176. številha. f Ljubljani, v torek 9. avgusta I9Z1. LIV. leto L0¥ENSKI Iznafa vrnAk dan popoldni, fenriMil uitlli ta »malki. fnse. atl: Prostor 1 mlm X 54 mlm za male oglase do 27 mlm višine l K, od 30 mlm višine dalje kupčljski In uradni oglasi 1 mlm K 2*—, notiee, poslano, preklici, izjave m reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zen'tne ponudbe, vsaka beseda K 2*—, Pri večjih naročilih popust VpraiVinjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. Cpravnistvo „Slov. Nsrcrta" in „Narodna TIskarna" Hnatloaa ulica i i. S, pri tU ć no. — Telo! o a št 304. Slo*•»■ki Naroi* w«l|« v Liabl|ani in pm poitt i v Jnaonlavilli celoletno naprej plačan . K 300 — polletno....... M 150"— 3 mesečno......„ 75*— l - ....... 25- V lBOiomnttoi celoletno......K 480 — polletno ....... „240 — 3 mesečno......., 120*— .......40 - Pri morebitnem povišanju se ima daljša n.iročnlna doplačati. Novi naro.-nilci nai pošljejo v prvič naročnino iredno P° nakaznici. Na samo pismen* naročila brez oosiatve denai a se ue moremo ozirali. Urtdnlatvo MSlov. Naroda" Snaflova ulica it S, I. nadsiropic Teiofon štev. 24. Dopiae »prejema le podpisano in zadostno frankovane. W0f Rokoplaov ne vrača, HBUč Posamezna Števila velia Y2Q K Poifnlna platana v gotovih. Sfasiouanisba uredba in stanouanlshl pravilnik — reforme potrebna! Zakonodajni odbor bo predle* dal številne uredbe in naredbe, koje so bile razglašene pred sprejet* jem ustave. Tudi uredba o stanova* njih in najemninah je bila izdana tik pred ustavo. On? ;ma določila, katera globoko pese >#v življe* nje. Vsebuje določba, vatere usta* navijajo za gotove stanove v drža* vi izjemen položaj. Spomnimo le na določila člena 24., katera so trgo« vini silno nevarna in ju izpostavi j a* jo vsakočasni možnosti oblastvenih šikan. Industrija, obrt in trgovina potrebujejo miru in reda. Nikdar niso odklanjale izpolnjevanja dr* žavljanskih dolžnosti, voljno so no« sile bremena, ali utemeljena mora* jo biti v zakonu. Najvažnejše go* spodarske panoge ne morejo spre* jeti »pravnega« položaja, v kate* rem so njih interesi lahko igrača v rokah raznih kompetenc. Trgovina, denarni zavodi, industrija in obrt je baš dovolj okusila, kaj pomeni a* jo razne izjemne naredbe. Indu* stri j a in trgovina se je v resnici od* dahnila, ko je novi kraljevi namesti nik g. Ivan Hribar tako lepo pouda* ril potrebo, da je treba spoštovati tudi v politični upravi zakone. Čas je, da tudi v Sloveniji prenehajo eksperimenti Kupčijski sloji žele, da je napočila doba, ko se bo mo* goče zanesti na varnost, veljavo in spoštovanje zakonov. V zvezi z državno stanovanj* sko uredbo je bil za Slovenijo iz* dan poseben pravilnik. V »Slov. Narodu« z dne 12. julija smo že čitali jako stvarne opazke k temu pravilniku, ki je v sedanji obliki nevzdržljiv. Tudi mi smo mnenja, da so določila člena 1. v nasprotju z davčnim zakonom, da je člen 10. v odločnem nasprotju z ustavo in da so nedopustna določila člena 23. glede na ustavo. Prečkajte člene 3. in 4. pravilnika, pa premislite malo. Videli boste, kakšne vsote bo plačevati za opravljene sobe v podnajemu. Tiste stranke, ki imajo vsled svojih večjih dohodkov dra* ge najemnine, so precej na var* nem, da se jih prisili k oddaji sobe v podna jem. Kdo bo plačal take vsote? Rakor gre člen I. preko davčnih predpisov in uničuje vsako zaupnost in tajnost pri davkih, ta* ko člen 9. seveda v nasprotju z ustavo, katero smo demokrati e najbolj branili, omogoča brskanje po stanovanjih potom nadzornikov in najbrž še nadzornic. Preberite si člen 23. pravilnika, pa ga vzemite resno, potem pa pomislite prav se* daj, ko začne študentovska sezona, kam pridete s takimi določili o pre* seljevanju in doseljevanju. Kakšen uradniški aparat bo potreben sta* novanjskim oblastvom, ako bodo hotela vršiti res svoj delokrog, ka* kor ga očrtava pravilnik. Ali res nimamo drugega posla za uradnike kakor da bo cela množica uradni* štva nadzirala, vodila in gnjavila prebivalstvo, katero je izvzemši stanovalce v novih hišah pravza* prav v celoti kasernirano. Kjer je obilno predpisov in določil, je tudi sto prilik za neenakomerno posto* panje. Ali so razmere danes take, da se ni bati zlorab? Ali je treba toliko novih zapeljivih prilik? Pravilnik, kateri je po neki an= keti čudovito brzo izšel v tisku, prinaša tudi nova določila o tem. kakšna prava imajo stranke glede obsega stanovanj. V »Slov. Naro* du« je nekdo dobro označil ta dolo* čila kot taka, ki vedejo v razmere, kakor so bile pri Mormoncih. Mož žena, sin imajo pravico le do dveh sob, torej ne vsak do ene. Posel po poselskem redu ima pa pravico do lastne sobe. Ali gospodje pri de* želni vladi in poveri eništvih slad* kega spomina niso nikdar ničesar čitali o stanovanjski higijeni. Pro* sim, berite abecednike o tej mate* riji, ki jih pišejo socijalistični pisa* telji na Nemškem! Ljubljana in slovenska mesta nai postanejo kra< ji, katerih se bo vsak bal. Če se sta* novanjski obseg strankam tako utesni, kam boste dejali dijake. Kdo bo sploh še mogel koga vzeti gostoljubno pod streho? Pohištvo naj se požge? Tudi v Zagrebu so iz? dali Pravilnik. (Nar. Novine 136.) Obsežen je in gre v detajl. V tem pravilniku bi za nas našli vse polno pametnih stvari. Morda bi kdo preštudiral § 2. hrvatskega pravilni* ka, ki povsem umestno opozarja glede povišanja gotovih najemnin, da predstavljajo le maksimum. Ko? liko nepotrebnih prepirov bi bilo 1. avgusta v Ljubljani, da bi se bilo v tem pogledu kaj predpisalo glede na preveliko lakomnost. Tudi za= grebški pravilnik ima v § 14. dolo? čila o neobhodno potrebnem obsc= gu stanovanj in se postavlja na kul* turno človeško stališče, na stališče pameti in razuma. V Zagrebu niso pozabili, da je za človeka stano* vanje pri vseh kulturnih narodih nekaj svetega, ker je zadnje zaveti-šče. Pri nas so postavili seveda brez vsake postavne podlage za vodilo, da sme samec s svojim gospodinj* stvom imeti le eno sobo, družine brez otrok ali z enim otrokom dve sobi. Hrvatski pravilnik ima taka*le določila (§ 14.): »Kao neophodno potreba sta* na, koja ne računajoči nusprostori* je, ima se svakom slučaju ostati prosta od prisilnog iznajmljenja, ustanovljuje se: a) za neženjene. neudate, razstavljene, bez vlasti* tog kučanstva sa jednom do dviie stanbene postorije, b) za osobe pod a), koje vode vlastito kučanstvo kao i oženiene bez djece sa dvije do tri sobe, c) za obitelj s djecom sa tri do četiri sobe, a ako ima od* rasle dece obojeg spola, tad sa 4 do 5 soba, d) za udovca (udovico) sa djecom sa 2 do 3 sobe, a ako ima odraslu djecu obojeg spola, tada 3 do 4 soba. (NB. Vrhu tega pride še za gotove osebe pravica do sobe za delo!) Primerjajte sedaj ljubljanski pravilnik s temi določili — sram nas je! Gospod kraljevi namestnik, re= site nas posledic nepromišljenih »zakonodajalcev«. Izbrišite kultur no sramoto, katero so nam vsi!iii brez pravice glede stanovanjskega vprašanja. Srbi, Srbila In mL Verske dolžnosti izpolnili jo srbski seljak s tem, da hodi v nedeljo in praznik k službi božji in enkrat v letu k prečiščenju; drugače pride s svojim seljačkim popom v dot i ko le, kadar ga potrebuje pri verskih obredih, krstu, poroki in pogrebu. Seljački popi so sami seljaki, ki obdelujejo svojo zemljo za lastno poirebo. Kolikor imajo preveč, oddajajo seljaku v najem. S politiko v cerkvi ee popje ne bavijo in tako tudi ne privatno, ker imajo v prvi vrsti skrb za svojo družino in cerkev. Moralna vzgoja leži v narodu samem. Dečko, dokler se ne oženi, no sme puMti. in ker se oženi tako mlad, v narodu obče nezakonskih otrok ne poznajo. Da so Srbk;nje kot devojke nedosegljive, je že znana stvar. Domača obrt pri seljaku se izvršuje kakor pri pradedih. Po mestih se pač že opaža modernizacija, tudi s pomočjo električnega toka. Natančnejše si hočemo ogledati izdelovanje preprog (tepi-hov) v solinskih hišah v Pirotu. V principa ie stvar zelo enostavna, a vendar je to hi^na obrt. ki se ie že mali otroci privadijo in lakorekoc z njo odrastejo. Opazil sem. da se z isto obrtjo bavijo tudi tam stalno naseljeni cigani. V to svrho se uporablja popolno bela volna, ki se opere in na strojih nnifi-neiše razčošo; barvar ji da potrebne boje — 8 do 10 vrst Prej se pa volna sprede. V vsem Pirotu so vidi ženske, ki sede ali sprehajajoč volno predejo. Pri hišah, kjer izdelujejo preproge, je poldrag meter širok pođstrešček za to, tako da je izdelovanje tudi v slabem vremenu mogoče. Preproga je na obeh straneh enaka; večinoma je polje škrlatasto ali črešnj^" vo rdeče z raznimi figurami, venci, gir-landami i. dr., a bordura črna. bela. zelena, mešana. Harmonija barv je v obče okusna, a mislim, da bi se dalo še po-polniti. V vsej Srbiji so pirotske preproge zelo razširjene; v normalnih fa-sih je stala taka preprosra krog l.M) di-nnrjev. danes stane 4000 dinr.rjev, kar ~_____-i---'i---»"Trrr: JlL1J, .." " JZZ' ~ 1____'... J i1 - jo razumno, ker treba za izdelovanje take preproge dela 5 žensk za 3 tedne. V istem razmerju sta se volna in barvanj • podražila; izdelek jo izredno trpežen in stanoviten v barvah. Šege, navade in običaji. V južni Srbiji so se običaji iz starih časov se ohranili zaradi tega. ker so jih morali skrivati pred Turki; raja se ni smela svobodno veseliti, poroka, svatba, krst, vse se ie vršilo ponoči pri zagrnjenih oknih. Pop je pri?el ponoči v hišo in je tam izvršil svoje obrede ter ostal kot gost. To je običajno š« danes. £e vsi današnji običaji pričajo, da se je ženska kakor nevesta nekako kupila. Ko se starši med sel«oi pogode, sledi prihodnjo nedeljo popoldn? >izpiU ali zaroka. K njej so povabljeni znanci, potem tarešina, kum in deva (vojaci. Pop nride v hišo in zaročena vpričo vseh vpraša, se li želita vzeti; naro jo mala gostija in igranka (ples). Vsi prisotni darujejo nekaj m :lesa neve-ti. v kojej hiši se vedno izpit vrši. V cerkvi se zaročenca trikrat okličeta. Preko tedna gre domačin z dvema, možema k nevesti in plača očetu 20 dinarjev, zato da nevesta vsem trem vsakemu po eno nogavico. Drugič gre v poee'ku svatbo zopet tja domačin s 40 ljudmi, k'er jih po.To^te z vinom, rakijo in pojedino (zakolje se prase"). Oče ženinov plača po premoženju, največ s 3—5 stokronskimi zlatniki. Nevesta obdari zopet vse goste z nogavicami, za katere plačajo po 10 dinarjev, a za ženina da: košuljo, spodnje hlače, pas, kano ali rokavice. Proti večeru čredo vsi domov. Prihodnji dan pridejo zopet tia z 80 do 100 ljudi in takrat se svatba prav za prav prične. Najprej jih pogoste, n-vto gredo k poroki. Po poroki gredo svatje na žonin dom. kjer se do večera, čeprav pozimi, na Tirostem igra kolo; po ve cerji. ki traja do 12. aH 2. ponoči, odvede starešina ženina na svoj dom; devo jka spava sama prvič, v ženi novi hiši. Tretji dan zjutraj gre 50 do 80 gostov k starešinu, k:er se zo^et ves dan goste in igrajo kolo. Na vcTer se kot poslednje kolo za novoporoJenca jgra šareno kol<», kjer prvič skupaj plešeta in se p<> k< 1 a pod as ta sp.*;t. Gost! pa svatbo nadaljujejo v niši do-ma Sinovi. Ko se prihodnje jutro novoporofce* na žena prebudi, jo že pričakuje ženska komisija, obstoječa iz matere ženina in vseh drugih žensk v lii'-:. Nato napravi ženinova mati medeno rakije in jM>go*ti z njo in kolači domače ljudi. V nekaterih selili se je še ohranila navada, da fc nevstina košulja Da okras PO ih no-siiiti in b svileno ruto pokrita prines« k nevestini materi, katera nosile* — 4 f.'into — pogosti z rakijo. Dote se vobče ne daje, izjeme *e lo posebno bogati gazde, ki dajo po 1 do 2 tisočaka dinarjev. Nevesta prhi"-" s sel oj le osebno perilo, in to po i množenju, 4 do 12 tornadov vsakega in nekaj novih oblek. Kesnieoljuh. Jffig&BsE&ulia. u. V Melifc ivi knjizi so na kratko oziracv« ne tudi nekatere Kucoslovenske nereda« skupine, ki >e odlikujejo s kakršnimikoli posebnostmi, n. pr. Ciči v Istri in na Krasu; Bunjevci v Bački, ki nočejo birs iKi Srni niti Hrvatje, Sokcl V Baranfl ta Bački ter v Slavoniji, Kra^ovini ▼ Bfc-natu, S op i (ali Torlakl) V Srbiji ttr Makedonci. Kakšne etnografske poaebat iastnosti naj bi imeli nasi Dolenjci, nI razumljivo. .Morda pa bi semkaj spadali Rlb-□ičanje in Kočevci? — Tu bi bilo vsekakor treba večje temeljitosti ter Se zlasti fotografij. Vobče si želimo v II. izdaji to knfl-SO marsikje popolnjeno ter opremljeno r. zemljevidi in ilustracijam!, ki so nelrozfbn«. Naše narodne manjšine tvorijo NemeL Madžari. Slovaki, Rumunl. AromunJ al! Kucovlahi Čiribirci, Clrcarji aH Vlahi). Italijani. Grki, Albanci, Turki, 2idje In Ciianl. Albanci (ali Arnavrl ali Arbanasi) so večinoma živinorejci in pastirji ter v neznatni meri poljedelci. Po veri so ve-člnoma muslimanski, deloma pravoslavni in katoliški. Albanci severno reke Skumbije se Imennja-jo Oegi in so v marsičem slični ćmoiror-cem; plemeni Malisorov in Mirdltov sta katoliki; južno škarobije žive Toskl pod Krškim vplivom. Muslimanski Albanci so bili vedno močna opora turškeca režima tar so agresivni sovražniki krščanskega prebivalstva. Vobče so leno, tolova:sko. rav-at-no. neznačajno ljudstvo, napram ob!a«tTo» nedisciplinirano, ki bi rado JiveJo le od ropanja. Albanske roparske tolpee, zvane fra-čaki, napadajo podnevi vasi. pobijajo ljudi ter odvajajo živino in osebe, ki Jih lipulC«-jo le za odkupnino. Ker žive v neprtatopnfh gorah, jim je teško priti do liveza. Mnof% se kot gosenice. A zaslužili bi, da »e *lh-ker so kulturi nepristopni ter trajna opaznost državi, iztrebi in Izžene iz FTvrop*. Roparski narod spada v Azijo! Turki so dveh vrst: leni, nefcu^tnraa" Jarnkj in trezni in delavni Konjari. 2)dm tvorijo takisto dve skupini: nemški askena- Alfonz Daudet: 36 Tartarin na plai*****! Roman. Prevel dr. Ivo Šorli. Ko so imeli stezo srečno za seboj, so pri; Sli do snežišča, ki je bilo precej položno, zato pa brezkončno. Plezali so že čez uro časa, ko je začela rdeča črta visoko, silno visoko tam gori nad njihovimi glavami označati greben — prvi znak, da se bliža dan. Kot pravi južniak ki sovraži mrak, je Tartarin takoj veselo zapel. Zadaj je kar na sredi pretrgal njegov apev. »Tiho, tiho!« — je vzkliknil Inebit in s koncem svojega cepina pokazal na pretečo vrsto ogromnih, majajočih se ledenih stolpov ki so se jim gugali tudi temelji, da je bilo treba le najmanšega stresljaja, pa bi se zvali nav* zdol. Toda Taraskonec je preveč dobro vedel kaj naj si misli: moža bosta pravila svoje dov* tipe lahko komu drugemu. In iz vsega grla je povzel znova. Vodnika, ki sta spoznala, da je pri trdov* ratnem pevcu vsaka beseda zaman, sta napra* vila dolg ovinek, da se izogneta nevarnim stol* pičeni; toda že sta se morala ustaviti pred sil* no razpoklino, ki jo je na temnozelenih stenah V globini razsvetli »vala prva sl^ot^a dnevna luč. Čez ta prepad je vodil samo takozvani »sneženi most!, ki pa je bil tako tenak in šibak, da se je že pod prvim korakom zdrobil v vrtinec belega prahu in potegnil s seboj tudi prvega vodnika in Tartarina. Oba sta ob visela na vrvi in je moral vzdr* žari vso težo Rudolf Kaufmann, zadnii vodnik S svojo silno hribovsko močio se je opiral na svoj globoko v led zapičeni cepin: toda če je bil dovolj močan, da ju je pridržal nad žrelom, toliko ni bil, da bi ju bil mogel potegniti nazaj. Predaleč od prepada, da bi videl, kaj se dogaja v niem, je čepel na robu. napenjal mišice in stiskal zobe. Tartarin, ki ga je bil padec močno pretres sel, in mu je še sneg začepil oči, je brcal nekaj časa z rokami in nogami kot polomljen možic ki ga vlačijo otroci za vrvico; potem ko ga jc vrv spet nategnila, je visel z nosom tik pred to ledeno steno, ki se je pod njegovim dihom še bolj svetila, nad brezdnom kakor kak rtu dar, ko popravlja cevi pri dvigalu. Nad sabo je videl bledeti nebo in ugašati zvezde, pod sabo v mračne sence se izgubljajočo se glo* belj, iz katere je vela mrzla sapa. No, že se je bil otresel svoje prve zbe£a< nosti, in spet miren in dobre volje je zaklical: »Ojla, vi očka Kaufmann tam gori, ne pu^ stite naju splesniti tu doli«! Zdi se mi da jc nekoliko prepiha in ta vražja vrv naju tudi malo preveč pritiska!« Bilo je že bolje, če Kaufman ni odgovar* jal: treba H pui bilo samo usta odpreti, pa bi zgubil še zadnjo svojo moč. Toda tu je zakrit čal od spodaj Inebnit: »Gospod, gospod, vaš cepin! .. « Zakaj njegov je bil pri padcu zletel v nrcnad. A ko se je naposled in radi velike razdalie med ni i: ma vendar posrečilo, da je dospel cepin iz Tartarinovih rok v njegove, je hribovec takoj začel ž njim sekati luknje v steno, da bi si po niih z rokami in nogami pomagal navzeor. Ko je imela vrv nositi zdaj samo polo* vico teže, je začel Rudolf Kaufmann s prera* čunjenim naporom in brezkončno oprez* nostjo vleči predsednika proti sebi. In res se je njegova taraskonska kana kmalu prikazala čez rob. Tudi Inebnit je bil naposled na var? nem. Gorjanca sta se pozdravila prisrčno, a kratko, kakor je po velikih nevarnostih navada tem malobesednim ljudem. In vendar sta bila zelo razburjena in sta se vsa tresla od napora. Tartarin jima je mo* ral ponuditi svojo čutaro, da sta si s krepkim požirkom umirila klecajoče noge. On sam pa je bil videti ves veder in miren in bijoč peto ob peto ter poskakujoč sem in tja je začel presenečenima vodnikoma v brk prepevati. — Brav... brav. Francoze ... je rekel Kaufmann in ga porini j al po ramenu; Tarta,-rin pa s svojim prisrčnim smehom*: — Poredneža! Kaj sta mislila, da tudi jaz verjamem na vajine »nevarnosti«? Vodnika vsekakor od svojih mladih nog šc nista videla takega planinca..• Napravili so se spet dalje. Morali so po sproti izsekanih stopnicah preplezati šo otfTO« men leden zid od šestih do osmih metrov vi* šine, kar jc bilo zelo zamudno. Mož iz Taraskona je začutil, kako rmđlo pešajo njegove moči pod tem žarečim soln* cem. ki ga je odbijala vsa neusmiljeno bel« pokrajina in ki ga je prenašal tem težje, ker so bili njegovi naočniki ostali v prepadu. Kmalu so ga obšle tudi še strašne slabo* sti. Lotila sc ga jc gorska bolezen, ki se jav! na isti način kakor morska. Do smrti truden s prazno glavo in kleo** jočimi nogami se je zapotekal kakor da bi bil pijan. Vodnika sta ga morala kakor včeraj prijeti vsak od ene strani pod pazduho, ga podpirati in porivati do vrha ledenega zidu. Odtod do vrha je bilo komaj še sto me* trov; toda čeprav je bil sneg tu še trd in M ni udiral in čeprav je bila pot lažja, ta zadnji del jih je stal glede na neprestano rastočo trudnost in slabost P. P. D. naravnost nevec; jetnega časa. Naenkrat sta ga vodnika izpustila, zavi* htela svoje klobuke in iz vsega grla ravr>ka. la. Na vrhu! Ta točka v brezmadežnem prostoru, ta be< la, nekoliko zaokrožena kopica jc bila višek, za ubogega Tartarina pa konec prečudne oma^ me, v kateri je taval že celo uro, kakor da ga nosi mesec. 2 stran »SLOVENSKI NAKOD-, anc 9. avgusta stev. 176 zi in Španski sefardim (ŠpanjoliV. Prvi se bavijo s trgovino in podjetji, drticrf tudi s težaškimi posli; oboji so pridni. Relativno oajveč Židov je v Vojvodini (1.6%), v Medjimurju, Slavoniji, Zagrebu, Beogradu in Bitolju. Cigani žive zlasti po južni Srbiji, kjer tvorijo po mestih svoje dele (mahale) ter se bavijo največ s kovaštvom. Nekaj jiu je muslimanske, veČina pa pravoslavne vere. Mnogo jih govori le še srbski ali turški. V severni Srbiji se bavijo Cigani z lesno obrtjo; mnogo je med njimi dobrih muzikantov. V Bosni so Cigani deloma tudi krščanske vere. Tudi Ciganje se že stalno nastanjajo; menda večina pa je še danes nomadska, potujoča iz kraja v kraj. Zanimivo je, kar pripoveduje Melik o gostoti prebivalstva v Jugoslaviji. Najgo- ' šteje je ljudstvo naseljeno po Vojvodini (po 70 ljudi na km*); nato prihaja Slovenija (65.7), Hrvatska s Slavonijo (62.7), severna Srbija 60.3, Dalmacija 48.8, Bosna in Hercegovina le 37.7, južna Srbija celo le 37.3 in naposled gorata, pusta Črna gora 24.2 prebivalcev na km*. V vsej državi prihaja poprečno na km8 50.8 ljudi, kar je vzpričo plodnosti naše zemlje res malo. Za naraščaj je torej v Jugoslaviji še dovelj prostora. Najgosteje naseljeni predeli Slovenije so Ljubljanska I Celjska kotlina, mnogi deli vzhodne Štajerske, zlasti brežiško-krška ravan, okolica Rogatca, Maribora, Ptuja, Ljutomera ter južno Prckmurje. Najredke-1e so naseljeni visoki alpski predeli in kraške planote, kjer ne pride niti en človek na km*. Dalje je velezanimivo poglavje o tipih juooslovenskih selišč. Najvišje leže vasi v Crni gori (1400—1500 m), v Srbiji (do 1200 m), pri nas vse pod 1000 m visoko. Glede ustroja in lege vasi podaja Melik več tipov, a ne vseh. In tudi tu si želimo karakterističnih Ilustracij, tlorisov i. dr. Poglavje o narodnih gospodarskih razmerah obsega 92 str, skoraj polovico knjige, a vendar še premalo. Preglednost tega poglavja bo znal pisatelj brez dvoma izboljšati In obseg popolniti. Glede Makedonije mu bo dobro služila Izvrstna Fr. Tuća-nova knjiga »Po Makedoniji« (Hrvatska tiskarn, 1921.) Jugoslavija je agrarna država. V Sloveniji se peča s po'jedelstvom do 65p/*>. v Hrvatski in Slavoniji do 82%. v Dalmaciji 83%, v severni Srbiji celo 84% in v Bosni in Hercegovini kar 86% prebivalstva. Posestno stanje v državi še ni urejeno ter tvori glavni cilj agrarne reforme V Sloveniji imamo še fevdalna veleposestva, fi-dejkomise, v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini takisto, povsod v rokah tujcev, v Bosni in Hercegovini so kmetje še čivčije, pod-ložniki muslimanskih begov in ag, kakor v južni Srbiji, po Dalmaciji pa so Še koloni po laškem vzorcu. Glede prehrane je značilno, da se Slovenija, severozahodna Hrvatska in Vojvodina hranijo predvsem z govejim mesom, ostali deli pa predvsem z ovčjim: Slovenija uživa malo koruze, a tem več pšenice, ajde, prosa in rži ter zlasti krompirja, medtem ko se preživljajo južni kraji s so-čivjem fn koruzo. Vina izvaža največ Dalmacija. V živinoreji prekaša Jugoslavija večino evropskih držav. Največjo relativno množino konj izkazujejo Hrvatska. Slavonija (zlasti SrenO in Vojvodina; ju/ni kraji imajo obolico oslov in mezgov. Govedo je v Sloveniji odlično po lepih in velikih pasmah. Najboljše govedo pa imata najsevernejši del Srbije in bosanska Posavina. Po Istri, Dalmaciji, Hercegovini, Cmi gori in Po nekod v južni Srbiji sta silno razširjeni ovca in koza. Svinjereja jo najbolj razvita po severni Srbiji (Podunavje), v moravski dolini in po Sumadiji; dalje po Slavoniji, Vojvodini in Sloveniji. V primeri z drugimi drŽavami je Jugoslavija glede konjereje na 7., glede govedoreje na 6., v svinjereji na 3., glede reje ovac pa na 2. mestu (Bolgarija je prva!) Jugoslavija je izrazita gozdna država (32%). Vrednost gozdov brez črne gore in Južne Srbije se ceni v izmeri 7 mil. ha na okroglo 8.5 milijard kron predvojne veljave, a vrednost letnega prirastka na 224 milijonov K. Ako se izvozi le 30% prirastka, bi dajalo okroglo 80 milijonov kron. Največji gozdni kompleksi so v jugozahodnih in severovzhodnih pogorjih severne Srbije ter v jugovzhodnih in južnih pegorjih južne Srbije (bukev, hrast, jelka, bor smreka). Najbogatejša gozdna dežela pa je Bosna, kjer je največ visokega gozda; za Bosno prihajajo takoj Slovenija, Hrvatska in Slavonija. Najbolj rudnati naši deželi sta Srbija in Bosna, nato prihaja Slovenija. Srbija ima zlato, srebro, svinec, cink, baker, antimon, arsen, železo, mangan, krom, žveplo, premog itd. Bosna ima zlato, srebro, svinec, baker, antimon, arsen, železo, mangan, krom, premog, sol, petrolej i. dr. Tako so skoraj vse naše krajine bogate rud, ki se bodo šele v bodoče racionalno in moderno eksploatirale. Imamo petrolejske Izvore, marmor, mineralne vire in terme, obilico vodnih sil I. dr., kar vse bo treba šele izkoristiti. Imamo dalje kovinsko Industrijo, tekstilno obrt, industrijalno mlinarstvo, strojarsko in usnjarsko, mesno konservirno, pi-vovarniško, žganjevsko, špiritno, sladkorno, tobačno, lesno, oglarsko, pletarsko, lončarsko, opekarsko, kemično, vžigališko in še marsikatero obrt. Za vse so podani vsi materijalni in moralni pogoji. Tako se razvije brez dvoma tudi jugoslovanska industrija v dosedanjih in novih strokah v svobodni Jugoslaviji, hkratu pa se razvijeta promet in obrt. ko se pomnoži in izboljša gostota železniškega omrežja, ko se bolje zvežemo z morjem, ko^se izboljša in razširi rečnoplovni sistem in ko se zgrade po raznih krajih boljše ceste. Ko zavladajo zopet normalne razmere in se popravijo neizmerne poškodbe vojne dobe. ko se dvigne tranzitna trgovina ter se pravilno uredita izvoz in uvoz, se Jugoslaviji odpre kot agrarni, živinorejski, gozdov in rudnin bogati državi sijajna bodočnost. Melikova knjiga podaja na 282. str. naravnost ogromno gradiva. Pisatelj je moral predelati celo biblijoteko in očividno je, da je izkoristil najboljše, najmodernejše vire. Navaja jih deloma pod črto. Želeli bi, da v bodoče navede vse avtorje in dela, ker bi bilo njih poznanje koristno tudi čitateljem za specijalni študij posameznih strok. Želimo pa tudi, da opremi pisatelj II. izdajo svoje »Jugoslavije« tudi še z natančnim registrom, ker sedanja »Vsebina« praktičnemu, brzemu uporabljanju ne zadošča. Melikovo »Jugoslavijo« torej prav toplo priporočamo šolam in vsem inteli-gentom. M. M. Foliticsfg m$ti = Ministri na oddihu. Minister za socialno politiko dr. Kukovec in minister za šume in rude dr. Krizman sta odšla na kratke počitnice. Minister za trgovino dr. Spaho in dr. Iirasnica pa odideta v Brčko v Bosni, kjer bosta priredila nekoliko zborovanj. = Ureditev plač duhovnikom. Narodni skupščini se predloži v kratkem zakonski načrt o ureditvi sistematično urejenih plač za duhovnike. Tozadevni zakonski načrt ie izdelalo ministrstvo za vere. Ta načrt se uzakoni na eni prvih skupščinskih sej. = Obtožba proti Radoslavovu. »Novo vreme« javlja, da bo konec meseca avgusta izKotovljena obtožnica proti bivšemu bol?:, min. predsedniku Radoslavovu. Začetkom sept. se bo sestavilo v tej stvari posebno državno sodišče. = Razpuščene bolniške blagajne. Poverjeništvo za socialno skrbstvo v Zagrebu ie 6. avgusta razpustilo ravnateljstvo okrožne blagajne v Zagrebu in ravnateljstvo deželne blagajne za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ker v v zmislu zakona o zaščiti države v nobenem samoupravnem organu ne smejo biti komunisti. — »Hrvatske« tožbe. Pod tem naslovom prinaša osiieški >Jugv iz peresa urednika članek, ki pravi: Neki dol hrvatskega časništva prinaša dan na dan iavkanja o tom. da hočejo Srbi nad Hrvati neko herremoniio, ki se najbolje očituje v tem, da so Srbi na vseh odličnejših položajih. Za prepričanega Jugoslovana bi to, če bi bilo resnično, ne pomenilo hegemonije, ker v narodu ene in iste krvi in istega jezika hegemonije sploh ne more biti. Gre le za vprašanje osebnega zaupanja. Ako vlada zaupanja vrednih oseb v nekem delu hrvatsko inteligence ni našla, jih ie pač morala poiskati drugje >Jaz kot Hrvat in uradnik morom tudi sam konstatirati, dr? se v dober del našega ?i-novništva ne more imeti ziurpnnjs. To Je žalostna resnica, ki se ne da zanikati. Vlada bi naravnost grešila, Se bi tega no videla. Dovolj jo razlogov, da se v del naše inteligence nima zaupanja. Dokler se naša država ne reši separatistov, dokler bo v naši državi napram nioj neiskrenih nudi in dok f,r bodo noreli is Hrvatsko ustvarjati Tr-{':>;!'-• ir •" j'» bi i i tudi zapostavljanja naše čfnovniške inteligence, ki rr»fi z onimi, ki delujejo z vsakim korakom na našem razedinjenju.« Ta mAalfc 4a Tjovadal ^dlrritrk lrm» Itak vemo Slovenci in Srbi v ue^ih Hrvatih že davno. — Medzavezniška komisija v Sofiji. > Državni vestnik«: objavlja zakon o delu z medzavezniškimi komisijami, ki se glasi: 1. Po členu 1:30 neuillyske mirovne pogodbe se ustanovi v Sofiji medzavezniška komisija za ureditev obvez, ki jih je Bolgarska z navedeno pogodbo prevzela. Bolgarska imenuje svojega komisarja, ki jo bo zastopal v tej komisiji in katerega bodo pozvali na posvetovanje, kadar bo komisija smatrala to za potrebno. Ta komisar ne bo imel pravice glasovanja. 2. Pri tem komisarju so bo osnoval komisar i jat, v katerem bo centralizirano vse ono, kar se tiče izpolnitve mirovne pogodbe. S tem se ne krši pravo medza-vezniške komisije, ki sme po neuillvski pogodbi z vsemi bolgarskimi oblastmi občevati direktno. 3. Vsa Bolgarska oblastva so dolžna pokoravati se sklepom in odredbam medzavezniške komisije glede jamstva za pravice, ki jih mirovna pogodba dajo njenim članom, zastopnikom in agentom. 4. Izpiski o dohodkih in izdatkih, katero bo bolgarska vlada v smislu točke 3 odst. 7 mirovne pogodbe odstopila medzavezniški komisiji, se bodo naknadno potrdili po odredbah komisije. Neodvisno od drugih dohodkov se bodo v teh izpiskih zbrali tudi vsi dohodki obstoječh koncesij in monopolov. 5. Način, kako bo medzavezniška komisija vršila kontrolo, se bo odločil s posebno odredbo. 6. Soglasno s členom 131 neuillvske pogodbe bo Bolgarska vlada predvidevala vse zakone in ukaze, b katerimi se bo zagotovila popolna izpolnitev VIT. poglavja mirovne pogodbe. 7. Bolgarska vlada bo predsedniku komisije vedno nakazovala potrebne vsote za izdatke komisije. — Velevlasti, zveza narodov naj pomagajo! Komu? Češkim Nemcem. Zakaj? Cemu? Proti komu? Kajpada proti č. s. republikanski vladi. „Neue Freie Presse* prinaša nesramne dopise iz Prage. Neki X (strahopetec se ni upal podpisati!) piše, da se je osnovala č. s. republika proti volji velikega merodajnega dela, če ne večine prebivalstva." Nemcem piše X se daje vsako uro občutiti, da žive v sovražni tuji državi, in vsak č. s. uradnik smatra za svojo dolžnost, dokazovati Nemcem da so podaniki, ki ne smejo uporabljati nem. materinščine. Nem. volilec mora v češ. občini, nem. obrtniki morajo irusti **a£js^. u|i«e uoain če& imena, uradi imajo ČeS. napisne deske, na kolodvorih so postajna imena in vozni listki češčini, poštni pečati so češki, sodišča sprejemajo le češ. vloge, občin, in držav, uradi uradujejo in dopisujejo le Češko — strašno, strasno! Jezikovni zakon č. s. republike z dne 29. febr. 1920. ne zatajuje docela le načel demokratske pravne enakosti, nego bije mednarodnemu pravu v obraz. C- s. vlada je obljubila, da bo nem. Cehom, ki jih je 3 in pol milijona, p/avična, in le zato so se nemški Cehi odrekli narodni samoodločbi. C. s. vlada pa tepta svoj obet in lomi odločbe senžermenskega miru. Neprestano zatiranje Nemcev, Madžarov in Poljakov, ki so jim Čehi šolstvo de-cimirali^ pa je izzvalo obup. Nezadovoljnost se širi jadrno. Nevarnost je, da nastane zaradi tega nov svetovni požar! Zato velevlasti, Zveza narodov, pomagajte, sicer bo prekasno! Takole piše .Neue Freie Presse" in je ni prav nič sram. Vse, kar očita Čehom, so dela.i Nemci tisočletja; Nemci so bili v manjšini, a so terorizirali in davili češ. polj. in sloven. večine 1 Slovanske veČine manjšin nikjer ne zatirajo, a večine se ne bodo podrejale več manjšini. To je vse. A Nemci vendar kriče. = Prager Taghla£t« cvili in javka. Časi se izpreminjajo in ž njimi Nemci. Bilo bi komično, če bi ne bilo ostudno, s koliko mučeniško glorijo se dandanes ovijajo Nemci, ker je konec njih nesramno preootence, ker na smejo več Slovanov zatirati in izzivati. Češki Nemci so bili prav tako f a mitični teroristi kakor koroški ali štajerski. Se danes si upajo češki Nenvri napadati češke turiste in izletnike na takozvanom nemškem ozemlju; še danes hočejo biti nemški Čehi na severu češkoslovaške države posebna državica. Ker je izzivalno vedenje Nemcev prepovedano, javka zdaj >Prager Tag-blatt*. kakor bi Čehi drli Nemce na meh. 'Ker Nemci ne smejo demonstrativno švabeariti. piše »P. T.«: >Zakaj se počenja to, čemu se zanaša narodna nespravljivost povsod, celo na prostore oddiha? Z dvoreznim mečom narodnega in jezikovnega sovraštva najbolj gotovo in najbolje raniti svojega sočloveka, to zna le omikanec. Toda ali ni to stanje najbolj žalostno in človeka nedostojno? Ali ne čutijo Čehi, da s takimi dejanji ponižujejo same sebe? Kako da ne vstanejo ljudje v obeh taborih ter čenui ne zahtevajo medsebojnega razumevanja, bratstva, človečnosti? O, da. mnogo jih je. ki hrepene po narodnem miru, ki se jim studi to po-čenjanje ter zahtevajo, naj stopijo politični voditebi brez razločka narodnosti in strank skupaj ter sklenejo narodni mir. Potem bomo kakor telesne mučilne aparate starega in srednjega veka vrgli v ropotarnico tudi mučilno orodje novega časa: narodno mržnjo in jezikovne raznore ter se bomo ravnali po geslu: Jaz Človek, ti človek — oba brata!« — Ali ni to lepo povedano? Kolikokrat in kako dolgo smo tako pisali in goverili Slovenci. Čehi in Poljaki — Nemcem? Tisočletja, a zaman! Kaj so počeli ptujski, celjski, ljubljanski in drugi Nemci z nami? Niti v gostilni in kavarni, niti po uradih niso smeli Slovani govoriti slovanski! Niti na želoznieih n«?ši kmetje niso dobili voznih listkov ter so bili tepeni, če so hoteli v slovenščini kupovati! Takrat Nemci niso poznali bratstva, človečnosti, nego so uporabljali mučilno orodje narodne mržnje in jezikovnih sekatur besno in krvoločno do skrajnosti. Koliko naših uradnikov, duhovnov in vojakov je postala žrtev tega srednjeveškega torcniemadarstva!? Da nos, ko je. nemška grozovlada v Sloveniji in v Češkoslovaški ubita, danes pa Nemci cvili jo in jokajo. Naj vsaj nekoliko okusijo, kar smo prenašali Sloveni in Čehi ter vsi avstro-ogrski Slovani tisočletja! Sie.^r na se Slovani Nemcem ne maščujemo. Zahtevamo samo: čutite se in vedite se kot državljani! Ne izzivajte! V ostalem uživajte popolno svobodo, ker za vas bodi največja knzeu zavest da smo mi divjaki« — >barbari«* — Slovani vendarle boljši, pravičnejši ljudje kot ste bili vi — >kulturnic Nemci! Mi vsi ee hočemo iskreno ravnati po geslu: >Jaz človek, ti človek — oba brata,« — toda Nemci naj nam pomagajo, da se bo mo mogli ravnati po tem Za nesram-nike pa imamo le nest in brce. = Vorarlber^ka za združitev z Vemeilo. >BanernkorT^spondenz€ poroča da se le vršilo v Bludencu veliko zborovanje n'eodvisne vorarlberške kmečke zveze za združitev z Nemčijo. Dr. Ritter je izjavil, dr bi se v slučaju plebiscita Izreklo 70 odstotkov za združitev z Nemci fo. — Češkoslovaška in Poljska. Po poročilih iz Prage je češko č°*opis!r* zavrnilo zahteve, oziroma nogofe. ki jih Je priobčil organ poljskega ministrskega predsednika »Kurir T/tvovski« v svrho pogajanj mVd Češkoslovaško in Poljsko. = Vatikan in Franciia.^2. t. m. Je prispel na svoje mesto ^r Pariz papežev nuncij Ceretti, ki jv> bil snrejet z vsemi častmi. Nrmcii |e isjavil novinarjem, da. je sreča FranMie odkritosrčna papeževa žel'?. Novi rvncij c6 ne bo vmešaval v notranjo nolitiko in bo delal le za mir v Franeifi. =r Rnzveliavflirni mandati kom. ob?, odbornikov. Minister za notranje stvari ie odredil političnim oblastem, naj takoj suspendiraio vse komunistične občinske upravo in lavrie nove volitve. Razveljavljeni po tudi vsi mandati kom. obč. odbornikov in odrejene p*domeetne voUtvju v Banket o IHnrii&s/a. — Sla* nesen spreSzm d St. Lenarta. — d Maribor, 5. avgusta. (Za* kasnelo) Ob 13.30 je bil v restavra* ciji južnega kolodvora slavnostni banket, ki ga ie priredil gospod na* mestnik in h kateremu je bilo po* vabljenih 108 različnih gostov. Pri banketu je imel gospod minister Hribar govor, v katerem je nagla« šal zasluge junaške Srbije za naše osvobojenje ter omenjal velike žrt* ve plemenitega srbskega naroda za naše končno ujedin jen je ter pro* Blavljal zmagoslavno dinastijo Ka= ragjorjevičev in njene napore za dosego vzvišenih ciljev svobode južnih Slovencev in končno na* zdravil Nj. Vel. kralju Petru in Nj Vis. regentu Aleksandru. Povabil je navzoče, da v znak hvaležnosti in vdanosti napijejo tema dvema našima najvišjima predstaviteljema državne ideje. Vsi navzoči, ki so stoje poslušali govor g. ministra, so se navdušeno odzvali vabilu in vsklikali kralju in regentu. Nato je imel g. knezoškof dr. Napotnik le* po zasnovan govor, ki je bil navdu* seno sprejet. Besedo je povzel tu* di mariborski župan Grčar, čigar govor Je bil sprejet z navdušenimi živio*klici. Pred odhodom v Št. Le* nart je poseril gospod pokraiinski namestnik svojega starega znanca in prijatelja dr. Pavla Turnerja, kateremu zaradi bolehnosti ni bilo mogoče prisostvovati sprejemu. Ob 17. uri se je gospod namestnik v spremstvu okrajnega glavarja dr. Lajnšiča odpeljal v Št. Lenart. Trg Št. Lenart si je nadel posebno sve; čano lice, da na dostojen način sprejme gGspoda namestnika. Ob vhodu v trg ga je pričakoval občin= ski in okrajni zastop, duhovščina, zastopniki državnih uradov. Sol, Sokola in požarne hrambe. Pozdra= vil ga je najprej župan občine Št. Lenart Avbel, nato minister, n. r. Roškar v imenu okrajnega zastopa okrajni sodnik dr. Tauzes in župrik Janžekovič v imenu obmejne du* hovščine, posestnik Kramber2er kot zastopnik SKS ter neka šolarka v imenu šolske mJadine in mlada Sokolića v imenu sokolskega naraščaja. Zadnji dve sta poklonili go= spodu namestniku lepe šopke, na= kar je zbrana šolska mladina ka= ker tudi vse navzoče občinstvo na= vdušeno zapelo »Lepa naša domo* vina«. Gospod namestnik se ie v ganljivih besedah zahvalil za nad vse prisrčni sprejem in povabil vse navzoče, nai vsi sodelujejo v liu-bežni do nršega troedinega naroda za njegovo bodočo dobrobit in raz* voj. Nato je bil v hiši župana šent; lenartske občine Avbla snrejem raznih deputacii. Namestniku so se poklonili občinski in okrajni za; stopi šentlenartskega okraja, šen* lenartski Sokol, državno pravdni štvo itd. Nato se je namestnik ob 20.15 vrnil v Maribor, kjer je pre^ nočil. — d Maribor, 6. avgusta. Davi ob 7.30 se je odpel i al gospod po-krajinski namestnik v Ptuj. Himi ■■mil o Ptis?$i. — d Maribor, 6. avgusta. Davi ob 7*30 je nadaljeval g. pokrajinski namestnik svoje potovanje in se odpeljal v Ptuj. Na mnogih krajih, skozi katere je peljala pot, ga je prebivalstvo pozdravljalo in mu prirejalo ovacije. Zlasti prisrčen jc bil sprejem v občini Št. Janž na Dravskem poiju. Avtomobil so spremljali na nadaljnem potu do Ptuja kmetski fantje na kolesih, okrašenih s cvetjem in zastavami. Drugi sprejem je priredilo prebivalstvo na meji občin Hajdina in Slovcnjevasi. Pred prihodom v Ptuj je sledil šc pozdrav prebivalstva s številnimi zastavami okrašene občine Breg. Kmalu za tem sprejemom je dospel avtomobil v Ptuj, malo starodavno mestece, okrašeno z zastavami. Ko se je vozil g. namestnik čez most, je zagrmelo gromenje topičev v pozdrav, dočim so številne rakete švigale v zrak, pred mestno hišo je bilo zbrano nebrojno občinstvo, zastopniki državnih, avtonomnih in vojaških oblasti, številno drugo uradništvo, učiteljstvo in vojaštvo, zastopniki društev in korporacij, šolska mladina, okoliški župani, duhovščina, požarna bramba, krimski in donski korpus iz Strnišča z godbo i. t. d. G. pokrajinskega namestnika je pozdravil gerent ptujske občine dr. Senčar, za njim pa prost Jurkovič, ki se mu je poklonil v imenu ptujskih dekanij, in nato v imenu županov ptujskega okraja g. Škerlec, župan pri Sv. Tomažu. Po svojem zahvalnem govoru za prijazen sprejem in prisrčne pozdrave je pokrajinski namestnik med navdušenimi živio-klici odšel v poslopje okrajnega glavarstva, kjer se je ob 9.30 pričel sprejem raznih deputacij. — d Ptuj, 6. avgusta. G. pokrajinski namestnik je sprejel najprej uradništvo okrajnega glavarstva ter nato po vrsti številne deputacije raznih dr- žavnih, avio.iomnih in vojaških uradov, učiteljstva, številno deputacijo okoliških županov ptujskega okraja, zastopnike Nemcev, zastopnike donskega in krimskega korpusa iz Strnišča itd. Po sprejemu je napravil g. minister poset pri g. prostu Jurkoviču, komandantu gar-nizije inž. majorja Djdoševičti in gvardijanu minoritov Čiriču. Nekoliko po 13, je bil skupni banket, ki ga je priredil g. minister in h kateremu so bili povabljeni zastopniki strank, korporacij, društev, župani ptujskega okraja, zastopniki donskega in krimskega korpusa itd. Skupnega obeda se je udeležil tudi minister za soc. pol. dr. Ve-koslav Kukovec, ki se je na službenem potovanju v Prckmurje baš sedaj mudil v Ptuju. Med obedom je imel pokraj, nam. nagovor na navzočne. Omenil je težko borbo ruskega naroda za svoj preporod, njegove velike zasluge za naše osvojenje in proslavil nato neizmerne zasluge srbskega naroda in njegove junaške dinastije za našo oprostitev izpod tujčevega jarma. V čustvih livaiežnosti, ki nas morajo vse navdajati do naše junaško kraljeve dinastije, je napil najvišjima predstavnikoma naše države in edinstvene misli kralju Petru I. in prestolonasledniku regentu Aleksandru. Za g. ministrom je povzel besedo gerent mestne obč. dr. Senčar, ki je omenjal zaslužno delovanje g. namestnika za naš narod in mu napil. Nato je izpregovoril tudi g. minister- dr. Kukovec, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad razveseljivim zaupanjem, ki ga kaže ljudstvo napram pokrajinskemu namestniku. Napil mu je, želeč mu najboljše uspehe na njegovem službenem mestu. Končno je dvignil čašo še komandant ptujske garnizije major Djelošcvič, ki je napil g. namestniku v imenu garnizije in vojaštva ter izjavil, da bo duh srbske vojske, ki je imela toliko zaslug za naše ujedinjenje, deloval tudi naprej V okrepitvi in povzdigi bratstva \seh treh plemen naroda. 01:rog ir>.30 se je g. pokrajinski namestnik začel poslavljati od posameznih povabljenih gostov ter se nato ob 16.hO odpeljal iz Ptuja proti Mariboru, od koder je, ne da bi se ustavil, nadaljeval pot proti Siovenjgradcu, kjer tudi prenočuje. — d Slovenji Gradec, 6. av_u» sia. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je odpotoval iz Ptuja ob 36.30 skozi Maribor proti Bre^iie* mu. Med potjo ga ic po vsej drav« ski dolini pozdravljalo slavnostno pokanje topičev. Hiše med notjo so bile okrašene z narodnimi zasta« vami, tupatam so bili postavljeni tudi slavoloki. V Brezm.n se je vr* šil slavnostni sprejem. Od tam se je peljal namestnik proti Slovenj Gradcu. Med potjo so mu streljali v pozdrav s topiei. Hiše so bile okrašene z zastavami, mestoma so bili postavljeni slavoloki. V Slov. Gradec je dospel namestnik ob tri četrt na 20 ob pokanjem topičev. Pred hotelom ^»PoŠta>Dolenjske železnice« in kr. namestnik. Kr. pokrajinskemu namestniku, gosp. ministru Ivanu Hribarju čestital je v imenu upravnega sveta Dolenjskih železnic predsednik te delniške družbe dvorni svetnik gosp. Franjo Suklje. Pozdravil ga je iskreno na vzvišenem njegovem mesta ter mu izročil spomenico, v kateri utemeljuje upravni svet zahtevo delničarjev, naj se vendar odpravi kričeča krivica storjena tej družbi od strani nasilne avstrijske države ter zopet upostavijo prejšnje, v koncesijski listini zajamčene pravice delničarjev Dolenjskih železnic Gospod kr. pokrajinski namestnik sprejel je spomenico obljubivši, da jo hoče temeljito preštudirati. Kazal je največje zanimanje za Dolenjske železnice in in obljubil, da bo krepko podpiral akcijo upravnega sveta v tem pogledu, kakor tudi razširjenja področja družbene uprave. V daljšem razgovoru se je razmotri v al a cela vrsta železniških problemov, ki imajo vsekako veliko gospodarsko važnost za slovenske pokrajine, kakor tudi za celo Jugoslavijo. — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi one člane, ki se bodo udeležili II. kongresa jugoslovenskega lekarskega društva v Ljubljani in re-flektirajo, da jim društvo preskrbi za ta čas stanovanje, da sigurno do 20. avgusta podpisanemu odboru to naznanijo. Za odbor: Dr. V. Gregorič, t. č. predsednik. Dr. Komatar t. č. tajnik. — Namesto venca na krsto preminulega društvenega člana g. polkovnika Karola Hollegha pLHollegau je podarila Kranjska hranilnica zavodu za slepce svoto 200 K. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah drž. posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Sobotr je iskalo v preteklem tednu od 24. do 30. julija 1921 dela 175 moških in 96 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 153 moških in 96 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 281. Promet od 1. januarja do 30. julija 1921 izkazuje 19850 strank in sicer 9957 delodajalcev in 9893 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 5274. Dela iščejo: pisarn, moči, kovinarji, natakarji, natakarice, strojniki, kurjači, trg. sotrudni-ki, sotrudnice, sedlarji, tesarji, zidarji, delavci delavke, šivilje, vzgojiteljice, vajenci, vajenke. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, mizarji, usnjarji, čevljarji, peki, krojači, natakarji, natakarice, boln. strežnice, vlagalke. šteoarica. služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Občni zbor »Električne zadruge v Šiški«. V nedeljo 7. t m. ob 10. dop. jc bil v telovadnici šišenske šole občni zbor »Električne zadruge v Siški.c O tem zboru bi drugače ne poročali tako obširno, ker pa so izvestni klerikalni hujskači, pred vsem prononsirani raz-flirac .Orehak, y javnem časopisni natoj- cevali vodstvo zadruge in zadrugo politično skušali zlorabiti, smatramo za umestno, da podamo tu nekatere zanimivosti tega občnega zbora. Občni zbor je drastično pokazal, v kako prisrčnem in intimnem razmerju žive NSS-arji s klerikalci. Zborovanje je otvoril predsednik zadruge g. Ivan Bajželj. Na dnevnem redu je bila kot prva točka čitanje sklepa deželnega sodišča, glasom katerega sodišče zavrača predlog Frana Orehka, da se odstavi aacelstvo zadruge. Dalje je bilo prečitano revi-?ijsko poročilo g. Oskarja K u r e t a, revizorja >Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani«. Obširno revizijsko poročilo ugotavlja v splošnem popolni red v poslovanju, posebno ugotavlja, da je očitek, da bi vodstvo vodilo kupčije z živino z zadružnim denarjem, neosnovan in lažnjiv, ker je dotična blagajniška knjiga, katero je daroval zadrugi trgovec g. Favai, bila popreje uporabljena leta 1910., ko še zadruga ni eksistirala. O revizijskem poročilu se je vnela na to zanimiva debata, ki je jasno pokazala stremljenje gotovih gospodov Frana Orehka in Josipa Avguština zanetiti v zadrugi politično strankarske prepire. Vi podli očitki so bili zavrnjeni ter je občn zbor jasno in odločno odobraval požrtvovalno delovanje dosedanjega načelstva. Klerikalec Fran Orehok, ki je z vso jezuitsko zofistiko obrekoval in napadal zadrugo, ni imel na občnem zboru toliko poguma, da bi še enkrat ponovil svoje neosnovane očitke. Drastično je osvetlil Orehkovo postopanje g. Milan Cimerman. V nadzorstvo sta bila izvoljena gg. Batrelino in Mlakar. G. inž. Turnšek je pod*l zanimivo poročilo o delovanju odbora in poudarjal, da ie električna naprava v Šiški naravnost vzorna. Zasluga gre g. Bajžlju, Naprava je stala okrog 600.000 K. Veliko blamažo ja doživel narodni socialist Avguštin pri debati o predlogu g. Štepica, da se zadruga likvidira in spremeni v družbo. Tu je Avguštin obupno vzkliknil: >Ah, tisto pa ne!« Ravno pri tem predlogu se je pokazalo kako strastno in po metodah nekdanjih £ušteršičijancev nastopa NSS v iz vestno gospodarskih zadevah. Načelstvo je dobilo na občnem zboru popolno zadoščenje in priznanje za svoje požrtvovalno delovanje. — 14 le ten reven deček prosi službe pri kakem trgovcu ali obrtniku, kjer bi bil z vsem pre* skrbljen. Naslov pove ga. Marija Pire, Kranj 161. — Drzen vlom pri tvrdki Mayer. Danes zjutraj so uslužbenci tvrdke I. C. Maver v trgovskih lokalih Kresi je v Stritarjevi ulici zapazili, da je bilo v trgovino vlomljeno. Vlom je bil izvršen na zelo drzen, kriminalistično zanimiv način. Vlomilci so dospeli v proda;amo na ta način, da so razbili spodnje vratno okno stranskih vrat, vodečih iz dvorišča Kresije v prodajalno. Skozi to odprtino, ki je tako široka, da se človek lahko splazi notri, so vlomilci dospeli v notranjost prodajalne. Tu so potem nemoteno poslovali. Spravili so se naj-preje na registrirno blagajno. Imeli so smolo. V blagajni ni bilo niti beliča. Nato so poiskali najfinejše manufakturno blago. Odnesli so za 100.000 K raznega manufakturnega blaga za moške obleke. O vlomu je bila danes takoj obveščena policija. Kolikor se je moglo doslej dognati, je bil vlom izvršen v noči od sobote na nedeljo. Vlomilci so neznani. — Glasbena sekcija ju gosi o venskega akademskega društva »Tomislav« iz Varaždina priredi 14. t. m. velik vokalen koncert v Rogaški Slatini, a 15. t. m. v Krapinskih Toplicah. Na sporedu so skladbe jugoslovenskih kompozitorjev. — Zopet nezgoda pri kopanju. Včeraj popoldne je pri kopanju utonila učiteljica Olga Rant, rojena Hribar v bližini vevške papirnice. Ljubljanica ie ondi precej globoka toda ne široka. Mlada gospa je zašla v globočino in utonila, ker ji številni kopalci niso prišli pravočasno na pomoč. Ko so jo potegnili iz vode, ie bila že mrtva. Njen gospod soprog je uradnik Žitnega zavoda, ekspozitura Rakek. — Poroka. Poročila se je 7. t. m. gdč. Štefanija Križaieva iz Sore pri Medvodah z g. Konradom Vidicem, pekom in hišnim posestnikom na Jesenicah na Gorenjskem. Bilo srečno!_ Tiiristika in sport. — Nogometna tekma HaŠk : Ilirija. Današnja nogometna tekma Hašk - Ilirija je donesla rezultat 4 : 1. — Wiener Sportklub komb. : Ilirija 2 : 0 in 3 ; 1. V nogometnih tekmah dne 6. in 7. t. m. je zmngal po lepi fair igri W. Sp. Klub. Igra je bila od strani gostov v tehničnem oziru dovršena; nko bi im'ela napadalna vrsta boljši strel na gol, bi izpadel rezultat za Ilirijo mnogo neugodnejši. Neglede na lepo igro, si je pridobil Wiener Sportklub pri nas novih simpatij kot absolutno disciplinirano moštvo, v katerem vlada idealen športni duh. Poizvedbe. — Zgubil se je v nedeljo pri kopanju >Na brodu« v Lazah zlat poročni prstan, graviran. Najditelj dobi dobro nagrado. Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. — Zgubil se je mlad pes volčar; sliši na ime >Boj«. Najditelj naj ga odda proti nagradi v gostilni Peter Ko-sak, Krekov trg 11. — Zgubila se je v nedeljo zlata moška verižica od železniškega prelaza 6t. Vid - Viimarje da kavarne Evrope in dalje do kavarne Krapež. Po- Išten najditelj naj jo odda v trgovini na Gs» £etra časti št 95, Ilalfsssiselša porazile. MINISTRSKI PREDSEDNIK PA* ŠIC ZA POPOLNI SPORAZUM DEMOKRATOV IN RADIKAL= CEV. — Beograd, 8. avgusta. (Izvir= no) Na sobotni seji radikalnega kluba je imel ministrski predsed= nik g. Nikola Pašić obširen govor, v katerem je razpravljal o notra= njem političnem položaju, posebno o sporazumu med demokrati in ra* dikalci. Pašić je poudarjal nujno in neobhodno potrebo sporazuma. Poudarjal je, da morajo stranke, ki so oživotvorile in udejstviie usta= vo kraljevine SMS, tudi nadalje tvoriti vladno večino. Sporazum med demokrati in radikalci je živ* ljenjska, narodna in državna potre= ba. Na podlagi Pašićcvcga ekspozc= ja bo radikalni klub vodil nadaljna pogajanja z demokratskim klubom. MINISTRSKI PREDSEDNIK PA= ŠIČ. — d Beograd, 7. avgusta. Ka= kor se govori v parlamentarnih krogih, bo ministrski predsednik Pašić odšel na oddih že koncem tega tedna. Posle ministrskega predsednika bo za n jedo ve odsot= nos ti vršil minister Marko Trifko* vić. NOVI POLJSKI POSLANIK V BEOGRADU. — d Beograd, 7. avgusta. Novi poljski poslanik na našem dvoru Zdislav Okccki je odpotoval iz Varšave v Beograd. ANGLEŠKI PARLAMENTAREC V BEOGRADU. — Beograd, 8, avgusta. (Izvirno). Včeraj je v Beograd dospel g. E. Dickenson, tajnik lige cerkev in referent Zveze narodov za verske zadeve. Dickenson je angleški parlamentarec in potuje po vseh evropskih državah, dase informira o narodnih manjšinah. SVETOVNI ČASNIKARSKI KONGRES. — Eecgrad, S. avgusta. (Izvirno). Poslanik Ameriških Zedinjenih držav ie izročil zunanjemu ministrstvu poziv izvrševalnega odbora Zveze svetovnega časopisja, ki vabi zastopnike časopisja naše kraljevine na svetovni časnikarski kongres. Ta kongres bo 14. oktobra t. 1. v mestu Honolulu na otoku Ha\vay. RAZPUST BOLGARSKE VOJSKE. — Beograd, S. avgusta. (Izvirno). Iz Sofije javijajo, da je medzavezniška komisija izročila bolgarski vladi noto. v kateri zrineva do 1. oktobra popolni razpust bolgarske vojske. Medzavezniška komisija dovoljuje Bolgariji organizacijo dobrovoljske armade. Vsi listi ostro nastopajo proti tej noti in povdar-jajo, da je zahteva katastrofalna za nadaljni obstoj Bolgarije. Listi pozivajo narod, da odkloni dobrovolisko armado in naj Bolgarija od 1. oktobra ostane brez vsake vojske. SKADER ZA BAR OS? — d Atene, 6. avgusta.. List r>Kati-merink poroča iz Rima, da sc po vesteh >Epohec prieakujo ie dni v Rimu albanska delegacija, ki bo skušala doseči sporazum z Italijo, kateri hoče ponuditi goeodarske in druge koncesije, ako se Italija zavzame za vprašanja spornih albanskih mej. Isti list doznava, da albanki zastopniki ne bodo opustili prilike, doznati stališče italijansko vlade glede njene pripravljenosti, zamenjati čisto albanski Skader (!) za luko Baroš. POMOČ RUSIJI. — Moskva, 6. avgusta. Nemčija, Švica, Češkoslovaška in podonavske države organizirajo pomoč gladujoči Rusiji, kamor so bodo živila poslala po Donavi. Češkoslovaška je obljubila poslati zdravila. VELIKO AVSTRIJSKO POSOJI* LO ŠE NI DOVOLJENO. — Dunaj, 8. avgusta. Nekateri listi so poročali, da je zagotovljeno mednarodno veliko posojilo Avstriji v znesku petih milijonov šter= lingov. Korespondenca »Herway«c ugotavlja, da zadevna pogajanja še niso zaključena in da se vodijo še nadaljni podrobni razgovori. Poso* jilo bo mogoče v jeseni zaključeno in dovoljeno. KAREL HABSBURŽAN V ITALIJI? —d Donaj, 6. avgusta. K vesti flo-rentinsko >Natione«, da je italijanska vlada dovolila razkralju Kcrlu, da se sme nastaniti v Viareggiu. kjer je raz-kralj že najel neko vilo, doznavajo dunajski listi, ki imajo zvezo z razkraljein da jim o kaki preselitvi razkralja v Italijo ni ničesar znanega. Vsekakor pa so izjavili imenovani listi, da bivši cesar sam želi zapustiti Švico, ker mu je tamkaj dovoljeno bivanje le še nekaj časa. SPORAZUM O RAZDELITVI BIVŠIH AVSTRIJSKIH LADIJ POTRJEN. — Pariz, 7. avgusta. Reparacij* ska komisija ie soglasno odobrila sporazum med Bartolinijem in dr. Trumbičem z dne 7. septembra Je* ta 1920, s katerim se ie uredilo vprašan i e razdelitve avstro*ogrskih trgovskih ladij med Italijo in Jugo* slavijo« * w^-s» ŠTANGERJEV MANDAT POTRJEN. — RAZNE INTERPD LACIJE. — Rim, 7. avgusta. Zbornični predsednik je sporočil, da je veri* fikacijski odsek sklenil, da se pn* glasi v poreškem okraju namesto dr. \\ ilfana, ki jc optiral za Gori* ško, za izvoljenega dr. Ulikse stan* ger. Sklep verifikacijskega odseka jc bil potrjen. — Poslance šček je podal ministru za šolske zadeve in* terpclacijo, ki zahteva takojšnjo otvoritev slovenrke kmetijske šole v Gorici, katera ie nujno potrebna slovenski kmetski mladini. Druga interpelacija, naslovljena na norra* njega ministra, vprašuje, ali je zna« no ministrstvu, da je bilo na stoti; ne eseb v Istri izgnanih iz svojega bivališča po privatnih osebah. Kaj hoče storiti, da se bodo mogle te oseoe nemoteno vrniti domov? Tretja interpelacija se bavi s pre* deLsko železnico in vprašuje ministra za javna dela. ali hoče storiti vse potrebno, ela pridejo pri tej zgradbi do dela najprej domačini potem šele državljani iz drugih provinc. Četrta inte >elacija zalite« va v železniških si- :bah naj kruha za domačine. Sedaj ie bilo skoro vse primorsko osobje odpu* ščeno iz železniške službe. Zadnja interpelacija zadeva idrijski rudnik in zahteva od ministrstva za polje* delstvo, da država pod nikakim pogojem ne opusti dela v idrijskem rudniku, tudi začasno ne, ker s tem bi prišlo v nesrečo na stotine stotine družin. PRODIRANJE GRŠKE VOJSKE — d Carigrad, 6, avgusta. Po osemdnevni pavzi, ki je sledila gr* ški ofenzivi v Anatoliji, se zdi, da je grška armada po vesteh grškega izvora zopet začela prodirati« in sb cer z namenom, da takoj zarede Angoro. Intendantura in preskrbo* vališča so se preselila v Eskischir. ki služi grški armadi pri prodiranju kot baza. GRŠKO - TURSKA VOJNA. — d Atene, h. avgusta. Turki sodijo, da so bo napredovanje Grkov proti Angori ponesrečilo, ako bodo onemogočili transporte njihove vojske, katero pr< moč so občutili. V Ui namen so poručili železniško progo Bulabaran-Afiimi Karahisar v dolžini 2". km. — d Atene, 6. avgusta. >Katimori-ni< izvaja, da je Grška po zniasri v neki dilemi-. Carigrad ali Angora, (rška vojska je začela zapirati vse vhoda v Malo Azijo. Trapecunt. Samsun, in dru-ga pristanišča, ki vodijo k Er.-.erumu, oebastianu in Angori, so ž© ogrožeoiv. Vrata se s strahom zapirajo, ko pa M bodo zaprla, se bo Mala Aziia zadušila. Vsa pota iz Malo Azije vodijo na sever, vse rfeke teko v Črno morje*, ti t vodijo tudi vse železnico. Zato BO KemalOTE Mala Azija boji. Prej so mislili, da Grška Tie namerava resno napasti, da s« pripravlja samo na videz z namenom, da izzove tuje intervencijo. Sedaj pa tudi Angora po prskiU uspehih upira svoje poglede v Carigrad. Prva nagrada za grško vojno bo vhod grikih čet v Carigrad. INDUSTRIJEC DREHER UMRL. — Dunaj, 8. avgusta. Tu je umrl znani veleindustrijec pivo var« nar Anton Dreher v starosti 72 let, Borze. — d Curih. 6. avgusta. Berlin 7.40, Holandija 184.25, New York 602, London il.68, Pariz 46.6U. .Milan 25.70, Bruseli 44.75. Kodanj 92.50. Kristianija 77, Madrid 77.50, BuenOS Aires 175, Praga 7.55. Varšava 0.32. Zagreb 3.40. Budimpešta 1.45. Bukarešta 7.60. Dunaj O.bo, avstrijske krone 0.64. SokolsfvD. — Društvo z:i zgradbo doma Sokolu Moste pri Ljubljani vabi vse <-d^ bornike na silno važno in nujno izredno sejo. ki so vrši v brivnici br. Novaka dno 9. t. m. ob pol 20. Dolžnost odbornikov je, da se radi nujnosti in važnosti to seje polnoštevilno od< l^že, — Sokol I. vabi vse člane vseh odsekov in člane obeh odborov ki 50 v zvezi z veliko sokolsko prireditvijo 14. in 15. avgusta na trjni Taboru, da set udeleže skupnega splošnega sestanka«; ki se vrši v torek točno ob 8. zvečer v društvenih prostorih na Taboru. — Sokol I. vabi narodno žcnsrvo \n brate, ki imajo narodne noše. da prija-, vijo do petka svojo udeležbo pri spre-, vodu Sokola I. v ponedeljek 15. avgusta dopoldne. Prijave v društveni sobi trg Tabor 2 vsako popoldne med 4. do 7. Skupina v narodnih nošah se zbira v ponedeljek ob pol 11. na vzhodnem delu telovadišča na trgu Taboru. _Bratje jezdeci, ki 6e udeleže 15. t. m. otvoritve novega telovadišča, naj se prijavijo pri bratu Sterlekarju v Mestni hranilnici. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Jvan Podržaj, stran. 4. .SLOVENSKI NAKOU*. dne 9. avgusta iH21. stev. 176. Šiullj; najrajši za perilo ali obleke, se priporoča nt dom. Jermovšek, Dumjtka cesta 25. 5412 Išče se samostojen knjigovodja, - korespondent u takojien nastop. Ponudbe na tovarno Erik ar, Slovenigradec. 5385 Prodana se in moški obleki. Naslov pove upr. SI. Nar. 539: Hlia V Ljubljani, Štacija cestne železnice, skoraj nova, dvonadstropna, s 7 stanovanji, velikim vrtom se proda. Izve se v Ljubljani, sv. Florjina ul. 5/n. ob delavnikih od 14 — 18 ure. 5376 se hiša v sredini mesta z verando, električno razsvetljavo In vinoto-Čem. Naslov pove uprava list a 5407 Šolske tablice hi kamenčiće (grtfeljne), solke ives« k« in kompenđije ter druge Šolske potrebščine na debelo In drobno naj-ceje pri L« Pevalek, Židovska ulica. Trgovski lokal (cestna soba 28 m2, notranja 10 m2) v Sredini mesta se odda. Pismene ponudbe z navedbo odškodnine pod »v bližini pošte'- na anončno družbo Aloma Companv, LJubljana, Kongresni trjj 3. 5409 Ženitna ponudba! Vdovec srednjih let, trgovec, želi znanja v svrho ženltve z gospodično aH vdovo, ki ima upeljano trgovino. Ima sekaj premoženja na razpolago. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod ..Resnost" 5375 Iščemo za popoldanske ure nekaj dobrih moči s pisarniško nrakso (eventualno vpoko-jence v dobrih letih) tadi takih, ki so v seštevanju posebno izurjeni. Predstaviti se je popoldne od 4 ure naprej. Zavarovalna družba , »Jugoslavija1«, Sodna ulica 1. 5422 Topilnica loja v Ljubljani, Poljanska cesta 87, kupuje po primerni ceni surovi In topljeni loj v vsald množinL _52S7 Sprejeme so notarski substitui Plača po dogovoru. Nastop takoj. JOŽEF ROHRMAN. notar, Kostanjevica 5258 M* Lemaire 4 Komenskega u. donne des lecons a partir da lor aootoaabro. Filip Seršen vinogradnik na Podgradju pri Ljutomeru Ima le več polovnjakov (zbornega vina letnika 1917. 1918, 1919, 1920 po primerni ceni. Pridite ter poskusite! lili se kontoristin'a zmožna slovenskega in nemškega Jezika, spretna strojepiska In atenogra-finja, za večjo manufakturno podjetje v L'ubijan! Ponudbe pod »Spretna moč 5363« na upravnlšrvo Slovenskega Naroda. 5365 Amerikanci - Pnmsrci. pozerr! Na prodal so: dobre gostilne, trgovine, milni, lepa kmetijska posestva vsake vrste, veleposestva in mala posestva, htle, vile 1. t. d. obrnite se na Karo I a Breulka, Celje Dolgopole ul. 3. 5384 lice se meseina soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni prodal SI. S3. 4805 Iščem kuharico samostojno moč, srednje starosti, ki bi hotela opravljati tudi druga hišna opravila. Biti mora poštena, varčna in snažna, ter se mora razumeti na vsa gospodinjska dela. Plača 400 K. Ponudbe na tovarno Hribar, Slovenj gradeč. 5386 Gg. gostilničarjem naznanjava, da sva otvorila v Ljubljani na Stari poti št. 9, poleg vojne bolnice vinsko trgovino ter da imava na zalogi prvovrstna domača vina po zmernih cenah. Priporočava posebno štajerska vina iz Ormožkega okraja in Turške gore, kakor, ri zling z mozler belo namizno, 11 % banaško in belo Slavonsko vino. Potrudila se bodeva z poštenim blagom in solidno postrežbo vsakogar zadovoljiti. Za cenjena naročila se priporočava Mali & Celestina. Oglas. Prodajalko sprejme takoj modna trgovina Bolto LJubljana. 5372 *po4lol|sko rrraaa Ludovlk Ševar, w4m na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ooorlalOBjo. 2535 m na prodaji sobe, kuhinja, klet, pralna huhiaja In hlev. Zraven hiše njiva in Ravnik skupaj poldrugi oral. Hiša leži ob glavni cesti 5 minut od železniške postaje, župne cerkve !n 6 razredne šole, primerna za vsakega obrtnika ali vpoko-jenca. — Vprašati Je pri Jos. Vučajnk, Dobova št. 66. pošta in železniška postaja Dobova. 5436 Poitio razi mi dobite po konkurenčnih cenah edino le v novozačeti trgovini s pohištvom Ivnai Aadlovle, Gospasvetska cesta Kolizej, pritličje vrata 38. 5296 Dve hiši z vrtom v Zagorju ob Savi 51 16 in 59., sredi trga pri cerkvi, za vsako trgovino lo obrt pripravni, proda ROZA ROVAN. Kočevje. 52*7 1 flaiem ie ifie osstiiaa na prometnem kraju za takoj ali pozneje. Dopise naslovite pod .Najem" poštno ležeče Rečica na Pakt 5356 Prodajo 80 trije Se nerabljeni dinamo-strojl, proizvodi tvrdke DynamoWerke A. G., Dunaj, za vrtilni tok in sicer 2 po KW 0 9 m 1 5 PS. V 380/220, 50 period ter s 1400 obrati na minuto. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5327 Učenec za trg. meš. blaga iz dobre hiše z boljlo šolsko izobrazbo se takoj sprejme. Tudi taki brez stanSev — do-bljvo vso preskrbo! — Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Učenec 316 5274*. Konjska prsna oprava za par se ceno proda Clklor. nasproti tonaJtareke vojašnice. 5450 potpuno vješta slovenskom i njemačkom jeziku, sposobna stenografiji I pisanju na stroju traži otmeno zagrebačKo dru-št?o. Prednost imadu sa znanjem hrvatskog i francuskog jezika. Ponude na naslov: ŽIGA BECK, Zagreb, Bakačeva ulica 5. 5328 licem v najem lokal za trgovino z mešanim blagom. Prevzamem tudi že obstoječo trgovino ali pa kupim za trgovino pripravno hišo, naj-rajše na deželi. Ponudbe prosim pod šifro: Reelen trgovec 5320 na upr. .Slov. Naroda". Posestvo v Savinjski dolini (Spodnje Štajersko), železnUka postaja, obstoječe iz hiše s 5 sobami In pritikllnami. 2 podstrešni In 2 sobi v kleti, električna razsvetljava, poleg hrte še hišica, v kateri se nahaja hlev za konje in prašiče, shramba za vozove, okoli velik vrt za zelen-avo in sadje, kakor tudi mala njiva, se ceno proda. Pismene ponudbe nasloviti na: Franc Vlmik, Ljubljana 7, Spodnja Šiška. 5243 Auto-Garaza Min. Saobraćaja potrebni su jedan poslovođa, ta auto-radionicu, jedan nadzornik garaže i jedan magacioner. Uslovi su za poslovođu i nadzornika garaže; da su visego-dišni majstori, specialno za automobile i to za sve vrste automobile. Da ima šoferski ispit i da je več bio negde na službi kao nadzornik ili poslovođa. Od škole da ima najmanje dva Tazreda srednje ili kakve stručne škole. Magacioner da je poznavaoc svih auto delova i materijala i da je več bio zaposlen u tom stanju. Plata nadzornika i poslovođe a 200 din. mesečno, dodatek na skopocu 28.-— din. dnevno i na člana porodice a 5 din dnevno. Plata magacionera 180.— din. dodaci isti kao nadzorniki i poslovođi. Molbe napisane svoje ručno sa dokumentima i opisom gde je sve radio do danas poslati do 1. sept. 1921 nadalje. Auto-Garazi Ministrstva Saobraćala. Iz kanzelarije Ministrstva Saobraćaja br. 25281/21 od 20/VII.21. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ljubljena soproga, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Olga Rant roj. Hribar učiteljica dne 7. t. m. ob 3 uri popoldan preminula. Pogreb se vrši v torek, dne 9. avgusta 1921 ob 8. uri zjutraj na pokopališče v D. M. v Polju. D. M. v Polju, dne 8. avgusta 1921. Žalujoči ostali. Trpovski učenec d je dovršil 2 srednji Soli in ima veselje do galanterijske trgovine, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v iišl. Ponudbe pod .Trgovski učenec/ 5322* na upravništvo Slovcnskege Naroda. 5322 Kupi se ob progi Ljubljana — Maribor vila s 3—4 sobami in pritiklinami, vrtom in stranskimi poslopji, če možno z vodovodom in električno razsvetljavo. Kupna cena do 200000 K Posredovalci izključeni. Ini. Nanoleon Benyavszky. Vrbovfao — Lika. 5340 prva moč, ki bi imel tudi veselje do potovanja, se spiejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe do 15. tm. na uprav. Slov. Naroda pod št ,181 Engro/5321' 10.000 za pokrivanje streh kupim. Ponudbe s ceno in vzorcem na: L. F i loti č, trgovec NlkšiČ, Črnagora. 5408 ftltln iunlof smfea tfonlti piMlfta Išče za takojšen nastop kontorlsta aH kontorlsttnjo z večletno prakso, veščega hrvatskep? in nemškega jezika v pisanju, stroje pisja In stenografije ter vseh poslovniških poslov. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe v nemSkem ln hrvatskem jeziku z naznačbo pogojev pod šifro: .Bodučnost VII.—77 na Blek-nerjev anoncnl zavod Zagreb, I—7S- 5337 Kupim 3 priklopne vozove (Boiwagen) za tovarni auto. HI. Knltrln, UMMi. Elektrik z veCIetnimi spričevali kot sam»*tojen obratovodja in elektromojster, vešč vseh v stroko spadajočih naprav visoke in nizke napetosti iSče primernega mesta. Vstop takoj pod ?ifro „Sigurno rmo-žen 1648' na upr. SI. Nar. 5325 sistem WOLF, še jako dobro ohranjena, se radi elektrificiranja obrata proda. Ogleda se jo lahko še v obratu pri Bogdan Oblaku, tov. cem. izd. v Logatcu. 5334 zdravog suho?, kunu]emc nokelfko vagoaa- Ponude slati na .Vfstra" trgovins'u dioničarsko društvo Zagreb B3K Mladenič iz bolj§e hHe star 21 ie absolvent drž. trg. šole v Ljubljani, žel vstopiti v svrho praktičnega izpopo'-njenja v trgovino kot PRAKTIKANT v boJJSo spererjsko, kolonijalno o. roma delikatesno trgovino v Liubljar-Pozneje bi eventuelno postal udi d j-žabnik. Ponudbe z navedbo poeoi« naj se pošljejo pod .Praktično 53411 na upr. Slov. Nar. v Ljubljani. 5341 Javna dražba. Podpisana trgovska družba prodr na iavni dražbi v ponedeljek dne 8. julija t. t 11.000 bukovih železniških pragov 260/24/14/14 kateri ležijo na postaji Straža • Toplice pri Novem mestu. Dražba se vrši na licu mesta ob 11. dopoldne. „ Sletaa" trgovska dražba, Brežice ob Savi. Vrtnarja, kateri se dobro M/ume pri sočivju in cvetlicah, se sp;ejme s 1. avgustom aH 15. septembrom. Neoženjeni, aH dvojica brez otrok imajo prednost, ter ar j vpošljejo svoje ponudbe z označbo zahtevane mesečnine in snričevainimi prepihi na upr. Slov. Naroda pod „Vr.-nar 5335". Banka v Beogradu. BbccbI oddelek : vrši vse ban ene posle; sprejema hranilne vloge z odpovedjo in brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi blaga in prvovrstni trgovskih menic, kupuje ln prodaja vse vrste valut, efek'ov in deviz Blagovni oddelek i Ima v zalogi in prodaja samo na veliko: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski matetijal za gradnje, vse vrste orodja, pocinkano in člno pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena in Železna žica, kuhinjsko železno posodje solingensko blago, vse vrste vijakov, poljedelski stroji in orodje, guma Denlop za avtomobile, konjak orsinalni francoski .MARTEL*, .HENESSV .FRAPEN-, sodo Kiustik ličje prima .TAMATAVA*, vse po originalnim tvomiSkih cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo Iz slovite plzenjske pivovarne. 4911 Froda se stavbna parcela pri fami cerkvi v Rovtah pri Logatcu pripravna za vsako obrt Po*zve se pri lastom MH nar, HlavaJ vrh It. TS. Ravnata nt tm prnda tuoti nastaj pohUtva._5440 Štajerska veletrgo -Tina z vinom liče sveie s agentom, ki redno potuje po Kranjskem. Ponudbe pod Šifro .Prcvislonsvcrtretung 5453" na uprav -Slov. Naroda. 5453 Prodam kuhinjo (celo) velika kredenca, velika omar«, mala omara, miza in dva s'ola za 3 00 K. Naslov pove upravniltvo Slo venskepa Niroda. 5439 ■i i za sprejme zavarovalnica v Ljul I ferti na postni predal 136. 5394 Dva pnstna istrska braka na prodaj. — Ogleda se na Dunajski cesti 50. 54 \3 GostilnaSki Štedilnik z v&pm Želexiem in emaj'.ninii pečn'-oml skoro rov, se radi preselitve preda po zelo nizki ceni prodn. Vp-ašati ie v Kolodvorski ulici 26. 5441 tmm\ l H. ZtlMa Dariita Zelinkcva ioi Grcmirffl poročena. Ljs&ftfla, 8. avpšia 1921. ISčera mesto u mta- L-45* Sposoban mladić potpuno \ leti slovenskom I njemačkom leziKu. upućen u u;edovne poslove, koji bi moE*o po*jrćivati u obzir dola-zeće tvornice, traii se za podružnicu ;ednog otmeno^ in-stranog druirva. Prednost imadu koii govore hrvatski ili francuski. Ponude na poltanakl pretinac 155, Zagreb. 5455 producira in prodaja na ve \ m moderno cpromljena tvarna mlečnih Udel^ov. — lutoreaente prosiaiOf da pi-i$}o na Centralno mioksro, p^'-rortostori Bsrsnja. 5444 "nriEDnimoDni trriispđiiti rhkek e rriporoča za vse Spedicijske posle posebno pa za carinjenje in reekspedinj » agotovljena točna izvršba po najnižjih cenah. 5446 Edina rasprodaja vseh vrst ipadjalnega MAVCA-Gl a celo kraljevino SHS. Tvornice: Stanz. Kindberg, Semering. Schottvvien. Puch--rg Ause:wiese etc. nudi po najnižjih cenah iz svojih zalog: LJubljana, Osijek, Novi sad, Zemun. Kost a No v ako vi 6, veletrgovina mavca LJubljana, Židovska ul. 1. ~ Za tovarno pohištva in vozov ao išče d; smene ponudbe pod „Za Slavonijo 5370" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5370 BAKRENI KOTLOVI za pečenje rakije uz vrlo jeftine cijene dobijo se na veliko i malo kod: METALL D. za promet željeza, kovina i tehničkih proizvoda ZAGREB Brzojavi: Metallum. Detalnja radnja Ilica 112 Telefon 21-09 L- Poslovnica i skladište Ilica 134 Telefon 1-98 5427 J Najnii 6 cena! Na{ik!i]o cona! tvornica gumijevih lxd^!kov v Kranju t umu t vi MaririiKiVi ViLICAsllCEAlll izdeluje prvovrsine podpetnik?. SZ sto domače poajetj ie: < O < O N < GS LJUBLJANA. Prešernove ulice Itev. Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. .. SO, v lastnem poslopju. = Telefon Stev. 40 ln 457- f Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. 15 i Ijajaloa la Ude sNajrodna ^l&kjtnite Za iuseratni tlel odgovoren Valentlu Kopitar. FVY 0D 7288 753 61 04 67 0506 3551 00