Katolški cerkveni list. .u Odgovor od I.aliinlc na ilopis oil Savliic. Lepa hvala Vam, častili (jospodje zale Sa-vinske doline, za Vaše koristne opomine Zgodnje Danice- Nr. 44 v rečeh, ki so za omiko Sloveu-cov, pa tudi za obliko cerkvene službe božje toljko potrebne, de njih naprava brez škode v resnici odlagati ni, saj kdor predolgo odlaga, po navadi clo zaTnudi. Veselo in pa prav radi Vašemu sklepu zastran ccrkvcniga petja roko podamo, Vam liočcnu pomoči koljkor premoremo: Vam pa tudi priporočimo vse spotike in opovere dobro prevdariti , de sc po sled nic ne poreče: „So začeli kopati — pa niso zamogli izpeljati, nc dokončati". Lehka jc lepa misel. pa delo težko. Milo je petje cerkveno po vsih Slovenskih krajih, kar nam tudi Nemci poterdijo; pa. žalihog! kajti jc tak razno in narazno, de dva soseda raznih far pogosto eno zapeti nc moreta, dokler veni dehantii na" eno pesni po dva, po tri razne napeve imajo, al j pa mnogotero potegujejo, ter se zgodi, de pri kakim shodi, kjer je iz več far ljudi. petje ze v pervi versti zastoji iu se nekako zamotii, kakor valovi bistriga potoka v vertanji. Kavno tako žalostno je, de pri mnogih farali cerkveno petje opeša, kakor hitro sc organist premeni, dokler vsaki svoje napeve goni, kojc so po njegovih mislih nar gorši. Ljudje jih niso vajeni, petje potihne, veselje ljudem pogasne in se težko kdaj obudi. Žalostna je tudi resnica, de organisti in cerkveni pevci mnogokrat pesnic skujejo, ki nimajo repa ne glave, ne mazila ne soli. in so clo tudi zoper sveto vero. Poznam še starega organista, ki je po svojim blodu pel: ..Sveta Trojica, prosi Koga za nas!" Pomagati lote j negodi imamo dvoje sredstvo. Pervo je lehko, pa le na pol pomaga: drugo je tezej , pa boljše, in zasluži modre prevdare. Cerkveno petje v eni lari čedno vtemeliti naj se navadne pesnic in njih napevi popišejo, lepo zvežejo iu kakor farne cerkve lastina dobro shranijo. Vsaki nov organist naj si jih prepise, same nav adne pesnic in napeve rabi. kojih so ljudje že vajeni, une pa opusti, kojih s seboj prinese, naj bi sc mu se toljko lepši dozdevale. Pogosto je to lc prazna svojo-glavna dozdeva. Ilomače znane pesnic naj bi tudi solei. posebno nedelski večkrat zapeli: kajti lepo njih se vnema cerkveno petje. \o\a pesni se pa nima zapeti brez dovuljenja duhovskega pastirja. Ta osredek je lelick in' bi hitro pomagal, tode le /a eno far o po samim. Tudi je mladim orgaiiistaiu, šolskim učile lam velika težava potrebna priprava, dokler se pri vsaki lari druge pojo. Ilrugi osredek veliko boljši in občnejši bi bila ..Cerkvena Pesmarica" za Slovensko sploh . al j za eno pa celo škofijo, kakor nam čestiti Saviuski (Gospodje svetujete. Take pesmarice bi sc imeli vsi organisti in cerkveni pevci prijeti in deržati. takih pesmaric bi si imela vsaka I ara, koljkor potreba omisliti. Pesnic tako osnovane bile bi vsim znane, jih lepo vajeni bi jih verni lehko veselo popi vali, eniga duha in scrca, čeravno mnogoterih far: in to tudi katoličanstvo terja. Pa kakor je lehko rečeno, bo težko, tezkostorjeno posebno sedajne dni velike svojnosti in svoje terme. Ze trikrat se jc Lavantinsko školijstvo lega važnega dela lotilo , pa tudi trikrat oncmagalo opovere iu napotke premagati, ki se tej lepi namembi ustavljajo. Ze'je pri 30 let, kar se je pervobart vsem šolskim iičitelani ukazalo svoje cerkvene pesmena-brati ter jih škofijstvu poslati. Ta ukaza se jc v poslednih petih letih zopet ponovila. Nabrali iu poslali so pesni, pa eni clo malo in toljko ko nič: drugi pa večidel že natisiienih, alj pa tako slabih, dc bi natisa škoda bilo. Le samo dva učitela in organista sta sc v tem deli slavno obnesla, kojihzberki cerkvenih pesmi so natisa vredni. Hočemo cerkveno pesmarico dobiti, imamona-tisnene pesme narprej posneti, katerih so nam častiti gospodje KI. Potočnik, L. Dolinar in vee drugih podali, drugi že nabrali, kakor častiti g. VI. Majar in priden zložitel Cclskega Kvangclja. Klaga imamo čez dovolj: pa težava jc ta, de ga rabitine znamo in tudi ne moremo. Stare že navadne pesnic , kojc so brez soli in brez ccrkvcniga duha, opovreči lehko ne moremo: in če jih popravimo, lc V Cetertik 1 L Listopada. zmešnjavo napravimo. To je perva težava; druga pa, de vsi kraji, če ravno slovenski, v enim duhi nc pojo. Korošci pojejo počasno na štiri gerla, kar se jim prav gladko zlega; okroglih napevov Majar>kih ne morejo krožiti in tudi nočejo. Krajuci počasne enoglasne popeve ljubijo, in tudi svoje posebne izreke imajo, p. solze namesto solzijo, solza namero solz itd., ko jih Majarci ne rabijo, štajarci radi naglo in enoglasno pojo; počasne koroške popevke jim ne vstrežejo. Tega so nam očc\idna priča : Pesme po Koroškim in S taja rs ki ni znane, od rajnega Matija Abacel na svetlo dane. Kavno velika težava jc ta, dc Slovenci Se-kovske škofije mnogo drugih besed in oblik imajo, ki niso v Lavantinskej in v Ljublanski škofii navadne: po tem so pri njih le pesme rajnega Leopolda Volkmera obrajtane, dokler se za lepe pesme Klaža Potočnika malokdo za mojega vedenja po Slovenskih goricah zmeni. Pesnic pa, ki gladko po jeziki ljudstva, in pa prav po domače ne teko, hitro vlilinejo: in če sc natisnejo, pa zaostanejo, kdo bo velike potniške natisa poplačal? •— Kilo bi dela veliko, potroškov še več, prida pa premalo. Te in take zaderžave jaz poznam, kako jih vge-niti pa neznani: ako mi jih, prijatelj dragi, Slovenci iskreni, odvalite, in gladek pot brez odloga naredite, z veseljem Vam roko podam in pomoči obljubim, koljkor premorem, dc bomo zalo cerkveno pesmarico osnovali, gladko skovali in ljubim Slo-vencam podali, ki toljko radi in toljko milo pojo, tode dc le samosvoje. Kralje! hočemo občino petje povzdigniti, sami narpoprej prav poprija/.nimo in po šolah vedinimo se. de nc bo vsak v svoj rog trobil, Korošec v svojega. K rajne v svojega, Majarc Lavantinskc škofije v svojega, Sekavec v svojega. Dokler štirje v nevbrane roge tulijo, soglasja ne bo kakor gani bilo. SoNki gospodje sc ne smejo na vsaki novi besedi spodtikati, svojih izrekov in oblik ne termo-glavno deržati iu vse drugo zaničvati. kar jim po glavi ni. Slovenski jezik živi, in dokler živi, se tudi s časom premeni iu omika. Pravi domorodec se za ene alj druge oblike ne bo kavsal, če so lc za drug«» bukve pesmiske alj molitviske pravega duha. Pozabiti pa tudi ne smemo, de se svojega jezika neprenehama učiti imamo; saj sc jezik nc i/uci, dokler živi. Komo po šolah naš drag mlade/ prav umikali, mladini jezik slovenski čedno olikah, po tem sc bojo sladke pesme od Klatomorja do Jadranskega, od Drave do Kulpc enoglasno popivale: in nikdo nam ne poreče : »Ta pesni ni naša". Stara resnica je. kojo sv. Jeronim pove, in si jo Slovenci buje od drugih narodov poskušamo: ..Male reči v zlogi rastejo: v razkolnosti velike razpadejo-. Torej prav iz živega serca s svetim A v gu-štiiiam želim nam in Vam: V potrebnih rečeh edinost. v posebnih prostost, v vseh paljubezn,ktera jc prave keršanskc zloge mati. Xa dan >v, Korlna, po mojih mislih nc Dra-gotina. Muli bratinMia iu enako«! i. Ilesanski. djako\ s k i in sreniski škof g. Jožef Jur.\j Sini«Miia\cr jc pri svojim slavnim v vodili, kimovca /a! govor imel do svoje cede. Od duha brat si v.i in enakosti \ n besedi med drugim takole govon : ..Karkoli sl> v umu duhu rt sničnigrt in dobri 'a, za človeško društvo in deržavno življenje koristniga in zveličavniga znajde, je iz naročja naše svete vere, in iz evangeljskiga zakonika vzeto; karkoli pa je v tem duhu lažnjiviga in napačniga, za društvo in deržavo nevamiga, je iz spuntane glave inspa-čeniga serca nekakih dandanašnjih učenikov peršlo. V čem je tedaj bratinstvo in enakost po veri ? Vera nas uči, de smo vsi brez razločka delo božjih rok; de smo vsi po podobi božji stvarjeni; de smo vsi z eno kervjo Sina božjiga odkupljeni, de smo vsi bratje Jezusovi in prebivališč svetiga Duha. Ta nauk jc sužnosti glavo stcrl, dokler gospodarju zapoveduje, de naj v svojim hlapcu brata Jezusoviga spoštuje; ta nauk je ženo, ki jc bila v starim svetu ko reč in zgolj orodje človeške mesenosti šteta, iz zatiravniga sužinstva osvobodil, dokler možu za-pove, de naj svojo ženo ko hčer Jezusove Matere, povišano in posvečeno z gospodnjo smertjo,spoštuje, in za tovaršico svojiga življenja šteje, kratko nikar pa nc za svojo sužnjo; ta nauk je porod, življenje in odrejenje otročica, ki je pred Jczusam bilo pogosto igrača roditeljske samovolje, postavil pod obrambo svetiga križa, in tako človeškimu društv u neizmerno dobroto skazal. Vera nam pravi, dc smo pred Kogani vsi enaki, dc na tehtnici sodbe božje nič ne odvaga ne čast, ne plcmcnšina, temveč edino dobre dela in čednosti keršanskc: v cerkvi božji ni med nami nikakoršniga razločka; vsak mora na obraz pasti pred darilnikam, na kterim se Gospod v podobi kruha in vina za grehe sveta daruje; vsak brez razločka mora globoko iz serca sklicati: Gospod! nisim vreilin, de greš pod mojo streho itd.; vsak, kdor želi pred Kogani opravičen biti, mora pred mašnikam na kolena pasti in svoje grehe objokati; nas vse ena zapoved pred Kogani veže; ravno tako svečenika fmašnika) in oznano-vavca besede božje, kakor poslu^avca; bogatina tako, kakor siromaka: cesarja in kralja tako, kakor podložnika. Mašnik prašan od cesarja: Kaj mi je storiti, de v večno življenje pridem? nič druziga odgovoriti nc sme, kakor poslednjimi! pro-staku: ..ako želiš v nebeško kraljestvo iti, spolnuj zapovedi itd,** Toliko nas uči vera in pamet o ti snovini (predmetu). Vzdignili so se panekakilaž-Ijivi učeniki, ki pravijo: Čemu razloček časti in versle (dostojanstva) med ljudmi, ako smo vsi bratje? odkod siromaštvo in bogastvo, ako smo vsi enaki ? odkod sile in nesreče, ko smo vsi vživati stvarjeni? De jo nerazmišljenost! de jo na-pakost! To je glas une kače, ki je v začetku rekla predstaršim našim: jejta od prepovedaniga sadu; llogu bota enaka. Preljubi! zmed neštevilnih zvezda, zmed lističev v logu in zern v pesku, ni nc ene zvezde so vsim enake drugi; ni nc eniga lističa so vsim cnaciga drugimu; ni nc eniga zema so vsim cnaciga drugimu. Ni jih na svetu dveh človekov, zmed kterih bi eden druzimu po licu in nravi, po duhu in sercu so vsim enak bil; tudi med angeli in angeli jc različje; milosti božje same, dc si od eniga in ravno tistiga sv. Duha izhajajo, so po nauku sv. Pavla apostelni mnogo-verstne. — Vsaka nar manjši koča mora imeti svojo glavo, ako ne misli razpasti; vsako naj manjši društvo mora imeti svoje postave, ako sc ne misli razdreti: to je v toliko res, dc po misli naj več-jiga rimskiga modrijana še društvo razbojnikov brez zapoved in poglavarstva ne more obstati; kako bi pa celo človcčansko društvo brez zakonit. lire/ glave iu poglavarstva zamnglo obstali? Sveto pismo primerja človeško društvo tc- les«, v kterim so razni udje, vsaki pa mora svojo dolžnost spolniti, de se telo ohrani, bolezni in pre-rane smerti obvarje". — „Kar se siromaštva in bogastva tiče, bo ubogih in bogatih, dokler bo sveta in veka. Večna resnica je nekdaj rekla: Siromakov hote vselej med seboj imeli, in med pervimi nasledniki Jezusovimi jc bilo tudi nekoliko bogatih. Ta neenakost se ne da na drugim potu kakor le na potu vere poravnati; keršanstvo namreč siromaku pravi: „ne obupaj, stvarnik nebes in zemlje, peršel na svet v človeški podobi, ni imel kam svoje glave položiti;" s čem manj imaš časniga blaga, s tem bolj glej v svetim Duhu obogateli, in uniga blaga si pridobiti, ki ima v večnosti svojo ceno; bogatinu pa pravi: dobro glej, bogastvo je velika nevarnost: ako svoje seree. "prebivališč sv. Duha, skrinjo blaga narediš: ako svojo dušo, z neizmerno ceno odkupljeno, v dnar zakoplje«, pogubljen si na vekomaj; samo on bo zveličan, ki blago ko zalogo božjo ima, ter ž njo siromakam pomaga, bolne tolaži, lačne nasitil je, nage oblači, ter si tako samiga Zveličana, posebniga prijatla siromakov in terpinov, nekako dolžnika stori. Kevšina in nadlega pa bo dotlc ter-pela, dokler bo zemlja pod prekletstvain greha stokala. — ljudje, kteri lažejo, de bi bilo mogoče, vse terpljenje pregnati iz tega sveta, kako de oni bolezni lic zatrd? kako de smerti ne ubijejo? Kristijan lake sanjarije zaničuje, ter sc terpeč s pogledam na kriz tolaži, in pa s prepričanjem: dc nič niso težave tega sveta proti uni slavi, ktera nas čaka na unini svetu, ako bomo verno po stopinjah Križaniga hodili44! — J. Seilajni oliftir katolike eerkve. XIII. Avstriansko cesarstvo. 14. Ogersko. (Dalje/) Ferdinand /. Janez Sigismund 'Aapulga. Soriniani. V miru bi imel Ferdinand I. zdaj Ogersko posesti, ali Zapolveva stranka, uied njimi sosebno minili Juri Martinuzzi, ki je hil tistikrat žc Vara-dinski škof, in Peter Petrovič, je iskala mladiga Janeza Sigismunda kral ja storiti. V I. 15II je peršel spet Suleinian s svojimi derhalmi, kakor de bi hotel mladimu Zapolvu pomagati; ali komaj so Turki terdnjavo Hudim posedli (vclk. serp. 1541 ), že je šel Suleinian sam v veliko cerkev Marije lli-vice in jo je v šambijo fniošcjo) Mohameda premenil. Vdova izahela z malim Zapol eni je mogla se v Sedniograško umakniti, le majficn del ogerske dežele je še ostal v Ferdinandovi oblasti in še od tega dela je on mogel Turkam na leto 110.000 cekinov dacije plačevati; večji del Ogerskiga pa je bil zdaj v rokah Suleimana. Na prošnje Jurja Martinuzzi, ki je hil od Ferdinanda I. perporočen vi. 1551 od papeža Julia III. tudi kardinal rimske cerkve postavljen,jc Izahela 27. vel. serpana 1551 v imenu svojiga sina vsi oblasti na Ogerskim se odpovedala in na Poljsko k svojimu bratu, kralju Sigismundu, šla. Ali tudi še zdaj ni bilo miru. Ferdinandov poveljnik Kastaldo je hudo natoleoval, de je škof Martinuzzi s Turki iu z Zapnlvcm zaslepljen, ga toži per Ferdinandu kakor nevarniga sovražnika, in dobi tako iz Dunaja povelje, ga s pota spraviti, preden se J'o njem deželi in kersaustvu škoda zgodi. Po tolovajsko so planili na kardinala v Alvincu od Kastalda poslani vojaki: Palavicini, Ferrari. Andrej Lopes, še 4 drugi Španci in ga grozovitno rebodli. Njegove zadne besede so bile: ..Bratje, aj sim storil? — Jezus Marija!*4 (J9. grudna 1551). Zgodovinarji niso enih misel, koliko je hil ta mož svoje nesreče kriv, ali pomniti je poznejši osoda njegovih morivcov, ki jih je bila v treh letih zadela. Antonio Ferrari, ki ga jc hil pervi \ gcrlo in v persi z mečem ranil, je umeri v Aleksandru na višalah kakor hudodelnik; Palavicini, ki mu je bil glavo preklal, jc zgubil desno roko v boji s Turki, kte ri so ga vjeli in s šibami tepli. Mornio je bil obglavljen, Skaramuzza v vojaškim puntu razsekan; Kampezio na lovu od divjiga prešiča raztergali; Mcrkada jc zgubil v pretepu desno roko. V teli nepokojih je pa kriva vera če dalje bolj rastla. jskof Martinuzzi jc sicer ojstre kazni žugal tem, ki bojo od vere odpadli; ali drugi oskerb-nik Zapolvevc stranke, Peter Petrovič, je bil sam Luteran in je krivo vero po vsi moči podpiral. Kako so s c Luterani proti katolčanam obnašali, pokaže ta pergodha: V Velikim Varadinu je gospa klečala pred podobo Svetnikovo iu molila; kar pride Iuteranski cerkovnik k nji, iu jo za uho udari. Hil je zato sicer živ sožgan, ali to ni nič /.dalo. - -Na Sedniograško je bil v tem času peršel Janez lloiiter iz Hazclna, kjer jc študiral. Itojen vl\ron-stadtu, je iskal svoje rojake premotiti, kar mu je toliko po sreči šlo, de v I. 1542 v Kronstadtu in po vsi deželi Hurceu (jutrovi strani Scdmograškiga) ni bilo druge vere zunaj luteranske. Ilonter je bil učen in zgovoren mož, je prestavil Lutmvc i»uk\e iz nemškiga v madžarski jezik . napravil v Kronstadtu tiskarnico, in kar on ni mogel opravili, sta mu pomagala šc dva pastorja Matija Klar in Val. Vagner. Umeri je I. 1541). Na svetvanje Petroviča je bila Izahela. ki je hila zopet na Sedniograško peršla, v I. 1552 Iuteranski veri prostost podelila, iu zdaj ni bilo druziga viditi, kakor zaničevanje katolške duhovšine, ropanje cerkva iu tolika razujzdanost in vedna preklinja, de se je sam sultan Suleinian. akoravno uevernik, nad tem grozil. Pisal je kraljici Izahcli, „dc naj nikar ne terpi preiiarcjauja in zmešnjave v ..veri, ker to ho nji iu deželi le nesrečo perm slo; ..de naj ima pred očmi morije, punte in černc vojaške, ki jih je nesrečna Lutrova kriva vera na ..Nemškim storila, iu dc nje on ne ho več podpiral, ..ampak de ho njen sovražnik, ce nove vere ne ..ustavi in stare katolške vere ne poterdi". -- Izahela se je tega razumniga ukazila turškiga sultana ustrašila, preklicala je prostost protestaniovske vere, ali bilo je prepozno — odpad od vere in zmešnjava po deželi jc le rastla. Ile hi si pač to pergodbo k sercu vzeli tisti, — ki v čisto katolški deželi gibanje protestantizma tako radi vidijo! Toliko jc bilo krivovereov na Ogerskim in na Sedniograškim, ile so že zamogli zbore sinode obhajati. Dokler je Luter živel, so od njega svete prejemali; ko je bil pa ta pomočnik satanov v I. 1510 umeri, so sc njegovi učenci razpcrli; Martin Kaleiiiauči, Matija llevai, Peter Mel in veliko druzih krivoverskih učenikov se je poprijelo Kalvinstva, ktero ima šc manj keršanskiga kakor Lutcranstvo. Prepiranje je ziiiiraj rastlo. zadnjič so se razdvojili krivoverci v dva oddelka: "gerski Nemci so ostali per svojim rojaku Lutru. Madžara m pa je Kalviiistvo bolj dišalo. Zato >c se današnji dan na Ogerskim luteranska \cra imenuj-: \cmet-hit. to je nemška vera, kalvinska Mag\ ar- je v govorih ljudstvo podpihoval. Korar Rostagni je bil liit, madžarska vera, katolčani pa imenujejo svojo pred sodnijo perve stopnje poklican. Ker se je temu vero lbo Fcric,a- »»vojsk. v,ad'ja vse pcrpr.v- .. , , . .. . .. Ija. de bo cerkveno in samostansko premoženje sčasama A v s t r ij a n s k a s I c z i a. \ mestu lesen, kjer na HC yiIa Tako lj(, kakor kato,;ki ,a,nik 0{l0mill «.k»l, ImIHI ljudi prebiva, sta dva gimnaz.a ( latinske kato|>ka ycra nt||a,a |)j(j vcru llcržllvc zafo ,, sole,. eden za katolčane m eden za protestante. I o- kyc|H| prenioienjo deržavno premoženje. - Kaljariškiga zdaj ,o luteranske ,n k.lvmske srenje v Mezi. vsako nad;kofa< k(cri je v papcžcVll .lanova„jc brez vsih šeg, leto nekoliko denarjev dodajat, mogle de so te nj.h kj M<| Hjccr I|afanko >polnovafi> iti 8mc, , H„ svc(i ot0 šole obstati zamogle: - z muusterskim ukazan, od wr£||(l jp|. jf| o|>jc|| |C|> bn(j hvaji|. y p ^ II p. m. so protc-tantjc dolžnost, svoje latinske >ole I)iffa ;a s k(crim jc ict. M.efo rnkxe yaro_ podpirat, opro-tciu. Ic sole bojo torej zdaj po drug, ya, kj j(|| j(. o,j|a>t< kJerj I|o|||}|||> „cl||ltvo ,(i |a,„n poti svoje^ohranjei.jc imele; meude bo deržava /.a-nje HOVra;tV() dn f.crkvc (|an na llan |(0vikiati, z nojrami >kci »ta. taptala. Tako Ijubezniivo in serčno obnašanje je silno >ar ni f.Saarlonis». I ukaj ie umeri človek ka- . „ ' ri.r.. i, . • .. , . ,. ...... ... tolažbo v scrcc nad-kola vlilo, ki zdai na otoku svetiga tol-ke vere. ki tudi v svoji bolezni od spovedi iii sprave ,„,.„, • <.„.«: „ . i i. m r ... ....,,, ....... Jerneja prebaa. — svet, oce so po do vsih skolov po- z Hog.... n, m c ved,t, hotel, /a tega voljo jc katolška M|a||jn| /Wa /a .fcufc jn rcdoync <|uhovnc duhov sin. nazi.aiula, dc do zadnj.ga terdovr.tn, mer- ma, M u>kot.itfa |c(a popolnama n(,pustike v polu lc more b,t, po segah katolške cerkve pokopan dob; sve|. Jefa delj|j kfwo ^ ^ Ravo| ^^ - m dc ga torej masmk na pokopal.se ne bo spre- prckucij v ,iimiI imct| ni mnglo. iml. Al, sorodnik. ... znanci s tem nezadovoljni, so sc ,, Lofldona. Krivoversk duhoven sc jc 89. ki- oberinli k protestansk.m pastorjem, de bi on, ranjega n|oyca y kato,.ko eerkcv vcrni|; v LondoilU NCje e. k grobu spremili: tudi t,h je eden rekel, de ne gre. obcrni, |Jfi , ud sentjanževiga društva v Kambridgu; Drug. pa - pastor ,z Malmedi-a - jc merliča do Mai|ard , ud drll;tva HVete Trojice v Oksfordu, se jc v grob. spremil m tam tudi pr.d.gval, m v tej pnd.g. je |>ari7U y perkri mt- S(l| jcja katu|-.aI,a na|< __ on po širokim .» dolgim katoUko vero zmerjal, grajal. Vi )Iavnej. kar seje Maklavrin, Morajski in Roški dekan, j. pomanjkanje ljubezni, ten.oto, praznovero sploh vse. y kalo|;ko cc|.key ven|.|; 0f, jc yj Auhovtn ,kot,ko kar zamore kdo hudiga reci, octal! lako delajo tisti. (.crkvc ki je (o M|,ri| _ Mcd |em k(J ^ /a k« s, ime evangclskih kristjanov perlastujejo! du;ne lc krivovcr,kih an,ie.;kih vojakov (lobro II an.u. Katolški duhoven, k. »na službo per ka- Hkerl)i> kat(,,-ki yojaki y ,ej reii (|o 7.anemarjajo. tolcanih. kteri so med l-rankobrodam inllanavo v sred. (;os4po,ke Ho na vse za to storjene perzadeva.ija doslej protestantov tu »n tam naseljen,. p,se. de n. tam v vcdno 0(Jff0V0ri|c, dc za to denarja nimajo. V Kat a mu, verskih zadevah nic boljs,, kakor per divjakih. Igra. Mr veiil|| vojaškim mestu, je 15.il l katolških vojakov kletev, pijanost.. presestv., nečistost v vsaki podobi in :tlO lestantje tukaj m.najokar nobene sramozljivosti. in ven- ^ohlinarjev za razširjenje cerkvice dati. še sklad med der se evangebsehe imenujejo. ,11. \ hI. Ii. p. m/) y„jakj H(> (ipovcra,e. Tirjati sc ve de katolčani nemo- Dunaj. Kako žalostno se tukaj godi. priča na- rrjo; tako iav„a„jt. se pa vender tudi nc spodobi, slednja pergodba : Trije tatovi, po t(» let stari, so stali pred sodbo. Sodnik vpraša eniga. ktere vere je, in sl ši odgovor: r Nobene-. Drugi tat se nekoliko pomiš- Jlarila JRa ra^f, lil M JOlin rja g. Ur, ljuje in pra\ i : ker-anske. — Vsi dunajski časniki (sam IgffllltPja Hliolllclicrja. oesterr. Korrespondent ne) so t oblasti in rokah Judov, in torej sc ni čuditi, de je že mladost tolikanj ra/.ujz- F°P'ej • • • j.'d. 17 kr. dana iu neverna. Naša duhovšina si veliko perzadene, tz llistriske fare v Ilohinji: ali kaj pomaga njen trud . če izobraženi gospodje tako Andrej Sod ija..............1 — ., žalostne zglede zaničvanja cerkve d.jajo! Le malokdaj Lenka Siljajz................I r — »i jc v idili takih per veliki službi božji, (flest. Vlksfrd.) Mina Stare..............1 „ — Dunaj. Prečastiti gospod korar Franc Zenner so Zefa Markiceii .... — „ lil ,, ?a gcncralvikarja v Dunajski škofii izvoljeni in bodo Franca Markiccti ... ... — ,, 10 v čez nekej tasa v škofa posvečeni. Mina Šn.vcl.........— 30 ., (ialicia. Naši rutenski kmetje ni-o sicer vee v Matevž Znidar........— 45 zvezi s svojimi poprejšnimi grunti.imi gospodi, so pa Matija Rozman .... ... — ,,23 ,, toliko veči sužmki Judov. Per Judu ima tukaj kmet Jožef .Icnsko.........— ., 23 ., zastavljeno: pozimi poljsko oroilje in vozove, po leti pa Simen I-kra.........-- ., 25 ., k«»/.uh in sni. Jud daje kmetu krompirjevo žganje drago Meta lteznik.........— „ 20 na upanje, zapiše pijačo večkrat po dvakrat, in šteje Drugi fantje in dekleta..... 3 .. 51 zraven tudi obresti od tega, kar kmet per njem za pije, Nedclske šolarce v Srednji vasi v Ilohinji 2 „ 38 od goldinarja krajcar na teden. Verh tega mora kmet Prezimen.......... 2 r — ,, -c ob sabotah Judu zastonj kuriti, dreva sekati, luč Skupej. 147 gld. 25 k r. trebiti ali pota delati. | Oest. Vlksfrnd.) ' I/. I.askiga. Piemontcška vladija še vedno cerkvi (Ipomba. Hukvice. v kterih je popotvanjc našiga proti. Pred nekoliko dnevi so uboziga kapuc inarja pred slavniga rojaka, čast. gosp. Dr. Ignacja Knoblehcrja po S'»db.» vlekli, ker je verne v cerkvi oporni,tal. za Tu- belim Nilu popisano in iz njegovih rokopisov posiictood rin-kiga nadškofa moliti. V Dometu so očeta Piola-ta g. I)r. V. Kluna. so v nemškim jeziku že na svitlimin v jec.» vt-rgli. ker so si nekteri prekucncži ztnislili. ile se pri Igu. blagorodnim Kleinmajcrjfl po 15 kr. prodajajo. Odgovorni vrednik i vi zaloznik: Janez Kr. Pot/ucar. — Natiskar: Jožef Blaznih v Ljubljani.