih minutah
dr. H. Rixa
zajame, neškodljiv, gotov uspeh. Škatlja, za K 4 — zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
Kas.iIr.A.Ri8, kaboralsni Dnnal IX, HeriiiassB n H.
Zalogu v Ljubljani: Lekarna, .pri zlatem .Jelenu", par-lumerija A. Kaučio in drožerija 3Adrija".
Stavbene parcele
Na izboro 38 stavbenih parcel, na novo regulirane v Zgornji Šiški, med državno železnico in celovško drž. cesto, 15 minut oddaljeno od nameravanih državnih železniških delavnic v Zgornji Šiški. Imenovana stavbišča so ugodna za delavske hišice. — Več povo Valentin Gregorc v Mengšu.	844
BV sredi vasi, v kateri se izvršuje trgovina z mešanim blagom in vinska trgovina je zaradi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod št. 1155. (Znamka za odgovor.)	1154
Kanafasi. ili! iw3
Cefiri.	1053
Ko smele
Dobro in prislnobarvno blago vsakdo najbolje in najceneje kupi naravnost pri izdelovalcu.
Kdor rabi laneno in bombažaste kanafase, cefire, rjuhe, damaste batiste, svilo, atlase, blago za' dame in gospode, platno, brisače in druge tkanine, naj sc obrne na znano krščansko tvrdko
jaroslav Marck, ročna tkalnica št. 45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci sc pošiljajo zastonj In poštnino prosto. V zalogi imam tudi velino množino ostankov ceflrja, rielinja, kanafaša ild. in razpošiljam v zavojih po 10 metrov za 16 K, prve vrste za 120 K, flnojšc vrste za ;!5 K franKo po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. - Srajce za gospode iz cefirja ali o.\forda 1 komad K l'8!l, 2'20, 260,3-—, 4 — in 150. Pri naroČilih zudoSCa navedba Širine vratu. Dopisuje se slovensko. V enem latu nad 5oo priziialnlc od Slovencev.
1 ..fP-SCSLL. lil

priporočan oc

1
zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih,
histerične, bolne na srcu, želodcu,
pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. Vpraša naj se pri
pr. f ran Ceh, Gornja sY,l^ungola
\pri /Mariboru.	1201 m
Ozirajte se pri nakupu na domačo tvrdko
Jos. Pethosig
Pri „Valvazorju" Stari trg štev. 4 Ljubljana.
7rgovina manufakturnega, sukne-
nega in platnenega blaga itd. Drobnina, pletenina, galanterija, dežniki in solnčniki itd.
Potrebščine za krojače in šivilje.
628 12
išče službe, najraje v kakem župnišču. Ponudbe se prosijo na upravo lista pod »kuharica 200".	1322
K	• • ? i mm dcbrc t
———	
1 10 hektol. belega j . ^ i 10 hektol. rudečega Je na . . | J 5 hektol. traminca I ProaaJ- 9 } Več povo iz prijaznosti gospod tj tj BRUNET, c. kr. profesor | | 1327 Tivolski grad, Ljubljana. i	
srednje starosti išče službe v župnišču, k duhovniku ali pa zasebniku. - Naslov pove upravništvo „Slovenca". 1346
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo sc na zahto.vanje tudi na dom. parna ŽaSa 5CAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora. - - - - 245
Loka! za trgovino
se odda za avgustov termin na Mestnem trgu št. 6. Več so izve pri lastnici ravno-tani v 3. nadstropju.	1267
Zaloga znamenite tovarne za črevlje se ima razprodati globoko pod tovarniško ceno. Da se prostor čimprejc izprazni, se razprodaja
čisto po želji, za moške in ženske.
Dokler je kaj zaloge!
3 pari visokih črevljcv na zadrgo iz najboljšega črnega usnja, elegantni in trpežno kakovosti, samo za K 13-50
vsakemu proti povzetju. Pri naročilu zadostuje številka ali dolgost v centimetrih.	631
SJ3SSČ! 6 II.
17845104
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter
Hanufokturnn trsovina
na debelo in drobno.
manufakturnega blaga. Ljubljana, Stritarjeva ul.
Št. 8385.
Razpis.
1325
Za zgradbo
vodovoda za Bled in okolico
na okroglo 563.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen in na podlagi teh izračun j enega skupnega zneska naj se predlože do 26. majnika 1.1. ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: .,Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Bled in okolico".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbno pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni; navesti je tudi doba-višča cevij. armatur in cementa.
Razven tega je dodati kot vadij še 5<y0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah, kjer se tudi dobe proti plačilu K T—.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, 26. aprila 1913.
paanacaacaEannnt JunannaaaaanaaaaacanTin
Pod naifišjitn pokroviteljstvom Njegove cesarske In kraljeve visokosti presvetlega gospoda nadvojvode
FRANCA FERDINANDA DE ESTE
Avstrijska Adria-razstava
312	Dunaj 1913
Slovesna ofvorifev 3, maja ob 10. uri dop.
C. kr. prafer. Od 10. ure dop. do 2. ure zjutraj odprla Mai-Oktober.
□□□□□rn it lnncjuuannaaanaaaaaaaaaaagna
Štev. 453/pr.
Razpis
1358
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem
1.	V Cerkljah pri Kranju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K Poleg tega ima zdravnik od zdravstveno-okrožnega zastopa še posebno doklado v letnem znesku 500 K;
2.	v Fari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1000 K. aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto;
3.	na Grosupljem v Ljublanskem okraju z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
4.	v Kostanjevici z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
o. v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 I\, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
6.	na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Polep tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
7.	v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 1. junija 1913
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 30. aprila 1913.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X X X X X X X X X X
Izboljšajte promet
v svoji gostilni z izvrstnim cenenim
- plzenskim pivom -
12 Češke delniške pivovarne v Čeških Budeievicah. Največja čisto slovanska pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru i. t. d.
X
X Okusite
Jd tisto pivo v slovanskem X Grandhotelu „Balkan"Trst, X via della Caserma in v slovanskem hotelu Lacroma na Gradu.
3453
K X
X
X X X X X X X X X X
XXXXXXXXXXX3fflXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
0460
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1913/14 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so:
1.	Gluhonemost ali takšna stopinja nagluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;	v
2.	Izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in
3.	primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrlino obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, (i srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, b žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 0 srajc, 6 spodnjih kril, G hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike. 0 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, je
do 10. junija 1913
vlagati pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani.
Prošnje jc opremiti z nastopnimi listinami:
a)	z rojstnim listom,
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah, z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je ista nastala, in o telesni zmožnosti,
č) z domovinskim listom,
d) s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik.
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za notranjega gojenca, je priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preslrrbovalnih stroškov na leto.
Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 10. juniju t. 1. in ki bi se nr vložile predpisanim jiotom, to je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme ali ki bi biie pomanjkljivo opremljene, ne bodo uvaževale.
c)
Mr. diželna ulada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1913.
.1184
tovarna lončenih m in raznih lončenih izleta
ti. Drelse v
Mnogokrat odlikovana.	A\nogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naroČila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. 2upniSCein samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolag o
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena 'n stavbena pleskarja
Ljubljana, Miklošičevo cesta
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen~ ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine za žgalno in briljantno slikanje.
Lake angleške za kočije, lake za pohištvo in druoe Dredmete
1
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.