Štev. 171.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za ?etrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
za telo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10"— za četrt leta „ „ 5-— 170
0 Llobllonl, o petek, dne 28. julija 1905.
za cn mesec
»» »
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
___dvoriS^e nad tiskarno). — Rokopisi se
die vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
teto mili.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemšl nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — r	Vsprejema naročnino, in sera te in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
trieste!
(Iz akademičnih krogov.)
V Trstu so zborovali italijanski vse-učiliščniki. Zborovali so sicer tam že neštetokrat, sestavili nešteto resolucij, ali ker se sedaj bliža odločitev, ali naj stoji njih vseučilišče v Trstu ali ne, so se zbrali še enkrat, da sestavijo slovesen manifest na vse avstrijske narode in napno takorekeč zadnjo silo, da se njih želja uresniči. Kakor je nesimpatičen njihov drzni oklic, tako moramo priznati, da iz njihovega nastopa odseva vsa vneta požrtvovalnost za njihov prvi narodni postulat, in to tembolj, ker vidimo, kake mlačna je napram slovenskemu vseučilišču ne samo slovenska javnost, marveč še celo oni del naše mlade inteligence, ki bi imel skrbeti, da zanimanje za slovensko vseučilišče predira vedno globlje narodu v zavest, to je — naše dijaštvo.
Sami sicer stojimo na stališču, naj se akademiki ne vtikajo v politične zadeve. Vendar vseučiliško vprašanje ni politično, marveč strogo kulturno. Tu ima tudi dijaštvo pravico govoriti svojo besedo. Dokler država priznava akademikom svobode, izbirati si kraj in način svojih študij, imajo pravice nastopati za koristi, ki se tičejo njih stanu. Delavec sme zastopati svoje koristi, akademik pa naj molči? To ne gre. In ravno vseučiliško vprašanje je tako, da naravnost zahteva, da stopi tudi dijaštvo v bojne vrsto, seveda drugače, kakor doslej slovensko dijaštvo.
Ne precenjujemo pomena dijaških nastopov, a tudi podcenjevati jih ne maramo. Poglejmo raje, kje se vidi njih uspeh! V očeh imamo tu slovenske razmere, pri katerih treba pomisliti prvič, da je slovensko dijaštvo hodilo že stoletja na tuja vseučilišča, in drugič to, da smo majhen narod, ki si šele izkuša priboriti pravic, katerih ni še v zgodovini nikdar užival. Tak6 je stališče slovenskega dijaštva drugačno, kot italijanskega. Ker je slovensko dijaštvo od pamtiveka zahajale v tujino ter živelo le od tuje kulture, treba pokazati, da ta čas ni
zatrl v narodu teženja po svobodi in samo- | stojnosti kulture, marveč da smo po tej dobi robstva tembolj začutili, kako potrebna nam je lastna kultura ter da se je v narodu zbudila trdna volja, zahtevati odločno svoje kulturne pravice, ki jih dobiti mora, ker sicer ne more živeti. To pa se ne pokaže s par shodi na Dunaju, v Gradcu ali Pragi, kjer se snide nekaj slovenskih akademikov, da sklenejo pobožne resolucije. Nastopiti treba tam, kjer naj stoji slovensko vseučilišče, da se pridruži dijaštvu domovina. Nastopiti ne sme ena dijaška stranka, tudi ne en del dijaštva, ampak vse dijaštvo skupno s svojimi poslanci.
Zakaj je treba nastopiti v domovini ? Naj govori kdo, kar hoče, resnica ostane, da je treba vsako stvar tam povdarjati, kjer so ljudje, ki naj jo izvojujejo. Slovensko vseučilišče bomo dobili le takrat, kadar bo to narodova volja. V narodu, v našem izobraženstvu treba vzbuditi trdno prepričanje, da moramo dobiti svoje vseučilišče. Kje pa zajema javnost svoje prepričanje ? Širšim krogom ne boste s teoretičnim dokazovanjem dokazali, da je za nas vseučilišče potreba. Dokazati pa more to dijaštvo s svojimi nastopi. Nikdar ne smemo pozabiti, da moramo še le ustvarjati, kar imajo veliki kulturni narodi že sami od sebe od nekdaj: ponosno zavest, da si hočemo pisati sami svejo kulturo, ker imamo do tega pravico in je to naša eksistenčna dolžnost. In ker se dijaštvo tega zaveda, je dolžno vplivati tudi na javno mnenje, Kolikokrat so se čule pritožbe, češ, v domovini smo mrzli proti nastopom dijakov v tujini. Zakaj to, če je sploh resnica ? Ker se javnost gotovo ne more razgrevati za dijaške demonstracije v tujini tem manj, ker izve o njih navadno šele pe preteku par dni, ko je že davno vse končano. Dijaških bojev na Dunaju slovenska javnost ne razume, zato so ji tuji. Nastopite v domovini in ves narod bo za vami.
Že sedem let ni dijaštvo nastopilo v Ljubljani kot stan za slovensko vseučilišče. Neverjetno je, ali res. V kako čudno luč postavlja to slovensko akademično mladino,
ne samo v očeh slovenske javnosti, ampak tudi pred drugimi narodi v Avstriji zlasti v očigled številnih io^solidarnih nastopov italijanskega dijaštva. Vsaj ta zgled bi moral vplivati na slovenske dijake, da se otresejo svoje zaspane brezbrižnosti, češ, saj smo že pred sedmimi leti manefistirali za slovensko vseučilišče v Ljubljani, pa ga še danes nimamo. Z enim nastopom seveda nič ne doseže ; le počasi se ustvarja javno mnenje.
Prvi argument preti slovenskemu vseučilišču je baje to, da ne bi imelo dovolj slušateljev, ker je slovenskega dijaštva premalo. To je sicer neresnica, vendar bodimo odkriti in se vprašajmo, ali niso bili vsi dosedanji nastopi slovenskega dijaštva taki, da so lahko utrjali to mnenje ? Spominjamo se shodov za slovensko vseučilišče na Dunaju, ki se se naravnost odlikovali po majhnem številu udeležencev, in to na Dunaju, kjer je nad 300 slovenskih dijakov ! Kaj šele v Gradcu, kaj v Pragi ! Taki shodi še celo na dijaštvo samo slabo vplivajo, ker tu šele vidi svojo nemoč. Kdor pozna dijaške razmere, vč, zakaj so do zadnjega časa slovenski dijaki nastopali samo v družbi z vsemi. In uspeh ? Dostikrat niti na Dunaju neben človek vedel ni, da demonstrirajo Slovenci za svoje vseučilišče, pač pa so smatrali vse take nastope za „ češke provo-kacije". Tako je.
Ker dijaštvu ne kaže več pri teh razmerah nastopati v tujini tako kot doslej, naj vendar izpremeni svojo taktiko : naj nastopi v domovini, ki bo to z veseljem pozdravila. I i domovine, ki edina umeva želje slovenskih akademikov, iz naših listov naj prihajajo protesti slovenske mladine proti krivicam, ki se gode njej in narodu, ne pa iz judovskih nemških listov v obliki bornih notičic, za katere smo jim bili doslej tako hvaležni. Te nam ne pridobe nobenega ugleda. Slovensko dijaštvo naj se zavč, da je v tem važnem trenutku prva njegova naloga, storiti vse, kar je v njegovi moči, za prvi naš narodni postulat. Vse strankarstvo naj mine ! To je dijaštvo dolžno svojemu narodu.
Rnsko-lnponsKn vojsko.
Japonci na Sahalinu prodirajo.
Tokio, 27. julija (Reuter.) Japonci so 2 5. t. m. zavzeli A 1 e -ksandrovsk.
Peterburg, 27. julija. General Linevič brzojavlja 25. t. m.: Japonske torpedovke so 24. t. m. ob 1 uri popoldne izkrcale en polk v Castriesu, zasedli svetilnik in razobesili japonsko zastavo.
Tokio, 27. julija. Iz japonskega glavnega stana poročajo, da se je sahalinska armada 24. t. m. ob 9. zjutraj izkrcevala, ne da bi našla mnogo odpora. Admiral K a t a -k o a k a , ki poveljuje severnemu brodovju, poroča, da je brodovje zapustilo svoje opi-rališče in spremile vojaški prevoz. Brodovje admirala Deva pa je preiskovalo obal in morsko globočino ter že preje določeno točko za izkrcevanje. Medtem, ko so ladje pripravljale, kar je bilo potrtbno, se je vojaški prevoz pomikal vedno bližje. Mornarji so se izkrcali, ne da bi se jim kdo postavil v bran in zasedli vse kraje, pripravne za izkrcanje. Pozneje so se izkrcali pehotni polki, pomorščaki so se pa vrnili na krov. Rusi so sežgali Nurnino in Alkovo. Aleksandrovsk niso sežgali. Japonske zastave vihrajo raz vladno poslopje in hiše vAleksandrovsku. Japonci niso imeli nobenih izgub, ladjevje je nepoškodovano.
Na mandžurskem bojišču je pričakovati bitke.
London, 27. julija. „DaiIy Telegr." peroča iz Niučvana: Japonski polki so ▼ najboljšem stanju. Konjenica generala M i -š č e n k a neprestano nadleguje levo japonsko krilo. Dne 2 1. t. m. so bili 21 milj severno od Fakumena hudi boji. Vse nevojaške osebe so se morale oddaljiti od fronte. Pričakujejo velike bitke. Jutri bodo obhajali obletnico japonske uprave v Niučvanu.
Ruska poročila z bojišča.
Vojni dopisnik „Rusk. Slova", Vere-j e c, poroča iz Vladivostoka, da se japonska poročila o obkoljenju Vladivostoka ne skladajo z resnico. Celi poluotok Muravjev-Amurski, na čegar najjužnejšem koncu stoji Vladivostok, je tako utrjen, da na njem ni mogoče nikjer izkrcati sovražne vojske. Doslej japonska vojska še ni nikjer stopila na rusko ozemlje, razun na Sahalinu.
LISTEK.
Kopališčno pismo.
Rogaška Slatina, 27. jul.
Že rano je začelo solnce gorko pripekati in kopališčni gostje, ki so popili predpisano količino kisle vode in dovršili običajne sprehode, si iščejo senčnatih prostorov. Sestavljajo se skupine sorodnih duš. Nežni spol govori o otrokib, toaletah, športih, gospodje politizirajo in si pripovedujejo kopa-liščne dovtipe.
A propos! Nekaj za časnikarje! Zbrali smo se okoli zgovornega in šaljivega Hrvata. Naenkrat nam stavi vprašanje:
,V katerem stanu se nahajajo dandanes najboljši nacionalni ekonomi ?"
Pri dovtipnih vprašanjih je najbolj varno, če se molči.
„V časnikarskem stanu."
„Zakaj ?" nas vpraša večina.
„Ce časnikar dobi še tako kratko brzojavno poročilo, gotovo je zna razdeliti v dve dolgi brzojavni poročili, in o vsakem poročilu še spiše članek. V nobenem stanu se 7. majhnim kapitalom boljše ne razpolaga!«
Časnikarji po poklicu smo proti takim insinuacijam, četudi se store samo v dov-tipni obliki, toda kaj pomaga protest manjšine proti večini časnikarskih laikov ?
Vsi avstrijski narodi so zastopani v Slatini, najbolje seveda narod s krivimi nosovi. Da je med Mažari mnogo Židov, je znano, a da jih je tudi med Hrvati veliko, se lahko vsakdo prepriča že tudi na Slatini. Slovencev nas je te dni le pičlo število tukaj, med njimi najodličnejši je namestnik deželnega glavarja štajerskega, dr. Jurtela. Slovenski kapital zastopa tržaški veletržec Kalister.
Prijateljsko zbirališče Slovencev in Hrvatov je na večer narodna restavracija Ogri-zekova. Tam se goji vneto jugoslovanska ideja in vsak novodošli gost se slovesno, med mnogoštevilnimi govori, sprejme v hr-vaško-slovensko zajedništvo.
Središče svečeniške družbe je gostoljubna hiša slatinskega gospoda nadžupnika. Tam predseduje te dni prečastni gospod Mato Strac, zemunski prošt, ki je nam vele-zanimiv zaradi natankega poznanja belgrad-skih in sploh srbskih razmer, a zaradi svojega duhovitega humorja, tudi izredno ljub družabnik.
Med hrvaškimi svečeniki, ki bivajo se-
daj na Slatini, jih je tudi nekoliko, ki gore za novo strujo, koje glasilo je .Hrvatstvo". Na letošnji katoliški sestanek v Zagrebu stavijo veliko upanje ter se veselijo, da se udeleži tega shoda slovenski organizator par excellence, dr. Krek. Naša organizacija, politična, nepolitična in zadružniška je novi hrvaški struji dobro znana in govore o njej z velikim občudovanjem. O mladinski organizaciji pa jim doskora nismo mogli dovolj natanko pripovedovati. In kdo je zasnovatelj katoliškega gibanja na Hrvaškem ? Na to smo dobili od vsakega, kogar smo vprašali odgovor: dr. Mahnič.
Na Slatini se nahajajo sedaj nekateri imenitni možje, kakor monsig. Bulič iz Spljeta, zagrebški vseuč. profesor Tade Smičiklas, nadškof barski Milinovič, srbski eksarh dr, Milaš iz Zadra, grof Norman iz Slavonije itd. Bulič in Smičiklas se navadno sprehajata skupaj ter glasno razmo-trivata o kulturnih vprašanjih hrvatskih. Nadškof Milinovič ne nosi nobenega škofovskega znaka in ni ga razločevati od navadnega frančiškanskega patra. Milinovič je, kakor znano, nositelj avstrijske misli v Albaniji, in govori se, da ne obiskuje Slatine samo zaradi rekreacije, ampak da se
ob tej priliki neopazovano zglasi tudi v avstrijskem zunanjem ministrstvu na Dunaju.
Bulič, Smičiklas, Milinovič so znana imena, od njih ne pričakuje nihče nič dru-zega nego široko obzorje. A tudi med ljudmi navadnega imena se najdejo ljudje izrednega znanja. Včeraj smo nemarno, kakor je to mnogočislana moda med kopa-liščnimi gosti, posluSkli godbo. K naši družbi je prisedel učitelj iz okolice, miren, tih mož. Toda polagoma smo izvedeli, da imamo moža pred seboj, ki je prepotoval že polovico Evrope in pogledal tudi nekoliko v Afriko. Letos odpotuje na Rusko. Njegovo pripovedovanje je bilo velezani-mivo, žal da prekratko. Potovanje je veliko izobraževalno sredstvo, kojega bi se lahko mnogi naših mladi ljudi bolj posluževali.
Ker smo pri potovanju, spomnim se lokavega klasičnega popotnika Odiseja ali pravzaprav najnovejšega .vprašanja" o njegovi domovini. Ravnatelj arhaeloškega zavoda v Atenah Dftrpfeld se je na podlagi svojih študij osmelil ter zanikuje, da je nekdanja Itaka ni današnja istovetna, ampak da je nekdanja Itaka sedanji Lenkas (ali
Poročevalec Novosilcev poroča temu listu, da je štirimesečni mir na bojišču znatno koristil ruski armadi. Došla so pe-jačenja, izpopolnila vojna skladišča in or-ganizoval dovoz vojnih potrebščin, armada je dobila letno obleko itd. Intendatura deluje dobro, povsod je red in snaga. Moštvo je zdravo, epidemij ni.
Boji predstraž na vzhodnih krilih v Mandžuriji.
Kolin, 27. julija. „Koln Ztg." poroča iz Gunčulina : Dne 20. in 21. t. m. so se vršila poizvedovanja pri N a n š a n -č e n u. Japonci so prostovoljno zapustili nekaj postojank, ki so jih Rusi začasno zasedli, potem pa zopet izgubili. V središču se je razvila mala praska med prednjimi stražami.
Mirovno vprašanje.
Berolin, 27. julija. „Lokalanzeiger" poroča: Pri mirovnih pogajanjih bo igralo vprašanje vladivostoško največjo vlogo. Šlo se bo za to, ostane li Vladlvostok to, kar je ali ga proglasijo za svobodno 1 u k o.
Tokio, 27. julija. Japonski cesar je sprejel tajnika ameriških zveznih držav, Tafta in M i c e R o o s e w e 11. Nato je sledil obed in veselica na vrtu. Cesar je spremil svoje goste v svoj zasebni vrt, kamor doslej tujci niso smeli.
Zedinjenje Dalmacije s Hrvaško.
i- - „Budapesti Hirlap" poroča z Dunaja, da avstrijska vlada noče, da bi bil sklican dalmatinski deželni zbor, ker se boji, da bi poslanci zahtevali združenje Dalmacije s Hrvaško. Po Dalmaciji je radi tega vladinega postopanja veliko ogorčenje.
Stalni obrtni odsek.
V včerajšnji seji stalnega obrtnega odseka je prosil predsednik odsekove člane, naj govora kratko, da bo mogoče prej končati razpravo. Odobrili so § 114 obrtnega reda, ki se peča z nameni zadrug.
Pri § 114/a, ki rešuje problem skupne delavske pogodbe v okvirju zadruge je razložil vladni zastopnik, sekcijski svetnik dr. Muller, katera načela so pri tem vodila vlado. Po živahni debati je bil § z nekaterimi izpremembami v besedilu sprejet V dopoldanski seji je bil sprejet še prvi odstavek § 115. Popoldne so se razpravljali ostali odstavki tega § z nekaterimi izpremembami, ki sta jih predlagala poslanca B e n d e 1 in K i t s c h e 1 t. Odstavki 6—8 tega § obravnavajo, kako naj se uporabi inkerpora-cijska pristojbina. Vladna predloga hoče, da se ti prispevki porabijo za izobrazbo vajencev. Nekateri govorniki so predlagali, naj se prispevki obrnejo v korist zadrugi. Temu je odločno ugovarjal poslanec E1 -d e r s c h , češ da ne gre, da bi prispevke vajencev rabili mojstri. Tudi vladni zastopnik je bil proti temu, nakar je bil sprejet predlog poslanca P a c h e r j a , naj se polovica prispevkov porabi za namene vajencev, polovica pa za zadrugo. Nato so rešili ostale odstavke in pa § 116 Prihodnja seja bo v torek ob 5. uri popoldne.
Kriza na Ogrskem.
Predsednik ogrske zbornice J u s t h namerava čestitati cesarju za rojstni dan naravnost na naslov cesarjeve pisarne, in ne kakor je bila prej navada, po ministrskem predsedniku S tem hoče pokazati, da sedanja vlada ni ustavna in zakonita. Do polnitveno okrajno peveljništvo v Szegedinu je poslalo vojaškemu oddelku szegedinskega magistrata več pozivnic za nadomestne re-
po italijanskem Santa Marina). Sicer pa ima Dorpfeld hudega nasprotnika v dr. Mi-chaelu, ki brani staro, tradicionelno mnenje. Vendar, Odiseju bodi pocoženo, z vso gotovostjo sedaj le ne vemo, kje je Odisejeva Itaka. Ta »vprašanja" dandanes!
Toda o zgodovini Slatine še vam nisem nič povedal g. urednik. Da se v Slatini nahaja kisla voda, o tem govore že zgodovinski viri iz 11. stoletja in pozneje se pogosto omenja to dejstvo. V preteklem stoletju je prišla kisla voda v last dežele štajerske, ki je naredila iz Slatine moderno kopališče. O slatinskem kislem studencu pa poje pesnik Griindel, kakor pišejo lokalni zapiski:
„Nicht weit vom heilgen Creutz ein edler Brunn entspringet,
Der dem erkrankten Leib die Gsundheit vviederbringet".
Gospod urednik ! Če ne verjamete pridite se semkaj prepričat, kjer bomo Vas z odprtimi rokami sprejeli v — jugoslovansko zajedništvo. Na svidenje torej!
Dr. K.
zervnike, a magistrat je vrnil pozivnice in tudi ni hotel naznaniti stanovanja reservni-kov. Budimpeštanski magistrat je sklenil prostovoljne vplačane davke naložiti v one denarne zavede, ki jih določi mestni zastop. Iz liberalne stranke namerava izstopiti večje število liberalnih poslancev. Mestni zastop v Abrudbany-ju, kjer so še vedno volili liberalne kandidate je izvolil z velikim navdušenjem za častne meščane Kessutha, Apponyja in Andrassyja. Geza Polony je izstopil iz pododbora izvrševalnega odseka združene opozicije.
Rusija.
S „P o t e m k i n a". Pogreba Smir-nova, ki je bil zdravnik na „ Potemkinu", se je udeležila velika množica ljudstva in vojaštvo. Blizu Evpatora je morje vrglo na suho trupli „Potemkinovega" poveljnika Go-likova in starejšega častnika Giljarov-skega.
Stavka v Varšavi. Varšavski delavci so pričeli v torek stavkati, ker je bil umorjen na smrt ebsojeni vplivni delavski voditelj O k r c e j a. Mnogo delavcev se je zbralo predvčerajšnjim zvečer v nekem varšavskem predmestju; korakali so skozi mesto na pokopališče, kjer so izkopali truplo umorjenega Okrceja in ga nesli na neko drugo predmestno pokopališče, kjer so ga zopet pokopali. Ko so se vračali, je govorilo več prekucijskih govornikov. Delavci so tudi peli prekucijske pesmi. Izgrednike je ustavilo vojaštvo, ki je streljalo. Ubiti so bili 3, ranjenih pa 15 delavcev. V sredo so zaprli v Varšavi 23 secialno-demokraških voditeljev. Pri njih so našli mnoge orožja in prekucijskih okli-cev. „Kattowitzer Ztg." poroča, da je pobegnil iz Varšave generalni guverner Ma-ksimevič, ker so mu zagrozili prekucuhi s smrtjo.
R u m u n i j a namerava izročiti Rusiji dva socialna demokrata, ki sta se podala na „Potemkina", ko je bil usidran v odeškem pristanišču.
Hišne preiskave v Peter-b u r g u. V noči na 22. julija je novi pe-terburški policijski ravnatelj dal izvršiti 220 hišnih preiskav. Našli so 2000 revolverjev, bomb in mnogo pisem revolucionarjev iz New-Yorka, Londona, Bruslja in od drugod. Gotovo je, da revolucijonarji večino denarja dobe iz inozemstva.
Nemiri na Kavkazu. Armenci so poročali v Genove, da je novoimenovani kavkaški generalni guverner princ Louis Napoleon poizkušal začetkoma na miren način urediti razmere na Kavkazu. A ker so se ponesrečili poizkusi, se je odločil, da nastopi z nasilno politiko. Neprestano zasledujejo prebivalce armenskih vasij, ki so se branili pred Tartari. Armencem zaplenjujejo orožje in jih zapirajo v velikem številu. Tartarom in celo onim, ki se plenili in morili, se ne zgodi ničesar. Ker Napoleon ne nastopi proti Tartarom, so začeli zopet preganjati Armence !
Napad na sultana.
Turška vlada je pisala bolgarskemu ministrstvu, da je Bolgarija odgovorna za napad na sultana, ker izdelujejo tu razstre-livne snovi, ki jih petem vtihotapljajo v Turčijo. Bolgarski ministrski svet je odgo voril, da odločno odklanja očitanja Turčije. Če hoče ostati Turčija z Bolgarije v prijateljskih razmerah, naj izvede izpremembe v odrinskem okrožju
Armenski prekucijski odbor je pismeno naprosil poslaništva, naj velevlasti branijo Armence, ki jih zasledujejo Turki zaradi zadnjega napada na sultana. Končno naznanja odbor, da bodo sledili napadi, ako Turčija pod nadzorstvom velevlasti v najkrajšem času ne izvede izprememb v Armeniji.
Zaradi napada na sultana je odpuščen in pregnan v Azijo načelnik tajne policije Femi paša.
Sultan je dai zapreti svojega 621etnega brata-prestolonaslednika Rešad pašo v ono palačo, v kateri je bival do svoje smrti celih 25 let odstavljeni sultan Murad.
Napadavca na sultana še niso izsledili. „Berliner Tageblatt" poroča iz Carigrada, da je položil napadavec bombo s pomočjo sultanovih dvorjanov in celo častnikov Napadavec ni imel namena umoriti sultana, marveč ga le opozoriti, naj izvrši potrebne izpremembe.
„Lokalanzeiger" poroča, da so izpustili iz zapora nerimberškega učitelja Hellerja, ki se ga zaprli, ker so sumili, da je sokriv napada na sultana.
Neumno ponemčevanje Poljakov.
Nemška centrova glasila se norčujejo iz sklepa, ki so ga nedavno napravili nemški hakatisti. Ti hočejo namreč uvesti nemške potujoče knjižnice in ž njimi romati po poljskih vaseh. Tako upajo polagoma vendar enkrat ponemčiti trde poljske glave. Seveda te knjižnice ne bodo imele nobenega uspeha, ker poljski kmetje ne znajo bogve koliko nemščine, drugi pa so dovolj zavedni, da se ne bodo posluževali nemških knjižnic. Neko
katoliške nemško glasilo pripomni k temu modremu hakatistiškemu sklepu: .V sili vrag muhe j č."
,,Times" o papeževi okrožnici.
Najuglednejši angleški dnevnik prinaša o zadnji papeževi okrožnici članek, ki je posebno v Italiji napravil velik vtis. .Times" pravijo, da je neutemeljene mnenje, da nima okrožnica posebne važnosti. Ti glasovi se le pobožna želja tistih, ki hočejo papeža ustaviti na njegovi poti. .Times" so uverjeni, da se ustanovi na Laškem močna katoliška stranka. Negotovo je le to, bo li ta stranka neodvisna ali pa se bodo katoličani združili s konservativci, da udušijo socialne demokrate, ki so, kakor pravi angleški list dobesedno ^sovražniki družbe, kulture in krščanstva". Katoliška stranka bo koristila tudi vladi, ker ne bo samo ukrotila radikalcev, ampak postavila v bojne vrste možje, ki bodo delavni, sveži in čili in bodo lahke preustrojili laško upravo. Kakšna izvrstna administrativna sila so katoličani, so pokazale občinske volitve in uprave na Laškem. „Times" pravijo, da bode vedna parlamentarna zveza med katoličani in vlado povzdignila ugled italijanskega kraljestva pred vso Evropo. Ta članek zelč bode v oči italijanske liberalce in radikalce, zat6 se posebno rimska „Patria" strahovito huduje na „Times".
Shod svobodomiselcev v Parizu.
Svobodomiselci nameravajo zopet sklicati shod v Parizu. Tajnik shoda, Chauve-len, je že objavil program. Med drugim mislijo izdati novo enciklopedijo, ki bo najbrže ravno tako neumna in zagrizena, kot stara Diderotova. Shoda se bodo udeležili med drugimi tudi kemik Berthelot, ki ni bil na zadnjem kongresu svobodomiselcev v Rimu, in slavni Haeckel, ki je na shodu v Rimu igral tako žalostno vlogo. Tajnik pravi, da se bodo prav posebno prizadevali, kodificirati novo laiško moralo. Če bo taka, kot je sedanja, bo presneto žalostna.
Švedska in Norveška.
Prebivalstvo švedsko je mirno sprejelo vest o ministrski krizi. Pred raznimi uredništvi se je zbrala silno velika množica, ki je bila pa mirna. Mir se najbrže ni kalil, ker je prebivalstvo izvedelo, da je Norveška pripravljena dovoliti ljudsko glasovanje, ako-ravno ne novih volitev. Glasovanje se lahko vrši v 14 dneh. Sodi se, da se Norvežani tudi ne bodo ustavljali švedski zahtevi, naj se podero nekatere manjše trdnjave ob meji. Kralja izkušajo pregovoriti, naj voli .močno ministrstvo". Nekateri listi pravijo, da je odstop švedskega ministrstva nov dogodek, ki ga poprej ni nihče uvaževal. List „Aften-posten" upa, da se bo zadeva hitro rešila, ne da bi se preveč zamudila, s srečnim in častnim izidom za obe deželi.
Sestanek nemškega in ruskega cesarja.
„Daily Mail" poroča iz Stockholma: V Stokholmu splošno sodijo, da se je sestal cesar Viljem z ruskim carjem in obiskal Dansko zato, ker želi, da bi zasedel eden izmed njegovih sinov norveški prestol. Car je baje izjavil, da je voljan podpirati stremljenje nemškega cesarja, ako Norveška odstopi ozko zemljišče, ob Finskem zalivu ki leži nasprotno Rusiji. Tokijski list .Kokurnia" pravi, da je popolnoma neopravičeno razburjenje zaradi sestanka nemškega cesarja s carjem. Japonci se ne boje nič hudega. Vojska je oprostila Nemčijo trajne nevarnosti in cesar Viljem bo porabil sedanji položaj v korist svetovnega miru.
Maročani proti Francozom.
Tanker, 26. julija. Maročani so Francozom skrajno sovražni Najbrž so jih nahujskali spletkujoči Nemci. Prebivalci obali mogadorske in akvadivske sumljivo opazujejo francosko preiskovalno poslanstvo, ki preiskuje strategiške točke. Francosko jahto, ki meri morsko globočino po maroških lukah, so mogadorski prebivalci sprejeli s kamenjem, ko je hotela pristati. Pretili so, da postrelijo inženirje, ako stopijo na kopno.
Kitajski častniki v avstrijski armadi.
Kitajski poslanik na Dunaju je obveščen, da namerava kitajska vlada poslati več častnikov k avstrijski armadi, da izpopolnijo svojo vojaško izobrazbo. Poslanik se pogaja z vojnim ministrstvom o sprejemu desetih mladih kitajskih častnikov v avstrijsko armado.
Položaj na Kreti.
Položaj krečanskih mohamedancev je na vseh delih otoka od dne do dne slabejši. Vsak dan jih je več umorjenih. Vstaška in vladna stranka se obojestransko dolžita teh umorov. Mohamedanci. ki so pred kratkim klicali na pomoč krečansko konferenco v Rimu, bodo prosili sedaj na pomoč sultana.
Dnevne novice.
Nemška nesramnost. Celih štirnajst dni in še delj je nemško pevsko društvo „Schubertbund" z Dunaja hodilo po jugoslovanskih deželah, kjer je povsod vži-valo pristno in iskreno slovansko gostoljubnost. Ta gostoljubnost je bila taka, da so bili vsi dunajski časniki, ki so o potovanju „Schubertbunda" poročali, polni neprikrite hvale o ljubeznivosti Bolgarov, Hrvatov in Srbov, In kako se Schubertbun-dovci postavili krono svojemu potovanju, kako so se izkazali vredni jugoslovanske gostoljubnosti?! To je zopet značilna poteza pristne-nemškega značaja: došli v Celje, so „Schubertbundovci" izzivali stukajšnjo poulično druha-ljo mirne Slovence, so priredili koncert v prid nepotrebne nemške hiše in se udeležili vsenemške slavnosti, položitve temeljnega kamna pri tej hiši. Kaj, če bi Jugoslovani se take zahvalili za glasbeni vžitek nemških van-drovcev, kakor so se svoj čas Nemci velikemu umetniku Kubeliku — z bojkotom.
Italiansko ,,edinost" v vse-učiliškem vprašanju dobro osvetljuje „Sole". Sedaj šele vemo, zakaj Lahi tako vneto bobnajo skupaj različne shode, ki napovedujejo vladi krvav boj, ki se ga menda ne bo preveč ustrašila, če je količkaj pametna. Italijani, to se pravi vodilni tržaški iridentovski krogi bi radi dosegli neko edinost, kijo pa v resnici ni. Kajti nekateri Italijani se še precej pametni in imajo rajši enega vrabca v ustih kot deset na strehi. List „Popolo" se buduje sedaj nad laškimi — .klerikalci", ki so baje preprečili, da vlada ni hotela univerze ustanoviti v Trstu. Po „klerikalcih" se vedno lahko udriha, ti so krivi vsake fige. Klerikalci bi radi imeli vseučilišče v Roveretu, kjer leži blizu .tridentinskega Vatikana". Dr. Battisti pa nasprotno zvrača vso krivdo na — liberalce, posebno na vodjo laškega poslani-škega kluba, barona Malfattija. Ves Trident ve in vrabci to čivkajo na strehah, da je Malfatti dejal vladi, da bi se Lahi zadovoljili tudi z univerzo v Roveretu. Malfatti še ni nikoli odločno protestiral proti vladni nameri. Ko je vlada lani namignila, da misli izbrati za vseučilišni sedež Rovereto, Malfattija ni bilo v zbornici, zdravil si je nekje na Laškem razburjene živce. Malfattija tudi nikoli ni bilo v Roveretu, ko se je ondotni mestni svet posvetoval o vseučiliškem vprašanju. Lahom se tudi prekrižali račun glasovi italijanskih listov iz kraljestva, posebno „Nuova Antologia", ki je dejala našim Lahom, naj bodo pametni. Zato je tudi .Piccolo" tožil, da je nekaj ljudi, ki delajo v stranki zgago. Tudi odstop poslanca Tam-bosija je s tem v zvezi, dasi „Piccolo" to j vneto taji. Gotovo bo sedaj tudi »Piccolo" i udrihal po klerikalcih, ki vedno „pe jezuitsko" intrigirajo. So pa zelo podebni našemu „Narodu". Tudi najodločnejše glasilo italijanskih neodrešencev .Indipendente" se sedaj poteguje za laško vseučilišče v Kopru ter pravi, da ima ta ideja v Trstu in med Lahi sploh mnogo pristašev. Zna se res zgoditi, da se bodo začela vsa avstrijska laška mesta potegovati za to, da se v njih usta-j novi univerza, kajti vsa, tudi najbolj zakotna, ! bi bila „branik in svetilnik italijanske tisoč-j letne kulture".
Sloveči fizijolog lferworn, ; drugače Haecklov pristaš, piše v „Natur-wissenschaft und Weltanschauung" 1904 na strani 36: .Materijališki poizkus, ustvariti naravoslovno svetovno naziranje seje za vedno ponesrečil. Mi stojimo nad razvalinami in tožimo."
Istrski slovanski deželno-zborski poslanci so imeli 26. t. m. sejo v Pulju. Med drugim so se posvetovali o položaju, ki je nastal vsled absti-| nence italijanske večine v istrskem dežel-i nem zboru.
— Novice z Reke. Ponesrečeni vojaki. V vasi Ogulin se že nekaj dni vrše vaje zagrebške, karlovške in reške posadke. Preteklo noč so trije vojaki i 26. pehotnega polka, Josip Soborec, Mihael j Hegedus in Štefan Zajič, še po mirozovu v : neki gostilni popivali. Ko je prišla vojaška I patrulja, so se je pa zbali, skočili skozi okne na dvorišče in tekli po temi naprej.
Priloga 171. štev. »Slovenca" dne 28. julija 1905,
Niso pa videli na koncu dvorišča prepada, globokega 30 metrov, in so padli vanj. En vojak je k sreči obvisel na veji nekega dre vesa, druga dva pa sta padla na dno. He-gedus je bil tako poškodovan, da je umrl, predno so ga še prenesli v bolnišnico, Zajč pa najbrže tudi ne bo okreval, ker je strahovite zbit. —Utonila je blizu Opatije neka gospa, ki se je z neko drugo gospe peljala po ladjici na izprehod proti Iki. — Našli so na opatijski obali truplo nekega mladeniča, ki so ga valovi vrgli na suhe. Niso še mogli dognati, kako mu je ime in odkod je. — Kuga na Reki? Umrl je na Reki 141etni sin kurjača Vidalija in njegova žena za sumljive boleznijo. V mestu je bilo vse razburjeno, ker so mislili, da je to kuga, pa je le lin-foadenitis sepsica purulenta acuta, ki je sicer tudi nalezljiva. Izvršile so se vse varnostne naredbe.
Uradno poslopje v Litiji je dogotovljene in izročeno svojemu namenu, ali postavljeno je neki na prav ne reden prostor in pa zelo drago je.
Prof. Spinčič, predsednik istrske družbe „sv. Cirila in Metoda" marljivo obiskuje in nadzoruje družbine šole. Pred sklepom šol. leta je obiskal skoro vse, tudi tiste, ki se nahajajo v krajih, kjer so slabe ceste. Od teh zadnjih je nadzoroval novo ustanovljeno šolo v sv. Marini nad Labinom, v Rakalju, sv. Mariji od Zdravlja nad Barbaro, v Saini, Stokovcih in Bergudcu. Za tato trudapolno delo seveda narednona-predni poživinjevalci v Ljubljani nimajo smisla in napadajo Spinčiča, dočim sami niso za ljudstvo še nikoli prelili kaplje potu.
Izza domžalskih dogodkov dne I. junija t. I. prosluli domžalski župan Matevž Jane
žič je dobil včeraj od kamniškega sodnika za svoj možati nastop ob navedeni priliki pohvalni dekret v obliki denarne kazni 20 K ali 48 ur zapora. Plačati mora povrh tega še vse v stroške. To pa zato, ker je g. Jan kotu Žagarju, ko ga je le ta opozoril, da naj kot slovenski župan slovenske občine da odstraniti frankfurtarice, dal prijazni odgovor: »S takim trotelnom še ne govorim ne." Gospod župan se je zagovarjal, da je navedene besede zaradi tega izrekel, ker mu je g. Žagar stopil na kurje oko.
Društvo „Kamniku v Kamniku priredi z domoljubnim sodelovanjem slav. akad. društva »Danica" slavnostni koncert s prosto zabavo v nedeljo, dne 3 0. j u 1 i j a ob 5. uri
a -
šala razložni termin in prosti čas za blago v kolikor se to lahko pusti ležati v skladišču.
Smrtna nezgoda. Preteklo nedelje je vezil kmet Andrej Vidrič iz Kanala na Goriškem z mladim in ognjevitim konjem. Konj se je splašil, Vidrič je padel z veza in prišel pod kolo. Bil je na mestu mrtev.
Učenec zabodel učenca.
V Kamniku je učenec II. razreda Alb. Košir zabodel svojega seučenca Venclja Loboda, ker mu Loboda ni httel dati dveh cimbar. Nož je šel tik mimo srca. Loboda se je onesvestil.
— Na Bledu bo meseca avgusta 1.1. velika veselica radovljiške podružnice »Sle v. plan. društva".
Meščan, godba v Kranju
priredi VI promenadm koncert v sobote 30. t. m. Začetek ob pol 9. uri zvečer na glavnem trgu s sledečim vzporedem: I. Iš-pold: »Junak iz Like", koračnica. II W. Wlassak: .Original uvertura". III Schnei-der: »Dunajski valček". IV. W. Wiassak: »Slovanske pesmi". V. K. Komzak : »Amor", franc. polka. VI. Haupt: »Port Artur", koračnica.
g. J. M a 1 n a r i č od Sv. Križa, ki je na pol oblečen skočil v Krko in rešil gospo dično stichovo.
—	Rova. V nedeljo, dne 30. t. m., bo na vrtu gosp. Jermana prijetna domača zabava z mnogimi zanimivostmi. Sodelovala bo zraven dobro izurjena godba. Vstopnina od 40-60 vin.	r
—	Na Velehrad! Dne 31. julija in prva dva dni avgusta bodo večje slavnosti na Velehradu. Zbrali se bodo akademiki, katehetje in sploh častivci sv. Cirila in Metoda. Naznanila snrejema dr. A. Stejan, poslanec, Velehrad. Železnična postaja Orgrsko Gradišče Ferdinandove severne železnice.
popoldne na vrtu hotela »Fischer" v p r znovanje 2 0 1 e t n e g a obstank družbe sv. Cirila in Metoda v njeno korist. Vstopnina h koncertu 40 vin. Otroci v spremstvu staršev so vstop nine prosti. Spored: 1. Davorin Jenko: »Naprej zastave slave", vdarjajo go-spice društvene tamburašinje. 2. Ant. Nedved .Naša zvezda", poje društveni zbor. 3. Slavnostni govor, govori gosp. stud. phil. V. M a r i n k o. 4. Ant. Svetek: Pod noč", peje akad. dijaški kvartet. 5. Fr. Vilhar: »Nezakonska mati" selospev .s spremlj. glasovirja poje stud. phil. g. A d o 1 f Robida. 6. J. Strauss: »Proljetno cviece", vdarjajo go spice društvene tamburašinje. 7. Nar. harm. M. B.: »Njega ni", poje akad. dijaški kvartet. 8. P. H. Sattner: »Nazaj v planinski raj", poje društveni zbor. 9. Ch. De Beriot: Koncert za gosli, svira g. Hey bal, spremlja na glasovirju g Iv. Bezeg. 10. Anton Nedved: »Srce si r o t a u , solospev s spremlj. glasovirja, poje stud. phil. g A d o 1 f Robida. 11. Mi-lutin pl. Farkaš: »Terezija valček", Josip Runjanin: »Liepa naša domovina", vdarjajo gospice društvene tambu rašinje. 12. # * # » B a r č i c i ", poje akad. dijaški kvartet. 13. Viktor Parma: „ i n i č k u ", poje društveni zbor. 14. Fr. Ki-movec: »Oblačku", poje akad. dijaški kvartet. 15 Milutin pl. Farkaš: »Pesem p a t u 1 j a k a vdarjajo gospice društvene tamburašinje. 16. Avg. Schofler: »Graj-ščak in kmeta", šaljiva opera s sprem ljevanjem glasovirja. 17. Prosta zabava. Z ozirom na veledemoljubni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnice se prodajajo od četrtka nadalje iz posebne prijaznosti v prodajalnah blag. g. Ivana a a r g i, na dan slavnosti pa na slavnost nem prostoru. Kdorkoli se čuti Slovenca, odzove naj se uljud-nemu vabilu!
—	Hoja po vodi. Dunajski listi poročajo, da je iznašel neki Dunajčan po imenu Kirchmeyer materijo, ki se ne potopi ter ki ne pripušča vode. Napravil je obuvalo iz te materije ter je ž njim celi dve uri korakal po Donavi.
—	C. kr. priv. južna železnica. Z, dnem 26. t. m. se je razveljavil razglas ravnateljstva c. kr. priv. južne že leznice z dne 10. julija 1905 št. 14.693, s katerim se je bil vpeljal za goriško postajo šestdnevni dodatni rek in sta se bila zmanj-
—	Vincencijeva družba je imela povodom godu svojega zaščitnika sv. Vin-cencija Pavlanskega dne 23 t. m. občni zbor v Marijanišču. — Zjutraj pri sv. maši ob i/27- v ondotni kapeli so se udeležili ne kateri udje skupnega sv. obhajila, popoldne ob 1/26 so bile litanije z blagoslovom in potem se je ob 6. pričel občni zbor z navadno molitvijo. Zborovanje je vodil podpredsednik osrednjega upravilnega sveta in predsednik stolne konference sv. Nikolaja g. Janez Nep. Roger stareji, kateri je v svojem nagovoru slikal delavnost vsestransko blagodejne družbe in ob enem povdar-jal lepe uspehe karitativne zveze na Dunaju. Omenja dalje, da mu je došla visoka čast, da je o priliki avdijence pri Njegovem c kr. apostolskem Veličanstvu megel poročati tudi e delovanju dobrodelnih družb na Kranjskem, posebno Vincencijeve družbe, o katerem je Veličanstvo izreklo Svoje Najvišje priznanje. Te naznanilo sprejme zbor stoječ na znanje. Istotako se je predsednik poklonil pri apostolski nuncijaturi na Dunaju in predložil poročilo o delovanju Vincencijeve družbe za Kranjsko v zadnjih treh letih, katero je bilo tudi najblagohotneje sprejeto. Potem poročajo načelniki posameznih dru-zih konferenc o svojih zadevah in vodstvo »Marijanišča" o povoljnih učnih uspehih tega prekoristnega zavoda, kar je bilo ed zborovavcev z zadovoljnostjo sprejeto na znanje. Vabil je še predsednik družbenike, naj se obilno udeležijo katoliškega shoda na Dunaju meseca novembra t. 1., in jim toplo priporočal, naj si tudi še dalje prizadevajo dela krščanske dobrodelnosti neutrudno podpirati in po možnosti pospeševati. Z običajno molitvijo se je slednjič zborovanje sklenilo.
—	Romanje v Loreto. Do sedaj se je oglasilo 700 romarjev in se še vedno oglašajo Prav težko nam je, da ne moremo vsem vstreči. Dobili smo namreč samo eden parnik, dasiravno smo storili — pismeno in osebno — vse, kar je bilo mogoče, da bi nam dali še enega. Sicer so nam ponudili drug parnik, a pod tem pogojem, da se vrne iz Ankone na Reko en dan pozneje, kakor prvi in sicer kot navadni poštni parnik, ki bi sprejemal tudi druge popotnike. Takega pogoja seveda ne moremo sprejeti! V Loreto pojde toraj samo 400 romarjev, med temi 160 moških, doma jih ostane nad 300, med temi polovica moških. — Odhod z Reke dne 13. avg. ob 8. uri zjutraj. Tisti, ki so že poslali voznino, pa ne morejo biti sprejeti, dobijo v kratkem voznino nazaj. — Večina romarjev se bo najbrže sama preskrbela s hrano; ako pa želi kdo — dne 13 avg. opoldne — dobiti hrano na parniku, naj nam blagovoli kmalu naznaniti. — Vodstvo tretjega reda v L;ub ljani.
—	Cesarski namestnikHohen-
lohe je v spremstvu poslanca Spinčiča obiskal Kastav. Krenil je v župno cerkev, gledal šolske zgradbe, »Narodni dom" in »Čitalnico". Obisk je bil bolj zasebnega značaja.
—	Jugoslovanska akademija v Zagrebu poživlja vse prijatelje rajnega škofa Strossmayerja, naj ji dopošljejo pisma, ki jih jim je pisal vladika, da jih akademija ohrani kot dragocen zgodovinski spomin.
—	Za predstojnika oddelka za begočastje in uk na Hrvaškem be imene-van baje g. J o s i p S i 1 o v i c.
—	Življenje je rešil. Dne 19. t. m
popolne sta se kopali v Krki gdč. Marija S t i c h , uslužbena pri trgovcu Ruperju pri Sv. Križu in gdč. Frančiška Trtn i k, učiteljica v Mokronogu. Gospodično Marijo Stih je prijel krč in utonila bi bila, da ni na klice' gdč. Trtnikove prihitel nadučitelj
—	Imenovani so za poštne asistente poštni praktikantje gg. Jurij Ljubič in Karol Taučer v Trstu, Mat. Zupan in Adolf S a v e 1 1 i v Ljubljani.
—	Družba sv. Cirila in Me toda v Ljubljani naznanja, da so sledeča p. n. društva sklenila kolekovati svoje listine in dopise z narodnim kolekom v ko rist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ter te naznanila podpisanemu vodstvu. Ta društva so: Slov. delavsko pevsko društvo »Slavec" v Ljubljani, Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu, Trgovska obrtna zadruga v Gorici, Čitalnica v Brežicah, Gasilno dru štvo v Idriji, Lovski klub v Idriji, Posojil niča na Bledu, Posojilnica v Dobrčpoljah, Katol. slov. izebraževalno društvo v Loki pri Zidanem mostu, Slovensko bralne dru štvo v Železnikih na Gorenjskem, Hranilnica in posojilnica v Gotovljah na Štajerskem, Posojilnica v Dolu pri Hrastniku, Bralno društvo »Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah, Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini, Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jurju ob juž. železnici. Zahvaljujoč se vsem navedenim p. n. društvom in njih odborom na njihovi naklonjenosti napram naši družbi, prosimo i ostala slavna društva širom slovenske domovine, da se blagovolije odzvati našemu pozivu glede rabe narodnega koleka, ter te naznaniti podpisanemu vodstvu ob enem z naročilom. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	V prepad padel. Mizar Mel-hijor Mlinar iz Tržiča je imel z lesom opraviti v nekem gozdu v hribovju pri Sv. Ani. Tu se mu je spodrsnilo, da je padel v propad in se take težko poškodoval, da je še tekom istega dne umrl.
—	Odlikovanje. G. Ivan Wag n e r , c. kr. deželni živinozdravnik, je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefo-vega reda in ne z zlatim zaslužnim križcem.
—	O volitvi v okrajno bolniško blagajno kamniško se nam še piše: Gospod predsednik! Kako so izve deli Tirolci za volitev, katero ste menda dali pred cerkvijo oklicati, ko niti konca maše ne počakajo, kaj šele oklicev pred cerkvijo, in zakaj niste tudi Slovencev bo lje obvestili? Zakaj delavska zavarovalna proti nezgodam v Trstu obvesti vsakega delodajalca o volitvah in pošlje celo volivne liste, in zakaj Vi Slovencev ne ? Ali je tako škoda nekoliko osmink pole papirja za ob vestila? Kaj pomeni to, da se je Tirolcem med volitvijo namignile, naj postavijo med delegate tudi par Slovencev, češ, da volitve ne bodo megli ovreči? Odgovorite! Zakaj ste združili Jarše z oddaljenimi Radomljami, ki leže onkraj Bistrice, in zakaj ne z bližnjimi Domžalami ali vsaj z Mengšem? — Glede blagajnika Vas danes le vprašamo: Kdo nadzoruje blagajnika in pregleduje račune, in ali je blagajnik, ki je plačan od strank, dolžan odgovarjati glede nerednosti,
1 ki so v škodo stranke, ali ne?
Prizadeti.
— Sin s srpom odrezal oče-! tu glavo. V Javorju pri Podgradu v Istri j je mladi Miše na polju počakal svojega očeta, ki mu ni hotel izročiti posestva. — I Mladi Miše je svojemu očetu s srpom glavo popolnoma odrezal in odrezano očetovo glavo vrgel v zrak, da je s silo telebnila na tla.
železniški postaji je strela tudi napravila mnogo škode. Poškodovala je čakalnico, ožgala več tramov v podstrešju, ki se podira in zapustila sledove po vseh stanovanjih na postaji.
— V Ameriki ustreljen. V Ci-kagi je Slovenec Jožef Kastelic ustrelil Jurija Bižala iz Poljane v Beli Krajini. Bižal je kmalu izdihnil. Sprla sta se radi Bižalove sestre.
Zelezničarska vest. Dne
16. avgusta bodo imeli na Dunaju zastopniki vseh kategorij uslužbencev južne železnice shod za starostno oskrbo in za skrajšanje službenega časa. Do 10. avgusta naj se blagovelijo prijaviti vsi, ki so že eno leto v službi pri g. Jakobu Milavcu, nadsprevodniku v pok. Zalokarjeve ulice štev. 9.
Gospodinjski tečaj za učiteljice se otvori 31. julija v Frid-landu na Češkem. Učni načrt je jako obsežen. Število udeležnic je omejeno na 45 in je število že zdavnaj prekoračene. Tak tečaj bi bil tudi na Kranjskem nad vse umesten, če bi imel deželni šolski svet kaj smisla za socialne naloge učiteljstva. Seveda, če pomislimo, da sedi v dež. šolskem svetu urednik takega lista, kakor je .Narod", potem se ni čuditi, da tako redkokdaj kaj pametnega pride iz te korporacije.
Krasen meteor so videli pri Novem mestu dne 23. julija, ob deseti uri zvečer.
— Iz Metlike. Vsak dan se sliši o kakem vrlem činu nekaterih metliških na-prednjakov. In tako tudi zdaj. »Narodna čitalnica" v Metliki hoče prirediti ob 40Iet-nici ljudske veselico. V ta namen so že^ po birale dame — katerim vsa čast za požrte-valnost — po Metliki, da bi bilo možno prirediti veselico. Nabrale so lepo svetico, in vse je bilo že skoraj sklenjeno. Tedaj pa nastopijo trije liberalni gospodki, ki so se iz vseh vetrov skupaj stepli, med temi tudi eden, ki je šele par mesecev v Metliki, pa že misli, da bo vse sam vodil in da mu bodo drugi pokorni, hoteč vse preprečiti.
Laško nasilje. Prošlo nedeljo je v Buzetu v Istri igrala mestna godba. Italijani so bili vsled laških narodnih ko madov te godbe tako navdušeni, da so napravili po mestu obhod in navalili na neko hišo s kamenjem. Razbili so nekaj šip in ranili nekega hrvatskega mladeniča.
Izlet v Triglavsko pogorje. Slovensko planinsko društvo priredi za 13., 14. in 15. dan avgusta meseca večji izlet, in sicer v nedeljo dne 13. skupen društveni izlet vVrata vAljažev dom Izleta se udeleži tudi pevski zbor. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 5. uri s planinskim vlakom. V zvezi s tem izletom se be vršila drugi dan, v ponedeljek, otvoritev novih petov na Razor in v njegovi okolici. Prenoči se v Trenti v zavetiščih Slovenskega planinskega društva. Za tretji dan t. j. 15. avgust (Vne-bohod Marije), je določen skupen društveni izlet na Triglav, tam se obenem proslavi desetletnica, odkar stoji A 1 -j a ž e v stolp na vrhu Triglava.
—	Najden trak. Pomotoma je bil pri slavnosti v Železnikih med trakove zastave »Slov. kršč. soc. zveze" zavit trak nekega drugega društva. Zastavonoša, kate-remu manjka trak naj se oglasi.
| - Lovska vest. G. L. Sevar na | Rakeku je te dni na svojem lovu obstrelil | velikega ribjega orla, ki meri 187 metra. 1 Tič je v naših deželah redek.
—	Imenovanje dr. Maranija za goriškega župana je cesar potrdil
—	Gradiški mestni svet ima na dnevnem redu svoje današnje večerne seje protest proti vladni nameri, ustanovili vseučilišče v Reveretu.
—	Drag telefonski promet
imamo v Avstriji. Gremij dunajskih trgovcev je opozoril trgovinsko ministrstvo na visoke telefonske pristojbine v naši monarhiji. Celo v deželah, ki se kulturne in trgovinsko politično niti od daleč ne dajo primerjati z Avstrijo, so pristojbine za enake proge polovico manjše, večkrat celo eno tretjino in še manjše, ko pri nas. Tako stane n. pr. Dunaj Gradec 2 K, Genf Curih 72 h; Dunaj Trst 3 K, Pariz Bordeaux 1 K 60 h; Berolin Požun 1 K 76 h, Dunaj Solnograd
2	K; Belgrad Zejeczer 90 h, Dunaj Lvov
3	K; Berolin Augsburg ali Vratislava - Bre men 1 K 17 h Iz tega je razvidne, kako potrebno je znižanje telefonskih pristojbin.
—	Strela je napravila mnogo škode v Cervinjanu na Goriškem. V hiši g. Lovisonija v Cervinjanu je ubila šestletnega sinčka kmeta Biduta, 211etnemu Jožefu Batta je ožgala hrbet in ga težko ranila. Neki drug otrok Bidutov se je onesvestil Strela je tudi ubila eno krave in telička in je hudo poškodovala hiše Na červinjanski
Štajerske novice.
š Ciril - Metodova slavnost pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se je v nedeljo nad vse sijajno izvršila. Tako obilne udeležbe nismo pričakovali. Od vseh strani so prihitele zavedne Slovenke in vrli narodnjaki. Posebno veliko jih je došlo od Sv. Lenarta v Slov. goricah, Sv. Trojice, Negove, Sv Antona, Sv Ane, Sv. Petra pri Radgoni, nadalje od Sv. Barbare pri Vurbergu, od Sv. Urbana pri Ptuju, iz Ptuja, od Sv Bolfenka v Slov. goricah, Sv. Jurija ob Sčavnici, od Kapele, Ljutomera, iz Jarenine in od Sv. Roperta. Za gledališko predstavo se je prodalo 300 vstopnic. Slavnost, ki se je vršila v natlačeno polnih šolskih prostorih, je otvoril benediški dekliški pevski zbor s triglasno , V e 1 e -grajsko himno", deklica M. S e -n e k a r pa je v vezani besedi iskreno pozdravila vse došle v imenu ženske podruž niče benediške. Deklica M. T o m a ž i č je deklamovala Gregorčičevo pesem »Naš čolnič o t m i m o ! " , deklica Amalija L e t n i k pa je > navdušenem slavnostnem govoru navzoče vnemala za Ciril Metodovo delo. Benediški učitelj, kvartet
je vrlo zapel 2 hrvaški pesmi, tamburaši od Sv. Jurija ob Sčavnici pa so krepko udarili »Naprej zastava S 1 a v e ". Na to se je vršila predstava lepe Marijine igre v 5 dejanjih „ N a Srcu Marijinem". Dekleta-igralke so izvrstno pogodile svoje vlcge. Poslušalci se z vidnim zanimanjem sledili posameznim prizorom in globoko ganjeni in polni hvale zapustili slavnostne prostore ter se podali h gostilničarju Horvatu, kjer se je vršila krasna narodna veselica. Tu so kaj marljivo svirali jurjevški tamburaški, jurjevški mešani zbor je lepo prepeval. V petju se je posebno odlikoval lenar-ški moški zbor; tudi Anto^jevčani so čvrsto popevali. Vrla benediška dekleta pa so nad vse pridno prodajale razne jestvine, ki so jih darovale benediške gospodinje, menežarija, licitacija, šaljiva pošta, so ljudem nudile veliko zabave, ki je bila res izborna Vsakdo je bil zadovoljen, najbolj pa blagajničarka ženske podružnice. Dohodki slavnosti in veselice znašajo nad 200 kron, kar je za razmere na kmetih jako velika svota. Po odštetih stroških še ostane družbi sv. Cirila in Metoda lepa svota. Reklamna vabila so veliko obljubljala, prireditev sama pa je te obljube tudi popolnoma izpolnila. Čast in priznanje vrlo delavni benediški ženski po-družnici ter za narodovnetim benediškim Slovenkam! Hvala pa tudi vsem milim gostom od blizu in daleč, ki so to prireditev počastili s tako mnogoštevilnim obiskom!
š Ravnopravni c. kr. uradi. Ta mesec se je ustanovil v Mariboru glavni carinski urad. Napis ima samo nemški, pri finančnem kontrolnem oddelku so slovenski napis izbrisali, ostal je samonemški, ravno tako se je zgodilo pri finančnem uradu. To je velika krivica. Stranke, ki prihajajo v te urade so po velikanski večini nemščine nezmožne in vendar se jim ne privošči slovenskega napisa. Ali ne poznate državnih temeljnih zakonov o ravnopra*nosti, g. baron M e n s i ?
š Nadomestna deželnozbor-ska volitev. V okraju Ljubno je bil izvoljen pri nadomestni volitvi namestu umrlega poslanca župana Ostererja dr. B u c h -m u 1 1 e r, ki je dobil 382 glasov od 385.
š V Gradcu je umrl trgovec Karol K r o i s , star 54 let.
š Južna železnica ima v Celji čisto drugi nastop pri nemških slavnostih, kakor v Ljubljani pri slovenskih. Med tem, ko se v Ljubljani po navadi dogaja, da dela železniška uprava Slovencem sitnosti, j e ob slavnosti „ S c h u b e r t b u n -da* vCelji okrasila ne samo poslopje z zastavami, nego je tudi ves peron dala olepšati z zelenjem in d r a p e r i -j a m i. Kdaj bomo v Ljubljani kaj takega doživeli ?!
š „Štajerčevi" pristaši iščejo
nevest potom oznanil v „Stajercu". To je dokaz, da ne inara takega fanta nobeno pošteno slovensko dekle! V nekaterih krajih so sklenila vrla narodna dekleta, da ne občujejo z nobenim fantom, ki je naročen na „Stajerc4". Posnemanja vredno!
š Umrl je na Dunaju vpokojeni major 47. pešpolka Jožef K r u š i c. — V Gradcu je umrl gosp. Jožef Horvat, poštni uradnik, star 70 let. — V Celju je umrl g. Jožef Ceilhofer, učitelj iz Poljan.
š Toča pobila kokoši. Tudi v
radgonski okolici je bila 22. t. m. silna toča. Razširila se je tudi po ogrskih župnijah, kjer so od koruze ostali le goli stebli. Toča je bila eno uro. Videli so kot gosja jajca veliko toč©. Vso perutnino, ki ni pravočasno pobegnila na varno, je toča ubila.
š Odlikovan povodom svojega umi-rovljenja je bil dež. šol. ravnatelj Viljem Linhart z redom železne krone tretjega razreda.
š V opazovalnico za urno-bolne co v Gradcu prepeljali Marijo Drobne s Spod. Štajerskega, katero so pogrešali, a so jo včeraj dobili v Gradcu.
š Skandinavski cirkus Lipo t, ki se sedaj mudi v Marboru, odpotuje v kratkem v Celje.
KoroJke novice.
k Gozdni požar. Predvčeraj dopoldne je začel goreti gozd v hribu nad Vetrinjami y celovškem okraju. Ravno ob istem času je imel vaje v bližini 4. bataljon 17. pešpolka. Moštvo celega bataljona je na ukaz poveljnika, g. majorja Wiick-a, takoj hitelo na pogorišče. Da bi se ogenj ne mogel razširjati, so vojaki hitro skopali okoli pogorišča jarek in s tem večjo škodo preprečili. Ogenj je bil v poldrugi uri lokali-ziran. Pogorelo je okoli 50 kvadratnih sež-njev gozda Kake je ogenj nastal še ni znano.
k Nesreča v pliberškem rudniku. Danes nam došli dunajski listi poročajo : Dne 24. t. m. se je podsul rov sv. Tomaža in zaprl izhod rudarjem Čabušu, Albrechtu in Plesinu. Pričeli so takoj z reševalnimi deli, a ni gotovo, če rešijo ponesrečence. Prosimo obvestila.
Ljubljanske novice.
lj V zadevi predvčerajšnje notice na adreso južne železnice nam g. inšpektor Guttmann blago i hotno poroča, da se na prelazu pri Mariji i Terezije cesti ne bo več zgodila napaka, kakršna se je zgodila v nedeljo, ter je vse potrebno ukrenil, da ondi vlaki ne bodo obstajali. Občinstvo bo to vest gotovo vzelo z zadovoljnostjo na znanje.
lj Od ječarja je hotel imeti denarja 431etni brezposelni mesarski pomočnik Anton Glavič, katerega je policija zaprla radi grožnje. Ko so ga mislili odpeljati iz zapora na kolodvor, je postal silovit in zahteval od ječarja 180 K ; šele ko se mu je dalo prisilno jopico, je postal miren in se pustil odpeljati odgonskim potom domov.
lj Koncert ljubljanske društvene godbe se vrši jutri v soboto večer v „Svicariji". Začetek ob 7. uri. Vstop prost.
lj Aretirani blagajnik. Mestna policija je aretovala Jožefa Katauerja kateri je kot blagajnik pri tvrdki Herman v Gradišču si dal plačevali od strank račune in na tak način ogoljufal gospodarja za 60 kron. Katauer se bode izročil sodišču.
lj Nesreča z avtomobilom. Po Ljubljani se govori, da je baron B o r n, bajč vozeč se na avtomobilu, povozil pri Predosljih neko žensko, ki se ji je pri tem zlomila hrbtenica.
lj Nove stavbe. Na škofovih parcelah pri sv. Petru je zgraditi dal posestnik J. Zupančič z Radeckega ceste gospodarski poslopji za živino in krmo, razen tega si pa zgradi ondi tudi enonadstropno hišo. Svojo pritlično hišico na imenovani cesti pa je prodal usmiljenim sestram
lj Novo tovarniško poslopje gradi tvrdka J. Dečman & I. C. Mayer v Metelkovih ulicah V tovarni se bodo izdelovale papirnate vreče in podobno blago. — Ob Dunajski cesti v obližji topničarske vojašnice bodo zgradili tovarniško poslopje za izdelovanje podob iz malca i. t d.
lj „RostI( so bili napravili delavci včeraj pri neki stavbi na škofijskih njivah pri sv. Petru. Polir Ivan Dobrujc je delavce opozoril, naj delajo naprej, kar pa ni bilo všeč prisiljencu Ivanu Arcekoviču, ki je treščil polirja ob zid. Medtem, ko je šel polir po policijo, so se bili prisiljenci dogovorili, da, ako bode Arcekovič aretovan, naskočijo stražnika in mu ga iztrgajo. Ko je pa prišel stražnik na lice mesta, so se ga prisiljenci tako vstrašili, da s« šli vsi brez vsaceea ugovora zopet na delo.
Vojaške suknje se je zbal delavec Jožef Bnc iz litijskega okraja in jo hotel popihati v Ameriko. Na kolodvoru služboioči nadstražnik, je pa Brica „po gruntal" in ga aretoval.
lj Velika ljudska veselica pevskega društva „Ljubljana((, katera se vrši v nedeljo, dne 30. t. m. na „Zelenem hribu", utegne postati, sodeč po bogatem vsporedu, velcabavna. Kajti poleg petja in godbe poskrbel je odbor tudi za ples in otroške igre, katere so že pri zadnji društveni veselici pri Koslerju mladini napravile obilo zabave, a starejšim izvabile mnog© smehu Sploh se je odbor | resno potrudil s to prireditvijo ustreči vsem i razkošnim željam cenjenih posetnikov. Po-j sebna vabila za to prireditev se ne bodo | izdajala
lj Streljanje na dobitke je
i imel predvčerajšnjim in včeraj domači do-I mobranski pešpolk št. 27. Predvčerajšnjim i so streljali častniki; prvo darilo je dobil g. i stotnik Salomon 9. stotnije, pri tekmo-] valnem streljanju včerai so pa dobili: III. i razred narednik Fran R i h a r (15 kron), : II. razred pešec Vesel (12 kron), I. raz-i red pešec J a n k o v i č (8 kron).
lj Posebne vrste prenočišče. ; Danes ponoči so dobili na tukajšnjem juž. < kolodvoru 41 let staro brezposelno slaboumno deklo Marijo G r j o 1 iz Golega spečo | na nekem železniškem vozu v hišici za železniškega izprevodnika. - Oddali so jo policaju.
lj Najden je samokres na 6 ognjev, lj Našla je dne 27. t. m. v Laterma j novem drevoredu zlato zapestnico gospa E. i G a s p e r i n , nadučitelja soproga stanu-I joča na Kongresnem trgu št. 6.
lj Na tla podrl je predvčeraj neki i kolesar delavko Marijo Velkavrhovo in jo j poškodoval. Neki drug kolesar je pa podrl i na Rimski cesti petnikovo ženo Albino D jl-! ničarjevo, ki jo je na rami poškodoval.
lj Nepoštena služkinja. Služ-J kinja Ana Erženova, roj. 1. 1887. v Pred-! dvoru v kranjskem okraju, je služila pred : dobrim mesecem pri neki trgovki v Po-i stojni odkoder je že po lldnevni službi po-! begnila. Po njenem begu je trgovka opazila, 1 da ji je nekdo ukradel izpod podstrešja kos j blaga, bluzo in predpasnik. Napraviti si je i dala novo obleko in ker ji je ostalo nekaj j blaga, ga je dala svoji prijateljici Mari|i Medletovi za en« bluzo. Erženovo, ki je obsedela pred dvema ietoma zaradi hudodel-
stva tatvine dvamesečno ječo, so izročili c. kr. dež sodišču.
Občni zbor obeh št. peter-skih podružnic Ciril-Metodovih,
ki se je vršil 20. t. m. si je za t. 1. volil naslednji odbor: Za žensko podružnico : predsednica, ga. Trčkova, namestnici, ge. Podkrajšekova in Čudnova, tajnica gdč. Bavdekova, namestnica, gdč. Klemenčeva, blagajničarica. gdč. Strahova, odbornici gdč. Svetkova in gdč. Počivalnikova, preglednici računov, gdč. Jagrova in gdč. Sajevčeva, namestnica, ga. Sajevčeva. Zastopnice za veliko skupščino, dame: Bavdekova, Podkrajšekova, Sajevčeva, Strahova, Svetkova in Trčkova. Moška podružnica pa si je za novo dobo volila sledeče funkcijonarje: predsednik, g. župnik Malenšek, namestnika, gg. Rohrman in Zan, tajnik g. Pod-krajšek, namestnik g. Jerše, blagajnik g. Pavlič, namestnik g. Bonač, odborniki gg. Lenček, Mencinger in Svetek. Preglednika računov gg. Svetek in Tomec. Na veliki skupščini zastopajo podružnico poleg usta-novnikov: gg. Malenšeka in Rohrmana še udje gg. Svetek, Tomec in Zorko. V korist glavni družbi priredita obe podružnici 3. septembra t. 1 skupno na vrtu G o s s o v e (Hafnerjeve) pivnice veliko veselico, pri kateri sodeluje slavno pevsko društvo „Ljubljana" in si. „Društvena godba" Vspored, ki se v polnem obsegu objavi pravočasno, vsebuje poleg šaljive pošte, srečolova, umetnega ognja, morda tudi komičnega prizora, še nekaj novega: univerzalno apoteko! Za vsako bolezen, celo za tako, o kateri se niti ne sanja našim patologom, dobi se v tej lekarni „remedium" s pretresljivim uspehom, — tako sem čul izza kulis Zato je pa iskrena želja filantropnih odborov obeh podružnic, da p. n. občinstvo stare in nove Aemone, bolno in zdravo, v najmnogobroj-nejem številu poseti to veselico, oziroma to do zdaj v Ljubljani še nepoznano lekarno, da se preveri na lici mesta, kak pretkan in navihan kavelj je veleučeni magister farmacije in srečni posestnik te univerzalne apoteke!
Razne stvari.
Najnovejše.
Umetnikov konec. V Krakovu je skočil na ulico z drugega nadstropja nadarjeni slikar Jožef Bozdziech ter obležal mrtev. Vzrok samoumora ni znan.
Iz Belgrada poročajo, da je električna centrala zopet začela delovati. Najeli so vse nove delavce.
Senzacionelni samoumor. V Parizu je 28 let staro dekle, hišnikova hči Bistauer. skočilo z okna svojega stanovanja na cesto, kjer je nezavestno obležalo. Dekle so sumili, da je umorilo svojega otroka, za katerega je njegov oče, sin milijonarja Ellenbogna, deponiral 20.000 kron. Ko jo je oblast pozvala, naj pride k razte lešenju otrokovega trupla, je izvršila samoumor.
Telefonsko ln brzojavno poročila.
Išl, 28. julija. Cesar je v daljši avdi-jenci sprejel vojnega ministra Pietreicha.
Trst, 28 julija. .Piccolo" prinaša dolg članek, ki priča, kako so Italijani glede vse-učiliškega vprašanja na nejasnem — Zadnji shod je položaj le še zmedel, ker se je pokazalo, da Italijani sami niso edini glede Trsta, ampak da se jih mnogo že nagiba h koncesiji, da bi bila italijanska fakulteta v kakem drugem mestu, zlasti v Kopru „Pic-colo" pravi: * Treba bi bilo, da nam ponudi vlada ali kaka velika stranka Koper; šele tedaj bi mogli razpravljati o tem, ali se ponudba sprejme in pod kakimi pogoji. Italijani se morajo boriti v prvi vrsti za to, da bo fakulteta sploh italijanska in ne na pol nemška, bodi potem, kjerkoli,
Umaga, 28. julija. Tukajšnji mestni svet je protestiral proti vladni vsevčiliški predlogi.
Varšava, 28. julija. Stavka v predilnici se že s krvjo nadaljuje. 4500 delavcev je napravilo obhod. Infanterija je brez povoda in brez povelja dvakrat streljala v množice. Mnogo delavcev je ranjenih. 300 delavcev so aretirali in ukle-njene odpeljali.
Odesa, 28. julija, Vsi tuji konzuli so dobili anonimna svarila, v katerih je pisano, da izbruhnejo v Odesi v petek, 28. t. mes., ponoči krvavi protižidovski nemiri.
Pariz, 28 julija. Peterburški dopisnik „Journala" poroča, da mu je neki častnik dejal, da so morali vojakom in por-narjem v Kronstadtu odvzeti vse orožje in strelivo, da so preprečili krvave izgrede.
Varšava, 28. julija. Katoliški škof Popiel poživlja starše, naj mladino pregovore, da začne zopet pohajati šole.
Moskva, 28. julija. Vsa prizadevanja oblasti, da zadušijo izgrede v Nižnem Novgorodu, so brezuspešna. Guverner general Unterberger zahteva ojačenj. Kozaki se bratijo z izgredniki in izmenjujejo z njimi svalčic in tobaka. Včeraj je množica v navzočnosti guvernerja tirala iz lastnega stanovanja soprogo nekega visokega uradnika in jo težko ranila. Ubili so tudi več sinov uglednih rodbin in enega policijskega komisarja. Policija je našla v bazarju več revolucionarnih razglasov.
Moskva, 28. julija. V stanovanju predsednika okrajnega zemstva in v stanovanju ostalih funkcijonarjev kongresa zemstev se je vršila hišna preiskava. Policija je odnesla vse akte, ki se tičejo shoda zemstev. Predsednik zemstva se je brzojavno pritožil pri predsedniku ministrskega sveta v Peterburgu ter je takoj odpotoval v Peterburg.
Katovice, 28. julija. „Gazeta Poljska" poroča, da se vrše povsod pod varstvom oblasti krvavi izgredi proti judom. V Vilni so ustrelili 22 judov, 17 pa obesili. V Čenstohovu so rezervisti ubili 13 judovskih agitatorjev.
Lvov, 28 julija. Iz Varšave poročajo, da je tolpa izgrednikov porušila železniško postajo v Rozprzi, plenila po ondotni kavarni in ranili šest železniških uradnikov. Vedno več vojaških beguncev beži na Ga-liško, ker se je napovedala mobilizacija.
Peterburg, 28. julija. „Novoje Vr." se obrača jako ostro proti liberalni stranki in zahteva, naj se osnuje v Rusiji „konser-vativni centrum".
Bukarešt, 28. julija. Uradno de-mentujejo vest, da namerava Rumunska izročiti Rusiji kolovodje upora na „Potem-kinu".
Kristijanija, 28. julija. Pri glasovanju za ločitev od Švedske dne 13. avgusta bodo dve vrsti glasovnic, one z „da" bodo za ločitev, z „ne" proti ločitvi. Se isti dan bo glasovanje objavljeno.
Rim, 28. julija. Sredi avgusta se bodo vršile vaje italijanskega brodovja, katerih se bo udeležilo 70 vojnih ladij in torpedovk v Tirenskem morju in v Mesinski ožini.
London, 28. julija, „Reuter" poroča, da se bodo v avgustu in septembru vršile vaje angleškega brodovja v Baltiškem morju. Obiskov ne bo, ampak vaje imajo zgolj strategiški namen.
Budimpešta, 28. julija. Ministeri-jalna uradnika Julij Huszar in Ivan Lind-mayer sta se vozila z 201etn<« odgojiteljico Marijo Slavič po Donavi. Čoln se je prevrnil. Slavič je utonila, uradnika sta se pa rešila.
Berolin, 28. julija. Z avtomobilom se je ponesrečil gota koburški knez Ernst. Pretresel si je možgane.
Liverpol, 28. julija. Na kolodvoru ! sta trčila dva vlaka. 25 oseb je mrtvih, mnogo ranjenih.
Carigrad, 28. julija. Neki Dalmati-nec je izginil. Njegovi rojaki trdijo, da je bil na dan atentata aretiran. Poizvedbe za njim se nadaljujejo. Našli so ostanke nekega voza, ki je imel avstrijsko firmo. Pri neki večji avstrijski firmi se je vršila hišna preiskava, ker sumijo, da preskrbuje zarotnikom dinamit Boje se novih atentatov.
Washington, 28. julija. Dobro poučeni krogi trdij", da bo Japonska zahtevala, naj bo Vladivostok nevtralna luka in se bo zavezala, da ne utrdi Port Arturja. Vest, da bo Japonska zahtevala 20 milijonov šterlingov odškodnine je neosnovana.
Gunčulin, 28. julija. Vojaki in častniki so jako nezadovoljni, ker jim primanj-! kuje najpotrebnejšega. Glavni štab je jako zmanjšal število vagonov, ki dovažajo potrebščine Častniki zahtevajo, da se pomnože pošiljatve.
Peterburg, 28 julija. Car je Line-; viču brzojavil: Ginjen sem ob čustvrn, ka-j tera prevevajo mojo armado. Dosedanji ne j uspehi niso v meni zamorili misli na končno zmago. — Linevič je odgovoril: Armada je vznemirjena in užaloščena, ker se prično mirovna pogajanja. Od najstarejšega generala do zadnjega prcstaka , se hočejo vsi žrtvovati in se ne varovati j ter zadnjo kapljo krvi preliti za svojo domovino.
Razmere u Senožečah.
Kdor ne napreduje, — nazaduje. Tako —zaduje tudi naš trg Senožeče vsepovsod, ikar mu načeluje sedanji župan.
Preti nam celri da nam bo prepotrebne -ode zmanjkal«. Gornji vodnjak je vsled ezbrižnosti županove popolnoma odpove-,1 Sicer je bilo nekaj delavcev ki so ga Iravili in nedostatek iskali, a ker so bili rez nadzorstva, niso nič opravili. Ostane am še vodnjak v spodnjem delu trga, ka-■ri pa tudi že hira, ter zlasti poleti ob jji vidno odjenja. Prebivalci trga so tedaj gelj od tega poslednjega odvisni. Vsaki an ob gotovem času stoji 15 do 20 žensk ri tem vodnjaku v blatu do gležnjev, ča-aje po pol ure, predno na vrsto pride za n škaf vode. Vmes pa priženejo napajati e konje in drugo govedino, tako, da žen-ke stavijo za požirek vode svoje kosti v evarnost. Seveda se pri taki gnječi pripeti, a kako živinče po več dni do vode ne ride in žeje gineva.
Razume se, da ženice v svoji zgovor-l0Sti izustijo marsikatero trpko resnično toda le v strahu) na županov naslov.
Vse to je „našemu gospodu" dobro linane, pa kaj to njega briga, saj on ima llsega v izobilju, in če mu tu ni všeč se lelje pa v Trst, kjer se kratkočasi v družbi udov in konjskih sensalov. Doma pa hodi trog znanega hotela ali pa v istem čepi, ijer predava oni liberalizem ki se ga na-eze v Trstu, in kojega po možnosti v Se-
ložečah neguje.	«
Naš župan zbira okrog sebe takozvano ntiligenco, seveda mu pride prav vsak ker-5ulj čeprav je velik, da mu je le poslušen n vdan. Gorje pa onemu, ki bi vtegnil imeti drugo, boljše prepričanje nego on sam! Po njem je, ker v „hotelu" ni več zanj mesta, in vsi njegovi prezvesti ga prezirajo. Tako daleč sega terorizem „našega
gospoda".	.
Kako je pa s policijsko uro in, jelt ta še obstoji v Senožečah? Kaj še, policijskega reda ne poznamo več v Senožečah od kar obstoji „hotel\ Kajne, pozne ure nesejo krčmarju.
Po trgu se sme (zlasti ob nedeljah in praznikih se to godi) cele noči razsajati ter motiti prepotrebni nočni mir, po gostilnah pa cele noči popivati in plesati, ne da bi se zato imelo dovoljenje, kaj še, da bi se licenco plačalo. To početje zelo demorali-zira zlasti mlade ljudi, ker neredkokrat ponočujejo tudi paglavci od 12 do 15 let. Delavci, ki celi teden na solncu, bodisi na polju ali v tovarni delajo, vse ob nedeljah po gostilnah zapravijo, doma pa družine na jedi in obleki trpijo, poleg tega pa še v dolg zabredejo. Kako je fletno, ako ni po-nočnega miru, ve povedati g. Smeh.
Krajna policija se za policijski red ne briga, orožniki pa pravijo, da tako nadzorovanje ne spada v njih delokrog in, — župan se zato prav nič ne zmeni. Niso li to čudne razmere?
Je sicer še takih pametnih ljudi tukaj, ki vso to reč s skrbjo razmotrivajo, ali proti vsemožnosti si pomagati ne morejo. Je pa tudi takih, ki bi v tem pogledu radi kaj storili, pa se zamere boje, češ kaj bo pa »gaspud" rekel?
Sedaj pa sotržani! Ali naj Vam ta mož še kaj gospodari, (spomnite se samo na delitev) in, koliko časa boste še to trpeli? Bodite razsodni in zdramite se, zadnji čas je, — ura kaže že pol 12.
Ako bo treba, prihodnjič prerešetamo tajnika v kikli, pa še nekaj prav fletnega.
Prava senožeška narodna straža.
— ki mu pa po izpevedbah prid ni pretila nikakršna nevarnost. Prisojeno mu je bile 2 meseca težke ječe.
Tržna poročila
od dne 27 julija 1905. Budimpešta. Pšenica za okt. K 16.06 do 16 08; rž za okt. K 12.90, do K 12.92; oves za okt. K 1158 do 11.60; koruza za julij K 15 50 do 15.52.
Pšenica: ponudbe dobre, povpraševanje srednje tendenca trdna. — Prodaja 24.000 met. st. za 10 st. višje - Rž za 10 stotink višje. - Druga žita ne-spremehjeno. — Vreme: lepo.
^mmmmK^mm^^mmmmmm^^m^mm^^mmmm^t^^^t^—mm^mmm^mmmmm^mmmmmmm
flleteoroiojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
Čaa opazovanja
Stanje barometra T mm
Temperatura
po Celzija
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
737 4
737 0 7354
Vetrorl
-j-21'6 sl. szah.
+16-1 -j-28-7
brezvetr. sl. jvzh.
Nebo
jasno
!l
Milostiva gospa!
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav	1194104-13
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo?
0-0
Srednja včerajšnja temp. +21 6», norm. +19-9°.
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katarih v sapniku ali prebavnih organih.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerjtl. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 866 14 14
Krepkega 16. do 11. let starega
s*- učenca
sprejme takoj
Josip Jesih, mesar
Medvode. 1456 3-3
Okolu 500 hi. uma
dobrega, domačega iz lastnih vinogradov ima naprodaj po ceni 16— 18 kr. liter VINKO VANIČ,
Krapina. 1435 14-6
Vzorce pošljem na zahtevanje.
SIL JEDILNE GOBE
(prima kakovost)
kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg A. Smyra, 1460 20-7 Dunaj XVII./1. Elterleinplatz 7.
Javna pohvala.
Gospod Bogdan Oblak, urar ln klepar na Vrhniki, napravil je za tukajšnjo cerkev sv. Nikolaja tako izborno novo stolpno uro, da ga podpisano županstvo vsem preč. župnim predstojništvom v svrho naročil najtoplejše priporoča.
Županstvo občine Dol. Logatec,
27. julija 1905.
1503 1-1	Mulley, župan.
Kmetovalci!

Izpred sodišča.
Hlod gaje ubil. V bližini domače hiše, je 16 let stari posestnika sin Janez Gartner v Tohki vlačil hlode. Pod strmim gričem vodi pot mimo hiš, in vendar je opustil Gartner vsako varnostno odredbo. Pod bregom je šel sedem let stari fantiček Ivan T o r k e r , ko se je en hlod pri valil v nižino ter ga tako nesrečno zadel, da je imenovani mrtev obležal. Sodišče je Gartnerja obsodilo na 8 dni ostrega zapora.
Nasilen berač. Ze epetovano kaznovani France Noč dninar iz Most, je bil po občinskem redarju na Hrušici zasačen, ko je od hiše do hiše beračil. Noč je stražnika napadel. Orožnik je moral poseči vmes. Sodišče je Noča obsodilo na osem mesecev težke ječe potem bo pa šel v prisilno delavnico.
Kar te ne peče, ne g a s <• Neko noč je šel delavec Janez Pezelj s svojo ženo na Hrušico. Na cesti je slučajno zadel ob Matijo Kobentarja, na kar se je vnel med njima prepir. V tem je pa priskočil k Pe zeljnu drvar Jože Kosmač in ga sunil z nožem v hrbet in sicer, kakor on trdi, zaradi tega, da bi svojega strica Kobentarja braoil
Vozniki!
Delniška stavb, družba „Union" ima okoli 59 m3 zidu podreti in odpeljati, in blizu 255 m3 zemlje odko-pati in tudi odpeljati.
Pismene ali ustmene ponudbe naj se oddajo do ponedeljka opoldne v stavbeni pisarni.	1502 2-1
Masti n
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Le pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesljivo pristni doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trgovci Itd. dobijo popust. 1963 26-18
D 2
1164 51—9
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v LJubljani, Dunajska cesta 18
v novi hiži »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«.
Muhe so zopet sitne!
Njih pik je često smrtnonosen! Varujte sebe in živino! Edina zdatna obramba je ameriški
Mlefoof m .Diamond'.
List velja povsod 10 vinarjev.
Glavno zalogo za Kranjsko ima
Edmund Kavčič u Ljubljani.
1395 10
Uolaslil koncert
se vrši
vsako soboto
v hotelu ,pri južnem kolodvoru
ob prosti vstopnini.
Začetek ob 8. uri zvečer. Z velespoštovanjem udani
Lorber.
857 13—11
I
— UeliKo presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov £
1493 3-2 2a gld. 1'95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura 7. verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec mstnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošajiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 °/o duble zlata s patentiranim zaklepom, t par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NU Za neugajajoče se vrne denar.	j
Dn/lvAnA(lAn^ (IznajditeljP.Herr-,,Hn(ll OPU5OII mann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 14	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VOSO PetriČiČ-U.
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane ln Ernst Sark v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
Št. 961
Razpis
1504 3—1
Podpisano županstvo občine Jelšane, okraj Volosko- Istra, razpisuje s tem
službo občinskega tajnika.
Zahteva se popolno znanje slovenskega in nemškega jezika in po možnosti vsaj nekoliko laščine. Letna plača stalnih 800 kron, prosto stanovanje in drugi postranski dohodki.
Prošnje z izpričevali sposobnosti naj se podpisancu dopošljejo do 15. avgusta t. I.
Županstvo občine Jelšane, dne 26. julija 1905.
Župan: Valenčič.
mr Nakup ln prodaja «■» vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Frontesu za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„JI K ki D U II"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
y0T Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
fflavnlo.	18 150—80
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. - Gregelj Koščenina. K —-40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—"40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. - Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —-40.
V.	Žalost in veselje. K 1-05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —-40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —-40. Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1'40, vezano K 2-20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1-40, vezano K 2-20.
III.	Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 1-40, vezano K 2-20.
IV.	Tihotapec — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir.
—	Dva brata. K 1-40, vezano K 2-20.
V.	Hči mestnega sodnika. — Nemški vžlpet. — Sin kmetskega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K 1-40, vezano K 2-20.
VI.	Sosedov sin. — Moč in pravica. - Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Grta iz življenja političnega agitatorja. K 1*40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1-40, vezano K 2'20,
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-Ijivosti. K i-4o, vezano K 2-20.
XI. Tugomer. — .Berite Novice«. — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1-40, vezano K 2-20.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Vsak zvezek K —'50; dobč se še zvezki:
IV.	(Simbaloba. Srečna pomota. Kjer ni Boga ni sreče. Zgači hlebec. Zviti Lipe. Svetinja. Stari gospod. Bog je. In vendar. Kozarček. Jakobinska nevesta. Nesrečne šlapke.)
V.	(Znamenje. Na breznu. Angelj pri prvem sv. Obhajilu. Trd lešnik — zlato jedro. Ropar. Upor Moti — Gedža. Od smrti vstal. Prah in pepel. Beračica-grofica. Srce. Zvest pastir. Pri kapelici. V smrtni nevarnosti. Daritev v katakombah.)
IV. (Hvaležnost sveta. Glas gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.)
X.	(Zadnji nasmehljaj. Zadnji šopek. Krvavo preganjanje Armencev. Skrinjar in njegov hlapee. Ljubo doma. Dobro zdravilo. Francin: In vendar se povrne. Materina ljubezen. Prstan. Sirota v ječi. Vaški skopuh. Atoški menih.
XI.	(Zgrešeni poklic. Očetova kletev. Ilhova gomila. V svet. Vse pride na dan. Reva. Na veliko soboto. Ba-bičina krava. Za domovino ali za brata. Dolg. Strgani čevelj. Sajovec in nadškof. Plačuj hudo z doorim. Plačuj hudo z dobrim. Stara mati. Socijalist. Očetova poslednja volja. Sveta noč. Bog ne plačuje vsake sobote. Človek obrača, Bog obrne.)
Kr{ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. do III. del po K —-70.
Kr{ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3-30. Kr{ič, Vrtec, letnik 1903 K 3-70. » n n >004 K 4-30.
, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin.
Krfič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K ri5.
Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. ; zvezkov K 21-42.	3
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —•90.
Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji (samo še platno vezano K —g?).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —-65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45,
vezano K —'65.
IV.	Praški judek. Povest K —-4^, vezano K —'65. Šmida Krištofa — spisi.
I.	zvezek: Ljudevit Hrasta!".— GolobČek. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 6a, trdoSo V.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. HroVat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80 v, trdo 1 K.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
V.	Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 v, trdo 80 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
IX.	Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl, P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
X.	Ludovik, mladi izseljenec Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan tio, trdo 80 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
XIII. Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60 vin., trdo 80 vin.
Igrokazi:
Finfgar, Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. K 1-50.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K - -90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Barka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Zupan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski", Predpustna burka, v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje
povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3-10.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o.
Sienkiewic\, Brez dogme. Roman. K 3-90, vezano K 4-60.
Sienkiewic\, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkie\vic\, Rodbina Polaneških.t, Roman. 3 zvezki K 10-30.
SienkiemcZ ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih X 6-8o.
SienUietvici, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K Vso vezano K 7-60.
Sienkieivict, vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3-30 vezano K 510.
Sienkiewici, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2-io.
Stoive- Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K 1-50.
Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —-90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45.
Merhar, Marjetic*; nabrane nežni mladini K --75, kartonirano K —-95-
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5-35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K — -35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre^ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 1-70.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1-30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —-74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —-70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K — 70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K — 90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton K —-90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —-90.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest K —-82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —-90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K 1-30.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K t-3o, trdo vezano K 150.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1 30, trdo vezano K 1-50.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, karton. K 1-35.
Mayv, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1-05.
Sicnkiewic\-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —40.
Tomšič, Peter Rokodelčič. K —'50. Trošt, Pri stricu. Povest. K —-95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —-70. Vonomir-Kri^an, Svitoslav. Povest. K —-40.
Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K__70.
Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. "VVisemanu. K 1-30, vezano K 1-50.
Poezija:
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20.
Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1-35.
Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-—, vezan K y—
!sto	„	„ „ 3-ao!
Isto	III. B vezan K 4-—.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85.
Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1-15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K no. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K r6o, vezano K 2-35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —-90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —-82.
Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K i-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pfsaru. Trdo vezano K 2'2o.
Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K r60.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 2-70.
Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —'70.
Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —-97.
Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K i*io.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. K —-6o.
Bele, Trtna uš In trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —-90. Blehveis- Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1-70. Bleitveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K 1-30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40.
Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'2;, vezano K 3'85.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K 1-50. Krek, Socijalizem. K 575, vezano K 6-75. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K r8o, vezano K 2-20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901—2000. K 140, trdo vezano K i'oo.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —qo. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K r8o. Schweit\er, Naš društveni in shodni zakon. K 1-15.
Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-tiških društev. K 1-65.
Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3-90, vezano K 4-40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K n;,
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — Lažnjivi Kljukcc. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikova hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II.
Vsak sešitek po 37 vinarjev : Božični darovi. — Erazem predjamski. — Go malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. - Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.