PROSVETNI Ljubljana, 28. aprila 1958 LETO IX Orejnje uredniški odbor Odgovarja lož* £orn Uredništvo id iprava Nazorjeva 1-L Telefon številka 22-284 - Letna naročnina din 300.— dtev. ček. računa 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno ealožniškega oodjetja •Slovenski ooročevalec* DELAVEC (ji LA SI L O /, D K U ' K N J P K O S V K 'J' N I H D E I. A V C K V Predsednik republike Tito o kulturi in prosveti (Iz govora tov. Tita v Zvezni ljudski skupščini) Gospodarski in dr .žbeni razvoj naše države je v zadnjih štirih letih posta," pred nas zelo pomembne probleme s področja prosvete, znanosti in kulture, kakor tudi s področja socialne in zdravstvene zaščite. Skušali smo bolje vskladiti naše delo na teh področjih z možnostmi in potrebami našega gospodarskega in družbenega razvoja, kakor v prejšnji po ojni dobi. Še vedno pa smo daleč od tega, da bi mogli bi!i zadovoljni z dosedanjimi rezultati. Tem pod roč jem družbene delavnosti jc potrebno posvetiti večj" r-nost tudi zaradi tega, 1 er neposredno vplivajo na dviganje življenjskega standarda in so zaradi tega velikega pomena tudi za naš nadaljnji gospodarski razvoj, pa tudi za nadaljnje razvijanje socialističnih odnošajev v naši državi sploh. Delo zveznega izvršnega sveta na področju prosvete in kulture je bilo usmerjeno k reševanju zelo velikih in pomembnih vprašanj, kakor -.o nadaljnje izpopolnjevanje sistema družbenega upravljanja, pravno urejanje organizacije in dela kulturno-prosvetnih ustanov in podjetij ter sploh močnejše vsklajeva-nje delavnosti, prosvete, kulture in znanosti s splošnim našim razvojem in potre' mi. V tej dobi je bilo začeto tudi delo za reformo vsega našega sistema vzgajanja in :zobraževanja. Vzporedno ~ organiziranim in sistematičnim razvijanjem iniciative širokih krogov naših državljanov v družbenem upravljanju, je '.udi skupnost sama ,v pretekli dobi vzpodbujala in u-merjala posamezne aktivnosti na področju prosvete, kulture in znanosti. Poleg dotacij in subvencij, je imelo pri tem pomembno vlogo tudi ustanavljanje raznih namenskih skladov, kakor so sklad za kadre v go- spremembe. Od tod izvira tudi potreba po reviziji celotnega sistema izobraževanja in vzgajanja ter sploh potreba po izgradnji novega sistema strokovn ga usposabljanja k' irov v gospodarstvu, in to tako v pogledu strokovnega šolanja kakor v pogledu pridobivanja strokovne izobrazbe j praktičnim delom. Zato je treba tudi to vprašanje reševati vzporedno z delom na reformi šolstva, ker gre dejansko za isti problem. Delo na reformi je sprožilo tudi sicer veliko število vprašanj, povezanih ne samo z vzgojo in izobraževanjem mladih generacij, marveč tudi za izobraževanje odraslih, poleg tega pa tudi za določitev novega mesta in vloge šole in prosvetnih delavcev v naši državi. O samem predlogu novega sistema izobraževanja in vzgajanja ne bi želel govori'i, ker bo itak v kratkem dostavljen ljudski skupščini v razpravo. Tudi na področju znanstvenega in kulturnega življenja smo imeli v pretekli dobi povečano aktivnost skoraj na vseh področjih, kar je prav tako v dobrem delu posledica organizacijskega urejanja in izpopolnjevanja sistema družbenega upravljanja. Na področju znanstvenega dela je bil dosežen v zadnjem asu pomemben napredek: tako pogledu ustanovitve raznih znanstvenih ustanov in porasta števila znanstvenega kadra, zlasti mlajših kadrov, kakor v pogledu ustvarjanja povoljnih pogojev za njihovo delo. Zakon o organizaciji znanstvenega dela, sprejet lansko leto, ter organi družbenega upravljanja bodo pripomogli, da se odstranijo slabosti, kot so neopravičeno zaostajanje nekaterih panog znanosti, pomanjkanja določenega načrta v znanstveno-raziskovai-nem delu in druge slabosti. Mreža kulturnih ustanov je bila prav tako v pretekli dobi znatno in dokaj enakomerno razširjena, toda tega ni mogoče reči za vse kulturne ustanove, zlasti pa ne za nekatere, ki imajo velik pomen za množično prosvetljevanje ljudstva, kot so knjižnice, kino in drugo. Knjižnice niti po svojem številu niti po svojem knjižnem fondu še niso sposobne zavzeti tisto mesto, ki bi ga morale imeti v sistemu splošnega izobraževanja in kulturnega dviganja širokih slojev prebivalstva. Tudi stanje mreže kinematografov še vedno ni zadovoljivo, -lasti ne v velikih r~°stih in naseljih. Govoreč o fizični vzgoji mladine je tov. Tito poudaril, da je fizična kulturai zelo značilen ci-nitelj v čuvanju in krepitvi zdravja i:. delovnih sposobnosti naših državljanov. Ne moremo biti zadovoljni s tem, kar smo doslej dosegli v tem pogledu, ker veliko število otrok in mladine še vedno ni zajeto v organizirani obliki fizkullure. To je treba poudariti kljub temu, da se število tistih, ki se aktivno in sistematično bavijo s telesnim vežbanjem, stalno povečuje. Ne smemo izgubiti iz vida, da je eden izmed razlogov pomanjkanje fizkulturnih objektov, prostorov, bazenov in drugih pogojev za fizično vzgojo. Na področju socialne in zdravstvene zaščite je zvezni izvršni svet v dobi 1953—1957 posvečal posebno pozornost izgraditvi ir nadaljnjemu razvoju organov družbenega upravljanja, izgraditvi službe socialne in zdravstvene zaščite, izgraditvi sistema finansiranja službe socialnega zavarovanja in zdravstvene službe, izgraditvi zdravstvene zaščite in izgraditvi zakonodajnega sistema na teh področjih. Pri reševanju proble ao področja socialne in zdravstvene zaščite so vodila izvršni svet načela, na katerih doni naša socialistična d- ižbena ureditev, kot so pravica državljanov do dela, do zdravstvene zaščite in socialne varnosti in pravica vseh oseb, ki jim je iz kakršnegakoli ra.doga potrebna družbena zaščita in pomoč. Pri tem je bilo treba voditi računa o tem, da je obseg in višina posameznih in skupnih dajatev iz naslova socialne in zdravstvene zaščite v skladu z materialnimi zmožnostmi skupnosti in z našin splošnim gospodarskim in d-už-benim razvojem. Generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito na VII. kongresu ZKJ: Skrb za pravilno šolsko vzgojo naše najmlajše generacije, je zelo važna za našo skupnost. Elementarna vzgoja mora biti smotrna in v skladu z našo družbeno fiimaar£tskiadS »Moša^Pi^ade^ln stvarnosti°- Oblikovanje mla-vrsta drugih skladov, ustanovljenih po republikah. Polog osnovnih sredstev, ki jih dajejo za normalno delo in razvoj prosvetne, znanstvene in kulturne delavnosti krajevni in republiški organi, bodo sredstva iz teh skladov vsekakor znatno pripomogla k razvoju teh delavnosti, ki so jim namenjena. Na področju prosvete bi hotel predvsem poudariti zelo poziti- dih generacij v sposobne in zavedne graditelje nove družbe je dolgotrajno in zapleteno delo. V duhu sklepov VI. kongresa je posvetila Zveza komunistov temu vprašanju veliko skrb. Vendar vprašanje prosvete in šolske vzgoje ni odvisno samo od zadostnega števila in ven in za naš nadaljnji razvoj sposobnosti vzgojiteljskih ka-pomemben pojav. Gre za na- drov, marveč je predek v razvoju strokovnega šolstva. Povečanje števila učencev v strokovnih šolah, bi bilo še večje, ':o bi mogle v zadnjih letih strokovne šole sprejeti vse, ki so jih hoteli obiskovati in ako bi bilo pri gospodarskih organizacijah več razumevanja za izobraževanje novih strokov-nih kadrov. Na močno poveča-®teyila učencev v strokovnih šolah, je vsekakor vplivala tudi povečana skrb družbene skupnosti za razvoj teh šol s pomočjo skladov za kadre gospodarstvu, iz katerih so bila uporabljena pomembna sredstva za zgraditev novih delavnic in domov. Od ustanovitve teh skladov je do konca leta 1957 izdala skupnost za te potrebe okoli 20 milijard dinarjev. Takšen razvoj našega šolstva, vzeto na splošno, je vse bolj v skladu z našimi potrebami, da čimprej odstranimo podedovano zaostalost in da povečamo splošno in strokovno izobrazbo naših delovnih ljudi, posebno Neposrednih proizvajalcev. Takšen razvoj pa postavlja pred skupnost tudi vse večje zahteve za zagotovitev neobhodno potrebne materialne osnove, zlasti šolskega prostora v mestih in industrijskih središčih, kjer se vrši pouk še vedno v treh in celo v štirih izmenah. Ta problem je bil upoštevan tudi pri sestavi družbenega plana. V zvezi z reševanjem tega problema je neobhodno potrebno, da zastavijo okrajni in občinski ljudski odbori skrajne napore, da se iz naših šol čimprej ' -> mogoče odstranijo tretje in četrte izmene. Toda naše šolstvo se ne spopada samo s problemi materialnega 'značaja Kljub naglemu razvoju in nekaterim pomembnim uspehom v povojni dobi ; a Se ni uspelo, da bi se v r,;:m v dovoljni meri odrazile globoke preobrazbe in spremembe, so nastale v naši družbi. Poleg ostalega, način strokovi.ega Usposabljanja dela' ev ne urtre-*a Potrebam nagle industriali-*8cije naše države. Naši delavci *e morajo usposabljati ne za ®brtni, temveč za industrijski *načaj proizvodnje v skladu s Sedanjo stopnjo razvoja tehni-*e, ker so v tem pogledu nastale ^ našem gospodarstvu bistvene povezano tudi z našimi materialnimi možnostmi in gospodarskim razvojem. Pomanjkanje šolskih prostorov je še vedno velika ovira pri tem, da bi v izobraževanje docela zajeli vse naše otroke. Tega problema ne moremo več odlagati, temveč ga moramo hitro rešiti. V zadnjem času se naše družbene in politične organizacije vse bolj ukvarjajo s prosvetnimi problemi, posebno z napredkom strokovnega znanja in usposabljanjem novih, mladih kadrov v proizvodnji. Uvedba družbenega upravljanja je prispevala k temu, da se vse širši krog državljanov zanima za prosvetna vprašanja in pomaga pri njihovem reševapV organizaciji upravljanja v prosveti, zlasti v šolskih odborih, imamo že danes okoli 150 tisoč državljanov, med katerimi je precejšnje število komunistov. Zdaj delajo pri šolski reformi in učnih načrtih, ki morajo približati naše šole sodobnim potrebam proizvodnje in nadaljnjega uspešnega družbenega razvoja. Za VU. kongres ZKJ je Slovenski šoiski muzej pripravil kratek pregled gradiva, ki kaže, da so mnogi slovenski šolnik! že v preteklosti pomagali graditi sedanjo Jugoslavijo. Pri ocenjevanju tega gradiva je treba upoštevati, da so bila učitelji do leta 1869 podrejeni cerkvi, ki je budno pazila, da bi ostalo učiteljstvo zvesto njenim vzgojnim načelom. Kljub temu so posamezniki izstopali in v tisku ali na zborovanjih opozarjali svoje tovariše na napredna gibanja med šolniki v svetu. Od leta 1848 s® širili nacionalno misel in postavili zahtevo po slovenski šoli; p0 letu 1889 pa zasledimo že vpliv socialistov. Od 1900 dalje so sodelovali pri .slovenski šolsk; matici učitelji, in prdfesorJi. Ko je leta 1918 del slovenskega ozemlja dočakal nacionalno osvoboditev in je na Primorskem fašizem brezobzirno zatiral slovensko šolstvo, opazimo vpliv oktobrske revolucije tud; med slovenskimi šolniki. Posamezne publikacije, kj s® izšle v tem razdobju, to dokazujejo. V letu 1936 nastane gibanje Učiteljski pokret. To je bil sicer odsek JUU, toda vodilii so ga učitelj,! —r komunisti, ki so tako širili načela marksizma. Učiteljski pokret je zajej nad 100 učiteljev v Sloveniji. Tovariš Franc Kimovec je ugotovil v svoji razpravi »Pozitivna pedagoška tradicija in naša današnja stvarnost«, da je leto 1911 pokazalo, kako širok krog učiteljev bi mogle zajeti napredne akcije, če bi bil način dela pri pokretu drugačen. Mejniki v šolsko-prosvetnem delu so tisti dogodki, kj so vplivali na razvoj šole, učiteljsko organizacijo in s tem na prosvetno dejavnost šolnikov. Tako je pričel izdajati Andrej Einspileir, koroški rojak, leta 1851 časopis za šolo in dom »Šolskj prijatelj«. V uvodniku prve številke pravil na kraju: Pojdi taj »šolski prijatelj« po cele j prekrasne j Jugoslaviji, pozdravi prav serčno vse brate Slavljane, ter naberi in prikupi si mnogo prijateljev! — V času, ko je vzniknila ideja združene Slovenije, je šolski časopis že prvič omenil ime Jugoslavija. Po letu 1857 je bil namenjen list predvsem duhovnikom, zato je pričel izdajali 1861 Andrej Praprotnik nov časopis »Učiteljski tovariš«. Ta je izhajal vse d0 aprila 1941 in bil organizacijsko glasilo učiteljev. Pridružil se mu je »Slovenski m m i I i VSEM Članom združenj PROSVETNIH DELAVCEV, DOPISNIKOM »RALCEM »PROSVETNEGA DELAVCA« Čestitamo k PRAZNIKU DELA — 1. MAJU! UREDNIŠTVO IN UPRAVA ZDRUŽENJA PROSVETNIH DELAVCEV •m m if I i šg učitelj* (1872—1877), ki ga je urejal Ivan Lapajne. V primerjavi z UT je zastopal »Slovenski učitelj« liberalnejše nazore. Sledil mu je »Popotnik« leta 1880 (izhajal je do 1949). Ko so se leta 1889 združila učiteljska društva v Zavezo slovenskih učiteljskih društev, ie postal »Popotnik« njeno glasilo. Ustanovni občni zbor Zaveze je prvič obravnaval reformo osnovne šole. Takrat je tajnik Zaveze Fran Kocbek opozoril v svojem govoru, da se šolstvo močno dotika socialnega vprašanja in da socializem bije z železno pestjo ob dveri kot ideologija bodočnosti- Vodstvo Zaveze je bilo politično liberalno in mlajši tovariši so pričeli agitirati za vstop v socialnodemokratsko stranko. Glavni propagator je bil uči;tel) Hor-vatek. V UT je priobčenih od leta 1899 več člankov, kd prikazujejo boj za moderno svobodno šolo. Program teh učiteljev je bil priobčen v UT leta 1900. (Glej Pedagoški zbornik 1956 na strani 77 v članku: »Prizadevanje slovenskih šolnikov za reformo šolstva v razdobju 1889—1914«.) V peti točki tega programa je postavljena popolna ločitev šole in cerkve. Temu reformnemu predlogu je sledilo sodelovanje pri dunajskem društvu »Freie Scihule«. Najtehtnejši prispevek za reformo šole je napisal v tem času prof. Dragotin Lončar v UT leta 1908 pod naslovom »O šolski reformi«. Nadaljnji prispevki slede po letu 1918 že v novi državi SHS. Dr. H. Scbreiner je priobčil v Pedagoškem letopisu (1919) razpravo »Ptreosnova jugoslovanskega vzgojstva v smislu demokratizma«, Pavle Flere v UT 01919 št. 9) »Načrt preu-stnojitve šolstva in narodne vzgoje«. V svojem predlogu terja, naj obravnava šolski zakon vse šolstvo v enem zakonu. To zahtevo predvideva sedanji osnuteik šolskega zakona. Leta 1926 je učiteljstvo sprejelo v Celju »Deklaracijo«, s katero je bilo onemogočeno prizadevanje ekstremno liberalne klike učiteljev. Pričele So se širše samoizobraževalne akcije in poglabljanje v študij sociologije. Razstavljena Je knjižica Frana Zgeča »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda (1923)«. Tudi nekaj zvezkov knjižnice Buducnoet, fei jo je urejal M. B. Jankovič, je na razstavi. Sledijo posamezne številke UT, med njimi program učiteljskega pokreta dn nekaj sestavkov o izsledkih učiteljev pokretašev Razstavljen je tudi cenzurirani izvod UT Iz leta 1938 ob ŽO-le-fcnlci Jugoslavije. Razen v Tovarišu so izhajali članki in razprave v Prosveti, fei je bila priloga UT. Pokret je ustanovil tudi zadrugo Pedagoški tisk, ki je izdala 4 zvezke. Razstavljen je Ledinekov »Moj razred«. Med gradivom je dopis uprave ljubljanske policije, ki opozarja prosvetni oddelek banske uprave na profesorja Boga Teplyja, ki Je predaval o »Delavstvu in kulturi« leta 1935. Iz spisa je razvidno, da je med študenti na univerzi največ komunistov izmed absolventov mariborske gimnazije, zato ker tam študirajo marksizem. Posamezne točke iz razvoja učiteljskega gibanja, fci smo jih navedli, prikazujejo, da je bil razvoj slovenskega šolstva in pedagogike tesno povezan z razvojem učiteljske organizacije. Prvo pedagoško društvo so ustanovili učitelji v Krškem (1886). Slovensko šolsko matico so ustanovili učitelji jn profesorji (1900). Leta 1906 je bila ustanovljena Učiteljska tiskarna, ki je dajala zavetje ne le šolskemu, temveč tudi drugemu naprednemu tisku. Od izida prve slovenske originalne pedagoške knjige dr- Fr^na Kosa »Vzgojeslovje« (1890) je minilo 68 let, kar je pravzaprav kratka doba. Pedagoški tisk je od takrat precej narasel in med njim je le malo prevodov. Naw predna gibanja med učitelji so prešla od boja za slovensko šolo v šolsko reformno gibanje in nato v družbeno-politično smer ter utirala pot novim modernim idejam socializma. Leto 1945 pomeni pričetek demokratičnega šolskega sistema in z novim šolskim zakonom bo dobilo šolstvo osnovo, fei mu je potrebna, da ne bo za,ostajalo za družbenim razvojem. France Ostanek Obiski tujih delegatov prosvetnih delavcev Dne 17. in 18. aprila je bila v Sloveniji kot gost Republiškega odbora učiteljev in profesorjev delegacija češkoslovaških pro-s«efn!h delavcev. V delegaciji so bili DR. ALOJZ SELDER, sekretar Centralnega odbora prosvetnih delavcev CSR, JAROSLAV KOREŠ in LADISLAV VLACHOVSKV, člana Prezidi-ja Centralnega odbora. Gostje so si ogledali kulturne in prosvetne zanimivosti v Ljubljani in okolici. Konec meseca pa prispeta na obisk delegaciji poljskega sindikata prosvetnih delavcev, ki jo vodi njen predsednik DR. TEOFIL VOJENSKI in delegacija Svobodne zveze madžarskih prosvetnih delavcev, ki jo vodi podpredsednik MIHA-LJINA MAHOLDI. Vodja češkoslovaške delegacije dr. Alojz Šelder je ob priliki obiska napisal za »Prosvetnega delavca« pred odhodom iz Slovenije tudi poseben pozdrav prosvetnim delavcem Slovenije. ■aamsaiVBFHrtTFTi S i Učiteljem, predmetnim učiteljem in p ofesorjem SLOVENIJE Dragi tovariši in tovarišice! Delegacija strokovne zveze uslužbencev šolstvi in znanstvenih zavodov Češkoslovaške republike ki se pravkar mudi na študijskem potovanju v vaši domovini, vam prinaša tovariške pozdrave šolskih in znanstvenih delavcev. Veselimo se z vami uspehov, ki ste jih dosegli v gospodarskem in kulturnem razvoju svoje dežele. Še posebej nas je zanimal razvoj vašega šolstvo v primerjavi s predvojnim stanjem in razprava o šolski reformi. Ob svojem obisku pri vas smo navezali prijateljske stike z vašimi strokovnimi funkcionarji in učitelji. Prepričani smo, da bo nadaljnje razvijanje in poglabljanje vzajemnih stikov koristilo našim deželam in da bo prispevek k temu, da bi se bolj temeljito spoznali z uspehi pri izgradnji socializma v obeh državah in da bi potem lahko v duhu bratskega sodelovanja še bolje vzgajali socialistično mladino. Želimo vam, dragi tovariši, v nadaljnjem razvoju našega šolstva obilo uspehov. Ljubljana, 17. IV. 1958. n n B B I 5 I I i VZGOJNI VPLIV ŠOLSKE STAVBE, NJENE UREDITVE IN OKOLICE NA OTROKA TER NJEGOV BODOČI RAZVOJ Doba Šolanja Je ra človeka največkrat odločilna. Pridni? Iva ei znanje, sipoznava svet, odloči se za svoj poklic: Jzhere si poklic. Ker je v šoli več let in je oziroma bd morala biti le-ta njegov drugi dom, bomo skušali pokazati, kako šola in njena ureditev vzgojno vplivata na učenca. Ker pa sodobna šola ni in ne more biti omejena samo na delo v razredu, ampak je nujno vezana na svoje o-kolje, bomo obravnavali snov z dveh stališč: a) vpliv šole (stavbe in njene Ureditve) in b) vpliv šolske okolice na •trokovo vzgojo. Šolska stavba je ogledalo časa, v katerem je bKa postavljena, hkrati pa tudi izraz pedaigešijiSi ciljev te dobe, Ce pogledamo stavbe iz polpretekle dobe, vidimo, da imajo večinoma mračne učilnice, majhna okna in tesne, nepremične klopi. Sela te dobe ni mnogo skrbela za naloge, ki jih terja življenje. Moči mladega človeka, ki so komaj začele kliti, se niso mogle svobodno razvijati. Ničesar ni bilo v šoli, kar bi vzpodbujalo otroka, kar bi ga navajajo na samostojno delo, na orazovanjs, razmišljanje in za-Wlj.. e. Take so bile šole ske- roda po vsej Evropi. Poleg teh napak pa je biio med zadnjo vojno, posebna ■ nas, pomičnih ali požganih skoraj so odstotkov vseh lolskih zgradb in * njimi vsa k - ; ■ ■ i'’ Omeniti moramo, da je kljub razmeroma niSki stopnji razvoja šolstva pred vojno bilo nekaj dobrih šolskih stavb. Toda razvoj gradenj novih šol je bil malenkosten. Od leta 1Š45 dalje pa se je gradnja šol zelo razširila. Objektivni razlogi so sicer povzročili, da je gradnja zaostajala za razvojem šolstva in zelo povečanim številom šoloobveznih otrok. V teh kratkih letih po osvoboditvi je biio zgrajenih mnogo novih šol vseh čipov: od enorazrednih do najvlšja organiziranih—od skromnih do impozantnih. Med njimi je več dobrih stavb in ustrezajo sodobnim potrebam pouka, medtem ko imajo ostale skupno karakteristiko: zgrajene niso za potrebe naprednega pouka. To pa je razumljivo, ker smo o reformi šole začeli govoriti šele pred nekaj leti. 8 tem seveda ni rečeno, da sedanjih šolskih stavb ni mogoče u-porab&ti za sodobni pouk. Samo dejstvo, da so že šole, ki prehajajo na sodobne metode dela, dokazuje, da je to mogoče — seveda ne v celoti in povsod. Pedagoški namen našega obveznega šolan ja je, posredovati mladi generaciji tiste široke osnove splošne izobrazbe, na katerih bo spoznala svet, ki temelji na znanstvenih osnovah, v zvezi s tem pa še pojave, procese in zakonitosti v naravi in družbi. Sloni na pravilnem razumevanja ustvarjalne moči ljudskih množic in njenih materialnih, družbenih in moralnih vrednot za uspeh družbene skupnosti in oblikovanje človekove osebnosti. In končno, da z družbeno in moralno vzgojo vzgoji mladega člveka za naloge družbenega upravljanja v pogojih socialističnih družbenih odnosov. Razčlenimo nekatere navedene zahteve: šoia mora nuditi mladini dovoli široke temelje splošne izobrazbe za njen nadaljnji razvoj. stari način posredovanja tega znanja ni bil zadovoljiv. Kar je učenec slišal, je navadno hitro pozabili; kar je videl, si je laže zapomnil; tisto pa, kar je sam naredil, to je znal. Na kratko: otrok mora biti aktiven, mora slišati, videti in delati. Da pa to lahko dela, mora imeti na razpolago knjige, slikanice, navodila za delo, priprave za izvrševanje poskusov, orodje in material. Za to aktivno delo pa potrebuje učilnico. Teda ta ne sme biti prazna, temveč opremljena s prej navedenimi ipripomočki. Na višji stopnji njegovega razvoja pa mu omogočimo za to delo poseben prostor. To pravilo Jn ta zahteva veljata za vse učence vseh stopenj šolanja ter za vse predmete. Nadalje hočemo otroku razviti vse življenjske in duševne mo>Si njegove mlade osebnosti — to je vzgojni cilj reformirane šole. Dosegli ga bomo le z aktivizacijo in ustvarjalnim življenjem v manjših ali večjih skupinah, upoštevajoč tehtnosti danih nalog in stopnjo učenčevega razvoja. To pomeni za pedagoga in projektanta: a) učilnica mora biti taka, da lahko razredAa skupnost hitro dela v skupinah, »iz oči v oči«. Torej skupinski pouk, kjer skupno rešujejo naloge. Hočemo tofej učilnico, ki bo takim pogojem dela ustrezala. Ta naj bo zračna, lepa In vabljiva ter smotrno opremljena. Zgrajena naj bi bila za največ 35 učencev, približala naj bi se kvadratičr! obliki, kjer bo toliko prostora, da bo pri menjavanju skupinskega pouka k skupnemu mogoča hitra preureditev učencev in s tem tudi ustreznejši de-iovni položaj. V to učilnico sedi tudi sodobna, vsem zdravniškim predpisom ustrezna oprema. Naloga šole je tudi, da oblikuje človekovo osebnost. Zato je p®-dfcvjflovanje znanja le ena izmed poti tega procesa v oblikovanju jnjade osebnosti. Čuti naj stalno potrebo po spoznavanju nečesa novega in prisvajanju znanja. Ta njtčin pa zahteva svojo organiza-»Ijo nčno-vzgojnega procesa, na primer: otroci v i. razredu se uče črk. Sami jih izrezujejo iz papirja, sestavljajo besede in stavke. Vse to delajo v razredu med učno uro. Pri računstvu izdelujejo palčke, opazujejo vreme, gojijo cvetice, zbirajo semena, prirejajo razstave sadja, prodajajo, igrajo, recitirajo, razmnožujejo skice ter besedilo itd. Cim starejSi so šoia rji. tem obsežnejši in zahtevnejši moramo biti pri izdelavi njihovih izdelkov. Temu praktičnemu delu se pridružijo Še razni poizkusi iz biologije, fizike in kemije — vse v tesni povezavi s tehnično vzgojo. Zato je potrebna na višje organiziranih šolah tudi delavnica, kjer bi potekala politehnična vzreja, in poseben prostor za pouk predmetov, ki so vezani na eksperimentiranje. Vse te zahteve pa moramo prt projektiranju šolskih zgradb upoštevati. Dejo v reformirani šoli zahteva precej učno-vzgojnih sredstev. Skupinski in posamični pouk brez njih je nemogoč. Zato mora biti večina teh sredstev blizu učencev, to je v učilnici oziroma v posebnih prostorih, kjer si mladina na lažji, naravni in najprimernejši način pridobiva osnovno znanje in se vzgaja. Pri tem delu se aktivno udejstvuje, samostojno opazuje, sprašuje, razmišlja in dela — rešuje naloge, katere jj postavlja življenje, z razvojem teh dobrin pa jo šola priiptravlja za življenje. Na višje organiziranih šolah je potrebna še risalnica v kombinaciji s pevsko sob« ter pionirska knjižnica, združena s pionirsko sobo. Tam bi lahko pionirji brali, oziroma bi se v njej razvijalo delo pionirske organizacije. Veliko skrbi bomo posvetili tudi estetski vzgoji, telesni vzgoji in zdravju. Kako bomo tem zahtevam ustregli, je v prvi vrsti odvisno od metede dela itn materiala sploh kakor tudi od učno-vzgojnih sredstev, id jih bomo uporabljali v novi šoli. Seveda ta ne sme biti omejena samo na zaprte prostore. Povezana mora biti z naravo in njenim bogastvom, z njenimi pojavi in zakonitostmi. Zato moramo tudi telesno in zdravstveno vzgojo zajeti s širšega stališča. Za pravilno Izvedbo teh panog dela moramo imeti Izdelan natančen načrt za vso dobo šolske obveznosti. Poleg tega bo morala vsaka šola imeti prostor za telovadbo in šport, in to na odprtem prostoru, pod pokrito lopo ali v telovadnici. Te površine in prostore si j« treba v gradbenem programu zagotoviti. Pri vsaki šoli moramo predvidevati tudi potrebne površine za šolski vrt in šolsko dvorišče. y mestih imajo šole lahko skupne botanično-eko-nomske vrtove in skupne športne ter teiosnovzgojne površine, kolikor seveda ne morejo uporabljati že obstoječih telovadnic in športnih prostorov. Vsi vemo, kako se estetska, zdravstvena in telesna vzgoja krepi in razvija v lepo urejeni šolski okolici. Nujno je, da učilnico približamo naravnemu življenju. Svetla, zračna in prostorna učilnica naše nove šolske stavbe naj bo obdana, ako nam le površine to dovoljujejo, z urejenim parkom, ki prehaja v športni prostor in tehnično igrišče. Tudi zelenjavni vrt s traviščem In poizkusno njivo ne sme manjkati. Sadovnjak naj ima tiste vrste drevja, ki v kakem kraju dobro uspevajo. V njem naj ho čebelnjak, po možnosti pa še terarij in insektarlj. Vsi ti prostori omogočajo z vso svojo vsebino naravno vraščanje otroka v ustvarjalno delo. v takem okolju je mogoče globoko doživljanje resničnih pojavov iz vsakdanje stvarnosti. Pouk v tem okolju zajame mladino z vso svojo dinamiko, vzročno odvisnostjo in ustvarjalnostjo. Tu spoznava naravni razvoj, si krepi značaj in utrjuje zdravje. Kakor se je družba otresla mračnjaštva predsodkov, tako se je pouk izmotal iz učilnice in zajel prirod-no življenje z vsemi čuti. učno-vzgojni proces zahteva več zraka in sonca, poleg prijetne in vzpodbudne učilnice zahteva tudi ustrezno naravno okolico. Šolski park naj s svojo pisanostjo in lepoto vpidva na zdravo in naravno delovanje čutov jn neprisiljeno zbranost pri snovanju predstav, zaznav in vzročnih nujnosti. Tak park naj ima listavce in iglavce, vmes pa naj bodo razni grmički. Na tratah bi gojili učenci razne lepotične rastline. V parku naj bi bili tudi prostori za šolo na prostem. Zelo primerna je trata, ustreza pa tudi peščena površina. Tu imamo tudi peskovnik, pri katerem uporabljamo barvno žagovino, nameščamo prometne in geografske znake ter druge predmete. Peskovnik omogoča v nižji stopnji ponazorova-nje, služi pa tudi pri zemljepisu, zgodovini in gospodarstvu. Na koncu parka naj bi bil majhen b^zen ali ribnik kot akvarij za gojenje in opazovanje vodnih rastlin im živali. Športni prostor naj bi ležal na prisojni strani. Njegovo opremo sestavljajo športni rekviziti za nogomet, rokomet, košarko, skoke, za odbojko, plezala itd. Pri športnem prostoru potrebujemo tudi shrambo za opremo. Popoln športni prostor naj bi imel kompletno telovadno orodje kot v telovadni- Stoiletni jubilej svojega obstoja slavijo letos , v LTt Sloveniji dolenjske šole Bučka, Čatež, Fara-Vas, Mirna peč, Polom in Prečna, Vse te šole so začele s poukom leta 1853. Po pisainju šolsikih brtomiik bi sodile med navedene šole s stoletniiim jubilejem tudi šole v Cerkljah ob Kriti, Dragatašu in Podzemlju, Tega pa ne potrjujejo ohranjene originalne listine v škofijskem arhivu v Ljubljani. V Podzemlju je bilo šolsko poslopje zgrajeno in z,a pouk pripravljeno že novembra 1858 in naslednji mesec odprto, prvi učitelj Franc Mlakar, kd ga je tja imenoval knezoškof lijaki konzistoirij v Ljubljani 13. decembra 1858 (Sal komzist fasc. Metlika akt 17/467 suibdiv. 10), pa je nastopil in začel poučevati z novim letom 1850 in ne leto prej, kakor se moti kronika. V .Cerklje ot> Krki je prišel učiteljski ka-ndii-daf Jožef Čerin iz Idrije v prvi tretjini decembra 1854, s šolskim poukom pa je začel v Ma- rinčkovi hiši šele spomladi 1855, ker šolska občima poprej ni poskrbela, da bi se iz nje pravočasno umaknili najemniki (SAL konziiat fasc. Raka akti 15/417, 15/3 in 15/19 subdiv. 9). Tako se v Cerkljah njegovo službovanje leta 1858 ni začelo, ampak končalo, ker je bil isti učitelj 13. decembra 1858 poslan na novo službeno mesto v Diragatuš, kjer je nastopil 7. januarja 1859. Stanovanje so mu pripravili v občinski cerkveni hiši na Obrhu, učilnico pa v župnišču v Dnagatušu (ŠAL komzist fasc. Metlika stoti 17/493, 17/476 in 17/26 subdiv. 8). Dragaituška šolska kronika ni verodostojna, ko paše, da j,e prvi učitelj Čerin nastapid službo že jeseni 1858. Ker je tem šola že od porušenja šolskega poslopja ob bombardiranju Draga tuša 5. maja 1944 v izredno slabem Stanju — sedaj gostuje kar v treh stavbah — bo zanjo prihodnje leto najlepša slavnost, če bo mogla praznovati svoj stoletni jubilej z otvoritvijo novega šolskega poslopja, ki bi ga bilo treba takoj začeti postavljati, ker sodobno šolsko poslopje ne bo moglo biti zgrajeno že v petih mesecih, kakor je bil primer z gradnjo prvena šolskega poslopja leta 1850. Šole, ki letos praznujejo stoletni jubiieij, so nastaile v dobi Bachovega absolutizma, ko so bile kulturno-gospodarske razmere bistveno drugačne od da-nalšnjjilh. Šolstvo je bilo docela pod vplivom cerkve, ki si je v reakciji na terezijanske ta jože-finske reforme s tako imenovano* Politično ustavo nemških š®], objavljeno leta 1805, prisvojila nadzorstvo nad šolskim poukom ta vzgojo. Po tej politični šolski ci. Kjer bodo Imeli telovadnico s tuši in WC prostori, shramba ni potrebna. Tu si utrjuje mladina svoje zdravje, uri telesno prožnost in mož, postaja prisebna in pogumna in si krepi značaj. Tehnično igrišče je na drugem koncu parka, kamor bi otroci hodili med odmori zaradi razvedrila. Tam bi lahko imeli gugalnico, ping-pong mizo, rusko kegljišče, prostor za Igre s preskakovanjem medi risi itd, Nlzfko drevje in grmičevje bi dopolnjevalo estetsko in vzgojno stran tega prostora. Alpinetum bi bil na kraju tehničnega igrišča. Na njem hi gojiili in opazovali planinske rastline in tiste redkosti, ki jih otrok ne vidi povsod, šolski vrt bi razdelim na: a) vrt kot učilo z zvezi s poukom določene stopnje, b) vrt za pouk gospodinjstva, c) vrt za učnii kader. Vremenska opazovalnica bi nam dala podatke o vremenu, o padavinah, zračnem tlaku, toploti, vetru Itd. Pri taki ureditvi šole In njene okolice bi otroci spoznali mnogo pojmov za razvijajoči se pouk, razširil bi se jim besedni zaklad, povečala umska in ročna spretnost, stopnjevalo bi se nagnjenje k delu. Navajali bi se na skupne dolžnosti in pravice ter na tovarištvo v družbi. Prijeten razred hi življenjsko povezovali z urejeno okolico v celoten izobrazbeni proces. Otrok bi bil samoiniciativno zakoreninjen v družbi, iz nje bi zajemal, ob njej in z njo bi rastel v kremenitega človeka. Rajko Pardubsky ustavi, imenovani v listinah tuicM šolski kodeks, je cerkev lahko uveljavljala svojo voljp v šolstvu vse do 14. maja 1869, ko je Avstro-Ogrska izdala Državni zakioin o ljudskih šolah. Ker se je s konkordatom leta 1855 vodstvo ta nadzorstvo cerkve nad osnovnimi šolami še ofcreipilo, so pozneje pridali takim šolam, ki so nastale v obdobju med 1855— 1869, tudi naziv konkordatske šole za razliko od poznejfih, od cerkve neodvisnih šol. Sicer pa je eeirkev še poslej vodila verska pouk vse do ločitve šole od cerkve. Učitelji, ki so bili uslužbeni po določbah Politične šolske ustave, so morali opravljati tudi cirganistovsko in cerkovniško službo, da so si svoje prejemke nekoliko povečali, obenem pa so se olajšala bremena občin, ki jim tako ml bilo treba vzdrževati za vsaiko od teh služb posebnega uslužbenca. Kolikor je učitelj potreboval cerkovniiištoe-ga pomočnika, da ga je nadome- ščal, ga je taonal plačata sam. Plače učitelj »i prejemal od države, ampak j® bilo njegovo vzdrževanje urejeno s tako imenovano napovedjo (fasijo) dohodkov in izdatkov učiteljske, o rganistovske ta cerkovrniSke službe. Za to je morala poskrbeti ob ustanovitvi šole po določenih navodilih šolska občima. Medtem ko je toiil minimum letne plače po Politični šolski ustavi sprva določen na 130 goldinarjev, se je po letu 1848 povečal na 200 .goldinarjev. Siromašnim šolskim občinam je k učiteljski plači prispeval normalni Maki fond. Z napovedjo dohodkov in izdatkov določeno učiteljsko letno plačo so plačevali z demaimimi prejemki ali pa z denarjem dm nataraili(jiam.i. Prejemki v naturi so bili ponekod precejšnji, a marsikje jih ni bilo lahko z ‘bero v celoti izterjati. Za pokojnino učitelja jn njegove vdove je bilo slabo poskrbljeno. Z učiteljevo vdovo in otroki so ravnali kot s sirotami. boi najiboljiši v okraju, naziv vzorni učitelj, ta šola, na kateri je učil, vzorna šola. Po politični šolski ustavi iz leta 1805 je bil predpisan za kandidate za učitelje triviialk le trimesečni tečaj na glavni šoli. Po uspešno dokončanem tečaju z izpitom je kandidat dobil spričevalo za pomožnega učitelja, že po enoletnem poučevanju n po dovršenem 20. letu Starosti pa se je smel prijavit za učiteljski izpit. K temu je bil pripu-ščem, če se je dekanijski šolski nadzornik prepričal, da njegove metodične apocobnosti, vzdrževanje discipline in morala ustrezajo. Po uspešno opravljenem izpitu pri čkofijatoem konzi-storiju je dobil spričevalo od višjega šolskega nadzornika s formulo: Predlaga se kot uči- telj. Kandidati za učitelje glavnih šol, ki so obiskovali predpisani šestmesečni pedagoški tečaj na normialki, so bili lahko nameščeni kot pravi učitelji tudi brez takega praktičnega učiteljskega izpita. Od leta 1843 do 1867. leta, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno učiteljišče, eo se učiteljiščniki pripravljali na svoj poklic na pripravljalnem kurzu ali na preparan-daji, na kateri je trajal Študij sprva le eno, pozneje pa dve leti. Učiteljske službe so delili z razpisom. Razpisano mesto je učitelj dobil najprej le provi-zomo, po treh letih neoporečne službe pa je lahko prosil za stalno namestitev. Na službenem mestu je bil učitelj pod stalnim nadzorstvom krajevnega župnika, ki je bil učiteljev predstojnik ta nadzornik. Delati je moral po njegovih navodilih in nasvetih, 'kakor tudi po nasvetih okrajnega šolskega nadzornika, ki je bil dekan in obenem tudi konzistonailini svetnik. Ta je imel stike z~ okrajnim glavarstvom in še posebno s škofijskim kanzitst»rijem, pri katerem je bil višji škofijski šolski nadzornik, ki je nameščal, premeščal in odstavljal učitelje ter o spremembah v šolstvu obveščal deželno glavarstvo, kaiteiremiu je pošiljal tudi poročila za posamezna obdobja. Sole po vaseh so bile v kon-kordatski dobi še vedno organizirane kot trivialke talko, kakor jih je uvedla Marija Terezama z Občim šolskim iredom leta 1774. Razlika je bila v tem, da so nemščino v njih le še redkokje poučevali. Predelovale so snov le dveh razredov glavne šole. Verouk je poučeval krajevni duhovnik, navadno župnik. Na-meisto trivialne šole so jih imenovali tudi župnijske šole In v lokali j ah lokali jstoe. En učitelj je moral v njih učiti tudi 80 do 100 učencev dopoldne ta popoldne, po potrebi pa celo ’ do 200 učencev teko, da jih je razdelil v dva oddelka ter enega učil dopoldne, drugega pa popoldne. Ce si je svojevaljEio najel učiteljskega pomočnika, ga je moral sam plačati. 2e od Marije Terezije uzakonjena šestletna šolska obveznost od 6. do izpolnjenega 12. leta starosti je bila v veljavi do izida pomagailii z golim venbaldzmom, z učenjem n® pamet in utrjevanjem učne snovi v teanju, pisanju in računstvu. Sele z nastopom na učiteljišču šolskih učiteljev se je dvignilo šoteko delo z boljšim ponazarjanjem, črfcovalno metodo pa je spodrinila .normal-no-besedna metoda. Polagoma so uvedli nove predmete in končno tudi realije. Po , raznih pedagoških . načelih in stopnjan so po prvi Svetovni vojni uvedli v šolsko delo strnjeni pouk s koncentracijskimi slikami. Uveljavilo se je življenjsko izhodišče z dramatiko dogajanja, ki je privedlo k novodobnemu oblikovanju socialističnega človeka. Od šol, ki slave stoletni jubilej svojega dela, so imele lastno poslopje že ob svojem začetku šola v Čatežu, šola v Mimi peči ta šola v Prečni, V Čatežu so ustanovili šolo po zaslugi lokaiista Jurija Kobeta, po rodu doma iz Starega trga ob Kolpi, ki je prodal župljanom svojo hišo in jih ■ pregovoril, da so za šolo agnadiad posebno po- slopje. Šolska kronika glede tega nima natančnih podatkov. Ker učiteljska plača pred začetkom pouka še ni bila službeno do-čena, je lokalni kaplan Kobe obljubil učitelju letno 20 goldi- narjev iz cerkvenega denarja, ki so iga darovali aromiarji kapeli na ZaipilEzu. (ŠAL župn. fasc. CaJtež pod Zaplazom akt 12/370 in 37/921). prva učitelja sta 'bila organista brez učiteljske izobrazbe, ta sioer Martin Boštele (1858—4860) ta Matevž Draksler (1880—1862). Pozneje določena letna plača za učiteljsko orga-nlstovsko in oerkovniiško službo ja bila zaradi mnogih kajžarjev y šoflski občini tako nizka, da j s moral za minimalno plačo prispevati znaten delež normalni šolski fond. v osemdesetih letih je občina dozidala šolskemu poslopju prvo nadstropje za stanovanjske prostore, leta 1S0S pa je zaradi prevelikega števila učencev preuredila iupiravite4.ie-vo stenovanjje v piritltčju v drugo uč®ntco. Pri tem je potem tudi ostalo. V Mimi peči so začeli pri-pnavljafl šolo že leta 1856, ko j© bdi oirganlilslt Franc Hribernik poslan v Prezid za učitelja. Do- ločili so učiteljsko, organistov-sko in oerkovniiiško plačo, bi je klijiub obtežnosti župnije presegla takratni minimum le za dtoibre 3 goldiiniairjia Če bi učitelja namestili že jeseni 1856, bi stanoval v mežimairiji, poučeval pa v zasilnem lokalu, ki bi sprejel okoli 30 otrok. Šolsko poslopje so začeli zidati spomladi 1857. Novembra istega leta je bilo dvonadstropno poslopje že dograjeno ta tudi opremljeno. Škofijski konzistarij j« napisal namestitveni dekret 7. decembra ta iga pnelail na Bloke učitelju Matevžu Juretilču, ki je prosil za premestitev. Na novem službenem mesta je začel poučevati kot provizorni učitelj leta 1058. Da bi pred otvoritvijo redne šole v Miiimi peči bila zaisliilna šola, v kateri da so učili duhovniki — kakor piše šolska kronika — za to ni v listinah nifcake opore. Mirna peč je bila v fconkor-dateki dobi težko službeno mesto, zlasti v moralnem pogledu. Juredič je tem vzdržal komaj 2 leti, nato pa je obupal nad učiteljsko službo ta raje odšel spomladli 1860 v Radovljico za notarskega koncipienita- Prizadeli slo ga preveliki zaostanki v plači. Tudi njegov naslednik Emanuel Tomšič se tem ni dobro znašel. Leta 1868 je dal ostavko na službo in fcomzistorij ga je odpustil (ŠAL konzist. fasc. Novo mesto akti 16/234, 16/363, 16/434, 16/64, 16/100, 16/18, 16/88, 16/101, 16/375, 16/413). V dvonadstropnem šolskem poslopju, ki je imelo ob dogra- ditvi le eno učilnico, so sčasoma uredili iz stanovanjskih ta kieifc-nh prostorov še tal učilnice in mmo tega še eno najeli v gasilskem domu. V Prečni so odprli šolo 6. novembra 1858 v novem šolskem poslopju, ki je imelo eno veliko učilnico in učiteljsko stanovanje s jpratiktinamii, Tu je bilo razmer roma dobro stuižtoeno mest®. Učitelj — prvi je bil Tavzes — je dobil v užitek zelnik ta poleg denarnih prejemkov na papirju tudi precejšnje prejemke v naturi (52 hlebov kruha, 22 klobas, 80 mernikov pšenice, 17 mernikov prosa, 40 mernikov ajde ta 20 veder vina). Leta 1907 so v Prečni sezidali drugo večje šolsko poslopje s tremi učilnicami. Stamo šolsko poslopje odtlej za šolo niso več uporabljali. V Fari je bil prvi učitelj Čerin, ki ni bil nameščen redno z dekretom škofijskega kosnzisto-ritjia, ampak ga jie ‘najeti kar župnik. Po poklicu je, bil davčni poduradnilk, župnik pa ga je namestil kot podučiitelja. Služboval je do konca aprila 1859. Še istega meseca je nastopjl kot provizomi. učitelj Leopold Abram, po rodu iz Idrije, kjer je ahaolviiral prepamandni kurz lete 1858. Ta se je v Fani dobro vživel in prosil leta 1863 za dč-finaitivinio namestitev, ki jo ja tudi dosegel. Letno plačo je imel odmerjeno samo v denarju (ŠAL konzist. fasc. Kočevje akti 18/259, 18/472, 18/14, 18/28). Šola je bila v gostilniški hiši, ki jo je kupila občina. Imela je eno učilnico ta učiteljsko stanovanje (dve sebi, kuhinja, klet in drvarnica). Ker poslopje pozneje šoli ni dovolj ustrezalo, se je preselila v bližnjo Vas, kjer je krajevni šolski svet leta 1893 kupil hišo z vrtom ta njivo. Staro hišo je dal podreti ta na njenem mesta sezidati nova enonadstropno šolsko poslopj e, ki je bilo dograjeno in odprto 12. septembra 1899. Med zidanjem šolskega poslopja je bil pouk v ‘Privatni hiši v naselju Potok. V šolskem letu 1893/94 j® bila šola ‘tudi v Petrini v nekem privatnem salonu, ki ga je deloma uničil ogenj 9. septembra 1894. V Polomu je začel s poukom v župnišču lokalist Martin Bar-lič. Poučeval je predmete tnivi-aline šole do leta 1863, ko je bilo zgrajeno šolsko poslopje, v katerem je nastopil pivi svetni učitelj leta 1866. Ciste letna plača učiteljske, organdistovske in cer-kovmiškie službe je tu znašala 210 goldinarjev. V Bučki so urediti učilnico v župnišču, v katerem je šola gostovala do leta 1896, ko je dobila lastno novo šolsko poslopje z dvema učilnicama. Prvi učitelj v Bučki je bil izprašan učiteljski kandidat Danijel Fajgelj, ki je bdi tja dekretiiiran 7. decembra 1857, poučevati pa je pričel ja-nuanjia naslednjega leta. Plačo so-mu določili v denarju s pravico prostovljne žitne in vinske bere (ŠAL, konzist. fasc. Raka akti 15/233, 15/354, 15/436 in 15/496). Od teh šol je ostala ves čas enorazredna le šola v Polomu. Oštete šote so se po uvedbi (Nadaljevanje na 3. strani) Sola Polom Stara šola Prečna Sola Mirna peč Do treh tet učiteljeve službe vdova ni »Imela pravice do po- Državnega zakona o ljudskih kojnine. Od lete 1860 dalje so sj šolah, ki je splošno šolsko db-učiteljii pomagali s pokojnin- vezmost podaljšal za dve leti. skkn fondom. Učitelji fconkerdafelke dobe so Izobrazba učiteljev je bila poučevali po zastareli čritovalni komaj zadostna. Le tisti učitelj, metodi ta po predpisanih uičbe-ki je bil naravno inteligenten in mikih, ka so jih, če jih je imela sposoben za samoi&obraževanje šola dovolj pri rokah, sdromaš-s pedagoškim čutom, s* je lahko milna otrokom deloma podarili, deforo uveljavil in dobil, če je deloma posodili. Učitelj! so sl Sola Čatež Šola Fara vas Nekaj misli o reformi ocenjevanja učencev v šoli Stevilčn-o ocenjevanje učencev Je nedvomno eden izmed najbolj anahronističnih temeljev obstoječega šolskega sistema, je karakteristična sestavina tradicionalnega šolskega duha naše šole. Razumljivo je, da ne bomo mogli reformirati šolskega dela, če ne bomo zamenjali tudi sedanjih nerealnih šolskih ocenjevalnih metod. Kadar ocenjujemo delovne rezultate v materialni proizvodnji, lahko uporabljamo eksaktna merila; proizvode lahke zmerimo in stehtamo, njihovo kvaliteto in kvantiteto lahko prikažemo z nespornimi številkami in grafikoni. Ko gre za neposredno ocenjevanje delovnih rezultatov v duhovni proizvodnji (če si smem dovoliti ta izratz zaradi nazor-nejše primerjave), številke odpovedo. — Koncerta ali likovne razstave, literarne umetnine ali pa tudi znanja in vzgojenosti ne moremo objektivno adekvatno oceniti in izraziti s številko. (Za številčno ocenjevanje učencev je dal švicarski pedagog Dottrens duhovito prispodobo z lekarnarjem, ki bi tehtal zdravila na kolodvorski namesto na analitski tehtnici!) Objektivna neadekvatnost številčnih ocen v šoli in številne pedagoško destimulativne posledice ter negativne posledice za učenca v mentalno-higien-skem pogledu, ki izvirajo iz takega ocenjevanja, nas obvezu-jejto, da reformiramo šolsko ocenjevanje učencev. Kako reformirati številčno ocenjevanje? Na to vprašanje bo morala odgovoriti prej ali slej , poleg pedagoške prakse predvsem naša pedagoška teorija. — Najradikalnejša rešitev bi bila nedvomno v deskriptivnem ocenjevanju. Deskriptivni način ocenjevanja pa je za učitelja najzahtevnejši način ocenjevanja učencev, ki si ga moremo misliti. Prva in osnovna zahteva takega ocenjevanja namreč je, da mora učitelj natančno poznati učenčeve enkratne splošne in posebne razvijajoče se psihične lastnosti. Pri sedanjih razredih s 40 in več učenci, ko poučujejo učitelji zaradi pomanjkanja učnih moči namesto normiranih 22 tedenskih učnih ur, 30 ur in še več, in to redno v dveh, ponekod celo v treh izmenah, je razumljivo, da ne pozna učitelj ob koncu šolskega leta pri predmetnem pouku učencev niti po priimku. Kako daleč je od poznanja učenčevega priimka do poznanja njegove dinamične psihične strukture, dejanskega znanja in vzgojenosti, mi ni treba posebej pojasnjevati. Uspešno deskriptivno ocenjevanje učenčevih učnih rezultatov m vzgojenosti je torej odvisno v prvi vrsti od učiteljeve strokovne sposobnosti in prizadevnosti, sekundarno pa še od cele vrste materialnih in drugih činiiteljev. Tega se moramo zavedati, da ne bi dejstev po-enostavljlli. Pogosto srečamo ljudi, ki trdijo, da izraža že sedanja šolska ocena avtomatično, sama po sebi, tudi učenčeve delovne moralne kvalitete. Predvsem iz šolska prakse pa vemo, da to ni res. Za pridobitev kakega znanja sta potrebni predvsem inteligentnost in pomnenje. Ta ali oni učenec mora, na primer, trdo delati in se mora neprimerno več truditi za srednje kot njegov sošolec za odlično oceno. Z drugimi besedami: doseženi učni rezultati učencev niso premosorazmerni z njihovimi delovnimi moralnimi kvalitetami. To je nesporno dejstvo in zato moramo tud; v tem pogledu napraviti odločen korak naprej.. Če bi nas kdo vprašal: kaj cenimo bolj, inteligentnost ali marljivost, bi rekli, da nam je ljubši manj inteligenten, pa zelo marljiv človek, kot inteligenten lenuh. Če torej ni marljivost v primerjavi z inteligentnostjo manj vredna človekova kvaliteta, zakaj je potem ne bi ocenjevali posebej, poleg ostalih delovnih moralnih kvalitet, že pri učencu v šoli? Pri sedanjem načinu ocenjevanja dejanskega dela in truda učencev sploh ne upoštevamo, če ga pa upoštevamo, ravnamo napačno, ker s tem še zmanjšujemo adekvatnost ocene za znanje. Znanje in marljivost učenca, kot rečeno, nista eno in isto, zato ju tudi ne moremo oceniti in izraziti z eno samo oceno in to še najmanj v obliki ene same številke. Iz navedenega sledi, da je nujno treba uvesti posebno ocenjevanje, učenčevih delovnih moralnih kvalitet, saj to terja neizogibno tudi pedagoški smisel šolskega ocenjevanja sploh. Oglejmo si nekaj najvažnejših delovnih moralnih kvalitet, ki bi jih morali ugotavljati pri učencih: pozitivne: marljivost, vztrajnost, prizadevnost, čut odgovornosti, vestnost, natančnost, doslednost, potrpežljivost, voljnost, požrtvovalnost, odločnost, samostojnost itd., negativne: lenoba, popustlji- vost, zanikrnost, pomanjkanje čuta odgovornosti, brezvestnost, površnost, nedoslednost, nestrp-vost, zanikrnost, pomanjkanje valnost, neodločnost. Ocena kvalitete in kvantitete učenčevega znanja na eni strani ter ocena njegovih delovnih moralnih kvalitet na drugi strani ne bi povsem zagotovili že sami po sebi pedagoške stimulativnosti šolskega ocenjevanja, če ne bi navajali v bodočem spričevalu obvezno tudi še učenčevih šolskih in domačih delovnih pogojev. — Ne da bi se spuščali v podrobnosti, naštejmo na kratko nekaj najpomembnejših šolskih in domačih delovnih pogojev, ki bistveno funkcionalno pogojujejo učenčevo znanje in njegovo vzgojenost in zato sodijo v šolsko spričevalo:. Šolski delovni pogoji: ustrezni šolski sistem, ustrezni učni načrt, organizacija pouka, prva ali tretja izmena, opremljenost šole z učnimi pripomočki, zadostno število učiteljev, ustrezna šolska oprema, ustrezni šol- ski prostori, kvaliteta šolskih učbenikov itd.; domači delovni pogoji: pravilna ali nepravilna družinska vzgoja, odnos ataršev do šole, ali ima učenec dovolj časa za pripravo na šolo, družinske gmotne razmere — zaslužek staršev, stanovanjske razmere, število otrok v družini, oddaljenost učenca do šole, učenčevo zdravstveno stanje, učenčevo domače neposredno in posredno okolje. * Sedanji način šolskega ocenjevanja povzroča ogromno škodo posamezniku in skupnosti. Če bi mogli to škodo eksaktno prikazati, potem ne bi bili tudi v tem pogledu tako kriminalno ravnodušni, kot smo- Potrebovali bi vsestransko poglobljene in sistematične analize sedanjih metod in tehnik šolskega ocenjevalnega sistema ter analize okolnosti, ki ta ocenjevalni sistem pogojujejo, površinski prikazi problematike (kot je n. pr. ta) ne morejo služiti za trdno osnovo reforme. — Kdo nam bo napravil omenjene analize in izdelal predloge za nove ocenjevalne metode? Kdaj se bo to zgodilo? Kdaj bomo eksperimentalno preizkusili nove zamisli v praksi,, da bi jih bili upravičeni adaptirati pozneje v vseh šolah? Cel niz vprašanj — kdo bo odgovoril nanje in — kdaj? Jože Širec Prvo zvezno posvetovanje o likovni vzgoji otrok v Sarajevu Od 11. do 13. aprila je bilo v Domu kulture Vogošce pri Sarajevu prvo zvezno posvetovanje o likovni vzgoji oirok, ki se ga je udeležilo preko 100 likovnih pedagogov iz vse Jugoslavije, med njimi 17 iz Slovenije. Na posvetovanju so bili prebrani naslednji referati; 1. prof. H. Kulenovič (Sarajevo): Načela in naloge likovne vzgoje otrok. 2. prof. T- Nikolovski (Skoplje); Možnosti in pomen izven-šolske vzgoje otrok. 3. prof. A. Gerlovič (Ljubljana): Problemi likovne vzgoje mladine. - 4. prof D. Berakovič (Zagreb): Problemi kadrov likovne vzgoje. 5. prof R. Ivančevič (Zagreb): Vloga in značaj ogledovanja umetniških del. 6. prof. B. Karlavaris (Novi Sad): Rastave otroških risb. Poleg teh je arhitekt B. Bernardi govoril o eleijmtih sodobne umetnosti (s projekcijami), zagrebško podjetje »Zora film« pa je predvajalo nekaj diafil-mov s področja mladinske ilustracije. Bilo bi preobširno, če bi se podrobneje zadržali pri vseh re- Odkritje spomenika Srečku Kumarju Okrajna ljudska odbora v Gorici in Kopru in občinski ljudski odbor v Dobrovem so sprejeli pobudo Učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič« in bodo postavili v Kojskem v Brdih spomenik velikemu slovenskemu umetniku Srečku Kumarju. Srečko Kumar je bil pionir naprednega slovenskega zborovskega ustvarjanja. Njegov pomen je za razvoj naše glasbene kulture izredno velik. Bil je eden najvežjih vokalnih dirigentov in modemih oblikovalcev naprednih pesmi, ki je znal navdahniti glasbene ustvarjalce za ustvarjanje neštetih skladb. Povezoval je skladatelje vseh jugoslovanskih narodov in je naravnost revolucionarno v času največje nacionalne nestrpnosti vzgajal nacionalno kulturo in vnaSal v koncertne programe napredne skladbe avtorjev vseh jugoslovanskih narodov. Srečko Kumar ima ogromne zasluge, da se je v letih fašizma ohranila slovenska pesem in slovenska kultura na Primorskem. Kot izredni dirigent učiteljskih in drugih pevskih zborov v Trstu, Zagrebu,. Ljubljani, Kopru In drugod je širil kulturo naše pesmi in kulturo narodnih običajev doma in po svetu. Spomenik Srečku Kumarju bo Učiteljski pevski zbor odkril dne 25. maja na dan občinskega praznika v Kojskem v njegovi rojstni vasi v Kojskem. Njegov lik je izdelal akademski kipar Boris Kalin. Ob tej priliki bodo v Kopru in v Brdih pod pokro-vitejstvom dr. Aleša Beblerja tudi druge slovesnosti. Na predvečer odkritja spomenika bodo v Portorožu odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je Srečko Kumar umrl. Popoldne pa bo v Tartinijevem gledališču v Piranu svečana akademija, na kateri bodo sodelovali Glasbena šola iz Kopra, katere ustanovitelj je bil Srečko Kumar, učiteljski pevski zbor »Emil Adamič* in drugi. Drugi dan bodo v Kojskem slavnostna občinska seja, spominska svečanost na grobu, odkritje spominske plošče na rojstni hiši in odkritje spomenika. Popoldan pa bo sknpn) na- stop pevskih zborov z godbo Ljudske milice in še druge spominske slovesnosti. Ob tej priliki bo obiskalo Brda večje število pevskih zborov, ki bodo gostovali po briških vaseh. Odbor za postavitev spomenika bo ob tej priliki izdal tudi posebno brošuro, v kateri bodo razen člankov o delu in pomenu pokojnega Srečka Kumarja tudi tehtni prispevki o gospodarskem, zgodovinskem in kulturnem pomenu naših Brd. To bo obenem prva večja brošura, ki bo v besedi in sliki prikazala življenje in razvoj Brd, zato bo obenem tudi neobhodni priročnik za šole. Ta dan, ki je obenem Praznik mladosti, bo tudi posebni praznik za prosvetne delavce, saj je bil pok. Srečko Kumar eden med največjimi vzgojitelji naše dobe. Dediščina njegovega poslanstva še ' edno oplaja naše zborovodje in pevske zbore. Šole s stoletnim jubilejem (Nadaljevanje z 2. strani.) splošne osemletne šolske obveznosti z avstrijskim Državnim zakonom o ljudskih šolah teta 1869 polagoma širile in odpirale nove razrede, deloma zaradi hitrega naraiščanjia šolootaiskujočih otrok, deloma zaradi napredka prosvete. V dvorazrednico se ie najprej razširila šola v Mimi preprečila splošna gospodarska in denarna kriza. Tudi na prvotno zelo raztegnjenem okolišu šole Fara sta sčasoma nastali dve novi šoli: ena v zahodnem in ena v vzhodnem delu. Z e zgodaj se je izločil v soteski ob Kolpi pod slikovitimi Kuželjskim! stenami samostojen okoliš šole Kuželj. Zaradi prevelike oddaljenosti so »s&sr&rs rs rrs ?srrs& 11905). Svoj razvoj pred Teh iih reSil Mihael k ' Teh težav jih je --------------- -------- mIpT,-° s0 zakliu- Vardjan, upokojeni financar m gositilnii&ar, po rodu iz Crnom- čile šola Faira-Vas kot troraz-redmica (1922) ,šoli Čatež (1939) in Bučka (1940) kot štlrlrazrednici, šola Prečna kot petrazrednica (1935) in šola Mirna peč kot šestrazrednioa s štirimi paralelkami (1939). Ze pretesni štirirae-rednj šoli v Bučki je. banska uprava 19. junija 1940 dovolila Peti razred, ki pa ga z novim 'šolskim letom ni odprla. Prvotni šolski okoliš se je po- lja, ki je začel poučevati leta 1885 v privatni hiši v Kužlju za mesečno odškodnino po 40 krajcarje/ za učenca. Ta zasilna šola se je leta 1901 preselila v novo, za šolo kupljeno poslopje, zgrajeno za gostilno leta 1896 SolQ je postala redna leta 1903 s prihodom regularnega učitelja. V vzhodnem delu prvotnega okoliša šole sovati najboljše in hvalevredne učence, so imele šole Bučka, Fa-ra-Vas in Mirna peč. Črnih knjig, ki so služile za vpisovanje težje vzgojiljivih učencev zaradi disciplinskih prekrškov, te šole niso imele. Med NOB so bile šole v hudem položaju. Pouk so več ali manj prekinjali boji, sicer pa tudi druge nevšečnosti. V Bučki in Polomu pouka ves čas vojne sploh ni bilo. V Bučki in njeni okolici so se po nasilni preselitvi Slovencev naselili Kočevarji. Vsa šolska poslopja niso dočakala osvoboditve. Vojna vihra je razdejala dve poslopji, in sicer v Čatežu in v Polomu. Šolsko poslopje v Čatežu je bilo požgano in je pogorelo 10. septembra 1943. V Polomu je poslopje propadlo, čeprav ni bilo požgano niti porušeno. Ostalo vim ozemlje okrog Kostela, ki je no- Či, Prečni in Vari so sicer ostala peti razred, ki pa ga z nastali in odcepili manjši okoliši novo ustanovljenih šol, ki so danes v njunem sosedstvu. S tem so preoddaljenim šolarjem omogočili ta olajšali redni obisk šole. V prvotnem okolišu miimo-Peške šote so odprli dve šoli, in sicer šolo Karteljevo v Dolj-nem Kairteljevu pod Hmeljn:-kom s šolskim letom 1910-11 in šolo Globodol v Gornjem Glo-bodolu 12. februarja 1929. Tud: Po tem zmanjšanju šolskega okoliša je morala ostati šola v Mirni peči pri pouku v dveh izmenah. Število učencev na tej Soli je do druge svetovne vojne stalno naraščalo, po osvoboditvi Pa je nekoliko padlo. Medtem ko se je vpisalo ob pričetku rednega pouka 1858. leta 33 Učencev, je dosegel vpis v za-tetku šolskega leta 1836-87 že število 318 in v začetku šolskima leta 1940-41 število 424. V nama,ščaj oči stiski za učilnice so račeli v Mirni peči pripravljati gradnjo novega šolskega poslopja že leta 1928. Kupili so stac-kaaii prostor in dali izdelati načrt za veliko šolsko poslopje z 8 učilnicami in prostori za kme-ttjsko nadaljevalno šolo Kljun tomu do zidanjia pred vojno n, Prišlo, ker je vse nadaljnje delo vo ustanovljeni šoli priključilo cela, vendar so utrpela več ali tudi nekoHko naselij iz šolskega manj škode. Učiteljske in šolarske knjižnice ®o bile z arhivom vred popolnoma uničene v Bučki, Čatežu, Mirni peči in Polomu, skoro po-delomia okoliša Banje Loke. Na tem ozemlju, ki ima te majhne, zaselke, so organizirali novo šolo v Kostelu, ki so jo najprej odprli kot ekskurandmo šoto iz Ba- .polinoma v Fari-Va katerim je prazaprav namenjen. N j ego-, va vsebina je večkrat predol-govezna in pretežka za to stopnjo. Ilustracije an slike mnogokrat ne morejo prispevati k likovni vzgoji, pa tudi k estetski vzgoj,; ne (Jarše). Tisk in vsebina Cicibana nista primerna za 1. razred. Vsebina je pretežka, tisk predroben. Ciciban naj bi imel v svojih številkah vse do novoletne jelke, vsaj do polovice obsega tiskanega z velikimi črkami, ker je namenjen predvsem učencem !• razreda, po seme-skom (Tone Tomšič — Ljublja-stru pa z nekoliko mastnim ti-na). Razredniki II. razredov izjavljajo: Za učence II. razreda je Ciciban pretežek in nerazumljiv Sestavki so predolgi in v neks tenih se tudi vsebina odmika jedru. Izrazi so pretežki za te stopnjo otrok. Dobro bi bilo, da bi kratka vsebina spisov dala močan poudarek na družbeno in še posebej na moralno vzgojo. Snov sestavkov naj se približa novemu učnemu načrtu, še posebej pa spoznavanju narave in družbe. Otroci hi raje brali kaj lažjega, kar jim je bližje, ne pa o vzporednikih, česar še ne razumejo in jim tudi ne moreš razložiti. Tudi slike v Cicibanu so odmaknjene otroškemu življenju in otroški fantaziji, saj ne morejo razumeti novega stila slikanja in risanja. Želijo _ si več ugank in križank (Šentvid-Ljubljana). Ciciban ima zadosti sestavkov, ki so primerni za učence II. razreda. Tudi zbirka čebelica je privlačna in otrokom razumljive vsebine, tudi ilustracije ugajajo ( Homec). Mladinska literatura (Ciciban, Čebelica) naj bi nudila učencem do konca prvega polletja več teksta z velikimi tiskanimi črkami. Sedanjega tiska učenec 1. razreda v tem času ne zna rabiti. Večbarvna slikovna dela v čebelici bi bila privlačnejša. Pionirski list je bogat, vendar za najmlajše reven (Ponikve). Zelja je, da bi bilo čtivo v Cicibanu res primerno za naše mlajše šolarje, t. j. za učence 1-, 2. in 3. razreda. Zal se to mnogokrat pozablja in.se piše o stvareh, ki jih otroci v tej dobi ne morejo doumeti. Tudi črke v naslovih so včasih tako skrotovičene, da jih male glavice težko razberejo. V slikah in risbah naj ne bo onih pošastnih obrazov, divjih oči, surovih kretenj, ker to ne vpliva najbolje na učence v tej starosti (Temenica). Razredniki III. rannedov so mnenja: Ciciban ima mnogo sestavkov, ki otroke te starosti zanimajo. Dečki so zlasti navdušeni nad sestavki, ki govore o tehniki, n. pr., prva' ladja na atomski pogon, sestavki o satelitu, sestavek o hidrocentralah. Na tej stopnji otroci te sestavke že razumejo. Prijajo jim tud; partizanske zgodbe, kot je bila Partizanova breskev in Pionirji pred 15. leti. Deklice so bolj vnete za pravljice (Šentvid -Ljubljana). O Čebelici imajo sledeče mnenje: Zaželene so domače pravljice, ne samo tuji prevodi. Otrok se ne znajde v tujih izrazih in okolju. Slikanice naj bodo estetsko barvane. Starši težko žrtvujejo denar za mladinske liste, ki so dovolj dragi, otrok pa potem ne najde v mladinskem tisku tistega, kar bi moral (Semtvid-Ljubljana). Učenci radi segajo po teh knjigah. Odlično pa nam mnoge od njih tudi služijo pri pouku (Vič-L j ubl j an a.) Čebelica prinaša velikokrat slabe, nevzgojne pravljice, n. pr-, pravljica Miška sii izbira ženina; polna je verskih poj -mo v, katerih otroci, zlasti naprednih staršev, sploh ne poznajo. Pri mas ali po svetu je še mnogo boljših pravljic, ki bi bile vzgojne,;še od te. Vsekakor bi morali bolj paziti, kaj dajemo našim otrokom v knjigah (Moste). V drugem razredu, drugo pol-, let je, Čebelica že ne zanima več otrok, treba bi bilo objavljati zanimivejše tektse. Manjka jim kratkih dramatskih sestavkov. Teksti so mnogokrat predolgi in brez oprijemljive vsebine, niso plisiani za 7 do 8-letme otroke. Črke, zlasti pa napisi, morajo biti preprosti, jasni, ne pa podobni rebusom. Tudi z ilustracijami v Cicibanu so mnogokrat otroci zelo nezadovoljni. Rajši manj ilustracij in bolj preproste, da bo namen dosežen. Čebelica je vsebinsko posrečena z izjemo Miškin ega ženina* Doslej so se ogrevali za Čebelico tudi zaradi ilustracij, ker so bile dokaj razumljive (Vrtača-Ljubljaina). Knjižice Čebelice naj bi kile vsaj v začetku šolskega leta (do 3. številke) tiskane z velikimi črkami, z malo teksta in več slikami. Ilustracije v čebelici so mogoče na umetniški višini, vendar za otroke včasih v neužitni obliki (Zlata vrtnica) (Brezovica). Pionir: Na Pionirja v tretjem razredu otroci še niso naročeni, ker je pretežak. To ie list za učence višjih razredov. Najbolj zanimiva rubrika v tem listu je »Zgodovinski mozaik«, ki je otrokom 3. razreda še tuja, ker se še ne učijo zgodovine same (Sentvid-Ljubljama). Pisci člankov v Pionirju naj tekst pritagode učni tvarini tako 3. in 4. razreda (Tone Tom-šič-Lj ubljana). V Pionirju so nekateri spisi pretežki za t0 stopnjo. Učenci zelo radii prebirajo pisemca pi- * emirjev. Tako se seznanjajo s problemi, zgodovino in drugimi stvarmi -iz raznih krajev Slovenije. Ilustracije so zadovoljive (Brezovica). Pionirja se učenci 4. razreda vsak mesec zelo razvesele. Navdušeni so nad krajšimi sestavki, zlasti nad sestavki v obliki povestic. Najprej preberejo dopise drugih pionirjev, pitam se lotijo križank. Z velikim navdušenjem be!ro poročila o športu, žal pa jih ni v vsaki številki (Šentvid-Ljubljana). Bionir je po vsebini za to stopnjo (4. razred) dnevnega razvoja otrok pretežak in je po vsebini zato neprimeren (Mengeš). Pionirski list: Članki so glede na gospodarska in politična dogajanja nujni, morali pa bi biti nekoliko primerneje sestavljeni za to stopnjo. Iz področja znanosti in ■ tehnike s,o članic p,0 vsebini otrokom težko razumljivi (Mengeš). Pionirski list naj bi prinašal čimveč sestavkov, ki naj služijo kot dopolnilo k učnemu načrtu, posebno iz spoznavanja narave in družbe (T. Tomšič -Ljubljana). Ko dobe učenci novo številko, najprej pregledajo vs6 slike in dopise pionirjev. Seveda jih najbolj zanima, ali je med dopisniki tud; kak dopis njihovih znancev. Z navdušenjem sledijo razvoju tehnike. Prav gotovo bi med našimi; pionirji našli dovolj prostovoljcev za polet s satelitom v vesolje* Zgodovinski mozaik jih vedno navduši, zlasti, kadar jim je njegova snov iz zgodovine že kolikor toliko znana. Seveda tudi pustolovsko zgodbo zelo radi bero (Sentvid-Ljublana). Tudi ostali mladinski tisk Pionirja in Pionirskega lista je vsebinsko primeren za 3. de 4. razred. Pionirski list naj bi prinašal sestavke o pomenu zgodovinskih in drugih dogodkov vsaj teden prej, da te sestavke, lahko obravnava učitelj skupno z učenci pri slov. jeziku ali zgodovini. Pozdraviti je izdaje oziroma ponatise knjig, ki služijo učencem kot domače čtivo (Homec). Sinji galeb: Želimo, da bi pri tej knjižni zbirki izšlo več del domačih avtorjev, čeprav imajo in radi bero tudi te knjige, ki prihajajo. Dobro bi bilo, če bi ta knjižna zbirka izdala Zupančičeve »Sto ugank« ali Aškerčeve poezije (Sentvid-Ljubl.j ana). Želimo več del domačih pisateljev da bi jih lahko izkoristili kot predpisano domače branje (LjUibLjana-Prule). Pri Sinjem galebu so nekatere knjige za podeželske otroke vsebinsko pretežke, posebno za 4. in 5. razred. Ti otroci še niso tako razgledani kakor nekateri mestni, ker se starši premalo ukvarjajo z njimi (Brezovica). Obzorja: Pravljice Obzorja otroci zelo radi berejo, ker so kratke im zanimive. Pogrešamo pa v njih nekoliko več slik, ki bi otroke še bolj pritegnile in jim še bolj vzbudile zanimanje za to knjižico in branje. Splošno: V zbirkah mladinske knjige naj bi bilo več snovi iz domačega slovstva, manj prevodov. Nekatere naklade so bile premajhne (Jurij Kozjak, Visoška kronika), čebelica naj v zbirkah upošteva predvsem pravljični svet, domačo snov, ne pa prevede z odmaknjenim svetom im tujimi imeni in kraj.; (Cerknica). Snov v mladinskih listih j® večkrat pretežka, zlasti v Cicibanu za prvi razred. Isto velja tudi za Pionirski list* Vendar pa ga učenci radi bero. Zelo radi rešujejo križanke (Grahovo). Za mladinski tisk se učenci zelo zanimajo. Nestrpno priča- kujeio v»ako številko -m jo z veseljem prebirajo. Navdušeni so nad pisanimi slikam; v Cicibanu. Zgodbe iz partizanskega življenja jih zelo zanimajo, mikajo pa jih tudi krajše pravljice in povesti. Na žalost v Cicibanu prevladuje mnogo dolgih beril, katerim otroci, k; se še borijo z branjem, vsebinsko ne morejo slediti. Taka berila niso primerna za obravnavo v šoli, mi pa rad; uporabljamo Cicibana namesto čitanke im si želimo vsebinsko dobrih in kratkih sestavkov. Razredniki elememtainnih razredov pogrešajo predvsem beril z velikimi tiskanimi črkami. V četrtih razredih uporabljamo pri branju Pionirski list, siaj j® v njiem mnogo zanimivih člankov iz vseh področij. Pionirji se zanimajo predvsem za življenje svojih vrstnikov in za šport* Poljudno pisani članki o dogodkih v svetu seznanjajo pionirje z življenjem izven domo-vime. Manj privlačen za osnovno šolo je Pionir. Članki so za to razvojno stopnjo pretežki, zato si ta list ne utr© peti med mladino. List je primernejši za višje razrede, predlagamo, da bi imele ilustracije' na ovitkih tudi ustrezno pojasnilo v tekstu (Brdo). Mladinski tisk — Sinji galeb in Kondor — naj bo natisnjen, v toliki nakladi, da ga dobe tudi stalni naročniki na šolah. Dedek Mraz je namreč pokupil vso naklado Sinjega galeba in tako so otroci, stalni naročniki, ostali brez knjig (Homec). Mladinski listi naj prinašajo več pripovedk, pravljic, zgodovinske povestice v lahki »Miki iz življenja živali tn iz' zemljepisa, kakor potovanje Po Attri-ki, Aziji in drugih celinah (Smarje-Ljublj ana). pionir ne ugaja, bil naj bi manj literaren im bolj praktičen (Temenica). Z mladinskimi listi so učenci zadovoljni. Liste v celoti preberejo vsi učenci, pa ttldi starši so redni bralci in ga pohvalno ocenjujejo* Učencem pa dela težave branje besed oziroma imen v tujih jezikih. Zato želijo, da bi bila ta imena v oklepaju pojasnjena z izgovarjavo. Nadalje sl želijo še več zabavnega čtiva (predlog za zbirke Mali Pavliha), ki bi vseboval smešni ce, zabavne uganke itd. Mladinske zbirke učence zelo privabljajo. Tu naj bi se založnica ozirala na obvezno čtivo v šolah, ne pa morda obratno. Zato bi bila nujna povezava z učitelji in profesorji. Ti naj bi sestavili seznam obvez-' nega čtiva in tem naj bi sledila izdaja knjig. Zavedati se moramo, da se šole glede na majhne proračunske postavke za šol. knjižnico ne morejo založiti z zadostnim številom vseh izšlih knjig teh zbirk, k; bi zajele tudi še širši krog bralcev, kjer ni javnih knjižnic (Šmartno v Tuhinju). Dobro bi bilo, da bi šoli omogočili nabavo celotnih zbirk Kondor, Čebelica in Sinji galeb, S tem bi se obogatila šo-larska knjižnica, učenci pa bi dobil; dobro čtivo (Gornje jezero)* Izvrsten pripomoček pr; pouku je mladinska knjiga Veselo potovanje. Zelo dobre so bile tudi pravljice in zbirke Bilo je nekoč. Škoda, da nič več ne izhajajo, ker so bile zelo dober pripomoček pri pouku. Dobro je, da otroci berejo tudi take vrste ; godb, bi jih seznanjajo z našo preteklostjo in razvojem človeka (Vič-Ljubljana). Tudi pakiranju pošiljk je treba posvečati več pažnje, zlasti Pionirskega lista, da ne bo prihajal na šolo raztrgan in celo zamazan (Homec). . Drago Vončina LETOVIŠČE ZA PROSVETNE DELAVCE IN MLADINCE Biro za mednarodno zamenjavo mladine in študentov Jugoslavije že več let pripravlja na jadranski obali mednarodna mladinska letovišča, ki so pripraven kraj za srečavanja naših in tujih mladincev. Ta letovišča so: v ZADRU, v KRALJEVIČI in v DUBROVNIKU. Mladim učiteljem, predmetnim učiteljem in profesorjem, katerih poklic je vezan na znanje tujih jezikov, kakor tudi učencem srednjih in strokovnih šol, omogoča tako letovanje priliko za konverzacijo, saj se z vsakodnevnimi razgovori s tujimi letoviščarji zboljšuje znanje tujih jezikov. Tako letovanje omogoča prijeten in udoben odmor v šotorih, ki so postavljeni v gozdičkih ob sami obali. Tudi zabavno-družabno življenje \ takem letovišču je pestro in zanimivo. V družabnem oziru ** ustreza to letovišče normalnemu življenju. V navedena letovišča se sprejemajo le osebe v starosti od 16 do 35 let. Cena za dnevni penzion v Zadru in • Kraljeviči }e din 450.—, v Dubrovniku pa din 500.—. Skupine, ki imajo več kot 20 oseb, imajo 10% popusta, vodič take skupine pa ima brezplačno bivanje Prijave za letovanje, skupinske ali posamezne, sprejema: Biro za medjunarodnu razmenu omladine i stude-nata Jugoslavije — Beograd, pit1 lah 374, Trg Maixa-Engelsa 1-a. < V prijavi je treba navesti točno število udeležencev letovanja, čas za letovanje in kraj letovanja. Obenem s prijavo je treba nakazati 20% zneska za letovanje kot akontacijo. Ta znesek je treba nakazati na naslov biroja in tekoči račun številka: 103-T-964. Vsa nadaljnja navodila ali informacije se lahko dobijo pri biroju v Beogradu. Republiški odbor X Šolstvo doma in po svetu %*&&Kiihwu šulu Hiadgn^t ti\ soiska reionna so še v" avlah obeh aadstropij vsod prav zadovoljivo. Sveti provazordčmo uredild po eno delajo zelo dobro. šolstko sobo. Pri pregledu prosvetne dejav- Vsa Indija jo poz.p.a pod tem Smemom in tudi svetu nj tuja visoka šola na prostem, ki jo j« pred 57 leti ustanovil veliki indijski mislec In pesnik Ra-bindranath Tagore na zapuščenem samotnem posestvu svojega očeta v nenaseljenem Predelu Bengalije. Staro rodbinsko posestvo Šanthviketan leži v bližini mesteca Bolpur, oddaljenega nekako 150 km od Kalkute. V svoji izpovedi »Moja pedagogika*, objavljeni v Prosvet-nem delavcu, sam zgoščeno opisuje svoje nazor© in težnje, ki so ga privedli d0 ustanovitve lastne »šole modrosti«. In prav to mi je dalo pobudo, da po pripovedovanju E. O. Hoppeja, ki je med obema svetovnima vojnama obiskal Santiniketam. področje Taigorejevega življenj, skega deda, dopolnim opis edinstvenega vseučilišča, ki se ne da primerjati z nobenim drugim na svetu. Bežno gledano se človeku dozdeva le kot uresničenje estetskega domisleka, globlji vpogled in merilo njegovih učnih uspehov pa vodi do prepričanja, da bodo Santini-ketan nekoč še imenovali skupno z Oxfordom, Harvardom in Scrbonno. Prvo pobudo za ustanovitev te šole je dala Tagoreju nepozabna bol, ki jo je pretrpel kot otrok med ikaimenitim! sivimi stenami strašnč, puste šolske sobe, »kjer se občuti le ožina zamrežene bodočnosti in revščina pohabljenih življenjskih možnosti«, kot je sam nekje zapisa]. Ustanovil je šolo kot oži-votvorjenje staroindijske sholastične tradicije, ki jd je bil namen, nai mislec spoznava ničevost življenja le v gozdni samoti. Za cilj svoje šole je označil: popolno svobodo duha, oblikovanje člšvefca', Usi ne obstane v polžji hišici navad, in zdrav razum, ki se more okrepiti le v razkošju narave-Pra-v skromen je bil začetek šole ob njeni! ustanovitvi leta 1901. Najprej je obstajala le deška šola, nato ji je bil priključen zavod za. raziskovanje orientalske kulture, temu spet zavod za zahodno-vzhodno sodelovanje in tovarištvo — pro-sto vsem plemenom, barvam in verani. Tagorejeva šola je rasla se razvajala postopoma. Z vsakega potovanja po Evropi ati Ameriki se j© filozof vračal z novimi načrti. In kakšno je danes zunanje lice univerze na prostem? Sredi stroge pokrajine rdečih peščenih gričev in kameinitih reber, posejanih z redkimi bornimi datijevimi palmami, se nad bleščeče zelenimi pqlj anami vrstijo skupine senčnega drevja. »Ko sem prdšeii v Santindke-tan,« pripoveduje E. O. Hoppe, »je bilo pozno popoldne jo učne ure mnogih majhnih skupin slušateljev Pod drevjem so se ravno končale. Prvotno sem imel vtis nastavljene mj podobe, tako namenoma slikovit se je zdel pogled na študentke, ki so v svojih pisanih sarijih prihajale po parku. Rumeni budisti, dekleta v modrem in škr-latu, mladeniči V belem so se nenadno gnetli v telesnih igrah, v ]iu-j-'.tsu dn v plesu z meči-In ko je napočil mrak, je sledna za vse, za učence in učitelje. »ura premišljevanja. Ta vsakdanja vaja v koncentraciji ni nobena »ura«, traja le deset minut. Deset minut nepretrganega molka, deset minut, v katerih se vsakdo vda z vso mogočo intenzivnostjo 1-e svojim najljubšim mislim, deset minut polnega doživljanja samega sebe, da se čas raztegne v uro. »Ura premišljevanja« teče bodisi na prostem ali pa v popolnoma prazni in neokrašeni stekleni šolski kapeli. Čas po večerjj je posvečen razgovoru, izmenjavi misli, razpravljanju vseh z vsem-j o umetnosti, književnosti, dnevnih vprašanjih, napredku sveta/ Te debate so neverjetno mnogo-stranske in vzpodbudne, saj jih ne oživljajo le zakladi edinstvene šolske knjižnice, temveč še bolj raznovrstnih naziranj, ki jih zastopajo obiskovalci r, vsega sveta.. Resnično: tam najdete ob vsakem času obiskovalce z vsega sveta, m sicer obiskovalce najbolj intelektualnih tipov«. Hop-pč je naletel tam na mladega Američana, novinarja, ki se je že šest let klatil po svetu in se povsod in povsem vedno' vživel v domačine: v Santini-ketanu je hodil prepasan z do- sti do gradnje stanovanj tn cest ima tam svoje mesto. Zanimivo je, da ima tudi ljubljanska Akademija upodabljajočih umetnosti slušatelja, ki je v Šantiniketamu študiral na akademiji za likovno umetnost. Kot jugoslovanski štipendist je prišel 30-letni 'indijski slikar izpopolnjevat svoje znanje k nam. Nedavno je za Knjižnico Čebelica ilustriral sta.ro indijsko pravljico »Miška si izbira ženina«. Vsak prosvetni delavec se o tem lahko sam prepriča. Glavni štirje zavodi Tagore-jevega vseučilišča so sledeči: Zavod za preučevanje sanskrta, indo-logije, budistične literature, islamskih in - zaratustrskih naukov; umetniška šola, ki jo je ob Hbppejevem obisku vodil Rabindranath Tagore; glasbena šola, ki jo je tedaj upravljal Dinendranath Tagore in končno »College«. ki služi predvsem modernim sociiailnim in političnim vedam. Na j višja misel kolidža je: Svetovni mir v sporazumu sveta. Naj ob sklepu navedem na kratko še nekaj podatkov o možu svetovnega slovesa, pomembnem indijskem pesniku in Jeseni bosta na Viču dve osemletki: v sedanji osnovni šoli in v sosednji gimnaziji. Višja gimnazija ostane. Na Brezovici bo vsaj za sedaj nepopolna osemletka s šestimi razredi, po potrebi kasneje morda tudi na Vrhovcih. Prezreti ne smemo nižje glasbene šole, ki je občinska proračunska ustanova. Uvrstila se je med najboljše glasbene šole v Jugoslaviji. Na lanskem vsedržavnem glasbenem tekmovanju v Beogradu je dosegla drugo mesto. Letos ima 389 učencev ter 15 stalnih in več honorarnih predavateljev. Družbeno upravljanje je po- nosil v viški občini tudi ne moremo mimo občinske ljudske knjižnice, ki je edina proračunska knjižnica v Sloveniji. Odprli so jo letos 8. februarja v Domu DPD Svoboda Vič in ima trenutno 1585 knjig ter kvalificirano knjižnjičarko, Ker je viška Svoboda odstopila knjižnici v svojem domu sobo, ji je občina zgradila cel trakt. Ureditev in oprema knjižnice jo je stala 910.000 dinarjev. Da bi se prosvetna dejavnost v občini, ki jd posveča taka zgledno pozornost, lahko smotrno in nemoteno razvijala, bi viški prosvetni referat vsekakor potreboval lasten odsek. —vipi— JESENI DVA ŠOLSKA JUBILEJA tdjem, indijskim pokrivalom le- filozofu samem, ki je doživel 1 * • -r-x ' • • 1'* L« — 1 —- rN V\.r\ 1 |V> 1 1-, /NO /NON-* /N.O.O 4, I £^,4- TJ /N N /N WN 4 /N dij. Dalje je bila tam neka nemška žena, ki je imela in vodila v Frankfurtu ob Maini popolnoma moderno šolo; in neka Francozinja z ameriško potovalno ustanovo; Rusi, Japonci, Angleži, najduhovitejše vrste. Tagorejev tajnik Charaht-varty je bil ponočen z Danko, ki je prišla šele nekaj mesecev prej v Indijo, postala Hindu. nosila kastovski znak in =e r-n-kazala še v sariju in sandalih. Tagorejeva univerza je dostopna vsakomur, toda ob dveh pogojih: popolna vzdržnost mesa in verska strpnost proti vsakomur- Ni pa to morda le šola verstva, modroslovja in ljubezni do človeštva. Tudi vsak praktični študij od umetnosti do poljedelstva, od književno- polnih osemdeset let- Rojen je bil 1861 leta v Kalkuti. Kot doktor je Rabindranath Tagore odšel za predniki v svojem dragem Santiniketanu leta 1741. Njegovo literarno delo je bilo Dve sto let klasične gimnazije v Mariboru Častitljiv jubilej bo praznovala jeseni mariborska klasična gimnazija. Pred dve sto leti je pričela delati kot jezuitska popolna klasična gimnazija v tedanjem Mariboru. Razmere so bile tisti čas pač take, da je imela cerkev glavno besedo.. Tudi ta gimnazija je žc imela predhodnico v nepopolni ruški cerkveni gimnaziji. Dijaštvo je bilo na narodnostno mešanem slovensko-štajerskem ozemlju s koroškim zaledjem tja do prve Jugoslavije dvojezično, vendar so prav na klasični gimnaziji v izredno bogato, saj zajema nad Mariboru že v cesarski Avstriji sto zvezkov lirike, dram, romanov In filozofskih razprav. Pisal je največ v bengalščini. Predvsem so v zahodnem svetu znane njegove pesniške zbirke »Gitandžali« im »Vrtnar« ter drama »Poštni urad«. Tagore je biil tudi glasbenik. Ne le zložil, tudi uglasbil j« okrog dva tisoč bengalskih pesmi, ki jih v San-timiketanu prevajajo v notno pisavo zapadnjakov. Leta 1913 je bil počaščen z Nobelovo nagrado. Viktor Pirnat Šolstvo v občini Ljjubljana-Vič Me loko površno! Naj bo že tako ali tako — ni Prav, da so že drugič odgovorni ljudje »prezrli« osemletno šolo v Renčah, ko so sklicevali sestanke strokovnih aktivov iz več občin iz bližine Nove Gorice. Res je, da je ta šola šele s petim razredom, enakovredna. ostalim bivšim gimnazijam, pa čeprav ima tudi 6., 7. in 8. razred predmetni pouk, le Po drugem učnem načrtu, menda za razrede višje osnovne sole brez tujega jezika. Bržčas je enakopravna z osta-[imi osemletnimi šolami v občini in okraju. To potrjuje uradno priznanje osemletne šole. Vse skupaj bi človek še kar opravičil, če bi bili na tej šoli že sami izkušeni Kadri. Prav teh pa ni, saj so tam pretežno sami učitelji, ki bi bili kot začetniki predmetnega pouka tem bolj potrebni raznih navodil, hospitacij, skupnih poaovorov in posredovanj izkušenejšega prejšnjega gimnazijskega kadra, da ne Govorim o koristnosti medsebojnega znanstva, o koristnosti Pedagoških in metodskih napredovanj in v «vetov. S tem hočem samo opozoriti Odločujoče forume, da tudi na osemletni šoli živi prosvetni kader, ki nim.a ravno rožnatih pogojev nri svojem delu dokaj nemirno mladino, goji Po globoke želje po tesnih sti-.m z drugimi prosvetnimi de-®uci drugih osemletnih šol in G mnazij naše občine, pa tudi .sosednjih, saj od tega ne ’’0 mel koristi le prosvetni kader, mriveč predvsem šolska mlačna. _er Viška občina sega preko Kozarjev in Bokale daleč na Barje tja do Notranjih in Vnanjih goric, Brezovice, Podsmreke in Šujice, na drugi strani pa čez Trnovo v Mestni log do Sibirije in Zelenega loga; v sredini zajema poleg Viča vso Rožno dolino, Cankarjev in Drenikov vrh ter ves južni del Šišenskega vrha. 26.871 ljudi prebiva na tem ozemlju. Mestni predel šteje 24.602 prebivalca, ostalo je kmečki predel, šoloobveznih otrok ima občina trenutno 1245. Ti pa ne hodijo vsi v šolo na svojem področju, ker so jim nekatere druge bliže. Tako jih zahaja nekaj v Dobrovo in Podpeč, nekaj v Borovnico, okrog tristo osnovnošolskih otrok obiskuje šole občine Ljubljana— Center, nekako toliko tudi njene nižje, 174 dijakov pa višje gimnazije. Poleg IX. gimnazije na Viču, ki je popolna, so v občini tri osnovne šole: na Viču, v Notranjih. goricah in na Brezovici, na Vrhovcih pa gradijo novo šolsko poslopje. Otroške vrtce, samo za predšolsko mladino, ima občina štiri dn so pod skupno upravo. Vseh otrok je v vrtcih 144, z 11 vzgojiteljicami in otroškimi vrtnaricami. Še več je v občini strokovnih šol, ki pa so deloma pod upravo OLO Ljubljana: tehniška srednja šola, gradbena srednja šola z internatom, ki je pod viško občinsko upravo, kovinarska vajenska šola, šola slepih (re- __________ publiška) ter nižja glasbena šo- sledeče: la. Omeniti maramo tudi Študentsko naselje. Zanimivost zase je Dom gradbene srednje šole v Gerbičevi ulici. Streho im oskrbo daje 363 njimi 2 na učiteljišču, 1 na srednji vzgojiteljski šoli, 2 na višji pedagoški šoli in 2 na filozofski fakulteti. Razpolaga s posebnim skladom treh milijonov dinarjev. Ustavimo se pri osnovnih šolah v občini! Osnovna šola Vič ima v 23 oddelkih 919 učencev in učenk Učilnic premore 14. Poleg glavnega poslopja ima eno učilnico v stari šoli, dve pa v sosednji gimnaziji. Na učenca odpade 0,79 m2 prostora! Pouk teče v dveh izmenah. Učiteljski zbor šteje poleg upravitelja 37 učiteljic. Mimo viške nima občina v mestu samem nobene osnovne šole več. Stara grabenska šola je zdaj del tehniške visoke šole. Šoloobvezna mladina v onem predelu mesta se množi, zato je že predvidena nova šola v Trnovem. Lokacija še ni določena,-pač pa je za načrte odobrenih poi milijona dinarjev. Na Brezovici imajo novo šolsko poslopje. V stani šoli so učiteljska stanovanja. Sest učnih moči, med njilmi en moški, poučuje tam 206 otrok. Na učenca odpade 1,1 ms prostora. Osnovna šola v Notranjih goricah ima 120 učencev s tremi učiteljicami in enim učiteljem. Na učenca odpade 1,48 m2 prostora. Tudi na teh dveh šolah je pouk v dveh izmenah. Povpre-ček ,za vse šole viške olbčine znaša 1,12 m2 prostora na učenca. Poreklo obveznih šolarjev je iz delavskih družin 31%, kmečkih otrok 27%, iz družin nameščencev 22%, ostalih 20%. Vsak učenec stane občino letno 14.996 dinarjev. Sredi med Vičem in bokav- znatno prevladovali Slovenci, medtem ko so na realni gimnaziji imeli besedo Nemci. Marsikatero glavno slovensko ime je izšlo iz letošnje mariborske ju-bilantke. Jubilejni zbornik, ki bo izšel ob jesenskih proslavah, bo odkril bogato in pisano življenjsko podobo našega tako pomembnega vzgojnega zavoda na severni meji. Deset let učiteljišča v Novem mestu Letošnjo jesen poteče deset let, odkar se tudi v srcu Dolenjske izobražuje učiteljski naraščaj. Velika potreba po pedagoškem kadru na Dolenjskem je zavednim prosvetnim delavcem v Novem mestu že nekaj mesecev po osvoboditvi narekovala nujnost potrebnih ukrepov. V začetku julija 1945 so organizirali prvi pedagoški tečaj, ki je po treh mesecih dal 36 učiteljskih tečajnikov. Moški so bili trije. V oktobru istega leta pa so požrtvovalni pedagdlikj delavci dosegli, da je takratno ministrstvo za prosveto LRS izdalo dekret o ustanovitvi I. letnika v Novem mestu. Vpisalo se je šest dijakov in 22 dijakinj; s poukom so pričeli 14. novembra 1945. Poučevali so profesorji novomeške gimnazije in tamkajšnji učitelji. Mladi zavod ni ostad brez pretresov. Zaradi premajhnega števila dijakov je bil sredi poletja 1946 spet ukinjen. Njegovi pobudniki pa niso mirovali. Organizirali so nov, še daljši pedagoški tečaj, končno pa tudi uspeli, da je ministrstvo za prosveto LRS s 15. marcem 1948 izdalo odlok, naj se jeseni ponovno odpre I. letnik učiteljišča v Novem mestu, kar s« je tudi zgodilo. V naslednjih letih se je zavod razvil v popolno učiteljišče, ki je dado naši ožji domovini že nekaterega prosvetnega delavca. Za desetletni jubilej pripravlja novomeško učiteljišče posebno i z v e s t j e, ki bo izšlo v začetku novega šolskega leta 1958/59. —at Vajenske in posebne šole v koprskem okraju Koper m Postojna dobita v bližnji bodočnosti višek svojo novo šolsko agradlbo, ki bo pomenila za kraj in okraij važno pridobitev. V Kopru bodo zgradili industrijsUo-kovinarsko šolo, ki bo med največjimi gradnjami v Slovenskem Primorju, v Postojni pa bodo za pospeševanje gozdarstva v LR Sloveniji še letos pričeli graditi gozdarski šolski center. V koprskem okraju so štiri vajenske šole in dve ženski obrtni šoli. Vsepovsod je seveda stiska s prostorom, saj se izmed 4S3 obrtnih vajencev, kolikor jih okraj šteje, šola tu komaj 48%, vsi ostali pa se morajo raziti na razne šole širom po Sloveniji. Nujnost zahteva ustanovitev novih vajenskih šol tn z njimi v zvezi potrebnih domov. Lani je v okraju opravilo 129 vajencev pomočniški, 27 obrtnikov pa mojstrski izpit. Letos predvidevajo za 2% izpitov več. Predpisanega izpita ni opravilo 57 vajencev. Obrtna zbornica bo morala temu vprašanju posvečati večjo pozornost. Organizirati bo treba čim več strokovnih tečajev za izpopolnitev strokovnega znanja. Paziti bo tudi treba, da bo v večjih delavnicah zaupana skrb nad vajenci strokovno najbolj sposobnim delavcem. Za otroke, ki so na zdravljenju v Bolnici za sklepna in kostna obolenja v Valdoltri, je ObLO Koper že v septembru 1956 ustanovil posebno šolo z dvema oddelkoma, to je za obvezno šolanje In za predšolsko vzgojo. Zdaj je izdal že dirugo odločbo o spremembah določbe o ustanovitvi te šole, ki je proračunski zavod ObLO Koper. Po odločbi vodijo šolo neposredno šolski odbor, učiteljski zbor in upravitelj šole po določilih splošnega zakona o vodstvu šol. Upravitelja šole imenuje ObLO Koper. OBČINA KOZJE SKRBI ZA ŠOLSTVO Vsekakor - je zeio zanimivo prisluškovati mnenjem m željam mladin? glede pripravljajoče se šolske reforme. Glede tega smo že marsikaj zamudili. In v tem je eden izmed vzrokov, da vzbuja vsak novi šol-skoreformni ukrep precej nez upanja in večkrat celo pravi preplah med dijaki. Sami se štejejo za »eksperimentalne osebke« in na rovaš tega valijo marsikatero krivdo za svoj šolski neuspeh. O tem ve mnogo-kaj tisti, ki jih zna poslušati in jim dovoliti, da povedo svoje mnenje tudi o tej stvari, in kos liko upravičene kritičnosti je nabrane v njih glede šolske reforme! Iz mnogih slučajnih pomenkov z njim; o šolskj reformi sta se mi vedno izluščili predvsem dve veliki njihovi pričakovanji: 1. da bo šolska reforma pomedla z mnogim nepotrebnim balastom sterilnega strokovnja-štva in prisilila pedagoge, da bodo stopili iz začaranega risa svojih strok in dijakom pri vseh predmetih povezovali podatke posameznih znanstvenih podro-čiij, hkrati pa sj sami izoblikovali pozitiven odnos do vseh vrednot modernega življenja in vrednot človeškega duha. Edino tako upajo, da jih pedagogi ne bodo več vzgajali za svoje minule ideale, temveč za njihove, jutrišnje. 2. da bo šolska reforma »reformirala« predvsem odnos med pedagogom in dijakom. Reči moramo, da se tj dve »veliki pričakovanji« dijakov začuda ujemajo z modernimi dn naprednimi vzgojnimi pojmovanji. Tako je torej podoba, da je duha naprednih in modernih vzgojnih prizadevanj prej zaslutila naša mladina kot pa marsikatera pedagogi. Kakor ja sicer to v mnogočem dokaj paradoksno, tako je pa tudi nekako umljivo: mladina bolj intimno in živo dojema ritem ter duha sodobnega življenja, njegovo imperativnost. Mladina gleda vedno daleč naprej v jutrišnje življenje, večina pedagogov pa jo nemalokrat hoče ogreti za minule, včerajšnje ideale, za katere so bili oni vzgaljani. In iz tega se dostikrat rojeva usoden nesporazum med mladino in njenimi vzgojitelji. Krivda za takšen položaj vsekakor pada na vest takšnih pedagogov, ki se niso naučili gledati z mladino vedno naprej v prihodnost. Tako je mladina intuitivno v mnogočem bolj kot mnogi pedagogi zaslutila cilj moderne vzgoje, to je vsestransko razvitje osebnosti in vseh možnih sposobnosti ter spretnosti, hkrati pa tudi razvitje konstruktivnega odnosa do vseh vrednot modernega življenja. Zato pa tudi naša mladina že dlje časa ne prizna za svojega oblikovalca tistega pedagoga, ki nima pozitivnega odnosa do vseh vrednot sodobnega življenja in duha, ki je začaran samo v eno znanje, brez posluha za ritem življenja okrog sebe, ki ni vsestransko razvita osebnost, ki se ne vživi v valovanje in duha današnjega časa, ki nima v sebi najširše vrednostne klaviature, ki nima konstruktivnega odnosa do vseh oblik človekovega udejstvovanja. Mladina namreč spoznava vsak dan sproti, da danes uspe v življenju samo tisti, kj Ima izoblikovan posluh za kar največ vrednot današnjega časa, ki ni torzo v svoj.©m duševnem in osebnostnem razvoju, ki je dinamičen ih zato uspešen v begotnosti modernega življenja. Lepo .ilustracijo za -prvo pričakovanje« dijakov šolske reforme najdemo v teh osmo-šolčevih besedah, ki jih je napisal ob slovesu od gimnazije: »Poslavljam se. Zbogom gimnazija! Pravite, da ste nas pripravili za univerzo. Kakšna usodna zmota! Vse moje znanje je kot stavba na koleh. Kot ropotarnica stare krame. Branil sem se, kolikor sem mogel, da m; ne. bi glave razdelili v predale. A moram priznati, uspeli ste. Če bo šolska reforma uspela v tem, da profesorji ne bodo več tisti inženirji, k; stroj v dijakovi glavi samo razdirajo na kose, ampak bodo tisti, ki bodo ta stroj tudi sestavljali nazaj v celoto, bo dosegla nekaj več, kot si je doseči želela... « Ilustracijo za »drugo pričakovanje« pa najdemo v osmošol* cevem članku »K šolski reformi« (objavljen v nekem ljubljanskem dijaškem listu); »Življenje se ne da vklepati v verige, kalupe in obrazce. Življenje ni statistika, je spontan vrelec, ki je lep in veličasten, dokler je še ves topel in vroč v elementu ustvarjalnosti, ki ,pa izgubi svoj pomen, če ga streš in ukrotiš, če mu vzameš mladost. Mladost je tist0 obdobje v človeškem življenju, ko v mladem človeku vre in kipi, ko si najbolj želi, ko najbolj hrepeni, ko je najbolj vzvišen nad vsem, kar ga obdaja, in zato srečen. Vzgajati in krotiti s silo,- z grožnjami -n ostrim pogledom, pomeni otopiti mlademu človeku čut za ustvarjalnost, pomeni tlačiti ga v njegovi samozavesti in s tem spreminjati ali v poslušno, pasivno orodje, al'l pa ga polniti s sovraštvom do vsega, kar ga obdaja, ter ga navdajati z uporom. N© vem, kaj višji forumi razpravljajo o splošni šolski reformi, kaj nameravajo storiti in koliko so že napravili, vendar mislim, da imamo razen vseh drugih tudi mi, dijaki, pravico spregovoriti o šolski reformi in povedati to, kar čutimo tn mislimo. Gre namreč za to, da se v temelju spremeni način učenja in odnos med profesorjem in dijakom. Gre za to, da dobi dijak vtis, da je profesorju enakopraven član v razredni skupnosti, da je človek prav tako kot profesor in ne le predmet, ki se mora slepo pokoravati, kajti če tega ne stori, mu grozi kazen, pa zopet kazen. — Mu bomo že pokazali! Ga bomo že ukrotili in mu dokazali, da se nam mora pokoravati ... Profesor naj bj bil dijaku starejSi tovariš, svetovalec tn vodnik v življenje. Tega, da profesor zabrusi dijaku v obraz, kar s« mu zljubi, kar mu pride na misel, ne bi smelo biti. To žali človeško dostojanstvo (kakšna fraza! Smešno, ali he!), če seveda predpostavljamo, da je dijak človek. Zakaj ne bi imel dijak svojega mnenja? Kaj je misliti po svoje tako velik greh, da ga je treba s tako silo preganjati? To so sicer malenkosti, ki jih ne opazimo vsak dan, a nas včasih le hudo prizadenejo in bolijo. To so malenkosti, ki pa so postale nevarna metoda, ki v socialistični skupnosti ne bi smela obstajati, Ne gre zato, da bi filozofiral ih razpravljal, gre zato, da povem, kaj so naše želje in kje je ključ za hitrejši in globlji napredek v naših šolah ...« P. Pedifick iitimnmmimiitmiitttiHmiHiiiiimmi' mladim ljudem s petih različnih škim gradom se ob cesti Vidoma šolskih področij. Največ je dijakov gradbene srednje ' šole, 252, iz mojstrske šole in šole za pano jih je 43, cestarska vajenska šola jih je dala 14, 60 pa je visiofcošolcev. Zgovoren je tudi njihov socialni sestav. Iz delavskih družin jih prihaja 105, iz kmečkih 75, iz uslužbenakih 58, iz obrtniških 27, iz raznih slojev 44, skupno 309. Ti uživajo olajšave. Ostala šesterica se vzdržuje sama. Dom je finančno samostojen zavod, ki ga dotira ObLO Vič. Šolskih kuhinj je v občini osem, in to na tehniški in na gradbeni šoli. na osnovni šoli m na gimnaziji na Viču, v Brezovici in Vnanjih goricah ter v otroških vrtaiih. Mesečna poraba maša nad 127.000 dinarjev. J Kclezijii je še kuhinja Društva prijateljev mladini, ki večkra' tedensko delil malico. V skrbi za prihodnost štiperi-dira viška občina 86 ljudi z vseh mogočih šolskih področij, ki bi izšolani kakorkoli mogli služiti n eposredno abčirsMim u,stan o ./am kakor tudi podjetjem na njenem območju. Za svoje potrebe jih štipendira 27, med veča vas Vrhovci. Tam je zraslo novo šolsko poslopje. Zgrajeno je v paviljonskem sistemu, pritlično, upravni del enotnadstro-pen. V stavbi je šest učilnic, delavnica, več kabinetov, zbornica in dvoranica. Povsod sodobne sanitarije. Investirano je bilo v stavbo nad 31 milijonov dinarjev, pride pa še kanalizacija, vodovod ter šolska oprema, učila, knjižnica, kinoprojektor, ojačevalec, telefon ditd. Celotni stroški so predvideni na približno 70 milijonov dinarjev. Zaradi pomanjkanja sredstev bodo telovadnica in podaljšek za otroški vrtec prizidali kasneje, všolanib bo na štiri razredno osnovno šolo na Vrhovcih 310 otrok. Jeseni bo šola odprta. V prvi razred je že vpisanih 112 otrok. Občina posveča šolstvu znatno pozornost. V lanskem proračunu mu je dala nad 18, v letošnjem Kozje je odmaknjena pokrajina med gričevjem pod Veternikom in tam žive le kmetje. Morda prav zato, ker se tako težko bijejo za kruh in morajo mnogi celo drugam za njim, zelo cendijo Izobrazbo in vedo, da je prav šola tista, ki jim odpira svet. Prav presenetljivo je dejstvo, da so preteklo leto dali za prosveto 42*/> celotnega občinskega proračuna. Predsednik ObLo JOŠKO LOJEN poudarja: »Sole so pred cestami. Mii potrebujemo razgledane ljudi, ki si bodo znali rezati kruh in preobraziti naš svet.« Dejstvo, da ima občina Kozje, ki šteje komaj 8«o prebivalcev, že 3 popolne osemletke, dokazuje, da si ljudstvo želi izobrazbe, s štipendijami si je občina zagotovila 10 učiteljev. Dala jih je celo uči-teljiščnikom iz drugih občin. Sicer pa štipendira tudi zdravstve- ni kader. Samo za štipendije daje 2,3 milijona dinarjev. Tako bo občina prebredla težave zaradi kadra in si ga zagotoviBa. V Lesičnem so začeli graditi novo osemletko, obnovili so osemletko v Bistrici ob Sotli, šolo v Polju ob Sotli, več šolam so priskrbeli nov inventar. Ljudje sami se močno zanimajo za delo v šoli in so roditeljski sestanki vedno močno obiskani, saj se povprečno udeleži sestankov okrog 75*/t staršev. Na sestankih so izrazili željo, da bi v šele uvedli pouk gospodarstva in gospodinjstva, ki hi približal šolo življenjskim razmeram teh krajev. S skupnim delom bodo uspevali in hvaležni smo lahko občini, Id ima tako lep odnos do prosvetne dejavnosti in tudi do prosvetnih delavcev. , ZA NOV VAJENSKI DOM V LJUBLJANI nad 23 milijonov dinarjev'. N Na Viču je v lastnem poslopju ludi popolna gimnazija. V 21 oddelkih se šola 730 dijakov m dijakinj. Profesorski zbor šteje 36 oseb, med njihni devet moških. Pouk poteka v dveh izmenah. Zaradi stiske s prostorom Vajenski dom v Kersnikovi ulici v Ljubljani že vrsto let ne more več ustreči vsem prosilcem. Zmogljivost doma je maksimalno izkoriščena. Leta 1936, ko je bil sezidan, so predvidevali, da bo dobilo v njem svojo streho 80 vajencev, sedaj pa jih rje notri redno okrog 150... In še odhajajo desetine in desetine prosilcev, ki jim uprava doma ne more pomagati. Spričo takih okoliščin im upoštevaj© sedanje realne možnosti le vzniknila i:/ vrst vzgojiteljev, uprave in upravnega odbora doma samega lepa zamisel: poleg sedanjega doma je 400 kv. metrov velika parcela, last doma, ki bi kakor nalašč služila, da na njej sezidajo tja do Tomažičeve hiše v Kersnikovi ulici štev. 8 nov vajenski dom. Ta bi sprejel nadaljnjih 100 vajencev. Temeljne zamisli so začrtane im kakor smo zvedeli, je občina L.iubljana-Cen-ter že privolila, da se sedanji dom v Kersnikovi ulici štev. 4 poveže z novo zgradbo, ki ne bo zgolj prispevek k olepšanju Ljubljane same, ampak bo novi dom nadvse koristen in nič manj potreben, saj bo sprejel pod svoj krov naš obrtniški naraščaj. V. D. POTOVANJE PROSVETNIH DELAVCEV V ZAPADN0 NEMČIJO IN V LONDON KOMISIJA ZA ZVEZE S TUJINO PRI ZDRUŽENJU PROSVETNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE pripravlja v času šolskih počitnic potovanje svojih članov v ZAPADNO NEMČIJO in LONDON. Za to potovanje sta predvideni dve skupini, v vsaki bo po 35 udeležencev. Prva skupina bo odpotovala iz Beograda 18. julija. Druga skupina pa bo odpotovala iz Beograda 25. julija. Obe skupini bosta teden dni v Zahodni Nemčiji in teden dni v Londonu. Za časa bivanja v Zahodni Nemčiji bo skupina obiskala Mflnchen, Frankfurt na Maini. Program predvideva v navedenih mestih ogled muzejev, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in prosvetnih ustanov. Cena potovanja znaša na osebo din 43.000.—. V ceni je vračunano: stanovanje in kompletna prehrana v Mfinchenu, Frankfurtu in v Londonu, železniška karta od naše državne meje do Londona in nazaj, vizumi v potnem listu in rezervacija mest v vlakih. ROK ZA PRIJAVE JE 5. MAJ 1958 Prijave je treba dostaviti na naslov: Združenje učiteljev in profesorjev Slovenije — Ljubljana, Miklošičeva 26. V prijavi je navesti: ime in priimek, točen naslov stanovanja (kraj, ulica, hišna številka, občina in okraj), mesto in datum rojstva, poklic, ustanova, kjer prosilec dela. In naslov te ustanove. Poleg prijave mora prijavljeni olau poslati na naš naslov tudi mnenje svojega društva, kjer je včlanjen. Do 1. junija bodo vsi prijavljeni obveščeni o rezultatu konkurza za to potovanje, tako da bodo mogli takoj vložiti prošnjo za izdajo potnega lista i.a svojem tajništvu za notranje zadeve OLO-ja. Ko bo udeleženec potovanja dobil potni list, ga mora poslati na naslov Komisije ▼ Beogradu (Kralja Milutlna 66) do 20. junija, da bo komisija potne liste vrnila, da si bo vsak sam lahko nabavil v banki devizna sredstva. Komisija se je odločila omogočiti udeležencem potovanje tudi na ta način, da morajo plačati polovico stroškov pred potovanjem, ostalo polovico pa lahko plačujejo v obrokih do 15. decembra 1958. V razpisu za ta potovanja lahko sodelujejo člani Združenja učiteljev in profesorjev. Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol, šele potem . a tudi člani Združenja vzgojiteljev in Združenja specialnih šol Jugoslavije. REPUBLIŠKI ODBOP. uim>imiiiiimminiimimimHNiutimmfliiiiimiiiimiiminiMmiMnniimminiimimiimMiiiiimiimiiiiiimii>miiiiiiiiiiiiiiiiMiiMi!Hiiiiim!!iiiin Vesti iz šolstva m prosvemega živlfenia pri nas in v tujim f SKRB ZA OTROKE IN MLADINO PO POUKU V SSSR Da bi bilo mogoče rešiti kopico problemov, ki nastajajo zaradi tega, ker je v SZ veliko število mater zaposlenih v podjetjih in ustanovah, je ministrstvo prosvete izdalo odlok, da morajo otrokom takih staršev nuditi v šoli po pouku prehrano in pomoč pri učenju. Stroške za prehrano otrok v šoli nadoknadijo delno starši. OKRNJEN POUK LATINŠČINE V ITALIJI V okviru reforme učnih na-6rtov v Italiji za učence od enajstega do petnajstega leta (višje osnovne šole oziroma nižje gimnazije) so odločili, da v novem učnem načrtu srednje šole ne bo latinščine od prvega razreda do vključno četrtega razreda kakor doslej, temveč od četrtega razreda srednje šole dalje. TELEVIZIJA V ŠOLI V ZDA so v lanskem letu pričeli izkoriščati televizijo pri pouku. Ugotovili so, da je uvajanje televizije v šole zelo Ugodno posebno tam, kjer primanjkuje učnih moči. V Mary-landiu so že lansko jesen pričeli s specializiranim televizijskim programom za nekatere šole. Učenci v dveh srednjih šolah in šestih osnovnih šolah v mestu Hagerstonu poslušajo po eno televizijsko šolsko uro dnevno (skupno šest tisoč učencev po. sluša te oddaj#). •Učne ure v televiziji vodi in organizira Pedagoški inštitut v New Yorku. PREPOVED DOMAČIH NALOG V FRANCIJI V Franciji so v začetku 195? izdali predpis, da morajo učenci osnovnih šol narediti vse pismene vaje in naloge v šoli pri pouku. Pri rednih učnih urah matematike, fizike in jezika porabijo po pol ure dnevnega časa za izdelavo pismenih nalog, da se ne bi število tedenskih ur povečalo. Tudi popravo pismenih nalog delajo v šoli. Ob koncu šolskega leta oddajo učitelji zvezke staršem. VZORNA DELAVNOST ŠOLSKEGA OSEBJA Šolski odbor klasične gimnazije v Splitu je eden najdejavnejših šolskih odborov v naši državi. V njegovem sestavu delajo številne komisije: za druž-beno-moralno vzgojo, za sodelovanje doma in šole, za izven-šolske oblike dela, za ekskurzije in za personalna vprašanja. Delo komisij se odlično kaže v kvaliteti šolskega dela in sploh življenja v šoli. Med drugim je komisija za družbeno-moralno vzgojo organizirala vrsto pedagoških in strokovnih predavanj, osnovala »tribuno mladih« in omogočila stik med učenci in podjetji. ALI UČITELJIŠČA ALI NE! Labbe Paul: La Fonction des Ecoles Normales. L’Education nationale, Pariš, No. 17. 1957. V Franciji je tudi aktualno vprašanje, ali je treba učiteljišča v sedanji obliki pustiti alt pa jih odpraviti in uvesti pedagoške akademije, kamor bi s« vpisovali abiturienti gimnazij. Pisec omenjenega članka se odločno zavzema za dosedanji način izobraževanja učiteljev, ker meni, da splošno izobraževanje v gimnaziji ne da ustrezne izobrazbe bodočemu učitelju. Med petnajstim in devetnajstim letom se namreč formira lik mladinca, poudarja pisec, učiteljišče pa lahko najbolje rešuje specifične naloge izobraževanja, predvsem pa vzgajanja bodoče, ga učitelja. Čisto pedagoško in strokovno izobraževanje, ki bi ga dobili‘učitelji po maturi, bi vodilo preveč v specializacijo na škodo moralnega lika učitelja. razprava o Uvedbi PETIH ŠOLSKIH DNI NA TEDEN »Ta Švedskem razpravljajo o vprašanju prehoda na petdnevni šolski pouk v tednu. V prosvetnem in ostalem tisku izhajajo članki, ki obravnavajo možnosti in oblike uvedbe skrajšanega pouka. Tisk izraža mnenje, da obremenjenost učiteljev nj nič manjša od obremenjenosti uslužbencev in delavcev. Preobremenjenosti učencev pa itak nihče več ne zanika. Zato je nujno treba učno obveznost v šoli skrčiti. Vprašanje je, kako rešiti težave, ki nastanejo glede na problem, albo mogoče v skrajšanem delovnem času obdržati sedanje zahteve učnih načrtov. Nekateri so mnenja, da dosedanjih zahtev ni treba zmanjšati, ker jim bo mogoče zadostiti z večjo intenzivnostjo, saj bodo učenci kakor tudi učitelji bolj spočiti. Drugi pa predlagajo, naj bi šolsko leto pri takem skrajšanem sistemu pouka malo podaljšal! in bi lahko uvedli namesto dosedanjih dveh polletij v bodoče tri. PEDAGOŠKI SEMINAR ZA STARŠE Osemletna šola v Bosanskem Novem se je odločila, da bo tudi letos nadaljevala pedagoške seminarje za STARŠE. Na konferenci učnega osebja šole so izbrali upravo pedagoških seminarjev za starše. Ta skrbi za načrt dela in ga izvaja, izbira tematiko im predavatelje, organizira diskusije itd. RO S01S1V0 PO SVETO Belgija: Učence, ki bodo zamudili več kot 42 dni pouka, bodo črtali s seznama rednih dijakov in ne bodo mogli ob koncu leta opravljati izpitov tako kot drugi. (V mnogih državah morajo vsi dijaki ob zaključku šolskega leta pokazati svoje znanje pred izpraševalno komisijo, tako tudi v Belgiji. Op. prev.) Španija: Novi šolski načrt za gimnazije določa manjše število predmetov in tudi skrčenj« obsega snovi v posameznih predmetih. Domače naloge so prepovedane. ZDA: ^ V lanskem šolskem letu so bili stroški za enega dijaka povprečno 400 dolarjev na leto, to je približno 50 »/o več kot pred sedmimi leti. (Po podatkih -statističnega poročila Zavoda za statistiko LRS je stal državo pri nas letno en učenec osnovne šole nekaj čez osem tisoč in en učenec srednje strokovne šole okoli 34.000 din.) — Od začetka stoletja naprej se zahteva od učiteljev vedno večja izobrazba. Pred 50 leti je še lahko postal osnovnošolski učitelj absolvent gimnazije. Danes mora imeti za seboj tri ali štiri leta univerzitetnega študija, kar je pač odvisno od določil v posamezni zvezni državi in tudi od tega, ali bo učil v mestu ali na vasi. — Od jeseni 1956 dalje ima 1300 dijiakov čikaške gimnazije »Junior College« ves pouk iz angleščine, biologije in socialnih ved po televiziji. Pri izpitih se je pokazalo, 'da so ti di-zjaki odgovarjali za povprečno 10 »/o bolje kot ostali dijaki, ki so redno obiskovali šolo. Podobne vzpodbudne rezultate je zabeležila tudi Univerza Wash-ington v Missouriju in bo zato odslej vsa predavanja iz matematike za prvi letnik prenašala po televiziji. Franclja: Nedavno objavljeni zakon določa obvezen pouk cestno-pro-ftetnih predpisov. — Cite universitadre (študentsko naselje) v Parizu je imelo doslej že študentske hotele 29 držav. Sedaj se bo povečalo še za pet novih poslopij. Svoje hiše bodo postavile Nemčija, Italija, Kambodža, Brazilija in Jugoslavija. Indija: Centralna vlada zahteva, da se angleščina še naprej poučuje v srednjih 'šolah kot »jezik za sporazumevanje«. V osnovni šoli sme biti učni jezik le eden izmed indijskih jezikov. Indijski svet za srednje šolstvo je objavil podrobnosti o izkušnjah, ki so jih imeli na 25 gimnazijah, kjer dijakom ni treba redno obiskovati šole niti obvladati predpisane tvarine v določenem času. Vsakdo lahko študira, kot mu prija, in dobi ob koncu spričevalo, kjer je potrjeno doseženo znanje vsa-, kega posameznika. Upajo, da bodo univerze sprejele tudi te dijaki, ki bodo tako končali srednjo šolo. Izrael: Od septembra 1958 dalje bodo morale vse ženske po končanem pedagoškem študiju opraviti vojaško službo. Nato jih bodo, še uniformirane, poslali v vasi priseljencev, kjer bodo poučevale v tamkajšnjih šolah. Italija: Z odlokom italijanske vlade se spremimjajo določila o šolskih izpitih. Imajo dva izpita: eden na prehodu iz osnovne šole v gimnazijo in drugi ob koncu srednje šole. Doslej so lahko tisti dijaki, ki so padli spomladi, ponavljali izpit jeseni. Sedanji načrt zakona pa odpravlja jesenske izpite; tako bodo morali neuspeli kandidati čakati celo leto na popravni izpit. Izpiti bodo poleg tega samo pismeni, ustni pa le za tiste, ki bodo pri pismenem izdelku negativno ocenjeni. 1 Združeno kraljestvo: Čeprav so se gradbeni stroški od leta 1949 dalje povečali za 50%>, je britanskim strokovnja- kom uspelo za 20 0/o poceniti gradnje šol. To znižanje gre na račun temeljitejšega študija potreb in stroškov, poenostavljenj a arhitektonskih okraskov, uporabe nove tehnike v gradnji ter montažnih elementov. Razen tega so zmanjšali prostornino šolskih stavb. — Z letošnjim šolskim letom bo televizija zajela kakih 8000 šol. Šolske oddaje bodo za sedaj poskusnega značaja in bodo najprej preučili odmev teh oddaj pri dijakih in vzgojnem osebju. Prve oddaje bodo obsegale predavanja o Britanski skupnosti narodov, naravoslovju in matematiki. Poseben poudarek bo na kakovosti, jasnosti in preprostosti. Švedska: Obvezno šolanje traja sicer sedem let, vendar so se vse okrožne šole (to je 35 °/o vseh šol) odločile, da to dobo podaljšajo. (Po publikaciji Bulletin du Bureau International d’ Education) Nabral M. H. DAN STROKOVNIH AKTIVOV v L JUL J ANI Dne 9. aprila 1958 so do kraja napolnili udeleženci strokovnih aktivov gimnazij ,in vseh vrst strokovnih šol veliko unionsko dvorano. Zborovanja so se udeležili tudi učitelji iz Ljubljane ter člani društev defektologov in .vzgojiteljev- Predsednik sveta za šolstvo OLO Ljubljana Gačnik Humbert je v svojem referatu najprej govoril o družbenem upravljanju v šolstvu, ki postaja vse pomembnejše. Zainteresiranost državljanov za probleme šolstva je vedno večja. Na zborih volivcev živahno razpravljajo o šolstvu, kar nas sili, da preidemo k uresničitvi šolske reforme. Nato je primerjal statistične podatke o šolstvu sedaj in pred vojno, od osnovnih do najvišjih šol ter z Vprašanje o odnosu med tema dvema Znanostima stopa danes v strokovni literaturi zopet v ospredje, saj imata lahko obe znanosti od pravilno opredeljenega odnosa med svojimi področji veliko korist. Ta odnos pa se danes spričo vedno hitrejšega razvoja obeh znanosti zopet močno zapleta. Dve ilustraciji tega najdemo v eni zadnji številk »Mednarodne revije za vzgojo« (Internatlo-nal Review of Education, III, 3.). Prvi članek — »»Interaction of peda®ogy and psychology« — je r.apisai Sina-i Učko, a drugega — »Les reussdtes soolaires et les probleme d-e la psycho!ogie« — sovjetski psiholog A. A. Smir-nov. Zaradi zanimivosti in pomembnosti si poglejmo ta dva prispevka le v resumejih! Prvi avtor pravi, da je mnogo let bito mesto psihologije v okviru pedagogike pravilno odmerjeno in odnos med obema dobro opredeljen. Psihologija je bila pedagogov svetovalec, opozarjajoč ga na to, kaj lahko pričakuje od svojih otrok v vsakem življenjsikem obdobju, vodeč ga pri posredovanju vrednot tako, da bi bil poplačan z otrokovo psihološko sprejemljivostjo. Zadnji čas pa je bil narejen v splošni psihologiji velik korak v smeri psihološkega študija osebnosti. Kriteriji oziroma »kategorije«, ki jih moderni psiholog pri tem študiju nehote uporablja, so vrednostne kategorije. V nasprotju s staro psihologijo, ki je hotela črtaiti probleme vrednot, sodobna psihologija vedno jasneje spoznava, da njena raziskovanja vsebujejo tudi vrednostne kriterije človekove duševnosti in osebnosti. Zato pravi avtor, da je moderni psihologiji človek nespoznaven pedvsem še v situaciji nasproti vrednotam. Posledica je, da je danes zelo težko potegniti jasno črto med aplikativnim področjem psihologije v pedagogiki, to je med pedagoško psihologijo (ki je več kot testologija in pedagoška strategija) ter študijem vrednot in proučevanjem njihovega posredovanja. Mejna črta med tema dvema študijskima področjema dane zato ni več ravna črta, temveč nepravilna krivulja, Z vrednostnim problemom pa se modema psihologija že zelo približuje pedagogiki, zlasti še, ker si tudi moderna psihologija postavlja za cilj: oblikovanje in integriranje človekove osebnosti. To pa je že imanentno pedagoško področje teorije in prakse. Zato pravi dalje isti avtor: psihologija nas ne more učiti, kdaj im ob katerih pogojih moramo zamenjati eno vrednoto z drugo. To narekuje pedagogiki družba. Formulirati pa ji to pomaga pedagoška filozofija. A. A. Smirnov pa analizira v svojem prispevku pomen psihologije pri zboljšanju šolskih uspehov. Takole pravi: Izkušnje sovjetskih psihologov dokazujejo, da je razen v najbolj redkih primerih mentalne zaostalosti vsak otrok sposoben uspevati v šoli, če so uporabljene takšne učne metode, ki upoštevajo razlike otrok in ustvarjajo res prave pogoje za optimalni razvoj zmožnosti vsakega otroka posebej. Psihologija tma pri tem nalogo postaviti znanstvene temelje o tem, kako morajo vzgojna prizadevanja upoštevati zakone otrokovega duševnega razvoja. Eden izmed prvih činiteljev, ki so ga o-dlkrili sovjetski psihologi. in je nadvse pomemben, je otrokova motivacija za učenje: najprej neposredni motivi, kakor soglasje in sodelovanje staršev ter učitelja, pozneje pa bolj posredni ali obči motivi, kakor n. pr. poklic, zia katerega se pripravlja. Uspeh otrokovega učenja je odvisen tudi od vsebine in karakterja aktivnosti, kj se od njega zahteva. Študije percepcij, spomina, mišljenja in pozamostj dokazujejo, d:a je vredgost duševnih procesov odvisna od načina, kako je bila kaka otrokova duševna aktivnost stimulirana. Končno pravi Smirnov, da bi bilo zaželeno, dia bi bil učitelj sposoben odkrivati karakteristične poteze osebnosti pri vsakem otroku posebej, ker to vedno ugodno vpliva na proces učenja. Po mnenju avtorja, kažejo sicer hvalevredne rezultate, toda učitelj ne sme biti slepo zadovoljen z njimi. Poznati mora tudi pot oziroma načine, po katerih je otrok 'te rezultate dosegel. Le tako bo najlaže našel, kaj mora ukreniti, da bodo njegova pedagoška prizadevanja res kar najbolj individualna in da bo znal odstraniti prave vzroke neuspehov. Iz tega prispevka prav lepo vidimo, da se tudi sovjetska psihologija skuša približati modernemu dinamičnemu pojmovanju duševnosti, kar ima za nujno posledico, da se bo tudi sovjetska pedagogika morala začeti približevati nia didaktičnem in metodičnem področju globalno dinamičnemu vzgojnemu konceptu, ker vsebuje ta koncept brez dvoma več dialektičnih potez kot funkcionalni, ki drobi vzgojno globalnost na posamezna vzgojna področja ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi. F. Pedičck Petdnevni delovni teden v Schongau Za poskus so ga pred pol leta vpeljali na državni srednji šoli v gornjebavarskem mestu Schongau. Sobotne šolske ure so porazdelili na ^>rvih pet delavnikov v tednu. Tedaj pa krepko delajo ves dopoldan. Namen poskusa je bil, omogočiti mladini več družinskega življenja, ker ima tudi pretežni del očetov teh učencev soboto prosto. Skoraj 90 odstotkov tamkajšnje industrije je vpeljalo pet delovnih dni na teden. Ne le interesi mladine, tudi koristi staršev in občine so prišli v poštev. Pa so mestna uprava, sosvet staršev im vodstvo šole sklenili napraviti poskus. Skepsa staršev je bila premagana. Po spetih mesecih se jih je 333 izreklo za nadaljevanje 5-dnevnega šolskega tednika in !e devet jih je bilo proti. Izmed 367 vprašanih učencev :n učenk jih je bilo za tako solo 363 in le štirje proti. In zakaj tj štirje proti? Ker morajo v prostem času pomagat; prj domačem delu in svobode ne morejo izrabiti Po svoje. Učiteljstvo je bilo vse za. Ugotovili so. da uspel;; v šoli niso padi; in da se je število zamud zaradi bolezni znižalo. Pouk je le dopoldne, popoldne pa se učenci proti pričakovanju zelo udejstvujejo v prostih predmetih, kot na primer v glasbi, tehničnih krožkih in podobnem. Tudi domače naloge izvršujejo večinoma popoldne v šoli in tako. so ob sobotah in nedeljah resnično prosti. Zal se je poskus obnesel le na podeželski srednji šoli, medtem ko je v vseh večjih mestih kjer imajo kot Pri nas pouk v več izmenah, to popolnoma n° mogoče. Mednarodna knjižnica le za otroke Na robu Angleškega vrta v Munchenu je v neki stari častitljivi hiši Mednarodna mladinska knjižnica, ki jo .le ustanovila Jela Lapmann, Ob ustanovitvi je prispevalo nad dvajset raznih dežel svoje najboljše mladinske knjige, ki jih izdajajo, no sto otrok prebije v knjižnici dnevno več tihih uric ob nemotenem bra nju. Tudi na glasbenem področju nudi knjižnica svojim mladim o biskovalcem marsikaj. njimi dokazal, da je bilo na tem področju doslej res veliko storjeno. Za gradnjo novih šol je v tem letu zagotovljenih 284 milijonov din. Grozila je nevarnost, da bi moral biti ^ b10-vim šolskim letom pouk v treh izmenah. Svet pa odločno vztraja na tem, da do tega ne sme priti. Nadalje je poudaril nujnost, da začnemo s prihodnjim šolskim letom realizirati šolsko reformo, ne da bi čakali na boljše materialne pogoje. Prihodnje šolsko leto bo v ljubljanskem okraju 10 gimnazij, od tega 7 Ljubljani, 31. osemletk na območju mesta Ljubljane ;n 43 na podeželju. Glede na manjše število gimnazij ne bodo-mogli vsi profesorji poučevati na gimnazijah, ampak bodo morali poučevati tud,; na osemletkah. Zato naj bi. profesorja, ki bodo prišli na osemletne šole, iskreno segli v roke ostalim prosvetnim delavcem in z njimi enakopravno razpravljali, kakor je to v podjetjih, kjer z ramo ob rami delajo inženir, jurist in delavec. Tovariš predsednik je spregovoril tudi o nekaterih mate-1 rialnih vprašanjih in ugotovil, da se položaj prosvetnih delavcev popravlja. Pr,; tem ja opozoril na dejstvo, da je na podeželju precej nezasedenih učiteljskih mest. čeprav ima uči- teljstvo tu tazne1 mate'v: ne ugodnosti (na primer kurivo, stanovanje). Treba bi bijo apelirat) ha zavest prosvetnega delavca, predvsem mladega, d? je njegovo poslanstvo tud; izven mestnih meja. Brez dvoma je večina prosvetnih delavcev na vas) takih, ki se zavedajo, da njihovo delo ni sam0 učenje, ampak da sega tudi daleč izven šote- Nato se je predsednik dotaknil stanovanjskega vprašanja prosvetnih delavcev. Poudaril je, da je pomanjkanje stanovanj med ljubljanskimi prosvetnimi delavci večje kot na podeželju. Ponovno bomo opozorili, je poudaril, vse občinske ljudske odbore na težak stanovanjski položaj prosvetnih delavcev. Morali pa bomo že z drugim letom to vprašanje reševati tako, da bomo šolam s predračuni postopno dajali sredstva za nakup stanovanj. Tudj p.ri reformi šolstva ne gre sam.0 za formalno uvajanje osemletnega šolanja in za ukinitev dosedanjih gimnazij, ampak za to, da nudimo mladini več tistega, kar jii bo koristilo v življenju. Gre za metodo praktičnega pouka, gre za vsebino pouka in nov način podajanja. Reformirana šola mora dajati mladini večjo izobrazbo. Tre^a i® rms/ih: tudi na š"'e - - de- lavcu omogočijo, da se bo še dalje izobraževal. Družba daje vsako leto večja sredstva za prosveto; vedno več je prosvetnih delavcev, ki se zavedajo svoje vloge izven šolstva v družbenih organizacijah. Ta zavest naj mobilizira vse sile prosvetnih delavcev za čim večje uspehe v nadaljnjem delu. Po zborovanju v Unionu so se člani posameznih aktivov zbrali po svojih strokah na delovnih sestankih. Program teh sestankov je bil dobro pripravljen ter bogat. Člani nekaterih aktivov so popoldne obiskali . razstave, knjižnice, priredili pa so tudi krajše poučne ekskurzije. Zelo razveseljivo j«, da so se strokovnih izpitov prvič v tako velikem številu udeležili tovariši iz vsega okraja. Sovjetsko šolstvo ob koncu leta 1957 Po najnovejših podatkih je v Sovjetski zvezi znašalo število učencev' od osnovnih do naj-višjih šol ob zaključku preteklega leta nad 50 milijonov oseb. Na visokih šolah (vključno študij na daljavo) je bilo vpisanih nad dva milijona študentov, na visokih in srednjih strokovnih šolah je lani zaključilo študij nad 770 tisoč mladih ljudi. Godbeniki v otroškem vrtcu Bavarska otroška vrtnarica Gertrud Fischer je »izumila« notno pisavo za predšolske otroke. Dokazala je, da tudi * »nemuzikalni« otroci z vztrajno glasbeno vzgojo lahko postanejo dobri pevci in godbeniki. Pričela je s svojimi malimi gojenčki v otroškem vrtcu. Ze triletnim je znala vzbuditi zanimanje za čitanje, poslušanje in igranje not. Vse seveda v igri. Sredi šolske table so zagledal) otroci kri onoso čarovnico z njeno na pol podrto bajto la črno mačko, nad sliko in pod njo pa se je natezalo po pet vzporednih vrst — za notno pisavo. Pravljici v zvezi s sliko je sledilo rajanje »notnih možič-kov« okrog čarovnice in njenega doma. Njihovi okrogli trebuščki so bile »note«; vrh trebuščka glavica, pod njo dve ročici, spodaj pa dve tanki nožiči v teku. In so tekali možički navzgor in ncvzdo . po ••rtah in med njimi. Lenuhi so kar legli na črto — cela nota — nekateri so sedli na stolček — polovična nota — tekači —če-trtinke — ,90 tekmovali z možički, ki so razpeli nad seboj dežnik — osminke — vsi pa so bili pisani in živih barv, da ja bilo veselje. Mešali so se rdeči in rumeni pa zeleni in modri m rjavi in vijcMčarti v«c r d ■■"“To in skakalo in plezalo navzgor, navzdol — in pesmica je bila tu! Otroci presrečni.»Notni možički« so si mahoma pridobili njihove simpatije. Z vso vnrmo so jim sledili v rajanju po živo pisani tabli. Sledilo je novo presenečenja. Vrtnarica je razdelila mednje lične flavtice. In zdaj so vsi Igrali notne možičke, lovili na instrumentu njihove glasove in zgodilo se je čudo; celo mali Janezek, ki je pri petju dotlej le brundal, je povzel prave glasove »možičkov« in veselo pihal v flavto ter mašil luknjice na njej s prstki. Danes obvlada poleg flavte prav dobro tudi še kitaro. Iz izkušenj domiselna otroške vrtnarice: « Če igra triletni otrok vsak dar eno minuto, utame po treh mesecih že vsak poljuben ton F’oT?‘i 0 *» oU o'»-»J • brez truda vadi pol leta vsak dan po pet minut, šest in sedemletni otrok dnevno do deset m nuj >\.p etn Tedaj so mali flavtisti že pravi mojstri. Flavti se priključi še lepa knjižica z mnogimi ljudskimi popevkami, da postaja spored mladih umetnikov vedno širši. Kdor zna na pamet zaigrati tri pesmice, dobi za nagrado sliko po želji. Nekateri pa znajo na pamet že do 45 pesmic. Mnogi mali godbeniki priključujejo flavti kasneje še kitaro in tudi kot učenci oziroma učenke osnovne in srednje šo'e z glasbo nadaljujejo pbd skupnim vodstvom in v igralskih skupinah. izumi Pljica" hi)'.p oisave otroke Gertrud Fischer je na svoje pionirsko delo lahko ponosna, saj že na 75 šolah na Bavarskem poučujejo petje m glasbo z njenimi »notnimi možički«. —at Šola s polstoletno tradicijo »Sele vzgoja človeka oblikuje«, se glasi motto »najbolj pametne« šole v Angliji, to je šole v Winchestru, ki proslavlja letos svojo 500-letnico. Telesni vzgoji posvečajo posebno pozornost. Nekateri razredi imajo tedensko tud; do deset Ur telovadbe. Telovadnica je vedno odprta za vse. Glasbe na šoli ne poučujejo, vendar vsaj vsak tretji dijak igra kak inštrument. Sola je urejena še po starih tradicionalnih smemicafi in se novotarijam Izogiblje. Kljub temu je želja premnogih Angležev, da b; bili njen; dijaki. Prijavi se jih vsako leto več to. sprejmejo pa jih ]e dvajset. S POZaBLJENI BISERI (Mladinska knjiga v messcu maju) Marsikdaj se zgodi, da zaradi neprivlačnega naslova, neučinkov it.- naslovne strani, ali previsoke naklade, marsikatera knjig ^ obleži. Kupec je ne opazi m jc samo zaradi tega ne kupi. Nekje sem bi^i, da so iz radovednosti ponudili nekemu divjemu plemenu med cenenimi ogrlicami iz bpvastega stekra tudi prave bisere. Divjaki so s prezirom šli mimo biserov in segli po ničvredni pisani šari. Tako se dogaja tudi s knjigami. Na knjižnih policah v knjigarnah je mnogo takih »prezrtih biserov«. Človeku je kar hudo, ko vidi, kako segajo po malovredni plaži, dobre knjige pa zaman čakajo na kupca. Tudi v skladišču Mladinske knjige je na policah nekaj prav dobrih publikacij, ki iz neznanih vzrokov še niso šle v promet. Upamo, da ne obležijo za dolgo Verno, da naši poverjeniki znajo ločiti klena zrna °od plev in prepričani smo, da s svojo prepričljivo besedo za knjigo vendarle najdejo kupca. Taki pozabljeni biseri so knjige: France Bevk: Obnašaj se spodobno Ponatis že razprodane izdaje knjižice, ki na prijeten način pripoveduje lepo vedenje. Ilustriral jo je Bogdan Grom. Izšla je leta 1957, cena pa je 150 din. J. Swift: Gulliver med pritlikavci in velikani Klasično Jelo svetovne književnosti o velikanih in pritlikavcih Knjiga je izšla leta 1953 in stane 90 din. J. Verne: 20.000 milj pod morjem I-II. del Koman o skrivnostnem kapitanu Nemu in njegovi podmornici Nautilusu, s katero potuje po morskih globinah. Ilustracije so izvirne. Knjiga stane 180 din in je izšla leta 1956. Tone Pavček: Trije bratje in zlata ptica To je pravljica v verzih, ki pripoveduje o treh bratih, dveh hudobnih in enem dobrem. Cena je 75 din. F. S. Finžgar: Iz mladih dni Pisateljevi mladostni in lovski spomini na srečanja živalskim svetom. Izšla je leta 1953, cena pa je 90 din. ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA«, LJUBLJANA, Tomšičeva ulica štev. 2