**■■■■«e»»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Izhaja vsak petek.
■“
Uredništvo:
i Kopitarjeva ulica štev. 6.
§ AVSTRIJSKE KRŠČANSKE
■■■■■d■■■■■■19■■■■■■■■■■■■■■■■
Natcčnina znaša:
celoletna .... K 4 —
poluletna........2'—
četrtletna.......r—
Posamezna šte?.	0 10
ZVEZE. I
Št. 8.	V Ljubljani, dne 21. februarja 1913.	Leto VI.
Schuhmeier ustreljen.
V torek zvečer je na severozapad-nem kolodvoru na Dunaju izstopilo iz vlaka več socialnih demokratov, ki so prihajali od shoda v Štokeravu. Med njimi je bil tudi poslanec drugega okraja, Franc Schuhmeier. Tu stopi za njim 401etni mož in ustreli iz neposredne bližine Schuhmeierja v glavo in sicer tako, da je v par trenutkih izdihnil. Napadalec se imenuje Kunschak in je brat voditelja dunajskih krščansko-so-cialnih delavcev. O tem dogodku se nmogo govori in piše. Razumljivo je, da socialni demokrat] e bridko obžalujejo izgubo enega svojih najbolj delavnih in tudi najvplivnejših voditeljev in agitatorjev, neustrašenega bojevnika 2a soc. demokraška načela v dunajskem mestnem svetu, v dolenje - avstrijskem deželnem zboru in v državni zbornici. Bilo je res veliko darovitosti, obenem pa veliko goreče vneme za soc. demokraško reč v rajnem tako žalostno umrlem Schuhmeierju. Že v svoji mladosti se je obrnil k soc. demokratom in žalibog je tudi svobodomiselno plat socialne demokracije sprejel popolnoma vase. Pred več leti je temu javen dokaz dal s tem, da je izstopil iz katoliške cerkve in postal brez vere. V stranki je tudi vedno zagovarjal, da je treba povsod povdarjati svobodomiselstvo. V boju proti verskemu pouku v šoli in proti krščanskemu zakonu je stal vedno v prvih vrstah. Ob zadnjih volitvah je na shodih liberalnim judovskim volilcem, ki so ga kasneje v ožji volitvi izvolili, razlagal, da mora iti socialna demokracija v zvezi z liberalci v boj proti krščanskim strankam in krščanski misli sploh. Ta mož je sedaj mrtev. Brez pridržka obžalujemo kruto usodo, ki ga je zadela. Ravno tako obsojamo zavratni umor, ki ga je podrl v najlepših letih. Star je bil šele malo nad 40 let.
^ Ne bi pa v delavskem listu pisali obširnejše o tem dogodku, ako ne bi bili soc. demokratje in liberalci na na-ravnost drzen način očitali umor nemški krscansko-socialni delavski stranki. Mi nimamo s to stranko nobene ožje zveze. Vemo pa, da je potrebna in veselimo se njenih uspehov. Zato se pa tudi mi z vso silo upiramo temu, da bi kdo iz nesrečnega Schuhmeierjevega umora koval umor proti nji. Nobena stranka nima s tem umorom nobenega posla. Morivec sam čisto natančno pripoveduje', da se je hotel nad soc. demokrati maščevati zato, ker so ga preganjali. Kunšak, morivec, je bil začetkom v svoji mladosti sam soc. demokrat in Schuhmeierjev učenec. Takrat je tudi
izgubil vero in ji je ostal tuj do danes. Pred malo leti se je iz Nemčije, kjer je delj časa delal kot dobro izučen in dobro plačan kovinski delavec, vrnil na Dunaj. Med tem časom je bil soc. demokraciji obrnil hrbet in je živel sam za-se brez stranke, brez organizacije. Na Dunaju je pa izkušal, da ne more dobiti nobenega boljšega dela v kakem večjem podjetju, če ni zapisan med soc. demokrate. Ker so ga soc. demokrati spravili iz neke tovarne samo zato, ker ni hotel biti njihov, jih je tožil in dva soc. demokrata-zaupnika sta bila zavoljo tega zaprta nekaj dni. Od takrat so soc. demokrati Kunšaka pi-eganjali še bolj. Iz jeze proti njim, da bi se maščeval nad njimi, je ustanovil posebno organizacijo, ki jo je imenoval krščansko strokovno društvo za kovinarje. To društvo ni imelo nobene zveze z drugo krščansko organizacijo. Nekaj časa je bil temu društvu Kunšak predsednik, kasneje, pred nekaj meseci je pa to mesto odložil in se tudi za to društvo ni prav za prav več brigal. Z organizacijo ni mogel zadovoljiti svoji maščevalnosti in zato je tuhtal načrt, da hoče ustreliti kakega soc. demokratičnega prvaka. Za to delo se je pripravljal dolgo časa. Da bi pomnožil moč strelu, je krogljo narezal in ž njo ustrelil Schuhmeierja, kakor smo povedali.
Napačno bi bilo misliti, da je gnala Kunšaka k umoru lakota. Ko bi bil hotel, bi mu bil brat gotovo preskrbel pri dunajskem mestu kako službo. Toda bil je preponosen za to, da bi bil koga prosil. On se je hotel le maščevati, in ko je svoj prihranjeni denar do mala že popolnoma izrabil, je izvršil svoje krvavo maščevanje. To pa moramo pribiti: Maščevalnosti, krvave sile se ni naučil pri krščanskih socialcih. Ta duh mu je ostal od soc. demokraške vzgoje izza mladih dni. Soc. demokracija mu je vzela vero in ga obenem učila sile. Tako izučen je rodil v svojem srcu črno misel o krvavem maščevanju in tak je sprožil svoj samokres Schuhmeierju v glavo.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
j. s. Z. ZA TRGOVSKE SOTRUDNIKE.
J- S. Z. je poslala na deželno vlado sledečo vlogo. Vsaka razlaga je nepotrebna, ker je o razmerah trgovskih sotrudnikov v Ljubljani »Naša Moč« že poračala in bo še pisala. O vspehu vloge bo prinesla poročilo.
Podpisana Jugoslovanska Strokovna Zveza v Lubljani se obrača v imenu svojih članov trgovskih sotrudnikov v
Ljubljani na visoko c. kr. deželno vlado s prošnjo, da se uredi zapiranje trgovin kakor so trgovski . sotrudniki že opetovano prosili po sledečem redu:
Manufakturne ,galanterijske, modne, konfekcijske, papirnate, urarske, usnjarske, steklene, klobučarske trgovine itd, naj se odpirajo ob pol 8. uri zjutraj, zapirajo pa ob 7. uri zvečer.
Špecerijske trgovine naj se odpirajo ob 7. uri zjutraj, zaiprajo pa ob 7. uri zvečer.
Delikatesne trgovine naj se odpirajo ob 7. uri zjutraj in zapirajo ob pol 9. uri zvečer.
Glede opoldanskega odmora blagovoli visoka c. kr. deželna vlada vse potrebno ukreniti, da bodo imeli nastav-Ijenci odmor, kakor je zakonito določeno in sicer eno uro, ako ima trgovski sotrudnik hrano v hiši, kjer se nahaja trgovina; poldrugo uro pa, ako hodi na hrano izven trgovine.
Razširja se vest, da namerava visoka c. kr. deželna vlada odrediti, da se morajo trgovine zapirati najpozneje ob 8. oziroma 9. uri zvečer. Ta vest je zadela trgovske sotrudnike nepričakovano, ker so se nadejali da bo deželna vlada v poznanju socialnega položaja, v katerem se nahajajo ljubljan. trgovski sotrudniki in vsled krajevnih razmer ljubljanskih, drugače ukrenila. Ako se zgodi, da se zapiranje trgovin uredi na ravnokar povedani način, so upravičene zahteve sotrudnikov v nevarnosti. Saj ni nobenega razloga, da bi se zapirale trgovine najkasneje ob 8. uri oziroma 9. uri zvečer; tudi pri občinstvu ni za to nobene resnične potrebe. Veliko trgovin namreč med temi mnogo uglednih in večjih zapirajo že sedaj celo uro prej, to je ob sedmi uri; to bi se moglo zgoditi, če bi občinstvo res zahtevalo poznejšo uro. Ako tedaj tako ravnajo nekatere trgovine, bi pač lahko tudi druge tvrdke tako postopale. Da je pa kljub temu še mnogo trgovin, ki se drže poznejše ure, so krivi tisti trgovci, ki vsled prevelike skrbi za lastne interese ne poznajo ozira na zdravje in prosti čas svojega osobja; s tem ravnanjem pa še druge silijo, da jim slede radi konkurence.
Dalje v onih trgovinah, ki zapirajo pozneje kakor ob osmih, neprestani 11-urni počitek nikakor ni zasiguran in ga tudi v resnici osobje v teh trgovinah nima.
Še hujše se godi vajencem. Kakor ne bi bilo nobenega zakona v obrambo le-teh, se jih nezaslišano izrablja. Dokaz temu je dejstvo, da je moralo neko okrajno glavarstvo vsled nečloveškega izrabljanja vajencev leta 1911. v nekem kraju trgovce kaznovati z globo 20 K.
Samo v Ljubljani se ne zgodi v obrambo vajencev ničesar, kakor da bi za Ljubljano zakon sploh ne obstajal.
V Ljubljani so razmere celo take, da si trgovski sotrudnik niti tistega počitka ne more privoščiti, ki mu ga jamči zakon. Podobno je z dopustom, ki si ga osobje po največkrat sploh ne upa zahtevati, ker ve, da bi mu šef odgovoril z represalijami, morda kar z odpovedjo. Vse drugače bi seveda bilo ako bi se čutila močna roka poklicane oblasti, ki hoče na vsak način uveljaviti postavo v obrambo upravičenih interesov trgovskih Uslužbencev.
Visoka c. kr. deželna vlada je edina oblast v deželi, ki bi mogla žalostnim razmeram, v katerih se nahajajo nastavljenci, napraviti konec. Z močno kontrolo in z odredbami lahko pripomore, da bodo uživali trgovski uslužbenci postavno določeni nočni počitek, kakor tudi, da bodo imeli postavno zajamčeni opoldanski odmor ter dobivali, ne da bi se jim bilo treba bati za svojo eksistenco, vsakoletni dopust.
Podpisana Jugoslovanska Strokovna zveza prosi tedaj:
Visoka c. kr. deželna vlada blagovoli vse potrebno ukreniti, da se uredi zapiranje trgovin ob urah, kakor jih navaja prošnja, dalje blagovoli storiti vse, kar je potrebno, da bodo trgovski nastavljenci tudi v resnici imeli zakonito določeni opoldanski odmor ter vsakoletni dopust.
XXX
Vič — Glince. Občni zbor naše skupine je zboroval dne 16. t. m. Poročala sta na njem p. Avguštin Čampa in Moškerc. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano.
Kranj. Dne 16. t. m. se je vršil tu prav dobro obiskan shod J. S. Z. Govorila sta na njem načelnik J. S. Z. dr. Zajec in glavni tajnik J. S. Z. prof. Marinko.
Šmartin pri Kranju. V nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne ima skupina J. S. Z. za Šmartin svoj letni občni zbor z delavskim predavanjem. Na občnem zboru bode predaval državni poslanec Jože Gostinčar. Vabimo vse delavce in prijatelje delavstva, da se shoda udeleže, ter slišijo in se prepričajo iz raznih poročil, kolike važnosti da je J. S. Z. za naš kraj. Iz poročila blagajnikovega bodo lahko povzeli, koliko je že naša skupina izplačala obolelim članom na bolniščini. Delavci udeležite se shoda v obilnem številu.
Sava. Kar smo dobili novega mojstra »Žefrančka«, imamo vsak dan po dvakrat raport, dopoldne in popoldne. Možakar ne ve, kaj bi napravil, da bi
J. Jörgensen:
Naša ljuba Gospa Danska.
»Dopasti Bogu«, to je bilo znamenje, v katerem je krščanska Cerkev povsod zmagala, to je bil plug, s katerim je zorala celo pogansko Evropo in napravila iz nje rodovitno zemljo. Cerkev ni oznanjala samo veselega naznanila o betlehemskem detetu, temveč je kazala tudi golgatski križ in rekla: »Poglej, tak moraš biti, ako hočeš Postati podoben tvojemu Bogu.« Cer-kev ni oznanjala krščanstva, ki bi obstojalo iz samih besed, temveč vero, ki je bila moč za vse dobro. Nikomur ni dovolila, da ge veselil gotovega zve-hcanja in bi sanjal o pravičnosti, ki jo ze _le gola vera; z apostolom je zapovedovala, bojevati se v dobrem in do-koncati svoj tek. Oznanjevalo je krščanstvo za mož e. Zapovedovala je delo in mohtev. To veliko nalogo so izvrševali samostani, bili so središče dela in ljubezni To krščanstvo je bilo močno m plodovito. Naši pradedje niso poznali tega, kar so pozneje imenovali nedeljsko krščanstvo, ža službo ni bila samo nedelja, vsak dan ji je bil posvečen. Krščanstvo tedanjih časov je bilo podobno evangeljskemu testu, ki je bilo zameseno med več posod mo-
ke in je vse prekvasilo. Vsi kristjani so bili rojeni v misli — pri teh besedah se je Ronge obrnil proti Niels Wiigu« — ki se nam dandanes zdi kakor nova iznajdba,' namreč da smo vsi deli celote. To je načelo krščanstva.
Dovolite, da vam navedem misli kardinala Manninga o tem času. »Družba je bila sčasoma prožeta s krščansko postavo, krščansko vero, krščansko skupnostjo, krščansko duhovnostjo. Božji 'zakoni so postali zakoni krščanskih narodov; zakoni Cerkve so hili prirejeni za zakone krščanskih držav; posvetne in duhovske oblasti so delovale skupno v miru in zastopnosti. Nikdar ni bil svet preustvarjen bolj po božji volji, kakor takrat . . . Takrat je svet sam priznaval Boga in njegovo razodetje, enotnost njegove Cerkve in službe, neomejeno oblast vere . . . Kraljestva in cesarstva sveta so to priznavala, čeprav so človeške strasti zbudile večkrat upor. Zakonodajna oblast je skrbela, da se je meso vedno moralo pokoriti duhu.«
Vse to pa se je moglo goditi le tako, da Cerkev v srednjem veku ni nikdar pozabila na svojo dvojno nalogo. Prvi del njenega delovanja, najvišji in najplemenitejši je obsegal zveličanje duše. Drugi del naloge Cerkve je, da posvečuje človeško družbo, to se pravi,
posvečuje domove in družine, postave in državo, kraljestva in cesarstva, z eno besedo: ves družabni red.«
Ta ali oni bi morda mislil, da je Manning kot katoličan gledal preveč svetlo tisto dobo, ki jo drugi imenujejo temni svetli vek. Da podprem besede odličnega cerkvenega dostojanstvenika, navajam trditve dveh nedvomno protestantovskih pisateljev. Prvi naj govori Joba Ruskin: »Nad vsem pod-ložništvom onih časov je vladala oblast, ki je moderen človek ne more niti pojmovati, namreč kralj vseh kraljev in gospod vseh vladarjev, tisti ki je ustvaril svet in dal rast zemlji; z njim v zvezi in po njegovih večnih zakonih so živele vse njemu podložne oblasti, kralji; knezi in gospodje, dobro so se zavedali, da imajo le od njega življenje in vse.« Drugi, zgodovinar Fronde govori še jasnejše in odločnejše: »Nikdar«, pravi »ni bilo na svetu kaj lepšega, koristnejšega kakor katoliška Cerkev. Dnadanes vodi vsa naša dejanja preračunljivo samoljubje; vsak skrbi najprej zase in za svojo korist. V času, o katerem govorim, je vladala Cerkev čez državno z oblastjo vesti in samoljubnosti so poznali le toliko, da so se je varovali. Škofe in duhovnike so priznavali jasno in naravnost za poslance Najvišjega, in me-
ni se zdi, da so tudi zaslužili. Niso jih častili in spoštovali samo radi nauka, ki so ga oznanjali. Svobodni evropski možje,, so se z veseljem uklonili modrosti, pravičnosti, samozatajevanju, plemenitosti srca, čistosti in velikodušnosti; v nobenem stanu pa te čednosti niso bile bolj splošne, kakor pri duhovščini katoliške Cerkve pred 600 leti. Imenovali so se nasledniki apostolov; zahtevali so v imenu svojega Gospoda duhovno oblast in so potrdili upravičenost te zahteve s svetostjo svojega življenja. Gospodovali, ker so zaslužili gospodstvo . . . Nad knezom in podložniki, svobodnimi in nesvobodnimi je vladala peščica neoboroženih samo z močjo svetosti. Upognili so divjega severnega vojaka in razbili rimsko državo. Učili so jih in prepričali v veri, da imajo neumrjočo dušo in da bo prišel dan, ko bodo morali stopiti pred grozno sodbo božjo in bodo morali dati odgovor v svojem življenju. Oni veliki dan bodo dobri in pravični in pošteni bogato poplačani, oni, ki niso zatirali ubogih in premikali mejnikov vdov, oni ki so se borili proti hudemu in so junaško izpolnjevali voljo svojega Gospoda in bili pravični pri vsakem dejanju. A vse slabe in grešne, vse ki so živeli v veličastvu, veselju sebičnosti, vse te čaka tema večne smrti.
se bolj prikupil svojemu šefu. Kar sam zakrivi, moramo pa delavci trpeti. S takimi grdimi psovkami nas psuje, da jih še omenimo ne. Zadnje dni je tako vpil, da so celo iz drugega oddelka prišli ži-čarji gledat; menili so, da je ogenj. Potem pravi eden, kaj da je. Drugi odgovori: jeseniški feldvebel vpije; in to vpitje se čuje celo iz tovarne na glavne ceste. Po gostilnah se hvali: jaz bom vsakega ven vrgel, ki ne bo zame, kar se je že zgodilo pri par delavcih, da so morali zaradi njega na prosto delat. Ali naš »Žefranček« ima le za ene oči, mi pa tudi, da njega vidimo kaj dela, ker naš šef ga še ne pozna, pa ga bo že še. Mi ga ne bomo več zatajevali, saj smo ljudje ne pa živina. Še nadinženir se ne upa tako sirovo nastopati kot on. Seveda ima sinčka, ki je bil podčastnik pri topničarjih in gospodična, ki je prodajalka v rdečem konzumu na Savi, je izjavila, da pride »Žefranček« za mojstra v Servolo. Sin dobi baje mesto Že-frančkovo na Savi, jaz pa bom ostala v trgu in prevzamem rdeči konzum. Kaj ne Jaka, to bo za te? Naprej s sirovo-stjo!
Sava — Jesenice. Občni zbor naše vrlo uspevajoče in napredujoče skupine se je vršil 2. t. m. Na njem je poročal Moškerc o perečih delavskih vprašanjih.
Iz Tržiča. Jugoslovanska Strokovna. organizacija je priredila minolo nedeljo javno predavanje v društvenih prostorih. Prišlo je toliko število delavstva, da je napolnilo dvorano. Predaval je tajnik zveze gospod Krhne iz Ljubljane o raznih važnih vprašanjih za delavca. Z napetostjo smo poslušali nad eno uro trajajoči govor. — Iz tovarne Mally bo zopet romalo nekaj delavcev, ki so že mnogo let tu delali. Trdo je srce kapitalista. Vse moči mu pusti. slednjič ti pokaže vrata in iti moraš s trebuhom za kruhom. Res, ubogi smo delavci! — V predilnici nekaterim mogočno raste greben. Rdečkarji se šopirijo, kakor da bi bili popolni gospodarji v tovarni. Ne vemo, če sta gospoda tovarnarja res dala tako moč rdečim petelinom v tovarni, da bi smeli zabavljati vsevprek in šikanirati druge delavce, ki ne trobijo v njihov rog. Tega zabavljanja in zbadanja ne bomo trpeli dolgo. — Delavci in delavke, organizirajmo se v Jugoslovanski Strokovni Zvezi! To je najmočnejša in najboljša organizacija. Le močni bomo nekaj premogli!
Maribor. Za organizacijo tukajšnjega slovenskega delavstva je sicer vrlo delujoče katoliško delavsko društvo že sila mnogo storilo, a precejšnje število delavcev je še neorganiziranih. Mnogo od teh jih pristopa k socialno demokraškim strokovnim organizacijam. V nedeljo, dne 16. t. m. pa se je ustanovila tudi za slovenske delavce strokovna organizacija, ki temelji na krščansko - socialnem programu. Ustanovili smo za mariborsko slovensko delavstvo skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze. Na ustanovnem zborovanju je o potrebi te organizacije govoril poslanec dr. Korošec. Pristopilo je takoj 35 članov. Izvolil se je izmed delavstva tudi odbor, ki bo vodil to organizacijo. Skupina začne poslovat z 2. marcem. Vsi delavci, kakršnekoli stroke, rokodelci, obrtni pomočniki, železničarji, hišniki, sluge, vsi ste vabljeni, da pristopite k Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Med tednom se dajo pojasnila in se sprejemajo člani v uredništvu »Slovenskega Gospodarja«. Od 2. marca naprej bo vplačilnica poslovala ob nedeljah v uradnih prostorih Zadružne zveze (tiskarna sv. Cirila). Ura se še določi.
Židovski kapital in stari delavci.
V sedanjem štrajku se je pokazala vevška tovarna za pravega krvosesa, ki izpije delavcu vso kri, potem ga pa ravnodušno vrže na cesto. Kako zelo je za delavce potrebno zakonito varstvo posebno glede na dolgoletno zvesto službovanje, kako je zdrugim besedami treba postave, ki bi natančno določala dolžnosti delodajalca do delavca, ki je pošteno služil svojemu gospodarju dolgo vrsto let, pa ga delodajalec takore-koč prisili, da si poišče na stara leta drugod kruha, vidimo iz sledečega. Nekaj boljših delavcev (strojnikov in ključavničarjev), ki so od 20 do 25 let pošteno opravljali svoje delo v veški tovarni, so bili vsled družinskih razmer posebno vsled tega, ker jim je tovarna pometala hišno opravo na cesto, prisiljeni, da so odšli na tuje, iskat si boljše>-ga gospodarja. Vevška tovarna, ki je rabila njihovo pošteno delo okoli 25 let, se je lepo iznebila vseh obveznosti do teh nekdanjih svojih delavcev, ki so vsi že prekoračili 50. leto in morejo to-rejo torej v najboljšem slučaju drugod vršiti svoje težko delo le še par let. Kaj pa bo potem z njimi? Pred tako grozno negotovostjo stoji danes naš delavec. Vsakdo skrbi za svojo starost,
še staro žival, če se mi smili, ubijem, le poštenemu ali zavednemu in možatemu delavcu je pot v svet še tik pred starostjo in onemoglostjo odprta. Delavska zakonodaja mora takim možnostim priti v okom. Ta uk nam je dal sedanji štrajk v Vevčah.
Dne 12. t. m. se je zgodila velikanska železniška nesreča na progi južne železnice med Zagorjem in Savo. Ob pol 9. uri zvečer se je utrgala na bregu nad tirom velika skala, ki je zadela v osebni vlak št. 76. Os lokomotive se je. vlomila, lokomotiva s tenderjem in s službenim vozom je skočila z tira in zastavila drugi tir, po katerem je ravno takrat privozil od nasprotne strani po drugem tiru tovorni vlak št. 865. Stroj in 12 voz tovornega vlaka je skočilo iz tira. Popolnoma je razbitih 7 voz. A kaj za vozove, kaj za lokomotivi! Akcijo-narji južne železnice najbrže plakajo za denarno škodo, ni jim pa mari, da je ob tej nesreči se smrtno poškodoval 401etni strojevodja Kaš, ki je, dasi smrtno nevarno ranjen, hitro ustavil osebni vlak. Ubogega junaka Kaša so prepeljali v ljubljansko bolnišnico kjer je umrl. Sijajen pogreb je pričal, kako da je znala Ljubljana ceniti junaka, ki je izdihnil junaško svojo dušo na bojišču dela. Časten mu bodi spomin! Z gnjevom moramo pribiti, da je to nesrečo povzročila skopost južne železnice same. Tam, kjer je skala zdrčala, ni zdrčala skala prvič, marveč že večkrat, ker se hrib poseda. Južni železnici mora to znano biti, a za varnost proge ob tem nevarnem kraju ni ničesar storila. Ni utrdila hriba, ni proge zavarovala z varnostnim lovilnikom skal in tudi ni nevarnega kraja trajno zastražila. Sploh južna železnica, za varnost svoje proge ne stori dosti več, kolikor to store tiste lokalne železnice, ki vozijo le podnevi. Namesto stalnih čuvajev, ki so prej večkrat na dan progo od čuvajnice do čuvajnice nadzirali, je uvedla obha-jalne čuvaje. Tako straži progo Ljubljana—Laze n. pr. le en sam obhajalni čuvaj. Obhajalni čuvaji svojo službo vestno in natančno izpolnjujejo, a obenem in istem času pač ne morejo biti povsod. Kri žrtve skoposti, junaškega Kaša kliče maščevanje neba radi v nebo kričeče skoposti in lahkomišeljnosti uprave južne železnice!
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
SKRIVNOSTI AVSTRIJSKE TOBAČNE REŽIJE.
Glavni ravnatelj tobačne režije dr. Viljem vitez pl. Scheuchenstuel je dne 30. januarja t. 1. predaval o skrivnostih avstrijskega tobačnega monopola. Izvajal je:
Tobačni monopol v Avstriji je uvedel leta 1701 cesar Leopold L, ki ga je dal po deželah v najem. Ker so se stanovi upirali, so tobačni monopol leta 1704 odpravili in ga z davkom nadomestili. Cesar Karel VI. je pa zopet uvedel tobačni monopol in sicer v državni režiji, a čez tri leta so lastno režijo zopet opustili in monopol dali v zakup glavnemu zakupu. Do leta 1763. so malone v vseh kronovinah dali v zakup monopol deželnim stanovom. Cesarica Marija Terezija je pa leta 1764 in leta 1765 zopet oživela tobačni monopol. Monopol so do leta 1783 izvajali po dolgotrajnih najemninskih pogodbah, ki jih je država nadzorovala. Cesar J'ožef II. je ustanovil trajno državno samoupravo z namenom, da doseže kolikor mogoče velik dobiček država. Kako da je prav računal, nam dokazujejo uspehi zadnjih 130 let. Ko je tobačno režijo podržavil, jo je bistveno trgovsko organiziral. Tobačno režijo je vodil gremij štirih ravnateljev, ki so dobivali letno plačo po 4000 goldinarjev, tudi 20 odstotkov od dohodkov, ki so prese-zali proračunane dohodke. Gremij štirih ravnateljev je imel pravico, da je samostojno nastavljal in odpuščal uradnike. Sčasoma so pa tudi tobačno režijo vedno bolj pobirokratili. Nagrade so krčili in jih leta 1791 popolnoma odpravili, med ravnateljstvo in tobačne tvornice so ustanovili tobačne dohodar-stvene deželne uprave, izkratka: organizacijo so spravili po možnosti v administrativno šablono. Leta 1835 so upravo razcepili; izdelovanje tobaka so poverili »tobačnemu dohodarstvene-mu ravnateljstvu, prodajo pa upravnim oblastem; prvo oblast so leta 1855 nazvali »osrednje ravnateljstvo tobačnih tvornic in nakupovalnih uradov, leta 1873. se je ime izpremenilo v »glavno ravnateljstvo tobačne režije«.
Zdaj je podrejenih glavnemu ravnateljstvu tobačne režije 30 tvornic. 18 prodajalnih skladišč in sedem nakupovalnih uradov. Stanje uslužbencev je sledeče: 700 uradnikov, 450 slug in okroglo 40.000 delavcev, med njimi nad 85 odstotkov žensk, tako da lepša polovica izredno nadvladuje. (Veselost.)
Že te številke kažejo, kako da se je ogromno razvila avstrijska tobačna režija. Red in harmonično sodelovanje se more le s strogim osredotočenjem vdzr-žavati. Dejansko tvori avstrijska tobačna režija polje, kjer je še centralizacija trdna in je misel državne enote kakor v armadi, še precej čisto ohranjena. Uradnik služi ne glede na svojo narodnost v vseh deželah in čuti, da je Avstrijec, politične, narodne in jezikovne težkoče raznih dežela se še niso udomačile v tobačni režiji in lahko o tobačni režiji trdimo z gotovo pravico:	»V
tvojem taboru se nahaja Avstrija.« (Veselost.)
Tobak goje doma v Galiciji, na Tirolskem in v Dalmaciji. Goji ga 54.000 oseb, ki dobe zanj vsako leto nad 5 milijonov kron. Z Ogrskega dobavlja avstrijska tobačna režija okroglo za 13 milijonov tobaka; tako da se plača za domač tobak vsako leto 18 do 20 milijonov kron.
Inozemski tobak stane še enkrat toliko: vsako leto 40,000.000 kron. Najvažnejše postavke so turški tobaki do 18 milijonov kron, zavijalni materijal za smodke 8 milijonov kron, smodkine vloge 7 milijonov in viržinski tobak 5 milijonov kron.
Inozemskih tobačnih izdelkov dobavi avstrijska tobačna uprava vsako leto za 1 300.000 kron. Največ se izda za egiptovske svalčiče, namreč 650.000 in za havanske smodke 500.000 K.
Za fabrikacijo vporabi avstrijska tobačna režija vsako leto nad 400 000 meterskih stotov ali 40 milijonov kilogramov tobaka; to je eno sedmino tobaka, ki se v Evropi in trideseti tobaka, ki se na celem svetu izdela. Inozemskega tobaka izdelajo 150 000 meterč-nih centov in 250.000 meterčnih centov domačega tobaka. Izdelajo iz teh surovin okroglo 1300 milijonov smodk. 6200 milijonov svalčic, 250.000 meterčnih stotov kadilnega in 11.000 meterčnih stotov tobaka za noslanje.
Predavatelj se nato bavi z dobrodelnimi napravami in omenja jedilnice, kjer po lastni ceni dobi delavstvo juho, mleko ali kavo. Leta 1911 so izdali 1,800.000 porcij juhe, 150.000 porcij mleka, 1,400.000 čaš kave in 85.000 klobasic.
V	tobačni tvornici Dunaj Ottakring se da popolno kosilo, ki stane 28 vinarjev in obsega pol litra vkuhane goveje juhe 10 in pol dg govedine, eno tretjino litra prikuhe in 15 dg kruha. To se je tudi v Tahavi uvedlo, kjer se dobi za 44 vin. pol litra goveje juhe, 13 dg govejega mesa in enkrat tedensko mesto govejega mesa pečenka, 03 litra prikuhe ali pa 15 dg kruha. Za kuhinje izda država povprečno vsako leto 120.000 K. Vrtovi s počivališči in s klopmi omo-gočujejo delavstvu, da poleti lahko na prostem kosi.
Za kopeli izda tobačna uprava vsako leto 50.000 kron. Ustanavljajo se tudi zavetišča za dojenčke.
Avstrijska tobačna režija, ki upravlja vsako leto 110 do 120 milijonov kron izdatkov in nad 300 milijonov dohodkov, mora izpolnjevati	naloge
glede na kulturo zemljišč, glede na trgovino, fabrikacijo, tehniko in z ozirom na socialno politiko. Umevno, če tudi neupravičljivo je, da se tu ali tam napravi kaka napaka. Kadilci naj se v takih slučajih tolažijo z dunajsko pesmijo: »Menschen, Menschen san mir alle, Fehler hat a jeder gnua« (Ljudje, ljudje smo pač vsi, napak ima vsakdo dovolj) in če pride pod roko kaka ponesrečena smodka, naj se tolažijo z nadaljevanjem te pesmi:	»Alle können ja
nöt gleich sein, das liegt schon so in der Natur. Vse ne morejo biti enake, je že to samoobsebi umljivo. (Veselost in ploskanje.)
Glede na fabrikacijo se javnost peča z bajkami, pritožbami in z željami. O paci (Beize) obstoja bajka, da je od nje odvisna barva smodke. To ni res! Take pace nimamo. Pri smodkah, sval-čicah in pri tobaku se rabi le voda ali pa par. Edino viržinke dobe nekoliko storaksa. Druga bajka slove: svitlo in lahko; kadilci mislijo, da so svitli tobačni izdelki lahki, temni pa težki. To mnenje je pomotno. To ni res, da je svi-tel tobakov list vedno lažji kot temni. Nasprotno: dobro dozoreli, milo aromatični tobakov list ima vedno lepo rjavo barvo, svitli listi so pa večkrat nezreli. Izkušeni kadilec kadi rajši temnejšo barvo, seveda ne črne smodke.
V	Nemčiji, kjer obstojajo isti predsodki, so tvorničarji in trgovci izdali poučne spise, ki se bore proti svitlim barvam.
So kadilci, ki trde, da avstrijska tobačna režija ni sposobna izdelati havanskim smodkam in egiptovskim svalčicam enakovrednih izdelokv. To ni res. Razpolagamo z istimi surovinami in z istim načinom izdelovanja. Tudi tu velja reklo: »Nemo propheto in patria.« (Nihče ni prerok v domovini.)
Cela vrsta pritožb se obrača proti stvarem, za katere tobačna režija ne more biti odgovorna. Pritožujejo se, češ, da se je tobačni fabrikat v zvezi s povišanjem cen letal911 poslabšal. To ni res, marveč je tobačna režija, kakor je obljubila, marsikaj izboljšala, osobito pri specialitetnih smodkah, pri tra-bukah, britanikah, kubah, portorikah, šport smodkah in drama tobaku.
Kadilec ima pravico, da smodka vleče. Naši nadzorniki gledajo strogo na to, da se tako tudi smodke izdelujejo, a niti ena od tisoč odstotka smodk se ne odstrani zato, ker ne vlečejo.
Glede na barvo, more fabrikacija gledati le na to, da se ohrani naravna barva.
Če se list odvija, je občinstvo samo vzrok, ker hoče svitle smodke, pri katerih pa tobakov list še ni dozorel.
Kar tiče najdb v smodkah, se na to strogo pazi, a kar se dobi, je zelo malo.
Pri volitvah v bolniški zavod v Fiirstenfeldu so zmagali pri prvotni volitvi naši kandidati: Bauer, Stessl in Rieger, v ožji volitvi pa delavka Radi. Čestitamo iskreno k zmagi krščanskega delavstva v Fiirstenfeldu, tej nekdanji rdeči trdnjavi.
Pruska morala
slovi po tem, da se ji ne smili človek, da ji je čisto vseeno, kako se drugim ljudem godi samo da pruskemu moralistu gre vse po volji, je vse dobro.
O tem se je slovensko delavstvo prepričalo ob velikem boju v Vevčah. V nedeljo 16. t. m. je vevško delavstvo sklenilo z nad tričetrtinsko večino, da naj se vojska, to je stavka, ki je v Vevčah trajala od 11. oktobra 1912, v ponedeljek konča. Delavstvo je sprejelo na shodu pogoje, ki jih je podpisal minuli petek pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani ravnatelj Hentschel, Prus po rodu. V uradno sestavljenem zapisniku je Hentschel s svojim podpisom zatrdil, da ne sprejme treh delavcev na delo nazaj, da ne bo trgal plač in da ne bo radi stavke nikogar preganjal. Kakor smo pa danes. 18. t. m. poizvedeli, bivši pruski častnik, 11 delavcev ni zopet sprejel na delo nazaj. Delavstvo je pričelo 17. t. m. popoldne zopet delati.
Kaj stori politična oblast, ki je mirovna pogajanja vodila, nam ni znano. Kaznovati se po postavi Hentschel ne more, ker so naše postave že take, da se kaznuje delavec, če delovne pogodbe ne drži, ne kaznuje se pa gospodar, ki delavcu dane besede ne drži. Vevška stavka nas pa tudi uči, kako je moč v kartelih združenega velikega kapitala narastla. Ko so delavci v Vevčah 1. 1900 prvič stavkali, takrat še niso bile avstrijske popirnice v kartelu združene. Po kratkem komaj 14dnevnem boju je Leykamova družba delavstvu zdatno plače izboljšala. Ko je stavkalo popimo delavstvo leta 1908 Medvodami in mu je priskočilo na pomoč tekom stavke tudi delavstvo v Vevčah, je trajala stavka 76 dni. Popirni kartel je bil še mlad, a vojska je le že nad dva meseca trajala in končno je delavstvo doseglo primeroma lepo izboljšanje plač. Lani je pričelo vevško delavstvo stavkati 11. oktobra 1912, stavkalo je do 17. februarja 1913, stavkalo je torej 128 dni: 4 mesce 8 dni. Kartel je že mogočen!
Deloma je delavstvo zmagalo, ker je hotela tvornica vreči na cesto 70 delavcev in delavk in se je končno udalo na 3, a snedla besedo in se je število od dela izključenih delavcev povišalo na enajst.
Kapitalistovska samovolja se je pri vevškem štrajku v vsej svoji nagoti odkrila. Delavstvu pa bodi to v pouk, da se da zoper izsesovalni sistem modernega združenega kapitalizma zmagati le z močno, enotno in pametno vodeno delavsko strokovno organizacijo.
Pravnik.
Izjava delojemalca, da se bode pridružil stavkajočim delavcem, opravičuje delojemalca k takojšnji razrušitvi delavske pogodbe. V januarju 1911 je izbruhnila stavka kovaških po^ močnikov v Ljubljani. Še isti dan, ko je stavka izbruhnila, je izjavil kovaški pomočnik S. svojemu mojstru, da stopi tudi on v stavko, vsled česar je bil takoj odpuščen. Po končani stavki dne 10. januarja 1911 je vložil S., ne da bi se preje zopet ponudil v delo, tožbo na plačilo 14dnevne plače. Tožba je tula iz sledečih razlogov zavrnjena:	\sako
premišljeno prenehanje z delom je smatrati za neopravičeno zapustitev
dela v smislu § 82., točka f obrtnega reda, ako se je prenehalo z delom, ne da hi obstajale nepremagljive in nepričakovane ovire. Tožnik opravičuje svoje postopanje s tem, da je bil že iz solidarnosti moralno primoran pridružiti se stavkujočim tovarišem, sicer pa da je obstojala nevarnost, da ga stavkujoči dejansko napadejo, ako bi vztrajal pri delu. Ti razlogi pa niso dovolj tehtni in ne morejo držati, kajti moralne sile solidarnega čuvstvovanja se ne more smatrati za nepremagljivo oviro, strah pred dejanskimi napadi pa more tožitelja tem manj opravičiti, ker je takoj, ko je stavba izbruhnila, prenehal z delom, dasiravno se je ta stavka začela in razvijala mirno in brez vsakih hrupnih prizorov, kakor se da to z gotovostjo sklepati iz okolnosti, da se je že drugi dan polegla.
„Narodove“ neumnosti.
Delavec iz Idrije nam piše: Težko se je nam delavcem boriti z juristi, ali kar piše »Slovenski Narod« to je že več kakor naravna sila. Ako bi bil človek na smrtni postelji in bi se pripravljal za prihodnji svet, bi mu zavrela kri, kaj pa še zdravemu delavcu, ki sliši, da so vevški delavci lenuhi in ki ima-'jo vsega zadosti, in vendar se dobijo ljudje, ki vevške stavkujoče delavce Podpirajo. Ako se zamore pošten človek še kaj hujšega in zlobnejšega misliti, kakor »Slovenski Narod«. Mi delavci prepričevalno skušeni, da ako mi delavci kaj prosimo, navadno nič ne dožemo, ako pa že kaj dosežemo, pa navadno podjetnik, takozvane hudičeve številke prevzame, katere mnogo obetajo, a zavžitek pa je manjši kakor poprej In tako pride med delavstvom mnogokrat do stavke. »Slovenski Navod« pa pravi, da smo mi delavci lenuhi. Mi delavci pa razsojujmo, kaj je tak list, ali ni veleizdajstvo napram delavstvu, ali ne zasluži vešala, torej ne žrtvujmo niti vinarja za liberalne namene, ker s tem bi škodovali sami sebi.
»Narod« zagovarja nemškega podjetnika, ne pa slovenskega delavca. Zato pa smo idrijski rudarji mnenja, da naj yevška popirnica prevzame v svojo službo uredništvo »Slovenskega Naroda« in njegove dopisnike. Inteligenca bode zgoraj in zdolaj, in medsebojna zadovoljnost gotovo ne bo imela obstanka, n takoj bi klicale te liberalne hijene v ^loveški podobi vsa živa bitja na po-najprej pa delavstvo z izrazom: °(lreti se ne damo«. Med delavstvom j’a haj gi pustimo vse dopasti, torej de-av°i naj bomo brez občutkov in brez avesti. To svetujemo liberalni kliki, 111 delavci pa se združimo na krščanski hodlagi, ker krščanstvo ima v svojem j rpgramu, da je dolžan močnejši sla-e.jsega Podpirati, kar se tudi v deja-Jih dokazuje, glede vevških delavcev.
šlhlirnogorU1Vd-iavci klejmo in razmišljajmo oni krsčansik nauk ki en. ie
nam »Kristus« priporočal, ki it rekel-
»po njih delih jih boste ipoznliu^*1'
Med brati in sestrami.
Iz Idrije. Pri letošnjih volitvah v bratovsko skladnico je »Zarja« tudi agitirala s sledečo trditvijo: »Proč z ljudmi, ki so že bili člani odbora bratovske skladnice in so glasovali namesto za podporo revnim vdovam in sirotam rajši za pavšal župnikom, ki so že itak mastno plačani.« Nismo pričakovali, da bodo naši rdeči sodrugi tako drzni, da bi celo svojo blamažo kot kak uspeh ali dobrotljivost na korist revežem obračali, zato moramo stvar pojasniti. Menda bode 15 let od tega, kar se prvi pot rdeči sodrugi prišli v odbor bratovske skladnice. Oblastni kakor so, so hoteli vse na novo urediti. Prvi je bil na vrsti idrijski župnik. On dobiva redno plačo 800 gld., h kateri prispeva bratovska skladnica s 100 gld. Teh 100 gld. so takoj črtali, češ, kdor potrebuje duhovna, naj ga sam plača in menili so, da so se skazali daleč na okrog s svojo modrostjo. Razume se, da je višja oblast ta modri sklep takoj vrgla v koš in zakaj ? Ko bi rekli zdravnika naj le tisti rudar plača, kateri ga potrebuje, bi malokateri iskal v sili njegove pomoči. Učitelja v šoli naj plača oče, ki mu pošilja v vzgojo otroke! Kateri rudar bi potem zmagal stroške za vzgojo svojih otrok? Sodnija in davkarija bi najbrž morali takoj prenehati s svojim delovanjem, ako bi ta urada le oni vzdrževali, ki ju slučajno potrebujejo, najbolj davčni urad bi ne hotel nobeden potrebovati. Drugič ima župnik idrijski določeno plačo — mastno plačo kakor »Zarja« pravi — 800 gld. na leto. Ta znesek sestoji iz raznih prispevkov, tako na primer iz 100 gld. bratovske skladnice, iz štolnine, prispevka rudniške direkcije in dopolnilne kon-grue. Na te je on instaliran in ta plača se mu postavno ne more odvzeti, ker je vlada pobrala cerkveno premoženje že pred 100 leti, a se takrat zavezala, da bode ona preskrbela primeren dohodek. To so seve prezrli sodrugi v svoji modrosti, zato je vlada oni sklep kar uničila. Ako so pristaši naše stranke glasovali, naj ostane znesek kakor dose-daj, ga niso odvzeli revnim vdovam in sirotam, temveč so se le držali državne postave, katere oni ne morejo predrugačiti. Ako bode »Zarja« tako naprej agitirala, bode spoznala še bolj kakor do sedaj, da bode njih pristašev vedno manj, ker z lažjo se za dolgo ne pridobivajo člani h kaki organizaciji.
Okno v svet.
KOLEKTIVNE DELAVSKE IN PLAČILNE POGODBE.
Po sporočilu delavskega statističnega urada je razvidno, da, se je v letu 1910 sklenilo 696 tarifnih pogodb za 8508 podjetij z 118.103 delavci. Novih pogodb je 429, obnovljenih pa 267. — 247 pogodb je pokrajinskih in skupinskih in imajo torej veljavo za več podjetij. Med industrijskimi podjetji se v tem oziru odlikujejo posebno kamnar-
ska, pečarska (Toindustrie), kovinska in strojevna industrija, lesna, tekstilna in oblačilna industrija, dalje stavben-stvo in industrija za proizvajanje življenjskih potrebščin. V teh strokah se je sklenilo največ pogodb. V pogodbah določeni delavski čas stopnjuje med osmimi in dvanajstimi urami dnevno, in sicer: 9urni delavnik velja za 13.751, 9 in pol umi za 27.155 in lOurni za 21 tisoč 529 delavcev. Plače so se uredile v 680 tarifnih slučajih. V 240 slučajih so se uredile le naj nižje časovne ali normalne plače, v 119 slučajih akordne plače, v 271 slučajih pa mešane (časne in akordne plače). V 50 slučajih pa so le plačo zvišali.
Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“.
Le tedaj
floseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:“ iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
Tovarne za asbestškrili „2EHIT“
družba z om. zav. Mor. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materija!
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
		
	f-	
1 $ m $ nn	A mm Lilijana [ H. ulUblll, Prešernova ulica t priporoča svojo veliko zalogo čevljev do- [ :: mačega izdelka :: [ r	J i
		£
		
		
\\	7/
%
?
š
*
%
Solidno izdelane
dežnike in solnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L. Mikusch, ÄIÄ


I
Sogata zaloga žensk'h ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprvfll ljubljhnh
1 . MIGI JU1 Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in droimim klonom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavrainic, volne, bombaža, sukanca itd.
3*redt snanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drug h tisb.
o	Pozor, slovenska delavska društva!	m
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cesniku) LJUBUMIH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
O	Postrežba poštena in zanesljiva.	M
Razširjajte ii delavstvom Daše ilasilo
,Našo Moč4.
— 32
29 —
Ako pride dolžnik v konkurz in ne more dokazati, da je le po nesreči in po nedolžnem postal nezmožen, da bi poplačal svoje upnike; ali ako ga dolžijo prevelike potrate; ali ako ni, ko je stanje pasiva preseglo stanje aktiva, takoj sam naznanil konkurza pri sodniji, ampak se je iznova dolžil, izplačeval ali zastavljal in nakazoval pokritje; tedaj je kriv prestopka — kolikor se v njegovem delovanju ne izkaže hudodelstvo goljufije, — in naj se kaznuje s strogim zaporom treh mesecev do enega leta, kateri zapor naj se po okoliščinah tudi poostri.
Ista kazen zadene v konkurz prišle trgovce, zlasti v naslednjih slučajih:
a) Ako je dolžnik začel trgovino v dolgovih ali — kolikor je za izvrševanje trgovinske pravice potrebna določena trgovinska glavnica — brez omenjene glavnice in je pri tem oblastvo prevari! o resničnem stanju svojega premoženja;
h) ako je že prišel v konkurz in je dobil dovoljenje za zopetni pričetek svojega opravila — kolikor je to po predpisih o izvrševanju trgovinske pravice odvisno od nekaterih pogojev — s tem, da je navedel neresnične podatke; ;
c)	ako ni vodil predpisanih knjig, ali ako je storil tako pomanjkljivo, da se ne more soditi, kako mu je šlo pri trgovini, in kakšno je bilo stanje njegovega premoženja;
d)	ako je pri knjigovodstvu tudi le pri posameznih točkah storil nalašč kaj nepravilnega, ako je potem uničil knjige, jih skril ali njih vsebino na kakršenkoli način popačil;
e)	ako ne more dati zadostnega pojasnila, kako so nastali dolgovi in kako je uporabil večje prejemke denarja, blaga in drugih stvari;
f)	ako se je spuščal v hlinjene, po svoji resnični kakovosti le nn.oAaV?- namerJßne dobavne pogodbe o kreditnih papirjih ali o mcfrn • ako se sPu®čal v druga drzna opravila, ki niso stala z močjo njegovega premoženja v nikakem razmerju;
ses-a	fasu’ ko mu ie bilo že znano, da stanje pasiva pre-
zapravRivo	\zkušal razglašen j e konkurza zavleči s tem, da je
Drittm dn,m iaf Wat!0 pod resnično vrednostjo, ali da je rabil njegove doKe?'131™' kl so biIa ~	“ goljufiva - pogubna za
udje ki	''^“vinska družba, kaznujejo naj se vsi
ni Ji’ kl SOkn:1 P.ledbacivane krivde, in če v konkurz prišli trgovec
“govtae	1 °prav11' kaznuie naj se t udi krivi uprfZk
Pridobitne in gospodarske zadruge so društva, osnovana na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, in so torej pravne osebe. Iz te njihove pravne kakovosti pa še ne izhaja, da so pravno brezpogojno zmožne baviti se z obrtovanjem. Pridobitne in gospodarske zadruge niso upravičene do vsega, ampak je njihovo delovanje po zakonu omejeno tako, da morejo delovati le v smislu pravil in le v toliko se jim priznava pravna zmožnost. Iz § 1. navedenega zakona sledi, da te zadruge niso upravičene izvrševati vsakojakih dobičkanosnih podjetij, ampak mora predmet njihovega delovanja biti v nujni zvezi z gospodarstvom ali pridobitnostjo zadruginih članov kakor sredstvo z namenom. Zadrugi pristoja pravna zmožnost juristične osebe le v toliko, kolikor je to potrebno za dosego njenih, v pravilih določenih namenov. (Upr. sod. 11. dec. 1. 1907, št. 11.157.)
Vprašanje, če je kaka pridobitna ali gospodarska zadruga prekoračila svoj delokrog, imajo sicer (po § 88 zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70) razsojati samo sodišča. Vendar pa so za nadzorovanje konsumnih društev, naj so osnovana na podlagi cesarskega patenta z dne 26. novembra 1852 ali registrirana po zakonu z dne 9. aprila 1873, poklicana obenem tudi politična oblastva v toliko, kolikor gre za podjetja, ki trgujejo tudi z nečlani, torej s širšim občinstvom. Konsumna društva obeh vrst smejo prodajati tudi nečlanom samo tedaj, če njihova pravila izrecno obsegajo tako določbo in če so na podlagi teh pravil pri obrtnem oblastvu prijavila promet z občinstvom. (Ukaz trgovinskega ministrstva, 5. novembra 1. 1888, št. 7320.)
§ 4.
Stanovske razmere.
V koliko duhovniki in redovne osebe, nadalje vojaške osebe, cesarski uradniki ali druge javno nastavljene osebe ne morejo vršiti obratov, to določajo dotični predpisi.
Za duhovnike in redovne osebe so v tem oziru merodajni predpisi cerkvenega prava. Za duhovnike se štejejo one osebe, ki so prejele kak višji red, za redovnike pa tiste, ki so storile slovesno obljubo.
Z obrtnijo se ne smejo baviti v aktivni vojaški službi se nahajajoče osebe zaradi svojega službenega razmerja. V tem pogledu določa min. ukaz, 7. avgusta 1860, št. 24.692: Še služečim osebam vojaškega stanu, vseeno, če so dobile dopust na določen ali nedoločen čas, ne smejo se niti s privoljenjem vojaškega oblastva
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulita 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Slatni iaj-zajtrk!
KHI 50% Prihranka in okusen zajtrk, južina! doselili S žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaf. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mnrl ’e ve^n0 bolj priljubljen. Povsod V* kg zavoj 60 vin. 1I1ULS Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7firaif iol käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, C«U1 u v JK s Josefstädterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vredn h oseb.
«v iShmeriJco
"Xat&ri telijo -dobru, po ceni in ~ zumosl/iiHrpolovctU na/se d’meje
/Simon^Mnete/Xa.
'v JQfub^jani tfCbloävorshe ulice20. TÜakpunlhtiiftjasnüa titj/osebreyilaAiO.
FR. P. ZAJEC, s1*»*
------Izprašani optik.-----------
Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Največji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo I n at a n -čno po naročilu ] in zdravniških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo velik izbiro strokovnjaško pravilno i/delanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst. kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. V a popravila izvršujem v s oji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejc i delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Begata zali ga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
Lekarna „Pri kroni“ Mr. Ph.Momnc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo sc sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, s eklenica 20 v.
Kapij ce za želodec, izvrstno, krepil o in slast do jed' pospešujoče sre- stvo, steklenica 40 v.
Ranljice zoper želodčni krč, steklenica 50 ▼.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, stepenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kuijih očes in trde k< že, steklenica 70 v.
za oiroke, škatla «0 ▼. za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklen ca 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica l krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
„Sladin“
Tinktura
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin^
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: =
I	BI0GL0B1N	(
1 Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. |
= Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | I V steklenicah po K 3'50 in K 2'— v vsaki = = lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	=
I M= H. Sušnik §
I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | 1	Ljubljana, Marijin trg.
.................imitiii.................
Edina in najkrajša linija o Hmeriko!
Samo 5 dni!
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste iSifKarte) za franco.Ko Imiio iz Havre v New-York in listke za ovratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
ED. ŠMARDA
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
----- Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVBH JHXihSIH fL!“bllaill:
====================== Dimaiska cesta 17
priporoča svojo bogufo zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
i'
m
M
hm
R?
'S
>u
E
.51
01
m
oa
B
'E
n
trn
V5
M
Ü
K
%
gg Za hraniine iiioge jamči dežela Kranjska, {g Najboljša, najsigurnejša prilika za šfedenje!
Denarni promet l.l9ffl.£ez 82 milijonov K. Stanje vlog čez 22 milijonov K.
UODSIM POSOJILNIM
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6
pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo

prejema
^hranilne uloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter
jih obrestuje po
M 31 01
^ k
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih
IOO kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj^prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice ^na razpolago.
Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št.Vidu nad Ljubljano; Dr. Josip Dermastia ; Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice“; Ivan Pollak ml., tovarnar; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
^ Za hranilne «läge jamči dežela Kranjska.
L!
i
s
m Lastila ilausiica K 704.939*27. gg
N
Dl
ta
R
n
Ml
n
— 30 —
podeljevati obrtne koncesije; imenovanim osebam se tudi v slučaju prijave ne sme dovoliti, da bi izvrševale kak obrt. Nasprotno pa ni nikako zapreke, da bi se rezervnemu moštvu, ki ni pozvano v aktivno službo, ne smelo dovoliti baviti se s svobodnimi ali dopuščanimi obrti; s tem p a rezervniki še niso oproščeni, da bi se ne vpoklicali v službo. — Po min. ukazu, 22. junija 1867 se je samo rezervnikom dovoljena pravica izvrševati svobodne in dopuščane obrte priznala tudi vojakom, ki so trajno na dopustu. — Tisti, ki so trajno na dopustu, in rezervniki so podvrženi splošnim obrtnim predpisom in ne potrebujejo za izvrševanje prostih in dopuščanih obrtov privoljenja vojaškega oblastva. Izvrševanje kakega obrta ali kakega drugega poklica pa oprosti ravno tako malo, da bi se ne pozvali v aktivno službo, kakor ne smejo iz obrta nastale obvezanosti ovirati izvršitve vojaške službe. (Ukaz domobranskega ministrstva 14. avgusta 1872, štev. 8459.)
Ukaz drž. min., 22. aprila 1864, št. 4656, veleva sledeče: 1. podelitev obrtnega lista ali koncesije na I. način1 omoženim ženam aktivnih vojaških podčastnikov, vojaških slug in vojakov pod narednikom je odvisna o d privoljenja tistega vojnega poveljstva, pod katero spada prosilka. — 2. Obrt se ne sme vršiti v vojašnici, razun če vojno poveljstvo to izjemoma dovoli. — 3. Žene vpokojenih vojaških podčastnikov in vojnih slug, dalje žene na I. način oženjenih vojakov na dopustu, ki imajo nižjo stopnjo kakor narednik, ne potrebujejo dovoljenja vojaškega oblastva za dosego obrtnega lista ali obrtne koncesije. — 4. Žene naštete v točkah 1—4 so pri izvrševanju obrta podvržene obstoječim obrtnim in policijskim predpisom. — 5. Prestopke obrtnih predpisov kaznuje obrtno oblastvo, ki to naznani vojaškemu oblastvu; če se kazen glasi na globo ali zapor, mora se vojaško oblastvo prositi za izvršitev kazni, če pa omenjene žene vojakov store dejanja, ki so podvržena kazenskemu zakonu, tedaj jih sodi vojaško sodišče.
Po dvorne pisarne dekretu z dne 23. septembra 1835 se cesarski uradniki in sluge splošno ne smejo baviti s kakim postranskim opravilom ali podjetjem in ne smejo biti zraven udeleženi, če je to podjetje ali opravilo 1. po svoji kakovosti in po svojih
1 Zakoni vojaškega moštva se dele namreč v dve vrsti. V zakonih prve vrste imajo žena in otroci pravico stanovati pri možu oziroma očetu v eraričnih (državnih) prostorih in uživajo še nekatere druge ugodnosti. Zakoni druge vrste pa so tisti, pri katerih žena in otroci nimajo omenjenih pravic.
— 31 —
odnošajih do uradnikove službe tako, da se more misliti, da uradnik pri izvrševanju svoje službe ni nepristranski; ali 2. če nasprotujejo dostojnosti ali zunanji časti uradnikovi; ali 3. če vzame uradniku časa na škodo natančnega izpolnjevanja njegovega poklica.
Predpisi tega dvornega dekreta so se po najvišjem ukrepu z dne 4. februarja 1836 razširili tudi na uradnike mestnih, stanovskih in javnih zakladov.
Zakon z dne 17. junija i883, (drž. zak. št. 117) določa, da se obrtni nadzorniki ne smejo baviti s kakim obrtnim podjetjem niti na svoj račun niti kot namestniki in da sploh pri takem podjetju ne smejo biti kakorkoli udeleženi.
Po poročilu c. kr. železniškega ministrstva z dne 15. marca 1. 1897, št. 12.955, je uradnikom in uslužbencem državni li železnic prepovedano trgovati s premogom.
§ 5.
Izključujoči razlogi.
Osebe, ki so bile obsojene zaradi kakega hudodelstva, zaradi kakega pregreška iz dobičkarstva ali zoper javno nravnost ali zaradi prestopka ali zaradi pregreška, oznamenjenega v § 486 k. z., tako tudi zaradi tihotapstva ali zaradi teškega dohodarstvenega prestopka, se morajo od nastopa kakega obrta izključiti tedaj, če bi se bilo po posebnosti obrta v primeri z osebnostjo podjetnika in kaz-njivega dejanja, ki ga je storil bati zlorabe; v tem primeru tndi, dokler traja preiskava, ni dovoliti nastopa tistega obrta.
Za hudodelstvo smatra zakon vsako hudobno dejanje, ki se je izvršilo iz slabega namena, n. pr. veleizdaja, razžaljenje cesarja in članov cesarske hiše, hudobno poškodovanje tuje lastnine, zloraba uradne oblasti, ponarejanje kreditnih papirjev in denarja, umor, uboj, i’op, težko telesno poškodovanje i. dr. Za pregrešek in prestopek pa smatra zakon, če kdo stori ali pa tudi opusti kako dejanje, katero lahko vsakdo že po svojem razumu izpozna kot nedovoljeno, ali kjer je storilec po svojem stanu, po svojem obrtu in opravilu dolžan vedeti za dotični ukaz, zoper katerega se je pregrešil. K prestopkom in pregreškom iz dobičkaželjnosti bi bilo zlasti šteti tatvino, goljufijo, poneverjenje in soudeležbo pri teh prestopkih, nakupovanje sumljivega blaga i. dr. Tudi konkurz spada sem.
Glede k o n k u r z a določa § 486 kazenskega zakonika: