Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVI., št. 190 Ljubljana, torek 22. avgusta 19JJ Cena Din 1.- Izhaja vaak dan popoldne, urrsemši nedelj« in praznike. — Tnrinr do 80 petit S Din 2.—, do 100 vrst Din 2.60, od 100 do 300 vrst S Din 3.—, večji inaeratt petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Insesutal davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, aa inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo* UREDNIŠTVO TS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KKafUev* ulica št. 5 Telefon ŠL «122, 3123, 3124, 3125 kl SIK Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ŠC 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem savodu v Ljubljani št. 10.351. Avstrija — rimski trojanski konj Nova akcija Albanija diplomacije — Avstrija naj postane druga Tekma med fašizmom in hitlerizmom Pariz, 22. avgusta. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krosih pazljivo zasledujejo najnovejšo akcijo italijanske diplomacije, ki se je ob priliki sestanka med avstrijskim koncelarjem dr. Dolltussom in Mussolinijem pokazala sicer zopet v novi luči, ki pa je ostala v jedru ista in le znova dokazuje, da Italija se ni opustila svojih načrtov v pogledu Srednje Evrope. Avstrijsko nemški spor je v gotovi meri prekrižal italijanske račune, ki lih je hotel Mussoiini likvidirati na podlagi famoznega rimskega pakta štirih velesil, toda na drugi strani je baš ta spor Mussoliniju le dobrodošel povod, da po drugi poti doseže svoje cilje. Kakor pri vseh takih političnih sestankih, zlasti pa odkar se v duhu če-tvomega pakta i kuša mednarodna politična vprašanja reševati na diskreten način po starih preizkušenih metodah tajne diplomacije, je bil tudi tokrat izdan suhoparen komunike s stereotipnimi frazami o »popolnem soglasju med obema državnikoma«. Italijanski tisk je nekoliko bolj gostobeseden in objavlja več ali manj med vrstami vse to, kar je Mussoiini obljubil dr. DoH-hissu. Za Dollfussa te obljube ne pomenijo mnogo in iz vsega tega se jasno vidi, da je rešitev spora med Avstrijo in Nemčijo še zelo oddaljena. Važnejše pa je, da izdaja fašistični tisk drugo varnejšo plat tega sestanka, da namreč hoče Mussoiini napraviti Avstrijo za svojo glavno oporno točko italijanske politike v Srednji Evropi. Po sklenitvi črtvornega pakta je to gotovo najvažnejši problem Evrope m zato velesilam ne more biti vseeno, kako skuša Italija rešiti ta problem. Posebni cilji, ki jih v tem pogledu zasleduje Italija, so prišli do jasnega izraza že ob priliki neuspele deraar-še velesil v Berlinu. Italija se tej de-marši ni pridružila In s tem Izdala, da hoče hoditi po svojih potih. Pisanje italijanskega tiska povodom poseta avstrijskega kancelarja pri Mussoliniju pa dokazuje, da vzrok tega zadržanja Italije ni morda v simpatijah do Hitlerjeve Nemčije, marveč da gre pri tem za mnogo realnejše zadeve, zaradi katerih je Italija žrtvovala celo poprej toliko proslavljeni četvorni pakt. Ni dvoma, da bi Nemčija takoj ustavila svojo agitacijo proti Avstriji, če bi bile velesile nastopile solidarno. Toda nikakor ni bilo v interesu Italije, da bi se avstrijsko nemški spor takoj likvidiral. Ta napetost med Avstrijo in Nemčijo je Italiji naravnost všeč, ker upa, da bo izkoriščajoč nastali položaj učvrstila svoje pozicije v Srednji Evropi, če se ji posreči pod krinko varovanja avstrijske neodvisnosti spraviti Avstrijo v popolno odvisnost Italije. Spor z Nemčijo izkorišča rimska diplomacija za čimdalje hujši pritisk na Avstrijo. Mussofhri je vabil Dollhissa že pred demaršo velesil v Berlinu na poset v Rim, toda kancelar je očrvidno računat na uspeh koraka velesil. Ko }€ videl, da se njegove nade niso izpolnile in ko so se tudi v njegovi vladi pojavili spori, se je naposled zatekel k Mussoliniju in se mu izročil na milost in nemilost. Avstrija naj torej postane neke vrste trojanski konj, ki naj omogoči rimski diplomaciji dosego njenih ciljev. — Hitlerizem s svojo propagando dejansko podpira cilje italijanske politike. V Berlinu se tega oči vidno zavedajo in tako se je pričela v Evropi tajna zaku- lisna tekma med hitlerizmom m fašizmom, tekma, koje prvo nagrado predstavlja Avstrija. Če se hoče Dolliussov režim obdržati na krmilu, mu ne preostaja nič drugega, kakor da slepo sprejme vse zahteve italijanske politike. Ce tega ne bi storil, bi že bržkone v doglednem času ne bil več avstrijski kancelar. V bojazni, da Avstrija ne bi postalaa hitlerjevska, je torej Dollfuss pristal na to. da postane Avstrija neke vrste druga Albanija na italijanski politični šahovnici. Rim, 22. avgusta. Večerni tisk se bavi s sestankom Musssolinija in Dollfussa v Riccionu, pri čemer poudarja, da je treba na vsak način ohraniti politično neodvisnost Avstrije in ustvariti pogoje za sodelovanje na gospodarskem polju s sosednjimi državami. Siguren obstoj in bodočnost Avstrije sta neobhodno potrebna ne samo za varnost v Srednji Evropi, temveč v Evropi sploh. Rešitev po-dunavskega problema pa je pogoj za to varnost. V podunavskem sistemu, tako piše »Mesaggero«, je Avstrija politični in gospodarski faktor prve vrste. Ne da bi vstopila v sistem zvez, želi Avstrija sodelovati z Madžarsko in z državami Male antante na temelju medsebojnega izpopolnjevanja in popolne enakopravnosti v političnem ozira. Z Nemčijo je pripravljena gojiti odnošaje miru in gospodarskega sodelovanja. Listi upajo vseskozi, da bo sporazum med Mussolinijem in dr. Dollfussom prinesel v bližnji bodočnosti najboljše sadove Obnova zdravega gospodarskega sistema v Srednji Evropi je tudi v interesu držav Male antante, ki bi morale Avstrijo po svojih močeh podpirati, da si zgradi svojo gospodarsko pozicijo. Z druge strani pa bi neodvisnost Avstrije tudi obnovila normalne odnošaje med Avstrijo in Nemčijo. Vsa poročila iz Ricciona soglašajo v tem, da so bili razgovori med Mussolinijem in dr. Dollfussom, zelo prisrčni. Po kongresu JUU Japonska izpodriva angleško trgovino Po vsem svetu se čuti huda konkurenca japonskega blaga — Amerika prevzema ruski trg London, 22. avgusta. AA_ V vladnih ta gospodarskih krogih govore mnogo o nevarni japonski konkurenci, ki jo čuti Velika Britanija na vseh koncili svojega velikega imperija. Japonska konkurenca meče na angteiška tržišča najrazmovrstnejše blago s cenama, ki jjn angleška industrija •ne more konkurirati Angleški gospodarski krogi poudarjajo, da se bo morala vlada podvizati s svojimi ukrepi, ki nad iz angleškega imperrja napravico zaokroženo gospodarsho enoto. Zanimivo te, da se temu stališču pribiližuiejo tadi Bberaini politik i, ki so doz-daj zagovarjali svobodno mednarodno trgovino. Newyork, 22. avgusta. Japonski delegat na nekem tukajšnjem mednarodnem •kongresu je izjavil, da boleha japonsko »poljedelstvo od tega, da poljski pridelki •nimajo prave cene. Cene poljskih pridelkov na Japonskem so tako nizke, da si •kmečko prebivalstvo ne more nabaviti niti najpotrebnejših industrbjisknlh proizvodov. Newyork, 22. avgusta. AA. V tukajšnjih bančnih krogih trde, da bo v kratkem ustanovljena velika ameriška vlada, ki bo finansira-la izvoz ameriškega blaga v Sovjetsko Rusijo. Jaim-strvo za te kredite bo prevzela vlada USA. Podvojitev krušnih cen v Rusiji Uradna poročila govore o dobri žetvi, vse pa kaže, da Je bita žetev zelo slaba — Pritisk na inozemske novinarje, M ne smejo več potovati po Rusiji Pariz, 22. avgusta. AA. *Le Tempe« pri- občuje brzojavko svojega poročevalca v Moskvi, v kateri javlja, da je sovjetska vlada sklenila podvojiti ceno kruha. Cm kruh stane odslej 14 kopejk, bel pa 24. Pri teh cenah gre za kruh, ki ga sovjetske zadruge prodajajo proti živilskim izkaznicam. Ker splošno pričakujejo, da bo letošnja žetev dobra, je bil ta odlok vlade sprejet od javnosti z velikim začudenjem. Moskva, 21. avgusta, č. Oddelek za tisk pri sovjetskem zunanjem komisarijatu je opozoril dopisnike inozemskih listov na naredbo, po kateri noben inozemski novinar ne sme brez dovoljenja oblasti zapustiti Moskve in odpotovati na deželo. Ta od- redba je bila izdana že 1. 1919. Sedaj so jo praktično znova uveljavili, ker so inozemski dopisniki vedno pogosteje potovali po Rusiji, zlasti pa po Ukrajini in Severnem Kavkazu. Vsa zadeva ima politično ozadje. Razširile so se namreč vesti, da ie letošnja žetev v Severnem Kavkazu in Ukraiini slaba. Inozemski novinarji so se hoteli o tem osebno prepričati, oblasti pa jim kliub temu, da so vložili potrebne prošnje za dovoljenje, s katerim bi mogli potovati na jug in zapad, niso izdale notranjih potnih listov. Listi so medtem objavili uradni komunike, ki pravi, da je žetev v Rusiji zelo dobro uspela. Amerika vedno bolj mokra VVashington, 22. avgusta. AA. Po najnovejših poročilih je pričakovati, da bodo Imeli pri glasovanju o odpravi prohibicije v državi Mlssouri >mokn< veliko večino. 2e dosedanje številke dajejo nasprotnikom proibicije večino 248.000 glasov. Nemški kandidat za Nobiovo nagrado Frankfurt a/M. 22. avgusta. AA. Nemčija ie prijavila kot svojega kandidata m letošnjo Nobiovo nagrado književnik« Henmanna Stebra. Kandidatu Je 69 let in je pred leti dobil Goetihejevo nagrado. Univerza za nemške begunce Newyork, 2. avgusta. AA. Tu bo ustanovljena nova univerza. Na njej bodo poučevali izgnani profesorji iz raznih držav. V prvi vrsti bodo na noej nameščeni židovski profesorji, ki so morali zapustiti Nemčijo. Stavka v Hollyw< Francoski letalski uspeh Pariz, 22. avgusta. AA. Francoski letalec Andore Jacguee je dokončal na majhen turističnem letalu 1 S5 L 1. krožni polet okoli Evrope in se »noči ob 8.35 spustil na letališč« v Bonrgetu na zemljo. Jaone-sovo letalo se prvi francoski naris t ion* aparat, ki je preletel Sovjetsko Rusijo. VVashington, 22. avgusta. AA. Stavaka, ki je izbruhnila v kinematografskih tvor-nicah v Holywoodu, še vedno traja. Verjetno je, da se bo ta stavka zdaj razširila na vsa podjetja te industrije v USA. Ni pa tudi izključeno, da bodo v stavko stopili tudi nameščenci projekcijskih dvoran. V tem primeru bi morali zapreti tudi vse kinematografske djvorane v USA. Smrtna kazen za ugrabljenje v Ameriki Albany, 22. avgusta. AA_ Parlament newyorške države je sprejel zakonski nacrt, ki ga je predložil guverner Lebcnam. Po tem načrtu je z-a ugrabljena predvidena smrtna kazen. Parlament je črtal doloobo prvotnega načrta, po kateri naj bi ostre kazni veliale tudi aa poeajanda z razbojniki. Iz prometne službe Beograd, 22. avgusta, p. S kraljevina ttlcsagm je napredoval za višjega pristava. kontrolor direkcije drž. železnic v Ljubljani Ivan Kepec. Iz zdravstvene službe Beograd, 22. avgusta. AA. Z odtokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje 6ta postavljena v zdravilišč« To-polečici Anica Rus iz Ljubljane, v ministrstvu za socialno politiko in narodno adravje pa dr. Cvetko Šribar. Z banske uprave &an dravske banovine g. dr. Drago Maruš i č v četrtek 24. avgusta ne bo sprejemaj strank, ker bo službeno zadrlan. Borzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2317.90 — 2329.26, Berlin 136569 — 1376.49, Bruselj 801.13 do 805.07, Curih 1108.35 — 1113.85, London 189.30 — 190.90, New York ček 4186.05 do 4214.31, Pariz 224.85 — 225.97, Praga 170.01 — 170.87 , Trst 301.68 — 304.08 (premija 28.5%). Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.80. INOZEMSKA BORZA. Curih: Pariz 20.2876. London 17.33, Newyork 380, Bruselj 72.28, Milan 27.36, Madrid 43.30, Amsterdam 209.1250, Berlin 123.40, Dunad 72.93—57.90, Prag* 15.34, Varšava 57.85, Bukarešta 3.08. V včerajSmJi Številki smo poročali o vlhartnem zaključku učiteljskega kongresa in o posetmem sestanku delegatov, ki so v opozioiji proti sedanjemu vodstvu JUU pod predsedstvom z. Kašica. Spor v učiteljski organizaciji je tako zapleten m osnovan na tolikih rx>dTobnostih, da je popolnoma nemogoče v kratkem novinarskem poročilu podati jasno sliko o nJem. Zato objavljamo danes naslednja pojasnila in izpopolnila, ki smo jih prejeli s prošnjo za objavo: Izjava predsednika Ivana Dimnika Vaša vest, da bi jaz pristopil ob za-kUjnoku skupščine k predsedniku ter mu čestital k uspelo zakltJiič enemu zborovanju, ne odgovarja istini, ker tega nisem storil. — V pogledu g. šeetana, Alana glev-, nega odbora JUU, je treba pojasniti, da se I je g. šestan solidariziraj na posebnem se-l stanku dravske delegacije, da se še enkrat apelira na opozicijo za mirno in stvarno razpravljanje ter, da se na veak način še ta dan skupščina dovrši. V tem smislu je bil g. šestan pooblaščen, da pojasni skupščini to stališče v imenu delegacije dravske banovine, kar je tudi storil. V LJubljani, 21. avtsusta 1933. Ivan Dimnik, predsednik sekcije JUU za dravsko banovino. Pojasnilo Dušana Sestana Prosim vas. da mojo izjavo, ki sem jo podal včeraj na sestanku učiteljev opozi-joualcev, izpopolniti, da si je kdo ne bi tolmačil napačno. Rekel sem: >0dlagam mesto člana glavnega odbora zaradi članka predsednika JUU g. Danmjana Rašica >Dve ideologije«, ker smatram, da je s tem člankom žalil moralo poštenega učiteljstva in ker je bila nenadno zaključena skup. ščina atentat na osnovna načela pravil in poslovnika JUTJ. Ne trdim, da soglašam z opozicijo, pač pa, da jo razumem glede na napad g. Rašica. Razen tega sem tudi grajal nediscipliniranost opozicije, nagla-šajoč, da je tanela opozicija vse izglede na uspeh. < Dušan Iv. šestan Izjava Josipa Lapajneta Ker Vaše poročilo z dne 21. avgusta 1.1. ni točno, prosim, da objavite naslednje pojasnilo: Dsiegacija dravske banovine je predlagala v odsek za »izveštaj« tov. Verka, Ple-akoviča in mene. Vai trije smo člani JNS, toda zavzeli smo v odseku strogo nepristransko stališče in ocenili delo glavnega odbora kar najstvarneje, če tudi je bila ost opozicije naperjena največ proti predsedniku Damjanu Rašiču, ki je istočasno pobornik JNS. Opozicija je stremela za tem, da potom »izveštajnega odbora« in razprave v plenumu strmoglavi predsednika. Posrečilo se nam je, da smo odsekove člane prepričali o nalogi, ki nam je bila poverjena glede razprave o »izveštaju«, in o potrebi, da ločijo delovanje glavne uprave od osebe predsednika. Odsekovo poročilo so stilizirali v podrobnejšem, toda v načelu istem smislu, kakor smo ga mi trije zasnovali. Spričo miroljubnosti večine so opozicionalci odstopili glede strmoglavi jenja predsednika, do-čim smo mi dopustili, da so vnesli v poročilo kritiko, ki je deloma tangirala tudi g. predsednika samega. Odsekovo poročilo je bilo produkt stiri-urne, burne, izčrpne debate, pri kateri so bili izneseni do podrobnosti vsi slučaji, zaradi katerih se je pojavljalo razburjenje v organizaciji. Koliko j« krivo pri tem udruženje ali izjemne politične razmere vardarske banovine, nismo mogli točno ugotoviti, pač pa smo se tovarišem ponudili, naj bi nam dali možnost, da opisne slučaje proučimo na licu mesta in izgladimo nesoglasja v korist udruženju m učiteljstvu. Da pa ne bi plenuma znova razburjali, da bi vseh iznešenih slučajev ponovno ne obravnavali, smo si za gotovih pred pristankom na kritiko garancijo, da se o našem poročilu ne bo debatiralo. Na to zagotovilo sem se jaz v plenumu skliceval, ker se je priglasilo 22 govornikov. Konstatiram, da poročila odseka ni sprejela le večina, temveč da je bilo sestavljeno in sprejeto soglasno s pridržkom glede kritike po delegatu primorske banovine. Naša dobra volja je šla celo tako daleč, da smo izročili poročilo članu opozicije. Ko pa sem jaz za-sumil, da se hoče poročevalec izogniti poročanju in poročilo zanesti k opoziciji, sem ga pozval, da ga predloži predsedniStvu, česar pa ni hotel izvesti. Tozadevno malo razburjenje se je takoj poleglo, midva z referentom pa sva se takoj poravnala, čim sva si raztolmačila svoja mnenja. Moja javna izjava j« bila naperjena proti onim, ki so v stalni opoziciji proti vsakemu predsedniku, proti njim, ki so v opoziciji, kadar sami niso na čelu uprave in proti onim, ki izrabljajo položaj, da ustvarjajo nesoglasja. Moja izjava je temeljila na sklepu odseka te ni nikogar razburila, pač pa je celo opozicija pritrjevala naši dobri volji, da smo vnesli kritiko, ki je docela stvarna in razmeroma celo ostra. Ce bi bilo količkaj dobre volje, bi se moralo zagotovilo o debatah izvršiti in sbor bi se mirno zaključil. Tako smo pa ostali na onem stališču, kakor smo pričeli pred 13 leti: glasovali smo tako. kakor ob osnovanju udruženja, glede parlamentarizma nismo napredovali, v dušah pa nam je bilo mračno, ko smo opazovali opešane gospodarje, ki trosijo smovom ljuliko v razoreno brazdo. Za zborovanje naslednjega dne nihče ni imel pooblastila, najmanj oni, ki so na skupščini zagovarjali soglasni sklep dravske delegacije. (Pomisleke slede nadaljevanja je podal le tov. Doberšek.") Josip T.apajne. Avgust Jeršek 70 letnik LJubljana, 22. sjugrusta. Danes praznuje v krogu svoje družine In svojih prijateljev sederodesetietnico rojstva g. Avgust Jeršek, poštna pocV uradnik v pokoju. Gotovo je malo starejših Ljiioljanča-nov, ki bi ne poznali našega vrlega Jubilanta, saj je dolgo vrsto let bdi vsakdanji gost domala v vsaki hiši našega mesta. Veselilo se ga Je vselej staro in mlado, saj Je vendar nosil celih. 35 let denar v hiše. Kdo ne bi poznal vedno veselega njegove-ga obraza, njegove brhke in pokončne hoje, ki se Izraža še danes v skoroda mlade-niško ohranjenem organizmu tega zdravega in krepkega moža. Kakor pred leti, ko Je vestno dan za dnem vršil svojo naporno službo, ga vidimo tudi danes še hiteti kakor mladeniča po ulici. Krepka in ne-utrudljiva volja po delu ln gibanju Živi še v sedem e-dese ti etniku in ni je prireditve, ne sokolske, ne nacionalne in ne stanovske, kjer bi ga ne videli zavihanih rokavov neumorno in mladostno delujočega. Jubilant je pristna ljubljanska arajca. Rojen je bil 22. avgusta 1863. V poštno službo je vstopil 1. avgTjeta 18-90. ki Je služboval polnih 36 let do svojega zaaTuže-nega pokoja, v katerega Je stopil 1. 1925. Bil je od ustanovitve neumoren in požrtvovalen član Sokola Ljubljana n. in oe je že popreje deloval z vso vnemo na sokol-skem in nacionalnem polju, se Je še bolj oklparil tega udejstvovanja v letih, ko Je nastopil svoj pokoj, v šentjakobskem okraju ni društva, ne gospodarske, ne politične organizacije, ki bi Jim Jeršek ne kumova! in bil med njihovimi ustanovitedJi in neumornimi delavci, s svojo vzorno zakonsko družico Je vzgojn 13 otrok, od ka-teidh Jih pa na žalost živi samo se sest. Med umrlimi je tudi najmlajši sin Pavla odličen sokolski teiovadec m oJtmptjifci tekmovalec. Enako, kakor na sokolskem iti političnem polju, pa je bilo tudi Jorškovo udej-stvovanje v stanovskih organizacijah neumorno in plodonosno. BU je med drugim tudi dolgoletna predsednik crruStva ntirjih postnih uslužbencev. Sentjakobcani, med ka.U»nxai je jubilant preživel 44 let svojega življenja, si moremo šteti v čast in v ponos, da mu danes ob tem pomembnem življenjskem Jubileju izrekamo najiskrenejše čestitke in zahvalo za njegovo podrobno delo v naši sredi. Naša krajevna organizacija JNS mu priredi drevi v gostilni pri >Amerikancu* častni večer, na katerega vabi vse prijatelje in somišljenike. Jeraku ob njegovem sedemdesetletnem Življenjskem jubileju ifikreco čestitamo z željo, da bi nam bil ohranjen Se dolgo vrsto let vedno krepak, vesel in zdrav, kakor Je danes. Svetlolasa Anglija Tudi v Angliji so začeli zadnje čase dajati očitno prednost svetlolaacem. Po statistiki iz 1. 1932 so plavolase ženske priljub-ljenejše kakor temnolaske in tudi lažje najdejo moža kakor rjavke ali črnke. Zaradi tega je zavladala v deželi moda, da so zdravniki začeli preiskovati otroke zadnjih letnikov zaradi barve las. Pri tem se je ugotovilo, da je začela v zadnjih treh letih pri otrocih spet prevladovati svetio-lasost, ki je med odraslimi obupno izginjala, zdravniki mislijo, da je svetla barva las posledica moderne diete. Pred otvoritvijo Vajeniškega Občinski svet Je pomagal ustanoviti v Sentpeterskl vo JaSnici lep Vajeniški dom Ljubljana, 23. avgusta. Odkar v Ljubljani obstoji za napredek obrtnega stanu tako plodonosno ObrtniSko društvo, mu je glavna naloga skrb za izobrazbo obrtniškega naraščaja. Spominjamo se Se dobro rednih predavanj, ki jih je Obrtniško društvo prirejalo za vajence in vaienke. a Ljubljana čuti tudi blagodejen vpliv teh predavanj, saj se nima več prilike pritoževati zaradi razuzdanosti vajencev, ker jih že vse pozna za dobro vzgojeno mladino. Javnost se tudi dobro spominja lepih prireditev vajencev in vajenk, ko je občudovalo njih deklamacije, izvrstno petje, tamburanje in telovadbo. Obrtniškemu draštvu zaupana mladina je pa vzbujala še posebno pozornost na izletih zaradi mirnega, lepega in discipliniranega vedenja, kakršnega niemo vajeni niti pn mnogo bolj solani mladini. Voditelji Obrtniškega društva so se vedno zavedali, da je edino vzgoja naraščaja jamstvo za boljšo bodočnost stanu, zato je pa vedno delalo na to, da ustanovi, četudi z največjimi žrtvami, vajenkam in vajencem dom, ki naj bi jim bilo varno zavetišče, obenem pa tudi Šola, kjer se nauče vsega za življenje, cesar se mladina ne uči v delavnicah in strokovnih šolah. Predvsem je Obrtniško društvo mislilo na mladino, ki se pride obrti učit z dežele v Ljubljano v popolnoma nove razmere. Večkrat je ta mladina prepuščena le 3lepi usodi, v čigave roke pride- Okolica večkrat ne pojmi njenega djševnesa razpoloženja, temveč \o celo skuša izrabljati v svojo korist. Mojstri z dežele pošiljajo evo.ie sinove v mesto, da bi si vzgojili vredne naslednike, ali mnogo dečkov je že propadlo in se jih izgubilo, ker se njih varuhi niso brisali zanje. Tudi naš kmet ne more preživeti vseh svojih sinov in hčera doma na kmetiji in jih mora dajati v mesto v uk, prav tako »o pa tudi drugi sloji ze uvideli, da ima obrt še vedno zlato dno. če se ie loti vsestransko pripravljen poštenjak. Preveč ima zapeljivosti mesto za mladega človeka, zato pa tej mladini moramo preskrbeti varen dom, ki ji bo nadomeščal starše in bo pazil na njen duševni in telesni prospeh, da jo pripelje do dobrega kruha. Koliko je bilo dela in truda za doseso ieaa velikega cilja, vedo le požrtvovalni dobrotniki Obrtniškega društva, zlasti pa predsednik Josip Rehek in odbornik Miroslav Urbas. zlasti pa tudi voditelj naraščaja Milko Krapež. Ko je danes impozantni Vajeniški dom takorekoč že gotov, se ti možje s hvaležnostjo spominjajo vseh faktorjev, ki so pokazali izredno mnogo razumevanja za stvar in so jih ob tej veliki akciji podpirali z vso močjo. Glavni posredovalec med Obrtniškim društvom in oblastmi je bil za mladino vedno vneti senator dr Valentin Rožič, prav tako pa tudi pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer. ki .njegovo veliko ljubezen do mladine poznamo^ tudi iz njegovega delovanja za ponila-dek Jadanske Straže. Mestno občino smatra vsakdo, da je prisiljena vse storiti, kar kdo zahteva od nje, to pot je pa mestna občina storila mnogo več, kakor so jo upali odborniki Obrtniškega društva sploh prositi. Župan dr. Dinko Puc si je pridobil pri ustanavljanju Vajeniškega doma take zasluge, da mu mora biti slovensko obrtništvo hvaležno vse čase. dokler se bo zavedalo svojega stanu. Med največje podpornike pri ustanovitvi doma pa šteje na?e obrtništvo tudi magistralnega direktorja Frana Jancigaja, ki je kot najboljši gospodar znal najti vire in pota, da je Vajeniški dom danes ustvarjen, a ustanovitelje so z največjo pripravljenostjo podpirali tudi sedanji šef mestnega gospodarskega urada dr. Riko Fux in bivši upravnik šentooter ske vojašnice banovinski inspektor Kuharic. Globoko osramočeni so vsi, ki so no pre-vzemo šentpeterske vojašnice zabavljali, češ, kai bo mestna občina storila 9 to podrtijo, fc^r sedaj mora res vsakdo občudovati razsodnost našega občinskega sveta z županom dr- Dinko Pueem na čelu, da je pomagal ustvariti tako lep Vajeniški dom, ki bo v korist vsemu slovenskemu obrtništvu Zavod jo namreč mnogo večji in mnogo lepši, kakor so pričakovali sami ustanovitelji. Ves vzhodni trakt in tudi polovica severnega trakta šentpeterske vojašnice sta sijajno preurejena v zavod, ki dela čast vsej banovini in tudi vsej državi. Vse je predelano in osnaženo kakor v sanatoriju in krasne so velike svetle in sončne sobe, da bo veselje prebivati v teh zdravih prostorih Vseh prostorom ima (vzorno urejeni zavod 45, razen tega pa 1-500 km* velik vrt za zelenjavo, sadje in cvetlice, veliko dvorišče in nad 1.500 km* velik vrt za razvedrilo vajencev. Glavni vhod je iz Lipiee-ve ulice. Vrata bodo vedno zaprta kakor samostanska in noč in dan jih bo budno varoval hišnik, ki ima prijazno stanovanje takoj pri njih. Skozi linico bo videl vsakogar ki bo šel iz doma, a vsakega bo tudi sprejel, ko bo prišel. Vse vodstvo vajeniškega doma je v rokah kuratorija. ki je v njem po en odposlanec banovinske uprave, mestne občine. ZTOI in Zavoda za pospeševanje obrti. Okrožnega odbora obrtniških združenj ter 4 zastopniki Obrtniškega društva Predsednik kuratorija ie vsakokratni predsednik Obrtniškega društva torej seda! podpredsednik ZTOI Josip Rebek Ta kuratorij je sestavil dnevni red. na katerega najstrožje izvajanje bo pazil upravnik ki vodi tudi vse gospodarstvo. Oglejmo si malo Vajeniški dom! Pričnimo kar pri kuhinji, ki je v resnici taka. kakor v najboljšem meščanskem hotelu, kjer se lahko suče veliko število kuhinjskega personala. Preskrbljena je z vsem, kar rabi največja kuhinja, zlasti pa imponira krasna aluminijasta posoda- Ves ttakt, kjer je kuhinja, je namenjen goepodmjstvj m vajenkam, ki bodo najstrožje |K*polno»ma, ločene od vajencev in prav za prav je ta del zavoda poseben zavod za vajenke. ki k njemu pripada tudi vrt, kjer 6e bodo vaienke lahko naučile tudi eoiiti zelenjavo m cvetlice, kar rabi vsaka dobra gospodinja. Na tem vrtu pa bodo strokovnjaki pokazali tudi vajencem, ki imajo veselje, temeljne nauke sadjarstva, zlasti jih bodo pa naučili cepljenja. Stranski prostori kuhinje «0 hladne shrambe za živila, posebno pa vsako gospodinjo očara posebna shramba e kolosal- no \\Y|kov\> garnituro za konserviranjle živil. Nad kuhinjo v I. nadstropju je upraviteljeva pisarna, poleg nje pa velika čitalnica z bogato knjiinico. ki ima nad 3000 knjig leposlovne, strokovne in »ploh pou*ne vsebine. Skoraj vsa slovenska literatura je tu in mnogo srbohrvatske in nemške, kjer omenjamo veliko svetov, zgodovino, Brock-hausov leksikon in tudi našega Valvasorja. Najrazličnejše revije ter periodični listi in dnevniki bodo skrbeli, da se bo lahko obrtniški naraščaj izpopolnil v vseh strokah in tudi dnevnih vprašanjih, ker Vajeniški dom hoče vzgojiti vzornega sodobnega obrtnika, ki zna varovati svoje prnvi-ce ter braniti čast svojega stanu. V T. nadstropju je tudi stanovanje upravnika, v manzardi so na solnčne sobe za ualjžben-stvo in zelo bogato skladišče raznega perila in obleka ter sploh stvari, ki pridejo v poštev za ekonomijo. Gospodinjstvo b »do vodfle izkušene šolske sestre Krekove šole in vaienkam bo dana prilika, da se izuče v prostem času vsega gospodinjstva. Pred Rpsnodarskhri poslopjem je prostorno dvorišče za sušenje perila, v poslopju je pa tudi pralnica in sušilnica z najmodernejšimi pripomočki za pranje. V pritličiu vzhodnega trakta je blizu 150 kv. m velika jedilnica, ki io bodo vajenci rabili tudi za družabno sobo. ko bodo igrali šah in druge igre, obenem bodo pa v tem velikem prostor j nredavanja, predstave in druge prireditve. Poleg je gospodiniska soha z šivalnimi stroji in celo s šivalnim strojem za čevljarstvo- Tu bodo uslužbenke Urejale perilo in ga likale z električnimi likalniki, — tega pač ni treba še posebej omenjati, da so vsi prostori električno razsvetljeni. Gotovo bodo gojenke rade pogle- dale tudi v to sobo, taj dandanes mora znati šivati vsaka ženska. Ob tej sobi je velika učna soba za predavanja, pevske vaje in tamburafiki zbor, saj je vsakomur znano, da ti odseki že obstojajo v Obrtniškem društvu. V pritličju sta tudi še dve veliki sobi s 20 posteljami sa pomočnike, ki pridejo v Ljubljano k izpitom ali sploh po opravkih, da bodo imeli poceni čedno stanovanje in dobro hrano. Na tam hodniku je tudi prostor s a prhami, v drugem prostoru je pa osem umivalnikov s tekočo vodo, poleg umivalnice je pa lepa kopalnica. Nad gospodinjskimi prostori je v I. nadstropju stanovanje ■ 30 posteljami sa vajenke. Sobe so obrnjene proti jugu in s svojimi belimi posteljami učinkujejo kakor spalnice v najb>ljsem dekliškem zavodu. Ta trakt je opremljen z lastnimi kloseti, saj bodo, kakor rečeno, vajenke popolnoma ločene od vajencev. V vzhodnem traktu ob LipiČevi ulici je nad že opisano jedilnico in dragimi sobami trakt sa vajence z 6 spalnicami po 10 postelj. Vaienke imajo torej razgled na vrtove splošne bolnice. Spalnice i/mcj;o v vsem poslopju idealno sončno leg-o. a obed-nica in učni prostori so v hladu. Tudi v tem nadstropju so umivalnica, kopalnica in klo-eeri. Razen tega je še precej odprtpga podstrešja, kamor bodo eojenci lahko spravljah* stvari, ki niso neobhodno potrebne za vsakdanjo rabo n. pr- kovčege, saj bo za obleko in druge stvari vsak gojenec imel svojo omaro z lastnim ključem. Po vsem po-slonju so Široki svetli hodniki, posebno mogočno pa deluje na dvorišču prekrasen star portal iz črnega podpeškegu kamna m b.*l?ga mramor ja z letnico 1776-, ko je bila šentpetereka vojašnica zgrajena. Pred ♦?m portalom \e nad 15.000 m1 velik vrt. Tu bodo vajenci igrali odbojko, ping-pong in telovadili. Zaradi zavetne lege bo mogoče biti na vrtu od najzgodnejše pomladi do pozne jeseni. Vajeniški dom, kjer bodo gojenci imeli najboljšo hrano in vzgojo, bo otvor j en v orieerku septembra in bo gotovo takoj poln vaienk in vajencev, ki nam is njih izraste nova generaci'a slovenskega obrtništva v ponos vsega naroda in države. Z avtobusom na Dolenjsko Tudi z avtobusom se potuje prijetno, treba bi pa bilo zboljsati vozni red Ljubljana, 22. avgusta. Vsak čas ima svoje posebnosti, danes pa je menda prišlo posebno v modo poudarjanje potrebe tujskoprometne propagande in ni ga že skoro kraja po naši širni domovini, ki ne bi hotel veljati za letovišče. Povsod se snujejo tujsko prometna društva, grade kopališča in športna igrišča, škrope ceste in krase okna s cvetlicami in to vse samo zaradi tujcev. Zadnja leta je v posebno vabljivih akordih zaigrala na tujsko prometno struno tudi naša pozabljena Dolenjska in je obrnila nase pozornost, kakršno po svojih naravnih lepotah in prednostnih tudi nesporno zasluži. Će si namenjen na Dolenjsko, imaš poleg cele vrste vlakov na razpolago tudi avtobus, ki odhaja ob pol 16. izpred ljubljanskega Mestnega doma. Avtobusno podjetje, ki vzdržuje promet na dolenjski progi, je dovolilo drž. uradnikom, duhovnikom in fe-rijalcem 50odstotni popust na voznini. No, in zakaj se ne bi človek poslužil te ugodnosti in pogledal, kako se potuje z avtobusom v Novo mesto. Če poznaš dolenjske kraje iz potovanj z vlakom, boš po vožnji z avtobusom rad priznal, da je Dolenjska še mnogo lepša, kot pa si prvotno mislil. Od ljubljanskega dolenjskega kolodvora teče cesta vzporedno z železniško progo, dokler se ne prične v strmih serpentinah vzpenjati na šmarski klanec, od tu pa spet navzdol pa po večjih in manjših strminah in ovinkih gori in doli, med gozdovi in skrbno obdelanimi polji, preko snažnih vasi in znanih krajev do Novega mesta. Cesta je povsod dobro oskrbovana, trda in v primeri z ono iz Ljubljane proti Kamniku zelo malo prašna. Okrog Škofljice in Laverce opaziš na desni strani precej na gosto tik ob cesti nasajeno mlado sadno drevje. Ker raste še na cestnem svetu, ga je brez dvoma zasadil cestni odbor z očitnim namenom, da bo donašala sad in delalo senco cesti, ki je tu ves dan izpostavljena solnce. Vendar pa se zdi, da je namen zgrešen, ker je tu sadnemu drevju odmerjena jako žalostna vloga. V vednem prahu in slabi zemlji je obsojeno na životarjenje in ne bo nikoli moglo donašati sadu, niti delati izdatne sence. V ta namen bi se edinole obnesla lipa, kostanj ali oreh. Prizadevanje pa je hvalevredno in nas navaja na razmišljanje, kako bi na najuspešnejši način zavarovali okolico cest pred oblaki cestnega prahu. Ker na asfaltne ceste še dolgo ne bomo mogli misliti, bo pač najprimernejše, da zasadimo ob cesti drevje, ki hitro raste in daje gosto senco. Drevje bi zadrževalo prah, pa tudi cesta bi bila vsaj nekaj ur na dan obvarovana pred solnčno pripeko in bi bila gotovo mnogo manj prašna. Seveda pride pri tem vpoštev razgled na ovinkih in se druge okolnosti, zaradi katerih pa ne bi smeli izpustiti tega vprašanja iz vida. Pri izbiri drevja bi prišla v poštev koštani in lipa, zlasti pa oreh, ki bi nam tako nudil dvojno korist. S tem bi dobila novo pobudo tudi propaganda, ki jo je pričela pred leti banska uprava za širjenje oreha in ki je zdaj že skoro pozabljena. Oreh, ki je iz narodno gospodarskega stališča velevažen kmetijski produkt, naj bi popolnoma nadomestil divji kostanj ob cestah, drevoredih in na zemljiščih, kjer ne more rentabilno uspevati drugo sadno drevje. Pri takem in enakem razmišljanju in občudovanju naravnih krasot nase Dolenjske, ki se ti nudijo vedno v novi obliki in prijetni menjavi izza vsakega ovinka, najdeš še vedno dovolj Časa, da posežeš v pogovor prijaznih Dolenjcev. Večin« jih je iz 51 Vida. Mirne peči ali pa iz krajev, ki so med železniškimi postajami. S potovanjem z avtobusom si hočejo prihraniti mučno pot po vroči, prašni cesti g kolodvora. Nekateri se radi vozijo z avtobusom, drugi spet samo v skrajni sili. Vozni red z odhodom avtobusa ob pol 16. iz Ljubljane je vsem povseči, mani pa je pripraven odhod iz Novega mest« ob pol 7. zjutraj. Prej je bil odhod avtobusa ob pol 6., med obema jutranjima vlakoma, ki vozita iz Novega mesta ob 4.3° oziroma 6.22. Razlike med odhodoma obeh vlakov je 1 uro 43 minut in avtobus bi prav lahko vozil med njima, kar bi znašalo 52 minut na vsako stran. To pa ni dovoljeno iz konku- renčnih razlogov železnici, češ, da mora biti razlike med odhodom vlaka in avtobusa 1 uro. Konkurenca na dolenjski progi je prav malenkostna v primeri z drugimi progami n. pr. s kamniško, kjer imamo dnevno poleg 6 vlakovnih kar 5 avtobusnih zvez v obe smeri. Dolenjski avtobus veže nekatere kraje, ki so precej oddaljeni od železnice in dobi v teh krajih tudi največ potnikov, ki si s potovanjem ž atvobusom prihranijo mnogo časa. Za tistih 10 do 20 potnikov, ki jih avtobus prevozi dnevno v poletnih mesecih (pozimi ne obratuje), pač železniška uprava ne utrpi tako velike škode, saj na drugi strani povečan promet in dobre zveze mnogo pripomorejo k povzidigi in večji veljavi nekaterih krajev. Ker nas vodi danes načelo, da v vsakem oziru skušamo izboljšati naše prometne razmere in v vsem zadovoljiti želji potujočega občinstva, bi tudi v takih slučajih pričakovali več uvidevnosti. Ali bo v interesu naše lepe Dolenjske, če bo zaradi neugodnega voznega reda in raznih šikan avtobusno podjetje primorano ustaviti obratovanje? Dolžnost vseh merodajnih faktorjev, zlasti pa društva »Krke«, ki tako vneto in uspešno propagira našo Dolenjsko, je, da tudi temu vprašanju posveti nekoliko pozornosti in zagotovi Dolenjski tak vozni red, kot je v interesu krajev in potujočega občinstva. Če bo vozil avtobus med obema vlakoma, bo mogel sprejeti kvečjemu še 3 do 5 potnikov več (število potnikov na avtobusu je omejeno), potrebam Dolenjske pa bi bilo s tem popolnoma ustreženo. Ali ni smešno, da se tej edini dolenjski avtobusni zvezi toliko nasprotuje, ko je pa vendar tako potrebna? Tako je mišljenje potnikov v avtobusu in mislim, da mu mora vsak pritrditi. Avtobus, krepki »International«, ki je prej obratoval na kamniški progi in ni imel v treh mesecih vožnje po Dolenjski še nobenega defekta, požira klance in strmine in te po 2 in pol urni prijetni in interesantni vožnji izkrca pred mestno hišo lepe dolenjske metropole. Ura bije šest in solnce stoji še visoko na nebu, topla Krka pa te vabi, da se greš vsaj nekoliko ohladi* v njene valove. ______L Z. Skladovnice drv pred hišami Vel, ki poznajo naše lepo staro meete-cef bi fbiii gotovo zelo neprijetno iznenađeni, če bi jih eriaj zanesla pot tu sem, oziroma, če bi hoteli pri nas prebiti nekaj prijetnih počitniških dmi. Kako tudi ne? Ako »topiš e kateirekoL strani v mesto, ti zastirajo po®]ed na sicer lep, prostran tng, ogromne skladovnice drv, ki se kopičijo skoro pred vsako hišo na cestnih [pločnikih in onemogočajo pešcem prosto pot, ki so tako primorani begata pred vozili semintja, vedmo v velikem strahu, da jih ne povozi avto. Tudi deca, ki se je sicer rada poigravala pced vežami, je zdaj prenesla svoje igrišče kar na sredo ceste v prah, kar m ne vagojno, ne higijeniono. Tudi v estetskem pogledu je to skladanje drv, kar po 10 an' pred vsako hišo, silsno nezaželjono. Oblasti se ne pobrigajo za to, da bi odpravile ta škandal, ki nikakor ni v korist letov^ščarskem kraju, kakor je naša lepa Višnja gora. Tujsko prometno društvo se sicer trudi, da bi odpravilo ta nedostatak, toda ne najde pravega razumevanja za to. Rigo-roano nastopiti tudi noče, ker se boii zamere konservativnega prebi vate tva, češ, — kakor je bilo vsa leta do sedaj, naj bo Še naprej tako. žalostno je, da niso drva nakopičena samo pred domovi domačinov, temveč da •i dovoL to tudi naše u radništvo. Mi si želimo tujskega prometa m nekoliko več življenja v naše mesto, ne pa da se je Iz njega napravila — drvarnica Zato apeliramo na vse tiste, ki imajo le količkaj amiela za lepote našega kraja, da skušajo čimprej očistiti trs te grde navlake, ki je sicer neobhodno potrebna in silno koristna za katero pa bi se pač dal najti primernejši prostor kot ravne pločniki pred hišo. Dobili smo pošteno porcijo dežja Suše in vročine Je zaenkrat konec. - Nočni naliv v LJublfani in okolici Je pregnal vročino in sušo Ljubljana, 22. avgusta. Kakor smo sr-omladi tožili neprestano nad deževjem ter nad hroščevim letom, tako smo se zadnje čase že pritoževali nad sušo in vročino. Celo meščani so že začeli godmnjati nad preradodarnim soki-cecn ji sušo, čeprav so veliki prijate*]! kopanja in solnčenja. Nekateri so se začeLi že skrivati pred soJnceim in se niso več navduševali za kopanje. Uživali so počitnice v hermetično zaprtih stanovanjih. Najbolj so se pa pritoževali nad sušo kmetje, kj so tožili, da letos ne bo ajde, če se ne bo nefoo odprlo ob pravem času. Tudi trnovski zelenjadarji iPutnikac, kjer se dobe tudi vozni listki, ali pa pri šefu centra letališča pri čemerna] se občinstvo posluži telefonskih številk 34—99, 20_09, 36—21. Potniki imajo pravico do proste vožnie na letališče z avtom, ki odhaja izpred pisarne >Putnika< v palači Pokojninskega zavxla zjutraj ob 6.30. Šole se odpirajo Na meščane ki šoli na RaJcekn bodo završni izpiti 31. avgusta od 8. do 12., popravni izpiti za vse razrede 1, septembra od 8. do 12. Vpisovanje v L razred bo 1. septembra od 8. do 12., v n., m. in TV. razred pa 2. septembra od 8. do 12. Za vpis je potrebno zadnje šol. izpričevalo, krstni list, prijavnica (kolkovana s 5 Din) in potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednih davkov. Vsak plača 20 Din za zdravstveni fond in odgovarjajočo šolnino. Združenje trgovcev v LJubljani sporoča, da se vrši vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo za I. razred 30. in 31. avgusta, t J. vsakokrat od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure. Za II. in HL razred pa se vrši 1. septembra od 14. do 17. popoldne v pisarni Združenja, trgovcev. Popravni in drugi izpiti bodo 31. avgusta t L od 14. ure dalje. Za vpis v I. razred mora predložiti vsak spričevalo o dovršenem 3. razredu srednje aH meščanske šole, oziroma 8. razredu osnovne šole. Reflektanti, ki imajo manjšo predizobrazbo morajo vložiti prošnjo na šolski odbor združenja trgovcev do 1. septembra t. 1. šolnina in vpisnina je ista kot prejšnja leta. Brez plačane šolnine ne more biti nihče sprejet. Pouk se prične 4. septembra t. 1. Podrobna navodila bodo zapisana na šolski deski, Trgovski dom. Na banovinski kmetijski soli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto ob početku novembra t. L šola ima dva oddelka: letno šolo in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev, in sicer se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki ostanejo po končanem Šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za letno in za zimsko šolo, kolkovane z Din 5, je poslati ravnateljsvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. septembra t. L Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s ka- tero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnib sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda- Oskrbnina zna&a do preklica mesečno od 25 do 30O Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo predložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. — Državna šola za sestre v Ljubljani. Enoletna šola za otroške vzgojiteljice se prične točno 4. septembra t. 1. Sprejme se še 5 kandidatlnj, ki naj vložijo prošnje do 30. avgusta t. 1. na upravo drž. šole na sestre v Izbijani. (Bel Beležnfca. Koledar. Danes: Torek, 22. avgaista katoličani: Timotej, Ostrivol pravoslavni I 9. avgusta. Današnje prireditve. Kino Matica: Nepozabno dekfle. Kftno Šiška: Spijonika E 3. Dežurne lekarne. Danes; Mr. Kur alt, Goeposveteka c. 10, Mr. Sušnik, Marijin trg 6. Zaključek šahovskega turnirja v Somboru Som bor, 22. avgusta. Včeraj se je v Somboru odigralo 17. in zadnje kolo nacionalnega sa veznega turnirja, ki ni v vodstvu prineslo nikakršnih izprememb. Tot je premagal Vilkoviča, Schreiber H er batina, Vidmar A virovi ća, Nikola Kulžinski Dimitrija Kulžmskega, Ga-brovšek 2uka, Rajkovič Grenčarskega, Petrovič inž. Weissa, Broder Careva, G-ršLber-šuharic remi s. Končno stanje; Tot in Schreiber 13, Vidmar mi. in Rajković 12, Gabrovšek, Petrovič 11, Nikola Kulžinski, Vukovič 10, Avirovič, Broder 8^», inž. Weiss 8, Subarić 7%, Graber 6M», Grenčarski, Herbatin 5^2, Carev 5, Dimitrije Kulžinski 3%, zuk 2%. Iz Semica — Gasilsko društvo v Stranski vasi pri Semiču je v nedeljo priredilo lepo veselico, katere čisti dobiček je namenjen nabavi motorne brizgalne. S tremi malimi okoliškimi vasicami je lani to društvo zgradilo gasilski dom, deloma zidan, deloma pa lesen. Domačini zaslužijo vso pohvalo, ker so te vasice sicer znane kot revne, vendar pa so z željo koristiti skupnosti žrtvovale že mnogo za splošne dobrodelne namene, kakor tudi za napredek samih vasi. — V izredno slabem stanju je cesta Stranska vas-Semič, ki prav za prav skoraj sploh cesti ni več podobna. Bila bd nujno potrebna temeljita obnovitev, ker je sicer promet na njej precej velik. — Po naših zidanicah so se zaloge vina že precej skrčile, četudi posamezniki še razpolagajo z manjšimi količinami. Vinska kupčija se je malo popravila, pa se je cena vinu sedaj dvignila na 3 Din. Po zidanicah se večkrat dogajajo tudi manjše tatvine, največ vina in žganja, vendar pa škoda nikdar ni občutnejša, ker lačni tatici odnašajo vino le menda za lastno žejo in potrebo. F ANI UNDTNEB naznanja z globoko potrtim in žalostnim srcem v imenu svojega brata in sester vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri brat, svak in stric, gospod ANTON KLl\ posestnik danes v torek, dne 22. avgusta 1933 popolno«, previden b sv. zakramenti za umirajoče, v 76. letu starosti zatisnil svoje blage oči. Pogreb ljubljenega pokojnika bo v četrtek 24. avgusta 13 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice državne bolnice v Ljubljani. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Župni cerkvi pri Sv. Petru. V LJubljani, dne 22. avgusta 1933. » tev \y ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 22. avguau 1033 !*trar SODELUJEJO: LIANE HA ID šarmantna in lepša kot kdaj poprej! GEORG ALEKSANDER eleganten ljubavnik, kavaliri FKITZ KAMPEBS, A DELE SAJVDBOCK ALI VESTE, KDAJ SE BOSTE ZOPET OD SRCA SMEJALI ? ? 7 Jutri: SZoKE SZAKALLU pri premieri pikantne in VELE-ZABAVNE OPERETE NOČ PRED POROKO TAKO DEKLE KOT TI! JTJTJii PKE31IERA V ELITNEM KTNU MATICI Dnevne vesti Petrinovicev pokal pripomogel do napredka Dobra In slaba stran pokala — Nepravična klasifikacija Jadran resnični prvak v plavanju LJubljana, 22. avgusta. Fotekfio je Sest let, odkar Je darovnJ južnoameriški roj a_k Petrinović S£>>lifcske- mu Jadranu pokal z namenom, da se zanj bore jugoalovenski plavalni klubi. Jaira-i oziroma njegov član Serič je sestavil pro_ pozicije za to tekmovanje. Vsi klub: so protestinali, ka#i po šeričevi tabeli je Imel najrveč iagleda za priboritev nokaia Jadran. In res, Jadran, ki pri skokih In v waterpohi nI mogel vzdrržati konkurence ni rije In Juga, zajemal pa je v čistem plavanju domin&nfaio pozicijo, je po Serlčevi tabeli leto za letom dobival naslov najboljšega pilava!nega kluba v Jugoslaviji in s tem Petrinovicev pokal po znani formuli 3:2:1. Štiri leta je trajala njegova premoč. V LčubL;ani pa je inž. Bloudek zgradil športni bazen, kar Je pomenilo aa-če&ek nove dobe in prebujenje plavalnega sporta v Lfjub-ljani. Ilirija je načela s sistematičnim delom. Lani se ji je posrečilo premagati Jadran In s tem je bila preki- njena serija zmag. Xaj.rua.ri j tri leta bd se morala borba za pokal nadaljevati. Vmes pa je posedla zloglasna zelena miza in trud Ilirije je bil zaman. Tekmovanje je bilo anulirano in kakor smo letos videli, s* je Jadran priboril pokaj petič in s te-m definrtvno, čeprav z mnogo sreče. Petrino- vičevega pokala ni več, vprašati se pa moramo, ali ^e našemu plavalnemu eportu šfkod.oN« bo skušala vsaj skromno pripomoči, da bomo tudi mi probleme probujajočih se narodov Kine, Indije in Afrike pobližje spoznali. Razstava bo od 2. do 11. septembra. — >Fotoamaterjeva< številka za avgust nas je zopet Iznenadila s svojo bogato vsebino. V poučnem članku pojasnjuje g. Srečko Grom način uporabe rmemce, brez katere si danes dobrega in pravega foto_ amaterja niti misliti ne moremo. Dr. Pa-Tel Breznik nas vodi v lepo ilustriranem članku >S fotokamero od Atlantika do Pacifika«, popularni prof. Ivan Noč pa je prispevali pregleden članek >0 posnetkih v naravk, dočim je Vladimir Regallv na prav zanimiv način opisal >živtlc"enje v filmu*. Poleg raznih poučnih strokovnih rubrik so prav lep okras reviji umetniše priloge Janka Skerlepa: V Drašičih pri Metliki, ki predstavlja tipično belokranjsko kimecko hišo, Ante Korniča: Ciganka iz okohce Črnomlja, Karla Binderja: Jalovec 8 Slemena iz Pavla Gregoriga: Na palubi; tvncLka Lumiere pa je prispevala Benjajninov portret. Številki je priložen Kod ako v natečaj >Ob času žetve<, ki bo gotovo vztbudil zaradi velike izbire lepih motivov med našimi floto ama ter j i mnogo zanimanja. >Fotoaaiater< napreduje od števiike do številke, pa je tako lepo iz-popomll veliko vrael, ki smo jo občutili v tem popularnem umetnostnem »portu. — Tretja obrtna razstava in jesenska slnvnost v Celovcu. Od 1. do 10. septembra t. 1. se vrši v Celovcu tretja obrtna razstava in jesenska slavnost, s katero bodo združene posebne razstave, kakor Gradiščanska, ubranitev nezgod ln varstvo prometa, pasemski psi (3. septembra 1933), reja malih živali, drobnogledne slike, mednarodno tekmovanje v lahki atletiki (9. in 10. septembra), veliko zabavišče in razne druge posebne prireditve. Na avstrijskih železnicah 25% popust. Vstopnina 50 g. — Prvf Internacionalni plesni turnir za prvenstvo Bleda. V soboto se je vršil v kavarni 3>Topiice< internacionalni plesni turnir za prvenstvo Bleda 1933. Turnir je bdi sijajno obiskan, vodil ga je znani koreograf in plesni mojster g. Adolf Jenko iz Ljubljane, žirijo so pa tvorili plesni strokovnjaki in mojstri iz Zagreba, Gradca in Ljubljane, med njimi tudi prof. TrosL Tekmovanja so se udeležili številni gostje ter člani znanih plesno-sportnih klubov, in sicer Amaterskega plesnega kluba iz Zagreba, Amaterskega plesnega kluba iz Ljubljane in kluba Blau Orange, Casino Graz. Rezultati so bili naslednji: I. Gostje: 1. nagrada gdč. Mana Ribnikar, Beograd, in g. Mihun Stjepan, Zagreb; 2. nagrada: gdč. Edita Laufer, Wien, in g. Hemrich Diamand, Wien; 3. nagrada: gdč. Doily Kastner, Zagreb, in g Gerkard Lampha-mener, Graz. II. turnirski razred: 1. ga. Elza Stojkovič in g. Stane Seunig, P. S. K. Ljubljana; 2. nagrada: gdč. Elizabeta Be-cić ln g Ome! Becić. APK Zagreb; 3. nagrada- gdč. Karmen Antič in g. Ahčan Jože. oba P. S. K. Ljubljana. ITI. izredni razred: prvak Bleda 1933 gdč. Amschi v. Obermavei Maamach in g. Lorenzutti Ernest. Blau Orange. Casino Graz: 2. nagrada: ga. Stojkovič Elza in g Stane Seunig. Ljubljana: 3. nagTada- erdč. Elizabeta Becić in g. Comel Becić, Zagreb. _ Dober ribolov na Jadranu. Na Jadranu so imeli ta mesec ribiči zelo obilen ribolov. Tako so ribič: iz mesta Bola na Braču polovili 400 stotov tuna. ki je bil večinoma izvozen v Italijo in tam prodan po 10 do 20 r>in za kg Komiški ribiči so prodali in naselili 15 vagonov sardelic. največ jih je bilo izvoženih na Grško. Od začetka leta do avgusta so Komizani že nalovili okrog- lOO vagonov sardelic in drugih rib. V splitski ribarnici so ta mesec prodali 250 stotov rib, v notranjost države jih je bilo pa izvoženih 70 stotov. — Vreme. Vremenska napoved p»ravi, da bo predvidoma viharno vreme !e začasno. Včeraj je deževalo le v Ljnbltfaai ln Mariboru, dirugod so imeli lepo vreme Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 25, Skop-lju 35, Sarajevu 34, Spditu 34, v Zagrebu 31, Mariboru 04.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.3, temperatura je znašala 16.8. Shamnoo „LA TOJA" I Locioft al limon „LA TOJA" Za dame in gospode idealni sredstvi za negovanje las. Zahtevajte preparata pri Vasem trgovcu! — Cel mesec živel na drevesu. Pred mesecem dni je zlezel kmet Milan Stanisav- Ijević iz vasi Cubli pri Negotinu na drevo, s katerega ni več hotel. Domači so ga prosili in ga rotili, da naj vendar zleze z drevesa, toda mož se ni pustil pregovoriti. Jed so mu mora»i nositi k drevesu. Tako je sedel več dni, minuli so pa tudi tedni. Kmetje so mislili, da si bo že premislil in da ga bosta pregnala dež in nevihte, čudak pa je vseeno ostal na drevesu, čeprav je lilo kakor iz škafa in treskalo kakor na sodni dan. Te dni so mu domači k drevesu zopet prinesli hrano, ko je pa Milan splezal z drevesa, so ga obkolili skriti kmetje, ga zvezali in prepeljali v bolnico. — Zagoneten zločin pri Kostajnici. V selu Kozarevački bog, blizu Kostajnice na Hrvatskem, je bil te dni izvršen strašen zločin, kakršnega prebivalstvo tega kraja še ne pomni, v gozdu blizu vasi so našli 251etno Soko Galičevo, ki jo je nekdo zadavil z rutico, nato pa je truplo skril med grmičevje, da so ga šele dva dni pozneje našli. Orožniki, ki so uvedli preiskavo, so ugotovili, da se je med morilcem in nesrečno žrtvijo vršila borba za življenje in smrt, saj je imela nesrečni ca ves razpra-skan obraz, na vratu so se poznali tudi sledovi davljenja Ker je imela pokojnica denar pri sebi, domnevajo, da gre za umor iz osvete. Aretirali so njenega bližnjega sorodnika Matijo, s katerim je bila Soka Ga-ličeva že delj časa sprta. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grencica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij 751etnico svojega rojstva je praznoval včeraj znani in ugledni ljubljanski trgovec in gostilničar g. Rudolf Tenente v družbi svoje verne družice ge. Marije na svojem domu v Krakovem Jubilanta pozna skoraj vsa Ljubljana, zlasti je pa priljubljen v krakovskem in trnovskem okraju, kjer vedo ceniti njegovo dobroto in plemenitost. Saj je g. Tenente velik prijatelj siromakov, ki jim je pravi krušni oče. še nikdar tudi ni odrekel prošnje za krst in bil je že boter najmanj 150 otrokom. G. Tenenteju, ki je kljub visoki starosti Še vedno trden in čvrst, k lepemu jubileju kot zvestemu dolgoletnemu naročniku iskreno čestitamo z željo, da bi zaton svojega življenja preživel v miru in zadovoljstvu, še na mnoga leta! —IJ Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani, Popravni izpiti se bodo vršili dne 30. avgusta od 8. ure dalje. Pismeni popravni višji tečajni izpit bo dne 29. avgusta ob 8. uri, ustni popravni višji tečajni izpit dne 31. avgusta ob 8. uri, nižji tečajni izpit pa. dnt 31. avgusta ob 10. uri. Podrobnejši razpored je nabit na oglasni deski v šolskem poslopju. —Ij Zunanjost humanistične gimnazije obnavljajo. Poslopje je dvonadstropno in stoji sredi štirih ulic, pročelne strani so torej štiri. Omet je na nekaterih krajih povsem odpadel, poslopje ni bilo že dolgo popravljeno. Zato bo precej dela z obnavljanjem fasad. Delo je prevzela Ljubljanska gradbena družba. —Ij Otroci poč. kolonije v Mednem se vrnejo v LnibUano dne 26. t. m. z vlakom ob 16.09. Starši, pridite po otroke na glavni, oziroma gorenjski kolodvor. —I i Kolon!«*« holn!*V*> blagajne ljun-ljanskih mestnih nameščencev se vrnejo s 24dnevnega letovanja v Kamm gorici »;a Goreniskem jutri v sredo ob 18. Z avtobusom pred Me«stn1 dom, kamor naj jih pridejo rodUelii iskat. —Ij Kamnosefitvo Alojzi 1 Vodnik. LJuh-liana. Kolodvorska, odprodala zaradi velike zaloere na«r«bne spomenike T>Od izredno usodnimi p^ačfntral pogoji, tudi na hranilne krtilSfee. 21-L —Ij Delo dobe. Borza deia sr>rejme za takoj 1 korinotiskarla. 1 slaščičarja za Izdelovanje boze. 1 naviielca za elektromotorje. 6 »odaHev. 1 pohištvenega mizarja ln l tapetnika ln avtoličarja. —Ij PuatoJovft&Jna mlade nevMU, ki Je zbežala svojemu ženinu v noči pred po. roko. Ta nevesta al bila nobena druga kot aarmaartaio-plkantne Liane H a ki v filmu >Noč pred poroko«. Slavni re&iaer Carl Boese, ki nam je ustvaril celo vrsto prav zabavnih filmov, od katerih ome-nCacno t prvem redni filma >Grook< in >Paprika«, ee ie zopet postavil s lepo, mifino in zelo zabavno opereto >Noč pred poroko«. Pole« Liane Haid, ki je t tem filmu lepSa in mikavnega kakor kdaj prej, nae zabavajo v tej opereti Georg Aleksander, zlasti pa popularni komik 9z5ke Htfcael Njegovim dovtlpom ln odlični komiki se bomo v tem filmu smejali prav vel in opereta >Noč pred poroko« bo tudi pri nas, kot vsepovsod kjer je bila predvajana, izzvala salve smeha. Premiere flima bo predvajal od jutri naprej Elitni kino Matica. ZVOČNI KEVO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI — Telefon 33-87 Danes ob i*»9, v sredo ob Vil ln i£9, v četrtek ob 1^9 uri zvečer Internacionalni pomorski velefilm, aneman po resničnih doživljajih „SPIJONKA £ 3U V glavni vlogi trude von molo: F»ride! 29-, 30,. in 31. avgusta ^»ride! »jaz f^OrKVEVT. ti ponoči!« Iz Celja —C Drtavna drorairedna trgovska ^<*'a v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 193S/A4 bo 1., 2. In S. septembra od 8. do 11. ure dopoldne. Popravni izpiti bodo: za 1» razred pismeni 38., uetmeni 29. t. m.t za U-razred pismeni 30. in ustmeni 31. t. m-, vsak dan ob 8. zjutraj. Prošnje, kolkovane ft 5 in 10 Din ie treba vložiti do vštete srede 23 t. m- Zaključni izpit bo pričel dne 5 .septembra ob 8. Prošnie za pripustitev k temu izpitu, kolkovane s 5 Din, je treba vložiti do 1. septembra. Dne 15. septembra ob 8. bo otvoritvena služba božja v župni cerkvi, nato bo v §oli razdelitev učencev in učenk po razredih in oddelkih, razglasitev lrnika. šolskega in disciplinarnega reda in dr.iqo. Dne 16. septembra ae bo prifiel redni pouk. Podrobnejša pojasnila so razvidna na uradni dc^ki v šoli. —c Z delovnepa trsja. Poročila celjske ekspoziture javne borze dela izkazujejo v zalnjih mesecih stalno padanje števila brezposelnih- Dne 10. t. m. je bilo pri ekjspozi-hiri prijavljenih 751 brezposelnih (700 molkih in 51 žensk), dne 20. t. m. pa samo 508 (564 molkih in 34 žensk). Pri borzi dela v Celju dobijo delo: 2 eod^rja, 2 mizarja. 5 tkalcev, 1 knjigovodja, 7 gozdnih delavcev, 2 hlapca, 1 priertrojevalec za tekstilno tovarno. 2 slikareka vajenca, po 1 mizarski, čevljarski in mehanski vajenec, 5 služkinj, 5 kmečkih dekel, 1 kuharica, 1 kuharica k orožnikom. 2 sobarici, 1 natakarica in 1 poetrežnica. —c N'opromet. V nedeljo 27. t. m. ob 17 se bo pričela na športnem igrišču pri >Skal-ni kleti« revanžna nogometna tekma med vojaškim teamom 39- p. p. in celjskimi Atletiki. Tekmo, ki bo gotovo zelo živahna in zanimiva, bo eodil e. Svetek iz Celja. Iz Trebnjega — Občina objavlja. Letošnje naknadno licencovanje bikov bo 4. septembra ob dveh popoLdne na običajnem kraju v Trebnjem Istočasno bo tudi letošnje prvo liceneovantfe merjascev, o čemer se obveščajo vsi živinorejci. _ V Gor. In Dol. Selcih občine Dobrniče se je na dveh dvorcih pojavila svinjska kuga. O tem ae obveščajo sosedne občine Žužemberk, Sela, Sumperk, Trebnje, Mirna peč, Ajdo-" vec, Dvor, in Velika Loka ter sosedna sreska načelstva. _ Na banovinski kmetijski Soli Grm pri Novem mestu se prične novo Šolsko leto začetkom novembra Natančna pojasnila prejmejo kmečki mla deniči pri občini. — Po določilih zakona o menah se razen v dovoljenih izjemnih primerih ne sme več uporabljati v prometu druga mera. kakor metrska. Tudi v prometu z drvmi se ne smejo uporabljati eolske mere, amipak se smejo žagati drva samo po metrski men Da bi ne trpeli producenti na zakonskih posledicah, je objavljeno, da se nikakor več ne smejo pripuščati drva na trg v dmigi, kakor v metrski meri! — Dež. Ze dolgo željeni in pričakovani dež je pričel včeraj popoldne po Dolenjskem rosi ti. Prve kaplje so pričele padati popoldne, proti večeru in ponoči pa so bile padavine izdatnejše in se je docela izsušena zemlja saj malo okrepčala. Dežja je Se premalo in žele vsi, tudi oni, ki imajo te dni na travnikih pokošeno že drugo mrvo, da bi izdatne padavine trajale vsaj Se par — Nov vodnjak bi bil potreben vašča-nom vasi Gor Medvedje selo. v času suše nima vas nobene vode, pa jo za živino vozijo iz oddaljene Temenice, pitno vodo pa zajemajo iz studenca v Dulu. 7 do 8 km prevoza vode je silno breme vaSčanom; pa tudi za slučaj požara bi bilo gašenje nemogoče. Zato so poslali na merodajna mesta vlogo, s katero so opozorili na nedo-statek. Upamo, da bo predvsem nas higijenski zavod poskrbel, da se gradnja novega vodnjaka čimprej prične. — Škropljenje ceste po Trebnjem oskrbuje krajevni odbor društva »Krke« in ne morda občina, kakor so nastale govorice. Potrebno vsoto so zložili vaSčani vasi Trebnie, komur pa še to pojasnilo ne zadostuje, na-* se zglasi pri občini ali pri odboru >Krke«, kjer bo prejel potrebno poučilo. Ne razširjajte zlonamernih lažnivih vesti. — Poroka. V župni cerkvi v Trebnjem sta ee poročila Mirko Kovač, orožniški t it. podnarednik v Beogradu, in članica-telo-vadka našega sokolskega društva Mici Bre-zarjeva iz Starega trga. Mlademu paru v<»o srečo! IZ ĆMKMHli* — Debeli so ipak zmagali pri nedeljski tekmi s suhimi. Tako vsaj trdijo, pa je vseeno, ker zaslužijo eni in drugi vso po hvalo za to tekmo v korist trboveljskih revčkov Težko je bik) debelim v potu obraza igrati nogomet, vendar pa ni bilo s suhimi nič bolje, ker so se morali varovati pred hudim solncem. ki suhe stvar* rado zažge._ 1 IV« m 1 • » Iz Kamnika _ Nedeljska prireditev godbenega društva, ki je veljala za nekako neoficijemo proslavo 50-letnice, je privabila v mestni park lepo število publike. Največ zanimanja je bilo za streljanje, ker so bile določene za zmagovalce lepe nagrade. V streljanju za naslov prvaka strelcev je dosegel g. G-ustl Ogrinc iz Podgorja 184 točk, g. Rozman iz Kranja pa 180 točk V drugi kategoriji, za katero je bilo razpisanih 6 nagtrad, je bil prvi g. France Vidmar, drugi pa zopet g. Ogrinc. Sledili so gg. Bokalič, Zupan, šuster ln Kocijančič, šaljiva pošta je bila tako organizirana, da so bile določene tri nagrade za tiste dame, ki bodo prejele največ razglednic. Prva nagrada je pripadla gdč Mlaki Cerarjevi, hčerki našega poslanca, druga gdč. Mici Staretovi, tretja pa gdč Vidičevi. _ Teniški dvoboj med Domžalami In Kamnikom je bil zopet v nedeljo dopoldne na teniškem igrišču v Kamniku Zmagali so Kamničani, vendar pa so morali sedaj že tretjič prepustiti ^mago v moškem doubln Domžaleem _ Nadaljevanje gradnje ceste v Kam nisko Bistrico Je zagotovljeno s prispevki različnih faktorjev v skupnem znesku skoro 600.000 Din Že ta teden prično s trasiranjem ceste od Mecesnovca do Ko-piS. Cesta bo široka 4 metre, na ovinkih pa 5 metrov. Iz Metlike _ Sokolski krst smo imeli v nedeljo v naši župni cerkvi. Našemu šolskemu upravitelju g. Vladimir ju Tončdču, ki skoraj že deset let orje prosvetno polje v Metliki, se je rodil za Jadranko, Ljerko in Dubravkom Se četrti otrok, kateremu sta kumovala naš narodni poslanec g. Dako Makar in sreski zdravnik g. dr. Julijan Koder. Ker Je rodbina g. TončiČa prav tako zavedno sokolska kakor poslanec g. Makar, ki je tudi starosta našega sokolske ga društva in g. dr. Koder, so bili botri kar v sokolskih krojih, pa zato ta krst smemo imenovati sokolski. Tudi oče sam z ostalimi tremi otroci, ki so istega dne na Javnem sokolskem nastopu prav lepo pokazali, so bJM vsi v sokolskih krojih, čestitamo! — Preložitev strmega klanca pod žup-niščem v Podzemlju bo kmalu dovršena. Zaradi hude strmine je bilo to javno delo prepotrebno, ker so se dolgo vrsto let morali ljudje tod mučiti z vprežno živino, ki je klanec le težko zmagovala Pri delu je zaposlenih po 25 delavcev, ki res v potu obraza zaslužijo borni vsakdanji kruh. ker za 10 ur poštenega in napornega dela poleg lastne hrane in v najhujši vročini zaslužijo le borna dva desetaka. V zadnjem času so zaposlilj celo ženske. Materijalna stran dela je zajamčena s podporo za brezposelne, gospodarsko stran pa vodi režijski odbor tz Metlike. Delo na tej 460 metrov dolgem delu ceste napreduje precej hitro, izvršuje na ga podjetje g. Erjavca iz Višnje gore. Prav posebne zasluge za to nujno in izredno važno popravilo skoro neuporabne ceste -ma naš narodni poslanec g Dako Makar, kateremu so Podzemeljčani zelo hvaležni — Letina kaže letos prav dobro, posebno pa so gospodarji zadovoljni z žitnimi polii. ki so letos nad vsako pričakovanje dobro ohrod?la Sistematično obnavljanje semen t boljšim*, selekcijontranimi bi kakovost naših pridelkov zelo popravilo, pa bodo sreska načelstva s kmetijskimi odbori gotovo tako akcijo energično podprla Hi re«no vzel s v roko. da se tako naSemu ubogemu kmetu vsaj malo pomaga do blagostanja. — Tekme domačega Članstva in javen nastop s telovadbo je priredila na praznik Vnebovzetja kmetska sokolska četa v Podzemlju. Prireditev je prav lepo uspela in je tudi pokazala, kako mnogo razumevanja ima za sokolsko delo naša preprosta kmetska mladina. Po nastopu in prireditvi je bila prav lepo obiskana prosta zabava na vrtu domačega staroste br. Alojza Skale. — Delno novo markacijo poti proti Trdinovem vrhu, ki smo jo preje zelo pogrešali, smo končno dobili. Upamo, da bodo v doglednem času markirana tudi druga važnejša pota po belokranjski strani Gorjancev, ker vedno večje število tujcev to prav resno zahteva, jeseni pa bodo izleti v bajne Gorjance vse lepši in pogostejši. Tujsko prometno društvo bi ustreglo želji mnogih Ljubljančanov, če bi ob času izleta na trgatev priredilo tudi izlet z manjšo skupino na Gorjance, ker bo na ta način za iste poživilo zanimanje in odkrilo izletnikom še mnogo novih lepot Z Jesenic _ Nesreča kolesarja. V nedeljo dopol_ dne se je pripetila na Hrušicl pri Jesenicah huda nesreča, ki naj bo resen opomin vsem kolesarjem, da naj počasi vozijo po cestnih klancih in ovinkih ln da naO dobro uporabljajo zavore. V nedeljo dopoldne se je peljal 17-letni mesarski vajenec pri mesarju Berniku Jože Slivmk, sin železničarja s Hrušice s kolesom na Hruši-co dostavljat meso strankam Ko je vozil po strmem cestnem klanou navzdol, je na ovinku zapazil 18-letno Milko Misotičevo, ki se mu je hotela umakniti, a žal v napačno smer in je pnšla pod kolo. Silen sunek je vrgel mladega fanta pred gostilno Ocepek v obcestno ograjo, kjer je obležal s prebito lobanjo v nezavesti na tleh, dočim ie dobila Misotičeva le neznatne poškodbe. Nesrečnega Jožeta so brž prepeljali k zdravniku dr. Kogoju, ki mu je nudil prvo pomoč ter odredil, da so ga še z dopoldanskim vlakom prepeljali v lijaLUjansko splošno bolnico. Stanje ponesrečenca je zelo resno ter so po Jesenicah že krožile vesti, da je podlegel poškodbam Vse sočustvuje z nesrečno družino Slivnikovo, katere starejši sin je pred štirimi leti našel smrt pod kolesi lokomo na rlrušici. — Živahno delovanje Sokola na Javor-niku. Agiini Sokol na Koroški Boli - Ja. vornlku bo v nedeL'o dne 27. t m zvečer pokazal na svojem letnem telovadišču uspehe svojoga vztrajmega dela. Izvajale ae bodo krasne in težke originalne točke ob sv in žarometov, člani bodo nastopili z efektno sestavo >JekJeni krog«, članice z osmerko, moški naraščaj s >-petorlco<;, ženski naraščaj plesne vaje z venčki, moška deca >SokoliČev sen«. Obe deci pa nastopita akujpaj t >Metulj6kic. Na orodju nastopi prva vrsta članov, kot zaključno točko pa bodo izvajali dr. Munnlkov >Na-prej<. _ Krajevna bratovska skladnlca je pred kratkim namestila Se enega zdravnika in sicer gospoda dr. MIlana Ceha Iz Maribora. Novi zdravnik bo zelo razore menil oba skladnična zdravnika sg dr Schwaba in Kogoja, ker bo vršil ordlnaci je za družinske člane vsak popoldan tudi v bolnici 1n se Je služba skladničnih zdrav nikov v vsem okolišu rajonlrala na drva velika dela. kar Je le v Interesu članov bratovske skladmice. Postani In ostani Slan Vodnikove tfružbe9 A. Dfaoer^ 151 (Ove siroti Toda takoj je pomisflil, da ga čaka boj s samim seboj. Ko je koleoal med sočutjem, ki mu je velevalo osvoboditi nesreanico, in med svojo frrbeznido, ki mu je tklicala. naj se ne loči od ooože-rvamega dekteta, se je oglasila v njem sebičnost in takrat je vzkliknil: — Misel da je ne bom več videl, bi mi bila enako mučna kakor pogled taa njeno trpljenje. In zopet je pnipomnil po svoji stari navadi odločno: — Ne, nikoli, bolje je, če olače, samo da ostane! tibogi Peter, tako boječ napram svojemu bratu, je bil enako brez moči oapram svoji ljubezni. Vrnil se je k Lutei, sedel na svoje mesto in se zagledal na speče dekle. Kar so se naglo ♦odprla vrata in na pragu se je pojavila Frochandika. — Ti si že doma? — je vzklScndla. Vprašujoče ga je pogledala in pripomnita: — Kaj te je pa prineslo tako zgodaj? Kaj nisi imel v mestu nobenega klela? — Imel sem ga, pa sem vzel Škarje to nože domov, ker me je zeblo. — In da bi bil bliže tej deklini, — iie zagodrnjala beračaca. — Toda vedi, ida budino pazim na vse. — Jakobu pa ne govorite tako, — i>e odgovoril Peter plaho. Toda to ni bilo parnetmo, kajti Fro-thandJka je takoj vzkipela in zakričala ferdito stisnjenih pesti: — Jakob je starejši, stori kar hoče; on je tu gospodar, si razumel, edini teospodar! — Kje pa je danes? Froćharđka nI razumete misli, ki mu je narekovala to vprašanje, kajti iodgovoriJa je hitro* — Dete. — Oho, -kaj poveste! — Da, nasproti pri strojarju. ki ponosno je babndca pripomnila: — Že drugič v tem tednu dela... flako lep fant... pa dela! Peter je skomignil z rameni in za-frnrmral: — Mar jaz ne deiam vsak dan? — Kaj bi pa počel drugega, ti po-kveka pokvekasta? — ga je zavrnila Frochardika. Komaj je izgovorila te besede, je platni v izbo Jakob. — Dovolj je, delal sem četrt ure! iD&nes mi ne diši delo! — je vzkliknil x\ si pomel roke. Froohardka se je zasmejala in po-ikazala nekaj ostrih škrbin, kg so ji še štrlele iz čeljusti. — Delo preveč utruja, je4i? — je dejal prijazno. — Seveda. Sele tedaj je Jakob opazil brata. — Ah, tu je gospod Kupido!... Nož mi moraš nabrusiti. Stopal je korak naprej, kakor bi hotel oditi, obenem je pa zaklical Petru: — Tja k strojarju stopi ponj! Pa si je premislil, stopil k speči Luizi in dejal materi: — A tako! Kaj pa pesmice? Mar to ne gre več, mati? Kaj pomeni vse to? — Pasja noga! — je odgovorila stara beračica, — če pevka svoj čas prespi, splava zaslužek po vodi. Jajkob se je sklonil k slepi siroti. — Glej, glej. — je dejal začudeno, — človek bi mislil, da pretaka v spanju solze. Peter je stopil naglo naprej. — Joče! — je vzkliknil, hoteČ pogledati speči Luizi v obraz. Toda Jakob ga je zgrabil za ramo ki zarentačil: — No, kaj ti pa m prav? Frodhardlka je stopila bliže. — To je l^ahkoživka in h ina vika povrhu, — je dejala. — Davi sem jo morala s silo spraviti od doma ... Peti pa sploh noče več. Jakob je izpustil brata in sedel na svoj stolček, rekoč: — Počakaj, jaz jo naučim peti. — Ubiješ jo... Bolna je... Prav kar jo je tresla mrzlica, — je zajectjal Peter. — Beži no, prav ndč ji ni, — se je zasmejala Frochardka. Jakob je vstal. — Pa res, kaj ji je; kaj pa misli? — Muhe, kdove, kaj jo je pičilo. Peter je stopil k njima rekoč: — Povem vama, kaj ji je: Tistega večera, ko je snežilo, je komaj odpela pesem pa je začela klicati: Henrika... sestra moja!... — Toda jaz sem ji prekrižala račune, — ga je prebila Frochardka. — Da, — je nadaljeval Peter, — stisnili ste ji roko, da bi ji jo bih kmalu stlačili. — Pa naj uboga! Peter je bil sklenil povedati vse. kar mu je težilo srce. In razvnel se je tako, da so mu kar oči žarele, ko je nadaljeval: — Še zdaj ima zateklo roko... Od tistega trenutka jo teži ki razjeda žalost. Ln ves razburjen je pripomnil: — Saj vama pravim, da jo ubijeta! — Ne redim ljudi zastonj, — je za-rentaČala stara beračica. — Hočem, da prime za delo ali pa ... Ozrla se je na starejšega sina. Jakob je izgovoril njeno misel: — Aid pa prevzamem skrb za njo jaz! — je dejal. Toda Peter ni izgubil poguma. — Ti! — je vzkliknil. — Kalko pa misliš to storiti? — To je moja stvar, — je odgovoril Jakob in mu pokazal hrbet. Ta čas je bila skočila Frochardka k Luizi in jo začela mikastiti. — No, zdaj se pa že lahko zbudite, gospodična ... Treba se bo pripraviti k odhodu ... najprej moramo obleči tebe. In s koščeno roko je skuštrala ubo-žici lase. — Nikar si ne češi las... Potem ji je strgala ruto z ramen, rekoč: — In odložimo tole ruto, ki te preveč greje in ti brani tresti se tako, kakor bi hotela. — Glej, kaj razumejo pod besedo »obleči« — je vzdihnil Peter videč, da si je mati ovila Luizino ruto okrog vratu. Luiza se ni upirala. Šele ko je Frochardka končala svoje delo, je ubogo dekle nepremično obstalo pred njo. In hladno je izjavila: — V mesto ne pojdem več. — Si slišal, Jakob? Noče več v mesto. — Dobro, bomo že videli. Sluteč, da bo segel brat po nasilju, je stopil Peter mimo Luize in ji zaše-petal: — Pazite! Toda Jakob jo je bil zgrabil za roko dn zaklical je samozavestno: — Stopite malo k meni lepotica! Slepa sirota je prestrašeno odskočila in zakričala: Prepovedujem vam dotikati se me! — Kaj nisva več prijatelja? — se je zasmejal Jakob. — Prijatelja!... brr! — je vzkliknila Luiza z gnusom. — Krvnik! Frochardka je skočila k nji, se postavila s svojim ostudnim obrazom naravnost pred njo in zagodrnjala s hri-pavim glasom: — In vendar si bila zelo srečna, da si naletela na naju tistega večera, ko si stala sama. zapuščena v mestu. — Da... — je odgovorila Luiza z drhtečim glasom, — tistega večera... bila sem vama z dna duše hvaležna, da sta se me us»mi!ila... Dejali ste mi: skupaj bomo iskali vašo izgubljeno sestro in najdemo jo. Te besede so bile balzam na moje krvaveče srce. Luiza je govorila težko, glas se ji je tresel. Po kratkem presledku je nadaljevala: — Ko sem pa spoznala, da ste mi prožili roko iz podle preračunljivosti, ne pa iz sočutja, ko sem ne prepričala, da ste napravih iz mene ubogo bera-čaco... da me mučite in da vam niti na misel ne pride iskati mojo sestro... Prvi Balbov polet čez ocean Kako opirale Balbo svoj predlanski polet čez Južni Atlantik Baš v dneh Balbove zmage nad Atlantskim oceanom je izšla njegova knjižica »Roj letal nad oceanom«, ki v nji Balbo opisuje svoj predlanski prekooceanski polet Čez Južni Atlantik in strašne ure, ki jih je preživljal v temni noči nad neskočno vodno pustinjo. Balbo mirno priznava strah, ki ga je obhajal ponoči nad morjem, živo opisuje strašne ure, ko se je boril na življenje in smrt z naravnimi elementi. 18 ur poleta iz Bolatne na zapadni afriški obali do Port Natala v Braziliji, celo noč in pol dne borbe s slabim vremenom, nalivi, viharjem, temo, brnenjem motorjev in strahom za lastno življenje ter življenje prijateldev, to je pač vredno nepozabnega trenutka, ko stopijo drhteče noge zopet na trdna tla. Predlanskim je letela Balbova eska-dra iz Orbetella nad špansko in maroško obalo v Bolamo že med silno nevihto tako, da je že začetek poti letalce močno potrl. Sledilo je drugo na živce delujoče zlo, čakanje, kdaj pride vest o zboljšanju vremena. Od jutra do večera je Balbo buljil v radiobrzojavna poročila s pomožnih ladij, razporejenih po oceanu. Slednjič je prispela vest, da je za prvih šest ur poleta ugodno vreme zasigurano in da pride eskadra v črne oblake šele po sedmi uri. Bilo je ob 1.29, -ko je Balbo vprašal, če je vse pripravljeno. Štiri sikupine po 3 hi-droplane so bile pripravljene v zalivu, njim na čeki Balbova skupina. Motorji so zabroeli močneje, orjaške ptice so začele drseti po morski gladini vedno hitreje, slednjič so se pa dvignile nad morje. Nastal je najusodnejši trenutek. Nihče ni smel misliti na nič drugega, nego na to, da spravi s pogonskimi snovmi preobteženo letalo čim višje nad morje. Samo navzgor, neprestano pritiskati na višinsko krmilo, vedno kvišku, višje in višje. Gorje tistemu, ki bi pogledal doli na morje, gorje tistemu, ki bi se oznl še enkrat nazaj na obalo, pogrezajočo se v temo. Najmanjša neprevidnost bi pomenila katastrofo. 20 minut ne smeš misliti na nič drugega, nego na višino. Z oblaki zastrto obzorje, črn zrak in misli na to, kaj imaš zadaj in kaj spredaj, vse to mora izginiti in samo instrumenti pred teboj morajo biti vse tvoje življenje. Ure teko neskončno počasi.Edini kompas je žareča zvezda v popolni slepoti, ki v nji nihče ne ve, kje so druga letala, ostali tovariši, ali so morda več milj daleč aH pa že na morski gladini odnosnv pod njo ali pa tik tvojih kril. Teko minute, četrture polure in ure. naenkrat pa se ti odvali kamen od srca. Nevidne vesti lete skozi noč od letal k ladjam in z ladij k eskadri. Balbo zve, da leti nje-^v hidroplan prehitro in da ~i drugi ne morejo dohitevati. Nepopisno težko je zbrati vseh 12 ptic . .. Na dnu te -nega brez- DUNAJSKI VELESEJEM od 3« do 10. septembra 1933 (jubilejni sejem) posebne RAZSTAVE: PohiStvo — Elektrika v hišnem gospodinjstvu -— Novodobne plinske naprave — Kolektivne obrtne razstave — Radio razstava — Razstava avstrijske Radio-prometne d. d. »Ravag« — Dunajska moda v pleteninah — Salon za kožuhovino — Narodna obrt — Stavbne In cestne gradnje — Hiša v gradnji — Naselja — Iznajdbe — Zimsko-športna razstava — Realitetni posredovalec in oskrbnik_ 250 let dunajske kavarne — Razstava življenjskih potrebščin — Deželno ln gozdno gospodarstvo Ni treba vizuma. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski vizum dobite pri prestopu meje, ko pokažete sejemsko izkaznico. Znatni popusti na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranu in v zračnem prometu. — Vsa pojasnila in sejmske legitimacije (a Din 50.—) daje: WIENER MESSE A.-G., WEEN VII. in v Ljubljani: AVSTRIJSKI KONZULAT, Dunajska cesta St. 31, ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI (PUTNIK), Dunajska cesta St 1 ta ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI, podružnica, hotel Miklič. nasproti glavnega kolodvora Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. lin BELA VINA pristen lasten pridelek — večjo množino proda veleposestvo — Ed. Suppanz, Pristava. 3334 KUHARICA želi službo pri manjši družini. — Divjak, Spodnje Gruiovlje, Sv. Peter, Savinjska dolina. 3337 IZURJENE PLETILJE sprejme takoj tovarna »Zlatno Janje«, Zagreb, Sermaževa ulica št. 4. 3336 ENOVPRE2EN VOZ na peresih, kupi Rogelj, Vrhnika. 3335 VSEM BREZPOSELNIM nudimo zaslužek s prodaja propagandnega blaga. — Zagreb, Martićeva 16. 3333 FRIZERKO izvežbano, sprejmem. Ponudbe: simunac, Kranj. 3332 PORCELANASTE PLOŠČICE 15X15 kupim. — Ponudbe: Ko-zlevčar, Šoštanj. 3326 KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000.- naprej. — >MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta St 40. — Popravlja in uglasuje najceneje. 9/L Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, HolzL Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in stran dna se naenkrat prikažejo svetle točke, to je t>rva pomožna ladua. Sporoči lego vseh hidroplanov, razen eT~ Kaj se je ugodilo? Bska-dra se stisne. Ura je 7. Na vzhodu se prikažejo prvi žarki jutranje zarje. V 20 minutah je noči konec. Noben prekooceanski letalec, pravi Balbo — ne more opisati groze ur, ki jih preživi ponoči v roju letal med nevidnim morjem in o>blaki. Iz strahu pred katastrofo ne odvrne letalec mti za sekundo oči od instrumentov in misli samo na to. da bi mu ne odpovedali živci, da bi ne strmoglavil v morje. Devet ur poleta. Najhujše ima eskadra za seiboj. — SOS. Nekdo pokliče na pomoč! Kaj se je zgodilo? prihaja poročilo: Eno letalo se spušča na morje, ker se mu je pokvaril hladilnik. Ne razmišljati, opazovati instrumente in obvladati krmilo. Tovariši morda umirajo, toda ne smeš jim pomagati. Samo hitro poslati radio-brzojavno vest najbližji pomožni ladji. In že ladja odgovarja, da hiti letalu na pomoč. 600 km naprej . . . SOS. Počifl je hladilnik. Drugo letalo se soušča na morje. Toda čas vendarle ni tako mogočen, da bi se znal ustaviti. Ura, ko se prikaže suha zemlja, se bliža. Zdaj! V daljavi se prikaže ozek •pas zemlie. Motorji zabnne veseleje, letalec si globoko oddahne in se nasmehne. Toda to ni celina, temveč otok Fer-nando di Noronha in treba je leteti še naprej v praznino. Otok se je nepričakovano hitro približal, vidi se pristanišče in ladja, zadnja pomožna ladja. Vse je v redu. Otok izgine v daljavi. Tedaj se pa prikaže že več pa mikov na morjfu. Eden celo prosi eska-dro, naj mu točno pove njegovo lego. Vloge so se obrnile. Prikaže se meglen pas na obzorju. Na t al! Telepatične svatbe Med angleško gospodo se je razpasla zadnje čase posebna navada. Sorodniki in prijatelji prvoporočencev, ki praznujejo svatbo daleč od domovine, se zbero ob istem času doma v cerkvi ali v zasebni kapelici in v trenutku, ko opravlja duhovnik onstran morja poročne o-brede, molijo in pojo s pastorjem, kakor da bi bila ženin in nevesta navzoča. Tako so se pojavile v Angliji svatbe brez ženinov in nevest. Zadnji tak primer, ki o njem poročajo angleški listi, je bil 8. t. m. opolnoči v kape ici gradu rodibine sira W. Bromleya, in sicer v času. ko se je onstran morja, najmani 5000 km daleč, v Radnom v Pensirvaniji ženil baronov sin. Te nadomestne poroke za oddaljene rodbine in prijatelje imenujejo v Angliji »telepačne svatbe«. Tovarnarjev sin poglavar tolovajev Steklarsko mesto Bor pri Češki Lipi v severni Češki je zadnje dni pod vtisom aretacije znanega steklarskega tovarnarja 32 letnega Johana Krelbicha, ki pripada visoki nemški gospodi. Prvotno so mislili, da so ga aretirali iz političnih nagibov, pa se je kmalu izkazalo, da je bil mož poglavar razbojniške tolpe. Obenem z njim so aretirali štiri mladeniče, ki so označili Kreibicha za svojega kolovodjo in vsem je policija dokazala 10 vlomov. Aretiranci so priznali, da so snovali, še več roparski1 napadov po ameriškem vzorcu. Imeli so točno zasnovane načrte, kako napadati na samotnih krajih denar ne pismonoše. Dva taka poskusa so bili že napravili, pa so jim niimoidoči prekrižali račune in denarni pismonoše so srečno odnesli pete. Tolovaji so pa snovali še druge načrte. Kreibich je nameraval s svojimi paj- daši napasti blagajnika mestne podružnice Anglo-banke. Vlomiti je nameraval tudi v stanovanje lastnika pogrebnega zavoda, ki je znan v mestu kot premožen mož. Pri aretirancih so našli celo skladišče revolverjev, gumijevk, vlomilskega orodja, mask, lasulj itd. Priznali so, da je imel Kreibich tesne stike s hit-lerjevci in da je hotel iz Nemčije pripeljati plinske maske, orožje in mamila v posebne svrhe. Kreibich je živel dvojno življenje. Čez dan je občeval v najboljši družbi, ponoči se je pa sestajal s svojimi pajdaši po beznicah. Tolovaje so aretirali po napadu neke trgovke, ki jih je točno opisala. De Pinedo se pripravlja Italijanskemu preikooceanskemu letalcu de Pinedi je bila iz avtomobila ukradena aktovka. V njej so bili načrti in beležke o novem prekooceanskem poletu, ki ga pripravlja general de Pinedo. Do tatvine aktovke je govoril de Pinedo samo o poletu preko oceana v Rim. Zdaj pa priobčujejo ameriški listi podrobnosti o poletu in leta-lu, ki ga še nihče ni videl, odkar ga je de Pinedo zaklenil v hangar. Kako so prišle te podrobnosti v javnost, ni znano. Nedvomno je to v