An American newspaper, printed in the Windish language, promulgating American ideas and prin- ciples to liberty loving Windish race Published every Friday Nájvékse i nájbole raz- sürjene vendszke novine vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri vszáki réd vu Ame- riki zsivoucsi vendov szlisnoszti szlüzsi. Szhája vszáki pétek AMERICAN WINDISH VOICE “ENTERED AS SECOND-GLASS MATTER JANUARY 13, 1922, AT THE POST OFFICE AT BETHLEHEM, PA. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879.” VOL. IV. LEJTNITECSÁJ. BETHLEHEM, PA. — PITTSBURGH, PA. — BRIDGEPORT, CONN. AUGUSZTUS 22, 1924. No. 34. BETHLEHEMSZKI GLÁSZI Szmrtna neszrecsa Z-automobilom je na szmrt podvozseni eden 7 lejt sztar szlovenszki pojbec V-nedelo vecsér ob sésztoj vöri je na 2nd streeti eden ma- sin podvozo Majczán Józsefa, 7 lejt sztaroga pojbeca, szinü Majczán Fáne i pokojnoga Majczán Józsefa. Vcsaszi po neszrecsi szo ga odpelali vu St. Lukas spitao, gde je za pár mi- nut mrou. Máli Joseph sze je z-pajdá- sami spilao na streeti, med ste- rimi sze je Arthur H. Stetsen, kí prebíva 617 E Frankford Street, z-masínom tam mímo pelao, gda je sou na szvoje de- lo vu Bethlehem Steel Co. fa- briko. Rávno kak je Stetson-a masin do spilajoucse decé pri- so, té je Majczán Jozsef rávno szkocso pred masin, steri ga je mocsno tá vdaro. Mr. Stetson je pojba vcsaszi na masin zdig- no ino ga je odpelao vu spitao, gde je vcsaszi mrou. Po tisztom sze je Stetson z- glászo na policájszkoj stáciji i pri Dr, Cathrall coroneri, ki je vcsaszi vu spitáli dejte pogled- no. Dr. Cathrall je Stetsona odpüszto brezi zagvüsenoszti z-onim vözavézanyom, ka gda de na nyega potrejbno, té sze naj naprej posztávi. Szvedoc- ke szo tüdi bilí, ki szo vidli tou velko neszrecso po iméni Anna Provosnik i Anna Kroopa, kí sze pozovéjo na szvedousztvo, gda na tou réd príde. Pokopáliscse je bilou zdaj v-tork popoldnévi ob 2 vöri z- doumi 323 Columbia street, po- tem pa vu szlov ev. cérkvi, gde szo Dr. Stiegler farar trno lej- pi szloboud drzsali, po sterom szo ga szprevodili na Fountain Hill cintor, gde szo ga djáli na vekivecsen pocsinek. Zsalüjejo ga sztariske, eden brat i dvej szesztri. Varaski tanácsnikov gyülejs Váraski tanácsnikov réden kédniski gyülejs je bio zdaj v- pondejlek gojdno, na sterom je doszta znamenitoga dela prislo pod razprávlanye. Councilman Fred. C. Kline je gyejlüsi glászo, ka je Lehigh Hose Company (ognyobrán- cov kompanijo), stera je na Vineyard streeti má szvoje meszto, mogo razpüsztiti, ár je doszta tozsbé prislo od tej og- nyobráncov zavolo spilanya i vecs drügoga prepovejdanoga csinejnya. Mr. Kline je z-písz- mom naznánye dao tém ognyo- bráncom, ka szvoje imánye morejo vöodneszti, varasko pa tam povrzsti i szeptembra 1-ga zse vecs neszmejo notri bidti. Tanácsa gyülejs je tou vu zná- nye vzeo. Mayor Yeakle sze je pa z- Councilman Reussner-om szva- jüvao ino nyegovo delo je kri- tizejro zavolo bozsni streetov i záto, ka szo na streetov poprá- vlauye vönavrzseni penezje zse szfalíli. Mayor je med vecsim eto pravo : Nerazmim, kak tou more bidti, streeti szo escse itak trno bozsni, ali peneze szo zse dönok vsze potrosili, stere szmo za té cio vönovrgli. — Edno drügo tozsbo je pa prou- ti Reussneri tou meo, ka je on pri ednom streeta poprávlanyi sztrázsnika tá posztavo, stero- ga je trbelo plácsati, meszto toga, ka bi szamo pout dojzáp- ro i vkraj zagrádo. Tanács je nadale tou szkon- csao, ka küpi eden automati- csen traffic signál, táksega, kakse v-Eastoni májo. Kosto de $450.00 ino gori de posztáv- leni na strtom ino Wyandotte streeti, naj ga vöszprobajo. Tej traffic signálje sze v-Eas- toni vu vszáki 25 szekundaj szamí preminíjo ino poszvejti- jo zelénim “GO” gda lehko ide, gda pa erdécsi poszvejt pokázse z-tém piszalom, ka “STOP”, té vszáki more sztá- noti, kí tou prelomi, tiszti de pokastigani. Míszlimo, ka té bethlehemszki traffic signál tüdi táksi bode. Dobro de pa- ziti, kí do tam hodili. Oranyeni pri deli Stephen Korpics, kí prebíva 643 William Street, sze je v- pondejlek mocsno orano na glávi vu Bethlehem Steel Co. fabriki pri szvojem deli, ár sze je edna sinya tak neszrecsno z-meszta poskalíla, ka je nyemi na lejvom kráji glavou mocs- no omejzsgyila. Odpelali szo ga vu St. Lukas spitao na vrá- csenye. Vrácsitelszki glász Dr. Oestereicher, kí szvojo kancelajo má pod 73 West Ettwein Streetom, Bethlehem, Pa., naznánye dá szvojim pri- játelom, ka je zse na telko zdrav, ka lehko szvojo vrácsi- telszko szlüzsbo pá zacsne. Velki Piknik So. Bethlehemszko Luther Mártona Prvo Szlov. Evang. Betezsne Pom. Cerkevno Drü- stvo zdaj v-nedelo, aug. 24-ga popoldnévi prirédi letosz szvoj nájvéksi PIKNIK vu Szv. Jo- zsefa Fárnom Parki. Na té Piknik sze doszta lüdi priprá- vla, ár scséjo szvoj tao vövzéti na toj lüsnoj veszélnici, stera de brez pára vu Bethlehemi. Bode tam vsze, ka de stoj zse- lo. Zsmajna jejsztvina, prve- vrszte ladna pítvina i dobro igranye, tak ka nika nede fa- lílo, ka je dobro, veszélo ino lüsno. Motorbiciklistov csüdno kázanye Rejtko csüdo do vidli tiszti lüdjé, ki do zdaj v-nedelo, aug. 24-ga sli vu Highland Park (med Bethlehem i Allentown- om), gde do sze na motorbicik- linaj po brejgi vozili ino csüd- kázanye produkálivali. Zacsne sze popoldnévi ob 1. vöri i do- koncsa sze vecsér ob 6. vöri. Vszáki cslovek, kí cajt má, je pozváni na tou künstno poká- zanye. Bode vszefelé jejsztvi- na, tak ka niscse nede sztrádao vu tom táli. Bethlehemszki Motorbicik- liski Klub z-postenyom pozáva vsze szlovence na tou zvönréd- no kázanye, stero je escse do eti mao vu etoj okroglíni nej bilou. Prídejo z-drügi várasov motorbiciklisti tüdi, kí vu tom kázanyi tao vzemejo. Niscse naj nezamüdí tou rejtko pri- liko. NESZMERNA POVOU- DEN VU KHINÉZIJI Mrtvecov je do eti mao vise 50,000. — 10 million khinézov pred velkim gládom zavolo ne- szmeme povoudni. Preminoucsi keden je vu Khinéziji táksa neszmema po- vouden bíla, stera je escse k- khinézkim neszrecsam, stere sze tam vu velkoj méri zgája- jo, tüdi za brez návade velke mere katasztrófo lehko povej- dana. Vlejávajoucso voda je millione lüdsztva porobila od prebiváliscsa, na deszétjezére je znicsila vesznice ino po do eti mao prisévsi pridátkaj je mrtvecov vise 50,000 Peking gláven váras pobeg- nyencov na deszétjezére zaszi- pávajo. Povoudne nevarnoszti znamejnya szo sze zse juliusa prikazsüvala vu Chirili-ji, na szeverne sztráni Khinézije ino na Hunn krajíni, vu juzsnoj Khinéziji. Tü je tüdi poredne presztore poplavíla povouden, ali niti blüzi je nejprisla k-onoj nevarnoszti, stere glász je v- szoboto priso z-Kwangsija (ju- zsna Khina) ino z-Sinkianga (zhodni Turkesztán). Po neszmernoj povoudni je velka lakota grátala vu Khiné- ziji, stera sze 10 million lüdszt- vi protüje. Jacob Gould Schur- man, Zdrüzseni Drzsél követ vu Pekingi je zglászo po pouti Amerikanszkoga Erdécsega Krízsa, ka sze glád dén za dné- vom póvéksáva ino je na szilno pomoucs potrejbno. Khinézka Mednárodna Gládna Komiszia je vu akcijo sztoupila, ka naj pomága na gladüvajoucsi de- szét million lüdsztv sorsi. La- koto je tou zroküvalo, ka szo povoudni neszmerno -preszto rov pripouvka znicsile. 1920—21-ga je bíla priszpo- dobna velka lakota vu Khiné- ziji, gda je Amerikanszki Erdécsi Krízs trno velko po- mocsno delo vcsíno. Po Jacob Gould Schurman követa previ- dejnyi je tomi deli koncsimár na 10,000,000 dollárov potrejb- no, stero je pomocsne akcije k- nászhajnomi pomáganyi po- trejbno. Edna nej-právdenszka právda Harrisburg, Pa. — Tiszto penzionszko právdo, stero je preminoucse leto szprejélo Pennsylvania drzséle lüdsztvo ino stera gvüsno sumo zagvü- sa presztárim i dela neszpo- dobnim persounam, je za ne- právdenszko pripoznala Dau- phin megyőva szodnija. Me- győvszki birouvje právijo, ka sze penzionszka právda nepri- glíja zdrzsélszkimi fundament- nimi právdami. Vu Ambulanci szo pelali palinko Szkousz Middletown, Conn. várasa je eden Ambulance ná- glo leto z-velkim cingárjenyom. Vu steri kráj je sou, policáji szo nyemi pazlívo pout püszti- li pred drügimi automobilami, ka naj szilen Ambulance li prvle príde na szvoje pozváno meszto. Szamo pár vör kesznej szo naznanili policájom, ka szo vu Ambulanci importejrani viszki pelali ino tak szo policá- ji bootleggerom püsztili na pa- zlívi szlobodno pout. Szrebrni dollárje sze prineszéjo vu cir- kulácijo Washington, D. C. — Pene- zárszko minisztersztvo je zdaj kampány zacsnolo, naj szrebr- ne dolláre znouva vu cirkulá- cijo szprávi, steri szo pred 20 leti trno razsürjeni bilí i pred etim szo je imenüvali za “cart wheell”-e, po nasem jeziki je tou taligino kolou. Zacsétek vödávanya tej pe- nez i med národ razsürjávanye sze je tak zacsnolo, ka szo tisz- tim 5000 szlüzsbeníkom, steri vu penezárszkom miniszterszt- vi delajo, vszákomi ednoga no- tri v-koperto djáli, gda szo zdaj zádnyics plácso doubili. Rávnotak do placsüvali vu ovi drügi miniszteriumaj tüdi sz- vojim szlüzsbeníkom. Vu preminoucsi dvajszeti lejtaj sze je vnozsíno szrebrni dollárov nazáj vu penezárszko minisztersztvo szposzlalo, ár je nyegovo meszto papérni dollár prevzéo vönej med národom i tüdi za toga volo szo szrebrne dolláre notri potégnoli, naj pa- pérne peneze lezsej posílajo za nyigove lehkoucse volo. Ali kak zdaj glászi penezárszko minisztersztvo, na szrebrne dolláre vödávanye je eden zrok tüdi tou, ka je papérni penez trno drági, ár on trí per- cente szvoje vrejdnoszti kosta za naprejposztávlanye ali szre- brni pa szkoron nika nej, ár sze ne tere tak hitro, kak pa- pérni i k-rédjenyi tüdi menye sztroskov trbej, kak pa k-pa- pérnim. Zravnali szo zse tou, ka naj poetom toga banki tüdi vsze té peneze dobíjo, gda sze nyim od penezárszkoga minis- tersztva poslejo penezje. Etoga hípa tej szrebrni dol- lárov vszevküper jeszte 509 million, ali z-tej zdaj escse z- drzsíjo $439,000,000 za tiszte dolláre, steri szo z-papéra na- právleni ali na szebi májo gori szpíszano “Silver Certificate” za tákse vláda more szrebrne dolláre meti kak pokritje ino za toga volo tecsász, ka ovi ne- prídejo notri, szrebrne obdr- zsíjo. Officiálno je gláseno, ka priblízsno 30 million szrebrni dollárov zdaj vcsaszi vödájo vu cirkulácijo. Palinko szo najsli pod decov vu automobili Lancaster, Pa.— Robert Ro- binson, Israel Goodman i Elsie Fegley vszi z-Redinga, szo bilí dojpréjani za onoga zroka vo- lo, ka szo alkokol pelali. Va- raski i drzsélszki policáji szo ji gorisztavili ino szo pétdeszét gallonov palinke najsli odzaja vu automobili. Kak policáji glászijo, Robinson je ravnao masin, zsnyim je naprej sze- dejla zsenszka i odzaja je pa dvej deteti szpalou, pod steri- mi je viszki bio szkríti. Vszi szo vu vouzo odegnáni i tam drzsáni do szouda. Szpát szta hodila vu cérkev Peekskill-i, N. Y. szta Sela Barrett i Joseph Bines návad- no szpát hodila vu Presbyte- rian Church cérkev. Ali zgra- bili szo nyidva preminoucsi keden ino birouv nyima dao vu Eastview temlici meszto za szpanyé, gde sze lejko mirovno vönaszpíta. Na drágo príde olijova svindla- ríja porcije placsníkom Novejsi sztroski za krívcov vöszlejdjenye Vu preminoucsi numeraj szmo píszali, ka je vsze tiho grátalo od one velke olijove paname, vu stero szo minisz- terje, politikuske i velki bo- gátci bilí notri vmejsani kak krívci. Ali tá svindlaríja je nej szploj zamucsena, píse- jo od nyé velke amerikansz- ke novine tüdi, szamo ka nej vu tákso formo, kak bi trbelo, tou je, ka bi naj vu prezidenta odebéranya agi- táciji razkrili, ka steri párt má náj véksi tao v-tom deli, ka bi naj voutomivajoucsi pörgarje znali szouditi, ka steri je vrejden na podpéra- nyei steri nej. Szamo ka delo tak sztojí, ka obádvá ládajoucsiva párta vonyata po olijovoj szagi, tak demo- krátski, kak republikánuski, rázlocsek je znábidti szamo telko, ka je eden véksi tao meo pouleg, kak drügi. Szamo eden párt je csísz- ti od té svindlaríje i tou je progreszíven párt, steroga kandidát je na prezidentsz- ki sztolec La Follette, Wis- consin drzséle szenátor i pod prezident-kandidát je Whe- eler, Montana drzséle szená- tor. Obádvá obsztaraniva, korrektniva, ednákiva poli- tikusa, steriva za isztino nis- cse nemre z-káksov politics- nov ali trzstvenov panamov potvárjati, pa nej niksi za- mász na nyidva poszvedocsi- ti. Wheeler je nájmre bio tiszti, kí je razkrio, na ocsi- vesznoszt prineszo tou olijo- vo panamo, vu stero szo mi- niszterje buknoli notri, ár je nyega nej bilou podmítiti, ka naj on tüdi tiho bode. Vu rázlocsni novinaj, pa nájmre vu kapitaliski novi- naj cstémo táksi glász, ka je porcije placsüvajoucsemi pörgarsztvi do eti mao 100,- 000 dollárov kostalo szamo preiszkávanye, vöszlejdje- nye té olijove paname. Sztou jezero dollárov je dovolo kongresszus na vöizkávanye té svindlaríje, ino tou nesz- merno sumo szo zse szkoron potrosili brezi toga, ka bi od prezidenta vöimenüvane zvönrédne právdeníke vö- plácsali, stero z-drügov recs- jouv telko pomejni, ka kon- gresszusa nájblizsánye ta- nacsüvanye sze z-právdensz- kim predláganyom nájde zoucsi, vu sterom do nouve sume dovoljenoszt proszili na té cil. Nej je zadoszta, ka je Doheny olijov mágnás zpod- mítanyom Fall bívsega zno- trejsnyega minisztera tákse koncesszije doubo na Teapot Dome olijove vretine, stere szo drzsélszke kincsnice z- dosztimi millionami zno- trejsnyim bilé ednoga raz- mejnya, ali zdaj porcije placsníkom escse extra sztoujezérke kosta, ka naj csíszto vídijo vu toj szme- csenoj panami ino naj doj- szünejo krívce z-tiszte viszi- ke police, stero szo notri szpunili. Nedvojno je, ka csisztsá- vanye de vrejdno tej penez, ár szo pod povnozsávanya právdéo tüdi nej mentüvane ino edna porodí drügo, ali nedvojno je tou tüdi, ka sze pregányanya sztroski ráv- notak na tiszti zgübícska racsun szpísejo, steroga szo szamé paname oudprle. Príliko bi trbelo poiszkati tomi, ka naj na odgovor- noszt posztávijo za té sztros ke tiszte, kí szo zavolo gori- prinesenoga szvedousztva mogli tam povrzsti szvojo szlüzsbo. Fall bívsi znotrejsnyi mi- niszter je sztoujezero dollár- szko “prijátelszko” poszo- jilo doubo od Doheny-a, ste- ro prej po lasztivnom vad- lüvanyi nyemi more nazáj plácsati. Véndar bi sze leh- ko najsli argumentumi, pod steri nászladnosztjov bi leh- ko preládali Doheny-a na tou, naj na drzsélszko kincs- nico püsztí prejk szvoje tér- gyanye zoucsi Mr. Fall-om. Znam, csi velki goszpoud- je, velki bogátci krádnejo millione, tiszto je nej táksa velka nevola, kak pa tou, csi na príliko eden sziromák, steri nemre delati ali pa ne dobí dela ino zavolo gládi vkrádne eden falájcsek krü- ha od tisztec, gde obilno jesz- te i odkéc zaman csáka drob- tinye, stero oni vu szmétje lücsíjo. Pravice obszlüzsá- vanye more tákse bidti, gde sze touvajje tak pokastiga- jo, vu kaksoj meri je krad- no, nebi sze szmelo szamo na tou glédati, ka sto je tiszta persouna, stera krádne i nori, nego kelko je vkradno i znoro ! Obeszo sze je vu zeme- nici na tram Vu Bridgeporti, Conn., sze je vu zemenici na tram obeszo David E. Thomas bogáti cslo- vek, koga zsena je pred desze- timi leti mrla i od tiszti mao je tuzsen zsítek zsívo, od steroga sze je preminoucso szoboto rej- so. No sztoli je cedulo povrno, na steroj je etak sztalou: “Vu zemenici me lehko nájdete mrtvoga.” Ka pa jeszte z-Szlov. Politicsnim Klubom ? ? ? ? Szpí szamo, ali ga nega vecs ? 3. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENOOV GLÁSZ AMERICAN WINDISH VOICE Bell Telephone 2940 Száko piszmo poslite 512 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. SZHAJA VSZÁKI PÉTEK - PUBLISHED EVERY FRIDAY Published by the American Windish Publishing Co., Inc. John Hassai, Secretary. Joseph Korpics, Business Manager. NAPREJPLÁCSATI CEJNA: Na edno leto . . . . . . . . . $2.00 Vogrszko domovino . . . $3.00 SUBSCRIPTION RATES: For one year . . . . . . . . . $2.00 For Hungary . . . . . . . . $3.00 “Entered as second-class matter January 13, 1922, at the post office at Bethlehem, Pa. under the Act of March 3, 1879.’’ Zacsno je zse szvojo agitácijo demokrátski prezident-kandidát, John W. Davis ino je zacsno szvoj prvi kampányszki gouvor vu Clarsburgi. Ali niti edno origi- nálno, opomínanya vrejdno, posteno míszel je nej meo, no csi bár sze je protio na vszákoga szvojega neprijátela, tou je na tiszte neprijátele, steri nyega nescsejo podpé- rati vu odebénanyi. Pa ka bi znao povedati, csi bi sze bráno ? Nyegovoga gouvora bívatek je tou bio, ka szo prej drügi párti nej vrejdni na podpéranye, ár szo korruptni i nepravicsni, nájmre republikánce je napádao, ár je nyi- gova adminisztrácia na lagvo nücala amerikanszkoga lüdsztva vüpazen, stero szo z-dobre nágibnoszti na re- publikánszki párt zavüpali. Ino ka naj nede szamo na- pádao, nego naj obecsa tüdi, tak je vu vövidejnye oblübo, ka vu onom pripetjej, csi nyega odeberéjo za prezidenta Zdrüzseni Drzsél, na tom bode, ka naj sze porcije poni- zsajo. Ino z-táksim programom — steri je z-tála negati- ven, z-tála pa nika-nej-povejdano protüvajoucsi — szi iscse John W. Davis amerikanszkoga lüdsztva szimpá- tijo i vüpazen. Po tom programi scsé on notri prídti vu Zdrüzseni Drzsél prezidentszki sztolec. Bogme zadoszta zsalosztno je tou, gda ednoga velkoga politicsnoga párta prezident-kandidát z-nácsisimi düsevnimi argumentumi ne láda, szamo z-nisternim fráziskim napádanyom ino z-nisternim zsájfnatnoga mejéra vrejdnoszti obecsáva nyom. Zakaj bi naj na nyega voutalo amerikanszko lüd- sztvo ? Po káksoj temelnitoszti scsé amerikanszko lüd- sztvo tou, ka naj bi John W. Davis notri priso vu Zdrü- zseni Drzsél prezidentski sztolec ? Tiszti amerikanszki pörgar, steri de tisztoga hípa na Davisa voutao, vu kákso formo de znao pred szvojov düsnevejsztjov poszvedocsiti té voutom ? Gda sze je demokrátska konvencia vu New Yorki pogodíla vu John W. Davisi, kak vu prezident-kandidáti, té sze ji doszta koncsimár vu tom troustalo, ka Davis nede szamo reprezentativen kandidát, nego szvojega po- védanya valon tüdi nede pod krblacsov drzsao. Sztálno je reprezentativen politikus, lejpoga zrásza, dobroga zná- sanya je ino prebráni je nyegov engliske rejcsi kincs, ali z-gucsom je nevola. Kí vu szvojem prvom znamenitom kampányszkom gouvori tak malo povej, od tisztoga sze zsmetno troustati tou, ka de sze vu nadalni kampányszki gouvoraj rejszan z-konstruktivnim programom pribli- zsávao k-amerikanszkomi lüdsztvi. John W. Davis je bár na szpitávanye tou vözglá- szo, ka je nej kotriga Ku Klux Klani ino ka je vadlüván- szke szloboscsine vörnik, zoucsi z-maszkejranim társasá- gom. Davisa tou vözglásenye brezi dvojüvanya z-radoszt- jouv szprimlejo vszi tiszti demokrátski odebérajoucsi, kí szo tezsávno nevarnoszt vidli v-tom, ka je na new york- szkoj demokrátskoj konvenciji nej szamo demokrátski párt bio namesztüvani, nego — vu trno prestímanom ra- csuni — Ku Klux Klan tüdi. Známo, ka je Klan nindri nej tak mocsen, kak vu juzsni drzsélaj, vu steri kak je znáno, demokrátski voutomov jeszte vu velkoj vecsini. Velko pítanye je, ka csi med táksimi násztaji má kákso poszebno vrejdnoszt Davisa privátno previdejnye, stero vu osztrom rázlocski sztojí demokrátski voutarov, csi rávno nej z-vecsinov, ali koncsimár z-trno prestímanov ménsinov. Escse vékse pítanye je, ka gda sze vu temelne vid- me pítanyaj táksi neszmerni rázlocski prikázsejo med párta zouszebnimi frakciami, jeli má escse kákseféle prebítka jus eden táksi párt, steroga nej szamo, ka pre- zident-kandidát nedá niksega programa, nego steri nem- re niti zglásziti vküpnoszten politicsen program, pa nej szvetszko vidmo ? Jeli voutomivajoucsi pörgar, koga nede brigalo tou, ka kak sze píse párta kandidát, nego na tou je nále- zsen, ka na kakse politicsne vidme more dojdati szvoj voutom, je pítanye, csi ne príde vu ono sztávo, ka zgodo- vinszki párti vecs nika nepomejnijo za nyega, szamo prázno imenüvanye, za sterim edno dobro organizejrano politicsno dosztojnosztno zavéznistvo funkcionejra. Po táksem je razmeto, ka sze za ednim z-véksov mocsjouv ríva vu front La Follette-a trétji párt, steri zoucsi poli- ticsnim machinom vidme, program, pa nájmre za isztino progressziven program namesztüje. Brezdelavnoszt ino politika Dela poszlov minisztersztvo glászi, ka na szrejdnyem záho- di, csi pomali bár, ali dönok sze pobougsávajo dela prílike. Glásenye sze na tou zezáva, ka jesztejo váraske, gde sze je sztálno poménsao brezi dela bodoucsi delavcov racsun ino z-onim optimiszticsnim vözglá- senyom sze szkoncsa, ka indu- sztríszki sztáni na jészen escse nácsisi bodejo, csi bár je mo- goucse, ka té escse tüdi vu vel- kom racsuni bodejo brezi dela delavci. Na tou gledoucs, ka pred prezidenta odebéranyom szto- jímo, republikánska adminisz- trácia sze zsuri na tom, ka naj vszáke bozsne delavszke sztá- ve na lejpo pofárba ino po ták- soj pouti proba tüdi vecs vou- tomov szpraviti za Coolidge-a, ali kre drüge sztráni moremo pripoznati, ka sze dela poszlov minisztersztva glásenyé na sta- tiszticsne pridátke naszlánya ino rávno záto je veszéla pri- kázen, ka sze vu officiálni krougaj na málo pobougsanye troustajo — szamo sze trousta- jo — na dela prílike gledoucs. Tej pridátki szamí tüdi pri- poznajo, ka je prevecs velkoga percenta brezdelavnoszt, zá- jenno z-onov vüpaznosztjov tüdi potroustajo, ka sze sztáni vu krátkom cajti pobougsajo. Szamou od szébe sze razmi, ka sze republikánszka admi- nisztrácia i cejli párt z-popol- nov mocsjouv na tom trüdi, ka naj na dela sztánaj momentno pobougsanye szkázse, nej záto, ka bi radi pomágali na delav- záto i jedino záto, ka naj z-tém sztva britki polozsájaj, nego csinejnyom voutomivajoucse pörgare oszlejpijo ino v-jeszén na republikánszkoga kandidá- ta voutajo. Ár prezidenta ode- béranya kampányov nászhaj vérsztvenoga sztána forma pre vrzse, csi de prebiválsztvo za- dovolno z-vérsztvenim i zsiv- lenszkim sztánom, tou vecs voutomov pomejni za republi- kánce. Kapitaliske novine, tak re- publikánszke, kak demokráts- ke, z-velkov prílicsnosztjov probajo vugodno píszati za szvoje kandidáte, stere za eto- ga, stere za ovoga, ali prouti szamo La Follette-i písejo, kí ne szlísi med kapitalistov kou- la tiszkajoucse kandidáte, kak Coolidge i Davis. Kapitalistom je trno vszeedno, sterikoli de prezident med nyima, ár ta obádvá eden cil szlüzsila: ka- pitalizmus podpérala i pokrep- sávala, delavsztvi na rovás. Rázlocsek je koncsimár szamo telko, ka je eden kandidát re- publikánszki agent, drügi pa demokrátski, ali med nyima steri je bole vören za kapita- lizmus, za morganizmus . . . . véndar Davis, kí tak direktno vu szlüzsbi sztojí Morgan ban- kára. Pennsylvanie prebiválci prevrzsejo odebéranye Od 1920. leta mao 571,000 jesz- te táksi lüdi, kí do zdaj obprvim voutali. Prísesztnoga prezidenta ode- béranya vu Zdrüzseni Drzsélaj de trno víszilo od ete drzséle pörgarov steri do zdaj obpr- vim dávali szvoje voutome. Tou opomínanya vrejdno zamerkanye sze je od tiszti vö- poiszkalo, steri szo z-politics- nim tálom intereszejrani ino kí szo brodili na tom deli. Tou szo tiszti lüdjé, steri 1920-ga leta lüdsztva racsun vküper prineszli, z-steroga szo tou vö- najsli, ka zdaj vu 1924-om leti 571.000 táksi persoun bode, kí do zdaj od 1920. leta obprvim dávali szvoje voutome. Tou je malo menye, kak je pa 1920. leta vszevküper vou- tomov bilou dáni na Hardinga, kí je tisztoga hípa vküpno 715.000 voutomov doubo od Pennsylvania drzséle i stera pomoucs sze je tisztoga hípa trno za velko racsunala, zdaj etoga hípa szamo 200,000 ra- csunajo na té sztrán, ali kak sze na racsuni vídi, szamo tej nouvi voutarov sze je zse vecs, kak na dvakrat telko pozdig- nolo. Vu etom leti vszevküper 7,000,000 vecs voutarov príde na voutanye, kak pa 1920-ga leta, kak sze z-tej racsunov ka- zse. Csi sze k-tomi raesuni kcoj vzemejo oni, kí szo tisztoga hí- pa vu bojni bilí i mládi lüdjé, kí szo na farmaj, ali escse nej zadoszta sztari bilí 1920. leta, tak te vu etom leti obprvim dobímo oszen million nouvi voutarov, kí do zdaj v-jeszén obprvim voutali. Nisterni od mládi lüdi szo znábidti notriprisenci i kak je vöpokázano tej nedo voutali, ali tam jeszte 600,000 táksi no- triprisencov, kí szo zse od 1920 leta mao pörgarje grátali i tej do zdaj vszi obprvim voutali na prezidenta. Csi sze vszi nej-pörgarje vkraj zracsunajo i sze koncsni racsun vküper posztávi, té es- cse itak osztáne 7,376,000 táksi pörgarov, kí do zdaj obprvim sli na voutanye. Nadale je vözracsunano, ka je nájmenye 200,000 csarnoga lüdsztva prislo gori z-juzsnoga eszi vu Pennsylvanijo ino kak sze je zvedlo, mocsna akcia sze je zacsnola med nyimi, naj ide- jo regisztejrat i naj voutajo vu etoj jeszéni, stero tüdi doszta pomejni na eto drzsélo. Politikuske trno pazlívo brodijo vsze tákse delo, stero sze odebéranya dosztája i nika nezamüdijo nej -vöponücano povrzsti ino sze vrseníjo na tom, ka naj kak nájvecs pör- garov k-voutomivanyi posztá- vijo, na tom deli sze nájbole na ládanyi bodoucsi republi- kánszki párt trüdi. Uncle Sam ino Ruszosz- ki ország Amerika nescse pripoznati szovjetsko ruszoszko vládo Csi rávno, ka je angolszka vláda nej dávno pripoznala szovjetsko vládo, ino priszpo- dobno szo obhodile drüge europejszke vláde tüdi, ali Zdrüzseni Drzsél moudre i szi- gurno kapitaliszticsne vláde politika sze je záto itak nika nej preminíla zoucsi Ruszosz- kim országom. Kí washingtonszke vláde taktiko pozna, tiszti more zna- ti, ka eto pout niti rejcsi nem- re bidti od toga, ka bi washing- tonszka vláda pripoznala szov- jetsko vládo. Vu tom dugoványi je vu zvönejsnyi poszlov miniszter- sztvo vecs zvedávanya prislo, na stero szo táksi odgovor dá- li, ka je prezident nágiben do- tíkanye z-szovjetskov vládov gorivzéti, ali z-onim vözvéza- nyom, ka naj Amerika nede prisziljena pripoznati szovjet- sko vládo. Tej glászi persze prouti prá- vijo eden drügomi, ali telko sze lehko konstatejra dönok, ka Amerika eto pout dalecs sztojí od toga, ka bi szovjets- koj vládi vcsiníla ono dobrou- to — prav povejdano duzs- noszt — ka bi jo pripoznala. Z-tém csinejnyom páli poszve- docsi, ka je med vszejmi euro- pejszkimi vládami szamo vo- grszka vláda nej menye reak- cionáirszka, kak je amerikan- szka, stera je szploj vu szlüzs- bi kapitalizmusa ino dnesz-vü- tro nancs tejnya ne osztáne z- tiszte szloboscsine, stero je Washington nasztavo. Bole naprej valon je auto, kak pa dejte Vu St. Pauli, Minn., sze je zgoudilo szledécse pripetjé : 19 lejt sztar Clarence Epton i nyegova zsena, Neva, szta z- 25 dollárov szlüzska nej mogla gazolin küpiti za automobil, ár je doszta kostalo pár meszecov sztaroga deteta gordrzsánye. Od toga je bio gucs potem, ka jeli naj automobil lücsíta ta, ali pa dejte ? Té neszmileni mládi pár je ráj szvoje dejte lücso tá. Vö na street szta na- lékla pred ednoga hrama dve- ri. Rodbina je zglászila gori té bestiáliski pár, vu steri niti telko lübéznoszt nega kre szvo- jega lasztivnoga poroda, kak pa kelko jeszete vu ednoj náj- bole bojdikaj divjoj sztvári. Boj med bejlimi i csar- nimi vu Baltimore-i Na Rutland Avenue-i szto- jécse négerszke cérkvi kroglí- no szo policáji na trí blocke velkoszti záprli preminoucso szrejdo. Tou cérkev szo nej dávno vzéli prejk négerje ino vu blüzi cérkvi bodoucsi hram szo sze tiidi négerje priszelili. Za toga volo szo sze bejli gori- posztavili ino blüzi 1500 lüdi je napravilo bítje okoli cérkvi, vu sterom sze ji doszta lüdi oranilo. Devét lüdi szo policáji dojpréjali. BELL PHONE 1839-W VÖR POPRÁVLANYE SPECIALISZT DAVID SPILBERG VÖRAR i ZLATÁR 407 EAST THIRD ST. BETHLEHEM, PA. HIZSE ZA VÖDATI Prinasz sze hizse vödájo, na kédne ali na meszece. Fájn notri szprávlene hi- zse, elekrik i gáz poszvejt. AMERICAN HOTEL 311 E. 3rd Street Bethlehem, Pa. AMERIKANSZKI GOTOVIPENEZ DOLLÁRE plácsamo vö tam prejk vu steromkoli várasi ali vészi, brezi dolipotégnyenoszti, po posti ali pa po telegráfi. SIFKÁRTE odávamo na stero koli linijo, za právo cejno. ZA VLOZSBE 4-ti percent interesa placsüjemo. KISS EMIL Bankhizsa 133 Second Ave New York, Piáne i Popejvke Soula Po akadémicsnom metko- dusi vcsim na Piano igra- ti i popejvati tak zacsétne, kak naprejidoucse, deco i odrascsene z-nájlepsim nászhajom. Vszáki 6-ti meszec z-korcentom posz- vedocsijo moji vucsenicke nyigovoga naprejidejnya. — Dájte notri vpíszati szvojo deco, od zadovol- noszti garantejram. LAMPRECHT MICI Orszacske Vogrszke Král. Igroteakadémije egzáj- mena diplomejrana piáne i popejvke tanárkinya 710 E. 4th Street, Bethlehem, Pa. SZTÁBLANO PGSZOJILO prvo ali drügo vu vszáksem vrejmeni dámo GRÜNTALÁSZNOSZT Mí küpimo ali odárno Grüntalásznoszt FEKETE & SON 2519-21 West Chicago Avenue, pouleg Western Avenue Chicago, I11. Telephone Seley 6050 Vu preminoucsi 20 lejtaj szmo nase dugoványe pri Küpüvanyi Sztáblenoga poszojila, Grüntalásznoszti, vu zvönnejsnye országe peneze i sifkárte posílanye znájvéksov zadovolscsinov szpunili vszákomi. Vszákomi onomi steri scsé szvojo rodbino z-Prekmurja, z- Bánáta, z-Bácske, z-Szlavonie ali z-Vogrszkoga eszi szpraviti, mí szprávimo vsze potrejbne píszma za tou potrejbcsino brezi vsze sztroskov. PENEZPOSILANYE Mí dolláre posílamo vu Prek- murje, Bánát, Bácska, Szla- vonio i na Vogrszko. Gvüsenoszti-Kiste Mí z-árende dávamo Ogvüsa- noszti kiste za $3.00 i vise na leto N E TRPITE! Nega nikaj bougsega za vase DRVÉNE ZSILE I BOLÉCSE SZKLEPI. Za vaso BOLECSINO na kraje i za HRBET ali drüge reumáske bole- csíne, kak pa BEAR BALSAM Prvle kak bi kaj drügo nücali szprobajte eto csüdovitno vrásztvo i ví nigdár nete nücali drügo. Jezero-jezér nücajoucsi tou pravi ka je tou náj- bougse na szvejti. Küpite szi eden glazs za 35c escse dnesz od va- sega patikusa ali vrásztvo trzsejoucsega, ali ne vzemite nikaj drügo. Csi nedo meli v-szkladár- nici povejte nyim naj vam szprávijo; pokázste nyim eto glasenyé. Ali pa csi ví scséte, písite zdráven knam i poslite 40c naj vam mí lehko poslemo na ednouk. Central Drug Co. Center St., Shenandoah, Pa. Agente iscsemo vszepovszedi AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 3. sztrán Poll-Parrot Cipelje za Pojbe i Dekline KELKOKRÁT szte Ví zse pravli : — “Rad bi bio, csi bi mojoj deci tákse cipele mogo küpi- ti, stere bi lehko dugu noszili.” Deca trno hi- tro trga cipele. Ali ka pa drügo zselejte od mocsni, zdravi pojbov i deklin? Oni lehko szká- csejo i drcsejo. Vase delo je szamo tou, ka naj küpi- te dobro naprávlene cipele, tákse cipele, steri szo naprávleni z-ledra, pa nájmre z-dobroga ledra. Za toga volo mí odávomo té héresne POLL PARROT CIPELE Ar szo tej vsze z-ledra naprávleni. Peté, podplatje, znotrejsnyi podplaje szo vsze z-ledra. Za pojbe — Zsute ali csarne, méhki podplatje i gu- mi peté. Velkoszti od 9 doj do 12, $3.50; 12½ do 2, $3.75; 2½ do 5½ $4.00 Pojbinszki zsuti cipeli brezi káplinov, od 12½ do 2 $4.00; 2½ do 5½ $4.50 Za mále pojbe — Zsnti cipeli z-méhki podplati i z- gumi petámi,. velkoszti. od 8½ do 11½, $3.50; 12 do 2 $4.00 Deklinszld visziki cipeli, zsutoga ledra z-méhki pod- platami 8½ do 11½ $4.00; 12—2 $4.50; 2½—7 $5.50 Star Brand cipeli za dekle — Csarnoga ledra. Veli- koszti 8½ do 11½ $2.75; 12 do 2 $3.25; 2½ do 7 $3.75 Zsuti 8½ do 11½ $3.00; 12 do 2 $3.50; 2½ do 7 $4.00 Pojbinszki szoldacski cipelje — Blucher moude, na- právleni szo z-mocsnoga méhkoga ledra, z-méhki podplatami, z-gumi petámi. Velikoszti 12 do 2 $4.00; 2½ do 5½ $4.50 DEGNAN’S THIRD & TAYLOR STS. BETHLEHEM, PA. Bell Telephone 2678-R Naznánye Szlovenci! Szpostenyom naznánye dáva vszém postü- vanim szlovencom, ka szva BALKÁN BOTTLING WORKS iména szouderszko trzstvo prejk vzelá, z-sterim va posteno i rédno szlüzsila náj podpérajoucse. Prosziva postüvane szlovence za podpéranye. Németh i Gajnik 1738 E. Mechanic Street Bethlehem, Pa. P A Z K A ! P A Z K A ! Vszi tiszti, steri prehladjenoszt, reuma, plécsnebolez- ni ledevgyé, roké, nogébolezni, kasla, obíszt; zsa- lodcnom betegi ali vu kaksem drügom betegi trpíjo, naj sze zvüpaznosztjov obrnéjo k-meni Diana Vrácsne Toplice JOSEPH HORVÁTH 809 E. 4th Street Bethlehem, Pa. (So. Side). Telephone : 2174 Dományi za dományega, podpérajte nase novine! Coloumbia ino Okeh Rekordje Columbia Fonográfi ino Poprávlanye Szpostenyom naznánye dámo nasim prijátelom ino kosztimerom, ka prinasz dobíjo Szlovenszke i Vogrszke nájnovejse Rekorde. Katalog ksenki pos- lemo na prosnyou. Rekorde poslemo komakoli vu Zdrüzseni Drzsél várase. Garantejramo po posti poszláno. Columbia Fonográfe na lehki terminus odávamo Phillips Music Shop 14 East Third Street Bethlehem, Pa. Kak szo szpráznili vö románje Párdány vesznico? Escse szo hrame szebov odpelali. Po trianonszkom mirovnom kontraktusi potégnyene mejé szo escse itak nej na sztálnom fundament!, eti-i-tam escse itak vöpoprávlajo té nouve mejé ino edna-edna vész takse- ga hípa ország preminí. Eto pout szo Párdány i Módos vo- grszke vesznice bilé prikapcse- ne od Románije — nej nazáj k-Vogrszkomi országi — nego k-Jugoszláviji. Vöpráznenyi návadno prebiválsztvo szpijé csamo zsupo, ár dokécs je vu bojnszkom vrejmeni szkousz masejrajoucsa szoldacsija raz- bijala, zdaj pa zsandárje dela- jo tou. Od románszkoga vö- práznenya eden na szrbszkom presztori zdrzsávajoucsi vo- grszki cslovek je szledécso zgodbo pripovedávao : Prvi cslovek, kí sze szkázse med hizsami, na cifraszti pre- klinya. Vrli sváb je doticsni moski ino edno szvinyou zsené z-velkov szílov po ednoj ceszti. Szvinya je vragometüvala, ni- kak nej je scéla na ednákoj pouti osztáti. — Szaperlott nohamol ! — pravi csemeraszto te svábszki páver ino mocsno scsukne z- bicsom szvinyej po sinyeki. — Te pa nescses nazáj idti k-tvo- jemi vérti ? Nancs sze ne ve- szelís, ka szo te románje nej odpelali ? — Te szo jo pa scséli odpe- lali ? — szam pítao. — Vej bi jo tüdi odpelali, — ercsé z-gyálnim zaszmeja- nyom te kmet, — csi bi jo jasz nej szkrio vu presanco. — Te szo pa od drügi odpe- lali ? Na sürki okrouzsi z-ramov. — Ajaj, za eden cejli sereg ! Moglo je bidti káksi 400 szvin, kelko szo ji odegnali. — Kakda ? — Nej szo doszta gucsali zsandárje, szamo szo vözbob- nyarili, ka nikomi nej je szlo- bodno vöidti z-hizse. Szvinyom kravam i konyam tüdi nej. Té szo sli od hizse do hizse ino szo tou pravili, ka je tü doszta fa- lejse kak v-Jugoszláviji. Tak naj plácsamo za szvényé. Kí ne plácsa, tisztomi odzsenéjo szvi- nyou. Pa tüdi szo odegnali pri- blízsno 400. Szamo ka szam jasz odzaja vöodegno mojega projnika, pa szam go szkrio. Tak zdaj jasz mam szvinyou ino drügi pa nemajo . . . Zadovoljeno sze szmejé te páver. Nyemi je osztála szvi- nya, ali drügim ? Od drügi pa na varaskoj hizsi dobímo pre- szvetloscsenyé, stera je okin- csana od zásztav i vnozsíno ko- rin. Tü szo szprisli vküper ve- sznice prebiválci, ka naj vu pero povejo tiszte nezgovorne krivice, stere szo románszke oblászti delale zsnyimi ob prí- liki vöpráznenya. Pridátke, stere szmo na officiálnom ju- goszlávszkom meszti doubili, szledécse objávimo : Pred varaskov bizsov vu csupore szprávleni sztojijo pá- vri i trzsci. Szrbi, némci i vo- gri zmejsano. Ino z-popolnim szolidársztvom, z-prijátelszkim vküpdrzsányom preklinyajo románszke oblászti, stere szo nyim tak obcsütno velki kvár napravile. Ino sze vlejávajo tozsbe szrbszki, némski i vo- grszki. — Zse áprilisa 2-ga — pravi eden trzsec — szo zsandárje i financje obhodili vdiljek trzs- ce, inventár (leltár) szo vzéli gori od bodoucsega blága ino potem szo vámo navrgli vö na nyí. Plácsati je trbelo vszáko- mi, tak ka je vsze práscsalo, ár szo sze ovak protíli, ka od- pelajo blágo. Trzsci szo zaman razlozsili, ka szo oni nej krívi, csi pod drügi imperium prídejo, ka pod Jugoszlávijo szpádnejo, nej je valálo nika, financje i zsandárje szo neszmileno notri z-térgyali vönavrzseno vámo, kak szo tou raubarsztvo ime- nüvali románszki zsandárje. Tákso vámo szo placsüvali med vecsimi : Leitheim Péter (3,550 lei), Vujok Ferenc (2,200 lei), Baranov Mihály (3,000 lei), Kántor Mihály (1,100 lei), nadale z-ménsimi sumami szo gori zamerkani es- cse vu tom imeníkí Wetner Mátyás, Weimer József, Rot- ter József i drügi. Románje szo vu zádnyi dné- vaj vküper poubrali vsze, ka je li vu nyigove roké prislo. Z- soul i veski hramov szo doj- poubrali obloke, escse szo cve- ke vöszpoubrali z-sztenéo. Ni- kolics Máté becskereskoga vér- ta mlatilni masin szo tüdi sze- bov pelali ino med vozsnyouv szo tam povrgli na ceszti, ár je Petrovics Milijov párdány- szki kmet dojplácso za nyega 32,000 leijov váme. (Dale na 4-tom sztráni) ZAHVÁLNOSZT V- Kobilji, vu sztároj domo- vini nasi bratje dája nouvo cérkev zídati ino ob toj príliki szo veski csesztnícke píszmo poszlali szvojim szlovenszkim bratom po iméni Ritlop Lajosi, Orban Istváni i Végi Józsefi vu Bridgeport, Conn., stere szo gori oproszili, ka csi szo mo- goucsi, naj nyim na pomoucs bodejo pri tom velkom i szvéti cil szlüzsécsem deli. Opomíno- joucsi bratje szo z-szrdcá radi szpunili tou zselejnve ino szo od szledécsi vrli bratov i szesz- tréo doubili dáre na té cil : Ferénczek Ferenc, Kobilje $10.00 Ritlop Lajos, Kobilje . . . . 5.00 Orbán István, Kobilje . . . . 5.00 Ferénczek András, Kobilje 5.00 Czipot Anton, Krog . . . . . . 5.00 Végi József, Ösztrölecz . . . 2.00 Benko Alajos, Cankova . . . 2.00 Benko Ferenc, Cankova . . . 2.00 Benko Mátyás, Cankova . . . 2.00 Zvér András, Lipa . . . . . . . 2.00 Zadravecz József, Mála Lipa 2.00 Trajbarics Márton Bridgeport 2.00 Puhán Mari, Kobilje . . . . . . 2.00 Mulcz Christina, Dobronak 2.00 Zelics Mátyás, Szv. Jüri . . . 2.00 Németh Ferenc, Filovci . . . 2.00 Püczko József, Renkocz . . . 2.00 Hüll Ferenc, Törniscse . . . . 2.00 Oslai István, Filovci . . . . . . 2.00 Markoja Anton, Mála Lipa 1.00 Lutár István, Gomilicza . . . 1.00 Markoja István, Mála Lipa 1.00 Schnurar János, Topolovci 1.00 Louis Melitz, Bridgeport . . 1.00 Meszarics Iván, Lipovczi . . 1.00 Kocziper István, Odrianci 1.00 Végi Anna, Filovczi . . . . . . 1.00 Mericsnyák András, Bogojina 1.00 Ferencsák György, Odriánci 1.00 Schvarz István, Kuzminecz 1.00 Kálecz Mátyás, Lipa . . . . . . 1.00 H. Golop István, Bridgeport 1.00 Horváth István, Törniscse 1.00 Rousz István, Törniscse . . . 1.00 Szudecz Anton, Strigova . . 1.00 Prémosa Ferenc, Törniscse 1.00 Püczko Iván, Törniscse . . . 1.00 Ritlop József, Polana . . . . . 1.00 Virág István, Odranczi . . . 1.00 Mertük Péter, Odranczi . . . 1.00 Berdén Ferenc, Filovci . . . . 1.00 Trátnyek József, Bridgeport 1.00 Petrinovics Ferenc Vratisinec 1.00 Fonker Mári, Lipovczi . . . . 1.00 Magdics István, Mála Lipa 1.00 Pétek Márton, Velka Polana 1.00 Bakacs Ivan, M. Szrdiscse 1.00 Horváth József, Bükovnicza 1.00 Kolosa Ádám, Fokovci . . . . 1.00 Pozvék Ferenc, Cankova . . 1.00 Hancz Ferenc, Törniscse . . 1.00 Horváth István, Gomilicza 1.00 Koczet János, Bridgeport . . 1.00 Zadravecz Márton, Bridgep. 1.00 Kocziper Venczi, Mála Lipa 1.00 Koczet Ivan, Törniscse . . . . —.50 Dominko István, Gomilicza 1.00 Korén József, Törniscse . . 1.00 Kerécz Anton, Cankova . . . 1.00 Gerlecz Louis, Görlinczi . . . 1.00 Stefanecz Károly, Törniscse 1.00 Düh József, Mála Lipa . . . . 1.00 Baligács István, Zsitkovci 1.00 Vogler Károly, Lotmerk . . 1.00 Adamics Ivan, Törniscse . . 1.00 Vuk József, Hotiza . . . . . . . 1.00 Lütar József, Bridgeport . . 1.00 Kühár János, Alsólendva . . 1.00 Kavas István, Odranci . . . . 1.00 Kolár Anton, Gancsani . . . . 1.00 Gábor Teréz, Odranczi . . . . 1.00 Gujtman József, Bogojina 1.00 Sumen István, Bridgeport 1.00 Hozjan Michál, Odranczi —.75 Novák András, Bratonczi —.50 Szmej István, Odranczi —.50 Marosa József, Törniscse —.50 Kodba Teréz, Bridgeport —.50 Csizsmazsija Ivan, Törniscse —.50 Csanádi Balás M. Szerdahely —.50 Antolin György, Lipovczi —.50 Törner István, Mála Polana —.50 Kavas Mari, Odranczi . . . . —.50 Katona János, Bridgeport —.50 Perdigal István, Bridgeport —.50 Gerics Mátyás, Filovci . . . . —.50 Bakacs Julia, M. Szerdahely —.25 Kertész Lajos, Brezovci . . . —.25 A. Müller, Bridgeport ....—.25 Markoja Ivan, Renkócz . . . —.50 Spilák Iván, Lipa . . . . . . . . —.50 Horváth István, Southport 1.00 Tivadar Antal, Törniscse . . 1.00 Horváth István, Bridgeport —.50 Zagorecz József, Gomilicza —.50 Vasszi János, Bridgeport . . 1.00 Legény Ivan, Gancsani . . . . —.50 Bohnecz István, Mála Lipa —.50 Tkálecz István, Mála Lipa 1.00 Vszevktiper . . . . $126.00 Mí podpíszani po etoj pouti tüdi hválo povejmo vszém nasim lüblé- nim bratom i szesztram, kí szo bilí prijaznivi darüvati za nouvo cérkev v- Kobilji ino szo nam na pomoucs bilí vu nasem deli. Osztánemo s-pozdravlejnyom: RITLOP LAJOS ORBAN ISTVÁN VÉGI JÓZSEF KSENKI do Aug. 31-ga 24 velki paklinov “Rinso” dámo vszákomi WOODROW (Obvarjeni od ergyajce).. elektricsni masin za pranyé. Tou je te jedíni masin, steri je naveke garantérani. — Prídte, naj vam pokázsemo, kak fájno peré — Poglednite ga vu nasoj okni, ksenki lehko ví- dite, kak fájno peré. H. COLEMAN & SONS COMPLETE HOUSEFURNISHERS 323-27 E. 3rd Street Bethlehem, Pa. Dr. Thomas P. Culhane OUCSNI SPECIALISTA Ocsí vizitejra. Ocsále dobro zglíja. 127 W. 4th STREET, BETHLEHEM, PA. Ka znamenüje z-aerop- láni okouli szvejta lejtanye ? Amerikanszki okouli szvejta letécsi aviatikusov doprinesá- vanye je povidno i csüdovitno. Szamo rávno basznovite vrejd- noszti nema trno. Csi od toga jeszte gucs, ka kaj poszvedocsi notri tou okouli szvejta lejta- nye, tou trbej odgovoriti, ka nika. Ka szo amerikanszki avi- atikuske napravili, tiszto je nisteri brilliánski sportsmanov lüsno sportno doprinesávanye, z-steroga hasznovitoszti vrejd- noszt nemre dojprecediti. Leté- csi masin, kakstécs je zse prí- licsna nyegova technika, dnesz je escse itak szamo malo dale od sportanya; escse itak tam sztojí, kak gde je automobil sztao vu onom vrejmeni, gda je automobil trno bogáti lüdi, velki goszpoudov zvönréden luxus bio, ali zdrzni sportni lüdi razveszeljávanye. Nej je tou problém, ka kama lehko príde z-letécsim masí- nom, ár szo té problém zse dáv- no razlozsili, nego tou, ka vu kakso formo je mogoucse leté- csi masin za veski kincs djáti, demokratizejrati, za tak fál napraviti, ka ga naj vszáki má príliko nücati. Z- Fordovimi “Lizikami” nemre okouli sz- vejta potí napraviti, ali záto Fordovi automobilje na vérszt- venom sztáni vecs znamenüje- jo, kak letécsi masin, z-sterim, zse známo, lehko okouli szvej- ta potüje. Trém vcsinfte dobroto : szebi, glasüvajoucsemi i nam, csi sze pri küpüvanyi szpomenéte, ka szte storosov glasenyé vu nasi novinaj csteli. 4 sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ Bethlehemszki Banki stere porácsamo nasim szlovencom, kak nájpostenejsa i zavüpana mejszta za sparanye i povnozsávanye nájvék- sega kincsa : PENEZ. 13990 ZADOVOLNI VLOZSNIKOV MÁMO. Sztoga racsuna na vszáki stiri prebi- válcov eden vlozsnik szpádne i tou trno szveklo poszvedocsi, ka vöobszlüzsáva- nye, prijaznívoszt i nasi vlozsnikov za- gvüsanye je trno pripoznano. PREBIVÁLCOV DOSZTOJNOSZT nas bank vszigdár vu voditelszkom pozványi szpeláva Po vlozsbaj trétji percent interesa plácsamo Bethlehem National Bank Prejk od Market House 3-ji i Adams Sts. kükeo Ete bank je vrejden i rad vzeme vase vlozsbe Notrivlozsbeni penez suma je vecs kak sészt million dollárov. E. P. WILBUR TRUST CO. FOURTH STREET and BROADWAY Vejka od Glávnoga Banka 606 W. Broad Street Tou je Nájvéksi Bank vu Bethlehemi 3% interesa plácsa na sparavnoszt polozseni penezaj Gucsímo tüdi tühinszke jezike (Pítajte za Mr. Bartosa ali pa Mr. Gasda.) Ne odlásajte csi scséte za szvojo rodbino ali prijátele pravice i sifkárte poszlati, naj vu nouvoj kvoti vöprídejo, ár po toj kvoti doszta menye lüdi püsztijo v-Ameriko. Prídte vu nas Bank i mí vam dámo vsze preszvetlos- csenyé stero vam je potrejbno k-tomi deli. Sifkárte odávamo na vsze linije i pravico vam tüdi szprávimo. NA INTERES POLOZSENI PENEZ PLÁCSAMO 3% INTERESA. MI MÁMO PENEZE NOTRIPOLOZSENE od PENNSYLVANIA DRZSÉL VLÁDE NORTHAMPTON VÁRMEGYŐV VLÁDE CITY OF BETH. — VARASKE VLÁDE CITY OF BETH. — SOLSZKE VLÁDE Gosztonyi Savings & Trust Co. Third and Pierce Streets BETHLEHEM, S. S., PA. AMERICAN WINDISH PUBLISHING CO. INC. Z-nouvimi masinami moderno notrivpelana Stamparija. — Oprávla szakseféle stampar- szko i knigovezárszko delo vu nájkracsisem vrejmeni, vu náj- lepsem vöposztávlenyi za náj- bole rédno cejno. “Amerikanszki Szlovencov Glász” stamparija Vouzse je namcseno dobro. Od Jókai Mór-a z-Vogrszkoga. Od Borsos Stevana tak prá- vijo, ka je on trno cseden cslo- vek, gda ne pijé. Ali tou je brezpameten gucs, ár isztina i moudroszt v-víni prebíva; kí vino pijé, tühinsz- ke jezike gucsí i szakseféle znanoszti razmi; od vína sze cslovek navcsí, kak trbej ver- suse píszati, csi je bojazlívi, batriven gráta, sóstar sze na- vcsí politiko i politikus sze navcsí csrejvle réditi; sőt jesz- to tákse nature, stere li te raz- mijo szvojo mestríjo, gda priszpodoben mertük té hválé- vrejdne vlage nyuvo pamet znajva. Ali má bidti ka sze natura z-Borsos Stevanom spi- lala : on je li tecsász bio mou- der cslovek, dokecs je nej po- gledno, ka jé v-kupici. Gda je tou zse vcsíno, niscse je vecs nej ládao zsnyim; preci sze szvado i preci je na bítje sou; pa je ovak krotki bio kak go- loub. Njegovi szouszedje szo sze counali zsnyega i tak szo pravli ka je on: “predpoldné- vom Borsos, zadvecsara pa Paprikás”. Ali sto je hát bio Borsos Stevan, ka na telko trbej znati kaksi je bio i kak je bio ? Na, vídi sze, postüvani cste- joncsi, ka szi nej v-Komárom valon, ár bi ovak nej píto, sto je Borsos Stevan. Kak pa ? Nej bi tí pozno toga velkoga hajduka, kí vszá- ki tork i csetertek pred város- házov strázsa v-zelénom dol- máni, v-szívi lacsaj, z-zsutimi zsnyourami ? Nájvéksi je med hajdukami. Bajuszi nyemi tüdi tak na dvá krája rázno sztojí- jo kak roglé gjüncov. On szprevája plemenitoga gosz- pon birouva domou z-gyülejsa i nyegva duzsnoszt je goszté zvati gda váraski goszpoudje v-Füzitő-i obed dávajo. On szedí na baki, gda váraski ko- csis kam vöide na ogledüvanye ali pa na pozdrávlanye. Ejnye, jeli szi pa tou tüdi nej vido gda na pláci z-krblács zeléne breszkvi vöobrácsa ? Trno sze ga bojíjo ! No, ali pa na Tejlovo, gda okouli noszijo cérkvene zásztave, nepoumlis tisztoga mocsnoga cloveka, kí v-naplécsa vrzsenoj menti z- száblov ide pred goszpon plé- bánusom i szrebrni lampas neszé ?. No, vídis, tou je tiszti Borsos Stevan, od steroga gu- csím. Csi sze pa z-vsza toga némres szpoumenouti, tou szve docsi, ka szi nigdár nej bio v- Komáromi, ali tou je nej tvoj bin. Borsos Stevan je te náj- bougsi cslovek bio na szvejti. No, ka je po vécsaraj z-süm- lécsov glavouv meo segou do- mou idti, tou je isztina; i ka je zséno segou meo zbiti, tou je tüdi isztina; ali drüge falinge, csi bos rávnocs iszko, ne naj- des v?vnyém. Ednouk — rávnocs gda szo kukorco dojtrgali —, tak znam kak csi bi vcsera bilou, v-tisz- tom leti gda szo nouve zvoné gorivlekli v-kalavinszki törem, sze Komárom váras na velko parádijo priprávlo, föispána szo dejvali, kak sze zové inste- lácio. Jaj, kaksa précimba je bíla, kaksa szvekloucsa v-cejlom várasi; nemesnyácke szo na konyaj gezdili vdilgyek po vili- ci, velke zásztave szo neszli, pune z-pantlikami i z-véncami. Plemeniti gsozpon főbirovje szo pripelali járáse z-esküdta- mi, ki v-erdécsoj kí v-szívoj menti, v-zsnyourasztom dolmá- ni; bio je tam goszpoud, steri je na kaputi zláte vöre noszo mészto gomb, drügi je pa ken- gyelszko zselézo meo z-csíszto- ga szrebra, főispán je pa na zlátom kocsüi priso, szkre nye- ga dvanájszet tak lejpi gosz- poudov, ka cslovek némre doj- szpíszati. Na dvá krája ceszté szo pa v-rédi tam sztáli céhi szaksi z-szvojov zásztavov, sészt ji je neszlo zásztavo tkál- cov, oszen pa mlínarov, sousta- rovo szo tüdi stirje zdigávali; edna zásztava je z-erdécse szvi- le, ta drüga pa z-szíve szvile bíla, sztou pa sztou pantlikov je plavalo na szaksoj; ár je szaksa dékla, gda je k-mouzsi sla, eden pantlik darüvala na zásztavo. Lehko szi preracsu- nate té vnouge pantlike ! Ka pa escse solszka deca, stera je pred solami sztála, i cigányi v- erdécsoj oupravi, pa pörgarsz- ka banda v-kolaposaj na trí küklé ! Nigdár szo nej vidli v- Komáromi táksega dela vecs ! Ali vsze tou sze li po tisz- tom vécsari zgoudilo, gda sze Borsos Stevan po vnougom klátanyem domou pritepo k- szvojemi ogniscsi, gde ga ve- csérja csákala, k-steroj je nyegva pokorna zséna, vszig- dár mozsá volo iszkajoucsa, li te prisla, gda sze on zse najo i te sze szejla doj k-sztoli i za- dovolila sze z-osztánkami. — Ka pa tí zsena, gde szi bíla cejli dén ? — je píto Ste- van na szto naszlonyeni. — Hát, poglednola szam tou vnougo szvekloucso, stera sze na ütrik szprávla. Jaj, csüjes kelko lepote bode. Pri mosz- tej szo edne velke vráta na- právlene z-zelénoga veja i z- zásztav; pa z-papéra. — Tiho boj ! Jasz bole znam, z-koga szo. Vej szam je pa jasz rédo. Zsénszka je vörvala i nadale je pripovedávala : — Pa szo na sztejni város- háza velke litere vönaklajene z-lampasov . . . — Meni právis ? Vej szam pa jasz rédo vsze tou, Ka raz- mis tí k-tomi ? Diacski je. — Pa jeszto pred kapejlov . . — Tou szam tüdi vido, zakaj gucsís od toga ? — Ali gvüsno szi nej vido, kaksi velki díkerougec szo zsi- dovje napravili na konci vár- megyővszke vilice. — Zsidovje ? — je pravo Borsos Stevan. — No, povej, ka pa rédijo zsidovje, ka ? — Hej tou de pa rejszan lej- po! — je ponávlala rejcs Örzsa, ka dönok zná nika nouvoga po- vedati mozsej. — Vrnyi tao de z-szvila, szpoudnyi pa z-bárso- na i ciffer de z-csísztoga szre- bra i z-zláta. lampasje szo pa z-szívoga i erdécsega kristála. — Koga ? — je szkrícso Ste- van, kí sze csemerío nad tém zvisávanyem; — sto je pa do- püszto zsidovam, naj tákse ré- dijo ? — Vej szo pa na vármegyőv- szkom fundusi, — je odgovorí- la zséna —, tam váras ne za- povedáva. Sinfanye váraske oblászti je Borsosa szploj razcsemerílo, Paprikás je gráto. — Tou meni ne pravi, ka zsi- dovje z-szvila rédijo díkerogec, tou norci gucsi, jasz szam nej norc. — Pa szam jasz z-lasztivni- mi ocsámi vídla; eden zrejzek szvile, i eden zrejzek bársona viszí tam do tla. — Tvoje blájzsensztvo !... Jeli szam pa jasz nouri, ka mi tákse szmejs praviti ? Jeli szam pa jasz nouri ? Pravo je tou meni stoj od sesztnájszet lejt mao, ka szam jasz nouri ? Zsidovje nemrejo z-szvila díke- rogec réditi, ár v-cejlom orszá- gi nega telko szvila, kelko bi tá trbelo, pa zsidovje némajo tü niksega dela nej, ár szamo krscsanci dobíjo főispána; pa gda plemeniti váras z-papéra i z-zelénoga veja rédi rogec, kak bi zsidovje mogli réditi z-szvi- la, pa bi nyim rávnocs nej do- püsztili. Znás ? — Pa szam jasz z-lasztivni- mi ocsámi vídla, i escse szam szvilo z-rokámi poslátala. — Te szam pa jasz nouri ? — je brülo Borsos na szto dün- kajoucs. — Kaksa vrajzsa zsénszka je tiszta, stera z-szvo- jega mozsá poszojszili norca rédi ? No, csákaj tí pekla sztvorjejnye vej te jasz zse navcsim, kak szmej edna lagva zsénszka szvojega mozsá za norca drzsati. Gde je edno vouzse ? Pokornoj zsenszki je li zdaj bilou zsao, zakaj je zácsala gu- csati; na szrecso je vouzse tam vönej bilou vövtégnyeno od ednoga drejva do drügoga i dokécs je je Borsos zsmetno dojodvézao, tecsász je zséna cajt mejla dveri, oblok dojza- prejti i zaklászti. Borsos Stevan nejmogoucsi notriidti, lehko szi premíszlite, kak je trümpo po dveraj; na velko hrabuko je lüdsztvo z- cejle vilice vküper priletelo. Szouszedice, szouszedje szo csemernoga mozska mérili, od koga je on escse bole divji grá- to: priszégo sze je na nébo pa na zémlo, ka rázno razlücsa hizso, tak zgrábi zséno i zbíje jo grozno; v-tom nyemi niscse ne zapovedáva ár je hizsa nje- gova, i zséna je nyegova; naj tehát niscse nyemi nika ne gucsí. Kak ga zsénszke vtísávajo, mejrijo, na velko lármo tá prí- de Galgó szouszed. Galgó szouszed je natrejsnyi cslovek i zvonár bio. Nej csü- da, csi je vecs pámeti meo, kak drügi. — Ka sze csemeríte, szou- szed ? Ka vam falí, — píta z- táljemlécsim poglédom od Bor- sos Stevana, — ka sze krejgate z-tejmi zsénszkami ? — Ka mi falí ? Ka bi sze nej csemerío ? Moja zséna me za norca drzsí. Vocsí mi právi, ka do zsidovje z-szvile pa z- bársona meli rougec.. Jeli szam pa jasz norc ? Gyünec ali pa kony ? — Sto szmej tákse praviti od vász ? Borsos je kony ? Borsos je gyünec ? Jasz mo ga bio, nej ví ? — Moja zséna, tá vrajzsa zsénszka. No vej csi do nyé prídém, vej nvej zse pokázsem, sto je norc. — Prav csinite, zbiti trbej zseno, csi kaj prikaca: peneze precsteti, zsénszko zbiti trebj, tak je prav. Jasz bom vam tüdi pomágao. Z-kim jo scséte z-biti ? Z-tém nevolnim vou- zsom ? Tou je nika nej, vej je pa szüho. Csi z-tém vdárite, mocsen glász dá, ali ne bolí. Szeden kouzs má zsénszka, szüho vouzse ne obcsiiti. Vej pa vardejvajte. Tak erkoucs Galgó szouszed z-vouzsom ednouk pomali na szébe, dvakrat mocsno pa na Borsosa vdári. — Jeli, ka ne bolí ? — Rejszan nej, — szvedocsi Borsos; — pa ga bogme bolelo. — Z-zsénszkov nacsi trbej djáti, ár sze toga navádi. Nav- csite sze tou od méne: gda (Dale na 6-tom sztráni) ZA ODAJO Dober nouvi sparhet i-za léd kaszlin sze za fál cejno odá Sparhet sze lehko küri z-vogel- jom i z-gázom. Rávno tam sze dobí Hram z-árende ino eden Garázs za dvá masína. Küpi sze lehko za trno rédno cejno. Zvedávati trbej pri: JOHN TEMLIN-i 932 E. 3rd St., Bethlehem, Pa. ZA ODAJO JE eden nouvi hram z-grüntom na Miller Heights-i, steri sztojí z-presztorni 7 hízs z-ednov koupanszkov hizsov, z-lekteris- kim poszvejtom i varaskov vodouv. Zvöntoga jeszte eden Garage za dvá masína, 150 fáj- ni dományi trszov i doszta mlá- doga szádnoga drevja. Lot je na 110x110 velkoszti. Zvedáva sze lehko vu redi- telsztvi nasi novin. SZLOVENCI ! Primeni dobíte vszigdár dobro BLÁGO, kakti na rokou vöre, prsztanke vüha- nice i vsze drügo zláto i szrebrno poszoudo. M. FINKELSTEIN 319 ½ E. 3rd Street Bethlehem, Pa. Kak szo szpráznili vö... (Dale od 3-ga sztrána.) Vu vesznícskoj lásznoszti bivsiva dvá hrama szo do szlejdnyega cigla razmetali ino na veskoj foringi odvozili ci- geo i nápravo. Vu ednom hrá- mi sze je románszko granicsno policájsztvo zdrzsávalo, tiszto- ga szo románje do téla razme- tali ino materiál na 60 koulaj naklajeno odpelali. Dugi konl- szki réd je pelao tiszti vnozsí- no cigeo po orszacskoj ceszti kre Bega tekoucse vodé prouti znotrejsnyemi kráji vu Romá- nijo. Na prvi i zádnyi koulaj szo szoldácke szedeli, tiszti szo dirigálivali foringásom. — Szamo ka szmo vözospi- lali zsnyimi -- právi eden szrb- szki kmet. — Vnocsi szo pelali cigeo ino polovico szo kre cész- te doli zlücsali... Ali na hramouv meszti je kamen na kámli nej oszto. Ino vész je na sztoujezére kvárna zavolo vkrádnyeni hramov. Dvá dni naprej pred vö- práznenyom je zse niscse nej mogo na vilico idti. Med od- szelítevjov hramouv sze je sze- den koul prevrglo na ceszti. Kmetje szo nancs prevrzseni koul nej mogli notri odpelati, ár szo ji zsandárje z-rozsjom sztirali notri v-hizse. Po koula szo szamo vu preminoucsi dné- vaj lehko hodli kmetje. Vesznice eden drügi hram, vu sterom szo románszki zsan- dárje prebívali, szo ga tüdi razmetali ino cigeo szo z-tála odvozili, z-tála pa oudali. Tou szo tiszte tozsbe, stere szam za pou vöre vküper poub- ro vu Párdányi, vu prvoj “vö- szpráznyenoj” ino prejkdánoj vészi. Tozsbéo je tou szamo eden trno málicski tao, ove szo zse tam vu tiszti zapísznikaj, stere prejkvzévse jugoszlvász- ke oblászti zdaj po rédi gori- vzemejo ino notri dájo vládi. — Vej po diplomatiskoj po- ti nazáj dobímo ! — právi vü- pajoucs eden vogrszki kmet. — Jugoszlávszke delegácije voditel je zse oblübo, ka de in- tervenejro vu zvönejsnyem mi- nisztersztvi — právi eden drü- gi, ino.... tou je vsze. S—G. AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ 5 sztrán Nega pára v-Bethlehemi i okroglíni PUROX SZOUDI Stero Horlacher Sör fabrika rédi ino je pripoznana za to nájbougso. Csresnyov, narancs, citrom, grozd- jov, gyagoden, kopüsnicen i doszta drügi zsmajov. Jedíni trzsec : HORVÁTH GYULA 519 Polk Street — Telephone 201-M Zapovejte szi edno bakszo ino te vidli rázlocsek ! Na gosztüvanye, krsztitje i drüge veszélnice vam domou posztávimo pítvino; szamo telefonejrajte. Ednoga sztároga cslove- ka grozno csinejnye Eden oszendeszét lejt sztar moski je bujo zseno po- tem pa szam szebé Grozno vmorsztvo sze je zgoudilo vu Philadelphiji pre- minoucso szoboto noucs, stero- ga bína tálnika szta bilá 80 lejt sztar Edward Bub, kí je pör- garszke bojne veterán bio ino nyegova zsena, stera je edno leto mlájsa bíla od nyega. Zsenszka, stere krsztno imé je Bridget bilou, je zse dugsi cajt betezsaszta bíla ino na tou jo mouzs vmouro, ka naj od- szlobodí od mantránya, potem je pa szebé tüdi vmouro. Edward Bub sze je pred 67 lejti ozseno. Bub je 50 lejt bio William Cramp Ship and En- gine Building Works fabrike szlüzsbeník. Pred dvej leti — na nyegovovisziko sztaroszt gledoucs — szo ga odpüsztili z-dela. Bub-familia je z-Charles iména szinom pod 3178 Cha- tham streetom prebívala. Mrs. Bub je zse duga lejta betezsna bíla ino doktore sze zse tüdi dojpovedali od toga, ka bi ona gda szvejta páli nazáj dobíla szvoje zdrávje. Mouzs sze je csi duzse bole vcagao na zsené sztávi i pred pár dnévi je tou pravo szinou- vi, ka szi tak racsuna, ka nej on pa nej zsena zse dugo neta zsivela. V-nedelo gojdno, gda je szin k-zájtreki zvao sztarise, je za- man trüpo, dünko po dveraj, nej je doubo odgovora. Na tou je szin gorivtrgno dveri ino na poszteli je mrtve najso szvoje sztarise. Ocsa je vu rouki revolvo sztiszkávao, z-sterov je doj- sztrejlo zsenszko, potem je pa szam szebov szkoncsao. Szin je vcsaszi doktora zvao ali doktor je zse szamo mrtel- noszt konstatejrao. Po doktor- szkoj zagvüsenoszti je mati na prvi sztreláj vcsaszi mrla, ár je krugla szkousz szrdcá pris- la, rávnotak ocsa tüdi, ki sze je v-glavou sztrejlo. Szin je tou pravo, ka ćsi bár szo sztariske na drügom stoki prebívali, niksega glásza je nej csüo. Ali szledi je poumlo na tou, ka je vnocsi niksi ropász zacsüto, ali na tom sze je nej zoszago, ár szi je tak miszlo, ka je tiszti glász z-streeta krá- ja priso v-hizso. Bub-familia je Philadelphia várasa na szeverno-zkodnom sztráni prebívala vise 50 lejt i na cejloj kroglíni szo ji dobro poznali. 68 lejt sztara zsena sze razpíta od 91 lejt sztaroga mozsá Vu Sundbury, Pa. sze zgou- dilo tou cstidno pripetjé, ka je 68 lejt sztara Mrs. James P. Kline razpítanya tozsbo zdig- nola na Northumberland krají- ne szodníji prouti szvojemi 91 lejt sztaromi mozsévi, kí jo nevörno povrgo. Sztári Kline je 50 lejt zsívo vu lejpoj mi- rovcsini z-szvojov zsenouv ino zdaj je pa ocsi vrgo na edno mládo dovico, vu stero je za- lübleni grátao. Zdaj sze pri toj zsenszki zdrzsáva té sztári zalübleník. Dvoje vu szploj dobromsztá- ni bodocse PIÁNE sze za trno nisziko cejno odajo. Átresz sze lehko zvej vu redi- telsztvi nasi novin. Vu potrejbnom vrejmeni eden ton vogelja million dnévov i noucsi odvrné — Nase vogelje je za obrambo prouti mrazi. Ví escse pomlite kaksa nevola je bíla za vogelje lajnszko zimou, — jeli de kaj bougse vu etom leti tou ni eden nevej. Zakaj bi szi vzéli nepotrejbno pripetjé ? Edno pár tonov NASEGA VOGELJA vu vasoj zemenici vász obráni od mraza i od nevar- noszti vu zími, ino vam hram priátelszko naprávi. Eden ton od NASEGA VOGELJA je vecs vrejdno kak pa millon füntov vrásztva. BETHLEHEM COAL CO. Third & Monroe Street — Phone 882 Tákse KOULICA ZA DECO ksenki dámo vszákomi nouvomi naprej plácsníki, kí na cejlo leto naprej plácsa na AMERI- KANSZKI SZLOVEN- COV GLÁSZ Cejna $2.00 Zavüpavnicke “ Amerikanszki Szlovencov Glász” Reditelsztvo, szposte- nyom naznánye dá cstejocsim, ka, ki szi té szlovenszke novine scsé zapovedati, naj szi je sza- mo pri nasi “Zavüpavnikaj” zapovej i naprej plácsa. Ali ki bi je Zavüpavnikom nej mogocsi bio plácsati, on naj nám notri posle vu Reditelszt- vo. Opominamo nase szlovence, naj vszigdár proszijo odpiszek (nyugto) od onoga steromi za té szlovenszke novine plácsate i poglednite csi na tisztom od- piszki steroga dobite bode tej novin imé: “Amerikanszki Szlovencov Glász”. Csi bi pa na tom odpiszki toga iména nej bilo, tak te odnász novin tüdi nemrete csakati, ár mi tákse vu znánye nevzémemo, stero mi niti naznánye nedo- bimo. Mi szamo onim poslano novine i nyim nyigovo plá- csano sumo vu réd zememo, ki do meli tákse odpiszke pokázati, steri szo od Ame- rikanszki Szlovencov, Glász novin szhájajocsi. Amerikanszki Szlovencov Glász novin Zavüpavnikov iména: Bethlehem, Pa. Bölecz A.ndrás Pittsburgh, Pa. Markos István Simon István 940 Vista St. Newark, N. J. Erbert István 15 Wall St. Steelton, Pa. Kamplin József 583 4th Street Allentown, Pa. Péter Farkas 514 N. Jordan St. New Brunswick, N. J. Louis Koszár 199 Hamilton St. Palmerton, Pa. Doncsecz Jozsef Elizabeth, N. J. Gombotz Ferencz Bridgeport, Conn. Tkálecz István 92 Pine Street Akron, Ohio. Jos. Kalamár Chicago, Ill. Mike Novák 1913 W. 13th Street SZLOVENEC neszmi brezi szlovenszki novin bidti. Plá- csajte naprej na nase novine! CSÜDNA DECA Natura vcsászi radoszt nájde vu zandérásztoj spili. Vu zímo zobaja szprotolejt- je ino vu szprotolejtje sznej- zsni vihér. Sztvorí csüdne forme rasztíno i sztvaríno. Tak sze spila z-lüdmí tüdi. Jeszte deca, stera szvoj vrszt dalecs preszégne z-rej- losztouv. Táksoj deci doszta- krát velko prísesztnoszt prö- roküjejo, ali tou prorokü- vanye sze je nej melo náva- do szpuniti. Reklám, decé nepresztanno prikazsüva- nye konecsno obtrüdi szlabo mladjé. Vu nájvecs pripet- jej rano prejdejo. Z-oszenájszete sztotine leta je nistere csüdne decé inteneszántna zgodba osztá- nola na nász : Táksi je bio máli Crotsch Vilmos, ednoga orgolov fa- brikanta szin, 1775 juliusa 5-ga sze je naroudo vu Nor- vich-i ino zse je 1779-ga leta februára 7-ga na orgole spi- lao pred angolszkov kralí- cov, z-recsjouv escse je nancs nej bio stiri lejt sztar. Eden nyegov vrsztník tou píse od nyega ob toj prí- liki : Máli Crotsch je trí lejta vösztar, nyegove líca szo lübléna, ocsí szíve, vlasz- jé plávi. Odprejte knige de- nejo pred nyega, veszélo sze spila, ka naj poszlühsávci tou míszlijo, ka na orgole spila z-kotte. Pa szo szamo edne kejpnate knige pred nyim. Med spilanyom sze za- szmejano zglédne na poszlü- sávce. Tak sze prdkázse, da bi nancs nej znao, ka dela. Velko prísesztnoszt szo proroküvali nyemi, za csü- dovitnoga muzikáliskoga ta- lenta szo ga glédali ino nej je drügo grátalo zsnyega, kak eden trno szrejdnye moude kapelle májszter. Escse bole csüdno je tou, ka od Heinecken Keresztály Henrika písejo, kí sze je 1721 februára 6-ga naroudo vu Lübeck-i. Vu deszét mesze- cov sztaroszti je popolno gu- csao. Vu edno leta sztarosz- ti je Mózesovi pét kniga znao na pamet ino vu dvej leti sztaroszti cejlo biblijo. Vu trí lejtaj sztaroszti je z- szvetsztkov historijov od- právlao, vu stiri lejt szta- roszti z-vöre szpráviscsa his- torijov. Rávno je vu práv- denszko vcsenyé zacsno, gda je vu stiri lejt sztaroszti mrou. Nej ménse csüde je bilou Bratier János Fülöpa osz- návlanye, kí sze je 1721-ga leta januára 19-ga naroudo vu Schwaback-i, pouleg Nürnbenga. Vu trí lejta sztaroszti je dobro znao pí- szati i cseti, vu stiri lejt sztaroszti je znao latinszki, francuski i héberszki, vu szeden lejt sztaroszti je zsol- táre vu právi héberszki tek- szusaj vsze znao brezi kníg. Potem sze je náglo edno za- dnügim návcso grcski, arab- szki i escse po vnozsino drü- gi jezikaj. Vcsío sze je the- ologio i asztronomijo. Vu stirinájszet lejt sztaroszti je k-berlinszkoj Akadémiji zna nosztveno brodjenyé dao notri ino pred halleszkoga universiteta vnozsino posz- lühsávcami je jezicsno i filo- zoficsno naprejdávanye dr- zsao. Mrou je vu 19 lejt sztaroszti ino je doszta zna- nosztvenoga dela povrgao za szebov. Geto sze poszvedocsi, ka je csüdne decé náglo oszná- vlanye bole zandérászta csü- dovitnoszt, kak pa isztinsz- koga pouvajoucsega talenta znamejnye. Velki talenti szo tüdi meli návado sze rano prikázati, ali nyigovo osznávlanye je pokornejse, poravnejse ino gda sze ozo- rijo, te doprineszéjo szvo- je funkcijo. Rano ozonjeno deco rájsi trbej nazáj drzsati od náglo- ga osznávlanya. Tiszto je nájvéksa brez düsnevejszt- noszti, csi sztariske z-toga trzstvo rédi jo ino z-tém csi- nejnyom konecsno na nikoj denejo neszrécsen osznávla- joucsi zsítek. KORINE Nájlepse korine za gosztü- vanye, ali za kaksi koli drü- gi poszeo szamo prinasz leh- ko dobite za to nájnizsiso cejno i vu nájkratsisem vrej- meni. Prídte notri, gda de vam na korine potrejbcsina. T. M. HOGAN KORINAR 331 South New Street Bethlehem, Pa. Telephone 1879-R Jedíni trzsci Aunt Polly i divatni Stout Obüteli za Zsenszke. — Nega tak velke ali tak mále nouge, ka bi mí nej mogoucsi bilí Obüteo dati. Velikoszt: 2½ do 12 numere sürki i vouszki. M. E. Kreidler i Szinovje NÁJPOSTENEJSA OBÜTELI BAOTA 17 East Third Street BETHLEHEM, PA. SPECIÁLNO Vszigdár ospícseni klabájsz- je (Ever Sharp Pencils) i nájbougsa za píszanye péra sze zdaj dobíjo trno fá. Cejna je püscsena ⅓ Vszáki, kí je potrejben na dobre péra i klabájsze, naj szi zdaj küpi. Lehigh Stationary Company, Inc 14 West Fourth Street Bethlehem, Pa. (So. Side) Michael Palásthy 827 E. 4th Street BETHLEHEM, PA. Oprávlam vszeféle lekte- risko delo z-garantéranyom Primeni sze dobijo nájbougsi globi v-poszvejte i szaksa lekteriska náprava, stero sze pri hrámi i biznici nüca. 28 ár je moja hcsí mrla, prvle kak bi lehko povejdala, pri nyidvi bodoucsa dojka je pa glüpa-nejma bíla, ino mí szmo nazlük imenüvali nyidvi, edno etak, drügo tak. Nyidvi szamivi szo tak málivi bilé te, ka bi ji za kastécs lehko imenüvali. Na Zentai-ja je prevecs neprijétno bilou tou razlozsenye. Sziguren, ednáke nature cslovek je bio, vszáko delo je hitro rad vcsíno, ino brezi volno ga je tákse potvárjanye obládalo, ka Kalmár ne právi isztino.. Bár je nyegova zvönejsnyoszt sztá- roga vrloga, postenoga csloveka pokázala, ali nye- govo potrdjávanye je gyálnoszt tüdi lehko bíla. — Ka ví právite, goszpon jáger, tou je szkoron nemogcsno. Edna je vasa vnüka, drügo pa tühinsz- ko dejte ; poznate nyidvi od nájménsega hípa mao, vej pa máte nikše znamejnye od toga, ka stero je edna, pa stero je drüga, — je pravo na szigurni. — Nemamo, — odgovorí na krátki, nemirovno Kalmár, med sterim je Fánny csrsztvo gíbanye na- právila, tak da bi povedati scsela kaj. Dvá Zentai-ja, ár je mlájsi ovoga bratánec bio, szta na blüzi sztojécse dekle vrgla pogléd, tak da bi z-priszpodobnoszti scsela kaj vönájdti. Obema dve- ma ocsí szo sze na Mariki zasztavile, csi rávno sze je Fánny na truc zaszmejáno drzsála, ino obádvá szta tou zselela, ka naj bi bár Mari bila tiszta, śtero iscseta. — Tou je trno csüdno, — je brumbrao Zentai. — Ino ovak tüdi, moj goszpoud, — zacsno po zadüsenim glászom Kalmár, — mí bi vam nej mogli ta dati niti edne dekle nej, na ono potrdjávanye, stero sze pred nami povedali. — Zakaj nej ? 25 Med potjouv szo szi od nemáratnoga dela zgu- csávali. Tühinci szo szpitávali, od steri mao prebí- vajo Kalmárovi tam pri lougi, ino gda je té tou od- gouvoro, ka szedendvajszeti lejt má tou csészt, szpitávec je ocsividno radoszt szkázao na obrázi. — Ví szte hcsér tüdi meli goszpon Kalmár ? — píta tühinec. — Zsivé escse ona tüdi tü prebíva ? — Mrla je, blüzi oszenájszet lejt. — Ino tou szo nyéne hcserí ? — Edna, — odgovorí na krátki, nemirovno Kalmár, komi je zácsalo doszta bidti tou szpitáva- nye. — Ino ta ova ? — K-szebi szmo jo vzéli, nevejmo, koga dejte je. — Stero je tühinszka dekla ? — Tou nevém. Domou szo prisli. Mála lapica ji csákala med dverami ino je bejzsala notri poglédnot, csi gorí ogen vu káhlaj, ár je Kalmárojca trno szvajüvajoucs na- ture bíla. Boriska je znála, ka je nej dobro zsnyouv vözacsnoti. Vszi szo v-bizso sztoupili, stera je csíszta, rédna, ali trno prouszna ino sziromaska bíla. — Zvolite szi doli szedite, — je právla Kalmá- rojca, komaj csákajoucs, ka naj zvejo kaj. — Zahválim, — je pravo tühinec ino je doli szeo, ovi szo pa sztojecski osztali. — Ka naj krátek bodem, — je zacsno te tü- hiszki szmogornoga líca goszpoud, — moje imé je Zentai Vince. Baotos szam bio vu glávpom várasí, ino fabrike szam meo v-Sziléziji, stere szam oudo, ár nej mi je potrejbno na nyé, ka bi sze dale trüdo z- frzstvom; pocsívati scsém. Doszta neszrecse me je 6. sztrán AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ Vouzse je namocseno dobro (Dale od 4-ga sztrána.) jasz zséno zbiti scsém, prvle vouzse v-oszoleno vodou dobro notrmamocsim; cejlo noucs od vécsara do gojdne sze mocsa vouzse; te zse lehko bíjete zsnyim, znam koga ednouk vdárite, nigdár je ne zselej vecs. V-glávi Borsos Stevana vel- ka szvekloszt posztáne. — Prav právite, szouszed. Isztino máte. Záto nika nemá- ra moja zséna za bítje ! Niti ne joucse, gda jo vdárim, niti sze ne touzsi szouszedom, niti domou ne odbezsí k-materi. Ár jo ne bolí. Ali csákaj, vej szam sze zse návcso ! Vej zse nacsi bode poetomtoga. Gde je skaf ? Galgó szouszed je poiszkao skaf, vodou je prineszo v-nyem i vouzse szta notrinamocsila. — Zdaj escse edno prgíscso szolí trbej notridjáti. Etak ni. Do ütre sze naj mocsa vouzse, tecsász lezste szi doli szouszed na padlási; ne bojte sze, vej vász jasz prebüdim pri cajti i tak zbíjeva tou lagvo zséno, ka do drüge tüdi na példo mele. — Tou je posteni cslovek, vídite ! — je erko Stevan. — Nej zopsztom je notrejsnyi cslovek, isztinszki cslovek je. No csi te, gda szvejta, kákse delo meli na városkázi, csi vász notri znájo zaprejti, li meni pravte; — nigdár ne po- zábim, ka szte mi na pomoucs bilí. Tou vouzse naj niscse ne vkrádne ! Te pa v-ütro rano, gda kokout ob drügim szkrcsí ! — Tü mo, tü mo ! — je erko Galgó szouszed notripotisznécs Borsosa v-kámro, gde je on preci zászpao. Kokoutje szo lehko popej- vali, kelko szo steli, Borsos je nej gorisztano. Galgó je k zorjaj odzvouno, nazáj je priso i te ga zgono gori. — Na szouszed, nicou sze je vouzse dobro zmocsalo. Kakse vouzse ? — píta Bor- sos, kí je znáglics tak miszlo, ka je dezsdzs notri sou v-törem i zvoná vouzse sze namocsilo. — Vej pa tiszto, z-sterim va- so zséno scsémo zbiti. — Mojo zséno ! — krícso Borsos. — Tou bi rad vido, sto scsé mojo zséno zbiti ? Galgó szouszed sze zaszméjo, Borsos sze pa nafücno. — Z-táksim spajszom ne prídte kamni, ár kaksté szte ví notrejsnyi cslovek, csi vász za pruszlek prímlem, preci vönejsnyi bodete, szamo mi pravte escse ednouk, ka te mo- jo zséno bili. Tákse zsénszke nega vecs v-cejlom várasi. Pa szam sze je z-ednim prsztorn nej tekno, od tisztiga mao, ak szva vküper prisla. Na tou je zséna tüdi vöpris- la, palinko je prineszla i doj jo djála na szto. Tiva szou- szeda szta od prvim pilá na prijátelsztvo, ob drügim na zdrávje eden drügoga, ob trét- jim pa na zdrávje oni zsénszek, kí szvoje mozsé tak postüjejo, kak Borsosa zséna. — Dnesz poglédnoti trbej parádijo — je pravo Borsos Galgó szouszedi, ár ka dnesz bou, tákse v-szvojem zsítki nete vecs vidli. Escse zsidov- je do tak visziki díkerougec meli, ka bi sze vas törem leh- ko prejkséto pod nyim. Jeli Örzsa, tí szi száma vídla ? I povlecseni de z-szvilom i bárso- nom; jeli Örzsa. Szaksa litera de z-právoga zláta i z-szrebra ! Lehko vörjete, Galgó szouszed, ár je moja zséna vídla. Ve- csér mo vküp meli vecsérjo. Návuk je pa ete : sto na bítje ide, naj nigdár ne bíje z- tisztim, ka nyemi náglo v-roké príde, nego naj csáka, dokécs sze vouzse v-oszolenoj vodej dobro namocsi; naj csáka edno cejlo noucs; v-tom cajti vouzse trdo gráta, csemér pa méki. 232 strájkov je bilou vu Pennsylvaniji 1923-ga leta Od preminocsega leta stráj- kov glásenyé je zdaj dáno na ocsivesznoszt od Department of Labor, vu sterom sze tou dá viditi, kelko strájkov je bilou 1923-ga leta vu Pennsylvaniji. Vu preminoucsem leti je vszevküper 232 strájkov bilou vu Pennsylvania drzséli, stero je doszta vecs, kak pa prvejse leto i malo menye, kak pred stirami lejti. 1922-ga je bilou 99 strájkov, 1921-ga 222 ino 1920-ga leta 250 strájkov. Tej strájki szo nej bilí or- szacski, nego vszi szamo lokál- ni, —glászi tá kancelaja. Nájvéksi strájki szo bilí vu trej pennsylvaniszki várasaj, tej szo : Philadelphia, Pitts- burgh i Wilkes-Barre. Csi poglédnemo, kelko de- lavcov je vu ednoj csupori na- ednouk strájkalo, té tou náj- demo vö, ka szo bajcarje meli nájvéksi sereg 1923 novembra gda je naednouk 155,000 baj- carov doli djálo szvojo skér za volo check-off szisztema i 20 percentov plácse pobougsanya, kak glávno térgyanye. Té boj je bio vözglíjani vu trej kéd- naj pod kompromisszumom. Blüzi 17,000 bajcarov, steri szo delali pri Lehigh Coal Co.- ji, z-delom gorihejnyalo de- cembra 8-ga ino szo nej delali do 17-ga, gda szo sze med sze- bov zglijali, kakti z-delodáv- cami, na stero szo nazáj gori vzéli delo. Drügi strájk, steri sze escse lehko za velkoga ime- nüje, je tiszti 15,000 bajcarov boj bio, steri szo delali pri Hudson Coal Co.-ji, ali tej szo sze zglijali zse na trétji dén, po sterom szo pá vu delo zacsnoli. Naznánye Szlovenci ! Vszém postüvanoim szloven- com dam naznánye, ka szam na nouvom meszti Joseph Hotel oudpro, gde sze dobí vszefelé jejsztvina ino pítvina za primejrno cejno. JOSEPH GOJTAN 817 Chesnut Street N. S. Pittsburgh, Pa. Dupliske Stempline dobíte pri vszákom küpivali csi ví szebov prine- széte eto glásenyé. Mí dávamo szíve (Merc- hants) i erdécse (Security Stempline. $1.00 Zsenszke “Pointex” petámi zsidene Strunfe Speciálno, pár . . . . . . . . . . . . . . . . . 79c $1.25 Zsenszke Förtoje, steri szo zapranyé —lejpe moude . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95c $1.25 Pojbinszki szetkáni Gvanti Speciálno 98c $3.00 Deklinszki piknyaszti Swiss Oblejcsi Speciálno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . $1.98 $5.50 Zsenszki vsze Wool Crepe Gyanke English Broadcloth Oblejcsi Speciálno . . . $4.79 $5.50 i $6.00 Zsenszki piknyaszti Swiss i vszeféle fárbe Speciálno . . . . . . . . . . . . . . . . $3.98 BRONK’S 833 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. “Nájbougsi kvalitét za nájnizsiso cejno” GDA DE VAM POTREJBCSINA NA POHISTVO, KÁRPETE ali KÁHLE prídte kmeni i vidli te, ka te zadovolni, kak zblágom tak z cejnov HARRY KRUPP 843 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Phone Cedar: 5752-W 26 doszégnolo vu zsítki, ino edna nájvéksa je tou bíla, ka szam jedíno hcsér vu szvojoj dvajszetoj lejt sztaroszti zgübo, pa escse po groznoj príliki — vmo- ríla sze je. Vu velkoj tühocsi szo sztáli okouli gucsévsega, vszi szo sze z-pozselüvanyom zglednoli na nyega. — Dugi cajt szam zsalüvao neszrécsno dejte, stera je z-szvojim lehkoskim csinejnyom meni velko tuzsnoszt szprávila, — je nadaljávao Zentai na tla glédavsi. — Zsena je zse pred nyouv mrla, ino z-mo- jov sztrinov szpunyávavsi tá zsítek, odsztranyeni od lüdsztva. Moje hcséri grozno csinejnye je vu veki- vecsno zsaloszt porínolo moj zsítek, steri je vu ze- melszkom imányi bogáti, ali vu drügom poglédi sziromaski i neblájzseni bio. Nigdár szam nej mogo na szlejd prídti, ka je zroküvalo moje hcséri mrtel- noszt, dokécs k-szlejdnyemi zdaj, devetnájszet lejt kesznej szam zvedo isztino ino za toga volo szam zdaj eti. Kalmárovi nálezsnoszt je zdaj zse do nájvisisega grádusa prisla. — Moja sztrina, stera je pred pár kédni tesko betezsna grátala, ali dnesz je zse prejk prisla ne- varnoszti, trepetajoucs od szmrti, je vadlüvala, ka je moja hcsí pred oszennájszetimi lejti dejte poro- díla, stero je z-nyénov mocsjouv pred menom vu szkrivnoszti drzsála, ino tou dejte znábidti escse zsivé nindri, bár je moja hcsí nigdár nej vüpala iszkati—. Tou je bio zrok mojega deteta groznoj szmrti, stera je vu zsaloszti i bojaznoszti naprávila tou csinejnye. Mari je od tej zádnyi rejcsi szmrtno blejda gra- tala, nazáj szpoumenovsi na prvejsega dnéva raz- 27 kritev, stero je od Kalmárojce csüla, ali Fánny je pa nálezsno csákala naszledüvajoucse recsí. Na lícaj sze je nyej csrsztev troust lescsio. Moje hcserí med píszmami szmo najsli deteta tisztoga hípa bodoucsi átresz, — je nadaljávao Zentai. — Gori je zamerkala, csi zse ne zsivé ino bi jasz odpüszto nyénomi szpoumenki, naj obiscsem gori nyéno dejte, stero je moja sztrina, skoda, sza- mo zdaj vüpala ovaditi meni . . . Morete ví poumliti na tou, ka sze je pred oszennájsztimi lejti edno de- klínszko dejte dalou prejk vu etoj hizsi vasoj hcséri, stera je tisztoga hípa tüdi priszpodobnoga vrszta dejte mejla. — Poumlimo, — je právla Kalmárojca po tüho- ma, — Jasz szam navzoucsi bíla, vu etoj hizsi sze je zgoudilo.. — Od toga deteta sorsa szam priso zvedávat. K-szebi je scsém vzéti, stero je moja vnüka ino moje sztaroszti jedíno troustanye bi bilou, — je pravo Zentai, szvoje ocsí je na dvej dekli vrgo, stere szo száseno poglednole na nyega. — Tejvi dvej deteti szo tiszte, stere szo tiszto- ga hípa tak málicskive bilé, — je odgovoríla Kalmá- rojca na oumorni. Dnesz szo velke dekle, ali stera med nyidvi je tiszta, stero goszpoud iscsejo, — ne- vejmo, ino tak sze nancs nemremo odloucsiti od nyidvi. Zentai je szvoje cselo zmogorno zgrbo vküper, z mlájsim pajdásom szta zoszáseno poglednola vkü- per. — Dekli je Fánny imé. — Tak ji imenüjemo mí tüdi, Fánny i Mari, ali ka stera je ta edna, stera je ta drüga, tou nevejmo, Pittsburgh, Pa. i Krajína Zavüpavnik: Markos István 940 Vista Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Telephone Cedar 8131-R NOVY’S CAFÉ & RESTAURAN T Cor. Madison and Peralto Sts. Pittsburgh, Pa. Postüvani Szlovenci ! Sztavite sze pri John-i na kükli, ár tam dobíte nájbougso jejsztvino i pítvino. Vszáki szlovenec bo de z-nájlepsim postenyom vö- obszlüzseni John J. Chapman, lásznik. Vi dobite primeni kü- piti vszákse féle nájbokse Cigáre i Cigaretline, steri szo sztoga nájboksega do- hána naprávleni. Jasz tr- zsim to nájprednyejse blá- go, naprebéranye vu vszáksem iméni. Tüdi vu toj nájlepsoj posztávi decinszko spilo dobite primeni küpiti. FRANK EMBERSITS 923 Chestnut Street N. S. Pittsburgh, Pa. Primeni dobite náj bokse blágo za rédno cejno. Pridte vu S. M A L L I N , Vörarszko bauto. 729 E. Ohio Street, N. S. BITTSBURGH, PA. SZLAMENI KOLAPOSJE Prinasz dobíte nájlepse Szlamene Kolapose Mí mámo vase mere, vaso moudo i vaso cejno. $1.50 do $3.50 Nouve féle szrakice zgolejrami, stere szo trno prípravne za letosnyo nosnyo. $1.00 $1.50 $2.00 Joseph Patz MOSKOV I POJBOV BAOTA 829 East Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Dupliske Erdécse ali Szíve Stempline dobíte z-etim glasenyom F. N. HOFFSTOT. Szednik GEOROE G. SCHMIDT. Penezník T. W. FRIEND, Podszednik H. J. C. BREKER, Portpeneznik Penezna Vrejdnoszt $200.000.00 Cejlo Imanye $350,000.00 NATIONAL BANK OF AMERICA 709-711 East Ohio Street Pittsburgh. Pa. Safe Deposit Box-e sze dobijo z-Árende 4% Interesa plácsa na sparavnoj sumi PEOPLE MEAT MARKET JOSEPH FELKÁR, Lásztnik. Szlovenci, ki szi scsé dobro frisko meszou küpiti, on sze naj obrné vu mojo mesznico, gde sze dobi szákse féle frisko meszou za rédno cejno. 849-851 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Telefon Cedar 9529 Vszigdár dobro i rédno bodete vöobszlüzseni, csi prídete vu moj Hotel, ár primeni dobíte tou náj- boukso blágo za nájrednejso cejno. Horvatski i Szlovenszki Hotel Matt. J. Bestic, lásztnik 834 E. OHIO STREET N. S. PITTSBURGH, PA. Naznánye dam vszém szlovencom, komi de potrejbno na Pogrobnika, on sze naj obrné kmeni, gde dobi náj bole postenejse vö obszlüzsenye JOSEPH A. PAPPERT, Pogrobnik. 711 Lockhart Street, N. S. PITTSBURGH, PA.