Ljubljana, petek Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina mata mesečno L 11— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica fitev. 6, telefon 31-22. 31-23, 31-24 OpravnlStvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 81-23, 31-24 Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblieitš Italiana S. A., Milano Rokopisi se ne vračajo CONCESSION ARLA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera: Unione PubblicitA Italiana S. A. Milano ODBITI SOVJETSKI NAPADI OB DONCU Porušen je murmanske železnice - Finske čete zasedle polotok Hangoe Bombardiranje Petrograda Uspešne lokalne operacije na bojišču v Marmarikf Pri Tobruku In Solumu so italijanske čete zajele več sovražnih vojakov in oklopnih vozil Italijanskih Oboroženih Sil dolomilec ki je prišel pred dnevi v Bospor, spremenil svojo zastavo in razobesil angleško ter se napotil proti jugovzhodu. Angleško poslaništvo v Ankari je sporočilo turški vladi, da je ledolomilec prevzela angleška mornarica. Zbiranje gramofonov za nemške vojake Berlin, 4. dec. s. V danes objavljenem proglasu poziva nemški propagandni minister dr. Gobbels ves nemški narod, naj daruje za vojake, ki se bore na oddaljenih bojiščih, gramofonske aparate in plošče. Zbiranje darov bo pod vodstvom stranke od 7. do 14. t. m. Vsi darovalci bodo prejeli posebno potrdilo. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V Doneški kotlini so bili z velikimi sovražnimi izgubami zavrnjeni močni sovjetski napadi. Pred Petrogradom so propadli novi sovražni poskusi izpadov. Letalstvo je uničilo del železniške proge iz Murmanska ter je ponoči in podnevi bombardiralo Petrograd. Finske čete so zasedle Hango. Na begu jo sovjetska 12.000-tonska prevozna ladja »Stalin« zadela na finsko-nemško minsko zaporo in je bila zaradi treh eksplozij poškodovana. Nato sta dve nemški Izvidni-ški ladji s skupno posadko 80 mož zavlekle sovjetsko prevozno ladjo skupno s popravljeno, nastopijo lahko zelo neprijetne posledice. Irski listi o bitki v Marmariki Dublin, 4. dec. s. Irski listi zasledujejo z velikim zanimanjem razvoj marmariške bitke. List »Irich Presse« piše, da je angleška vojska že izgubila začetno pobudo v borbah zadnjih dveh dni in da ni več mogoče govoriti o pravi angleški ofenzivi List omenja število angleških ujetnikov, ki so padli v italijanske roke. ter objavlja italijanska uradna poročila, poudarjajoč med drugim hrabro zadržanje divizije »Sa-vona«, ki je s svojimi vztrajnimi protinapadi prizadela sovražniku velike izgube tankov in orožja. Nemška sodba o vojnih dogodkih v Abesiniji Berlin, 4. dec. s. »Natkmalzeitung« piše v članku »Konec junaškega odpora Italijanov v Abesiniji«, da se je s prenehanjem odpora v Gondarju. kjer so se doslej borile hrabre čete generala Nasrija, končala angleška vojna proti italijanski civilizaciji v Abesiniji. Kolonialni imperij je bil povsem ločen od Italije. Oskrbovanje iz domovine je bilo onemogočeno. Pohod Angležev ob pričetku tega leta je imel za posodico najprej izpraznitev Kasale. Angleška vojska, ki se je pomikala iz Sudana, je dosegla j.o dolgi zamudi • Keren in Asm aro. Med tem je angleška mornarica ščitila prodiranje druge vojake, ki se je pomikala vzdolž obale in zasedla K i širna j o in Mogadišo, odkoder je prodrla nato do Hararja. Z zavzetjem Adis Abebe se je 6. aprila zaključila prva faza tega pohoda v borbi neenakih sril. Na mestu junaškega podkralja vojvode d'Aofite so Angleži ustoličili prosilulega Haile Selasija. Italijanske čete »o se umaknile v gorati predel, kjer so bile oblegane. Vojvoda d'Aosta, ki je osebno vodil upor v Ambi Alagi, je bil 18. maja prisiljen k predaji zaradi pomanjkanja živeža. Angleške čete, ki so prodrle s severa in iz Sudana, so se tako lahko strnile s četami, ki so prihajale iz Kenije. Italijanske stile so se zbrale v Amhari okrog Gondarja, starega glavnega mesita Abesieije, ter so se srdito upirale sovražniku. Uolkefit, Celga in Kulkvabert so kraji, kjer so se razvile najsrditejše berbe, toda sovražnik je pritiskal z vseh strani ter je čedalje bortj zoževal obroč okrog Gondarja. Posadka je porabila zadnje rezerve. Odpor v Gondarju je bil zlomljen z gladom in s premočjo ljudi in sredstev. Začasna izguba Abesinije nima za Italijo nobenega strateškega niti gospodarskega pomena. Zasedba tega ogromnega ozemlja predstavlja za Anglijo veliko odgovornost glede Evropcev, ki žive v tem predelu, ka-koT glede raznih domačih rodov. «K"avrji stan je objavil 4. decembra naslednje vojno poročilo št. 550: Italijansko-nemške sDe so se zopet z uspehom borile v Marmariki. V lokalnih akcijah na bojišču pri Tobruku so oddelki divizij »Trento« in »Pavia« napadli in easedli nekatere utrjene postojanke, pri čemer so zajeli nekaj ujetnikov. Na bojišču pri Solumu so posadke divizije »Savona« Eajele nadaljnje ujetnike in motorizirana vozila. Na srednjem bojišču je naš oddelek gladko zavrnil poskus britanskega napada na Bir el Gobi ter prizadel napadalcu izgube in uničil in zajel nekaj oklopnih avtomobilov. Borbe se še nadaljujejo na področju za-padno od Bardije med nemškimi mehaniziranimi četami ter sovražnimi edinicami. Pri poslednjih operacijah za bojiščem pri Solumu je motorizirana divizija »Ariete« zajela 1500 ujetnikov ter uničila sovražniku 25 tankov, 40 oklopnih avtomobilov in mnogo drugih motoriziranih vozil. Iz nadaljnjih ugotovitev je razvidno, da Je italijansko-nemško protiletalsko topništvo sestrelilo razen že v prejšnjih poročilih omenjenih letal še eno sovražno letalo. Neugodne podnebne razmere so ovirale delovanje obojega letalstva, vendar pa so letalski oddelki osi z uspehom napadli zbirališča sovražnih motoriziranih vozil vzhodno od Bir el Gobija ter so ponovili napade na sovražne sile v zelenici Džalo. V Sredozemlju je britanski pomorsko-le-talski oddelek napadel našo torpedovko, ki se je potopila po srditi borbi, v kateri so naši spremljevalni lovci sestrelili dve sovražni letali. Posadka naše torpedovke je bila v glavnem rešena. Naša podmornica je sestrelila sovražno letalo tipa Sunder-land, ki se je zrušilo v plamenih. Nejasen položaj Stockholm, 4. dec. s. Spričo pomanjkanja vesti o operacijah v Cirenaiki se kažejo v angleški javnosti prva znamenja nestrpnosti in vznemirjenja. Tako poroča »Afton-bladet«, da angleški listi tipajo v temi okrog sebe in se omejujejo le ma komentarje in napovedi. »Diily Express« ugotavlja v poročilu iz Kadra, da je položaj popolnoma nejasen. Cunninghana je italijanski in nemški protinapad popolnoma presenetil. Angleške izgube so znaitne. Cunningham pričakuje ojačenja in sam skrbi za reorganizacijo oddelkov v prvi črti, ki so imeli pri zadnjih spopadih velike izgube. Potrtost v Londonu Lisbona, 4. dec. s. Ob 12.45 ponoči je londonski radio sporočil dobesedno: Prodor skozi zvezo pri Tobruku v Cirenaiki pomeni za nas poraz, ki je vzrok veliki potrtosti. Ako ne bo to stanje naglo Letalski boji na zapadu Rim, 4. dec. s. Angleški listi pišejo o poslednjih letalskih napadih angleškega letalstva v Franciji, na Nizozemskem in v Nemčiji ter sami priznavajo, da se je nemška protiletalska obramba, bodisi topniška bodisi lovskih eskader, tako izpopolnila, da je težko doseči nasprotne objekte. Tako je pri zadnjem poletu nemško lovsko letalstvo sestrelilo 20 angleških letal. Piloti an-geškega letalstva, ki so se vrnili s teh poletov, so pripovedovali, da je bila protiletalska obramba posebno učinkovita nad Hamburgom, kjer so nemške fotoelektrične naprave tako razsvetlile nebo, da so nemški lovci lahko operirali s sigurnostjo proti angleškim bombnikom, kakor da bi bil dan. Rim, 4. dec. d. »Giornale d' Italia« poroča iz Tetuana, da je v bližini Gibraltarja treščilo v morje britansko bombniško letalo. Šestčlansko posadko ponesrečenega britanskega letala je spravila na krov španska ribiška ladja, toda pilot in tri nadaljnje osebe, ki so bile v letalu, so utonile. Vojna na morju Lizbona, 4. dec. d. V sredo kasno zvečer so prebivalci obmorskega mesteca Olhao v južni portugalski pokrajini Algarve slišali z morja topovsko streljanje. Kmalu nato so opazili gorečo ladjo, ki je plula v smeri proti rtu Sao Vicente. Podrobnosti še niso znane. Washington, 4. dec. s. Ameriški listi poročajo o prihodu dveh nadaljnjih angleških ladij v ladjedelnice Zedinjeiffh držav. S tema dvema ladjama, ki sta križarka »Phoebe« in korvetna ladja »Clarkia«, se je število angleških bojnih ladij v popravilo v ameriških ladjedelnicah zvišalo na 42. Dar lan zopet v Parizu Vichy, 4. dec. u. Podpredsednik vlade admiral Darlan je včeraj zopet odpotoval v Pariz v zvezi s francosko-nemškimi razgovori, ki se bodo, kakor se zdi, v kratkem začeli kot posledica Petainovega razgovora z maršalom Gorlngom. Razširil se je glas, da bo morda admiral Darlan med svojim bivanjem v Parizu podal nekaj javnih izjav o francoski politiki po sestanku maršala Petaina z maršalom Goringom. (»Piccolo«.) Reorganizacija francoske uprave v Alžiru Vichy, 4. dec. d. V sredo ponoči je bilo tu uradno objavljeno, da sta francoski generalni guverner za Alžir, Chatel, ter generalni tajnik francoskega notranjega ministrstva Sabatier na posebni konferenci proučila splošni položaj v Alžiru. Poročilo pripominja, da izdelujeta francoska vlada in posebej francoski notranji minister Pucheu načrt za takojšnjo reorganizacijo vseh upravnih ustanov v Alžiru. Hrvatski zunanji minister v Sofiji Sofija, 4. dec. s. V nedeljo bosta uradno obiskala bolgarsko prestolnico hrvatski zunanji minister Lorkovič ter pravosodni minister Puck. Hrvatska državnika bosta ostala v Bolgariji nekaj dni in bosta v ponedeljek prisostvovala podpisu bolgarsko-hrvatskega sporazuma, ki je bil sklenjen te dni. Med svojim sofijskim bivanjem bosta imela razgovore s predsednikom bolgarske vlade in zunanjim ministrom. Dogovor o obmejnem prometu med Madžarsko in Hrvatsko BudimpeSta, 4. dec. s. Včeraj so bila zaključena madžarsko-hrvatska pogajanja za ureditev obmejnega prometa. Dogovor je za Hrvatsko podpisal poslanik Slarzmiczky, za Madžarsko pa pooblaščeni minister Michke. V madžarskih trgovskih krogih poudarjajo pomen tega dogovora m izražajo svoje zadovoljstvo zaradi ureditve obmejnega prometa med obema državama, ki ne bo (-»Lajšala madžarskih trgovskih stikov le s Hrvatsko, temveč tudi z Italjio. Vojna na Kitajskem Peking, 4. dec. (Domei). Močne skupine japonskih bombnikov so včeraj popoldne v strmoglavnih poletih napadle letališče Cangkajškovih kitajskih oddelkov v An-kangu v provinci Cen-Si. Napad je prinesel japonskemu letalstvu zaželeni uspeh. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča. Tokio, 4. dec. s. Velik oddelek japonskih bombnikov, dodeljenih japonskemu brodovju, je odvrgel veliko število bomb na kitaj sko letališče Hangkong v pokrajini Sensi. Po izvršeni akciji so se vsa japonska letala vrnila na svoje oporišče. Ostra zima v Španiji Madrid, 4. dec. d. Španijo je zajel orvi letošnji val mraza. V Madridu je temperatura zadnje dni naglo upadala in v sredo zjutraj je pričelo snežiti. Do večera pa je sneg po solnčnem dnevu zopet skopnel. Severno od Madrida ležeče pogorje Guadara-ma je pokrito s snežno odejo. Tudi iz Se-ville poročajo o prvem letošnjem mrazu. V sredo so imeli v Sevilli samo še maksimalno 4 stopnje toplote, kar pomeni za te južne španske predele že občuten hlad. Aljehin v Madridu Madrid, 4. dec. d. V sredo je prispel v Madrid svetovni šahovski mojster dr. Aljehin. Danes bo na simultanki proti 30 španskim šahistom pokazal mojstrstvo sveje umetnosti. Prihodnjo sredo bo v Madridu velik šahovski turnir med najboljšimi španskimi šahisti. Na turnirju bo sodeloval tudi svetovni mojster Aljehin. Položaj na Pacifiku je še povsem nerazčiščen Zaskrbljenost avstralske vlade — V Washingtonu zahtevajo umik japonskih čet iz Indokine in Kitajske Washington, 4. dec. u. Listi poroča jo iz Camberre, da je po informacijah tz zanesljivega vira avstralska Vlada zelo zaskrbljena zaradi položaja na Pacifiku. Vlada, ki se je sestala k izredni seji, je baje poslala angleški vladi poslanico, v kateri tolmači avstralsko mnenje o sedanjem položaju. Baje člani vlade na izredni seji niso mogli prikriti vtisa, da se je položaj na Pacifiku v zadnjih dneh močno poslabšal. Predsednik vlade Curtin je najprej dejal, da so bile znatno povečane avstralske pomorske in letalske sile in daje Avstralija v vsakem pogledu vojaško popolnoma pripravljena ter je nato napovedal, da »e bo ožji vojni kabinet sestal danes v Melbournu namestu v Camberi. Doznava se iz Singapura, da je vrhovni poveljnik avstralskih sil na Srednjem vzhodu general Bla.meym prispel iz Avstralije na Srednji vzhod, da bi se tam posvetoval z vojaškimi šefi. V dobro poučenih wash:ngtonskiih krogih so danes ponovno poudarili, da je za mirno ureditev položaja na Daljnem vzhodu nujno potrebno, da Japonska umakne svoje čete iz Francoske Indokine in Kitajske Ameriška vlada vztraja pri svoji zahtevi, da se morajo japonske čete v Francoski Indokini zmanjšati v smislu dogovora med tokijsko in vichyjsko vlado, ki je bil sklenjen spomladi in po katerem bi smeli imeti Japonci v Indokini največ 70.000 mož, po ameriških informacijah pa je Japonska že doslej zbrala v Indokini nad 100.000 mož. Proračunski odbor reprezentančne zbornice je odobril 8243 milijonov dolarjev dodatnih kreditov za obrambo in oborožitev, ki naj bi omogočili, da bi sc efektivi ameriške vojske zvišali na 2 milijona mož. Izredni izdatki za ameriške oborožene sile se s tem zvišajo na 68 milijard dolarjev, kar predstavlja dvakratni znesek vojnih izdatkov Zedinjenih držav v zadnji svetovni vojni. Istočasno so bile objavljene izjave nekaterih osebnosti na tajnih sejah tega odbora. Tako je neki član odbora izjavil, da se ameriške pomorske sile pripravljajo za »»dolgo vojno«. Proračunski odbor je ugotovil, da bo mogoče z vojsko 2 milijonov ljudi ter z navedenimi dodatnimi izrednimi izdatk' povečati število oklepnih divizij od 6 na 8, da bo s temi izrednimi krediti mogoče vzdrževati posadko 160.000 mož na Filipinih v popolni bojni opremi, obenem pa dobaviti tudi vse potrebščine za oborožitev trgovskih ladij, ki bodo plule v vojna področja v smislu sprememb nevtralnostnega zakona, dograditi potrebna letališča za moderna letala in spremeniti 30 prekomorskih parnikov v matične ladje za letala. Glede oborožitve trgovskih ladij pričakuje proračunski odbor, da bo izvršena najkasneje v teku leta 1943. Iz poročil proračunskega odbora je nadalje razvidno, da je bilo odobrenih izrednih kreditov za dograditev 25.800 letal, a trenutno jih ima Amerika samo 3600«. ('»Piccolo«). Hull računa s skorajšnjim odgovorom Japonske New York, 4. dec. d. Kakor poročajo iz Washingtona se je ameriški zunanji minister Cordell Hull na včerajšnji tiskovni konferenci pečal največ z vprašanji, ki se tičejo Daljnega vzhoda Glede ugotovitve francoske vlade, da na ozemlju Francoske Indokine ni večjega števila japonskih čet, kakor pa je bilo določeno v japonsko-fran-coskem sporazumu, je ameriški zunanji minister čutil potrebo izraziti svoj dvom s pripombo, da je francoska vlada glede moči japonskih sdl v Indokini najbrže napačno informirana. V nadaljnjem poteku tiskovne konference je Hull demantiral vesti, da bi bile Zedinjene države od Velike Britanije dobile v najem tri otoke na Indijskem oceanu, kjer naj bi zgradile svoja letalska oporišča. Glede na japonsko-ameriške razgovore je potrdil, da je Japonska ob prioetku pogajanj izročila ameriška vladi posebno spomenico, pripomnil pa je, »da je japonska vlada v svoji' spomenici samo desno obrazložila svoje stališče glede osnovnih problemov Daljnega vzhoda«, zaradi česar je smatral potrebno izročiti Japoncem spomenico, v kateri je podan obširen oris vseh načelnih vprašanj, ki bi jih Amerika raa mladina (GIL) in pa univerzitetna mladina (GUF). Prav ta- ko se posvečajo atletiki tudi gasilci in policijski uslužbenci v svojih posebnih društvih. v'»e te organizacije gojijo še razne aiiifefc športne panoge, toda z atletiko se bavijo vse. Atletika je dalje najvažnejši predmet v šoli za telesno vzgojo GIL-a * Rimu, v kateri se vzgajajo bodoči spočel učitelji, ki bodo v dogledni bodočne**! lahke še več storili za razmah italijanskega sporia. S takim razumevanjem in delom je uspejo v Ita.iji spremeniti atletiko v naročim spoi i v pravem pomenu besede. Do kakšnih uspehov in koristi lahko privede takšno delo. nam najbolje dokazuje mala Finska, ki se je s svojim; atleti proslavila po vsem svetu. Za razvoj športa in posebno atletike je fašistična Italija ustvarila idealne pogoje z zgraditvijo ogromnega števila stadionov in igrišč, ki so opremljena z največjim udobjem m na razpolago skoraj vsakemu, še tako malemu društvecu. V vseh mestih so športnikom na razpolago še posebna občinska igrišča, na katerih se lahko razen članov posameznih društev vežbajo tudi posamezniki. Za neznatno denarno odškodnino lahko prijatelji športa preživijo dneve in dneve na krasnih igriščih v igri in športu. Velika razširjenost atletskega športa zahteva tudi strumno organizacijo, ki mora obvladati vse težave tega velikega števila aktivnih pristašev atletike. V Italiji je to rešeno tako, da ni med društvom in vrhovno federacijo nobenih vmesnih instanc, temveč je vsako društvo neposredno včlanjeno v federaciji. V tehničnih vprašanjih je za vse merodajna FIDAL, ne samo za svoje članstvo, temveč tudi za društva, ki so izven njegovega kroga. In kljub tej ogromni razpredenosti vlada v atletskih vrstah vzoren red, predvsem po zaslugi discipliniranosti vseh izvajaj očih. Atleti so v Italiji razdeljeni v tri razrede, in sicer po rezultatih, ki jih dosežejo v teku ene sezone. Meje prestopa iz razreda v razred so spremenljive in jih določi zveza ob koncu vsake sezone po stanju v posameznih disciplinah. Obenem s tem razporedi zveza, prav tako ob koncu sezone, atlete na novo v razne razrede. Tekmovanja so prav tako organizirana po posameznih razredih, kar močno koristi propagandni strani prireditev. 2e samo teh nekaj podatkov o velikem aparatu, ki skrbi za razvoj lahke atletike, nam lahko zadostuje, če hočemo malo poj-miti, zakaj je italijanska lahka atletika imela v zadnjih nekaj letih toliko uspehov. »Mamica, ali je štorklja, ki prinaša otroke knezom, dvorna dobaviteljica?« Nogomet vsepovsod •. Nekaj dodatnih izidov pretekle nedelje Mimo vseh važnih nogometnih izidov pretekle nedelje, ki smo jih v glavnem že zabeležili — to pot smo bili z dvema rezultatoma udeleženi tudi v Ljubljani z dvema tekmama v korist blagajne SNZ — je bila ta nedelja zelo živahna po vseh nogometnih igriščih blizu in daleč okrog nas. Zima, ki je pred tedni zagrozila z zgodnjim prihodom, se je spet nekoliko umaknila v višje lege, in nogometaši so seveda izrabili »konjunkturo« in takoj spet napolnili nogometna igrišča. Glede zadnjih nogometnih dogodkov drugod smo prav gotovo še precej v zaostanku, toda za danes bomo lahko postregli vsaj z nekaterimi najbolj zanimivimi iz Nemčije. V koroškem okrožnem razredu, v katerega sta bili vključeni tudi nogometni enaj-storici iz Kranja in z Jesenic, so zadnjo nedeljo od grali dve tekmi za točke, v katerih obeh sta bila angažirana nekdanja partnerja ljubljanskih enajstoric. Jeseničani so morali na tekmo v Celovec in so proti moštvu Rapila izgubili z 1 : 4 (0 : 2). Poročila pravijo, da so imeli Celovčani veliko srečo, da se je ta dvoboj končal tako visoko v njihovo korist, častni gol za jeseniške barve je zabil nesporno najboljši zastopnik jeseniškega nogometa Janeschitz, nekdanje desno krilo SK Ljubljane. Jeseničani so bil: ta dan v Celovcu zastopani kar z dvema moštvoma in je bila njihova druga garnitura bolje sreče v tekmi z mladino Rapida, ki se je končala po obojestransko enakovredni igri zasluženo z 1 : 1 neodločeno. Kranjčani so imeli tekmo doma, in sicer proti moštvu Villacher SV. Kljub prednosti domačega igrišča so tudi Kranjčani zapravili obe točki, in sicer po porazu 0 : 2 (0 : 1). Tekma je bila, tako je ugotovlje- no z objektivne strani, precej na skromni višini in so imeli Kranjčani v obeh polovicah igre mnogo možnosti, da bi bili rezultat zaobrnili sebi v prid. Pri vsem tem so bili v obrambi tako nepazljivi, da so si dali dvakrat potresti mrežo. Po teh dveh nedeljskih porazih, ki sta že druga zaporedna v jesenskem tekmovanju, se gorenjskim nogometašem po prvem startu med novimi tekmeci ne obetajo velike lovorike, temveč kaže vse tako, da bodo ostali nekje v spodnjem ali najnižjem delu tabele. V prvenstvu Ostmarke so bile preteklo nedeljo odigrane tri prvenstvene tekme, ki so se končale s precej nepričakovanimi izidi, FC Wien je zmagal nad Vienno s 4 : 0, Admira pa je s 7 : 0 odpravila precej močno Austrio skoraj brez vsakega odpora. Kljub temu je Austria zaradi prejšnjih uspehov le obdržala svojo volilno postojanko in si priborila naslov jesenskega prvaka. V tretji tekmi je Sturm iz Gradca zmagal nad Floridsdorfer AC z Dunaja s 3 : 0. V jesenskem delu prvenstva vodi torej Austria, nato pa sledijo: FC Wien, Wacker, Vienna, Rapid, WSC, Admira, FAC, Sturm iz Gradca in Post SG. Zanimivo je, da je moštvo Rapida, ki brani naslov prvaka velike Nemčije, v tem domačem prvenstvu obtičalo komaj na petem mestu. Opozorila za izlet v Trst Zbor nogometnih sodnikov objavlja: Vsi prijavljeni sodniki za izlet v Trst se pozivajo, da se zberejo v nedeljo 7. t. m. ob 6. v avli glavnega kolodvora zaradi nabave voznih kart Odhod ob 6.20 (prihod v Trst ob 10), povratek ob 21. Seznam vseh prijavljenih sodnikov je razviden v kavarni »Evropi«. Vsak udeleženec naj prinese s seboj osebno izkaznico s sliko. Kdor je upravičen do kakršnih koli železniških olajšav, naj prinese izkaznico s seboj. — Tajnik. : rjL _ K ml turn i pregled Knjige Vodnikove družbe Pravkar se razpošiljajo knjige Vodnikove družbe, — dve knjigi, ki po svojem obsegu ustrezata spremenjenim razmeram, po vsebini pa nadaljujeta poslanstvo dobre ljudske knjige, članarina v znesku 8 L je tako nizka, da sta ti dve knjigi glede na siceršnje cene na knjižnem trgu še vedno dar, ki bo nedvomno razveselil vsakega člana. Spričo tega bi bilo kar odveč, če bi poudarjali na ves glas, da je knjižni dar Vodnikove družbe prav cenen in da knjigi i>o svoji vrednosti znatno odtehtata izdatek. Cena in značaj knjig sta že sama priporočilo in opozorilo. 1. Vodnikova pratika Kakor vsako leto, je izdala družba tudi letos svojo pratiko v redakciji književnika prof. dr. Pavla K a r 1 i n a. In kakor vedno, bi mogli tudi to pot govoriti o pra-tiki kot o dobri ljudski čitanki. Po običajni koledarski vsebini srečujemo letos v okusno natisnjeni knjigi »Naš kulturni koledarček«, ki vsebuje po mesecih razvrščene datume iz slovenske kulturne zgodovine. Temu se pridružujejo ljudski pregovori »Vreme in letina v ljud-ljudskih prerokbah« in poštne pristojbine. Literarni del pratike se začenja z uvodnikom »Na veliki petek ...«. v katerem se poudarja pomen zgodovinskega prevrata v zvezi z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine; takoj na to je natisnjeno besedilo Kraljevega ukaza z dne 3. maja t. I. S tem v zvezi je tudi daljši članek »Pogled v novo Italijo«, širšim čitateljskim vrstam namenjeni vstavek, ki prikazuje v uvodu splo- šen položaj ln važnost Italije, nato pa razvoj risorgimenta (narodnega in državnega zedinjenja) v 19. stoletju in prehod liberalnega reda v fašistični državni sestav in njegov razvoj do najnovejših dni. članek je ilustriran s slikami visokih pred-staviteljev Italije. Znani sotrudnik Vodnikove družbe Ost je prispeval potopisne spomine »Pojdimo v Rim«. V prijetno kramljajočem slogu pripoveduje pisec svoje spomine na Večno mesto; sprehaja se s čitateljem po veličastnem trgu sv. Petra, ga vodi po »cerkvi vseh cerkva«, mu kaže vatikanske znamenitosti in ga potlej popelje po širnem Rimu od starodavnega Foruma preko Pala-tina po modernih velikomestnih ulicah. Pripoveduje o avdienci pri papežu, o maši v Petrovi cerkvi, o sprehodu po Via Appia, o obisku v katakombah itd.; vse pa se po stari slovenski navadi zaključi v oštariji. ki spominja našega potovalca ln pisca na slovenske krčme. (Da so bili tudi na tem področju večji stiki med Italijani in Slovenci, kaže že to, da smo od njih prevzeli besedo oštarija, ki zveni že čisto po domače). članek je obilno ilustriran. Nadaljnji posebno zanimivi prispevek v novem letniku Vodnikove pratike so »Prebliski na Ljubljansko pokrajino« iz veščega peresa potovalca, alpinističnega pisatelja ln publicista drja Josipa Cirila Obla-k a. Z razgledanostjo podrobnega poznavalca naših tal, pisca, ki mu niso znane samo kulturno zgodovinske značilnosti, marveč tudi zemljepisne in prirodoznanske lastnosti vsega ozemlja naše pokrajine, prikazuje dr. Oblak v svojem pokrajinsko-kulturnem eseju Ljubljansko pokrajino s tolikih strani, da bo marsikateremu njenemu prebivalcu povedal mnogo novega. Posebno značilno je prikazana Ljubljana s svojo bližnjo in daljno okolico, a tudi Dolenjska in Bela krajina sta orisani s pozornostjo podrobnega poznavalca. Uredništvo je opremilo ta članek, ki nam kaže v novi luči pokrajinski mozaik ne še province, s številnimi debro izbranimi ilustracijami. — Cela stran slik prikazuje Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine Eksc. Graziolija med našim ljudstvom. Iz te sveže sedanjosti vodi pot v preteklost: Alojzij Potočnik, ki je že ponovno pokazal s svoiimi poljudnimi zgodovinskimi članki podrobno poznanje krajevne zgodovine, je prispeval članek »Ljubljana pred tri sto leti«. Med tem že umrli prof. dr. Metod Dolenc je zastopan z daljšo razpravo »O pravnih spominih v slovenskih n^rodmh nes^'^«. R«ziskow?'ec slovenske pravne zgodovine je usnešno pregledal kulturno-zgodovinsko še neizčr-pani zaklad štrekljeve izdaje narodnih pesmi, o kateri pravi z vso pravico, da »je in ostane bogata zakladnica tudi za znanstvena raziskovanja« V>šč"mu pogledu dr prof. Dolenca se je odkrilo v.ce nolno zanimivih pričevanj, ki razodevajo skozi verze narodnih pesmi pralno zavest in mišljenje slovenskega ljudstva. Vmes je odmerjena cela stran slikam ns'pomembnejših Slovencev, ki so umrli v zadnjem, tako nemirnem in dogodkov polnem letu. Vrsto poučnih sestavkov prekinja prijetno spisana prioovedna proza Davorina RavMena >Rom?r v pepelnični noči«, ki vodi čitatelja v Dolsko vas. kjer se ni nikdar pripetilo kaj posebnega, a kier so imeli župana, ki je prav za pust pripravil občanom veliko presenečenje. M. š u b i c je povestico ilustriral. Nato se čitatelj v članku drja Oskarja R e y e seznanja z najnižjimi in najvišjimi temperaturami zraka v jugovzhodnih Alpah. — Tiskarni-ški strokovnjak Miroslav Ambroži« je za stoletnico rojstva izumitelja bakrotlska, Čeha Karla Kliča, spisal članek »Od lesoreza do bakrotiska«, ki poučuje čitatelja o zanimivih tiskarniških pojavih in procedurah, o katerih vemo, da so znane samo ožiemu krogu. Ilustrirani sestavek bo s pridom prebral vsak čitatelj. Peter Podobnik razpravlja v prispevku »V času otroških igrač« o igračah in igranju, zlasti glede na vzgojni učinek, kar bo zanimalo starše. Tine C e g n a r je pisec povesti »Zakonolomec«. Vid Grošelj sledi vzoru svojega nepozabnega očeta in se uvaja s poljudnim prirodoznanstvenim spisom »Pogovor o krvi«, ki obravnava vrsto pojavov a tega kompleksa človeškega znanja. Praktično poučen je članek B. T. »Muha — naš sovražnik«. Naši sadjarji, med katere sodijo tudi lastniki manjših predmestnih vrtov, najdejo marsikakšno vzpodbudo in nasvet v ilustriranem prispevku Andreja Skulja »Več skrbi za naše sadjarstvo«. Mag. pharm. O. T. razpravlja v posebnem članku o neizvestnih strupih. Znani zobozdravnik dr. Lojze Brenčič je pisec za vsakogar poučnega sestavka »Zobje, čuvarji našega zdravja«, članek je ilustriran. Aktualni prizvok vojnega časa ima J. K. razpravljanje o saharinu. Pripovednica Ina Slokanova je zastopana v novi pratlki s kratko povestjo »Kako sta Mira in Mara mamo ženili«. E. Justin je članek ilustriral. Za sedanjo prehrano meSčanov je važnega pomena članek Podrožniškega »Gospodarske koristi kuncereje«. p K. je pisec črtice iz življenja nariške igralke: »Magdnlenin največji uspeh«. — Se ni izčrpana obilna vsebina tega pratikarskega berila: Stavbenik prikazuje umetno smolo kot Industrijo bodočnosti, P. J. T. piše o metuzalemskih prvakih zadnjih stoletij, L. K. o zgodovinskem razvoju podpisa, Josip S t r e k e 1 j je pisec »Obiskov pri kmetijstvu koristnih živalih«, dr. P. Br. navaja zanimivosti In posebnost japonske kuhinje, Slavko K o -ž e 1 j pa prikazuje zgodovino čaja. Ob koncu je še nekaj drobiža, za nameček pa Ima čitatelj še nekaj ugank. Taka je torej letos Vodnikova pratika. Ne dvomimo, da bodo naši ljudje posegali po nji z zanimanjem in s pozornostjo. Ob 150 letnici Mozartove smrti Danes poteče sto petdeset let, kar je umrl na Dunaju Wolfgang Amadeus Mozart, eden najprikupnejših skladateljev 18. stoletja, velik, veder tvomi duh, čigar delo je že zdavnaj stopilo v kulturno dediščino evropskega človeštva. O Mozartovem geniju in njegovem obsežnem delu so bile napisane debele knjige in še izhajajo nove študije. Vedno je bila veličina takih pojavov, kakor je bil ljubeznivi skladatelj »Čarobne piščali«, »Don Giovannija« in tolikih drugih mojstrovin, v tem, da so se zdeli z vidika sleherne dobe po svoje zanimivi. Treba je *srao primerjati, kakšno sodbo so imeli o Mozartu romantiki in s kakšnimi merili presojajo njegovo osebnost in delo današnji proučevalcL Dejansko se ni v njegovem delu nič spremenilo, spreminja se ramo dovzetnost in sprejemljivost zanj in ; remi spremembami se odpirajo novi pogWi in naslajajo novi problemi, ki s prejšnie-ga stališča niso bili vidni. O samem Mozartovem delu veljajo le danes besede Franza Liszta, ki je sodbo L'ISTITUTO »EMONA« S. A. — Istituto Agricolo Immobiliare di Lubiana, che ha comperato tutte le pro-prieta agricole e forestali degli allo-geni tedeschi emigranti da questa Provincia, compreso il bestiame, le macchine e i prodotti del fondo (le-gna da ardere, fieno, granoturco, pa-tate, ccc.) diffida chlunque dall'ac-quistare detto bestiame e prodotti presso gli allogeni emigranti, che hanno assunto impegno di non ven-derli direttamente. — Per eventuali acquisti, rivolgersi invece airistituto »EMONA« in Kočevje. Svarilo DRUŽBA »EMONA« S. A. Istituto Agricolo Immobiliare v Ljubljani, ki je kupila od nemških izseljencev Ljubljanske pokrajine vso poljsko in gozdno lastnino, vključno živino, poljedelske stroje in pridelke (drva za kurjavo, seno, koruzo, krompir itd.), svari vsakogar pred nakupom omenjene živine in pridelkov od izseljencev, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali. — Za morebitne nakupe obrnite se na družbo »EMONA« S. A. v Kočevju. I * 20 držav v skupni borbi zoper jetiko Te dni je bilo v Berlinu mednarodno zborovanje za borbo zoper tuberkulozo. Predsedoval je vodnja nemškega državnega protituberkuloznega odseka dr. Walter v navzočnosti nemškega državnega zdravstvenega ministra dr. Contija. Listi pravijo, da je zborovanje prineslo izreden napredek v skupni borbi narodov proti zavratni morilki. Ustanovljena je bila mednarodna družba za pobijanje jetike. Družba bo vodila borbo na vseh področjih. Njeni stalni sedež je v Berlinu, kjer bo tudi vse pripravljeno za bodoče mednarodne protituberkulozne kongrese. Za predsednika je bil soglasno izvoljen zaslužni vodja italijanske fašistične protituberkulozne lige prof. dr.Paolucci. Poslevodeči podpredsednik pa je dr. Wal-ter. Na zborovanju je bilo zastopanih 22 držav, katerih večina je takoj pristopila k novi zvezi, ostale države pa so izrekle popolno pripravljenost za sodelovanje in se bodo učlanile čim pristanejo na to zadevne organizacije v domovini. * Smrt g3nerala. V noči na sredo je v Rimu umrl general Antonio Zoppi. Pokojnik je kot vojak in kot državljan užival splošno spoštovanje. * Nov grob. V Novem mestu je neizprosna usoda nepričakovano ugrabila v najlepši življenjski dobi hčerko edinko gdč. cand. ing. arh. Elzo Pavličevo. Pokopali jo bodo v petek ob 16. na šmihelskem pokopališču. Pokojni bomo ohranili lep spomin, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! V ponedeljek je že prepozno, kajti lahko se zanesete, da bo Revi!a plesne glasbe v nedeljo. — Predprodaja Herzmansky. * Za knjižhico bolnikom na kirurgični kliniki v Ljubljani so številne ljubljanske Knjigarne in tudi zaTsebnikf darovali lepo število knjig in časopisov. Svojo pozornost so tej važni kulturni ustanovi doslej izkazali: Akademska založba, Bibliofilska založba (g. akad. slikar Miha Maleš) pod Turnom 5, Družinski tednik, Finančni svetnik g. Gabrijelčič Niko, Kleinmayer & Bamberg, »Hram« (lastnik g. Anton Ja-nežič), Kulturni oddelek mestne občine ljubljanske, Ljudska knjigarna, Mladinska založba, Modra ptica, Mohorjeva knjigarna, Pisatelj in novinar Mrzel Ludvik, Uprava »Našega reda«, Nova založba, Sa-lezijanski zavod (Uprava knjižic), Slovenska matica, L. Schwentner, Tiskovna zadruga, Turistični odbor mestne občine ljubljanske. direktor pošte g. dr. Tavzes Janko, knjigarnar Anton Turk, nasledniki, Učiteljska knjigarna (Mladinska matica), uprava »Vrtca«, uprava »2ena tn dom«, življenje in svet (upravništvo »Jutra«). — Vsem plemenitim darovalcem se v imenu bolnikov lepo zahvaljuje predstojništvo ki-rurgične klinike v Ljubljani. * Izboljšanje potniškega prometa. Pristojne oblasti so kljub težkim razmeram v veliki meri omogočile in zboljšale osebni promet. Omenjamo ugodno spremembo voznega reda na Dolenjskem z delitvijo vlakov proti Novemu mestu in Kočevju ter popravilo borovniškega viadukta v izrelno kratkem času, kar je šele omogočilo reden železniški promet s Trstom in direktno odpravo potnikov, prtljage in ekspresnega blaga z vsemi postajami Italije. Meseca septembra se je uredila taka direktna odprava tudi med Ljubljansko pokrajino in Hrvat- sko ter s področjem Splita in šibenika. Zlasti oe lahko izdajajo med Ljubljano in postajami Hrvatske vključno Split in Šibe-nik direktne enosmerne vozne karte, ki imajo desetdnevno veljavnost do 200 km razialje in enomesečno za razdaljo preko 200 km. Posebno važna pa je možnost izdajanja povratnih voznih kart z veljavnostjo 4 mesecev s 50% popustom za hrvatski del vožnje. Gotovo se bodo vsi potniki, ki potujejo na Hrvatsko, zlasti v oddaljenejše kraje, kakor Sarajevo, Osijek in Zemun, če se bodo vrnili najkasneje v 4 mesecih, radi posluževali teh povratnih kart s polovično ceno na hrvatskih železnicah. Posebna ugodnost teh povratruh kart je tudi v tem, da se vožnja lahko prekine neomejeno in brez vsake formalnosti. * Pozdrav velenjskih rudarjev iz Bosne. Velenjski rudarji se pridružujejo pozdravom vsem tovarišem in znancem: rulnik Ljubi ja: Bizovičar Ivan, ^ijavec Srečko, Smole Franc, Prelovec Leni; rudnik Va-reš: Šinkovec Cirila; rudnik Mostar: Mer-vic Igor in Pire z družinami. Srečno! ♦ Enotne cene bencina in petroleja za kmečko uporabo. Ministrstvo korporaeij je odredilo, da veljajo od 16 t. m. v proflaji bencina in petroleja za kmečko uporabo enotne cene 205.30 lir za stot brez pii-bitka. IZ U9BUANE Večer v Veselem teatru Podkrajškov Veseli teater je v sredo zve-.čer napolnil dvorano s premiero enajstega .'programa. Kakor vedno, je bilo tudi to pot ' mnogo dobre volje in veselega duha na odru in med občinstvom v dvorani. Novi program obsega najprej enodejan-ko »Gluhi zet«. V tej burki, ki prikazuje smešne zapleti ja je zaradi resnične, zvijačne in ozdravljene gluhosti, nastopajo ga. Verdonikova in gg. Kovič, Verdonik in Po-tušek. V drugi točki je g. Cebokli paro-diral pogrebno godbo in vdovo ob grobu; seveda je stvar okusa, če kdo išče komike in naslade v takih resnicah iz človeškega življenja. Slika »Deseti brat in desetnica« z gdč. Kovžfevo in g. Jarcem je uspela otožna epizoda v Veselem teatru. G. Pavle Kovič, čigar nesporne in velike komične sposobnosti so si pridobile po tako številnih nastopih kot Ribničan Urban in je med ponujanjem svoje suhe robe zaokrožil marsikatero zabeljeno in slano. V parodiji plesov barskih plesalk se je preizkusil g. Božo Podkrajšek. Modna revija, v kateri nastopata g. Podkrajšek kot konferensier in ga Simčičeva, prikazuje, kako se dajo iz zelenjave in povrtnine, pa tudi' iz časni-škega papirja narediti »okusni« ženski klobučki, ki se potlej s pridom uporabljajo za druge koristne namene, kar bi bila vsekako »aktualna« tema. Ob koncu programa spozna občinstvo še parodijo opernega motiva »Rinaldo Rinaldini«, v katerem se med strešnimi tolovaji razvija ljubezenska zgodba tolovajeve hčere in slikarja, ki je zašel v razbojniški brlog. Stvarca se seveda konča kar najbolj tragično: tako da vsi obleže »mrtvi«, in operna resnost se skozi vse dejanje lomi ob komiki situacij in razpleta. Tudi pri tem programu je udeležen g. Vlado Skrbinšek kot režiser, ga Boža Sim- čičeva pa je oskrbela inscenacijo. Adamičev orkester prispeva tudi zdaj svoj že skoraj neizogibni delež. * u— Londonska megla. Včeraj zjutraj je legla na mesto in okolico megla. Bila je tako gosta, da bi jo lahko rezali. Promet se je zaradi nje vršil mnogo počasneje in bolj oprezno. Tramvaji in druga motorna vozila so obratovala s prižganimi lučmi. Mnogokje pa se je za čas promet ustavil. Zagate pa so bile kmalu brez nezgod ol-pravljene. Tudi tramvaj se je na odprti progi večkrat znašel pred drugim tramvajem in se je moral vrniti ali pa so potniki zamenjali vozove. Megla ni bila povsod enako gosta. Ponekod je bila prav redka, par korakov dalje pa se je dvigala kakor siva stena. Pozno dopoldne je sonce razgnalo meglo, ki se mu je vztrajno upirala. u— Blagajna pošte Ljubljana I bo poslovala od 4. decembra t. 1. dalje za stranke od 9. do 13. in od 15. do 17. ure. u— Nesreče. Tiskarski stroj je zgrabil 34Ietno delavko v Ljudski tiskarni Jožico Lovrinčevo in ji poškodoval prste desnice. Pri prelaganju tramovja je padel tram na hrbet 261etnemu posestnikovemu sinu Alojziju Prkovu iz Zadvora in mu nalomil hrbtenico. S prsti je prišla preblizu stroja 271etna delavka v tovarni »Saturnus« Stana Nussdorferjeva Ima močno ranjeno desnico. Deska je padla na nogo 321et-nemu hlapcu Maksu Grešarju lz šiške in mu jo najbrže zlomila. V domači kuhinji je padla in si zlomila levico 541etna Jožefa Breceljnikova iz Ljubljane. Z voza je padla in si zlomila aesnico 431etna posestnikova žena Ana Prkova iz Zadvora. Prezgodaj je stopila s tramvaja 651etna Ana šnubčeva Ni mogla obdržati ravnotežja in si je pri padcu zlomila levo nogo. Na okah se je pri delu precej hudo ranil univerz'tetnl služitelj Franc Preša iz Lj.ib-ijane. Pomsrečenci se zdravijo v ljuo!jt:n-ski ix>ln'J r.Jci. u— Namesto venca na grob in v počastitev spomina umrlega gostiln čarja in tovarnarja Andreja Podboja v Ribnici je poklonil g. Hočevar Franc, bivši gostilničar »Pri Figovcu« v Ljubljani, socalni sekciji Rdečega križa v Ljubljani 500 L:r. Iskrena mu hvala! u— Za mestne reveže je podaril lekarnar g. G. Bakarčič s Sv. Jakoba trga 250 lir v počaščenje svojega pokojnega prijatelja g. Viktorja Medena. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo. u— V počastitev spomina g. Viktorja Medena daruje gospa Vera Papež, vdova po predsedniku deželnega sodišča, za gluhonemo deco 100 lir. u— Svojim odjemalcem naznanjam, da bom v soboto 6. t. m. prodajal meso od 6. do 8. ure v meseci na domu v Bohoričevi ulici, od 8. ure naprej pa na stojnici v šolskem drevoredu. —- Ivo žan, mesar (—) u— Miklavžev nastop za mladino v meščanski šoli na Viču bo danes, v petek, ob 17. uri. želje in darila se sprejemajo istu-tam. SK Vič. (—) u— Jabolka so zopet dospela, kg 3.40 in 2 liri, Fr. Kham, Kongresni trg 8. (—) u— Za spravljanje snega vabi mestno cestno nadzorstvo vse delavce, naj se javijo v njegovi pisarni v pritličju na Vrazovem trgu 4 med uradnimi urami od 9. do 15. ure. Tam bodo dobili posebne nakaznice, s katerimi naj se javijo, kadar bo zapadel sneg, na delo, ki se bo pričelo vedno ob 6. zjutraj. Iz Goriške pokrajine Spremembe v trgovskem registru Goriške pokrajine. V oktobru so se nanovo vpisale tvrdke Josip Pentek v Gorici, St Peter 113, trgovina z drvi in premogom; Ivan Zorzut v Gorici, Ločnik, ulica Trivi-giana 1, ambulantna prodajalna sadja in zelenjave v Goriški, Tržaški, Videmski, Reški in Puljski pokrajini; Ivan Novak v Idriji, žaga in trgovina z lesom; Rozalija Antič v Gorici, trg I. Balba 12, gostilna; Vanda Pečenko v Rihenberku; Franc Bol-tar v Grgarju, trgovina z drvi in gradbenim lesom; Josip Možina v Gorici, pokriti trg, prodajalna sadja in zelenjave; Maks Rudolf v Colu, trgovina s premogom in drvi na debelo; Franc Lužnik v Tolminu, kovač; Andrej Beltram v Gorici, Izvozni trg 10, trgovina s sadjem in zelenjavo na debelo; Marjo Perko v Gorici, cesta Mon-tesanto 261, mizar; Teofil Ivančič, Renče, trgovina z živili. — Tvrdka Severina Pavlin v Gorici, ulica Lunga 65, prodajalna živil, je začasno prenehala poslovati; Alojzij Golja v Tolminu, gostilna in mlin, je opustil gostilno; Alojzij Cerne v Grgarju, kovač, je otvoril trgovino z gradbenim lesom in drvi. — Prenehale so poslovati naslednje tvrdke: Angela Kariž v Vipavi, ambulantna trgovina s sadjem in zelenjavo; Anton Ličen v Rihemberku. čevljarstvo ter prodajalna usnja in čevljarskih potrebščin; Ema Stopar, Sv. Križ pri Ajdovščini, ambulantna prodajalna jajc, masla in perutnine; Stanislav Tavčar v Komnu, krojač; Albina Zora Jazbec v Komnu, šivilja; Kristina Mavrič, poročena Simčič, Smar-tin - Kojsko ambulantna prodajalna sadja in zelenjave; Josipina Komič, poročena Skok, Smartin - Kojsko, ambulantna prodajalna sadja in zelenjave; Ivana Pahor v Renčah, trgovina z žitom in moko; Marija Cadež poročena Korenjak, Smartin - Kojsko, ambulantna prodajalna sadja in zelenjave; Ana Križnič poročena Kralj v Kanalu, prodajalna živil in vina v steklenicah; Alojz Culot v Gorici, Ločnik 117, mlin; Franc Tomadin v Gradiški, električne instalacije; Marcela Jurič poročena Simčič, Smartin - Kojsko, ambulantna prodajalna sadja; Olga Pintar poročena Bizjak, Smartin - Kojsko. ambulantna prodajalna sadja in zelenjave; Josip Debenjak, Šmartin-Kojsko, ambulantna prodajalna sadja in zelenjave; Leopold Repič v Ajdovščini, prodai^na mlečnih izdelkov številni drnžini, ki prejmeta Dueej«vo božično nagrado. Pred bcžlčnim praznikom se vi ši v Rimu vsako leto posebna slovesnost, na kateri se Duce pokloni materi in otroku na ta način, da razdeli nagrade najplodovibejšlm materam iz vseh pokrajin Kraljevine. Iz Goriške pokrajine pojdeta letos v Rim zakonska para krojač Josip Novak in njegova žena Ivana rojena Petkovšck iz Idrije ter mlinar Ivan 6kodri ik in njegova žena Katarina rojena Du-garjeva e Kanala. Novakova in škodniko-va družina sta vzgojili po osem otrok, ki so vsi po vrsti vzglednim staršem v največje veselje. Pri Novakovih, kjer Imajo tri sinove in pet hčera, je najstarejšemu Ivanu 14, najmlajšemu Lojzetu pa nekaj nad leto dni, pri škodnikih, kjer imajo piav tako tri sinove in pet hčera, pa je najstarejši Mariji 15, najmlajši Ivanki pa 3 leča. Za božič pojdemo v Ljubljano. Potniška pisarna Appiani priredi za božične praznike izlet iz Gorice v Ljubljano. Prijave se sprejemajo do 15. decembra. Za naše živinorejce. Čeprav je vojna med Italijo in Jugoslavijo trajala komaj nekaj dni, sc živinorejci v obmejnem pasu pretrpeli znatno škodo, živinorejski oddelek pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Gorici zdaj zbira naročila na živino med kmetovalci, ki so zaradi vojne Izgubili Kaj svoje govedi. Oškodovanci naj se prijavijo pri lokalnih oddelkih konzorcija v Tolminu in Idriji. Kakor pišejo listi, bo oblast poskrbela za znosne cena živine. Nova določila hrvatskega uradniškega zakona Namesto dosedanfih 10 bo odslej 12 uradniških razredov, za pod uradnike in služitelje pa ostane dosedanja razvrstitev Zagreb 4. decembra. »Narodne novlne« z dne 29. novembra objavljajo odlok o razvrstitvi, prejemkih in pokojninah državnih uslužbencev. Predpisi te zakonske odredbe veljajo samo za uslužbence, na katere se nanaša zakon o uradnikih lz leta 1931. Državni uslužbenci se odslej dele na uradnike, uradniške pripravnike, podurad-nike in služitelje. Uradniki so razvrščeni v dvanajst razredov, poduradniki v tri, služitelji pa v dva. Uradniški pripravniki so izven razreda V prvem razredu je predsednik vlade, v drugem podpredsednik v'a-de in ministri, v tretjem glavni tajnik predsedništva vlade, državni tajniki, poslaniki prve vrste in ravnatelji ravnateljstev za javni red ln varnost. Iz dosedanje 1. do 10. položajne skupine so razvrščeni uradniki v naslednje razjede: položajna skupina H/l, H/2, poslaniki druge vrste, veliki župani, načelniki predsedstva vlade in vseh ministrstev, ravnatelji državnih ravnateljstev in namestnik ravnatelja ravnateljstva za javni red in varnost spadajo v 4- uradniški razred. Položajna skupina m/l, IH/2, načelniki predsedstva vlade in vseh ministrstev spadajo v 5. razred. Položajna skupina IV'1 in IV/2 spada v 6. uradniški razred. Folo-žajna skupina V v 7. razred, položajna skupina VI v 8., položajna skupina VU v 9., položajna skupina VIH v 10., položajna skupina IX v 11. in položajna skupina X v 12. uradniški razred. Uradniki II., m. ln IV. položajne skupine so razdeljeni v posebne plačilne stopnje: II/l v 4. uradniški razred 2. plačilne stopnje, H/2 v 4. uradniški razred 1. plačilne stopnje, IH/1 v 5. razred 2. plačilne stopnje, m/2 v 5. »az-red 1. plačilne stopnje. Uradniki IV/1 so uvrščeni v 6. razred 2. plačilne stopnje, uradniki IV/2 v 6. razred 1. plačilne stopnje. Fakultetsko izobraženi uradniki so razvrščeni v skupine od 10. do 3. uradniškega razreda. Uradniki s popolno srednješolsko izobrazbo od 11. do 7., oni z nepopolno srednješolsko izobrazbo od 12. do 10. uradniškega razreda. Uradniki s popolno srednješolsko izobrazbo, za katere se zahtevajo posebni višji strokovni državni tečaji z Izpiti, so lahko uvrščeni tudi v 6. razred. Dosedanje 3 skupine zvaničnikov so uvrščene kot poduradniki v tele razrede: prva skupina v prvi razred, druga v drugI, ln tretja v tretji razred. Prav tako so služitelji dosedanjih dveh skupin uvrščoni v pripadajočo skupino. Uradniki prejemajo naslednje mesečne plače: V 1. razredu 20.000 kun, v 2. 15.000 kun, v 3 12.000; uradniki 4. razreda 1. plačilne stopnje 6800, 2. stopnje 7.800, 3. stopn'e pa 8.800; uradniki v 5. razredu 1. plačilne stopnje 5300, 2. stopnje 5900 in 3. stopnje 6400 kun. V 6. razredu so plače v 1 stopnji 4400, v 2. stopnji 4700 in v 3. stopnji 5000 kun. V 7. uradniškem razredu J. stopnje znaša plača 3800, v 2. stopnji 4000 in v 3. stopnji 4200. V 8. razredu 1. stopnje 3000, 2. stopnje 3409 m v 3. stopnji 3600. V 9 razredu 1. stopnje 2800, 2. stopnje 2900 in 3. stopnje 3000. V 10. razredu 1. stopnje 2500, 2. stopnje 2G00 In 3. stopnje 2700 kun. V 11. razredu 1. stopnje glasbenega občudovalca strnil v naslednje zgoščene, a dovolj tehtne stavke: »Mo-. zartova neskončno velika zasluga za glasbeno umetnost — zasluga, ki presega vse ostale! —r leži v dejstvu, da jo je presadil trdno v sredo socialnega življenja, da bi v njem kot element duhovne izobrazbe odsihmal izpolnjevala prepad, ki je ločil učeno glasbo od naivne. Njegova zasluga je v notranji pretopitvi in spojitvi melodije, tega naravnega daru glasbenega ljudskega duha, s harmonijo, ter v stoletnem trudu naših mojstrov slavno zgrajene znanosti« Delo, ki ga je izvršil Mozart v glasbi, so opravili drugi na ostalih področjih kulturnega življenja. Proces presajanja umetnosti v socialno življenje, prehoda iz salonov na ulice in trge, iz aristokratskih slojev v ljudstvo, se je zmagovito nadaljeval še dolgo po Mozartovi smrti in se nadaljuje z vzgonom novih množic tudi tesno v naših dneh. Ni čuda, da je prav Mozart olajšal s svojim izrednim genijem spojenost učenega in naivnega elementa v glasbi, ki jo omenja Liszt. Dve leti pred njegovo smrtjo se je evropska zgodovina začela sukati v novo smer in njegova glas-ba_ je bila kakor jutrnja pesem nastajajoče dobe, ki je navdahnila tudi Beethovna in tolike druge mojstre. Naivni element, ki so ga imele v sebi ljudske množice, stopajoče kot prebujeni narodi in z zavestjo samega sebe prežete socialne plasti v aktivno zgodovinsko življenje, je s svojo pristnostjo in življenjsko plodo-vitnostjo rušil vse. kar je bilo trhlega. Odp'avljai je kakor mogočen tok vso izumetničeno in že neplodno aristokratsko in v narodih premalo zakoreninjeno svetovljansko kulturo. Mozart je dojel, svojo nalogo predhodnika nove dobe bolj in-' stinktivno kakor s polno zavestjo, vendar je prav njegova glasba zgovoren primer spojenosti osebnega in splošnega, časovnega in nadčasovnega, narodnega in človeškega, umetniškega in ljudskega življa. Sama Mozartova smrt pred sto petdesetimi leti nudi značilno podobo usode genija v izrazito prehodnem času, v dobi, ko se spreminjajo do neke mere zaključene dobe in ko se v ozračju časa čutita sočasno trohnoba propadanja in sveži vonj nove rasti. Mozart se je rodil leta 1736. v Solnogradu in je že zgodaj opozoril na se z izredno glasbeno nadarjenostjo. Starši so ga jeli izkoriščati kot »čudežnega otroka«. Bilo mu je šest let, ko je s starejšo sestro nastopal na koncertih v večjih srednjeevropskih mestih in na zapadu. Njegov razvoj je šel skokoma kvišku. S sedmim letom se je bil že preizkusil v komponiranju, z enajstim je spisal prvo opero; ko so se njegovi vrstniki še borili s pubertetno naivnostjo, je Mozart že reševal — četudi samo po močeh deške fantazije in genialnega vzgona — velike glasbene probleme. Njegovo poznejše življenje je bilo združeno z nemirom, z gibanjem, s potovanji, na katerih ni iskal samo denarja, marveč tudi slave in hrane svojemu izredno naglo in dobro presnavljajočemu duhu, ki si je po svojih čudežnih sposobnostih hitreje in z večjim pridom nabral znanja, kakor drugi z dolgoletnim delom. Življenje v Parizu in popotovanje po Italiji, ki je naglo in iz polnega razumela Mozartov pomen, je dalo mlademu muziku največ izpodbud. Deset let pred smrtjo, ki ga je pokosila v polni moški dobi, starega komaj 36 let. Sfe je bil nastanil na Dunaju. Vzlic temu, da si je pridobil tudi v tujini velik sloves, je preživljal dunajska leta kaj skrom- no. Tudi imenovanje za cesarskega komornega skladatelja ga ni moglo materialno znatneje dvigniti In ko je umrl 5. decembra leta 1791., so skladatelja skoraj dvajsetih opernih del in neštetih drugih kompozicij pokopali v skupnem grobu z brezimenimi, brezličnimi siromaki in propadlimi eksistencami velikega cesarskega mesta Ta smrt in ta pot v skupni grob zares označuje usodo skladatelja v družbi, ki ni mogla dogledati veličine njegovega stvarjalnega genija in je lahko kmalu nanj pozabila. Toda dolgo ni mogel biti pozabljen, zakaj prišli so novi ljudje z novimi pogledi; nastopila je romantika in se spomnila čarobnega umetnika melodij. Poslej živi Mozart v soncu slave. Ob 150 letnici samotne in žalostne smrti enega najljubeznivejših in najvedrejših muzikov sveta moramo spet misliti na večno borbo talenta in genija zopc-r sivo povprečje človeške družbe, zoper gore predsodkov, ograje neumnosti in omejenega fanatizma, ki tolikokrat ovirajo sproščen vzlet človeškega stvarjalnega duha, ne da bi mogle uničiti njegovo visoko poslanstvo v sivi, brezlični življenjski povprečnosti. In umetnik te vrste, kakor je bil W. A. Mozart, se nam zdi podoben herojem, mu-čencem in svetnikom, ki žrtvujejo sebe da bi zadostili volji narave, katera skuša z genijem in z žrtvami odpirati sebi in človeku nove možnosti in duhovno premagati moč lastne materije. Kipar Hinko Smrekar Nova ljubljanska senzacija: Smrekar je šel med kiparje! Odzval sem se nekega dne njegovemu vabilu in našel &cm ga seveda v atelje W obkroženega cd najrazMč-nejš;h' začetih in izgo-vrstnimi živalmi od vc/ka do zlate menice okoli sebe, ki so vse deležne njene dobrote. In tako gre daj je. Konča se ta vrsta s štirimi portreti: Cankarjem, Iv. Hribarjem, Groharjem in Jakopičem. Seveda, vsak izmed njih še posebej pove gledalcu, s čim se njegove misli ukvarjajo. Vsega pa ne bom povedal, 6aj bo Smrckar te srvoje plastične igračke gotovo pokazal javnosti. Pred božičem bo pravi čas za to... Vsi kipci so žgani ter delno polikromira-ni, delno opremljeni z ofrteklenino. Ni mi žal, da sem se zaradi njih podal na dolgo potovanje do Aleševčeve ulice 38. —nt— ZAPISKI Giacomo Leopardi. Pisatelj Michele Sa-ponaro je izdal v posebni knjigi življenje-pisno študijo o velikem italijanskem pesniku Leopardiju, čigar mučno življenje in genialno delo neugnano mikata raziskovalce in komentatorje. O recanatskem samotarju, poetu in mislecu so pisali obsežno nekateri najkompetentnejši slovstveni kritiki in teoretiki, tako De Sanctis, pesnik Carducci, De Roberto, Tonelli, Cesareo, Thovez, Flora, Farinelli, Manlio Dazzi, zato je bila Saponarova naloga tem težja *n odgovornejša. Saponaro je v tej vrsti lite-rarno-kritične in iivljenjepisne sinteze pokazal odlične sposobnosti ie s prejšnjimi študijami o Foscolu in o Carducci ju. O njegovem prispevku k literaturi o Leopardiju sodi Giuseppe Villaroal v »II Po-polo d Italia«, da po konstruktivno-psiho-loški plati, ki je prav pri proučevanju tako zamotanega duha. kakor je bil Leopardi, zelo važna, prekaša dosedanje poizkuse. Z Gorenjskega Tndl kmetsko prebivalstvo more vedeti, da luč privablja letalce. Nemški listi prn vi jo: Pri vseh dosedanjih sovražnih poletih na nemško državno ozemlje je bilo ugotovljeno, da so bombe padle tja, kjer je sovražnik opazil svetlobo. Bombe zatorej r.e padajo samo na mesta. Zavoljo dobre obrambe sovražnik pogostokrat ne utegne odvreči bombe na mesta, nakar se reši svt>-jega bombnega bremena neizbirčno tam, kjer vidi svetlobo ln kjer sluti človeška bivališča. To dejstvo nalaga tudi podeželskemu prebivalstvu obveznost, da skrbno za-temnjujejo stanovanja in hleve in tako samo varuje sebe in premoženje pred posledicami rušilnih in zažigalnih bomb. Zlasti mora kmetsko prebivalstvo skrbno zatemnjevati hleve, kajti zdaj se hlevska dela prično že zgodaj pred dnem ln se zvečer končajo v trdi temi. Zelo umestno je zatemnjevati hleve s polknicami na oknih in to na vnanji strani. Majhna okenca se dajo zatemniti tudi s karte .1. Hlevi, ki imajo več oken, naj se zatemnijo s pletenimi slamnatimi zavesami, ki obenem pri hudem mrazu varujejo toploto. Navadni papir za zatemnjevanje ni priporočljiv po hleveh, ker ga vlažni zrak p moči in se papir skrotoviči. Poleg skrbne zatemnitve morajo kmetje imeti pripravljen pesetr za gašenje, čebre, ročne brizgalne in zadostno množino vode. Koč 11 ha je prijazna vas v Rožu, v občini Vesca, v boroveljskem okraju. V teku zadnjih desetletij se je življenje v njej popolnoma spremenilo. To ni več čista kmečka vas, marveč prebivajo v njej izdelovalo* lesene posode. Samo dva ali trije gospodarji so izključno še kmetovalci, v vseh ostalih 25 hišah in hišicah — izvzemši dve gostilni in tri trgovine — pa so na delu posodarji. Izdelujejo kotliče, čebriče, škafe, sodčke in podobno posodo. Vsak četrtek jo pripeljejo na celovški sejem, kjer živahno pripomorejo k pestrosti sejmskega vrveža. So pa tudi odlični čebelarji. Nekateri sinovi so daleč gori v Narviku, Na Kreti ali pa na vzhodni fronti. Ix Mežiške doline. V Prevaljah so te dni razdelili 400 članskih izkaznic Koroške ljudske zveze. Obenem je bila sklicana pre-valjska mladina k sestanku. V domu urada za socialno skrbstvo pa je ženska skupina priredila razstavo zavojčkov, namenjenih vojakom po različnih zdraviliščih. — Tudi v črni je bilo sklicano zborovanje na katerem so razdelili 20 novim članom Koroške ljudske zveze izkaznice in znake. Pesmi je prepeval ženski zbor. Splošen popis in štetje živine v vsej Nemčiji je bil včeraj, 3. decembra, števci so morali sami pregledati vse hleve m prešteli kar so našli živega. Naknadno se bodo izvršili preizkušni pregledi in če je kdo kaj zakril, bo po zakonu o štetju živine iz leta 1938. strogo kaznovan. Nove carinske postaje. V carinskem prometu med Nemčijo in Italijo so naslednje izpremembe: namesto v Črnučah je zdaj carinska postaja v Trzinu. V prometu s Hrvatsko sta odslej nemški carinarnici na Dobovi in pri Sv. Roku ob Sotli. V prometu z Madžarsko pa je nova nemška carinarnica v Središču. Iz Novega mesta Večer humorja. Pod okriljem novomeškega okrajnega odbora Rdečega križa je bil v torek v Prosvetnem domu pester večer »Za vsakogar nekaj«, na katerem so sodelovali Danilo, režiser Josip Povhe, koncertna pevka Francka Hercova in pianistka Breskvarjeva. Obisk je bil kar zadovoljiv, vendar se je večina obiskovalcev vračala močno razočaranje s te mnogo obetajoče prireditve. Na sporedu so bile lahke arije, pesmi, humoristični prizori in popevke ter igrica »Žalujoči potnik«. Izmed vseh sodelujočih je občinstvu edino ugajala Francka Hercova, ki je s svojim prikupnim glasom prav prisrčno zapela nekoliko lažjih arij in pesmi. Vsi ostali pa so popolnoma razočarali in bi posebno marsikateri prizori iz predvojnih časov lahko odpadli. Istotako niso mogli vžgati stari dunajski dovtipi v popačenem STo-vensko-nemškem jeziku in si občinstvo takih d red va lan j ne želi več. Vsekakor pa bi bilo umestno, da se tudi ljubljanski »Veseli teater« spomni že enkrat dolenjske metropole in ji postreže z res svežim domačim h umori em. n— Zdravstvena avtokolona v Smiheln. Pretekli teden je že drugič prispela v največjo oodeželsko občino ljubljanske pokrajino zdravstvena avtokolona pod vodstvom g. dr. Al da Duceja. Zdravstveno avtokolo-no ie sprejelo številno občinstvo, šolska mladina z učiteljskim zborom in občinski odborniki z županom na čelu. ki je v imenu občine pozdravil predstavnike zdravstva. Avtokolona je delovala v občini skupna fi dni in ie vse dneve vladalo med ob-čutv ogromno zanimanie za riiena človeko-livbna prizadevanja. V tem času je bilo v občini skupno izvršenih 8899 zdravniških pregledov, kar predstavlja doslej največje Mali oglasi Prodam || Lokali Beseda L -.60 taksa -.60, Beseda L —.60. taksa —M. - daianie oaalova ali ca U, dajanje naslova ali Wro t > I iifro L }.—. število pregledov v eni sami občini. To veliko število pregledov bo za nadaljnje zdravstveno stanje v občini največje važnosti. Najslabše zdravstveno stanje so ugotovili ti pregledi v šolskem okolišu šole Dolž, kjer ima večina otrok in odraslih povečanje pljučnih žlez, več otrok pa je sla bokrvnih in golšavih. Vse te nedostatke povzroča v teh krajih pomanjkanje dobre pitne vode, vlažna in tesna stanovanja in 1 Prodam pomanjkanje dovoljne hrane in obleke, perzijske preproge, nekaj Manjši trgov, lokal Zaradi tega bodo S pomočjo oblastev pod- I pohištva, radioaparat in I n» ulico. T. sredini mesta, vzeti VSi potrebni ukrepi, da se ti zdravju "m°inp»njen, peč in ra _ , , . . , , . . I dioaparat, nova, prodam. — I beseda 1 —.60. taksa—.60. generalnemu direktorju za ljudsko zdravje Ni/ov v ^ovalni- ra daianje naslov, »u m Eksc. Petragnaniju, direktorju avtokolone I cah jutra. 19967-6 | iifro L 3.—, cav. dr. Duceju in vsem gg. zdravnikom in sestram, ki so ves teden tako požrtvo- [ valno sodelovali pri teh pregledih. Naprodaj imam starejio, donosno, večstano- Železne peči različne velikosti in 2 nova n— Miklavžev seJem. V torek je bil v I Soočeni "Tp^Jdai.^ I ™i?ko hTšo^VbiiinTTnl- Novem mestu tradicionalni Miklavžev se- Generator delavnica, Tyrie- Terzitetne knjižnice S hipo- jem, ki je znan kot eden največjih dolenj- ^ Sd^UpK skih sejmov. Letos je bil mnogo slabše Ijiiča pri remizi in razne obiskan, kakor so bili običajni Miklavževi I Prodam nepremičnine. — Realitetna sejmi, kljub temu pa je bil letošnji naj- orehovo jedilnico, veliko ^""graSoTob^ bolje obiskani sejem. Ze V Zgodnjih do- I stoječe ogledalo, pisalno posredovalec pri kupoproda- poldanskih urah so postavili vzdolž Glav- P'20- kompletno posteljo jah nepremičnin, Mikloiiče- nega trga svoje stojnice manufakturisti, KJ^^IS^ ~ * ^ čevljarji, klobučarji, lectarji, galanteristi | cah jutra. 19946-6 in ostali kramarji. Na Loki se je dopoldne vršil živinski sejem, na katerega so kmetje I Otroški voziček 19952-20 Prodam prignali 1226 glav živine, in sicer 1095 pra- !p,ortni- "»prodaj. — ing. šičev, 287 goved in 46 konjev. Kupčija je | dvorišče. C' bila prav živahna in je vladalo posebno ... „ zanimanje za govejo živino. Voli so se I Smuči in otr. košaro I jutra Vod""»štro*gi"8cent««! trinadstropno trgovsko hiio z lepimi lokali in komfort-1996R 6 1 n'm' stanovanji, ter dvo-| družinsko vilo z lepim vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Kupim parcelo r mesta ali na periferiji. Ponudbe na. 0(1. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 19962-20 Kupim hišo do cca 1)0.000 lir, evea-tuelno več. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 19961-20 Obrt beseda i —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali iifro L }.—. Hiše, parcele kupuje in prodaja v raznih delih mesta ZAJEC Andrej, realitetna pisarna. Tavčarjeva 10, telefon 35-64. 19960-20 Hišo l6stanovanjsko. talcoj prodamo. Cena 1,500.000.— Realitetna pisarna ADAMIČ Ljubljana, Gosposvetska 7 19970-20 Izgubljeno Beseda L —.60. taksa —.60, daianje naslova ali za iifro L J.—. Izgubila sem ključ »Jak« med Puharievo 5 in 12. Poiten najditelj naj ga odda proti nagradi v Puharjevi 12, pritličje. 19949-28 prodajali PO 6 do 8 L kg, junci 5 do 7 L, Z baldahinom, poceni pro- krave 5 do 8 L, telice 4 do 6 L kg žive d.am\ / ™hJ»; . -„ ___.__T , Ti , 0 slovalnicah Jutra. 19972-6 teze. Za malenkost pa so se zvišale cene prašičem in so stale težke klavne svinje j 11 do 13 L kg, prašiči za rejo pa do 8 tednov stari 120 do 280 L, do 3 mesecev sta-ri 350 L od 3 do 5 mesecev stari 3501 do 550 L, nad 5 mesecev stari pa 600 do 1000 šifro L 3.—. 19957-20 Kupim Kupim večje zemljišče v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kraj in cena«. 19958-20 Papagajček se je našel. Poizve se: Stari trg 28, Porenta. 19942-28 Izgubljeno je bilo okoli 800 lir v mali denarnici od tromostovja do Slona. Ker sem revna uslužbenka, prosim, da mi poiten najditelj vrne denar proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19943-28 Odeje iz vate in puha — nove in stare — vam zaiije. — Ljubljana, Marijin trg 2-II 19941-30 Dopisi beseda L 1.—, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 3.—. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Agent, Dober plačnik. Dobro ohranjeno. Dobro plača, Dobra eksistenca, De-cimalka, Deželan, Dobro srce. Dobra služba v Grosupljem, Foto, Gotovina Iščem takoj. Inteligentna, Izvežban, Ingelen, Kovčeg, Lep dom. Lire, Lastno gospodinjstvo. Malo rabljen, Nuino, Noveiša tipa. Praktična metoda 111. Poštena, Plačam visoko ceno. Pouk, RM, Rojak, S točnimi podatki, Svetla, Sam. Soliden. Takoi 177. Takoj 140, Uslužbenec. Ugodno prodam. Ugodno 166, Vestna, Vse na polovico. Zanesljiva in točna, Železnina. INSERIRAJ V ffJUTRU4*! L za rep. Konjev je bilo na Loki manj kakor običajno, ker se je poslednje čase I Jekocitrol, Tonovin, udomačil sejem za konje v Kandiji, ki se Efetusin že splošno imenuje »mali Karlovac« in na rabljene steklenice> oči5če. katerega je bilo tudi tokrat prignanih zelo ne. kupujemo z zamaškom veliko število konj. Cene so se sukale od I aH brez. »čehostaklo«, Res-4500 do 14.000 L za rep. I lieva cestI- 19917'7 n— Plačo je izgubila. V ponedeljek zve- 1 s. ,, . čer je na poti do Žabje vasi izgubila vso liktrskt™®kt) in svojo mesečno plačo neka revna uradnica, Cognac steklenice, kupimo ki mora s to plačo preživljati svojega bo- vsako množino takoj. — lehnega očeta in nedoletnega brata. Pošten )G°SP°SVetek 19S5/7 najditelj s« naproša, da preda proti nagradi denar v podružnici »Jutra« ali na okrajnem glavarstvu. n— Nakup špirita. Trgovinsko industrij sk azbornica v Ljubljani je dostavila no-I Bese,da 1 --»o uksa —.60, vomeškemu skupnemu združenju obrtni- a da,a[i'fer0 nLa j°Ia ab M kov pooblastila za nakup špirita, ki ga potrebujejo mizarji in čevljarji ' v svojih Z Lir 200.000.— obratih. Slednji se pozivajo, da dvignejo pristopim k dobremu pod-nemudoma ta pooblastila v pisarni obrtni- 'rt'u- želim sodelovati. Pi Kapital škega združenja. Iz št. Jerneja smene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1942«. 19906-16 Sobo odda Sobo s souporabo kopalnice od- šj— Oskrba nedoletnega otroka. Kdor bi hotel prevzeti v brezplačno oskrbo nedoletnega otroka, deklico, rojeno 16. aprila 1935., pristojno v občino Hinje, naj se I dam.""Naslovv' vseh po-zglasi V občinski pisarni. | slovalnicah Jutra. 19950-23 šj— Prijave vinskega pridelka. Kakor ■ .. , preteklo leto, tako tudi letos oddelek fi- Neopremljeno sobo nančne kontrole v Kostanjevici sprejema U^T^T^ prijave o pridelanem vinu m žganju v ie- g0spej ali gospodični. Potu 1941. — V ta flkmen obiskujejo V tem nudbe na ogl. odd. Jutra tednu finančni organi vasi naše občine. | pod »Mir«. 19966-23 Razpored teh obiskov je razviden na občinski razglasni deski z opozorilom vinogradnikom, naj točno prijavijo svoj pridelek. Prijava je obvezna za vsakega vinogradnika. Iz objavljenega vrstnega reda je razvidno, da bo popis trajal v naši občini do 12. decembra. Iz Spodnje Štajerske Razstava nemške knjige v Maribora, prirejena v grajski dvorani, je bila v nedo-ljo zaključena. Obiskovalcev je bilo prav lepo število. Božične pošiljke. Nemški prebivalci na Spodnjem Štajerskem so zadnji čas po zgledu ostalih pokrajin začeli odpošiljati različne zavoje, namenjene neznanim vojakom na fronti. Zavoji se zbirajo ▼ pisarnah Heimatbunda. Nekaj sto zabojev je že šlo na daljno pot Smrt po štirih mesecih. 8. julija se je v št. Rupertu v ptujskem okraju ponesrečil posestnik Jakob Dobaj. Pri obiranju Cre-šenj je padel kakih 10 m globoko z drevesa in si je hudo poškodoval hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico v Gradcu, od koder je zdaj prišlo poročilo, da Je Dobaj 19. novembra podlegel hudi poškodbi. Poklicno šolanje v ptujskem okraja. Letos so odprli dve splošni obrtni šoli v Ptuju in Ormožu. Obiskuje jih 350 vajencev m vajenk. Poučuje jih 16 učiteljev v 15 razredih. Razdeljeni so v 13 strokovnih skupin. Uvedeno bo tudi kmetijsko nadaljevalno šolanje. Novi grobovi. V mariborski bolnišnici sta umrla 271etna Alojzija Weiss iz Spodnje Polskave In 461etna Kristina Kmetičeva, ključavničarjeva žena iz Maribora. Nadalje je umrla v Mariboru na MagdalensKl cesti zasebnlca Ana Valandova v starosti 81 let. Pogrešan šolar. lOletni Stanko Kos lz Trbovelj je Izginil z doma in ga ne morejo nikjer najti. Na pot se je odpravil skromno oblečen in bos. Govori samo slovensko. V Rogaški Slatini je bilo doslej pet materinskih posvetovanj. K pregledu je prišlo 156 žena z otroki. Nemško ženstvo je pripravilo 150 komadov perila za dojenčke ln 240 komadov za otroke v otroškem vrtcu. Iste ženske so skuhale 200 kg marmelade. Prvi kuharski tečaj je obiskovalo 12 žensk. V Ptuju je bilo sklicano veliko zborovanje ženstva. Kakor pravijo listi, se je zbralo iz vsega ptujskega okrožja kakih 1000 žensk, ki jim je govoril okrožni vodja Bauer. Rekel je, da zaenkrat še marsikatera ženska ne zna govoriti nemško, vendar da bo tudi ta razlika kmalu izginila. Posebej Je obravnaval ukrepe v vojnem gospodarstvu in Je odkrito pojasnil, kakšno je stanje z zalogami usnja in tkanin. TUUUUUUUUUUU^ SPECIALNI MOTOR ZA LINOTYPE STROJ istosmerni tok, 300 V. % PS, popolnoma intakten, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Linotype motor«. □CPJLHJULIUDDDDDDDDDDD^ GOMMA GUMI Copertoni auto ln- Nerabne plašče tovor- servibili, battistrada, oih avtomobilov, pnev- tranciature, spellatu- matike, odrezke, opilj- re, anelli camion, ac- ke, obroče za kamione (uista Industria Gom- kupuje industrija guma. — Offerte a: me. — Ponudbe na: Societa VULCANOVA — VARESE naročnino: Sobe išče Beseda L —.60, Uksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 3.—. Radio Ljubljana Sobo s štedilnikom ali sobo in kuhinjo, išče tričlanska družina za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 199l4-23a I Udobno sobo lepo opremljeno, s strogo Petek, 5. decembra 1941-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Po- _ pevke in melodije. 8: Napoved časa. 8.15: separiranim vhodom, v sre Poročila v italijanščini. 12.15: Tercet se- dišču mesta, iščem za takoj, ster Stritarjevih. 12.40: Koncert trla Am- Ponudb,e n* ^'j, odd- Ju" brosiano. 13: Napoved časa, poročila v ita- Ua pod 19890-23» lijanščini. 13.15: Poročilo glavnega stana italijanskih Oboroženih Sil v slovenščini. I Sobo 13.17: Koncert godbe Kr. Karabinjerjev s posebnim vhodom, kom pod vodstvom mojstra Luigla Cireneia. fortno, v centru, iščem. Po-14: Poročila v Italijanščini. 14.15: Operet- I nudbe -n*. odd- Jutri na glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert orkestra EIAR pod vodstvom D. M. šijanca. 19: Tečaj Italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Orkester EIAR: Simfonični koncert starsjših in novejših skladb pod vodstvom mojstra Ca-gliana in s sodelovanjem sopranistke Leo-narde Plombo in kvarteta Bcgo — v odmoru: slovensko predavanje. 22.45: Poročila v italijanščini. pod »Posebni vhod«. 19945-23a Opremljeno sobo lepo, s strogo separiranim vhodom, v centru, iščem za dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 19963-23a Katera dobrosrčna gospa bi vzela Slovenko kot sostanovalko ali da bi pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe do sobote na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 19955-23a t KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni predsednik, oziroma član nadzornega odbora, gospod Viktor Meden veleindustrijalec Ltd. Zaslužnemu in požrtvovalnemu sodelavcu bomo ohranili časten in hvaležen spomin. LJUBLJANA, dne 2. decembra 1941. B Sabatini: 11 DOTA IN SRCE Roman Nemara se boste smejali, de Luynes, a vendar je docela mogoče, da se vse to zgodi, kajti moj stric je v vsem, kar zadeva njegovo rodbino, silno častihlepen; nikakor se ne zarečem, da ne bi Karel II. Angleški, ta ubogi pregnani mladenič, postal moj svak, če se kdaj vrne na prestol svojih prednikov. Imenitne sorodstvene vezi si nabiram, de Luynes, in zato bi si rad našel prijatelja, dokler sem še skromna oseba. Naj bi veljalo isto tudi o Maza-rinovih nečakinjah! Njegovi nečaki so razen mene še vsi premladi za ženitev; meni pa je izbrala njegova prevzvišenost eno izmed najbogatejših dedi-čen na Francoskem... Ivono St. Albaret de Canaples.« »Koga?« sem vzkliknil. Nasmehnil se je. »Čudno, kaj ne? To je sestra moža, ki sem se davi spričkal z njim in ki ste ga vi popoldne premagali v dvoboju. Zdaj boste razumeli, zakaj se je stric toliko gnal, da bi onemogočil dvoboj pri St. Germainu. Podoba je, da stari vitez de Canaples s kardinalom vred hlepi po tem. da bi njegova hči postala moja žena, tem bolj, ker mi je njegova prevzvišenost obljubil« za svatbeno darilo povišanje v knežji stan. Njega bo to kaj malo italo, Canaplesovi pa bodo imeli neznansko veselje. Seveda, ko bi bila midva z Evgenom prekrižala meče, bi se bila vsa reč grdo obrnila.« »Kdaj ste zvedeli vse to?« sem vprašal. »Danes, po dvoboju. Stricu se je zazdelo potrebno, da izginem iz Pariza. Poslal je pome in mi razodel, kar sem vam povedal; pripomnil je, da je najbolje, ako ta čas, ko moja navzočnost na dvoru ni zaželena, porabim priložnost in v Bloisu uredim, kar je narobe, ter se zaročim. Deloma sem mu pritrdil. Dekle je silno bogato, in, kakor pravijo, krasotica. Ce mi bo všeč, se z njo zaročim; če ne, se vrnem v Pariz.« »A brat se bo upiral tej možitvi.« »Njen brat? Ohej! Ako ne umre od sunka, ki ste mu ga zadali, in ki mu je, kakor slišim, nevarno ranil pljuča, bo moral vsaj mesec dni ali dva meseca ležati v postelji.« »In jaz, dragi Andrej? Kaj naj delani tu? Kakšno vlogo ste mi namenili, da si želite moje družbe?« »Vlogo mentorja, če vas veseli. Mislil sem, da bi mi bili vesel tovariš, ki bi me zabaval med pustim potovanjem, in ker sem vedel, da vas v Parizu ne samo nič ne zadržuje, ampak da imate celo vzrok premišljevati, kako bi mu začasno obrnili hrbet, se mi je zdelo, da nemara porečete ,da' in se mi pridružite na tej poti. Kdo pa ve. dragi klativitez, kakšne prigode in kakšne sreče se vam obetajo? Ako dedična meni ne bo všeč, bo morda ugajala vara; ali pa se najde v Bloisu druga dedična, ki ji bodo vaši silni brki zmešali glavo « Iz srca sva se smejala, čeprav sem dvomil, da bi se vse te lepe reči uresničile. Prostorno srce, ki mi je utripalo v prsih, je bilo na voljo vsaki C3n-drici, vsaj za tisti kratki čas, dokler sem v njeni družbi. Nemila usoda je hotela, da sem drugo jutro v skupni izbi pri ,Konetablu' opazil Žanetko, gostil-ničarjevo hčer. Videč, da ie živahna in zale podobe, š poltjo, ki bi jo še rože zavidale, sem se ohrabril ter jo uščenil za okroglo ličece. V zahvalo mi je primazala zaušnico, in tako sva se seznanila. »Sladka Zanetka,« sem smehoma vzkliknil, »to je pa res od sile grda šala. Uščenil sem vas za lice. kakor človek potiplje rožni popek, da bi mu prsti dišali po njem « »In jaz,« se je predrzno odrezala, »sem vam pri-solila zaušnico, kakor človek oklofuta slabo vzgojenega paglavca, da ga nauči spodobnega vedenja.« Vendar so ji udvorljive besede dobro dele in krivi pogled, s katerim me je najprej premerila, se je hitro umaknil nasmešku. Kdo ve, koliko takšnih nasmeškov bi si bil prislužil, ko bi ji bil še dolgo brenkal na to struno. Namesto tega sem iz-pregovoril po kmečko, v skladu z dvoriščem, kamor prihajajo kravice, kokoši in druge božje stvari, ki so se zdele deklici zanimive, meni pa skrivnostne. S pritajenim glasom sem jo pobaral kaj vem kaj zastran očetovih prascev in zastran tega, katerega kmečkega fanta najrajši vidi v tem zakotnem mestecu, ona pa mi je na vsako vprašanje sproti zabrusila bister odgovor, ki bi vas gotovo zabaval, ko bi mi bil ostal v spominu in bi vam ga mogel ponoviti. V petih minutah sva postala najboljša prijatelja; v dokaz tega sem ji ovil roko okrog pasu ter jo vprašal, katerega ima rajši, tistega kmečkega fanta ali mene, in nisem hotel verjeti svojim ušesom, ko mi je odgovorila, da ji je fant ljubši od mene. Zunaj sta se dva razgovarjala; eden je vpraševal po podkvarju in ko je zvedel, da edinega kovača v mestecu ni doma in da se pred poldnevom ne vrne, je zahteval nove konje. Drugi, najbrže gostilničar, mu je odgovoril, da »Konetabel« ni poštna postaja in da po tem takem ne more dobiti novih konj. Tedaj se je povzdignil nad razgovor obeh moških mehak, toda oblasten ženski glas. »Izvrstno, Gilbert,« je rekla. »Počakali bomo kovača,« »Izpustite me, gospod,« je vzkliknila Zanetka, »Nekdo prihaja.« Meni je bilo sicer malo mar, kdo so novi došleci, a glede na to, da dobremu slovesu uboge 2anetke gotovo ne bi bilo v korist, če bi jo zalotili v objemu Gastona de Luynesa, sem jo ubogal; tega pa nisem storil dovolj naglo, in preden sem utegnil odskočiti, se je pokazala v ozadju hodnika senca človeške postave in mlada ženska je stopila na prag. Njene oči so mahoma zajele ves položaj. Na moč sem se zavzel, ko sem spoznal v nji gospodično iz kočije, ki me je bila na Vendomskem trgu rešila maščevanja Po blsiku njenih oči, ki so se zdaj zaničljivo uprle vame, sem takoj uganil, da me je spoznala. Nato je pogledala ubogo Žanetko in zazdelo se mi je, kakor bi jo hotela ošteti. Vendar se je obrnila k la-keju, ki je prihajal za njo. ter velela: 1 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani,