Posamezna številka 20
Štev. 62.
V LtmiU i petek, dne ts. sira ran
Lelo EVI.
■ Valja po pošti: s n oelo leto nepre].. K 40-h m mesec ,, «■ H 3,30 mRenčijooeloietno. „ 45-— neetaloInozemstvo. „ 50 —
▼ Ljabljani na dam: Za eelo leto upre].. K 36 — sa en mesec „ ... K 3-— V nrnt prejema* miets« „ 2-50
wa Sobotna izdaja: ~ Za oe'e lete ..... S 8-— m Zemčljo eeloT<>'no. „ H — ■eeeUlolnoieic^o, „
g-v Inseratl:----
Enostolpna petitvrsta (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali n|f
prostor) sa enkrat . . . . po 50\ za dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primere® popust po dosovorn.
Ob sobotr.h dvofnl tarlt'
Poslano: Knostolpna petitvrsta K 1-— Uhaja vsak dan Iv.vzemšl nedelje in prfjml&e, oh 3. url pop Bedna letna priloga vomi r«f
■•V OnrfrvSfTe Jo r Kopitarjevi nlloi itev. O/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne =* sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulici št. G. — Uačnn poštne hranilnice avstrijuiio at. 34.797, ogrske 20.511, hosn.-hor5. št. 7563, — Hpravjilšksg?. telefona »t. 188.
VsesldveusKa Ljudska Mi.
Uljndno vabim vse člane centralnega vodstva in centralnega izvršilnega odbora
VSESLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
aa posvetovanje o NARODNEM SVETU
t nedeljo, dne 24. marca, ob 9, uri predpoldne v posvetovalnici K?toI. tiskovnega društva v Ljubljani.
Radi poštnih razmer se drugim potom ne bo vabilo.
Dr. Korošec, t. č. predsednik.
MttfeM iilavnariii.
Svetovna vojna je jc dejansko inter-nacijonalo razbila. In vendar internacijo-nala še živi, živi kot teoretičen pejem, kot dogma, kot taka ima tudi še vedno svoje jako fanatične pristaše. Nemški socijalni demokratje v Nemčiji, pa tudi v Avstriji so se odnekdaj od drugih sodru.gov precej ločili po svojem značaju. Značilne lastnosti nemškega narodne značaja, ki dela iz njih dobre podanike, ljubeče red in disciplino, spoštujoče zakonito oblast, sc tudi nemški socijalist ne more otresti. Zato se pri njih ni nikdar mogla prav uveljaviti revolucionarna smer. Tudi francoski in italijanski sindikalizem, čigar glavno orožje 60 štrajki, je nemškemu značaju preveč tuj. Pasivna resistenca nasproti vsaki vladi, glasovanje proti državnim proračunom je največ, kar še dopusti in prenese nemški značaj.
Vsled vojne- od ostalih tovarišev in-fernacijonalcev izolirani nemški socijalni 'demokratje so bili tudi glede določanja smeri popolnoma prosti, sami nase navezani, Ni čuda, da se je njih narodni značaj Se bolj uveljavil. Takoj v začetku vojne so . opstsli važen nositelj narodnih bojnih te- ' kenj, Demokralizma so ohranili toliko, ko- I likor so ga kol stranka najnižjih in najšir- j ših plasti naroda morali. V naši monarhiji | •e je pokazala moč nemškega narodnega j značaja kot mnogo šibkejša, kar jc čisto naravno. Kakšen bi bil pri nas razvoj, če bi bil parlament deloval skozi vsa vojna leta, je seveda drugo vprašanje. Zadnja leta so pokazala precej jasno, da trenutni vojni uspehi ali neuspehi na cel nemški narod s socijalisti vred v zelo podobni smeri vplivajo, samo intenziteta jc pri različnih strankah različna,
Z glasovanjem za splošni del zadnjega državnega proračunskega provizorija je nemška socijalna demokracija napravila dobršen korak za sodrugi v Nemčiji, Ali jih bo počasi sploh došla, to vprašanje si je stavil ob tej priliki nehote vsak, kdor s
splošnega stališča motri zanimive faze v razvoju strank. Mislim, da ne, ker že z dosedanjim svojim delovanjem jc stranka pokazala, da sc jasno zaveda bistvenih razlik med razmerami pri nas in v Nemčiji, Vendar je stranka že z dosedanjim Uvažcvanjem praktičnih razmer, med katere štejem v odlični meri politični značaj nemštva v naši monarhiji, onemogočila, da bi se še kdaj ponovila internacijonala v stari obliki.
Stvar je važna tudi v načelnem oziru, Socijalna demokracija v svoji prvotni obliki ni bila stranica, bila je sekta, verska bratovščina, marksizem jc bil njena dogma. Kot taka je lahko suvereno prezirala državne in narodne meje. Državne in narodne raznolikosti jc vpoštevala samo kot različne ovire, za uresničenje svojega kraljestva na zemlji
Zadnja leta jc revizionizem razjedcl dogmatično podlago. Od marksizma je ostalo samo Marksovo materialistično zgodovinsko pojmovanje. Padla je dogma, ostala jc metoda, zato je morala pasti tudi sekta, na njenih razvalinah so nastale stranke. Umljivo jc pa, da so ostali fanatični zagovorniki starega evangelija, ki nc morejo kar na lepem zavreči častitljive relikvije, ki jc tvorila temelj veličastne stavbe njihove internacijonalc. Id je bila tako dolgo njih ponos, ki so jo v tolikih bojih branili nasproti zunanjim in notranjim sovražnikom, kateri so v svojem navdušenju hoteli posvetiti svoje življenje. Kaj če razum ugovarja, čc pa je srcu tako blagodejna!
Tak zakasneli prerok stare internacijonalc je med drugimi dr. Friderik Adler, fanatik idej. Fanatizem raste tem bolj, čim hujše je nasprotovanje: Za svoic prepričanje je Adler junaško zastavil svoje življenje in osramotil marsikakege. zagovornika idej, bolj vrednih največjih žrtev. Njegov duh bo brez dvoma trajno pomagal tvoriti nemški socijalno demokratični stranki v naši monarhiji fiziognomijo, dasi je njegova vera v stranki že danes premagana. Moderne revolucije svojih žrtev nc spravljajo več na giljotino, z uljudnim). gestami se poslavljajo od njih. Dr. Adlerjevo knjigo ■-Obnovitev internacijonalc 1918«. v kateri jc šc enkrat s prekipevajočim čuvstvom fanatika prepovedoval evangelij internaci-jonale, priporočajo njegovi načelni nasprotniki kot vzgojno knjigo za socijalno demokratično mladino.
V poročilu o tej knjigi v 3. številki »Der Kampf« 1918 primerja Ellenbogen Adlerja Florcntincu Savonaroli. Zakaj omenja polej* njega MachiavelJija? Fa ne, da bi bil tako nagajiv, da bi hotel na ta način malo poščegetati svojega sodruga Rennerja, ki mu včasih očitajo doktrinar-stvo in, ki mu v uvodnem članku iste šte-
vilke Weber dokazuje, da je v presojanju ruskih socijalistov načela preveč žrtvoval vpoštevanju praktičnih razmer. Renner tudi v isti številki zagovarja glasovanje za proračun v gotovih razmerah, zlasti v Avstriji.
Za nas je socijalna demokracija imela važen pomen kot dogmatična sekta iz načelnih razlogov, kot izrazita politična stranka ga ima iz političnih razlogov. Stranka reprezentira homogeno maso. V nacijonalnem oziru zastopa danes med vsemi nemškimi strankami šc najbolj spravljivo stališče. Kot sosedje v isti monarhiji bomo morali, z Nemci marsikaj skupno dogovoriti in urediti, Nc vdajamo se prevelikemu optimizmu, poznamo naše Papenhajmovce, vemo prav ceniti njihovo materialistično zgodovinsko pojmovanje, vendar je v nas toliko vere v monarhijo, da smo prepričani, če ho stranka izdala svoje kolikor toliko sh-pno stališče nasproti drugim narodom, bo razpadla, kakor danes razpada krščanskosocijalna strank.- in na njenih razvalinah bo ■"siala. nova narodom pravična politična stranka. Kadar Nemci v Avstriji ne bodo mogli več producirati narodom pravične politične stranke, bo monarhija izgubila eksistenčno pravico, in Palacky bo prištet med utopiste.
M
Zvišanje plač moiiivi'.
Dunaj, 14. sušca 1918.
Danes je razpravljala zbornica o predlogu brambnega odseka, naj se zviša plača moštvu. Vse se je podražilo med vojsko, Je plače moštva so ostale iste. In vendar jc bil avstrijski vojak že v mirnem času najslabše plačan v Evropi! Pri nas dobiva še vedno na. dan infanterist 16 v, poddesetnik 20 v, desetnik ?30 v, četovodja 50 v in narednik 70 v. V bolnišnici dobivajo brez izjeme dnevno po 6 v. Poleg toga dob: vojak na fronti in v etapnem ozemlju vojno doklado 20 vin. Poprej je dobivalo tudi moštvo v zaledju med vojsko na dan 10 v doklade, a koncem leta 1.916 so jim jo ustavili. Pač pa se je ta cloklada za pripravljenost (»Bereitschaftszulage-<) zvišala za častnike z odlokom z dne 27. oktobra 1917, tako da dobita poročnik in nadporočnik dnevno namesto doklade 2 K doklado 3 K 50 v.
Plače so ostale torej iste, množina hrane za moštvo pa se je znižala za polovico ali tretjino! Da. bi si s svojo plačo vojak kupil kak priboljšek, o tem ni niti govora .
Primerjajmo samo, kako je plačan vojak v Nemčiji, ki jc tudi oskrbljen z vsem potrebnim čisto drugače kot pri nas. V Nemčiji dobi infanterist 70 pfeni.gov (84 v),
poddesetnik 80 pfenigov (96 v), sanitetni poddesetnik 95 pf. (1 K 14 v), podčastnik/ 160 pf. (1 K 92 v), šeržanti 225 pf. (2 K 70 v), podnaredniki 253 pf. (3 K 4 v).
Pri tem smo računali marko samo p* 1 K 20 v kot v mirnem času. V resnici je vredna precej več (1 K 50 v).
Iz tega razvidiino, da je bi! res skraf« ni čas, da se jc t^di pri nas glede plač« moštvu kaj ukrenilo!
Poroča poslanec Leuthner, ki predlaga zvišanje pristojbin za moštvo. Domobranski minister pl. Czapp opozarja na izjavo dne 28. februarja glede povišanja plače moštvu. Tozadevno se vrše pogaja-nja s kompetentpi mi faktorji, ki pa niso šo zaključena. Čeravno jc v Avstriji plača za vojake zelo nizka, vendar jc vzdrževalnina po vpoklicancih najboljše urejena. Poslanec Nemec kritizira zapostavljanje Čehm v armadi. Nato govori v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Lovro Pogačnik.
GOVOR POSLANCA DR. LOVRA POGAČNIKA.
Visoka zbornica! Javil sem sc k besedi, ker se mi zdi predmet veicvažen in bi smatral za zanemarjanje svoje dolžnosti kot ljudski zastopnik, čc bi tega ne stori). Stvar, k! govorimo ciancs o nji, kriči že leta po pomoči. Pomislimo: infanterist dobi dnevno plačo 16 v, to je'58 K 40 v na leto. Primerjajmo te beraške vinarje a plačo višjih častnikov, na primer s plačo feldmaršala! Ta dobi 20.000 K plače, 20 tisoč kron osebne doklade, enako tudi za vojno doklado, dalje doklade za opremo, za potovanje itd. Najvišji častniki vlečejo letno po 50.000 K, celo več! Mož, ki se za državo vojskuje, ki za državo trpi pomanjkanje, ki žrtvuje svoje zdravje, svoje ude, svoje življenje, pa dobi 16 v na dan. Visoki gospodje so sijajno plačani, ma!i ljudje pa vrše najtežjo službo državi zastonj. Kajti kako plačo dobi infanterist, podčastnik ali tudi nižji častnik, ki itak s svojo plačo komaj, komaj izhaja, za svoje nadčloveške napore? Morebiti politične pravice? Vsi vemo, koliko ima ljudstvo govoriti. Saj_ vidimo, da na Ogrskem hočejo ogoljufal celo nosiielje Karlovega križca za politične pravice.
Kako sc godi vojaštvu, osvetljuje dogodek, ki ga hočem povedati iz svoje lastne izkušnje. Po treh mesecih sem prišel s svojo kompanijo iz fronte v rezervo, Kom-panija je nastopila in videl sem, kako so bili vojaki raztrgani, kako je vse vpilo po obnovitvi in krpanju. Reke! sem ljudem, da sc morajo osnažiti in si zašiti obleko. »Odkod naj vzamemo sukance?«, vprašajo vojaki, informiram sc o predpisih pri pismoukih. »Sukanec si mora preskrbeti vsak mož sam!« dobim za odgovor. Go
18
Angleški spisal H. G- Welis. — Prevel I, M, (Dalie.)
Mr, Bunting je sedel ob oknu in se je poskušal in tr6dil obleči v neke cunjc in r West Surrey Gazette,'
»Kdo prihaja?« je rekel tako pripla-Sen, da mu jc novo oblačilo prišlo malone topet v nered.
»Nevidni človek!« je dejal Cuss in planil k oknu. »Najboljše je, ako jo potegneva odtod! Bil je. kakor blazen! Blateni«
In v naslednjem hipu jc bil zunaj na dvorišču.
»Sveta nebesa!« jc vzkliknil Bunting omahujoč med donna alternativana. Slišal je strašno borbo v krčemski veži in sklep je bil gotov. Zlezel je skozi okno, si hitro Popravil oblačilo ter jo ubral po vasi, kakor so ga le mogle nositi njegove debele »ratke noge.
Izza trenutka, ko jc nevidni človek '»vpil od togote in je Mr. Bunting izvršil
1 Ime časnika.
svoj znameniti beg po vasi, je postalo nemogoče podali natančen opis ipinških zadev in dogodkov. Morebiti je bil prvotni namen nevidnega človeka, da samo krije Marvclov umik z obleko in knjigami. Pa njegovo razpoloženje, ki ni bilo nikdar posebno dobro, ga je, kakor vse kaže, docela zapustilo ob kakem slučajnem, udarcu, tako da je začel vse vprek udarjati in metati po tleh, iz samega dopadajenja nad metežem.
Čitatelji naj si predstavljajo cesto polno bežečih postav, bojev za zavetja in skrivališča, ter loputanje vrat. Predstavljajo naj si, kako je hrušč nenadoma zadel ob nestanovitno ravnotežje deske in obeh stolov starega Fletcherja z usodepolnimi posledicami, Predstavljajo si naj prestrašeni parček, ki je bil na nesrečo ujet v gu-galnici. Najto pa je ves hrušč in trušč ponehal, in ipinška cesta z vsemi svojimi zastavami in okrasi je zapuščena, samo šc vedno divjajoči nevidni je na njej, po tleh pa vse polno kokosovih orehov, prevrnje-nih platnenih plaht in razstreseno blago neke slaščičarske stojnice. Vsepovsod je slišati glas zapirajočih sc oken in vrat, in edino, kar jc videti človeškega, je kako pomežikujoče oko pod privzdignjenimi obrvi, ki se pokaže tu pa tam v kotu kake okenske šipe.
Nevidni (Sloveti se jie eabaval nekaj časa z razbijanjem oken ori »Konjiču«;
nato je vrgel poulično svetilko skozi okno vzprejemne sobe pri Mrs. Grogramovi. On je moral biti tisti, ki je pretrgal brzojavno žico pri Adderdeanu ravno za. Higginsovo hišo na adderdeauski cesti. Zatem pa je s pomočjo svojih lastnosti docela izginil ljudem izpred oči in v Ipingu ga niso nikdar več niti videli, niti slišali, niti čutili. Izginil je popolnoma.
Vendar je trajalo dobre dve uri, pred-no se je živa duša zopet upala na zapuščeno ipinško cesto.
XIII. Mr. Marvel razpravlja o svoji udanosti.
Ko se je zgrinjal mrak in jc Ipinska vas pravkar zopet začela boječe pokuka-vati po razbitih razvalinah svojega bančnega praznika/ je stopal majhen, čokat človek z oguljenim svilnatim klobukom s trudom po mraku za bukovim gozdom ob cesti proti Bramblehurstu. Nosil je tri knjige, zvezane skupaj z neko ornamcntalno elastično vezjo, pa culo, zavito v modrem namiznem prtu. Na rdečkastem obrazu mu je bila videti potrtost in utrujenost; vse je kazalo, da sc mu silno mudi. Spremljal ga je glas, ki ni bi! njegov, in vedno se jc
1 Binkoštni ponedeljek ja eden bančnih praznikov; Ime odtod, ker je Angleška banka take dni zaprta.
zopet in zopet zgibaval pod dotikljajero nevidenih rok.
»Ako sc mi še enkrat izmuznete«, je rekel glas, »ako se mi šc enkrat poskusite
izmuzaii--«
»Za Boga!« je rekel Mr. Marvel, »Moje rame so že vse opraskane,«
»Pri moji časti?, jc nadaljeval glas, »umorim vas,«
»Saj se vam nisem skušal izmuzniti«, jc rekel Marvel z glasom, ki mu ni dosti manjkalo do solz. »Prisežem, da se nisem. Tistega božjega ovinka nisem poznal, to je bilo vse! Kako za zlodja naj poznam tisti božji ovinek! Pa vseeno sem jih dobil —« »In jih dobite še mnogo več, ako nc boste pazili , je rekel glas in Mr. Marvel jc zdajci utihnil. Vzdihe'! jc in iz oči mu je sijal obup.
»Dosti slabo je, da moram pustiti, da ti trapasti kmeti razneso mojo malo skrivnost, ne glede na to, da ste mi šc hoteli odnesti knjige. Sreča je za nekatere izmed njih, da so jo tako pobrali. In zdaj sem tukaj... Dozdaj ni nikdo vedel, da sem ne viden! In kaj mi jc zdaj storiti?«
»Kaj pa je meni zdaj storiti?« jc vprašal Marvel sotto voce.
Vse je izdano! Šc v časnikc-Vse mo bo iskalo. Vse bo pazilo_

JStrnn ž.
•SLOVENEC«, cfne VS. iaMl«!
Stev. 62.
spodjc, od svojih 58 kron na leto naj si vojak kupuje še sukanec! (Medklic: Ki stane sedaj 50 K!) Saj si mora kupiti s tem vse potrebščine za snaženje obleke, ščet-ke, voščilo, milo itd. In kos mila stane že 20, 30 K!
Že slišim starega »soldata«, ki ugovarja: Saj jc dobil vojak svoje proprietetc! Res, takrat, ko jc prišel k vojakom kot novinec, na primer pred 30 leti. Ali naj sc še sedaj umiva s tistim milom?!
Plača naj bi vojaku omogočila tudi, da si kupi kak priboljšek k hrani.
In pri tem moramo" kon-statirati dejstvo, da jc vojno dobilo baš to moštvo, poveljniki vofev, praporščaki in mladi poročniki, ki so tudi najštevilnejše zastopani v seznamkih izgub. Ti naj bi uživali v bodočnosti tudi večje pravice, ker so vršili najtežje dolžnosti! Vojska nam je pokazala, da se v armadi baš od najnižjih zahteva največ: največja hrabrost, največja pravičnost, največja vestnost v izvrševanju dolžnosti. In avstrijski narodi so se izkazali; ponosno lahko rečemo, da nima nobena vojskujoča sc država takega moštva. V avstrijskih narodih jc šc zaloga zdravja, telesnih in nravnih moči! Nc ma-terijelne, temveč moralične sile so temelji države!
Prišel bo kdo z ugovorom, da regulacija plače moštvu ne spada pred parlament, ampak da je to stvar upravnih oblasti. Ali je bila res intervencija zbornice nepotrebna? Štiri leta so minula, ne da bi se bilo kaj ukrenilo glede zvišanja plače moštvu, štiri leta trpljenja, pomanjkanja, smrti. Moral je priti parlament in šele tedaj se je dovolil priboljšek 25 vin. na dan. Na moštvo na fronti so pri tem še pozabili. Priznavam domobranskemu ministru dobro voljo, urediti vse najbolje, a baš zgodovina plače navadnega vojaka je dokazala, da je prav, da se je vtaknil v zadevo tudi parlamenL
Kaj pa naj rečemo glede pomislekov, kje bomo dobili denar za pokritje teh Stroškov? Vzemimo denar za vojsko tam, kjer ga je vojska nakupičila! Dajo naj ga vojni milijonarji, vojni oderuhi, ki so si na-igromadili bogastvo na račun stotisočev, ki stradajo in umirajo. Saj ti dobičkarji premoženja niso zaslužili sami, zaslužil ga jim je vojak! Tam vzemimo tudi za vojaka vsaj toliko, kolikor mu je potrebno za nujne žjvljenjske potrebščine!
Nikakih gradov ne zidam v oblake in nc pričakujem, da bo zboljšanje plače napravilo konec neznosnemu pomanjkanju med vojaštvom. Rešitev bo prinesel tem revežem šele povratek na dom, ko se sklene mir. In to želimo iz srca našim vojakom. Živeli vrli avstrijski narodi, živeli ^iaši vojaki! (Živahno odobravanje. Govorniku častitajo.)
Govore še poslanci Knirsch, Goli, Forstner in Marckhl. Nato sprejme zbornica predloge in resolucijo brambnega odseka.
Druga točka dnevnega reda je poročilo finančnega odseka o rentnem davku in vojnih dokladah. Poroča dr. Sleinwen-der. Za njim govori v našem finančnem položaju finančni minister baron dr. \Vimmer, ki poudarja, da se morajo indirektni davki povsod izdatno zvišati. Zbornica sprejme predloge v drugem in tretjem branju.
Prihodnja seja jutri.
silen sini na vzfioi.
Znani profesor narodnega gospodarstva na dunajski univerzi nam je svoje dni pripovedoval, da so borze barometer gospodarske temperature. Iz njih se da najlepše razbrati dobra ali slaba prognoza za bližnjo bodočnost, kajti one eskompti-rajo že vnaprej vse gospodarske ugodnosti, ki jih prinese bližnji čas. Z drugimi besedami: ra borzi se dvigne cena onim vrednostim, ki bodo v doglednem času prinašale lepši dobiček, že takrat, ko se ta dobiček zaduha in zasluti.
Pod vtisom teh izvajanj sem šel opazovat gibanje borze ob sklepu balkanske vojne. Prišel sem ravno na ugoden dan: prejšnji večer r,c je bila raznesla novica o turški kapitulaciji. In takoj ob otvoritvi jc nastal v borzni dvorani velikanski vrišč in hrup, vse sc je trgalo za industrijske papirje, ki bodo vsled sklepa tega miru prinašali v doglednem času lepše dobičke.
Tako jc bilo ob sklepu vsakega miru.
ln danes?
Splošno se je pričakovalo minule dni na dunajski borzi veliko naraščanje kur-zov, zlasti pri papirjih onih podjetij, ki bi jim ta mir koristil, na primer prometna podjetja, industrija poljskih strojev i. t. d. isekčlteri listi so tudi napovsdovali, da sc dvignejo cene vseh papirjev. Pa zgodilo ae je ravno narobe; Ko s« je anaznala ka-
pitulacija vzhodnih držav, so začeli kurzi vseh vrednostnih papirjev stalno padati. Ko to pišemo, so padli pri nekaterih akcijah po 30 do 50 kron. Tako važnost in gospodarsko ugodnost pripisuje borza sklenjenemu miru na vzhodu.
Res je, da se je pred nedolgim časom osnovala na dunajski borzi akcijska družba, ki pritiska na ceno vseh papirjev in išče svoj dobiček v tem, da so papirji kolikor mogoče nizki, iakozvana kontremi-na. Toda pri temeljitem gospodarskem preobratu bi bila ista brez orožja, če se polasti vseh gospodarskih činiteljev pre-1 pričanje o ugodnem finančnem razvoju v
bodočnosti. , Nekaj koristi nam mir na vzhodu po poročilu nemških listov prinese, ako bo ' vztrajal in sicer: iz Ukrajine žito, iz Ru-munije petrolej. Zato so tudi krstili ta dva mira: žitni in petrolejski mir. Vse gospodarske prednosti, ki si jih je država zagotovila pri sklepu miru, niso objavljene. Gotovo pa je, da si je država zagotovila te prednosti z ozirom na gospodarsko vojsko, ki jo napoveduje ententa po vojski. Kot vse kaže, ni mir na vzhodu prav nič razbistril našega negotovega položaja. Slejkoprej tavamo v gosti megli zmedenih do*odkov v neznano bodočnost.
iši išopisje o rn:m s ceniral-oimi flavaii.
Uradno boljševiško glasilo »Pravda« piše: Rusija mora skleniti mir s centralnimi državami za vsako ceno, da konsolidira socnialistično vlado. »Novaja Žizn« (organ Gorkega): Ta sramotni mir ne more in ne bo konsolidiral in utrdil maksimalistične vlade. Ko so podpisali boljševiki mir, so izvršili samoumor, ubili so se za vedno in ne samo kot vlada, ampak tudi kot politična stranka. »Naš Vjek«: Postopanje zavoda Smolni jc najboljši dokaz in manifestacija globoko ukoreninjenega egoizma neodgovornih politikov samo ene stranke, ki mislijo samo le na svoje koristi in zanemarjajo koristi naroda. »Djen«: Separatni mir jc znak neizogibne propasti boljševiške politike in pomeni začetek agonije. S tem edinim činom je odrezal zavod Smolni vse sile, ki so še vegetirale. »Petrograjski Go-los«: Čc sc v tem kritičnem momentu vsi Rusi, ki imajo še kolikortoliko lastne samozavesti, ne združijo, ne radi tega, da bi organizirali odpor z orožjem — danes je to nemogoče — ampak radi tega, da vzbudijo skupno idejo potrebe rešitve in iztr-ganja domovine iz rok, ki jo pehajo X, politično smrt. In če tega ne store takoj, tedaj jc morda Rusija zapečatena. Postala bo vazalna, odvisna država Nemčije. Sicer nam Berlin ne bo poslal drugega carja, toda dal nam bo tako vlado, kakor ji ne bo v svobodni in prosti Evropi para,
ilifisifseiev in iaKoia na iiorišt«.
Dunaj, 14. marca 1918, Omenili smo že nujno vprašanje poslancev Jarca in Fona (zadnje ime je v poročilu pomotoma izostalo) na vlado, naj se stori vse potrebno, da se zagotovi pravočasno obdelanje nolja spomladi in odoo-more lakoti na Goriškem. Nujno vprašanje še ni prišlo v zbornici v razpravo, ker je sklenil Seidler, uravnati zadevo potom pogajanj, zlasti še, ker se stvar tiče odpusta črnovojnikov starejših letnikov. Danes dopoldne ob 9. uri se je vršil razgovor pri ministrskem predsedniku, ki so se ga udeležili iz Jugoslovanskega kluba poslanci dr. Korošec, Fon in Jarc. Ker se je smatralo vprašanje glede preskrbe Goriške za najnujnejše, je prvi izvajal poslanec Fon takole: Preskrba Goriške, osobito slovenskega dela dežele, je bila vedno nezadostna; v zadnjih mesecih sc pa lahko trdi, da aprovizacije na Goriškem sploh ni več: ponekod dobivajo prebivalci, seveda v različnih presledkih, po en kilogram moke in pol kilograma soli, drugega pa nič. Ponekod živijo ljudje ob slanem kropu. Pri tem treba pomisliti, da jc nekdaj cvetoča dežela popolnoma uničena	.
.....	.... Po-
sledica temu je, da ljudje ne samo hirajo, ampak da naravnost gladu umirajo. Iz različnih krajev dežele se nam poroča dan na dan o takih groznih slučajih. Sedaj hoče vlada uspostaviti goriško deželo. Ker ljudi ni doma, sc morajo vračati begunci! Nekateri begunci so obsojeni k begu iz dežele, rešili nekaj dragocenega domačoga semena in so v izgnanstvu raje stradali kot da bi ga použili, vedno unajoč, da bodo seme j porabili o povratku. Drugi so trdo delali j pri kmetih in so si pritrgovali od ust, da so j nabrali nekoliko živil, ker so dobro vedeli, j da bodo morali poginiti lakote, ako se vrnejo domov prazni. Še drugi so si nabavili i živino in krmo. Vse te stvari so potrebne, bodisi za življenje bodisi za pomladansko setev. Toda računali so brez — urada za prehrano. Brez usmiljenja se beguncem po i vladnih komisarjih odjemljejo živila, ne dovoljuje sc jim, peljati s seboj živino in krmo ln se na ta način ženejo ljudje narav-
nost v smrt. Ni čuda, ako se je med ljudstvom ukoreninilo prepričanje, da se na tak način namerava slovensko ljudstvo uničiti. Poslanec zahteva zato, da se nemudoma izboljša aprovizacija Goriške, Ako bi se v tem pogledu trdilo, da dobivajo Goričani splošno določeno kvoto živil, je treba pripomniti, da se tam doli ne dobi prav ničesar, dočim dobivajo prebivalci mest meso, zelenjavo, mleko in druga živila.
Kar se tiče beguncev, se zahteva takojšno brzojavno povelje na politične oblasti in železniške predstojnike, da smejo begunci vzeti s seboj vsa živila in semena, ki jih potrebujejo, kakor tudi živino jn potrebno krmo.
Predsednik urada za prehrano Paul je odgovoril:
Urad za prehrano stoji sedaj popolnoma na stališču, ki ga je razvil posl. Fon, in bo če mogoče še danes izdal brzojavno ukaz, da se ne sme beguncem odvzeti ničesar, kar hočejo s seboj vzeti. Zato ne rabijo nikakega potrdila, ako potujejo v skupnih transportih; ako pa potujejo posamič, dobe od okrajnega glavarstva potrdilo, da jemljejo s seboj toliko in toliko blaga za lastno rabo, tako da nimajo sitnosti s komisarji. Glede aprovizacije pravi, da ima uradne številke, po katerih bi bila Goriška preskrbljena z vso kvoto, ki ji gre, tako da bi prišlo n, pr. pri krompirju 40 kg na glavo do konca marca. Masti se je seveda dalo malo, zato pa zadosti sladkorja in razen tega tudi vojno kavo. Ali so številke, ki jih je navedel, istinite, nc ve; dal jih bo kontrolirati. Za nadaljnjo aprovizacijo se je odredilo vse potrebno in se je tudi ukrenilo, da odidejo vagoni naravnost v Gorico in ne prej v Trst,
Poslanec Fon mu je odgovoril:
Sedanji predsednik urada za prehrano ni odgovoren za preteklost; pribiti pa moramo dejstvo, da so se poprej porazdelila živila, določena za Goriško in Istro, v Trstu,, ker je bila tam deželna centrala. Nadalje treba povdarjati, da iz Furlanije ni še došel glas, da bi bil tam kdo umrl lakote. To bi kazalo, da se Furlanija bolj upošteva kakor slovenski deli dežele. To mora absolutno prenehati. Ako hočete aprovizacijo redno vršiti, morate imeti na razpolago tovorne avtomobile, kajti na slo-slovenskem delu dežele danes ni železnice, ne vozov in ne živine. Po pravici rečeno, nimam do Vas nobenega zaupanja, ker vidim, da v vsakem pogledu Slovence zapostavljate: saj nimate tudi v uradu za prehrano nobenega uradnika slovenske narodnosti. Zelo dvomim, da boste obljubo držali in korenito odstranili grozote, ki se dogajajo v deželi. Ne vem, ali ne znate ali ne morete ali nočete razmer popraviti. Ako tega ne morete, potem povejte to odkritosrčno, da se naše ljudstvo prinravi na smrt, ali pa evakuirajte dežele pred smrtjo, kakor ste jo evakuirali pred sovražnikom!
Predsednik urada za prehrano je nato zagotavljal, da ima trdno voljo, razmere zboljšati, in da je tudi prepričan, da se mu to posreči. Vojna uprava je dala aproviza-cijskemu uradu v Gorici na razpolago štiri tovorne avtomobile, ki jih je pa treba še popraviti. Glede vprašanja, kako sc zagotovi spomladanska setev, se obravnava še ni zaključila in se bo nadaljevala jutri. O poteku pogajanj bomo še poročali,
imii pvarLloyflaGeerga.
Na letni skupščini narodnega sveta svobodnih cerkva je govoril Lloyd George, kakor jc rekel, ne kot minister, marveč kot navaden pristaš svobodne cerkve, Rekel je: Nemško izzivanje nasprotuje pokretu po svobodi, sovraštvu proti vsakemu zatiranju in čustvu pravice in pravičnosti. Vojska pomenja klic pomoči proti moči sile. Narodni smotri angleškega ljudstva ne vsebujejo niti zrna sebičnosti. Skupaj z vsemi političnimi voditelji dežele je jasno izjavil, da gre za obrambo mednarodnega prava, za ponovitev uničenih in poteptanih ozemelj, za osvoboditev zatiranih narodov bodisi v Evropi, Afriki ali v Aziji od samovoljne vlade tujih nasilnežev, Vojska naj se v bodoče po mednarodnem pravu kaznuje kot zločin. Pogodbe smo tudi prej sklepali, zdaj moramo pokazati, da jih hočemo uresničiti. Milijoni mladih mož iz vseh delov britanske države, iz Francije in iz Italije so vsi pravi apostoli zveze narodov. Če podležejo, je vse izgubljeno, če dobe, se bo zveza narodov uresničila. Živil je v obilici in jih ne primanjkuje, da ž njimi ohranimo krepak narod; zmanjkalo jih ne bo. Svobodne cerkve naj zastavijo svoj mogočen vpliv, da ostane naš veliki narod srčen in da privede k zmagoslavju največjo nalogo, ki mu jo je Previdnost poverila.
Hinileniinrij iTUMenirli o položaju.
Vojnemu poročevalcu »Lokalanzeiger-ja«, Karlu Roonerju, sta Hindenburg in Ludendorff opisovala sedanji položaj. Hindenburg je izvajal: »Razdejano j« tisto me-
sto, p katerem so mislili, da zadavi nas. Očitajo nam sicer, da smo nastopali na vzhodu kot nasilniki, toda vojska ni mehka reč: končno smo morali zagrabiti trdo. Zavarovati si moramo meje, da se nc bo mogla več ponoviti taka beda, kakršna je 1. 1914, vzhodno Prusijo obiskala. Mir smo sklenili s tistimi deli, v katere je velika Rusija razpadla: prvega s Finsko, drugega z Ukrajino. Nas ne zanima, kako stališče bosta ti dve državi zavzeli. Navedeni novi državi se pa morati naslanjati na obstoječe države, jasno je, da se na Rusijo, od katere sta se ločili, ne moreti opirati. Ker smo gospodarsko močnejši, tvorimo tudi naravno oporo mladih, upa polnih držav.
Z ozirom na revolucijo je rekel Hindenburg: »Pričakoval sem sicer revolucij«, približno pa tako, kakršna je bila 1. 1905. Pričakoval pa nisem in tudi nisem mogel računati s takim silnim zgodovinskim po» tekom. Preveč živimo še zdaj v dogodkih samih, da bi jih mogli pravilno precenjevati. V poznejši dobi bo šele mogoče pravilno presojati zgodovinsko važnost dogodkov.«
General Ludendorff je nato izrecno naglašal, »da so vkorakali Nemci v Ukrajino v popolnem sporazumu z odgovornimi voditelji dežele; soodločevalo je seveda tudi vprašanje o preskrbi z živili, ker se s gospodarskimi koristmi zlomijo poizkusi sovražnika, da nas zadavi V Rumuniji so pričeli demobilizirati, kar našo postojanko na vzhodu zelo razbremenjuje in oja-čuje v bodočih bojih naše bojne Črte n« zahodu.«
Hindenburg je nato rekel: »Ne da se bi precenjevali, smemo pač trditi, da je Francija sama sebi izkopala grob. Njeno ljudstvo zdaj preliva zadnjo kri. Zelo spoštujem vojaško hrabrost francoskih vojakov, če bi Francozi s svojimi ujetniki milejše postopali, bi se mi zapeljani narod smilil. Francija pa nosi zdaj posledice svoje krivde, svoje brezmislene strasti za našo nemško AIzacijo-Lorcno in svoje neči-mernosti. Anglija je slabosti Francije spretno v svoje namene izrabila.«
Z ozirom na vojaški položaj je Ludendorff izvajal: »V tem oziru sc ne glasi vprašanje več: Kje bo napadal sovražnik?, marveč smo že tako daleč, da lahko sami premišljujemo, kje da napademo. Če bo sovražnik napadel, nas dobi pripravljene, sicer bomo pa napadli mi, kadar se bo nam zdelo ugodno. Našo fronto trajno oja-čujemo, Z vzhoda na zahod se divizije neprestano vozijo. Okolnosti so take, da se ta siloviti nastop ne more tako hitro izvesti, kakor mobilizacija iz domačih stalnih krajev, ker so železnice v Galiciji in na Ogrskem redke. Kljub tem težavam smo pa že danes na celi zahodni bojni črti v premoči. Kljubovali smo sovražnim navalom na zahodni fronti 1. 1917., dasi smo stali nasproti močni premoči. To je bilo potrebno, ker smo morali istočasno delili močne udarce na vzhodu in v Italiji, s katerimi smo na vzhodu dosegli mir. Če se bodo razvili na angleško-francoskem in na italijanskem pozorišču novi boji, jih lahko mirno pričakujemo, naj bodo še tako silni: Sovražnik jc zbral veliko divizij, ki so pripravljene za angleško-irancosko črto na boj. Zgradil je obsežno omrežje železnic, vsled česar lahko hitro evoje milijonske armade ojači.«
Hindenburg je zaključil: »Kljub temtl nam bo mogoče, če sc bo to moralo zgoditi, da tudi ta napor sil zmagovito presta-nemo. Dovolj smo močni za ta boj. Izbojevati ga bomo morali, ker sicer ne moremo misliti na mir: nemški narod si bo priboril časten mir; ne mehkega miru, kakršnega ne zasluži za dragoceno svojo kri, marveč mir, kakršnega potrebuje za svoj bodoči procvit.«
Kolin, 14, marca, *K3ln. Volksztg.« poroča: Ludendorff in Hindenburg sta govorila malemu krogu v velikem glavnem stanu o položaju, Z ozirom na vzhod je izjavil Hindenburg: »Države na robu bi visele same zase v zraku; priklopiti se morajo močnim, urejenim državnim stvor-bam: na zemljepisno Nemčijo. Z deli, ki so se ločili od Rusije, smo morali skleniti mir, čakati nismo mogli, da se vse zopet » veliko državo spoji.«
Ludendorff je izjavil: »Veseli bi bili, če bi nam ne bilo več potrebno, da se zanimamo za Rusijo. Nesmiselno je vse, kar se trdi o naših dalekosežnih načrtih; po* zorni moramo pač biti na nekaj delo* vzhodnomorske mornarice. Na zahodu prekašamo zdaj sovražnika z vojaki, z m«* terialom, z zračnimi bornimi silami, s pl«* nom; vse, na kar se sklicuje, je pri nas v največji meri pripravljeno. Sovražnik naj le napade, smo pripravljeni, če noče miru; naj ima boj, ki bo seveda najsilnejši v celi vojski, Z božjo pomočjo si bomo priborili časten mir.«
Vojna porožila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. marca. Uradno:	< _
Vzhodno bojišče: Rumuni so	17-'
praznili tudi zadnji ozek pas zasedenega avstrijskega in ogrskega ozemlja. Vz&oc
monarhije je po treh in pol letih najtežjega vojnega bremena zopet popolnoma prost.
Odesa je od včeraj popoldne v rokah zaveznikov. Med tem, ko so od zapada sem nastopale nemške čete, so čez tovorni kolodvor vdrle v mesto pod poveljstvom generalnega majorja Alfreda pl. Zeidler pred-straže neke avstrijske divizije.
Italijansko bojišče: Italijanske postojanke po skalah na južnem pobočju Pasu-bia smo včeraj v znatni širini razstrelili. Učinek naših min je bil strahovit. Naši oddelki so zasedli razvaline.
Načelnik generalnega štaba.
Poročilo vojnega tiskovnega stana.
Dunaj 14. muca Iz *r,nega tiskovnega stana: Prednji oddelki 30. pehotne divizije so včeraj ob 3. uri 30 minut popoldne, poveljeval jim je generalni major pl. Zeidler, prišli do Odese. Uspeh se je dosegel, ker je skupina generalnega majorja pl. Zeidlerja odločno zlomila oboroženi odpor sovražnih skupin pred vsem 8. t. m. pri Birsuli in 11. t. m. pri Radzielnaji. Nemški bataljoni, ki so prodirali čez Ti-raspol, so z zahoda tudi popoldne prišli do Odese. Ker so zasedle naše čete že 8. t. m. Gurahumoro in Suczawo, so zdaj vse rumunske čete zapustile avstrijsko-ogrsko ozemlje.
Na jugozahodnem bojišču smo 13. t razstrelili zahodni del Pasubio vrha; izgube Italijanov so bile težke.
Letalci so, dasi je bilo vreme slabo, precej živahno letali. Nekatere odseke je sovražnik obstreljeval; tudi mi smo odgovarjali.
Na albanskem bojišču so posebno pri spodnji Vojuši v zadnjih dneh naši letalci živahnejše letali; sicer le boji patrulj. Sovražnik je živahno streljal.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. mai>ca. Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče: Sovražna artiljerija je v posameznih odsekih med rekama Lys in Scarpe, na obeh straneh Mozc in Sund-gau pri Altkirchu razvila živahno delovanje, Tudi na ostali fronti je bil ogenj živahnejši. Manjši pehotni boji v predpoljskih postojankah.
Včeraj smo s tal in v zračnem boju sestrelili 17 sovražnih letal in 3 privezane balone. Od sovražne skupine, ki je letela proti Friburgu, smo sestrelili na front: tri letala, Ritmojster baron Richthofen je priboril svojo 65. zračno zmago.
Vzhodno bojišče: V soglasju z rumunsko vlado v Braili čez Galac — Bendery proti Odesi prodirajoče nemške čete so po boju s tolpami pri Moldovanki zasedle Odeso. Njim so od Žmerinske sem sledile avstrijske, čete.
Z ostalih bojišč nič novega.
Ludendorff.
Američani na italijanskem bojišču.
Baselj, 14. marca, »Baseler Nach-rlchten« poročajo, da se na italijanskem bojišču res tudi Američani vojskujejo.
Amsterdam, 13. marca. (K. u.) Angleški poslanik v Haagu je zahteval v imenu sporazuma in ameriških Združenih držav, naj Nizozemska izroči vse ladje; tovornine se bodo plačale; torpediranc ladje se bodo po vojski nadomestile; nizozemske ladje morajo voziti tudi tam, kjer je zapora razglašena. Nizozemska vlada mora odgovoriti v osmih dneh. Če Nizozemska ne bi
ugodila, bodo v Združenih državah re-kvirirali nizozemske ladje in zaplenili vse tiste nizozemske ladie, ki jih bodo na morju dobili; Nizozemski tudi žita ne bodo dobavljali.
Haag, 14. marca. Sporazum je stavil Nizozemski ultimat v soboto, v ponedeljek so ga v toliko izpremenili, da zahtevajo od ladij, ki so zasidrane v nizozemskih pristaniščih, toliko ladij, da sporazum poviša svojo tonažo na 500.000 ton.
Berlin, 14,
marca. Ultimat sporazuma Nizozemski ni presenetil, a presenetil je vsled svoje ostre oblike. Položaj nizozemske vlade je seveda težaven, če ultimat sprejme, lahko Nemčija ustavi dobavo premoga^__
Poiaianla i Menilo. ~~
Berlin, 14. »Berliner Tageblatt« poroča, da so uvodna pogajanja med Nemčijo in Rumunijo kakor tudi med Rumunijo in Turčijo žc zaključena, Avstrija in Bolgarija se še pogajata. Mirovna pogajanja v Bukareštu bodo 15. t. m. nadaljevali.
iz Rusije. *
Rotterdam, 14. marca. Mornlng Post: Večina ruskih sovjetov je predlaga na skupščini sovjetov v Moskvi Ljeninu zaupnico; za zaupnico jc glasovalo 780 proti 125 glasovom.
Stockholm, 14. marca. Trockij je imenovan za gubernatorja v Petrogradu. Tukajšnji ruski krogi se boje, da se je s tem Ru sija razcepila v dve neodvisni ozemlji: Petrograd je postal sedež volne, Moskva »a miroljubne stranke,
Portarturska pogodba.
Berlin, 14. marca. Zastopniki sporazuma so podpisali v Portarturju pogodbo, ki ureja japonsko zasedbo Sibirije. Ame-r:'ka je zahtevala formelno izjavo Japonske, da si Japonska ne namerava nič prilastiti in cla mora nastopiti le proti Nem-č ji in nc proti Ru siji,
MKslrska kriza m japonskem.
London, 14. (K. u.) »Times« poročajo: Japonska vlada bo morala najbrže odstopiti vslecl domačih strankarskih spletk.
Bern, 14. Japonci bodo poskušali priti do Bajkalskega jezera, ki tvori ključ za nadvlado v Mandžuriji in v vzhodni Sibiriji.
Lugaro, 14. »Corriere della sera«: Združene države so dovolile, da sme Japonska nastopiti v Sibiriji.
+ Odpust nad 42 let starih črnovoj-nikov. Dne 13. sušca je imel Jugoslovanski klub sejo, v kateri je poročal načelnik o svojem razgovoru z domobranskim ministrom pl. Czappom. Jugoslovanski klub zahteva, da se odpuste vsi nad 42 let stari črnovojniki; v tej točki ne more odnehati in se tudi ne spuščati z vojaško upravo v pogajanja, ker se je Jugoslovanom zgodilo v prvih letih svetovne vojne toliko krivic, ki so še vedno nekaznovane. Domobranski minister je obljubil, da odpusti letnik 1867 do 15. junija 1918. letnik 1868 do 31. decembra 1918 in letnike 1869, 1870 in 1871 drugega za drugim v letu 1919. Klub se s tem ne more zadovoljiti, ker je sedaj vsled ugodnega vojnega položaja mogoče ugoditi klubovemu stališču v celoti. — Kot znano, izgube odredbe po § 14 svojo veljavnost, ako jih zbornica ne izpremeni v zakon. Vsled zahteve Čehov se mora ta odredba glede razširjenja črnovojniške dolžnosti od 42, do 50. leta izpremeniti še pred Veliko nočjo v zakon, sicer izgubi veljavnost. Kot se kaže, se ta izprememba ne bo izvršila brez težkeč. Jugoslovanski klub je vzel poročilo načelnikovo z zadovoljstvom na znanje in sklenil, cla vstraja na svojem stališču.
-j- Seja načelnikov strank. Danes dopoldne se je vršila seja načelnikov strank, da zavzame stališče glede odpustitve najstarejših treh letnikov. Domobranski minister je povdarjal, da pripravlja sovražnik ob Piavi velikopotezno ofenzivo. Zato moramo biti pripravljeni. Vendar se bodo starejši letniki zamenjali z mlajšimi, ki se vrnejo iz ruskega ujetništva. Ministrski predsednik dr. Seidler prosi poslance, naj z ozirom na cesarjevo pismo revidirajo svoje stališče nasproti cesarski naredbi glede razširjenja črnovojniške dolžnosti. Poslanca Seitz in Daszynski izjavljata, da se mora črnovojniška dolžnost zakonito urediti. Poslane? df. Korošec naglaša, da so slovanske stranke stavile predlog za odpustitev letnikov 42 do 50, ker so hotele, da se ti letniki resnično odpuste, ne pa samo iz opozicije. Poslanec Stanek izjavi, da ne sprejme Česky svaz vladne kompromisne formule in odreka cesarski naredbi odobritev. Nato se je posvetovanje nadaljevalo pri ministrskem predsedniku in poljedelskem ministru. Pogajanja se jutri nadaljujejo.
-f Brambni odsek. Dunaj, 14. marca. Brambni odsek je razpravljal o cesarski naredbi glede odpustitve letnikov 43 do 50, Minister za deželno brambo Czapp naznani cesarjevo povelje o odpustitvi treh najstarejših letnikov. Upa tudi, da se bodo drugi starejši letniki polagoma odpustili. Na ta način se bodo nadomestile delavne moči ruskih ujetnikov. Vojaško vodstvo bo starejše letnike polagoma prestavilo v zaledje. Poskrbelo se bo, da se neporebni za vojno nezmožni vojaki odpuste in da se pospešijo superarbitracije. Pri razpravi o predlogu poslanca Choca povdarja minister, da ne misli vlada več vporabljati letnikov 1.S65 do 1869. Odsek sklene, naj se izvajanja ministra za deželno brambo natisnejo. Prihodnja seja jutri.
-f Parlamentarne počitnice. Dunaj, 14. marca. Parlamentarne velikonočne počitnice se pričnejo že to soboto in bodo trajale do konca aprila.
-j- Jugoslovansko vprašanje in Nemci. Nemško časopisje se zadnje čase zelo obširno razpisuje o jugoslovanskem vprašanju. Naša dosledna in smotrena politika v parlamentu jih vznemirja. Podpisovanje občin, korporacij, deklet in žena jih je spravilo z ravnotežja. Današnja »Tages-post« pravi v dolgem, jugoslovanskemu vprašanju posvečenem uvodniku: »Danes žarijo ognji najvišjih slovanskih zahtev na vseh gorah juga.« — Besnenje nasprotnega časopisja proti Jugoslovanom od »All-deutsches Tagblatta« preko »Freie Stira-men«, »Deutsche Wacht« inVŠtajerca« ter njihovih najmlajših pomaga; „ frankov-ske »Hrvatske« in »Resnice«, nam dokazuje, da stoji naša stvar ugodno.
-j- Za obrambo avtonomije kronovin. Dunaj, 14. marca. Danes so se zbrali v deželni hiSi zastopniki vseh avtonomnih deželnih oblasti^ dft protestirajo preti po-_,
seganju v pravice posameznih dežel potom centralne vlade. Posebno hoče vlada z električnim zakonom vstvariti državni monopol, kot da bi električno gospodarstvo spadalo izključno v kompetenco države.
-j- Celovec proti razkosavanju dežele.
Celovški mestni svet je imel sejo dne 13. t. m„ v kateri jc obč. svetnik Adolf Rie-dcl podal v imenu obč. sveta izjavo proti razkosavanju dežele. Rekel je, da na čelu panslavistične hujskarijc stoji slejkoprej slovenska duhovščina, kateri je dobro vsako sredstvo samo da vlije sovraštvo v mirno slovensko ljudstvo do dobromislečih nemških sosedov. Namen tega hujskanja da je ustanoviti jugoslovansko državo, katera bo predvsem odrezala nemške alpske dežele od Adrije, uničila stare nemške kulturne kraje in zadušila državo vzdrža-joče nemštvo v tem ozemlju. Nadalje j^ imenovani obč. svetovalec opisoval, kak* dobro se godi slovenskemu kmetu pod nemško oblastjo, da ima vsega česar si poželi, pozabil pa je povedati, da nimajo koroški Slovenci nobene slovenske ljudske šole, da preganjajo narodno zavedno uči-teljstvo in sploh Slovence, da je Koroška slabša kot pa zadnji turški vilajet. Celovški občinski svet se bo pač moral kaj kmalu sprijazniti z mislijo in dejstvom ko bomo delili Koroško, Klic koroških Slovencev je: Proč od nemškega dela Koroške! Kajti dobro vedo, da je njih rešitev le v svobodni jugoslovanski državi.
+ Preiskava proti Jugoslovanom na Reki, ki so podpisali jugoslovansko deklaracijo, se nadaljuje. Te clni so bili zaslišani reški kapucini in reški katehet dr. Juretič. Večina zaslišanih je izjavila, da se ne smatrajo za dolžne, odgovoriti ali so ali niso podpisali izjave. Mnogi niso hoteli podpisali zapisnika, ker je bil sestavljen v neznanem jim mažarskem jeziku.
-f Za združitev Bosne z Ogrsko. Iz Bosne poročajo, da se tamkaj v zadnjem času zelo agitira za pridružitev Bosne Ogrski. V tem smislu se razvija posebna agitacija med onimi mohamedanci, ki se zbirajo okoli Šerifa Arnautoviča. Nabirajo že tudi podpise, s katerimi zahtevajo direktno združitev Bosne in Hercegovine z Ogrsko ter se izjavljajo proti splošnim jugoslovanskim težnjam.
-f Zahteve Avstrije na Balkanu. Berlinska »Deutsche Tageszeitung« poroča na prvem mestu; »Na jugu mora Avstrija zavarovati Kotor; dobiti mora zato Lovčen in belgrajsko mostišče, da si popolnoma zavaruje pot po Donavi. V političnem in v gospodarskem oziru si mora izposlovati jamstva za dobre razmere s Srbijo in Črno^ goro. Več koristi Avstrije ne zahtevajo; srbsko-črnogorsko vprašanje se bo zato lahko po vzorcu nekdanjih ruskih obrobnih narodov rešilo.
-f Razprave nemškega državnega zbora bodo zopet najbrže zelo živahne. Kon-vent senatorjev je sklenil, da bodo o mirovni pogodbi sklenjeni v Brestu Litovskem razpravljali bodoči teden. Napoveduje se velika razprava z ozirom na spomenico kneza Llchnov/skega, katero posebno na Skandinavskem ponatiskujejo. Izprožiti namerav.ajo tudi zadevo o izjavi nekega bivšega Kruppovega ravnatelja glede na zadnje dogodke pred izbruhom vojske. V javni seji bodo tudi razpravliali o znani brzojavki, ki jo je bil odnoslal Bethmann Hollweg 30. julija 1914 pariškemu veleposlaniku pl. Schoenu.
-r Shod Slovenske Kmečke Zveze pri* Sv. Barbari v Halozah. Na dobro obiskanem shodu S. K. Z. je dne 10. marca v gostilniških prostorih g. Antona Korenjak je poročal naš g. poslanec Miha Brenčič o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. Sprejela se je soglasno in z velikim navdušenjem sledeča resolucija za jugoslovansko deklaracijo: Zborovalci, zbrani dne 10. marca 1918 na shodu S. K. Z. pri Sv. Barbari v Halozah, sc odločno izjavljajo za deklaracijo jugoslovanskih poslancev v državnem zboru z dne 30. majnika 1917 ter želijo, da bi se skoro uresničile želje vseh avstrijskih, ogrskih, hrvaških, bosensko-hercegovins.kih in italijanskih Jugoslovanov: da bi bili združeni v eno, jugoslovansko državo pod habsburško-Iota-rinškim žezlom. Poslancem jugoslovanskega kluba, predvsem njegovemu neumorno delavnemu in nesebičnemu načelniku dr. Antonu Korošcu kakor svojemu poslancu g. Mihu Brenčiču, izrekajo zborovalci popolno zaupanje ter jih prosijo, naj v teh težkih borbah ostanejo trdni, nesebični in neizprosni za naše svete narodne pravice. Pri bodočih ustavnih razpravah bodi minimum njihovih zahtev majniška deklaracija. Prazne obljube, deželne meje, polovičarske deželne uredbe naj jih ne zapeljejo na stranpota! Mi hočemo le enotno, veliko jugoslovansko državo, — svojemu, bodočemu habsburškemu vladarju in celi habsburški hiši pa —-'nj prisegamo neomajno zvestobo it; J-----.
4- Nova .	vlada. Iz Aten: No-
vo srbsko vlado so takole sestavili: predsedstvo in zunanje zadeve Nikola Pašič, finance Toršič, poljedelstvo Tentič, pravosodje Gjakonič, vojska Marčič, notranje zadeve Duročič, bofiočasije Jovonov)d,
-f Srbski poslanik dr. Grnič o posebnem miru s Srbijo. »Neue Ziircher Ztg.« je objavila interviev s srbskim poslanikom dr. Gruičem v Švici, ki je glede na govorice o posebnem miru Srbije z osrednjimi velesilami izjavil med drugim: Dogodki na vzhodu so Srbijo posvarili. Sedanje različne pogodbe o miru na naše stališče ne bodo vplivale. Odkar se bije svetovna vojska, smo izgubili skoraj en milijon ljudi, a prej se ne prenehamo vojskovati, dokler ne zmagamo. Naša nova divizija se že pri Solunu vojskuje. Večina srbskih čet, ki so se posebno v Dobrudži bile, so prišle deloma čez Vladivostok v London, od tam odrinejo v Solun in na Krf. Osrednje velesile bi rade videle, da bi sporazum popustil fronto pri Solunu, ker bi rade v Solunu ustanovile opirališče mornarice, in smemo in ne bomo se umaknili. Z ozirom na splošen mir je izjavil: O takih rečeh se ne more prerokovati, a zdaj je le precej gotovo, da je mir žc v megleni daljavi. Dokler se ne umakne sila orožja nazoru pravične in človekoljubne svetovne politike in mednarodnemu prava, se ne bo splošni mil sklenil.
-f Potovanje iz Nemčije v Avstrijo otežkočeno. V nemškem državnem zboru sta poslanca Paasche in Richthofen z interpelacijo opozarjala na otežkočeno potovanje začetkom letošnjega leta iz Nemčije v Avstrijo. Vprašala sta, kaj namerava kancler ukreniti, da bo potovanje iz Nemčije v Avstrijo in narobe tako urejeno z ozirom na omejitve vojske, kakor to zahtevajo tesne gospodarske zveze obeh dežela.
Za obnovitev diplomatskih zvez Francije s sveto stolico so se zavzele, kakor se poroča iz Pariza, parlamentarne skupine liberal. frakcije, ki tudi zahtevajo, naj se črta tista določila v pogodbi spo-razuma, s katerimi je apostolska stolic^ izključena od mirovnih pogajanj.
-f Angleška mirovna zveza. Na An< gleškem so ustanovili pred dvema tednoma veliko mirovno zvezo, ki združuje biv-' še ministre in veliko parlamentarcev; Ustanovili so jo z namenom, da stavijo vladi predloge, ki bi privedli do miru. — Na Francoskem so uglednim možem naročili, naj delajo na to, da postane francoska vlada naklonjena novi angleški politiki. Predvsem mora Clemenceau odstopiti. Angleški socialisti nagovarjajo francoske delavske stranke, naj se zedinijo za ! boj proti vladi.
Pr© sveta.
pr Slovenska Matica. Novi odbor Slovenske Matice se je konstituiral dne 14. t. m. Za predsednika je izvoljen gospod dr. Ivan Tavčar, za prvega podpredsednika gospod dr. Pavel Grošelj, za drugega podpredsednika gospod dr. Janko Šlebinger, za blagajnika gospod profesor Franc Jeran. (Opomba uredništva: Predsedstvo je torej sestavljeno iz zgolj svobodomiselnih odbornikov. Ta demonstra« cija je slaba prognoza za bodočnost.)
pr »ibsenovo novo delo« v Londonu. Ibsenova družinska, drama »Strahovi«, katere vprizoritev je bila od angleške cenzure do lanskega leta prepovedana, se je vsled odredbe lorda Chamberlatna v Londonu smela igrati. Prišlo je do več što predstav, ki so napravile tako senzacijo in polne blagajne, da se je neki Austin Frvers odločil na londonskem Court Theatre napovedati »Ibsenovo novo delo: »Realities«, »nadaljevanje in konec« »Strahov«. To so 18. februarja res predstavljali. Pa gre za grdo prevaro, ker v resnici ni nobenega takega nadaljevanja tega dela severnega mojstra. Da bi bilo bolj verjetno, so izjavili, da bi Ibsen, ker so za njegovega življenja »Strahove« neugodno sprejeli, ne trpel, da bi se »nadaljevanje« igralo pred njegovo smrtjo. (Od tedaj je seveda minulo obilo časa, ne da bi mnogi raziskovalci Ib-sena in neštevilni Ibsenovi častilci o tem »nadaljevanju« omenili le besedico.) Na vzporedu Court Theatre stoji: »Realities, spisal Henrik Ibsen, predelal in vprizoril Austin Fryers.« Kritiki pa so neusmiljeni in pravijo, da je »nadaljevanje« sleparska skovanka, ki išče edinole senzacije. Spominja na vse drugo prej kot na Ibsenov krog idej in oseb ter tehnika, je brez vsoJb njegovih posebnosti, značaji so zmedeni in neverjetni. Če je to delo res izpod Ibseno-vega peresa, potem ga je moral napisati v izredno nesrečni uri.
pr Gledališča med vojsko. Začetkom vojske so zaprli vsa pariška gledišča. Ko so jih potem zopet otvorili, so igrala izključno klasične in heroične drame. Polagoma so se pariški ravnatelji naveličali tega in so pričeli na svojih odrih zopet vpri-zarjati razne boulevards^e umazanije. Enako kot v Parizu se je razvilo tudi gle-diško življenje na fronti. Gledišča na fronti vprizarjajo v novejšem času skoro izkjučno nesramne burke v Parizu priljubljenega igralnega načrta, nc da bi pri tem zadeli okus vojakov, kar dokazujejo številni protesti. Vojaki so pokazali, da imajo veliko boljši okus, kot pariško občinstvo. »Mislili smo«, piše neki francoski časopis na Mronti. »da ie,vojska napravila kaneta tei
umazani literaturi, vsak dan se pa moramo prepričevati, da bujnejše cvete kot prej. Gotovo smo hvaležni za vse, kar povzroči dobrodcjen .smeh, da pozabimo na gorje sedanjosti, odločno pa moramo ugovarjati, da nas smatrajo za čodo prešičev in nam nudijo iemu primerno glediško hrano.« To ne velja samo za Francozc, ampak ttidi pravtako za nas.
pr Izabrane pjesme Petra Prera:'ovi-ča. O stogodišnjici rodjenja velikoga pjes-nika izdala jc »Matica Hrvatska« njegove izabrane pjesme s uvodom dra. Branka Vodnika, a umjetnički je kpjigu opremio hrvatski slikar Ljubo Babic. Cijena je knjigi za članove »Matice Hrvatske« 5 K, uvez 3 K, a za otpremu i poštarinu 1 K. Knjižarska je cijena K 6.50 (broširano). Naručiti sc i dobiti može knjiga izravno kod »Matice Hrvatske« (Zagreb, Matiči-na ul. 2). Štampana je u 5000 primjeraka pa se mole svi prijatelji hrvatske knjige i poklonici vile Preradovičeve, da se požu-re s narudžbama.
*	Slovensko - nemška moja na Koroškem. Neobhodno je potrebno, da vemo, do kam segajo Slovenci na Koroškem, kje je meja med Slovenci in Nemci. Žalostno je to poglavje za nas; kajti neprenehoma smo nazadovali, zelo pa v zadnjih 50 letih. Zanimivo bo pogledati, kako so razni pisci označili mejo med Slovenci in Nemci. Prvi je označil slovensko-nem-ško mejo na Koroškem Jos. Kindermann, ki je izdal zemljevide z označbo meje leta 1790. in 1809. Seveda so te označbe zelo netočne. Tako je n. pr. označil, da sta Zilska in Kanalska dolina večinoma nemški, ravnotako kraji, ki leže severno od Vrbskega jezera in Celovca. — Slavni jezikoslovec Urban Jarnik je že 1. 1827. v »Charinthiji« temeljito popisal ponem-čevanje Koroške ter navaja v svojem spisu za slovenske mejne župnije sevenio deželne ceste Beljak-Celovec-Labod: Do-Imačale, Sv. Jurij na Strmcu, Kostanje, Dholico, Brezo, južni de! župnije Blato-grad, Čajnče, jugozahodni del župnije Krnski grad, Gospo Sveto razen vasi same in deloma vasi Varpja ver, Otinanje, Št. Lipš, Djekše, Knežo, Krčanje, Grebinj, Labod in Dravograd. — Leta 1835. so izdali člani celovške okrajne katastralne komisije Kuzel, Launsky m Salzmann zemljevid, v katerem so označeni kraji vzhodno državne ceste Celcvcc-Gospa Sveta kot slovenski. Pripominjamo, da so bili imenovani sestavliači zemljevida Nemci in niso bili Slovencem posebno naklonjeni. Po njihovih označbah je šla jezikovna meja do Zgornjih Gorij visoko v Osoj-skih Turah, potem tik ob Blatogradu, ki. pa ie po njih mnenju že nemški, mimo Sv. Martina na Polju (Ponfeld) do Krnskega Gradu, od tam severno nad Gospo Sveto in Otmanjami do Krke pri Kovačah (Schmiedsdorf), Št. Mihael, Št. Urh, Bre-zovje (Wriesen) in cela občina Spodnji Dravograd so bile šc slovenske.
*	Brez narodne zavednosti. Skraini čas je, da se zbude podružnico »Slovenske Straže« k novemu življenju, Da se pa to čim preje izvrši, se je obrnila »Slovenska Straža - do posameznih oseb s prošnjo, naj prezamejo nalogo zbuditi podružnico v tamošnjem kraju. Priznamo, da so sc v nekaterih krajih pričeli gibati, da naša prošnja torej ni bila zastonj. Toda v veliko krajih se nobeden ne zmeni za naše klice, za klice obmejnih Slovencev, ampak se za narodno stvar toliko zmenijo kot za lanski sneg. To je zelo žalostno znamenje, znamenje, da ni nobene narodne zavednosti, da smo v narodnih rečeh ponolnoma brezbrižni. Da je to res, evo dokaza. Dobili smo dopisnico, ki se nekako takole glasi: Tukajšnja podružnica nič več ne obstoja, ker že nekaj let nima nič članov. Število ie vedno padalo, ni se dalo obdržati, ker kmečki ljudje nimajo smisla za take na-ffiene. Enkrat bi semcertja kdo dal kako kron: c o, drugo leto pa zopet ne. So pač ljudje taki, da hočejo tudi imeti kaj če kaj dajo. Kmečkega kudstva ne bo nihče preči ru^o čil. — Tako nekako dopis. Odgovor na io jc kaj enostaven: Kmečko ljudstvo se da pred ru ga č iti, toda treba ga je vzgajati v narodnem duhu, povedati mu, da n'~o Kranjci ampak Slovenci. Ko se bo zavedle, da so Slovenci, potem bodo brez dvoma radi vsako leto segli v žep in darovali vsaj nekaj za tlačene in brezpravne obmejne brate. Več narodne zavednosti, ca bo drugsče!
*	»Slovenski Straži-- so darovali: Ja-Anz Jcraša, posl. mojster, Dovje, 6 K; neimenovana gosna po uredništvu -Slovenca«, Ljubljana, 20 K; Ivan Drešar, vojni kurat, 20 K; podružnica »Slov. Straže« Li-gojna 60 K 40 v; iz nabiralnika v gostilni Jos. Vrtovec, Vel. Žablje, 12 K; Mohor-jani, Sv. Duh v Lc čah, po žup. uradu 50 K; Moherjani v Si Ilju pri Velenju po č. g. Fr. Schreiner, župnik. 10 K; dr. Ivo Šubelj, Dunaj, 500 K; Ivan Stare, Slov. Flajberk, Kor. 5 K; Rajfeisnova posojilnica Št. Ilj pri Vrenju, ropa'o venca na £rob dr. k Kreku, 10 K; Hranilnica in posojilnica linje, p. Zg. Trušnje, 20 K.
Trst, 11. marca 1918.
•Najboljše merilo za presojo uspeha kake prireditve jc sodba nasprotnika, Da je uspelo Krekovo slavje v vsakem oziru krasno, priča naslednje poročilo tržaškega »Lavoratore«: >Včeraj se je vršila v Poli-teama, ki jc bil natlačen izbranega slovenskega občinstva, krasno uspela umetniška prireditev v spomin pisatelja in poslanca Kreka. Slovensko ljudstvo je hotelo na ta način počastili spomin velikega apostola in pesnika svojega odrcJcnja in odrešenja vseh zavrženih. Krek, krepak političen pisatelj, obširnega socialnega znanja, brilan-ten govornik, se jc v?dno potegoval za delavske koristi, čeprav se ni bojeval v proletarskih vrstah. Njegovo dolgo in razsvetljeno parlamentarno delovanje, posebno na polju socialne zakonodaje, za katero se je uprav strastno potegoval, vzbuja občudovauje tudi njegovih političnih nasprotnikov. — Spored, ki je vseboval razne krasne zbore in zelo dobro uspel simboličen prizor, se je izvršil v vseh podrobnostih resno umetno. Posebno so ugajali zbori, ki so vzbudili splošno občudovanje zaradi lepo in mogočno zbranih glasov, moških in ženskih. Najbolj so ugajali: »Gozdič je že zelen«, »Prišla je pomlad«, »Dneva nam pripelji žar«, srbska pesem »Dragi je daleko« in moravski motivi DvoFakovi, ki so bili božansko prednašani posebno po ženskem zboru. V teh pesmih, polnih globokega človečanskega občutja, je izraženo vse demotožje slovenske duše. Posebej moramo pohvalno omenjati g. Mahkoto, ln ie s sigurnostjo privedel zbor do te višine ir simboličnega prizora g. dr. Lovren. čiča: dela. ki je pravi literarni biser obstoječih delikatnih in fino izklesanih verzov. Prizor ie bil uprizorjen z veliko resnostjo, dobro in z občutkom prednašan. Pozornost je vzbudil ples vil, ki so opevale lepoto domovine in njeno bodočnost. Z eno besedo: krasno uspela slavnost, ki dela čast prirediteljem.« — Kako se časi menjajo! Pred par leti so nas ignorirali in s prezirom gledali na nas »ščave«, v nobeno tržaško gledališče nam ni bil dovoljen vstop. Danes se nas upošteva in se hvali naše kulturno stremljenje, se nas priznava enakopravnim. Mi gremo naprej! — Novoustanovljeno »Društvo časnikarjev«, ki je strokovna organizacija vseh žurnalistov brez ozira na narodnost in strankino pripadnost, priredi svoj prvi koncert. Pri tem konccrtu nastopi prvič kot solist priprost delavec, o katerem pravijo, da ima krasen glas (bariton).
a Razdelitev govejega mesa v občini Moste se vrši v soboto dne 16. marca od pol 7. ure dalje in sicer: Železničarji dobijo pri Krušiču v Voamatu, drugi občani pa v občinski mesnici pri Rodetu. Vsak naj se ; zglasi s številko in krušno legitimacijo. Železničarji pa s številko in aprovizačno knjižico, da dobe mesne izkaznice.
a Trgovci ia pridelovalci suhega sadja, kakor t-idi aprovizačne družbe v Ljubljani, mestni magistrat nujno poživlja, da mu takoj naznanijo svoje zaloge suhega sadja. Zglasiti se je v to svrho najkasneje tekom treh dni v mestnem aprov'rač-r.em uradu na Poljanski cesti št. 13, Kdor ne bode takoj naznanil svoje zaloge suhega sadja, bo najstrožje kaznovan.
a Kis;o zelje za O. in III, okraj. Stranke II. in III, okraja prejmejo kislo zelje na izkaznice za krompir v pc-nedeljek dne 18. marca, v sredo dne 20, marca in v četrtek dne 21. marca pri Jakopiču na Mirju.. Določen je tale red: HI« okraj: v ponedeljek dne 18. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 150, od 9. do 10. ure št. 151 do 300, od 10, do 11. ure št. 301 do 450, popoldne od
2,	do 3, ure št. 451 do 600, od 3, do 4. ure št. 601 do 750, cd 4. do 5, ure št, 751 do 900. V sredo dne 20, t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 901 do 1050, od 9. do 10. ure št. 1051 do 1200, od 10. do 11. ure št. 1201 do konca. — II. okraj: V sredo dno 20. t.m. poooldne od 2. do 3. ure št. 1. do 160, od
3.	do 4. ure št. 161 do 320, od 4. do 5. ure št, 321 do 480. V četrtek dne 21, t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 481 do 640, od 9, do 10. uro št. 641 do 800, od 10. do 11. ure št. 801 do 960, popoldne od 2. do 3. ure št. 961 do 1120, od 3. do 4. ure št. 1120 do 1280, od 4. do 5. ure št. 1281 do konca. Vsaka oseba dobi 2 kg, kilogram .stane 1 K 50 vin.
Uufollanske novice-
lj Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Hrušici priredi predstavo v nedeljo, dne 17. marca 1918 ob 4. uri popoldne v Našem domu, Elizabeta, deželna grofinja Timnška. Igrokaz v petih dejanjih. Vstopnina: sedeži I. vrste po 3 K, II! vrste po 2 K; balkon 3 K; stojišče 1 krono, K obilni udeležbi vabi odbor. -— Po pre* •' • bo občni zbor Slovanskega katolik; < izobraževalnega društva v •Irušici.
lj Opozarjamo na zborovanje slovenskih krščansko-socialnih železničarjev, ki se vrši v nedeljo, dne 17, marca ob 4. uri popoldne v stori šoli (mežnariji) pri cerkvi sv. Petra v Ljubljani, O železničar-skih zadevah bo poroča* g. državni poslanec Jože Gostinčar. Vabimo tudi železničarje iz dežele, da se tega zborovanja udeleže in se na njem pomenimo o na-daljnih ukrepih.
lj Dobrodelni koncert. Ker se je c. in kr. komorna pevka gospa Lucija Weklt preliladila, se za soboto napovedani dobrodelni koncert za sedaj ne more vršiti. Vplačane vstopnice se bodo, čc se vrnejo, izplačevale dne 18,, 19, in 20. t. m, od 2. do 5. ure popoldne v društvenih prostorih, Erjavčeva cesta 15, kjer so se izdajale,
lj Promocija. Doktorjem prava je bil danes promoviran na dunajski univerzi g. Bogdan Žužek, zapisnikar pri nekem ar-madnem sodišču in sin pred kratkim umrlega g, Karla Žužeka, posestnika in peka v Ljubljani. Čestitamo!
lj Slovenske katoliško ukatfemačne starešine vabim na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. marca t. 1, ob 9. uri dopoldne v pritličju Rokodelskega doma v Ljubljani. — B. Remec.
lj Državna zveza škontisiov, nastav-Ijcncev hranilnic, b?nk, posojilnic itd. opozarja svoje člane, da se bo na prvem sestanku, ki se še naznani, obravnavalo o službenih oblekah, katere imamo prejeti letos. Nekateri ozkosrčni zavodi so odpravili uslužbence z malimi zneski. To pa ne gre in člane se opozarja tem potom, n?j ne sprejemajo odpravnin za obleko, ker nam tem potom zopet odščipnejo del naših prejemkov, ki so nam pri vsakem človekoljubnem zavodu zasigurani potom določil. Zavodi nabavijo lažje blago za obleke, kot mi z nizkimi odpravninami. Zato, cenjeni kolegi, za sestanek pripravite vse gradovo, ki se tiče službene obleke.
lj Za v vojni oslepele vojake so nabrale učenke šentjakobske slov. osemraz-rednice v Ljubljani pri ročnem delu pod vodstvom gdčne, Marije Meškove 25 K.
lj Popravek. V včerajšnjem osmrtce?n naznanilu g. Elizabete Slana jo izostalo po neljubi pomoti ime g. L u c i j e Z i b e 1-n i k roj. Slana kot najstarejše hčere pokojnice.
lj Izgubila je revna vdova 66 kron denarja: tri bankovce po 20 kron, t.ri po 2 kroni, od »Balkana« do kavarne Krapš v Škofji ulick Pošteni najditelj naj odda denar proti nagradi v upravništvu našega, lista.
Deklaracija, Jugoslovanski k!ub in S. L S.
Jugoslovanskemu klubu so dospele sledeče izjave: 1. Poglavarstvo.opčine Badjjcvica, Hrvatska, zahtjeva u sjednici od 18, siečnja 1918, neka se sav naš narod, koli govori jed-nim jezikom, a zove se Slovenci, Hrvati i erbi, ujedini na temelju hrvatskega državnega prava ped habsburško-lorenskom kučom, Izasla-nik oblasti je smatrao ovaj zaključak neumjest-nim i protestirao i zabranio objelodarijer.js. — 2. Koroške žene in dekleta župnije_ Stcben pri Befeštanfu se navdušimo pridružujejo vrstam, ki se v smislu majn. deklaracije bore za lepšo bodočnost jugoslovanskega naroda, (294 podpisov.) — 3. Žene i djevojke Pazina u Istri s-tupaju u guste redosre jugoslovanskih žena, spremnih na svaku žrtvu za ljubljenu clomovi-nu i traže ujedmjenje hrvatskog, srpskog i slo-venskog narods. te sc pridružuju deklaraciji Jugoslovanskega kluba. (466 potpisa; po gd. Antici Kurelič.) — 4. Opčinski odbor Drensko-rebro okraj Kozje se izjavljuje za majniško deklaracijo in izreka zaupanje Jugoslovanskemu klubu, — 5. Občinski odbor v Godoviču, okr. Logatec, se soglasno izjavlja za majniško deklaracijo in izreka Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. — 6. Hrvatska čitacnica u Kainu jednoglasno usvaja i odobrava na svoioi glavncj skupštini obdržavanoj dneva 3. ožujka 1918 deklaraciju jugoslovanski zastupmka od 30. v. 1517 za ujedinjenje i slobodnu, demo-kratsku državna cjelinu našega jednoga naroda Hrvata, Srba i Slovenca, — 7. Občinski odbor v Kotu, okr, Konjice, se je v seji dne 3. marca 1913 soglasno izrekel za idejo jugoslovanske deklaracije. — 8. Upraviteljstvo opčine Gornjega Prlmorja, Gradac, pri svomu zboru 27. veljače 1918 tumačeči osječaje hrvatskega naroda ovc opčine jednoglasno je zaključilo, da se pridružuje deklaraciji 30. svib-nja 1917 Jugoslavenskog kluba, kao minimum nerodnih zahtjeva i zamolilo Jugoslavcnski klub nek ustraje u borbi za ostvaranje narodnih ideala. Načelnik P. Andrijaševič. — 9, Občinski odbor Št. Lovrenc pod. Pronziaom se je v svoji seji 8. februarja 1918 soglasno pridružil irjavi vseh slovenskih, strank za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kiuba.
Podpisani občinski odbor v Tolstem vrhu pri Guštnnin, zbran v svoji redni seji v nedeljo, dne 17. februarja 1918, izjavlja soglasno in odločno, da se pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917, glasom katere naj pridemo vsi Slovenci, od najskrajnejše meje v našem tužnem Korotanu do zadnjega Slovenca ob furlanski meji in na Ogrskem zajedno z našimi brati Hrvati in Srhi pod skupno streho samostojne države pod fiabsburšim žezlom. Kot najbolj trpeči del slovenske domovine prosimo še prav posebno Jugoslovanski klub, da nc odneha za las pri delu za uresničenje našega skupnega cilja. — Istočasno sc zahvaljuje prevzvišenemu gosp. knezoškofu ljubljanskemu dr. Ant. Bonavent. Jegliču za njegov odločni nastop za Jugoslavijo, s katerim je pokazal pravo pot tudi Slovencem Lzven njegove škofije. Hvaležno pozdravlja mimo prizadevanje sv. očcia Benedikta XV. in Njeg. Veličanstva cesarja Karla L z željo, da prinese angel mirti kmalu že dolgo
zaželjeno oljkino vejico vsem avstrijskim na« rodom.
Občinski odbor občine Stara Loka ie v seji dne 12. marca 1918 soglasno sklenil, da se pridruži deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30 maja 1917, Nadalie iskreno pozdravlja prizadevanje sv, očela Benedikta XV,, kakor tudi Njeg. Veličanstva ccsarja Karla I. za pravični in toliko zaželjeni mir in izreka Jugoslovanskemu klubu zahvalo za dosedanji odločni njegov nastop.
_ Občinski odbor mesta Raba v Dalmaciji se jc izjavil za jugoslovansko deklaracijo.
Za zedinjenie Jugoslovanov pod habsburškim žezlom so sc izrekle žene in dekleta župnHe S'ivnica, okraj Celje, (222 podpisov.)
Zavedne slovenske žene m dekleta občine Sinji vrb ob Ko-oi se z največjim veseljem in navdušenjem pridružujejo jugoslovanski deklaraciji ter izrekam Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. (Sledi 1"0 podpisov.)
Podpisane žene in dekleta iz Sožanc is-javljamo, da z navdušenjem pozdravljamo deklaracijo z dne 30. majnika 1917,' njena udej-stvitev je naš najvišji ideal. Rotimo naš Jugoslovanski klub, naj bo trden, neomahljiv v težkem boju za našo svobodo, naj se ne zgane ob butanju vnlov sovražnega morja, trden naj ostane, kakor je trdna naša kraška skala, in takrat, oj takrat bomo ginjene objemale me Kraševke svoje jugoslovanske scstricc, ker pod streho bomo hiše ene. Slava dr. Krekovemu spominu! Izdajalcem pa zaničevanje! (Sledi 331 podpisov.)
Podpisane Icre in dekleta vasi Dane, Qr-fek in Smarfe občih o Sežane se pridružujejo z navdušenjem mainiški deklaraciji Jugoslovanskega kluba ca Dunaju, Poslanccm kličemo, naj ne odnehajo od minimalne zahteve, ker imajo ves jugoslovanski narod za reboj. Živila Jugoslavra pod habsburškim žezlom! (Slede podpisi: Dane 86, Orlek 69, Šmarje 65.)
Za jugor!ovar«ko deklaracijo se z vsem navduŠTjem ir.javljamo možje, mhdenjčj, žene in dekleta iz fare GoriJe nad Kranjem. Izrekamo pooolno ziuprnje Jugoslovanskemu klubu in Slovenski Ljudski Stranki. Hvaležni in udani smo svojemu prcTv. vtadiki v Ljubljani. Želimo, da bi nam Vsemogočni po pri-?adevanju sv. očeta Benedikta XV. in n-išega ljubljenega cesarja Karla I. dni zopet mir, po katerem vsi hrepenimo. Jugoslsvlii pa kličemo z Gregorčičem: Ne bo nas več tuičin teptal, — Ne tlačil na*? krvavo, — Naš rod bo tu rfo-soodoval, — Naš jezik n->še pravo! — Pod streho našo f.uji rod — Naš gosi nam bo, a ne gc-ood. — Mi tu smo gospodarji. — In Bog in naši carj?! Podpisalo ie izjavo: 92 mož in mladeničem. 1""5 žen in dekM.l
V E?j51d na otoVu Krku je '.060 mož ia žena podpisilo jugoslovansko deklaracijo.
(Prebivalstvo Starega cirada v Dalmacij? se je izjavilo za deklaracijo.
rnfmm ifim WMMW
ser
nlm
Interpelacija posl. dr. Korošca, Piška in tovarišev na jr.sličnega ministra:
Leta 1914. so Slovence po Spodnjem Štajerskem kar v množicah zapirali. Obdolžili so jih različnih zločinov, ki so po vojaškem kazenskem zakoniku kaznive z srr>rt;o. V vseh slučajih so se izkazale ovadbe kot prostaško obrekovanje. Vsi so pričakovali, da bodo sedaj državna pravd-ništva in orožniki z en?ko vnemo nreisko-vali, če ni to zločin no § 200 d, z. Tu so pa oblasti odpovedale. Razgrnile so olašč pro-' tekcije nad nesramnimi lopovi in s tem težko kršile svojo uradno dolžnost.
Kakor že v eni preji
mterpelacii
omenjeno, ie odbor nemških nacdonalcev v Slovenski Bistrici sestavil ovadbo proti endotnemu odvetniku dr. Florijanu Ku-kovcu radi nekega baje veleizdajalskega oklica in jo dal podpisati nekemu Simonu Rahle, ki jc bil radi nekega orocesa jezen na. odvetnika, in izročil oblasti. Ovadba je bila seveda brez vsake podlage, kar se je takoj izkazalo. Sum zločina obrekovanja je bil na dlani. Vendar je državno pravd-ništvo v Mariboru izjavilo, da za to ni nobenega vzroka. Če bi zadevo preiskalo, bi prišla na dan vsa nemškoracijonalna klika v Slov. Bistrici, ki se je skrivala za Rah-letom.
Drug slučaj: Proti župniku v Poljča-nah, Alojziju Cdenšek so pristaši nemšker ga Volksrata vložili ovadbo, da je župnik leta 1912. v cerkvi zbiral za srbsko armado, da je z nekaterimi priiatelji koval zaroto proti državi in da je 27, in 28, julija 1914 ves dan na kolodvoru ščuval odhajajoče reaervnike, da ne smejo streljati na Srbe. Samoposebi umljivo se je vse to v preiskavr izkazalo kot drzna laž. Kljub temu so se orožniki s Pragarskega, posebno iz drugih intereplacij slabo znani Presker, trudili orožništvo v Poljčanah pregovoriti, naj aretira župnika. Ko je bila preiskava ustavljena, so vsi pričakovali, da bo državno pravdništvo nastopilo proti obre-kovalcem. Zaman, denuncijanti so v tej državi imuni; § 209 za državno pravdni-štvo v Mariboru ni, če gre za to, da se spravi Jugoslovane na vislice. Zločin § 20? 5e danes ni zastarel.
Vprašamo c, kr. justlčnega ministra'.
Ali je voljan dati vsem c, kr. državnim pravdnikom ultaz, da brezobzirno nastopijo proti vsem denuncijantom, ki so hoteli spraviti neljube osebe v zapor, da preiščejo, kdo se je skrival za njimi in da nesramne lopove, ki so največ pripomogli do velikanskih nasprotstev med narodi, ostro kaznujejo? Ali jc pripravljen nastopiti proti državnim pravdnikom in orožnikom, ki so proti nedolžnim Jugoslovanom postopali s pretirano vnemo, proti denuncijantom pa ne, ker so bili istega miiljenjn, in iih soraviti 7. našega ozemlja.
bjunoii 1.0, soaroa 1918.
Podpis*
Interpelacije Jugoslovanskega Kluba.
PRISTRANOST JAVNIH FUNKCIJO-NARJEV NA KOROŠKEM.
Posl. dr. Korošec in *ov. so vložili na domobranskega in justičnega ministra naslednjo interpelacijo:
Ko je tajni ukaz c. kr. deželne vlade na Koroškem pozval orožnike, naj pristašem jugoslovanske deklaracije z dne 30. maja 1917 delajo vse mogoče težave, je šel renegat orožnik Jakob Koch iz Do-brlevasi, slabo znan že izza preganjanja leta 1914., seveda s posebno vnemo na delo. Pri tem mu je pomagal znani denunci-jant trgovec Paar iz Globasnice, privan-drani individium,' ki smatra za svoj od Siidmarke plačani poklic, da škodi domačinom. Biv*""*" "jnika Franceta Čebulj je z obrekov~'~-i spravil ob službo in v dolgotrajen zapor. Kljub temu, da se je izkazala poDolna nedolžnost Čebulja, se ob-rekovalcu ni ničesar zgodilo, marveč je ostal informator oblasti. Znano je, da je marca 1915 javno (ored pričama Linhart in Vreček) psoval 17. pešpolk, da njegovi vojaki mečejo orožje proč in se udajajo; seveda se hujskaču ni ničesar zgodilo, čeprav bi v slučaju, če bi se kak Slovenec tako izrazil o nemškem polku, smatrali to kot zločin po § 65 a d. z. in bi proti njemu postopali po prekem sodu. Jakob Koch, ki bi kot orožnik v slovenskem kraju moral nastopiti taktno, demonstrativno občuje s tem splošno osovraženim denttnci-jantom.
Koch se je javno izrazil, da je Globas-nica »slovensko gnezdo«, prebivalce bi se moralo vse poslati na fronto! On pa sedi na varnem. Ali more tak orožnik še ostati v kraju? V njegovem delovanju podpira Kocha nek gotov Alojzij Dreo, renegat iz spodnje Štajerske, kateri pri c. kr. okrajnem sodišču igra kot funkcijonar državnega pravdništva glavno vlogo. Občinski tajnik Wutte mu je v javni seji občinskega sveta očital laž in ga pozval, naj ga toži radi razžaljenja časti, če ima čisto vest. Funkcijonar državnega pravdništva seveda ni vložil zasebne tožbe, vendar še danes opravlja častno mesto v varstvo »pravice«.
Vprašamo c. kr. ministra za deželno brambo in pravosodnega ministra: Kako moreta trpeti take razmere?
Dunaj, 9. marca 1918.
Podpisi.
PRISTRANSKE SODBE OKRAJNEGA GLAVARSTVA V VELIKOVCU.
Interpelacija posl. dr. Korošca in tov. na notranjega ministra:
Renegat in nemški nacionalec gostilničar Lesnak v Velikovcu, Iti je prikril 14 stotov žita, je bil obsojen na 20 K globe.
Slovenski kmetje, ki niso oddali predpisanih 50—60 kg žita, so bili brez nadalj-nih pozvedb obsojenih na 100 do 200 K kazni!
Renegat trgovec Čebul v Velikovcu je prikril 6 stotov ovsa. Kazen: 20 K.
Slovenec župan Kraiger iz Globasnice je na brezmesni dan, ko v Velikovcu ni bilo ničesar dobiti, jedel nekoliko mesa, ki ga je prinesel od doma. Kazen: 30 K.
Vprašamo c. kr. ministra notranjih zadev:
Ali razume ta jezik svojih podložnih? Ali razume zakaj ljudstvo nobenemu c. kr. uradniku na Koroškem več ne zaupa? Ali misli, da Slovenci ne čutijo, zakaj se ž njimi drugače postopa kot z renegati?
Dunaj, 12. marca 1918.
Podpisi.
Primorske novice.
p Odiranje stradafočega ljudstva v Istri, h Istre nam pišejo: Kruti Mažari nam ne dajo živil, kakor nam bi jih morali dajati. Zato se živila utihotapljajo z Ogrskega na Reko in od tam v Veprinac v Liburniji. Tja hodi lačno ljudstvo iz vse Istre in mora dati za vsak kilogram koruze in drugega žita 10 kron, torej za 100 kilogramov 1000 kron. Menda je to vendar znano c, kr. okrajnemu glavarstvu na Volos"kem. Zakaj ne i napravi konca temu odiranju bednega •utfstva? Tihotapci dobe žita kolikor ga hočejo, aprovizacija pa ne. Res čudne razmere! Kako je mogoče vtihotapiti toliko raznega žita iz Reke v Liburnijo? Tu mora delovati cela oderuška zveza. Ta neusahljiva zaloga obstoji v vsakovrstnem žitu in fižolu, med tem ko so centrale in aprovizacije prazne. Ta zaloga nam priča, da so še živila, ali v rokah oderuhov. Žalostno! Ako ima ta družba toliko živil, koliko bi jih lahko imela šele aprovizacija, ko bi pro-ducentom bolje plačevala poljske pridelke. Prav to je krivo, da producenti za njenim hrbtom prodajajo živila tistim, ki potem tako odirajo sestradano ljudstvo.
p Iz Istr«. Že od božiča ni bilo dežja. Ker tudi snega ni bilo, je nastala suša. No. v noči od 3. na 1 t. m. smo dobili bilo dežja. — Ljudstvo zelo strada. Apro-1 racija dobiva le malo tivll Edina brana
je kisla repa brez zabele. Kaj bo, ko bo zmanjkalo repe? Do prihodnje žetve bomo težko prebili. Ker ni sena, so ljudje še tisto živino, kar so jo imeli, večinoma prodali ali pobili. Poleg tega pa še prav pridno kradejo govejo živino, ovce in jan-ce. Ako bo šlo tako naprej, kmalu nc bo prav nič živine. Skoro ne mine noč, da ne bi ukradli tu vola, tam kravo, ovco ali jan-ca. Noči so v oblasti tatov. Delajo, kar hočejo. Oboroženi so od glave do peta, Ako jih kateri domačih tudi sliši, mora biti tiho, ako hoče ostati živ. Lepo mora čakati, da vzemo, kar hočejo. Vse to je oblastim dobro znano, a nobena se ne gane. Pa naj pokradejo vse, ljudstvo se bo moralo izseliti in potem ne bo več treba oblasti. Ukreniti bi se moralo kaj izrednega, da se napravi konec tem tatvinam.
p Kako se z begunci norča;ejo. Glede vrnitve beguncev so sc njihova prejšnja bivališča razdelila v tri skupine: A, B in C. V kraje skupine A so se morali povrniti do 31. marca. To se je večinoma že zgodilo in le malokateri se iz skupine A še nahaja v begunstvu. In glejte, ko se je to že zgodilo in so begunci prestali križev pot in se povrnili v svoje po divjaško opustošene hiše, jim »skrbna« vlada milostno in velikodušno dovoljuje, da se smejo "miti samo z dovoljenjem c. kr. okrajnega glavarstva sedanjega bivališča in da jim ni treba drugih dovoljenj. Nasprotno pa niso te ugodnosti pripoznali onim, katerim bi še kaj koristila in se še deloma nahajajo v begunstvu — večina jih je tudi že odšla — namreč onim iz skupine B. Čakajo pač, da se poprej vsi povrnejo, potem dobe tudi oni to ugodnost, ko bodo namreč že vsi doma. Zares skrbna in ljubezniva si avstrijska vlada!
p Iz goriških učiteljskih krogov. Kako sc učiteljski stan zapostavlja in zanemarja, to je že preveč. Od izbruha vojske sem so odredbe in ukazi na šol. vodstva kar deževali. Učitelj marljivo uči v šoli — celo v nevarnosti pred bombami in granatami — hodi o prostem času in brezolačno skrbno Dopisovat po občini, nabiraj z otroki robido, koprive, cunje, stare ponve, kotle itd,, agitiraj za vojno posojilo, nabiraj za »rdeči križ« itd. In če tega nisi storil, je že tu g. nadzornik z ukorom! In kako se plačuje učitelju za ves ta trud? Dočim vsak delavec in dninar, hlapec in dekla dobiva sedaj po trojno plačo, ima učitelj enake dohodke kakor pred vojno. Lani smo dobili vsaj beraške draginske doklade po 100, 200 K, letos pa niti vinarja — vsaj v goriškem okraju ne. Kako naj živimo, kako naj si preskrbimo vsaj obleko, obuvalo?
p Sv. Lucjia-Kobarid. Državna cesta od Sv. Lucije do Kobarida je za promet sploh neporabna. Vojna z Italijo traja že tretje leto, vsled tega je ostala ta cesta clo danes i.epopravljena, pozdravila jo je kvečjemu marsikaka granata. Na postaji Grahovo je aprovizacija za cel kobariški okraj, kdor ima konje, se brani voziti z izgovorom: »popravite nam poprej cesto, potem vam pripeljemo moko in drugo.« Kako važna je ta cesta, ve ie oni, ki pozna tamošnje razmere; zato prosimo naše državne in deželne poslance, da ukrenejo vse potrebno, naj se cesta čim preje popravi, da bo za promet sploh sposobna. Tudi je neobhodno potrebno, da se vpelje avtomobilska zveza, kajti blagovni kakor osebni promet dan za dnevom hitro raste, prometna sredstva pa se nasprotno vedno slabša. Tudi v tem oziru naprošamo naše gg. poslance, da napravijo primerne korake, — L. Fr.
OZ7ZZ
Z7CL-Z7CZ7C&
3KC
n
Da ustrežemo mnogim nanovo sc priglašajočim naročnikom »Slovenca« in ker marsikateri dosedanji naročnik še vedno pošilja zneske, ki ne odgovarjajo pravi, polni naročnini, navedemo cene si za posamezne časovne obroke: a) vsakdanja izdaja: po pošti za Avstro-Ogrsko monarhijo: 3-50K na mesec, 10-—K na četrt leta, 20-—K na pol leta, 40—-K na leto. Za Nemčijo velja »Slovenec« celoletno 45-—K, za vse druge države 50-— K. b) sobotna idaja velja: j	4-—K za pol leta,
j	8'—K za celo leto.
Naročnina se mora plačevati vedno naprej; na naročila brez naročnine se nc moremo ozirati. Znižane naročnine ne moremo dovoliti nikomur. — Kdor pošlje manj kot zgoraj navedeno, se mu zaračuna za krajšo dobo.
—irzjc.
n
h H
ID^era^ novice.
—	Kranjski pomožni odbor za obnovitev Goriške že deluje. Imel jc že tri seje. Pri zadrjji seji so bili navzoči zastopniki Zadružne zveze, Gospodarske zveze, Kmetijske družbe, finančnih in obrtnih podjetij. Sklenilo se je, da se osnujejo trije pododbori: 1. gospodarski ali poljedelski; 2. stavbni; 3. finančni. Gospodarski bo skušal skupaj spraviti kar največ orodja, najprej poljedelskega, a tudi kuhinjskega, posode, pohištva itd. Vse bo ljudem prav prišlo, ker mnogi ne bodo imeli prav ničesar v roke vzeti. To bo nakupoval, kjerkoli se bo dobilo, a tudi v dar sprejemal, če bo hotel kdo kaj podariti ali vsaj za nizko ceno prodati. Seveda bo treba to nabavljanje v podrobno organizirati, da se bo namen res dosegel. Skušal bo pa tudi, če bo mogoče, dobiti kje kaj semena in živine. To delo bosta prevzeli Gospodarska zveza in Kmetijska družba. Stavbni bo skrbel, da se dobi čimprej kolikor je mogoče stavbnega materijah, pred vsem lesa. Naj ga torej naši ljudje, kateri ga še kaj imajo, nikar ne prodajajo tujim, laškim prekupcem, če ga tudi kako krono dražje plačajo. Treba pa bo misliti tudi na nove opekarne in apnence, ker apno in opeka se ne dasta od daleč dova-žati. Finančni odsek bo podhga prvima dvema. Vsak denarni zavod naj presodi, s kakim kapitalom bi se mogel ccle velike akcije udeležiti. Denar bo varno naložen, saj bo zemlja oziroma poslopje dajalo za posojilo popolno poroštvo. — Poudarjalo se je, da je stvar nujna, da je škoda vsakega dneva, ki se zamudi, kajti delo na polju se je že pričelo in zemlja bi se morala v najkrajšem času obdelati. — Obeta se torej, da se bo zasnovala velika akcija v pomoč Goriški. Obenem pa se je naglašalo tudi, da pri vsej tej naši pomožni akciji, ki bo spričo groznega razdejanja in velikanskih potreb še vedno le majhna, da pri vsem tem ne smemo nekako resignirati na državno pomoč, da naj naši poslanci zastavijo vse moči v prilog Goriški ter vladi pokličejo v spomin njeno sveto dolžnost; in čc to nc pomaga, naj se gre do cesarskega prestola samega ter ondi razloži beda našega ljudstva. Kajti cesar, ki ima gotovo dobro voljo, najbrž ni poučen, kako se godi tistim, ki so zanj in državo prišli ob vse.
—	Dopusti freh najstarejših črr.ovoj-niških letnikov. Dunaj, 14. (K. u.) Cesar je včeraj izdal povelje, s katerim ukazuje, cla se pošljejo na dopust črnovojniški rojstni letniki 1367, 1868 in 1869, dalje v letih 1867, 1868 in 1869 rojen: pripadniki črnovojniških korporacij kakor tudi tiste osebe teh rojstnih letnikov, ki so prostovoljno vstopile v skupno vojsko, mornarico ali deželno brambo. Na dopust bodo šli leta 1867 rojeni: začetek 15. marca, končni rok 31. maj 1918, letnik 18GS: začetek 1. junija, končni rok 15. septembra, letnik 1869: začetek 16. septembra, končni rok 31. decembra 1918.
—■ Smrtna nesreča na lovu. Solastnik graščine Krupe, Anton Zurc, jc spremljal 11. marca 191S svojega gosta na ribji lov. Oba gospoda sta vzela puške s seboj zo. slučaj, če bi morda naletela na race. Med tem ko je gost lovil ribe, jc odšel g. Zurc pogledat, če ni v bližini rac. Pri prediranju skozi grmovje se mu je sprožila puška in strel je zadel g. Zurca v pljuča, tako da jc bil na mestu mrtev. Pokojni je kupil graščino šele pred 5. mesci. Star je bil 47 let, zapušča eno nedorastlo hčerko. Pokojni je bil blagega značaja.
—	Proslava 100 letnice rojstva hrvatskega pesnika Preradoviča se ne vrši, ker je oblast večji del programa črtala. Pripominjamo, cla vlada danes na Hrvatskem hrvatsko-srbska koalicija, pod katere okriljem se dogajajo take sramotne in hrvatski narod žaleče prepovedi.
—	Nerazumljiva brzojavka, Danes je naše uredništvo prejelo brzojavko z naslednjim besedilom: »Darilo valentum orareni nidmargensko alle gesundt grii-sze. — Jesenko, krgf. smobce.« Brzojavka je bila oddana 14. t. m. v Bodenu na Švedskem ob finski meji. Domnevamo, da jo je odposlal dr. Rok Jesenko, vračajoč se iz ruskega ujetništva. Prve štiri besede brzojavke so najbrže pokvarjena rodbinska imena, »nidmargensko« sta morda dve imeni.
—	Praznik sv. Jožefa zopet zapovedan praznik. Iz Rima je prišlo obvestilo, da jc praznik sv, Jožefa zapovedan piar nik tudi v škofijah, kjer je bil leta IViJ, odpravljen, Vsled tega sc mora torej praznik sv. Jožefa poslej v vseh teh škofijah zopet slovesno praznovati kot zapovedan praznik.
—	Cerkveno. Tridnevne duhovne vaje za može in mladeniče bode imel dr. Ant. Zdešar dne 16. do 19. marca v Idriji.
—	»Ich melde gchorsamst« deloma odpravljen. Armadno vrhovno po- eljstvo jc izdalo sledeči odlok: Neko višje poveljstvo je predlagalo, naj odpade pri poročilih moštva nemški nagovor »Ich melde gehorsamst«. Z ozirom na to se razglaša: Poročila na boilšču ood učinkom sovraž-
nega orožja, če se mu^i itd« rgj lahko po vejo, ne da se prično z »Ich melde gebor samst« v jeziku polka ali pa v materinščini. Za normalno službo pa to določilo ne velja, ker se mora od vsakega zahtevati »po pravu in pravici, da zna uvodne besede«. — O, kako čestitljiv je v resnici predpotopni ponemčevalni »cof« v naši skupni armadi. Brez »Ich melde gehorsamst« so bili hrvatski domobranci in čr-novojniki v vojnih poročilih neštetokra) pohvaljeni.
—	Iz Škocijana pri Mokrorogu se po roča: V Dobrnški vasi je umrl nenadome Anton Zaman, posestnik, načelnik tukaj' nje Kmetske Zveze, podpredsednik Katol, izobraževalnega društva, predsednik nadzorstva pri hranilnici, član cestnega odbora, namestnik pri okrajnem šolskem svetu v Krškem itd. Ves čas svojega življenja se je boril v prvih naših vrstah, bil je odločne katoliškega prepričanja in krščanskega mišljenja. Blag mu bodi spomin!
—	Čudna pošta. Iz selške doline naiti pišejo: Naša pošta že dva dni ne vozi. Žt v nedeljo 10. t. m. zvečer poštni voz nI drdral skozi selško dolino v Škof jo Loko V ponedeljek 11. t. m. jc šel ob nenavadnem času popoldne po naši dolini v Škofje Loko, odkoder pa nam ni pripeljal kakoi navadno v torek — 12. t. m. — pošte ia Škofje Loke, marveč se jc prazen vrnil ponedeljek ponoči. Od nedelje torej ne dobivamo in ne moremo naprej poslati nobenih pisem ne časnikov. Pravijo, da je temu krivo to, ker smo izgubili postiljona. Pa bi pridobili drugega ali pa poklicali postiljona, ki ie moral k vojakom, zopet domov! Tfl vendar ne gre, da bi bili brez vsega poštnega prometa sedaj, ko se vrše tako važni dogodki po svetu, o katerih — ker nam časniki ne prihajajo — ničesar ne vemo/ kakor, da bi bili pred svetom zaplankani
—	Dar. Mesto venca na krsto f Jan, Pribil ?e darovala rodbina Žan 15 kron zff oslepele vojake.
—	V prid kranjskega lolslnega dru« šJva za vojaške vdove in sirote so nadalje darovali: g. inženir O. I. Pukl, ravnatelj kolinske tovarne za kavine primesi, 1000 kron; Zigmund baron Springer 200 K; Neimenovani 150 K.
Barišie a dr. m«

Pošteno in zanesljivo DEKLE, ki jc vajeno samo-stojno voditi gospodinjstvo, želi službe pri kakem
gospodu duhovniku v mestu ali na deželi. — Pri. jezna ponudbo so prosi pi<-mcr.o na upravo »Slo* venca« rod Stav. 731.
3S>P- OPOZARJAM cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev
ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE
Prosim torej, kdor je stroj naročil ali se za istega
zanimal, da sc oglasi čim preje v trgovini
JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip ši. 7. Tovarniška zaloga Šivalnih strojev. 29$
Brez posebnega obvestila.
I	fl.
I
lj	Potrti neizmerne ž.ilosti naznanjamo
'•V	vsem prijateljem in znancem pretresu-
y	jočo vest, da ;e naša i-!renoljubljcna ne-
Sjj	vesta, sestra in teta, gospodična
| Mirni Gorjanc
y dne 14. t. m. po daljšem bolehaiiju, pre-! videna s tolažili sv. vere bogovdano prešli minula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši ▼ soboto, dne 16. marca 191 S. ob 6, uri popoldne iz hiše žalosti Pri brvi št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v župni cerkvi sv. ,Janc2a Krstnika v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 15. marca 1918.
Žalujoči ostali.
ES8J8KZS!!
"• 'a -rj^tv '


ela i
Vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ccm javimo, da je Bogu Vsemogočnemu v neskončni previdnosti dopadlo, poklicati k Sebi našo predobro, iskreno ljubljeno, nepozabno mater, staro mater in sestro
Mfrilo minit, rs!. Ofic
Izdihnila je svojo blago dsSo v četrtek, 15. t. m., ob 11. uri zvečer, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, v 78. letu svoje starosti.
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, 17. suSea, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Novi trg št. 12, na pokopališče na Žalah.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale t farni cerkvi.
Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Venci sc na željo pokojnice hvaležno odklanjajo.
V Kamniku, 14. sušca 1918.
Vekoslav, Valentin, Franjo, Ivan in Karo!,
sinovi.
Minka omož. Senica, hči. Alojzij Ogrinc, brat.

f
Potrti v neizmerni bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, danes, dne 14, marca, ob y,2. uri popoldne zapustila dolino solz in zmot naša nad vse ljubljena predobra mama, gospa
MM Pl A, raj. H
gostilničar!« In posestnica v Trbovljah.
K večnemu počitku jo bomo spremili v soboto, 16. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na novo pokopališče.
Sv. maše zaduiniee se bodo brale v larni cerkvi.
Prijatelji in znanci, ohranite predragi ranjki blag spomin.
Amalija Logar, roj. Plsviak, hči.
Ludvik in Robert Plavšak, sinova.
Trbovlje, dne 14. marca 1918.

Podružnice Slov. Straže na delo!
Prodnsta se 2 lepi mladi
papigi
(samec in samica) po nizki ceni. Poizve se: Gledališka ulica 10, 4. nadstr„ desno. 879
Proda se
hiša z vrtom
Pojasnila daje: Marija Bizjak, gostilna »Sokol«, Bos. Brod, Bosna.	877
Hrvatsko vino
la debelo, rdeče in belo, se more dobiti K 480—520 bekto. Vino prve vrste od 2 hekto višje se more poslati tudi na celi vagon. Vino ima 9—11 stopinj. Vprašanja na
A. GL6CKNER, OZALJ
kraj Karlovca.	870
Kčem brivskega pomočnika
fevent tudi pomočnico) proti mesečni plači 50 K, prostemu stanovanju in hrani. Ponudbe na F. Pet-kovnik, Hoigastein.	875
Zahvala.
Povodom svoje vrnitve v Dolenjo pri Korminu pozdravim vse prijatelje in znance ter se zahvaljujem javnim uradom, kakor si. c. kr. dež. vladi, mestnemu magistratu, policijskemu ravnateljstvu in okrajnemu glavarstvu za dobrohotnost in izkazane usluge ne le napram moji osebi, temveč tudi vsem onim beguncem, ki so po moji priprošnji bili usli-lani. — JOŽEF COLLARIG, Rimska cesta St. 11. IŠČEJO SE čedni, le dobro ohranjeni
pusti m ooBke
U trgovino z manufilrturniii blagom. — Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod štev. 786.
Parka
vajena boljšega likanja, SE SPREJME graščini Križ pri Kamniku.
tak.oj
Proda se večja množina domačega
žganja. t
Kje, pove iz prijaznosti uprava tega lista pod Stev, 880, ako znamka za odgovor.
ta popolno sarcostojno vodstvo se išče v trafiki, združeni s trgovino drobnarij, katera bi bila lepoga vedenja, strogo zanesljiva in poštena v vseh ozirih, z izključno večletnimi dobrimi spričevali. Starost 25—40 let; hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe »prejema ufrava »Slovenca« pod štev. 785, ako znamka za odgovor.
St. 2260.
EdikL
Oddaja ribarstva v zakup.
Ribarstva v Ižici. pričenši pri Igu, segajoč do Ljubljanice, potem v Iški in v Zali, pričenjajoč pri izviru Zale, segajoč do njenega izliva v Išfco, v tej pa do Tomišlja, oziroma kakor daleč je struga Iške pokrita z vodo, lasten ribarski revir turjaške graščine, se odda
dne 27. marca 1918, ob 10. uri dopoldne,
v uradni pisarni mestnega gospodarskega urada potom javne dražbe za dobo desetih let v zakup. Zakupni pogoji se lahko vpogledajo istotam ob navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski, dne	12. marca
1918.
K osem mesecev staremu otroku	sprejmem
proti dobri plači in oskrbi boljšo	850
Elza Sever, Ljubljana, Wol'ova ulica St. 12.
MLINAR ~mm
samostojen delavec, star 30 do 50 let, dobi dobro In trajno mesto s celo oskrbo v hiši. Pismene po nudbe je poslati na naslov: Brača pl. Dolanjski Sv. Jana pošta Jaška, Hrvatska.	800
V Gorici v sredini mesta se odda v najem stara in dobro idoča
HT gostilna
Hiša se event. tudi proda.
Pojasnila daje lastnik hiše Anton Jelenec, tovarnar, Dolenji Logatec.
čevljarske, mizarske, D I I I ključavničarske, kovaške I I U L ee sprejmo v r1 enovltev. Kje, pove uprava Slovenca pod Stev. 808, ako se priloži znamka za odgovor.'	808
STAREJŠI HLAPEC za oskrbovanje govedi in MLADENIČ za vožnjo z voli se
sprejmeta na večje posestvo. Prosta hrana in stanovanje ter plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 823.
nov gep*»lf
Proda se
za poljedelce po jako nizki ceni. Poizve se pri Franc Ravberju, Marije Terezije cesta Stev. 6, Ljubljana.	831
50 jajčkov onemu, ki oskrbi novoporočen. cema za takoj ali za majev termin stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz kuhinje in ene aH dveh sob. — Ponudbe sprejema uprava lista pod štev. 843.
Služba
of ara m
je razpisana v župniji Kotmaraves pri Celovcu.
Nastop takoj. Lastno stanovanje in posestvo.
IZGUBIL je vojak-invalid v četrtek na glavnem
kolodvoru listnico z vreMio bob li.
PoSteni najditelj na) jo odda proti nagradi na 859	državno policijo.
IZGUBIL se jc v nedeljo zvečer od kavarne »Mali Slon« do Sela 41
POVRŠNIK.
Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi g. Ant. Žagar, Selo 41.
Kuharica
na deželo, k večji družini, se išče. Plača mesečno 40 kron. Ponudbe: Jnlijana Valenčič, Trnovo na Kranjskem.
išče se prodajalka
zmožna obeh jezikov, katera je že službovala v knjigarni ali papirni trgovini, — Ponudbe na upravo ^Slovenca« pod Stev. 761.
KDO VE? kje se nahaja vojak Ivan Markun, zadnjič o Božiču pri c. in kr. strelskem bataljonu štev. 6. Sturmzug, skupina Grando, vojna pošla 466. — Poročilo naj se pošlje proti povračilu stroškov na Ivana Markun, Eskcrte-Kom. Kriegs-Gef„ Gais-horn, Gorenje Štajersko ali na dom: Pristava St. pošta Tržič, Gorenjsko.
Najboljše nadomestilo za dragi It'11 nezdravi ruski čaj in kavo LABO> !m. R nam daje novi, iz domačih
•r rastlin napravljeni aromalični, „— zdravi, okusni in naravni ZELIŠČNI ČAJ (trapistni čaj). En zavojček stane 50 vin. Po pošti se pošilja najmanj 10 zavojčkov. JOS. BERDAJS Ljubljana 4, Zeljarska ulica.
C
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bomhažastih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje
E. KOTZBEK V KRANJU.
Uljudno naznanjali) cenjenim damam v .Postojni in njeni okolici, da se s 17, marcem zopet otvori
sil
Mailand 201.
Trgovina bode odprta tri dni v tednu: nedelja, ponedeljek in torek.
S točno postrežbo sc še v nadalje priporoča
P. RECKNAGEL nasled.
MURI®
LJUBLJANA, nasproti glavne pošte.
Točijo se priznano dobra vina. Za seje, shode in zborovanja na razpolago velika separatna soba. Za mnogobrojni obisk se slavnemu občinstvu priporoča
velespoštovanjem
STANKO JESENKO.
sprejme takoi strofilna tovarna Samsa & Co. v LJubljani, Metelkova ulica Stev. 4. Prijaviti se je vsak popoldne od 4. do 5. uro.
NAČELSTVO BOVŠKE OKRAJNE POSOJILNICE
tč. v Modlingu pri Dunaju, naznanja, da bo
poslovalo od 15. marca t. 1, naprej v Logu pod Mangartom na Primorskem,
Načelnik A. A. Mlekuš.
Kdor namerava
3263
naj ga takoj ponudi tvrdki
J.POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
Prodaja
se po zmernih cenah v večji množini
milo Jeli", oslle, Wcrinntli-vino, lin^oarsKi mandolini in doiiro mifo za nranje
v večjih kosih pri tvrdki
A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 15.
Nad 1,000.000 mojih ročnih šivalnih šil
v rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vreč, plaht. — Važno za vojake. — Razprodajalcem popust. Cena kompl. šilu K 5.—, povzetni stroški posebej. Izvoz žrebljev, va-rovalcev podplatov in vojnih podplatov, P. E. Lachmann, Dunaj IX., Moscrgasse 3, odd. 181.
«>ini,ti,ifniniiniuimtilifimiiiatiiimiiiii«,mtitiifi,»t,iii>tii«.ii,(•■>,■■,,m,i i j Nadomestilno	i
toaletno milo I
parfumirano v elegantnih kartonih,	i
fino opremljeno ducat K 1440. K3T Trgovci večji popusti	l
Dobiva se pri tvrdki	;
MILAN HOCEVHR j
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškot Izkušen
organist m tajnik
želi s 1. majem t. 1. spremeniti službo. Zmožen j6 voditi samostojno tajništvo in večje pevske zbore. Priglasi na upravo »Slovenca« pod »Izurjen 802«.
Kupim zopet
»ml li niii mM
Šelak, orange ....	K	100 —	za ktf
Kafro v kosih ....	»	100-—	> »
Šelak, rubin ....		80-—	» »
Vinska kislina, kristal, •	»	62-—	» >
Gumi arab, prima . . .	»	40-—	» 3>
Raflia I. Majunka . t .		35-—	» »
Raffia 11. .... * .	'A	32-—	» »
2veplo v palicah . . .	:»	26-—	»
Boraks v kosih , . . .	>	25-—	» »
Salmijak v kosih . . .	y>	24 —	» »'
Gumi olibanum ....		16-—	» >
Soda bicarbonat . . .		3-60	» »
Smirkovo platno št. 0-6 .		1-—	za pole
Jurij Faludi, Budapest
V. Lipot-korut 12
Naslov za brzojavke: Indicator Budapest,
Ročni mlin za zdrob in moko l
Cena:
1. 155 K
2. vrsta 1151!
imžkr -tmš,
15 Ig
Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena js mlinu, in sicer najboljše vrste, 155 K, mlin nekoliko manj trpežne vrste 115 K. Zavijanje in poštnina računi se š« separatno za lastno ceno. Mlin prve vrste je izdelan iz najboljšega, trdega materijala in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. Moj ročni mlin izmeljc najfinejšo moko! — Stroj se naroča pri tvrdki
D. STUCIN Dunaj, XVIII. okraj, Hohnegasse štev. 4,
♦♦»♦♦♦♦tt
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi, ki sem jih dobila po li mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanja tas, za njih rast in negovanje, za ojačitev insšca, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjimoslvenjemdonajvišjestarošti.
mMMitim-ji ILonžiek po 20 in f5 ferok. obsemko
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornlce, kamor je naslavljati vsa naroČila.
Ustanovljeno 8. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
I
reilstrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
Dovoljuj® članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih poEic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojiia v 7V2, 15 ali 22>/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor ieli posojila, naj se obrne na pisarno vljubljanl, Kongresni trg St. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge In jih obrestuje po 4»/«®/«.
Društveno lastno premoŽenje znaSa koncem ieSa 1915 519.84S<40 kron. DeleZnlkov je blio koncem leta 1915 1924 slS.filS deioSi, ki reprezamtujajo jamstvene glavnica
aa 0,089.850 kron.
Stsfp
LJUDSKA POSOJ

i o « n S ,
~ . 4) n-H
S O"M "TO^V O >
«• 2 « o- _ - c S 5
> ti 2 = > « B cia
registrovana zadruga s neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 5t. 6, za frančiškansko cerkvijo spre- jj lj oj brez odbitka rentnega davka, katerega jema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po "P |4 |0 plačuje zavod sam za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po poŠti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu aH zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
io S S M
-lBffS
5.8.« So« o »»ta r pr < O K« *fl° — O KES O B o 3 PC „ B o
S? ? r I
SP